■ A '" j 'gonîïra HoUá•,r•• Janini ........... PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški la u prava tlkt prostori: ! S887 S. Lawadak Ava. Oí fi es of Publication: 1 S887 Soutk Lawndsls A vs. Telephons, RoekwaU 4804 Ona lista Jo mM M cai^ u**. iTTcS^* CHICAGO» ILL., PETEK, ti. AV0U8TA (AUGUST 21), 198«. Subscription fS.OO Yearly ftTKV.—NUMUFR Hiti Acceptance far miline at «acial rata of postage proridod (ar la sostloa 1108, Act of Oct. 8, 1817, authorial on Jans 14, 1818. btoženi boljševiški zarotniki priznali krivdo pred sodiščem! Pred sodiščem to izpovedali, da to nameravali umoriti poleg Stalina tudi ¿tiri druge visoke iovjetske uradnike. Eden izmed obtožencev je izjavil, da to ee zarotniki potegovali za čast, kdo naj bi umoril Stalina. Zveza med zarotniki in nacijsko tajno policijo. Trockij pravi, dt je obravnava "humbug" Moskva, 20. avg. — Šestnajst pntnikov, med temi dva, ki sta „ela visoke pozicije v sovjetski rkdi, je včeraj pred vojnim solnem priinalo, da so namerava-itrmoglaviti Stalinov režim s Bo, da se tako povzpnejo na kr-iilo sovjetske Rusije. Gregory Zinovjev in Leo Ko-lem-v, dva izmed zarotnikov, ki lU »kupno z diktatorjem Stali-aom vladala Sovjetsko unijo pred ijstimi leti, sta izpovedala, sta »kovala zaroto proti življe-iju diktatorja. Poleg Stalina so Ui štirje drugi visoki sovjetski vadniki zaznamovani za smrt. B w bili Klement Vorošilov, voj-i komisar, Lazar M. Kaganovič, jfelnik vseunijskega kmetskega esa in železniški komisar, Ifregory K. Orjonikidze, komisar laftkih industrij in Postišev, volja komunistične stranke v U- uspela ▼ N. Yorku Amaterski športnik napravil svetoven rekord New York. — (FP) — Na prvi delavski športni priredbi ali olimpijadi, katera se je vršila ob koncu prošlega tedna v New Yorku kot protiutež proti svetovni olimpijadi v Berlinu, katero je Hitler izrabil za svojo propagando, se je najbolj odlP koval George Varoff, ki hišni-kuje v San Franciscu. S skokom čez drog je napravil svetovni rekord. Pognal se je 14 čevljev, štiri in eno četrtino palca viso- "Ce* otitráenCéV' «So «uJ fr-JET' ^Inil"" razgalile zaroto proti obstoječe-nu sovjetskemu režimu, ki naj i, ako bi se posrečila, omogočil toekijev povratek v Rusijo, »več tudi izdajstvo Trockija, I ra je Stalin po Leninovi smrti , «na! iz Sovjetske unije. Bila je j*^06^ itfota v zaroti," katera naf bfF"WSen- v •mesto Trockija postavila na milo sovjetske vlade Zinovje-n in Kameneva. G. Evdokimov, bivši načelnik lovjeta v Leningradu in eden iz-»ed obtožencev, je mirno pripotoval sodnikom, kako se je ie-•tnajstorica zarotnikov potego-lia za čast, kdo izmed njih naj ki umoril Stalina. "Zinovjev je fckel, da ta čast spada njegovi INpi. ne oni, katero je Trockij Nal v Rusijo", je dejal Evdo-kititn , ko je opisal sestanek za-laikov v Zinovjevi hiši. "Zino-je prodrl s svojim argu-*ntom", je pristavil Evdoki-aov Komaj se je obravnava pričeli j« Zinovjev vstal in priznal ¡J. kar mu očita obtožnica. De-f1 j«, da je on organiziral tero-***• ki »o umorili Sergeja Kiro-Tl- ^«no roko diktatorja Stali-da je tudi on skoval načrt JJ» umora Stalina in drugih vi-Ptih sovjetskih uradnikov. O-JJii obtoženci so tudi priznali «Wo, toda s pridržki. L^*vni tožilec je imenoval P*fcija, ki se nahaja v izgnancu na Norveškem, za glavnega potnika. Rekel je, da so Troc-■Jjn ostali zarotniki računati na ■«narodno pomoč v svojih po-katerih cilj j« bil strmo-Stalinovega režima. rfljHka tajna policija (Gesta-* bila v zvezah z zarotniki, «titelj j«. direktno imenoval Wsitu kot posredovalca, ■*lmH stike s Fritzem Davi- napravljen rekord v Berlinu. Športne igre in tekme je opazovalo 7600 ljudi — manj kakor se je pričakovalo, ker so močno agitacijo vodile za to priredbo raone unije, predvsem oblačilnih Tode začetek je bil gojenju delavskega športe. Olimpijado je organizirala zveča World Labor Sports Carneval, katera je bila ustanovljena prošlo pomlad. Podpirale so jo razne antlnacijske skupine in Amaterska atletska unija, predvsem Jeremiah Ma-honey, prominentna osebnost v športnem svetu, ki se je vztrajno boril proti udeležbi ameriških atletov na berlinski olimpijadi. Skoraj v vseh tekmah so nastopili amaterski prvaki iz raznih krajev dežele. Izjema je bilo le nekaj tekem, katerih ao se lahko udeležile le striktno delavske atletske skupine. V dirki na daljavo 440 jardov je zmagala skupina krajevne unije 26 Amalgamated Clothing Workers, ki je prekosila ostale krojaške in pleekarske skupine. Prihodnja delavska olimpija da se bo vršila enkrat pozimi v Madison Square Gardenu. Domače vesti Smrt članice Glencoe, O. — Po dolgi bolezni je umrla Frances Pire, doma iz Račice na Dolenjskem. Bila je članice društva 64 SNPJ._ Stsra naseljenka umrla Calumet, Mich. — Zadnje dni je umrla žena Geo. Kumpa, stara 61 let in doma od nekod v Beli Krejini, odkoder se je priselila v Calumet kot mlado dekle. Stanovala je na Yellow Jacketu, kjer zapušča moža, najmlajšega sina in najmlajšo hčer, dočim sta dve omoženi hčeri v Milwaukee ju, v K ansa« u pa zapušča dve sestri, v Willardu, Wis., dva brate ln tretjega brata nekje v Wyomingu. Stavkarji v boju s plinarskimi baroni 2upan zapretil s policijskim stavko-kaitvom Toledo, O. — (FP) — Stav-karji so ravnateljem dveh plinskih ^rutb izročili ultimat, 4a g* •jem izmed jetnikov. Na-^ * bil. da David umori Stali Z™* * Stalin mudil na kon-fcominterne v zadnjem ju- ~ Vnašajo, ka- To val iT rivniv* n« tiče njih. .'g ÜUti ** Zi nov jeva. ki - f h * »»nima. kaj se godi Organizator ugrabljen in pretepen Kansas City. — 'Najeti po-bojniki so ugrabili in pretepli Samuele Whiteja, organizatorja krojaAke unije International Ladies' Garment Workers in prominentnegs socialista. Enaka usoda kot Whiteja je v tem meetu doletela ie več delevskih organizatorjev in dva eli trije eo bili zadnja leta enostavno umorjeni. V resnici nI noben delavski organizator tukaj več varen. so obit* 22' 1 lAroto vroil so. da 140 °nrenlzirali aofiWgu? kl w ^ in druge aovjeUke n ra 1. lft4 v Le- K *......je t Kamenev, Evdoki-** dr^ri izmed obto- ' "" mo»*li braniti na Kitajska podpiše trgovinski pakt s sovjeti SanghaJ. 20. avg.—Kitajska vlada v Nsnkingu vsak čas podpiše novo trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo. To je po dolgem času nov korak abližanja s sovjeti. Nanldngska vlsds je pred krstkim poslala novega poslsni-ka v Moskvo. Italijani poročajo o "zmagi" v Abenm ji Addia Ababa. 20. evg. — Italijanske čete so te dni razpršile večje krdelo Abesinoev, ki so nadlegovali prebivalstvo v okolici Diredawe. bodo popolnoma zaprli plinarne, ako se bodo igrali z njih zahtevo sa povišanje plače za 26 odstotkov. Organizirani so v Gae Workers uniji. Unija, ki je pustila nekaj delavcev pri dplu, je zagrozila, da bd It. avgusta popolnoma zaprle vse plinarne, ako do takret ne pride do poravnave. Od tega jo je odvrnil zvezni posredovalec E. J. O'Connor kakor tudi mestni upravitelj John iN. Edy, ki je zapretil, da bo policija nastopila proti stavkarjem, ako bo etavka postala stoodstotno efektivna. "Policijo bom instruirai, nej se posluži vseh sredstev, da zagotovi nemoteno (|obavljenje plina," je rekel Edy. Policijskemu načelniku je ukazal, naj suspendira vse počitnice in uposll policijo pri izredni službi. Spor skuAa izravnati tudi pomožni delavski ravnatelj Ed-ward MoGrady, kl je bil poslan aemkaj iz Washingtona. Unijski člani vztrajajo pri svoji zahtevi za 25% povišanje pleče. Demokratski governer za oboroiitev CCC Ayers, Mass. — James E. Curley, demokratski governer države Massachuaetta, je prišel odprto na dan z izjavo, da je tre-be taborišča CCC spremeniti v militariatične kempe — fantom dati puške in jih vežbati vojaško vsej po eno uro na dan. Slišne zahteve prihajajo tudi iz drugih krejev dedtele. Vojni department zvezne vlade ima že izdelan zakonski načrt za militariziranje fantov v taboriščih COC. 8 tem načrtom je mislil priti že pred zadnji kongres, toda administraciji se to iz političnih ozirov ni zdelo priporočljivo. MiliUristi gs upajo vzakoniti, ko prične sborovsti novi kongrsa. Tampiiki teroristi poslani v jeèo Tsmps, Ms. — Pet bivélh policajev, ki so bi H obtoženi in spoznani za krive ugrabitve treh delevakih agitatorjev, so bili zadnje dni kaznovani s štiriletno ječo. Pred sodišče bodo prišli tudi še radi umors Josephs Shoemalwrja, ki je podlegel bsrbarskemu bičanju. "Upoštevajoč razmere, Je U kazen za-aluga Normana Thomass, Odbora zs obrambo civilnih svobodi čin v Tsmpi in delevskih sil, ki ao zshtevsle ksznovsnje zločinov". Je rekel Jam« Rorty, tajnik odbera. Junaška borba španskih delavcev Očividec opisuje poraz fašistov v Valenciji Valencija, Španija. — (FP, poroča Pierre Van Pasaen.) — Teden dni do izbruhu fašističnega upora v Španiji je bila v Valenciji taka napetost, da ni nikdo spal in nikdo Ael domov. Delavci so taborili na cestah, kjer so postavili barikade. Civilne avtoritete niso hotele odpreti oroftarn in dati orožje ljudski milici, kakor je ukazale madridska vlada. Na koncu mesta, onstran reke, so bili trije re-gimenti zaprti v barakah. Dali niao nobenega znaka, da simpati-zirajo z ljudsko vlado. Na dru^ gl strani je bilo dobro znano, de so oficirji na etrsni fašistov. Velika bojazen je bila, da bo vojaštvo vsak čas sspustilo barake, okupiralo meeto, pomorilo voditelje ljudske fronte in upostavilo vlado belega terorja. V tej nesigurnosti in napetosti so delavci mrzlično gradili ba-rikade in bili pripravljeni na spopad noč ln dan. Vojsitvu so. se bili pripravljeni poetavlti po robu brez orožja —- s kamenjem, noži, a topim orodjem in s pestmi, če bo treba. Po enem tednu tega atanja je prišlo do dogodkov v vojaških barakah. Poročnik, ki je poveljeval inženirskemu regimentu, je poklical svoj mgimeni na dvo-rišče in vojakom sporočil: "Danes zjutraj bomo okupiralo Va-lencijo, jutri 4>omo odmarširali nad Madrid." Komaj pa je iuovoril te besede, je ie padel Jia tla — mrtev. Ustrelil ga je č*t<*odj* po ime. nu Jose Fdbra. Naslednji moment so padli pod strsli vsi drugi oficirji tega regimenta. Vo-iaki ao nato odkorakali is barak in ae pridružili ljudatvu. Takoj so bile odprte orožarne in ljudska milica je dobila orodje. Novi governer je dal ostalima dvema regimentoma tri ure časa za kapitulacijo, ali pe bodo po-tolčeni z bombardiranjem barak. V mestu samem so stopili v akcijo fašisti, ki so pričeli streljati s streh. Takoj so bile organizirane naskakovalne skupine, v glavnem aeatoječe iz ženek, ki so pričele s sistematično kampanjo za očfcščenje fašističnih gnezd. Na ceste so pričela padati človeška trupla. Oboroženi delavci so obkolili boljši del mesta, kjer živi ¿uržvazije. Dva dni pozneje ao trgovci pogasi pričeli odpirati trgovine. Poročevalec je šel opazovati boj zs vojaške barake, iz katerih ata fašistična regimenta aipala ogenj direktno na mesto. Od strelov Je bilo mnogo hiš v plamenih. Pomagali ao jim fašisti, ki ao s «treh metali kamenje, svinčene plošče in streljali. Prehod Je bil silno težak In je moral človek skakati od verande do verande. Med tem je pritekel v meato neki miličnik In kričal: "Rebell ao se podali. Kazol>eaeli so belo zastavo." Drvel sem s tlaočl proti padli fašistični trdnjsvl — vojaškim kaaarnam. V kotu vetbališča ao ležali fašiatlčni oficirji, katere so pomorili vojaki pred predajo. Neki kmet je ro-kje dobil troben COUGHLIN SE TRUDI ZA FAŠISTIČNI CU! Vatikan se strinja • Coughlinovim delom in podpira faiizem IZJAVA "DVEH ŠKOFOV Cleveland. — (USP) — Vieokl cerkveni poitpiratelji detrolt-skega radiopridlgarja, "fathra" Charleaa Coughlina, so odprto priznali, da je njegov« misija doeega fašizma In obvarovanje amerUkih delavcev in kapitalizma pred — "boljševizmom". To primenje Coughlinovega smotra je priilo zadnje dni te-leifonično iz Rima, kjer se mudita v Vatikanu clevelandskl škof Joseph Schrembs In detroltekl škof Michael L. Gallagher. "Father Coughlin hoče nekaj protekcije sa delovno ljudstvo in njih drutine," je iajevik v telefonskem razgovoru med Rimom in Clevelandom škof Schrembs. "Fašizem jo Je dal (protekcijo) italijanskim delavcem. Ako bi amerlAki kapitalisti ne bili tako kratkovidni, bi storili korak naprej, da obvarujejo deieio pred komunismom." Detroitski Akof Gallagher je voljen s Coughlinovim! govori, marveč smatra, da je njegovo delo potrebno, da se zaustavi dviganje ameriškega delavstva. "To odprto sagovarjenje fašizma po mogočnih podpornikih £l>ugtilina U potrjuje sodbe, katere so njegovi kritiki Se isrekll proti njemu," je komentiral škofovske izjave John N. Thurber, tajnik tukajšnje socialistične stranke. "Izrečeno je bilo že mnenje, ds Coughlin mogoče ne postane ameriški Mussolini, toda brez njegovega sodelovanj« ne more biti nobeneg« fašističnega gibanj« v deželi. "To tudi potrjuje obtotbo, da Coughlinov kandidat za pred* sednika, kongresnik Lemke, odprto .sodeluje z Newtonom Jen-kinsom, vodjem faAističns bände, ki že operira v Iliinoisu. "T« izjava, ki st« Jo omenjena škofa d«l« v Rimu, bo mogoče n«pr«vll« konec n«v«rnl tendenci ameriškega delavstvs, k I drvi za l>emkejem in Coughll-nom valed njunih rsdlkslnlh fraz. Coughlin ponuja fašizem ameriškim kapitalistom I Delsv-ci, ali mu boste pomagali, sli ps šli v boj proti njsmu, dokler je še čas?" Thurber dostavljs, ds je Normsn Thomas edini delavski kandidat. Relifni nameščenci v VELESILE SE NE Chicagu redecirani MOREJO ZEDIN1T1 GLEDE ŠPANIJE Tisoč bo izgubilo službo v čikaikih relifnih uradih .....i v Chicago, 20. avg. — Mestni a vet je na avoji včerajšnji seji soglasno sprejel odredi*>, ki določa vaoto $1,706,880 is relifne-ga sklada za kritje upravnih stroškov relifnih uradov v okraju Cook. Od te vaote bo šlo $1,-869,980 aa plače ualutbencev od 1. julija, ko je bila razpuSčena državna relifne komisija in so oakrbo brezposelnih revežev prevzele mestne in okrejne avtoritete, do 81. decembra tega leta. Oatala vsota bo porabljena zs kritje rasnih drugih stroškov. Nove odredba je bila sprejeta ns priporočilo L. M. Lyonsa, mestnega rellfnega komisarja, ki je pojaanjevsl, ds v smislu novega driavnega zakona ae mors upravne atroAke omejiti ns osem odstotkov vsote, kl Je določena za nssičevsnje revežev. V relifnih ursdlh Je aedsj u-poslenlh 2200 usluAbencev in to število bo zmanjšano ns 1200. Lyons Je dejel, ds bo tudi lista imen prejemnikov rellfa revidirane s namenom, ds ae odvzame podpora večjemu številu družin, ki podpore neobhodno ne potrebujejo. [udarska unija fi Naložila je prostovolni it na ¿lane Pet Arabcev ubitih v spopadih v Palestini Jeruzalem, 20. svg. — V včs-rsjšnjih spopadih med srsbaki-mi vstaái in briUkiml četami Je bilo pet Arabcev ubitih in mnogo rsnjenih v več krsjih Pale, sline. Wsshlngton. — Glavni odbor rudarske unije UMWA Je raz-pisal proetovoljni aaesment na vse člane za flnsnclrsnjs Roo-seveltovs, kampanje, Aaesment znaša ihinimalno en dolar ns člana. V razpisu pravijo voditelji u-ni Je, ds je to v sklsdu zski j ličkov zadnje konvsncijs. ki Js in-dorairsla Roosevelta in mu obljubila poleg moralne tudi flnsn-čno podporo zs ponovno Izvolitev. Odbr poudsrjs, ds Je U aaesment prostovolen in da u-rsdniki krajevnih unij ne morejo nikogar prisiliti, da bi prispeval — dolar sli več. Urglre-jo ps članatvo, naj to stori. Kot potrdilo bo vsak prispevstelj dobil — Rooaeveltov kampanjski gumb. Denar bo šel v poseben sklad, ki bo šel v politične svrhe — zs finsncirsnjs Roo-seveltove kampanj« In Delavske nestrsnksrske lige, Ako bi rudsrska unija razpisala tak as«sment za financiranje delavskih kandidatov ln de-lavske stranke, bi bilo to ns me* stu. Velika ironija in groteskno ps Je, ako delsvci prispevajo v isti kampsnjaki sklad in v lat« Anglija ustavila orožje španski vladi in rebelem KATALONIJA BO NE. ODVISNA? BEKIJN, 20. avg. — Hitler je danes poslal nemške bojne ladje v š(lanske vode s groinjo, da bo potopil špansko vladno brodovje, če bo še oviralo nemške trgovin-ake ladje. Hitler Je bil Informl-ran, ds ata dve bojni ladji, ki sta y alužbl španske ljudake vlade, ustavili nemški parnik Kamerun v bližini Cadisa. London, 20. avg. — Angleške vlada je sinoči ustavila izvoz o-roij* In streliva obema atranks-ma V Španiji. Istočasno ja mor-nsričnJ minister Hosre naznanil, ds Vellks Britanije ae ne bo msšsls v špansko civilno vojno. Vas prejšnje do vol jen Js za pošiljke bojnega matsriais v Španijo ao bi Is prekliesns. Lista prepovedanega blage js obširna in uključuje bojna Istala, tanke, topov«, strelno orožje vsake vrste, projektlle, mine, bombe, naboje, torpede, ssblje in bejonete. Te sklep «ngluške vlede je v direktnem imsprotju z voditelji V\ delavske stranke, ki z«htev«Jo, nancira Roosevelta t vl"'u pr,in"poW,J' n Je In n«J podpre Ap«nsko demokracijo kakor Italija In Nem-čij« podpir«U španska f«Aiste. P«ris, 20. «vg. — Francoska vlad« še nI dosegi« sporssum« z Italijo In Nemčijo glede nevtralnosti napram âp«niji, dnsi se je njen Mz«dnji d«u", 17. avgust, nategnil ns tri dni. Defl-nitlvneg« odgovore ie Rima in Berlina nikakor noče biti, Mussolini in Hitler neprestano iščeta novih "pojasnil" od Francije in omenjata novs "ovire" ns ro-vsš španske vlade — medtem ps noč In dan pošiljata letsls, letak'« In Ikinibe španskim fašistom. Francoski fašlst| tudi nočejo poznati notutn« n«vtrslnostl. Voditelji "rszpuščens" fsAistične organizacije Croix de Feu (Ognjeni krM) so včeraj odprto naznanili, da bodo podpirali moralno in, kolikor J« možno, materialno španske fašiste, Francoski fašistični emissrjl neprestano odhajajo Is Psrizs v Gibraltar, kjer se shajajo s španskimi fašisti. Francoske levičarske strank«, kl tudi nočejo iievtrslnostl<-ker vedo, da Je to I« bluff zahtevajo odločno akcijo s strani Blu-mov« vlade. I ¿«vinarska glasila dnevno objavljajo seznam« letal in količino bojnega mat«rlala, ki ga Mussolini in Hitler pošj. Ijata španskim fašistom. Fran- namene kakor kapitalisti in ka pitalistični blrokrstje. Ksdsr se cija J« odprto razdeljena na dva la» orgs »«i rano delavstvo toliko ¡ tslxira in velika vrflns Je — zms. Po 11 dneh generalne stsv-ke Jutri zopet pričnemo s delom /daj si bo ljudstvo Vslencije mo. ___________. , rslo semo organizirati svoje živ- to in pričel igrati |ntemscionsk> v svobodi." in namah ae je vae odkrilo. V Kako bo borba španakega IJud-tem momentu je prlkorsksls ar- ,tva izpadla, Je težko reči, Zsdnja tiljerija iz aos«e Anglije, Češke, Nizozemske In iz čitslniee prinesel gM>oa in ob- Skandinavskih držav, kl prodsjs-jemsl vsssvet. jo obema atrsnksmst». Eno Je Zvečer je bila proalava zmage gotovo: eko zmaga v ftpanljl fs-z bengaličnim ognjem V Urške šizem, ae bosta črns reakcija in so gonili ujet« fašiste. Ksj so s beli teror rszIHs tudi po drugih njimi nsredlli, poročevslcu nI zspsdnih državah. I^akkd pride znano. Unije ao izdale manifest, tudi do intervencije v Apanljl In v katerem med drugim pravijo: d "Anschlusa" (unijo) f Nemčijo. in velika veČina strani španske vlade in kracije. Kisi, 20. avg. — Muasolinlje-va vlada J« danim naznanila velik« "vojašk« manevri', katerih a« udelHti 200,(MH) (nož. Demo-bilizjuija rak r ulov letnika 1914 Je odgodena in predvaem ae to tič« letalskih in mornaričnih «-not. Barcelona, 20. svg — Katalonski generalitat sli vlsdni svet J« sinoči objavil več «idrsdb, ki m«riJo na odcep avtonomne Ka-talonije od ftpanije In ustsno-vitev samostojne In vač ali msnj sovjetske republike Odrejena Je kolektlvlzAcija industrij ln vseh v«l«pmM, SrMM. »«ni ItA) to ""to P^títotolto to » «tototo. M to »rtlaiü paétalaa. A4*«rtlalnr ratos «• »»Taament —Msewrtoto of commL-«Um» amé uMoUcltatf srttatai »IU to M itomi Otow maamaripu, aaek aa «torta», plays, poaam. ato., «ttl to i to aamérn «>lr «tas mmm»*»>«J to «»tf atoriiaa« aa« Naator sa m, tar Im «Ol • PB08VETA Mtut S«. LawméaU Ato« or TNS rSDBBATBO Dalum » aStatolto. P^mar (Juljr II. 1H«. »ota« lastna m »astoru ponan!, «a «an to • toas to t uno ratates. rmvrtta to pr»»Waano, da m ran Itat aa »atoal. Nekaj tega in onega Življenje tre življenje! Vsako živo bitje n» suhem, v vodi in zraku živi od drugega «tja! Največ drugega življenja, živalskega in rastlinskega, pa požre človek! In človek, komfort-+«nu zaprt v mestih in palačah, misH, da je va-^ren pred žrci. Kako se moti! Nevidni baeili ~žrejo človeka in požrejo slehernika prej ali ' >lej. In boj z bacili, ki povzročajo bojezni, bo trajal Ae dolgo. ooo V mestu Baby Ionu, N. Y. (pozor, f.iesto se imenuje Babilon!) je katolUki župnik vrgel iz cerkve odraslo dekle, ki je priilo k spovedi moderno oblečeno. To se pravi, da je imela gole rok« in hrbet, kar je zelo prijetno ob pasjih dnevih. Mlada ženska je dobila kar je iskala! Sla je v napačne prostore. Ce bi bila Ala v teater, je ne bi nihče vrgel ven, ako bi plačala vstopnino! Poznsmo mnogo poAtenih deklet, ki niso bile ée nikdar vržene iz nobene cerkve. Enostavno zato ne, ker niso ie nikdar Ale tja i Bee the point? ooo Zamislite se v predrznost vseh predrznosti: Hitter pošlje - bojno letalo * moAt.vnm vred V Španijo faAistom na pomoč. Pri Hitlerju to ni predrznost! I^etalo meče bombe na vladne Ča-te, ki branijo Apansko republiko pred fašističnimi pučisti. Pri Hitlerju to ni predrznost! Letalo mora iti na tla in španske vladne čete ga vplenijo in ujamejo tri nemAke letalca To je pa predrznost pri Hitlerju! Takoj poAlje ultimat Apanaki vladi: Letalo vrnite in moje ujete letalce izpustite! Ta ultimat ni predrznost — predrznost pa je, ker se španska vlada obotavlja! Kaj je avet doživel! . . . 0 0 0 Zadnji teden je bil v hribovskem mestecu Owensboru v Kentuckyju "velik praznik". Nekega mladega zamorca ao javno obesili in s vseh strani je priAlo okrog 20,000 oaeb, ki ao gledale in uživale "predatavo". Veat ae glasi, da ao gledalci vso prejšnjo noč taborili okoli odra z veAali, da ne izgube dragocenega pro-atora. In ko je bilo obešanje končano, je množica planila kakor beana na oder in slekla mrliča do golega; vsakdo je hotel Imeti košček zamorčeve obleke za "spomin". Nagega mrliča so pa osuvali in stolkli v luAo. — Črnec je bil morilec, to je res. Kaj je pa onih 20,000 Ken-tukičanov, ki so se naslajali ob smrti čmca in zmlinčili njegovo truplo? Ali so to ljudje? Rurbonski dnevniki nimajo liesede o tem barbarskem dogodku. Nimajo časa! Preveč ao zajHialeni z zgražanjem nad levičarskimi "barbari" v Španiji!-- 0 0 0 V sosednji Kanadi se vrAi desperatna tekma med ženami za dobitek pol milijona dolarjev. Tekma sčim7 Katera porodi več otrok! Dne SI, oktobra 1U26 je umrl milijonar Charles Vanee Millar, ki je v svoji oporoki postavil določbo, da tista žena v mestu Torontu, katera v desetih letih po njegovi amrtl porodi največ otrok, prejme pol milijona dolarjev Iz njegnve zapuščina. Deseto leto gre torej h koncu In v tekmi je pet žensk, med Umi dve Italijanki. E-na teh Italijank, žena Guaa Graziana, Je ta teden porodila devetega otroka — In jezna Je, ker ni bilo dvojčkov. Deveti otrok je deček in dobil je ime Benito Muasolini! Na čelu peterica j« žena Martina Kennyja, katera Je v desetih letih porodila 12 otrok. To je življenje! Zdravje, konrfort, arečs — vse naj gre k vragu, aamo da je pol milijona dolarjev! Civllisacljs. kje si Ae! ooo Ako pa to stvar le malo premialimo — je v redu, kar se tiče tekmovalk za pol milijon*. Kaj niso edine! Ves "civilizirani" avet — ne divjaki, prosimo! — je ena sama besna igralnica in tekmovalnica sa denar. Sport, atletika, praktična*!) politika, "kultura" v tisku, upo-«la I»1 jan ju. filmu in radiu, produfeeijs vssh po-trsbščin — vse to je igra, divjs tekma sa dobiček, denar, čim vsč denarja aa čim manj trt* da V tem vrtincu blazne civilizadjs dnevno na debelo stavijo na «mrt in na "posmrtno srečo". Zakaj t<»rej ne bi tenak«» tekmovale za novo življenje? Čemu ne bi stavile svojega.življea-ja aa kopico otrok? ¿enake. k| a« lotijo tega • — niao xa drug»: to js vae, kar zmorsjo. Ker torej mart xa drugo, js pravilno, da delajo to. a« kar ao dttbre, H mo \mč áe Um, kjer js doati muh ... Glasovi iz naselbin Ob 10-letniei delavskega dome Sharon, Pa.—V Juniju 1928 ao se zbrali tukaj An ji rojaki in postavili oziroma ustanovili korporacijo Slovenski de-lavaki dom. Takrat so ae pozvati vsi nsAi rojaki na sestanek, da se posvetujejo, če ae postavi večji dom, da bo odgovarjal našim razmeram. Rojaki ao se prvega se h tanka udeležili v velikem Atevilu. J Sprva ae je odločilo, da se zbi rajo priapevki potom veaeltc hr drugih aličnih prireditev, ki ae naj prirejajo v prid novega doma. Tako ae je delalo par let, leta 1924 se je pa ustanovila in korporirala družba SDD, obenem ao ae tudi razpisale zadokž-nice od $100 in ne več kot $800 za osebo. Zadolžnice so bile hitro podpisane v vsoti $15,000, katere ao poleg tukajAnjih rojakov podpisali rojaki iz vseh bližnjih naselbin. Ko smo imeli zbran potreben denar, se je pričelo z graditvijo doma. Leta 192« na 6. septembra je bil Dom dodelan in na Labor day otvorjen. To je bilo baA pred 10 leti. Dom je stal $30,000, vsota v zadolžni-cah je znašala $16,000, ostalih $16,000 smo si pa izposodili, nekaj v banki, ostalo pa pri rojakih. Delovanje v Domu prvi dve leti je bflo precej dobro, tako da amo akoraj že izplačili posojila banki in tudi rojakom, ki so posodili. Medtem se je nekaj Izplačalo tudi na zadolžnice. Leta 1928 so pa prišli tukaj na krmilo takozvani klanovci in zagrizeni auhači, ki ao nam prekrižali vae račune. Seveda, mi se nismo hoteli izpostavljati nevarnostim, da bi nas bfli radi pro-hfWcije preganjali. 8its~ 'ime rajši opustili vae prepovedane pijače, radi katerih bi naa lahko spravili v sitnosti. To je bil največji udarec za vse naše gospodarske, kulturne in društvene ustanove. Kakor hitro se je pa omejila tista v nebo vpijoča krivična prohibicija, je pa prišel Hooverov polom. Banke ao začele pokati, delavee v tovarnah ao odstavi Jat i, mezd« so padale. Pričel ss je nov kri-Žev pot naAega deltavstva. Kar je bilo prihranjenega, je zmra-nilo. Tudi naša društva in Dom so bila v tej nesreči težko prizadeta. Kar na enkrat so pričeli prositi tudi sa izplačila naših zadolžnlo. Ustregli smo kolikor ao nam naše moči dopuAča-le ter izplačali nad $3000 za-dolžnlc. Leta 1981-82, ko je bila kriza na viAku, tudi naš Dom ni zaznamoval bogve kakega napredka. Toliko, da smo Ae plačevali najbolj važne stvari, davke in druge važne obveznosti. Roja ki so začeli na naa pritiskati, naj izplačamo zadolžnice, kar smo pa bili primorani ustaviti v dobrobit vsega naAega Članstva Rojaki, ki ao imeli zadolžnice, so upoštevali naA sklep. Izplačevali amo «amo rojakom, živečim izven meata Sharon in Far-rell. To znači, da tukajšnji rojaki niao dobili nobenega izpla čila. NsAi rojaki ao se zavedali, ds Dom, ki amo al ga zgradili, je naš ponos in naAe zbirališče, in ao razumeli, da ss nahajamo atebih finančnih težkočah. Obenem js naAe korporacija zaključila v začetku, da vsakemu Alanu, ki umrje in ima Ae svojo neizplačano zadolžnico Domu, izplačamo po njegovi smrti zadolinlco $100 in povrhu Ae $100 amrtniae. To se je zgodilo. V 4 letih amo izpsčali 8 smrtnin. To js pa bila največja napaka in v k risi amo morali tisto točko amsndirati. V Času bančnega kraha in kri se smo Imeli precej bridkih izkušenj, s smo vse pomalem uravnali In pogrsAke popravili tako da amo prerinili akosl tež-ke čase. Danes, ko Je apst dovoljen« postavna pijač«, «e je prsesj is-bolJAsto, «11 rasni državni zakoni delsjo velike preglavice. En krst sshtevajo tako. drugič zopet drugače Naši viAJi, ki sedijo pri drlavnlb jaslih, bi rsdi odpravili krivico, toda napake idejo Um. kjer jih nI. Slovenski dom dolguje sedaj, •poleg $14,000 sadotlnir. Ae vso- I to $i>690, kar ni veliko aa tako krasno poslopje, upamo tudi, ds se bo pričele ta vsota počasi iz-plačevati. \ Letos smo preuredili vse prostore za naše družabne sestanke, prebarvali vso dvorano in scenerijo ali kuliss na #dru. Okrog Doma je lepo urejena trata, zarasle se je drevje, tako da je sedaj lice povsem drugačno kot je pa bilo takrat, ko se je vrAila otvoritev. Ceste okoli Doma so vae tlakovana. Pred 10 leti je bilo Ae vae blatno ali praAno. Danes izgleda naA Dom (v stanovanjskem delu mesta) tsko prijazno, da se nsAi rojaki iz velikih naselbin, ko nas obi-Ačejo, kar čudijo. Zato pozivam in vabim vse rojake iz vseh bližnjih naselbin, da nas posetijo na proalavi 10-let-nice SDD, ki se bo vrAila dne 5. septembra. Začetek ob 7.30 zvečer. Izvajal se bo tale spored: Krasna enodejanka, skoz in skoz šaljiva, tako da bo za vse dovolj smeha. Uprizori jo dramski sbor is Clevelanda. Ime igre je "Nezakonsko dete." Igralci: Matevž Bobnar, Camillus E. Zamik, Ella Samanich, Laurenc Sedlar, Frank Hribar, Ann Žar-nick, Frank Hunter in Carl Samanich. Režira Vatro Grill. Po končanem programu ples. Igral bo poansni Jankovičev orkester iz Cleveland. Rojaki, ne pozabite na omenjeni večer! Vstopnina samo 26c za osebo. Obenem želim omeniti, da v Slovenskem , delavskem domu imajo «sdež društva Slovenec št. 262 SNPJ, Sloga št. 174 JSKJ, Slovensko samostojno društvo ia Girarda, Slovenaki pevski zbor Slavec, Slovenaki gospodinjski kluba, klub naše mladine, pod imenom Young Slovene \ Social Club (odsek druAtva 262 J SNPJ). Zadnji je imel svojega topnika na konferenci ameriške mladine. 8 tem je povedano, da naš Dom je naAe zbirališče. Kar je drugim narodom cerkev, to je nam naA Dom, nekako avetiAfce, kjer ae sbiramo v veselih in taž-nih dneh našega življenja. Kadar ae rodi v družini dete, se novica takoj izve v Domu, in večkrat naa veaeli oče pokliče, da pijemo na zdravje novorojenčku in materi. In kadar se prikrade med naa smrt, se novica naJl>r. vo izve v Domu. Vsakega našega rojaka epremljamo na zadnji poti v Dom, kjer se odpravijo društveni obredi. Torej, naA Dom je naše pravo aredilče in naše shajališče. NaA Dom je last nas vseh, zato mu pomagajmo vaak po avoji moči do boljše blagajne. Denar, ki prihaja v blagajno, se bo porabil za izplačilo zadolinic zunanjim rojakom. V zadnjih 10 letih, ki so bila vesela, največ pa tužna, je n«A Dom ostal Čist; nikdar ni vanj navalila policija, da bi storila kaj. kar bi bilo v aramoto nam vsem. Zato Ae dane« velja v tu-kajšnji okolici glas, da najbolj pošten je Slovenaki dom. Tukaj ni grafterjev in političnih rake-tirjev, ker zanje ni prostora. Naj omenim, da j« Alo pred letom sa licenco za prodajo opojnih pijač. Dva uradnika iz dr-žavnega departmenta sta pfeis-kavala stanje domov in AAbA korporacij. Ko sta pregledala ve« Domov rekord, vse nate knjige (zlasti sts pestila tajnika-blagsjniks; tolmačiti smo morali zapisnik*), sta bila začudena nad pravilnim poslovanjem. Nikjer nista dobila kake točke, ki bi se nanašala na preteklost, to je glede prohibicije. Bili smo prvi, da so nam podelili pravico prodaje opojnih pijač, s pripombo: "To (domovo) poslovanje je najlepše in najboljša; v Domu ao najbolj pošteni ljudje." To je v kredit vsemu naAema narodu. Delu, ki si ga je Dom začrtal: izobraževalno delo, je priča čitalnica, v kateri so napredne knjige ' (Adamičeve in Seliškarjeve in» Doslej prave razlage za to nismo irneli. Ji siskovanj v poslednjih časih pa bi bilo ran no, da ima tudi tu proslula hipotiza. žleui ganakega podaljška svoje prste vmes. Za pospešitev poroda uporabljajo že Halj aa neki hormon iz te žleze. Sedaj se je i«" lo, da se količina tega hormona v temi p> ča. Ce ao dani vsi drugi pogoji za pored. w obatoji večja možnost, da se bo porod T ponoči, ko je več tega hormona. Zanimivo je, da se ponoči v tej ki tudi količina hormona, ki zadrt«* obisti in urejs "vodno gospodsrstvo ^ ga telesa. Tako prinsšs ".nost o ^J čedalje večjo jasnost v skrivnost. dogajanja. (Is Prosvete z dne 21. avgusta l9Mj Dbmoie r«at«.-Pred porotnim Virginiji, Minn.. so «• *^s» venski in hrvaški sUvkarji: ^»" ^ George Bukvič, Mile J»nkojič rs"' -Martin Majdič. John Petri , Stanislav Simč*. Obtoženi ss|bd J^j nega" zborovanja in resi»* Po kratki obravnavi so bili vsi Dslses*, vssti.—.PrrdM-inik * ^ voril ieleaniškim druibsm. da j ^ , arbitražo in najbolje Im « dr -semaraik železna ar jen,. \ p* Pa., ao rudarji ^^•^iSm^S bo s boljšimi meidami. \ kaH organizirani mizarji. j Srftorma aiv» proti zavezniški annad» ^ Aka podmornica je pompH« « JfK ftarki na Severnem morju, ni nič novagn. 21. AVGUSTA -i irja em ,v razbojniški napad '^domovi „ denarja j« «•P^« Ljubljana, 1. avgurta. „ Dobrovi nad M*»* ^ '¿SStiS kronika. Mesarski mojster Marolt, ki ima i bratom v gjojo obrt, se je bU s kole-, nipotil na Dobrovo, ker je J "okolici kupljenih par vo-i Obiskal je gospodarja s spe ilom. naj mu jih pripravna do ko pride ponje in mu obe-CTodžteje denar. Ko se j"e vra-proti domu, pa je na Dobro-dva znanca, bivšega me-Antona Vampla in mesar-pomočnika Jožeta Božiča, rta bila prav tako z vozom «njena proti Ljubljani. Ob*, sta mojstra Marolta nagovo-da je šel z njima k Vamp-rio. ki imajo na Dobrovi svoj da bodo popili merico žga-Maroltu ni bilo do pijače, ¡tem ko sta Vampel in Božič lila nekaj šile. A preden so se vili od hiše, se je med Bo-in Tonetom Vamplom prepir o tem, kdo naj polna račun. Ivan Marolt se je pcema hotel izkazati kavalir-ga in je segel v notranji žep tnjida, da plača zanju, čeprav ni pokusil kapljice. Ti prijazna gesta bi bila sim-ičnega, uglednega mojstra slu veljala življenje. Ko je li-lico. v kateri je imel bankov-v za 1500 Din, privlekel na dan, je na lepem spomnil, da ima i v zadnjem hlačnem žepui še kaj drobiža, ki bo bržkone za-ičal za račun. Listnico je prebil pod levo pazduho, z desnico jesegt»! po drobiž. Pri listnica padla na tla, pred oč-njegove družbe so se razgrni-Bameri metulji in tisočak. Ra-obeh tovarišev, ki ju je bil »ral na cesti, je bil prisoten tu-itari Vampel s svojimi sino-Boiič «e je «klonil po listnico, da bi bil kaj pripomnil, jo je iknil pod svoj suknjič in se za-počasi izmikati proti vratom, kipu so je vsa hiša sporazu-sli, da Maroltu za vsako ceno narmjo denar. Božič je odšel k m. ki je stal na cesti, in list-»nekam «kril. A, ko je Marolt »videl, da ne gre za prazno ša-in je začel svoje zahtevati na-»je vsa družba planila nanj, nčela nabijati s pestmi, v t&vih rokah pa se je zabli-"Itudi velik kuhinjski nož. Z fačjim naporom vseh svojih w je Marolt iztrgal napa-bmh — bi) je razpraskan in * P° glavi in j k) životu, do-I»» je tudi precej nevarno ra-v dimljo — in ubežal, a Božič * kakih 200 m tekel za njim ®u ^n grozil, da ga razre-•adrolme k oho. * je Marolt hotel vrniti, P» Pobral VKaj svoje kolo, dež-m klobuk, ga je Božič vno-*padel ves divji, Sele, ko se p* Tonetom Vamplom odpe-' f ' Marolt nazadnje upal p. h m, Vii Vamplovi vnovič praga. Nato je J" ^»l orožniško i m »staj o, * pozneje napravila v Vam- rei*kavo. Poleg kole-tam tudi Maroltov »zvit tisočak. O-"* '«z nekaj časa ovede-■F*' rrd brezumen je bil » kušali vsaj s ■k, ' ^'Janje, da so uropam-ga denarja "T;11"-* vrnitev lastniku. O-J?'* «Nil«, Ikr/.iča in iT l-iubljani a- P, "tale pa zasli- " -ki orožniki. ■ * V Hantii — med potjo ni imel do- volj sape za to — in ae boril proti skuinjavcu, ki mu je šepetal, naj jo pobriše nazaj v San Francisco. Preden je dokončsl miljo, je prene-hsl s kletvijo in začel jokati. Tekle so mu solze onemoglosti in jeze nad samim seboj. Bil je prava pravcata podoba potrtoati. Ko je končno azil konec svojega pota, je obupno napel vse sile in doapel do taborišča. Omahnil je in padel na obraz kakor je bil dolg in širok. Preteklo je dobre četrt ure, preden je zbral toliko moči, da se je reiil oprtnic in vreče, ki mu je še vedno ležala na hrbtu. Bil je izmučen do smrti in ves nadložen. Tako ga je pozneje našel Robert, ki so ga trpinčili prav taki križi in težave. Robertovo trpljenje je KriŠu pomagalo na noge. "Kar premorejo drugi, premoremo tudi mi," je dejal Robertu, pa ee mu je vendar globoko v srcu zdelo, da sam sebe vara. "Star sem sedemindvajset let in sem mož", je sledeče dni čestokrat sam sebi zagotavljal. Bilo pa je tudi treba moža na svojem mestu. Tisti teden je prenesel vsak dan osemsto funtov miljo daleč, ampak izgubil je pri tem petnajst funtov svoje lastne teže. Obraz mu je postal suh in prepadel. Zelja, da bi se vrnil nazaj, ga je zapustila popolnoma. Ni več korakal, le noge je prestavljal. Kadar se je prazen vračal nazaj, je vlekel noge skoro prav tako kakor pod bremenom. Postal je delovna žival. Kolikokrat je zaspal med jedjo. Njegovo spanje je bilo težko in živinsko; kadar ga je začel lomiti krč po u-dih, je planil kvišku in zavpil od bolečin. Vsaka ped telesa ga je skelela. Na podplatih so se mu napravili pekočj žulji, ki so ga neznansko mučili. Najhuje pa je trpel, ko je stopal po okroglem, izpranem kamenju na planoti Dyea, preko katere jih je vodila dve milji dolga pot. Ob koncu tistih dveh milj so imeli že osem-intrideset milj pota za seboj. Opasan preko pleč in prsi z oprtami se je sočutno spomnil konj, ki jih je bil videl po mestnih ulicah. Ko so prenesli blago po brvi nad Canyonom, so načrt malo spremenili. Raznesel se je glas, da so ob Lindermanškem jezeru posekana poslednja drevesa, porabna za gradnjo čolnov. / Brata Hal in Robert sta se obložila s potreb-^ nim orodjem, z veliko žago, odejami in hrand ter odšla naprej, pustivši Kriša in strica, da sama spravita stvari po poti naprej. John Bel-lew in Kriš sta se zdaj pri kuhanju menjavala, nosila sta pa skupaj. Cas je potekal in prvi sneg je pobelil hribe. AJco bi jih zajela zima na tej strani prelaza, bi bilo zamujeno celo leto. Stari mož ai je natovoril sto funtov. Kriša je streslo, toda stisnil je zobe in si oprtal tudi sto funtov. Trda je bila, ampak že je čutil, da postaja spreten. Njegovo telo je izgubilo vso nežnost in maščobo in je bilo opleteno s suhimi, žilavimi mišicami. Tudi je ostro opazoval in pre-udarjal. Videl je široki pas, ki so ga imeli Indijanci preko glave in ki jim je odvzemal nekaj teže z ramen, pa si je še sam napravil takega. Takoj se je počutil olajšanega. Polagoma je pričel nakladati ilerodnejše, pa lahke dele oprave na vrh ostalega tovora. Kmalu mu je bilo mogoče kriviti hrbet pod sto funtov težkim tovorom, dočlm je petnajst ali dvajset funtov ležulo prosto na vrhu tovora, tako da se mu je oslanjalo na vratu. V eni roki je nosil sekiro ali veslo, v drugi pa košaro s kuhinjsko posodo. Pa naj ata garala kakor ata hotela, posla je bilo čimdalje več. Pot je bila od dne do dne slabša, tovori pa vsak dan težji. Nosači so poskočili s tovorolno na šestdeset centov. Sneženi rob ae je etanovitno pomikal od vrha hribov vae niže in niše. O Robertu in Halu ni bilo ne duha ne sluha. Sklc)>ala sta, da fanta podirata drevje in žagata debla na deske. (DaUs prihodnji*.» Pred Boutet: Blagoslov civilizacije Zgodilo se je, da se je gospod profesor Pluvinage, slavni družboslovec. higijenik, statistik, član vseh akademij In velik govornik pred Gospodom, peljal s ladjo, kl ae je potopila. To se je zgodilo na Južnem morju, med 12* južne širine in 147" zapad-ne dolžine. Pluvinage jeva zmožnost, s katero je dobro volj ne sodobnike hudo preizkušal s najdolgta'**-neJŠimi predavanji vsega sveta, da M "dvignil njihovo nravno višino", je bila nedoaežna. Ne-doeelen je bil njegov dar. s ka-terim je seetavIJal atatietike, ki ao koHkor mogoče nasprotovale as me sebi In bile popolnoma odveč, e katerimi ae je pa dalo dokazati vse, kar je le človek ho-teL To |K>jasnJuJe tudi njegovo sveteko slavo. Profesor Pluvinage Je bil mož pri štiridesetih, pokrit z odlikovanji sleherne vrste, ko ga je njegova odrnšiteljsk* vnema *'»•!* na potovanje okoli sveta, d* bi ufit i„ ^{j Govoril Je v ra»H*nth j*«kth. katere Je ol>-v»aod Pluvinage — oblečen aa-mo v propast pyjama rožnate barve in s pletenimi copatami na nogah--nekega lepega dne |krčevito oprijemal skrajnega konca odiomljenega jambora, katerega je vihar prav nemilo premetaval. Rešil ai je aamo fotografski aparat a ploščami ln k sreči svoje statistike,« hi eo polnile tri debele zveake, raaen tega pa še škatlico zdravilnih bonbonov. Drugega konca jambora ae Je polastil neki Kitajec. Val drugi ao utonili. Ko je mogel «pregovoriti, je gospod Pluvinage vprašal Kitajca: "Ali veste morebiti* Pe je tod kje v bližini zemlja?" "O, kajpada, samo šeatdeeet metrov od tod." je dejal Kita-■ ; i "V kateri ameriT je vprašal gospod Pluvinage neznansko ve-sel. "Pod nama !" Je odgovoril Kitajec. " Malo prej sem to sam u-1 gotovi I s greti lom. iGoapod profesor Pluvinage za take dovtipnosti ni imel pravega smisla. Dva neskončnu dneva je prebil v tem položaju, ves v strahu zaradi morskih psov in orjaških hobotnic, skoro mrtev od fceje, zu hrano so mu pa služili samo zoperni bonboni. ■ Kitajec je končno izjavil, da Ima že vsoga dovolj in se je lepo spustil v globino. Zato se je pa profesor Pluvinage tem krep- fteje držal jambora in Življenja • 7.v drugo jutro se je pokazalo, da Kitajec ni prav atoril, i kaj plima je vrgla jambor in Pluvinage« rahlo na obalo, pokrito s črnim peskom. Kmalu «o »e pojavila nekakšna človeška bitja, usmiljeno vzela do nmrti aestr«daneg« in od mraz« ako-ro otrpleg« brodolome a s seboj In va pričela negovati. Polnih pet dni je bil Pluvi nag»« zaposlen: spal je, jedel in s pa L Končno p* je post*l «pet go*|Kxl«r nad svojim duhom in H**'mi in je lahko pričel preu čevati okolico. Opazovanje Je ugotovilo pgjhen. brezupen otok, popol poma odrecan od vse g« «veta. Prebivate i: pingvini, divje ko-se in <»d nekod pripeljani pre-Šičl, zelje in krompir, mnogo čebule. malo t^revja. nekaj rečici «» FIOgTlfl^ podobnega in zraven tega štirinajst ljudi: devet moških (med njimi trije temnopolti) in tri ženske z dvema otrokoma. Možje so bih po večini ubegii kaznjenci ali zagonetna bitja, za katera med drugimi ljudmi pač ni bilo več proetora. Niso hoteli niti vedeti več, kako jim je ime, od kod eo prišli in kaj ao prej počeli. Ženske so bile najbrž a Tahitakih otokov. Z ostalim svetom ni bilo prav nobenih zvez in jih tudi nihče ni hotel sklepati. Vsaki dve, tri leta je pač kaka ribiška ladja v njihovi bližini spustila sidra. Potem so izvedeli o novih vojnah, revolucijah, ali drugih velikih prevratih. To jih sicer vse skupaj ni dosti zanimalo, toda ob teh priložnoetih so ai svoje tjulenje kože in ribje olje zamenjali za najpotrebnejše predmete, zlasti pa za nekaj sodčkov ruma, s katerim so si vsako nedeljo prirejali malo družinsko slavje. Sicer so pa sadili krompir in čebulo, redili prešiče in lovili ribe. Ženske so iz kož šivale obleko. 2e dolgo so živeli tako, srečni, zdravi in zadovoljni, krepostni in nedolžni, zakaj že davno so bili pozabili na vse pojme, kakor so morala, zločini ali denar. Tedajci je padel medje Pluvinage! Do temena nabasan z najbolj čudovitimi modernimi teorijami, mož, ki zna vse in ki ima za vse prilike primerne statistike ali pa poučno predavanje na razpolago. Našim vrlim ljudem je od srca hvaležen, da so mu rešili življenje in ga tako ljubeznivo negovali. Njegova najbolj vroča želja je, da bi jim izkazal kaj dobrega. Njegovo prvo dejanje (edino, ki ni povzročilo škode} je bilo, da je malo kolonijo fotografiral. V ta namen so si vsi nadeli najlepše kožuhovinaste obleke in je postavili na obali v slikovito skupino. Kakšna sijajna podoba: teh dvanajstero vrlih ljudi z obema otrokoma, vsi prekipevajoči zdravja, moči in življenjske radosti! Z otroškim navdušenjem so se dali fotografirati, čeprav je bil to samo platonski užitek, zakaj profesor Pluvinage jo ohranil vse zase V svojem aparatu in na svojih ploščah. to jim je pa zatrdil, da smatra sa avojo dolžnost, da jih osreči. In že se je a oghje-vito vnemo lotil dela. Predvsem je izvlekel svoj koledar in jim dokazal, da4 njihovo štetje časa ni pravilno. To je na primer dan, ki ga s popivanjem in spanjem praznujejo kot nedeljo, v resnici sreda. Kdo bi morda mislil, da je postranskega pomena? No, ti vrli ljudje so to strahovito občutili in so takoj spremenili vse svoje življenje. Za vse na svetu so hoteli tako nedopustno napako kar najprej popraviti. To je opogumilo gospoda Pluvi nagea. Odločno jih je potegnil za sabo, "navzgor k luči", in je pričel s predavanji. V nekaj dneh je dosegel ogromen vpliv nanje: naučil jih je mnogih modrosti in jih pripravil do tega, da so mogli — ne da bi pospaFi —- poslušati. Govoril je o higi-jeni (higijeni obleke in higijenl stanovanja), o smotreni prehrani. Na široko jfm je razlagal o kalorijah, ritmično gimnastiko in vzgojo otrok, jim pojasnjeval razliko med intenzivnim in ekatenzivfhlm gospodarjenjem in jim predaval o umetnih gnojilih» gozdarskih vedah, o umetni reji rib, o živinoreji in epidemskih boleznih, kakor ao trihinoz* in abdominalna flogo-z*. Udarno jim je dokazal, da tako ne gre več naprej,