RAZISKOVALNE METODE UDK UDC 911.2:631.44 NOVA KLASIFIKACIJA PRSTI ( N e k a j n o v o s t i i z p e d o g e o g r a f i j e ) F ra n e L o v r e n č a k * Poročilo želi prikazati nekatere novosti iz pedogeografije, zlasti spremembe klasifikacije prsti, novo terminologijo ter novo opredelitev tipov in nižjih tak- sonomskih enot prsti (tal)**. Pedogeografija je veja geografije, ki proučuje p rs ti kot člen geografskega okolja, saj so le-te nerazdružno povezane z njim . Ker je še slabo razvita, se v m arsičem naslan ja na pedologijo, biotehniško vedo o prsteh ali tleh. Zaradi tega se v pedogeografiji često uporab lja jo metode, dognanja in izkušnje iz pedolo­ gije. Med drugim je pedogeografija prevzela večji del k lasifikacije prsti, k i so jo izdela li pedologi za po treb e k a r t i ra n ja tal. V slovenski geografski l ite ra tu r i je nazadnje o k lasifikaciji p rs ti poročal A. S trita r (1965) v Geografskem obzor­ niku in predstav il zapored ja ta ln ih oblik p ri nas glede na m atično osnovo (pe- trografske skupine), na kateri so nastala. Nova dognanja in boljše poznavanje pedogenetskih procesov in zgradbe p ro ­ filov p rsti so pripom ogli do sprem em b in izpopolnitev v razporeditvi skupin prsti. To je povzročilo, da so v m ednarodnih krogih in tud i p ri nas izvedli nekatere sprem em be in dopolnitve v k lasifikaciji p rsti in na novo zasnovali njeno hie­ rarhično členitev. Novo shemo so p rip rav ili v okviru m ednarodne organizacije za km etijstvo in prehrano (FAO) (3). Glede na to shemo so tu d i v Jugoslaviji izvedli sprem em be v dosedanji k lasifikaciji (7). Ker se p ri obravnavanju prsti v obči geografiji, še posebno p ri pedogeografskih prikazih , p a tu d i v regionalni geografiji sveta in Jugoslavije, stalno ubadam o s poim enovanji prsti, je po­ trebno in koristno, da se seznanimo z novostm i na tem področju. Se posebno je pomembno to zato, ker se po novem že v načelu sprem inja sistem atika prsti. V nekaterih taksonom skih šolah se nam reč uveljavljajo ideje, da klim ozonalni v id ik ni ustrezen za vse pasove na zemlji. Tako npr. ruski proučevalci p rsti opozarjajo, da se v istih k lim atskih razm erah pojav lja jo raz ­ lične prsti, k a r da je norm alen pojav v prsteni odeji (7, 10). Zato se nam esto zo- naln ih tipov p rsti p o udarja koncept o značilnih evolucijskih nizih p rsti v raz ­ ličnih področjih zemlje. * D r., univ . asisten t, P edagoško-znanstvena eno ta za geografijo , F ilozofska fak u lte ta , A šker­ čeva 12, 6100Ü L ju b ljan a , YU. * * Termin prst se uporablja v širšem smislu in se po vsebini približuje ter­ minu tla, ki ga uporabljajo v pedologiji. Ostaja pa odprto vprašanje uporabe termina prst za prodišča, melišča, kamenišča in sipine, ki jih v pedologiji uvrščajo med tla (razred: nerazvita tla). V geografiji bi kazalo uporabljati kar njihova imena, ne pa jih uvrščati med prsti. Nerešeno ostaja tudi vprašanje opredelitve podvodnih oblik tal (subakvalna tla: protopedon, sapropel itd.), s terminom prst. Vendar ta članek nima namena obravnavati te odprte termi­ nološke problematike. V klasifikac iji p rs ti organizacije FAO, ki n a j bi služila zlasti za izdelavo svetovne k arte p rsti v m ajhnem m erilu (1:5,000.000), so razdelili p rsti v enote p rs ti (soil units) po naslednjih glavnih k rite rijih : sedanje poznavanje geneze, lastnosti in razprostran jenosti odeje prsti na zemlji, njen pomen za proizvodnjo in m ožnost njene predstavitve na karti m ajhnega m erila. K lasifikacija je v veliki m eri naslonjena na nacionalne k lasifikacije v želji, da bi se enote p rsti ujem ale z že obstoječimi skupinam i p rsti posam eznih nacionalnih klasifikacij. Za lažjo opredelitev je v m ednarodni k lasifikaciji vsaka enota označena z vrsto izm erljivih in vidnih lastnosti, ki odsevajo učinek prevladujočih pedo- genetskih procesov in ki so pom em bne p ri p rak tičn i izrabi prsti. Dopolnilno inform acijo p ri določanju enot p rsti dajejo še tekstu rn i razredi, razredi nagnje­ nosti pobočij, navzočnost raznih trd ih slojev v p ro filu prsti, prisotnost žive skale, kam nitost, slanost in alkalnost. M ednarodna sistem atika p rinaša precej za nas novih imen, k i so vzeta iz obstoječe litera tu re o prsti, zlasti iz ruske in am eriške. V mnogih prim erih pa so uvedena povsem nova im ena, ki so skovanke. V korenu so grške in la tinske be­ sede, ki označujejo glavne lastnosti prsti. Korenu pa je dodana beseda sol (zemlja, prst, tla) npr. fluvisol.* Zaradi lažje razum ljivosti im en je k lasifikaciji dodana obsežna ter podrobna etim ologija in razlaga imen prsti. P ri tej razlagi imen so poleg novih, dodana dokaj izčrpno tud i dosedanja imena, ki jih lahko uporabljam o kot sinonime. Za potrebe k a r tira n ja so posam ezne enote p rs ti označene s črkam i. V večini prim erov so to prve črke im ena prsti, npr. G za glej. Za lažje in h itrejše opredeljevanje posam eznih enot prsti je m ednarodni k lasifikaciji p rsti dodan še k ljuč za njihovo določanje, k je r so zajete k ra tk e definicije teh enot. M ednarodna k lasifikac ija p rsti zajem a skoraj vse do sedaj znane in po­ m em bnejše p rsti na svetu. Izpadle so samo nekatere prsti, ki so bile opisane in so pom em bne le za nekatere dežele, npr. nekatere antropogene prsti. Brez n jih ta k lasifikac ija zajem a 97 enot p rsti (3). D a pa bi dosegli boljšo pregled­ nost so enote razvrstili v 25 višjih kategorij (4). Te kategorije so osnovane bolj na poznavanju regij p rs ti po svetu kot na taksonom ski osnovi. V endar so se sestavljalci, kolikor je bilo mogoče držali načela, n a j bi si skupine sledile glede na vedno bolj razv it p rofil prsti. Za prim er bomo navedli samo teh 25 višjih kategorij, ker ta k lasifikac ija še ni dokončno sp reje ta in so p ri n ižjih kategorijah še možne spremembe. Višje kategorije p rs ti so (4): Fluvisol Glejsol Regosol Arenosol Rendzina R anker Andosol Vertisol Yermosol Xerosol Solončak Solonec Kastanozem Černozem Phaeozem Kambisol Podzol Glossisol Luvisol Planosol Akrisol Nitosol Ferralsol Histosol Litosol Te višje kategorije se dele n a večje ali m anjše število enot p rs ti glede na njihove lastnosti. Tako se npr. fluvisol (= obrečne prsti) dele na distričen (= ne­ ploden) in evtričen (= ploden) fluvisol. V saka enota p rsti je defin irana z lastnostm i, k i so deferencialne in k i jo ločijo od dragih enot. Med temi lastnostm i so odločilni diagnostični horizonti, ki so obširno defin iran i v vseh njihovih značilnih oblikah. Poleg definicij diagno­ stičnih horizontov so podrobno podane tudi njihove označbe (3). Novim tokovom v k lasifikac iji p rsti v m ednarodnem m erilu je sledila tud i naša k lasifikac ija prsti. Tako je b ila spreje ta dopolnjena in obnovljena k lasi­ fikac ija p rsti Jugoslavije (7). Z njo so poprav ili prejšnjo k lasifikacijo , p ri čemer so upoštevali dom ače izkušnje in spoznanja, ki so se nakopičila p ri proučevanju prsti. * Fluvisol, iz la t. fluvius — reka, p rs ti vezane na poplavno ravnico in a lu ­ vialne sedimente. Na razvoj svetovne klasifikacije prsti (tudi naše) je imela precejšen vpliv ameriška pedologija. Ameriška taksonomija prsti izhaja iz precej drugačnih izhodišč kot prejšnje klasifikacije. Pri njej je v ozadju tradicionalni genetski vidik. Med kriteriji, po katerih razvrščajo prsti, upoštevajo predvsem tisto, kar je v prsti v vidni in izmerljivi obliki. Zelo velik pomen v razvrščanju med posa­ meznimi taksoni imajo diagnostični horizonti. Pomembno je tudi, da so ti horizonti večinoma globlje v profilu, saj so površinski horizonti često spreme­ njeni zaradi posegov človeka. Po ameriški klasifikaciji je jugoslovanska taksonomija prsti povzela neka­ tere ideje in način definiranja in identifikacije prsti, med drugim zlasti idejo o točnem definiranju horizontov in posameznih taksonov. Upoštevanje tega na­ čela zahteva poleg dosedanjih kvalitativnih tudi bolj točne kvantitativne označ­ be. Prevzeli smo tudi uporabo latinskih in grških imen v naši terminologiji, kar je pomemben prispevek k internacionalizaciji terminologije. Tako navaja naša klasifikacija poleg domačih imen kot sinonime mednarodna imena, zlasti tista, ki imajo možnosti, da se bodo uveljavila pri nas. Označbe glavnih horizontov so v naši klasifikaciji ostale skoraj nespreme­ njene, dodanih je le nekaj novih označb; tako se za označevanje še naprej uporabljajo velike črke. O — Organski površinski horizont prsti, ki je sestavljen iz sveže in (ali) delno razkrojene organske snovi, nastale v aerobnih in anaerobnih po­ gojih. Ima najmanj 30 % organske snovi, če je v mineralnem delu več kot 50 % glinastih delcev, oziroma 20 % organske snovi, če v mineral­ nem delu ni glinastih delcev. (A) — Inicialni, slabo razviti horizont. V njem se razraščajo glavne koreni­ ne. Predstavlja biološko aktivni zgornji del profila. Po barvi se slabo loči od matične osnove. A — Akumulacijsko-humusni horizont v zgornjem delu profila je sestavljen iz humificirane organske snovi, ki je tesno povezana z mineralnimi delci in ima organske snovi manj kot 30 %, če je v mineralnem delu več kot 50 % glinastih delcev, oziroma manj kot 20 % organske snovi, če v mineralnem delu ni glinastih delcev. E — Eluvialni horizont je pod O ali A horizontom (če obstajata); ima manj organskih snovi in (ali) seskvioksidov in (ali) glinastih delcev kot ho­ rizonti, ki leže tik pod njim. Često ima svetlejšo nianso v barvi in vse­ buje več kremenovih in (ali) drugih odpornih mineralov v velikosti pe­ ska ali melja kot mejni horizonti pod in nad njim. B — Iluvialni horizont leži med A ali E horizontom (če ta obstaja) in C, G ali R horizontom (če ti obstajajo). Zanj je značilen večji delež glinastih delcev (zaradi spiranja ali tvorbe), seskvioksidov (zaradi spiranja ali kopičenja) ali organske snovi (zaradi spiranja) posamezno ali v kombi­ naciji. V B horizontu se lahko kopičijo kalcijev ali magnezijev karbonat, sa­ dra ali druge bolj topljive soli. (B) — Kambičen horizont* med O ali A horizontom in C ali R horizontom. Od njih se loči po rjavi, rumenkasti ali rdeči niansi v barvi in s poveča­ nim deležem glinastih delcev. V njem potekajo procesi braunizacije, proces dekalcifikacije pa je končan. * Kambičen, iz pozne lat. cambiare — menjati. C — H orizont razpadle (nesprijete, preperele) m atične osnove, ki ne kaže lastnosti diagnostičnih ali drugih glavnih horizontov. (V C horizontu se lahko kopiči kalcijev ali m agnezijev karbonat, sad ra ali druge bolj topljive soli.) R — T rda m atična osnova. G — G lejni horizont, v njem se odražajo znaki redukcije in sekundarne oksi­ dacije v sta ln ih ali občasnih anaerobnih pogojih. Ti znaki se kažejo v m odrikasti, zelenkasti ali sivi barv i in v rjas tih lisah po agregatih. g — H orizont, k i nastane pod vplivom stagnirajoče površinske vode, ko se m en ju je ta m okra in suha faza. Zanj so značilne sive in rjaste lise (m arm oriranost). T — Šotni horizont je iz slabo razpadle organske snovi, ki se kopiči v an a­ erobnih pogojih. Sprem em be v svojstvih šotne p lasti se označujejo z rim skim i številkam i, k i se dodajajo črki T. P — H orizont, k i je nasta l z obdelovanjem in m ešanjem večih naravn ih ho­ rizontov in je obogaten z organsko m ineralnim i snovmi, ki jih je vnesel človek. Za razliko od dosedanjih označb so v dopolnjeni k lasifikaciji nove označbe za O, E, R in P horizonte. Tako naj bi nam esto Aqq in A0 uporab lja li označbo O, ki bi ji dodajali še m ale črke, glede na podhorizonte (npr. 0 [ — podhorizont opada — stelje). O značbo E n a j bi upo rab lja li nam esto označb A3, A e, A2. Sim­ bol R na j b i nadom estil dosedanjo označbo C, k i im a sedaj malo drugačen po ­ men. O značba P p a na j bi se upo rab lja la p ri horizontih antropogenih prsti. P odhorizonti so še n ap re j označeni z zaporednim i številkam i, k i se doda­ ja jo simbolom za glavne horizonte. Z njim i je označena, ne glede na značaj, vsaka vidna sprem em ba (npr. A1( B2), ki je b ila ugotovljena p ri opisu profila. K številčni oznaki podhorizontov se dodajajo še označbe z m alim i črkam i, s k a ­ terim i se bolj natančno določa snov ali proces, ki je značilen za določen pod­ horizont (npr. A p, Ah, Bv). V p ro filu p rs ti se po jav lja jo tu d i prehodni horizonti m ed dvem a glavnim a horizontom a. O značujem o jih s simboli obeh sosednjih horizontov. Na prvo mesto pride črka tistega horizonta, k i mu je p rehodni horizont bolj podoben (npr. AE, AC, BC). Poleg glavnih in prehodnih horizontov so v p ro filu p rs ti lahko tud i m ešani horizonti. To so tisti horizonti, k jer se istočasno vršita dva procesa in so n ji­ hove m orfološke posledice vidne. O značujem o jih s sim boli glavnih horizontov, ki so ločeni s poševno črto (npr. A/G, B/C). Ker im ajo p ri ločevanju p rsti precejšen pom en diagnostični horizonti, je koristno, da poznam o tud i označbe in definicije za te horizonte. D iagnostični horizont odreja v rsta znakov in lastnosti. T a horizont lahko sam ali v kom bi­ naciji z drugim i diagnostičnim i horizonti p redstav lja glavne skupine prsti. A kum ulacijsko-hum usni A horizont se lahko po jav lja v več različnih mo­ d ifikacijah , ki im ajo diagnostičen pomen. Am0 — Moličen A horizont je m odifikacija akum ulacijsko-hum usnega ho ri­ zonta in je debel nad 10 cm, če leži na trd i skali. M ora im eti več kot 1/3 debeline pro fila prsti, če je cel p ro fil debel m anj kot 75 cm, in m ora obsegati več kot 25 cm, če je cel p rofil debel več kot 75 cm. N a­ sičenost z bazam i je v njem nad 50 % in je tem nejše barve; po Mun- sellu je v vlažnem stan ju nasičenost (chroma) vsaj 3,5 in svetlost (va­ lue) tem nejša od 3,5 v vlažnem in od 5,5 v suhem stanju . Aum — U m bričen A horizont je m odifikacija hum usno-akum ulacijskega hori­ zonta; po barv i in debelini odgovarja moličnemu horizontu, je p a m anj zasičen z bazam i (pod 50 %) in im a slabo izraženo strukturo . Aoh — O hričen A horizont je m odifikacija hum usno-akum ulacijskega hori­ zonta, je svetlejše barve in je plitvejši od m oličnega in um bričnega horizonta; v suhem stan ju je trd in im a m alo organske snovi. H ističen horizont je m odifikacija hum usno-akum ulacijskega A hori­ zonta, vsebuje nad 30 % organske snovi in je nastal v pogojih velike vlažnosti (npr. horizont v šoti). SHEMA IDEALNEGA PROFILA PRSTI Z OZNAČENIMI HORIZONTI D O S E D A N J A A A t A, a2 a ,b2 B Bi b2 b2c, CCi C H O V * ; P O P R A V L J E N A Oh Ah Bv Bh(B|h) B2 fe 0, Podobno kot A horizont im a tud i B horizont več različnih oblik. Bt — A rgiluvični B horizont leži pod E (= A3) horizontom in predstav lja horizont akum ulacije glinastih delcev izpran ih iz E horizonta. To glino lahko opazimo kot prevleko na agregatih p rsti in na stenah večjih por. Bh — Hum usno-spodičen horizont p redstav lja horizont pod E horizontom, k je r se akum ulira hum us izp ran iz O in E horizonta v pogojih kisle reakcije. Im a rjavkasto ali črno barvo in peščeno teksturo. Bfe — Feri-spodičen horizont leži pod E ali Bh horizontom. V njem se pretež­ no akum ulirajo seskvioksidi, ki so bili izpran i iz E horizonta v pogo­ jih kisle reakcije; im a rjasto barvo. Kalcijev horizont vsebuje kalcijev k arbona t izp ran iz A horizonta; im a več kot 15 % izpranega kalcijevega karbona ta in več kot 5 % tega karbona ta kot m atična osnova. O glejen horizont, k je r p revladujejo procesi redukcije. H orizont s soljo, ki je obogaten s sekundarno prenesenim i solmi, top ­ ljivim i v vodi, in je debel vsaj 15 cm. O ksičen horizont, obogaten z železovimi in alum inijevim i oksidi, je rdeče barve, npr. v jerin i in latosolih (lateritih). V naši rev id iran i k lasifikac iji je najv išja taksonom ska enota odelek. Delitev na oddelke je zasnovana na načinu v laženja in lastnostih ta lne vode. Glede na to ločimo štiri odelke (7). 1. A vtom orfne p rsti — Zanje je značilno navlaženje s padavinam i in ni do­ polnilnega v laženja; voda dobro odteka. 2. H idrom orfne p rs ti — Značilen je stalen ali občasen višek vode v delu ali celem profilu . Večjo vlažnost povzroča stagnirajoča padav inska voda in podzem na voda, ki ni slana in ne alkalizirana. 3. H alom orfne p rsti — Značilno je dodatno vlaženje s podzemno slano in alkalizirano vodo. 4. Subakvalne p rsti — N astaja jo pod vodo v p litv ih jezerih, m očvirjih in priobalnem pasu v m orju. Tu se procesi pedogeneze m ešajo s procesi sedim en­ tacije. N ižje taksonom ske enote so razred i prsti. K riteriji za uvrščan je n ižjih tak - sonomskih enot v razrede zajem ajo več svojstev prsti, zlasti takih , ki so v zvezi z ostalim i lastnostm i prsti. Tako tvori razred skupino tipov prsti, k i im ajo enako zgradbo pro fila (npr. vse p rs ti s profilom /A /—C) in p redstav lja jo an a­ logne stadije. V shemi, ki je sedaj izdelana, še niso vsa vp rašan ja razčiščena, k a r zlasti velja za položaj nekaterih tipov p rsti v posam eznih razredih. V rev id iran i k lasifikac iji je p red lagana delitev na 15 razredov. A vtom orfne p rsti: 1. razred (A)—C profil — N erazvite in slabo razvite prsti. P rsti tega raz re­ da im ajo lahko (A) ali Ap horizont, po jav lja jo p a se na različnih substratih , vendar ne na recentnih rečnih, jezerskih in m orskih nanosih. 2. razred A—C profil — R azred hum usno akum ulacijsk ih p rsti zajem a vse p rsti z A horizontom , ki z A /C horizontom ali neposredno p reh a ja v m atično osnovo. 3. razred A— (B)—C profil — R azred kam bičnih prsti. Za n jih je značilen kam bični horizont med A ali O in C horizontom . 4. razred A—E—B—C profil — R azred eluvialno-iluvialnih prsti. V ta raz ­ red spadajo p rsti z eluvialnim horizontom in iluvialniin B horizontom. 5. razred PC profil — A ntropogene avtom orfne prsti. Im ajo antropogeni P horizont, ki je nasta l zarad i človekovih posegov v naravn i p rofil prsti. H idrom orfne p rsti: 1. razred (A)—G ali (A)—C p rofil — R azred nerazvitih p rs ti na recentnih rečnih, m orskih in jezerskih sedim entih. Tu se prep le tajo procesi pedogeneze s procesi sedim entacije. 2. razred A—Eg—Bg—C profil — R azred psevdoglejev, zan j je značilen po­ jav g horizonta v gornjem delu p ro fila (do globine 70 cm). 3. razred A—C—G profil — Razred travniških-sem ioglejenih prsti. Oglejeni horizont leži globlje od 100 cm. 4. razred A—G profil — R azred glejev. Zanj je značilno, da se v profilu p rs ti do globine 100 cm n ah a ja izražen G horizont. 5. razred T—G profil — Razred šotnih prsti. Obsega organogene hidro- m orfne prsti z diagnostičnim T horizontom , ki je debelejši kot 30 cm. 6. razred P —G ali Ap—G profil — Antropogene h idrom orfne prsti, p ri katerih je vodni režim sprem enjen zarad i posegov človeka. H alom orfne p rsti: 1. razred Asa—G ali Asa—CG pro fil — R azred zasoljenih prsti, zan j je značilna navzočnost horizonta soli. 2. razred A—Bt na—C profil — Razred solonca, zan j je značilen argiluvič- no-natričen horizont. Subakvalne p rsti: 1. razred (A)—C in (A)—G profil — R azred nerazvitih subhidričnih prsti; p redstav lja začetni stad ij n as ta jan ja p rsti na klastičnih sedim entih pod vodo. 2. razred A—C ali A—G profil — Razred subhidričnih prsti, k i predstav lja podvodne p rsti s form iranim hum usnim horizontom. O snovna taksonom ska enota, k i jo im a naša k lasifikacija , p a je tip prsti. K riteriji za določanje tip a p rsti so: 1. enotna zgradba p ro fila in značilno za­ poredje horizontov, 2. enotni osnovni procesi preobrazbe in m igracije m ine­ ralne in organske snovi in 3. sorodne fizikalne in kem ične lastnosti posam eznih horizontov. V skladu s tem i k rite riji so posam ezni tip i p rsti točno definirani. T ipi p rs ti so v našem hierarhičnem sistem u p rsti razdeljeni še na nižje enote, vendar p ri tem ni uporabljen enoten k rite rij, m arveč se za vsak tip iz­ berejo kot osnova delitve tiste lastnosti, k i v okviru tega tipa povzročajo v aria ­ bilnost. Tako so ločene tri nižje kategorije: podtip , varie teta in form a. P ri tem so izbran i tis ti znaki, ki prikazu jejo največje razlike v genetičnem in p ro ­ izvodnem smislu. R evidirana jugoslovanska k lasifikac ija p rs ti obsega naslednje tipe p rsti (7): A vtom orfne I. razred : p rofil (A)—C, tip i: 1. kam enišča-litosol 2. regosol 3. eolski »živi« pesek-arenosol 4. koluvialne prsti II. razred : p ro fil A—C, tip i: 1. apnenčasto-dolom itna črnica — kalkom elanosol 2. rendzina 3. ranker (hum usno-silikatna prst) 4. černozem — phaeozem 5. smonica — vertisol p rsti na m ehkih karbonatn ih kam ninah (pararendzina) (8). III. razred : p rofil A—(B)—C, tip i: 1. evtrična rjav a p rst ali gajn jača — evtričen kam bisol 2. d istrična r jav a ali kisla r jav a p rs t — distričen kam bisol 3. rjava p rst na apnencih in dolom itih — kalkokam bisol 4. je rina (terra rossa) rjav a karbonatna p rst na laporju in flišu (8) rjav a tip ična p rst na fluvioglacialnem produ, na bazičnih m agnatskih kam ninah, na te rc iarn ih ilovicah (8) IV. razred : p rofil A-—E—B—C, tip i: 1. ilim erizirana ali lesiv irana p rst — luvisol 2. podzol 3. r jav a podzolasta p rs t — brunipodzol r jav a lesiv irana p rs t (8) pokarbonatna p rst V. razred : p rofil P —C (antropogene prsti), tip i: 1. rigolano — rigosol 2. v rtna — hortisol 3. p rsti jalovišč — deposol H idrom orfne I. razred : p rofil (A)—G ali (A)—C, tip : a luv ialna ali obrečna — fluvisol II. razred : p ro fil A—Eg—Bg—C, tip : psevdoglej III. razred : p rofil A—C —G, tip : travn iška p rs t — semiglej IV. razred : p ro fil A—G, tip i: 1. psevdooglejena-oglejena p rst 2. hum usna črnica — hum oglej 3. m očvirna oglejena p rs t — euglej 4. šotno oglejena V. razred : profil T —G (A—T), tip i: 1. visoko šotišče 2. prehodno šotišče 3. nizko šotišče VI. razred : p rofil P—G (antropogena), tip i: 1. rigolana šotna 2. p rs ti rižnih polj 3. liidrom eliorirana p rst Halom orfne I. razred : p ro fil Asa—G ali Asa—CG, tip : solončak II. razred, p rofil A—Btj na—C, tip : solonec S ubakvalna I. razred : p ro fil (A)—C ali (A)—G, tip : protopedon II. razred : p rofil A—G ali A—C, tip i: 1. gy ttja 2. dy 3. sapropel Razlaga dodatnih črk 1: /angl. litte r — stelja/, opad, del O horizonta, npr. Oj f : ferm entirana, delno razkro jena organska snov, npr. O f h: hum ificirana, delno razkro jena organska snov v spodnjem delu O hori­ zonta O h, v A horizontu Ah ali kopičenje sprane organske snovi v B ho­ rizontu Bjh. v: /nem. V erw itterung — preperevanje/, kopičenje gline, k je r nas ta ja — in situ. fe: kopičenje železa v B horizontu, npr. B2fe t: /nem . Ton — glina/, kopičenje sprane gline v B horizontu, npr. Bt p: /nem. pflügen — orati/, podhorizont sprem enjen zaradi oran ja , obdelo­ vanja, npr. Ap sa: podhorizont kopičenja lahko top ljiv ih soli v profilu slanih prsti, npr. Asa na: podhorizont kopičenja N a v slanih prsteh, npr. Bt_ na K ra tk e d efin ic ije skup in in tipov p rsti sirozem — /iz ruščine siroj — na pol surov, vlažen/, p redstav lja preperelo p last m atične kam nine, ki je skoraj brez organske snovi, zgradba p rofila je /A/C. /A / horizont sestavljajo skeletni delci; /surova, m ineralna tla/, litosol — /iz lat. lithos ■— kam en/ kamenišče, površinska p last grušča, ki ni debela več kot 20 cm in p reh a ja v čvrsto ali slabo razpokano karbonatno /trdo karbonatno kam nino-apnenec ali dolom it/ ali silikatno kam nino. N a­ sta ja v glavnem zaradi m ehaničnega preperevanja na mestu /in situ / in od­ n ašan ja drobno zrna tih delcev, regosol* — /iz gr. rhegos — odeja/, površinska p last grušča na m ehkih karb o ­ natn ih kam ninah /laporju , peščenjaku, flišu/. N astaja zarad i m ehaničnega preperevanja kam nine in zaradi erozije p re j nastalih prsti, fluvisol — /iz lat. fluvius — reka/, prodišče /obrečna, aluv ialna tla/, recentni rečni, m orski ali jezerski naaosi, lahko im ajo /A / ali A fl ali G horizont; n a ­ haja jo se v poplavni ravnici, arenosol* — /iz lat. arena — pesek/, eolski »živi« pesek. glejsol — /iz ruščine, lokalno ime glej — um azana zem lja/, oglejena prst, n a ­ stane pod vplivom talne vode, im a A—G profil, rendzina —■ /iz poljščine/ plitve prsti na kom paktnih ali razpadlih karbonatn ih kam ninah /apnencu, dolom itu/ in na apniško-dolom itnem d rob irju /prod, morensko gradivo/. ranker — /iz nem. rank — vitek; rahlo prevesen/. hum usno-silikatna prst na čvrsti ali razpadli silikatn i kam nini, plitva, andosol* — /iz japonščine an — temen, do — prst/, vu lkanska p rst; nasta la iz vulkanskega gradiva, često im a temno barvo, vertisol* — /iz lat. verto — obrn iti/ p ri nas smonica, tem na p rst nastala na sub­ stratu , k i im a nad 10 % gline večinom a m ontm orilonitnega tipa. yermosol* — /iz španščine yerm o — puščava/, p rsti aridn ih področij, xerosol* — /iz gr. xeros — suh/, polpuščavske prsti. solončak — /iz ruščine sol/, slane prsti; prsti, k je r je sol k rista liz ira la na po­ v ršju v obliki skorje ali je v profilu , če je ta v suhem stanju, solonec — slana prst, k i v raztopini vsebuje nad 45 % natrijevega iona /N a2COg/ in im a stebrasto ali prizm atično strukturo , kastanozem — /iz lat. castaneo — kostan j in ruščine zem lja/, kostanjeva prst; prst, bogata z organskim i snovmi, površinski horizont im a rjavo ali kosta­ njevo barvo. černozem — /iz ruščine čern — črn in zendja/, prsti, bogate z organskim i snovmi, površinski horizont je črne barve, phaeozem* — /izg. fajozem, iz gr. phaios — m račen in ruščine zemlja/, prst, bogata z organskim i snovmi, zato je tem na, kam bisol — /iz pozne lat. cam biare — m enjati/, prsti s profilom A—/B/—C, npr. rjave prsti, v n jih nastane sprem em ba v barvi, s tru k tu ri in trdnosti zaradi p reperevan ja in situ. podzol — /iz ruščine pod in zola — pepel/, p rsti z močno obeljenim eluvialnim /spran im / horizontom, glossisol — sinonim podzoluvisol — opodzoljene prsti, ki im ajo argiluvičen B horizont z nejasno zgornjo mejo, snovi iz E horizonta prod ira jo vanj v obliki prog /jezikov/, luvisol — /iz lat. luvi p retek li čas od luo — prati, um ivati/, sprana prst /lesi- v irana / z horizontom sprane gline /Bt horizont/; tud i ilim erizirana prst. lesivaža — /iz francoščine lessiver — p rati/, proces sp iran ja glinastih delcev, sinonim ilim erizacija. argiluvičen — /iz lat. arg illa — glina in il — v/, horizont akum ulacije g lina­ stih delcev. * Za ta im ena ni ustreznih slovenskih izrazov. planosol* — /iz lat. planus — raven/, na splošno prsti na ravninah ali depresij- skih reliefnih oblikah, kjer je slabo odmakanje. akrisol* — /iz lat. acris ■— zelo kisel/, sprane /lesivirane/ prsti s poudarjenimi procesi spiranja gline in zelo nizko nasičenostjo z bazami, nitosol* — /iz lat. nitidus — svetel, blesteč/, prsti z globokim glinastim B hori­ zontom, ki ima slabo aktivno glino in nejasno spodnjo in zgornjo mejo. ferralsol — /iz lat. ferrum — železo in aluminium — aluminij/, la ten tne prsti; prsti vsebujoče visok delež seskvioksidov v glinasti frakciji, histosol — /iz gr. liistos — celičje, tkivo/, š o t n e p r s t i ; prsti, bogate s svežo ali delno razpadlo organsko snovjo, koluvialna prst — nerazvita ali slabo razvita prst z /A / ali Ap horizontom, na­ stala na erodiranem gradivu na podnožju pobočij, sinonim nasuta prst. psevdoglej — prst s horizontom g, ki je zaradi vpliva stagnirajoče vode lisast — marmoriran /v njem se menjavajo rjave in belkasto-sive lise/ in vsebuje konkrecije. protopedon* — začetni stadij nastajanja prsti na klastičnih sedimentih pod vodo. gyttja* — /izg. juetja/, prst na dnu vodnih bazenov s humusom, ki je dobro pre­ mešan z mineralnimi delci. Horizont A je različno globok in ima sivo, sivo- rjavo ali temno barvo. dy* — rjavo blato; prsti pod vodo, imajo kislo reakcijo, nastaja na dnu kislih, rjavo obarvanih vod. Horizont A je rjave do rdečkaste barve, sapropel* — prsti na dnu stoječih vod, ki so revne s kisikom. Organska snov razpada pod vplivom anaerobnih bakterij. V profilu /A —G/ je dosti železo­ vega sulfida, ki mu daje črnkasto barvo. B ib liog rafija — B ib liography 1. Stritar A., 1965: Značilna zaporedja talnih oblik v Sloveniji, Geografski obzornik XII-3. 2. Selby M. J., 1967: The Surface of the Earth, Volume 2 Climate, Soils and Vegetation, London. 3. Dudal R., 1968: Definition of Soil Units for the Soil Map of the World, FAO, Rome. 4. Dudal R., 1969: Supplement to Definitions of Soil Units for the Soil Map of the World, FAO, Rome. 5. G lazovskaja M. A., 1972: Počvi m ira, Osnove sem eistva i tip i počv, Mo­ skva. 6. Nejgebauer V. in drugi, 1973: Klasifikacija zemljišta Vojvodine, Zemljište i biljka 22-1. 7. Škorič A. in drugi, 1973: Klasifikacija tala Jugoslavije, Zagreb. 8. Stritar A., 1973: Pedologija (kompendij), Ljubljana. 9. Lovrenčak F., 1974: Nekatere nove smeri v fito- in pedogeografiji, Geo­ grafski vestnik, Ljubljana. THE NEW CLASSIFICATION OF SOILS F rane L o v r e n č a k (Summary) In this paper the author presents some new ideas and findings in the field of the geography of soils, on particular those, related to the classification of soils, to the terminology and to new definitions of soil types. First, changes and additions made in the international classification of soils, prepared by FAO are outlined. All higher categories of soils according to this classification are presented. Second, changes and additions in the yugoslav classification are dealt with. New terms for particular soils and some new symbols used for the description of horizons and subhorizons are explained and proper definitions cited. Finally, a survey is given of all types of soils included into the revised yugoslav classification of soils.