ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZBOR ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU (1. OKTOBRA DO 3. OKTOBRA 1943) Dr. Metod Mikuž Pomembnost in veličino Zbora odposlan- cev slovenskega naroda v Kočevju, ali krajše Kočevskega zbora, bi lahko označili tudi samo s kratkim stavkom in dejali: na tem zboru si slovenski narod po svojih delegatih prvič v svoji zgodovini na parlamentarni način izvoli pravo politično vodstvo in de- mokratično predstavništvo, z izvolitvijo de- legatov za AVNOJ pa nesporno poudari voljo, povezati svojo narodno usodo z osta- limi jugoslovanskimi narodi. Tako bi bila na kratko povedana vsa glavna vsebina Kočevskega zbora in bi tak kratek stavek tudi zadostoval, če ne bi bilo že na zbo- rovanju samem poudarjeno z besedami to- variša Kardelja, da bo ta Zbor »v osvobo- dilnem boju slovenskega naroda kot eden najpomembnejših spomenikov«, in to iz dveh razlogov: ker živo potrjuje pravilnost NOB in ker je položil najvažnejše temelje za svobodno in demokratično prihodnost slo- venskega naroda. Tovariš Kardelj je s temi besedami po- udaril vso globino vsebinske strani Ko- čevskega zbora že na zboru samem, naša dolžnost pa je danes po desetih letih ne- koliko podrobneje pregledati nekaj tistih najvažnejših momentov, po katerih postaja Kočevski zbor brez dvoma eden najpo- membnejših dogodkov v vsej zgodovini NOB. t Znano je, da se je Kočevski zbor vršil in opravil svoje zgodovinsko poslanstvo pod znanim geslom iz Cankarjevih »Hlapcev«, da si bo narod sodbo pisal sam. Kar je torej mogel Cankar samo ipredvidevati, se je na Zboru uresničilo oziroma začelo ures- ničevati že vse od takrat, ko so progresivne sile jugoslovanskih narodov pod vodstvom Partije vzele v svoje roke narodno usodo in s tem seveda tudi polno odgovornost. Od tedaj torej, ko se jugoslovanski narodi jasno zavedo, da svoje narodne usode — ob okupaciji in razkosanju Jugoslavije je prednje jasno postavljena samo ostra alter- nativa: biti ali ne biti — ne morejo več polagati v roke bivše jugoslovanske bur- žoazije, ker ta, če že me zbeži na varno; oziroma ne začne sodelovati z okupatorjem, nosi polno odgovornost za aprilsko kata- strofo 1941. Takrat torej vzniknejo prvi začetki NOB in s tem tudi uresničevanje Cankarjevih besed. In eden važnih mej- nikov na poti uresničenja Cankarjevih besed v zgodovini slovenskega naroda je prav Kočevski zbor. Ob tem mejniku je slovenski narod po svojih delegatih spregovoril važne in odločilne besede za naprej in naredil obračun za nazaj. KOČEVSKI ZBOR IZVOLI SLOVENSKI NARODNOOSVOBODILNI ODBOR (SNOO) * IN VRHOVNI PLENUM OSVOBODILNE FRONTE j Zgodovina slovenskega parlamentarizma j je dokaj revna ali pravilneje rečeno, zgo- i dovine pravega demokratičnega parlamen- tarizma vse do razdobja NOB pri nas sploh j ni, zato pomeni prav Kočevski zbor mogočen j uvod v vso nadaljnjo slovensko parlamen- j tarno zgodovino. j SNOO kot nekakšno najvišje slovensko i predstavništvo srečamo v zgodovini NOB < slovenskega naroda že zelo zgodaj, sep-1 tembra 1941. Takrat torej, ko se v naši narodni revoluciji prvikrat pokažejo tisti revolucionarni kvalitativni uspehi, ko Osvo- i bodilna fronta slovenskega naroda, doslej le vseslovenska zbiralna politična sila vseh zavestno se borečih sinov in hčera slo- venskega naroda, začne kazati prve znake nove, ljudske oblasti. V času torej, ko po- ' kojni tovariš Kidrič, duša OF slovenskega j naroda, že začne poudarjati, da postaja OF i vednio bolj »država v državi«, to je, da slovenski narod že posluša ukaze in nasvete ter navodila OF, sabotira pa vse, karkoli je v zvezi z okupatorjem. Ker so bili ti začetki ljudske oblasti tako jasno vidni na i terenu — in od spodaj navzgor nastaja, se j gradi in spopolnjuje ljudska oblast — je dotedanjemu vodstvu OF, Vrhovnemu ple- numu OF postalo jasno, da morajo ti prvi \ elementi ljudske oblasti na terenu dobiti i svoj vidni izraz tudi v vrhu, v vodstvu j Osvobodilne fronte. Tako je prišlo sep- ; tembra 1941 do konstituiranja Vrhovnega s plenuma OF v SNOO. To in tako konstituiranje SNOO je po- trebno še posebej poudariti, kajti v Osvo-1 155 LETNIK J. LJUBLJANA 1953 ZVEZEK 3. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bodilni fronti srečujemo že od vsega začetka in še daleč preko leta 1945 tisto zanimivo dvojnost, da kateri koli organ Osvo- bodilne fronte od jeseni 1941 dalje istočasno pomenja oblastni in politični organ Osvo- bodilne fronte, torej organ nenehnega bor- benega združevanja in čuvanja enotnosti slovenskega naroda in organ s tolikšno oblastno močjo in veljavnostjo, kolikršna se je pač v diejanskih razmerah razvila na terenu samem. Ta zanimiva dvojnost v Osvobodilni fronti je torej zgodovinsko ute- meljeno dejstvo, izhajajoče iz razvoja Osvo- bodilne fronte same. Od svojih prvih začet- kov kot politični organ vseslovenskega bor- benega zbiranja prehaja Osvobodilna fronta zaradi svoje vedno večje razširjenosti med slovenskim ljudstvom do prvih revolucio- narnih elementov ljudske oblasti in, vklju- čujoč ter razvijajoč te slednje, kljub temu še vedno ostaja tista vseslovenska revolu- cionarna politična organizacija, ki edina zmore povesti slovenski narod do nacionalne osvoboditve v najglobljem pomenu besede. Jasno je, da je konstituirainje Vrhovnega plenuma OF v SNOO jeseni 1941 šele za- četek v razvoju vrhovnega ljudskega pred- stavništva slovemskega naroda, poudariti je pa vsekakor treba, da že sam ta začetek kaže na izredno sposobnost vodstva NOB. Točno je, moglo bi se trditi — kar se tudi je od sitrani slovenske kontrarevolucije — da vse to ne pomeni nekaj trajnega in da bo Osvobodilna fronta tako kot vseslo- venska tvorba in kot predstavniški organ s prvimi elementi ljudske oblasti prej ali slej razpadla iz kakršnih koli že notranjih ali zunanjih vzrokov. Ysak tak pomislek, morda celo niti ne iz ust samo pravih kontrarevolucionarjev, ni upošte;val pač ti- stega, kar je za vso NOB jugoslovanskih narodov tako izredno značilno in kar je na Kočevskem zboru poudaril že tov. Kar- delj: Pravilna politična linija, pravilna pot borbe in pravilno uporabljanje oblik borbe našega osvobodilnega gibanja. Ali povedano drugače: vsaka, še tako majhna zmagovita pridobitev OF je imela svojo realno pod- lago, pa naj se je ta že kazala v očitnih uspehih partizanske vojske, ali kot vedno večja narodna enotnost v Osvobodilni fronti. Ce SNOO jeseni 1941 pomeni samo prve skromne, a vsekakor že solidne začetke no- vega slovenskega ljudskega predstavništva s svojimi prvimi štirimi značilnimi odloki, pa pomeni SNOO, izvoljen v Kočevju, velik revolucionarni kvalitativni skok. Da je moglo do tega sploh priti, si zaradi lažjega razumevanja na kratko oglejmo vse tiste realne podlage, vse tiste okoliščine, zaradi katerih je moglo — upoštevajoč se- veda okvir druge svetovne vojne, v katerem dobiva NOB jugoslovanskih narodov vedno večji pomen — priti do Kočevskega zbora. Tako Kočevski zbor ne pomeni nobenega s>nepremišljenega« ali »operetnega« dejanja, kot bi ga rada s primesjo ogorčene in one- mogle jeze prikazala tedanja slovenska kon- trarevolucija, temveč dobro premišljeno in na solidnih temeljih postavljeno veliko re- volucionarno dejanje. Prvi tak soliden temelj, na katerem sloni moč pa tudi ves nadaljnji razvoj zakonitih določb Kočevskega zbora, je NOV in POS. Ce leta 1941 sestavljajo slovensko parti- zansko vojsko prve partizanske čete in sku- pinice, o katerih pravi tovariš Kidrič sam na Zboru, da so se moralei iz zased boriti proti okupatorju in se z muko razvijati v partizanske odrede in grupe, imamo na Slovenskem že pred kapitulacijo Italije so- lidno zgrajeno regularno armado, ki se po kapitulaciji znatno pomnoži, saj imamo v času Kočevskega zbora dva korpusa NOV in POS, ki sta razorožila vso italijansko vojsko na slovenskem ozemlju, vojaško ob- računala s slovenskimi kontrarevolucionar- nimi oboroženimi oddelki ter imela za seboj že celo vrsto uspešnih bojev z Nemci. Spričo take NOV in POS je mogel slovenski narod, ki je volil svoje delegate za Kočevski zbor, imeti trdno in sigurno jamstvo, da se bo NOB, pa naj zahteva še toliko novih žrtev in naporov, zmagovito končala. Drugi tak soliden temelj je enotnost slo- venskih ljudskih množic, utelešena v Osvo- bodilni fronti. Rekli smo že, da predstavlja Osvobodilna fronta .po eni strani množično in enotno politično narodnoosvobodilno gi- banje, po drugi strani pa, da se ista OF postopoma, to je, vzporedno z voja- škimi in političnimi uspehi ter vedno večjo zasidranostjo med najširšimi ljud- skimi množicami na revolucionaren način razvija v pravo ljudsko oblast. Tako enoten, kot je bil v Osvobodilni fronti, ni bil zbran slovenski narod v vsej svoji zgodovini še nikoli; upoštevajoč pa zgodovinsko konti- nuiteto slovenskega političnega življenja, je prav na to enotnost slovenskega naroda v OF Partija najbudneje pazila. Tako ustvarjena enotnost slovenskega naroda v OF je sicer postala in ostala nesporno dejstvo, mogel pa bi se načeti problem enotnosti v OF zlasti (objektivno ali sub- jektivno) v taboru ene od ustanovnih skupin Osvobodilne fronte, krščanskih socialistov, povezanih v formalni in navidezni koaliciji 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z ostalimi ustanovnimi skupinami Osvobo- dilne fronte. Ta problem se je kljub šesti točki Temeljnih točk OF, ki določa, da pre- vzame po osvoboditvi Osvobodilna fronta vso oblast kot celota, v vsej svoji nevarnosti začel tudi kazati na prvem osvobojenem ozemlju. Čeprav le navidezna koalicijska oblika v enotnost združenega vodstva OF, ni prav zaradi absolutne enotnosti OF na terenu samem niti mogla kazati neke iz- razite nevarnosti in objektivne možnosti za razdiranje te enotnosti za časa borbe, mogla pa bi ta nevarnost nastati, če je nastajala že za časa prvega osvobojenega ozemlja, v še večji meri po dokončni osvoboditvi, ko bi se n. pr. pri volitvah za konstituanto po vsej verjetnosti prav na krščanskosocia- listično ustanovno skupino skušala privesiti vsa tista reakcija, ki se za časa NOB še ni dovolj razkrinkala. Prav te nevarnosti se je vodstvo NOB dobro zavedalo in zato v znani Dolomitski ali Februarski izjavi usta- novnih skupin OF doseglo, da je bila vsaka možnost razdora te vrste odstranjena, ko so se vse, zlasti pa tri ustanovne skupine izjavile za brezpogojno enotnost v Osvobo- dilni fronti, se odpovedale kdaj koli usta- navljati posebne in samostojne politične formacije izven Osvobodilne fronte in pri- stale na enoten aktivistični kader OF, ki je doslej, čeprav o okviru OF in pod sploš- nim vodstvom Izvršnega odbora le vršil svoje aktivistično politično delo pod nepo- srednim vodstvom svojih političnih oziroma ustanovno-skupinskih grupacij. Tako se zaradi enotnosti OF, dosežene z Dolomitsko izjavo, za časa drugega osvo- bojenega ozemlja, ki nastane po kapitulaciji Italije, nevarnost razdora nikjer več ne pojavi in zato more tovariš Kidrič v svojem poročilu o dve in pol letnem delu lOOF prav na Kočevskem zboru izjaviti: »Za- trditi vam smemo, da OF ni več koalicija in skup različnih strančic, grup in grupic. OF je popolnoma enotno vseljudsko gibanje slovenskega naroda. Tako enotno vseljudsko gibanje je zahteval vojni čas, zahteval ga je pa tudi najgloblji družbeni interes slo- venskih ljudskih množic« Tudi spričo tega drugega, nadvse po- trebnega in solidnega temelja je mogel slo- venski narod po svojih delegatih na Ko- čevskem zboru spregovoriti svojo zgodo- vinsko in enkrat za vselej veljavno besedo. Opirajoč se prav na to in na velike zmage ter moč svoje ljudske armade, je mogel za Pogled T dvorano med zasedanjem Zbora (risba B. Jakac) 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO doma in za pred svetom spregovoriti tiste velike besede, ki so istočasno pomenile stvarnost, da je slovenski narod na svoji zemlji že sam svoj gospod. K tema dvema osnovnima temeljeana pri- štejmo še dva, ki ju tudi omenja v svojem referatu tovariš Kidrič, namreč, da je dve- letna iNOB ustvarila nov ti'p političnega delavca in političnega voditelja, o katerem pravi: »Iz borbe in za borbo morajo rasti in dejansko rastejo naši politični delavci, naši politični aktivisti, naše politično vod- stvo.« In končno, izredno hitra vzpostavitev nove narodne oblasti na osvobojenem ozem- lju po kapitulaciji Italije. To zadnje zasluži še prav posebno po- zornost. Brž ko je postalo jasno, da bo NOB požela do zadnjega vse velike sadove, ki jih je prinesla italijanska kapitulacija v Sloveniji, je lOOF že 12. septembra 1943 poudaril, da v smislu 6. točke Temeljnih točk OF prevzema vso oblast na osvo- bojenem ozemlju OF slovenskega naroda in njena vojska kot sestavni del NOV Jugo- slavije, a že dan poprej razpiše volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda, za- vedajoč se pri tem v polni meri, da je nastopilo tisto važno razdobje, v katerem mora slovenski narod dokončno urediti v glavnih obrisih svojo lastno domačo usodo ter spregovoriti besedo tudi o svoji novi skupni jugoslovanski domovini. Odlok, s katerim lOOF razpisuje volitve za Zbor odposlancev slovenskega naroda, daje aktivno in pasivno volilno pravico vsem umsko zdravim moškim in ženskim osebam od 17. leta starosti dalje, določa za volilna področja področje terenskih odborov OF in bataljonov NOV in POS s pristav- kom, da ipodročja terenskih odborov do 500 prebivalcev (ali še manj) volijo enega de- legata, za vsakih nadaljnjih 500 ša enega delegata več, bataljoni pa po dva delegata. Voliive vodijo vsi odbori OF in funkcio- narji terenskih odborov OF in se izvrše od 20. do 25. septembra 1943 na javnih zbo- rovanjih. Prvo, kar spričo tega odloka pade v oči, je izredno kratek čas tako za priprave kot za izvedbo volitev. A če pomislimo, da pri teh volitvah ne gre za volitve samo na osvobojenem ozemlju (kot za časa prvega osvobojenega ozemlja), temveč za volitve odposlancev slovenskega naroda na pod- ročju vse Slovenije, da so volilne enote silno majhne in da je treba voliii izredno veliko delegatov, moramo po vsej pravici po- udariti, da je take volitve mogla uspešno izvesti samo OF slovenskega naroda, ki je s svojo organizacijsko — oblastno mrežo preprezala vso slovensko zemljo. Kot je znano, se je Zbora udeležilo 572 delegatov, kar je za tedanje izredne iprilike vsekakor veliko število. Ostane nam še vprašanje načina voUtev odposlancev za Zbor, ki so se vršile na javnih zborovanjih. More namreč nastati vprašanje, koliko tak način volitev ustreza načelu pravih demo- kratičnih volitev, katerih osnovna zahteva poleg drugih je iudi tajnost glasovanja. Odgovor na to ni težak, če se zavedamo, da smo sredi najhujše vojne in je bilo zato potrebno temeljito in hitro izrabiti trenutno vojno zatišje na osvobojenem ozemlju in se zato pač poslužiti takega načina, ki je po svojih demokratičnih osnovah zadostoval in bil primeren za tako razdobje. Te volitve najlaže razumemo, če jih primerjamo z današnjimi zbori volivcev, ko postavljajo kandidate za volitve v ljudske odbore. De- mokratičnost teh je vsekakor v tem, da more priti pravica postavljanja kandidata do aktivnega izraza pri slehernem volivcu in prav tako tudi pravica svobodnega gla- sovanja oziroma ne glasovanja. Moremo torej reči, da so bili delegati za Kočevski zbor izvoljeni v mejah tiste prave demo- kracije, ki je bila spričo vojnih časov pač mogoča tako s formalne kot z materialne strani. Teže je bilo seveda z volitvami de- legatov na neosvobojenem ozemlju, kjer se je morala demokratična volilna oblika zre- ducirati iz samo po sebi razumljivih raz- logov pač na tisti minimum, da je bilo treba iposeči pri določanju poslancev po delegaciji od strani okrožnih oziroma pokrajinskih odborov OF. Kakšno nalogo je imel po vsem tem Ko- čevski zbor? 1. Ugotoviti in potrditi, da je slovensko naTodnoosvobodilno gibanje, ki ga pred- stavlja izključno OF slovenskega inaroda, vseljudsko narodnoosvobodilno gibanje. 2. Ugotoviti in potrditi, da se je OF slo- venskega naroda kot vseljudsko narodno- osvobodilno gibanje hkrati razvijala v slo- vensko ljudsko oblast. 3. Določiti oziroma izvoliti organe OF kot vseljudskega narodnoosvobodilnega gibanja in kot slovenske ljudske oblasti, ki so: a) osnovni organi: terenski in vsi ostali odbori OF kot osnovni organi vseljudskega narodnoosvobodilnega gibanja, in narodno- osvobodilni odbori (terenski in vsi ostali, ko se bodo izvedle volitve) kot oblastni organi; b) vrhovni organi: Zbor izvoli iz svoje srede 120-članski kolektiv, ki kot Vrhovni plenum OF predstavlja politično vodstvo 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Darodnoosvobodikiega gibanja, kot SNOO pa tudi vrhovno oblast slovenskega naroda; c) eksekutiva vrhovnih organov: za ekse- kutivo izvoli Zbor kolektiv desetih članov Vrhovnega plenuma oziroma SNOO, ki kot Izvršni odbor OF predstavlja ekseku- tivo Vrhovnega iplemuma, kot Predsedstvo SNOO pa eksekutivo SNOO. 4. Določiti, da v času med zasedanjem Vrhovnega plenuma oziroma SNOO vrši lOOF oziroma Predsedstvo SNOO vse pra- vice, ki gredo Vrhovnemu plenumu oziroma SNOO. 5. Izvoliti 40-člansko delegacijo v AVNO J. Tako je 'torej Kočevski zbor opravil zgo- dovinsko nadvse pomembno delo. Izvolil in postavil je solidno osnovo nadaljnjemu raz- voju revolucionairne slovenske stvarnosti. Vrhovni plenum je in ostane edino po- stavno vrhovno politično vodstvO', ki vodi slovenski narod v NOB sam ali preko front- nih odborov in to do svojih osnovnih celic, terenskih odborov OF. Isti 120-čla:nski ko- lektiv kot SNOO pa predstavlja vrhovno ljudsko oblast slovenskega naroda. Dalje Kočevski zbor z vso svojo avtoriteto po- iidari z izvolitvijo svoje delegacije v AVNO J tudi načelo jugoslovanske kontinuitete. Kočevski zbor torej ne pomeni ustvarjanja nekakšnega separatističnega samoslovenstva, neke imaginarne slovenske državnosti, tem- več osnovne temelje nove slovenske držav- nosti v okviru Jugoslavije. V Sklepu Ko- čevskega zbora (II., člen 6 in 7) je to tudi izrecno poudarjeno, saj je med drugim rečeno, da SNOO izvaja vrhovno ljudsko oblast slovenskega naroda »v okviru Jugo- slavije kot državne celote z enotnim pred- stavništvom vseh narodov Jugoslavije ter enotnim vodstvom njih osvobodilnega gi- banja in državne skupnosti« — in dalje, da SNOO »izvršuje v okviru Jugoslavije in splošnih sklepov AVNO J kot njenega pred- ' stavništva zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda s pravico, postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slo- venskega naroda«. To je glavna, zgodovinska vsebina Ko- čevskega zbora. Ce se na kratko ozremo še na Objavo od 7. oktobra 1943, s katero lOOF seznanja širšo javnost o Zboru, o njegovem poteku in vsebini, opazimo, da je bilo na Kočevskem zboru sklenjenih še več važnih odločitev, kot: obsodba plave in bele garde in zahteva po njeni neusmiljeni iz- trebitvi, pripravljenost Zbora, da z vsemi silami podpre NOV, izražena je bila glo- boka ljubezen do vrhovnega komandanta NOV tovariša Tita itd. Popolnoma upravičeno so torej v Pro- glasu Zbora odposlancev slovenskega naroda med drugim zapisane tudi naslednje besede: »Kot prvi svobodno izvoljeni odposlanci, zbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega bo- rečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končnoveljavno stopil v krog suve- renih narodov.« KOČEVSKI ZBOR - VAŽNA ZGODOVINSKA PRIČA Podoba Kočevskega zbora bi ostala ne- popolna, če na kratko ne pregledamo vsaj vseh glavnih dokumentov, ki so zbrani izšli v lepi knjigi »Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju« (Ljubljana 1953). Osnovno pozornost vzbujata brez dvoma govora vo- diteljev NOB slovenskega naroda, tovariša Kidriča in Kardelja. Govot tov. Kidriča je dragocen zlasti po tem, ker podaja kratek in zgoščen historiat NOB na Slovenskem od začetka do Kočevskega zbora. Tov. Kidrič deli našo NOB na določena razdobja in vsako od teh podrobno analizira. Ker je ta govor poročilo lOOF o njegovem dve in pol letnem delu, so v injem ne samo načeti, temveč mestoma tudi do vseh podrobnosti razčlenjeni vsi važnejši problemi NOB. Kot povzetek Kidričevega referata je važna tale njegova ugotovitev: »Aprila 1941 je razpadla vojska. Danes imamo vojsko. Aprila 1941 je razpadel ves naš javni aparat. Danes ga imamo. Toda ne samo, da imamo vojsko in Tov. Boris Kidrič na govorniškem odru (risba B. Jaliac) 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO da imamo oMast. Prvič v svoji zgodovini imamo zares narodno in ljudsko vojsko in imamo zares narodno in ljudsko oblast, oboje ustvarjeno pod najtežjimi pogoji, oboje zgrajeno v najhujši borbi z zunanjim in notranjim sovražnikom našega naroda.« Ce predstavlja govor tovariša Kidriča sin- tetično podajanje dogodkov in razvoja NOB na Slovenskem, pa pomeni govor tovariša Kardelja v prvi vrsti vsestransko analizo NOB in kot tak predstavlja dragocen pri- pomoček za proučevanje tedanje dobe, te- danjega gledanja na NOB, njen silovenski, jugoslovanski pa tudi svetovni okvir. To- variš Kardelj pokaže v svojem referatu na Kočevskem zboru na troje karakterističnosti NOB: na novo ljudsko vodstvo NOB, na njen subjektivni faktor, na pravilno po- litično linijo, pravilno pot borbe ter ipra- vilno uporabljanje oblik borbe. Dalje podaja tovariš Kardelj podrobno analizo domačega in svetovnega položaja in podrobno analizo domačih in tujih sovražnikov NOB ter končno govori o peterih najvažnejših tre- nutnih nalogah, ki so: organizacija obrambe našega svobodnega ozemlja in razširjenje vojnih operacij na vso Slovenijo, potrebnost razbiti v ljudstvu zadnje dvome in ostanke strahu pred OF m< NOV, kovati in z vsemi silami krepiti našo ljudsko oblast, potreb- nost sistematične organizacije našega narod- nega gospodarstva in končno, pomagati tudi tistim delom Slovenije, kjer osvobodilno gibanje iz lastnih sil še ni moglo doseči dovolj širokega razmaha. Svoj referat konča tovariš Kardelj s temile besedami: »Mi nismo uradniki, mi nismo občinski možje in s kroglicami izbrani poslanci za parlamente brez pravic. Naši odbori OF, naši narodno- osvobodilni odbori, ki jih boste kmalu iz- volili, so bojevna telesa. Oni organizirajo ljudsko oblast, toda oni so tudi štabi naše osvobodilne borbe.« Še enega dokumenta ne smemo pozabiti: poročila o stanju in problematiki sloven- skega gospodarstva. Iz referata, ki ga je imel na zboru itov. dr. Marijan Brecelj, si moremo o tedanjem slovenskem vojnem go- spodarstvu ustvariti tole sliko: Do nekako tri mesece pred kapitulacijo Italije podpira slovenski človek OF in NOV z denarjem in prehrano, NOV pa čuva njegovo narodno bogastvo, ki ga hoče okupator izropati. Tri mesece pred kapitulacijo Italije pa začne naša vojska kontrolirati znaten del tako imenovane ljubljanske pokrajine, in pred vodstvo OF se postavi važno vprašanje reševanja ne samo potreb naše vojske, tem- več tudi gospodarskih potreb civilnega pre- bivalstva, ki je postalo popolnoma ali delno odrezano od italijanskih aprovizacijski sre- dišč. V tej dobi lOOF osnuje Osrednjo gospodarsko komisijo in izpelje njeno go- spodarsko organizacijo do sleherne vasi, do terenskih odborov torej, z nalogo, da oskrbuje s prehrano in drugimi potrebščinami našo vojsko in organizacijske ustanove Osvobo- dilne fronte in da skrbno organizira pre- hrano civilnega prebivalstva. Te gospo- darske komisije so se z uspehom lotile dela. Izvedle so popise letine in živilskih zalog na kmetijah, izvedle nakupe ter skrbno shranjevale in pazile, da dragocena pre- hrana ne pride v roke okupatorja. Zalagale so s prehrano vojsko, civilno prebivalstvo pa tudi s takim blagom (usnje, blago, sol, sladkor), ki je prihajalo iz krajev, zasedenih po okupatorju. S tako gospodarsko delavnostjo in orga- nizacijo OF je zaiekla kapitulacija Italije naše vojno gospodarstvo in spričo velikega osvobojenega ozemlja se začne nova doba gospodarske dejavnosti. Na osvobojenem ozemlju prevzame OF vso oblasrt in z njo tudi gospodarstvo, finance in prehrano, vse osvobojeno ozemlje pa je v gospodarskem pogledu popolnoma odrezano od ostalega slovenskega ozemlja in je torej trenutno navezano samo nase. Na osvobojenem ozem- lju je prenehala vsa aprovizacija, prenehale so plače uradništvu in razne podpore, pri- toka denarja od zunaj ni več, prenehal je v^sak stik z ozemljem, ki še ni bilo osvo- bojeno, veliko je družin, katerih redniki so bili doslej v službah, sedaj pa so mobili- zirani, povsod je pomanjkanje delovnih moči v gospodarstvu, zlasti v poljedelstvu, mnogo je bilo uničenega, požgane in porušene so bile hiše in mnogo vasi. Kočevski zbor je na podlagi referata tov. Breclja pristal na vse načrte lOOF, ki so bili naslednji: 1. Uradniki in nameščenci ter družine mobilizirancev brez premoženja bodo prejemali podpore (torej ne plače), ki se bodo plačevale v denarju ali v naravi do višine eksistenčnega minimuma. 2. Uvede se mešani način gospodarjenja, plačevanje in prejemanje se vrši v denarju ali v blagu. Davek, v denarju ali v naravi, bo enoten, njegova višina bo odmerjena po gospodarski zmogljivosti davčnega zavezanca, davčno osnovo pa bodo določali terenski odbori v sodelovanju z gospodarskimi in finančnimi ustanovami. V prometu ostane ves denar, ki je v obtoku (nov denar se ne bo izdajal), in razpiše se novo notranje posojilo v višini 50 milijonov lir. Plačilno sredstvo so lire, ki so v obtoku, in boni, izdani na podlagi m ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA posojila, razpisanega od SNOO v jeseni 1941 v Ljubljani. 3. Organizacija gospodarstva. Terenski gospodarski odbori morajo^ ugo- toviti v svojih okoliših vse zaloge, po drugi Sitrani pa nuditi kmetom vso pomoč pri spravljanju pridelkov. Rajonski gospodarski odbori ugotove potrebe potrošnikov in nad- zorujejo pravilno razdelitev potrošnih pred- metov. Nakupe potrebnih predmetov pa oskrbuje samo okrožni gospodarski odbor, ki se bo pri tem posluževal trgovca-privatnika in določal okvirne cene za nakup. Vrhovni organ gospodarske organizacije je Osrednja gospodarska komisija, katere prvenstvena naloga je skrb, da se bo v gospodarstvu in v prehrani gospodarilo po načrtu. Ob deseti obletnici Kočevskega zbora moremo daines poudariti predvsem dvoje: da je v Kočevju izvoljeni 120-članski kolektiv častno in uispešno oipravil svojo veliko na- logo in privedel slovenski narod do njegove prve velike zmage, do narodnega osvobo- jenja, po drugi strani pa itudi, da so častne in velike tradicije NOB tiste velike za- kladnice, iz katerih mora črpati tudi da- našnje nadaljevanje NOB — borba za do- končno zmago socialistične revolucije — ne samo novih pobud za neprestano akcijo, temveč tudi zglede pravilnega in požrtvo- valnega dela.