40 Didakta oktober 2015 SPROTNO PREVERJANJE DOMAČIH NALOG IN OCENE / Rok Lipnik / Gimnazija Celje – Center UVOD Med izobraževalnim procesom sem se večkrat soočil s pomembnostjo do- mačih nalog. V članku želim ponazoriti svoje ugoto- vitve o vplivu domače nalogena delo v razredu in rezultate ocenjevanja, torej ali redno opravljanje domačih nalog prispeva k boljši oceni. Menim, da domače naloge vplivajo na ocene, ki jih dijaki dosežejo pri ocenjevanju, hkrati pa dijaki lažje sledijo snovi, če opravljajo domače naloge. Domače naloge vplivajo tudi na poučevanje, saj učitelji prilagodimo delo tudi na podlagi ugotovitev, ki jih ustvarimo na podlagi pregleda domačih nalog. Glavni del ugotovitev predstavlja pri- merjava dveh oddelkov iste generacije. V šolskem letu 2013/2014 sem hkrati učil dva oddelka programa predšol- ska vzgoja, v katerih sem se odločil za različna pristopa glede domačih nalog. V pomoč mi je tudi dejstvo, da smo v šolskem letu 2013/2014 pričeli z uporabo orodja eAsistent, ki omo- goča natančno in sprotno beleženje opravljanja domačih nalog. Izkazalo se je, da je takšna raziskava precej obsežna. Dolžina spremljanja izdelave domačih nalog in njihovega vpliva na ocene in dejstvo, da so dijaki čedalje slabše oddajali naloge, so pome- nili, da nisem mogel narediti raziskave, ki bi upoštevala vse potrebne parame- tre za strogo in natančno statistično analizo. Lahko pa si učitelji ustvarijo svoj vtis in premislijo, ali se ugotovitve ujemajo z njihovimi izkušnjami. KAJ SPLOH JE DOMAČA NALOGA? Domača naloga je po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2000) »pismena obveznost učencev, ki jih mo- rajo opraviti doma«. Morda bi bilo smi- selno ugotoviti, da domače naloge niso le pisne narave, ampak so lahko tudi praktične. Boljša definicija bi tako bila, da je domača naloga»pisna, ustna in praktična oblika učenčevega dela, ki jo posreduje učencem učitelj, in je nepo- sredno povezana s poukom ter jo učenci opravljajo praviloma samostojno po re- dnem šolskem delu« (Čagran 2007, 11). Domače naloge, ki jih dajem dija- kom, so pisne. Gre za reševanje nalog. Domačo nalogo dajem bodisi iz učbe- nika, ki ga dijakom na šoli predpišemo za uporabo pri pouku matematike, bodisi v obliki dodatnih vaj, ki jih pripravim in jih dijakom razdelim na listih, objavim na spletni učilnici ali pošljem na razredni elektronski naslov. NAČIN DELA V RAZREDU IN ORIS STANJA Domačim nalogam dajem velik pomen vse šolsko leto. Praviloma dam doma- čo nalogo vsako šolsko uro. Seveda so izjema ure pred ocenjevanjem, ko dijaki pripravijo vprašanja, ure, ko ana- liziramo ocenjevanje, in ure, ki jih v celoti namenim ustnemu ocenjevanju. Izkušnje iz prejšnjih let kažejo, da dija- kom veliko pomeni povratna informa- cija pri domačih nalogah in količina domače naloge. Predvsem pri količini je treba paziti, saj smo matematiki na- vajeni dajati veliko domače naloge. Trudim se, da pri posameznih vrstah naloge za domačo nalogo določim največ dva do tri primere. V tem prispevku primerjamdva od- delka drugega letnika programa Diagram 1: Število neopravljenih domačih nalog do 1. 5. 2014 Didakta oktober 2015 41 predšolska vzgoja. Na začetku dru- gega letnika sem naredil pregledno ponovitev lanske snovi, s katero sem poskrbel za primerljivo predznanje v obeh oddelkih. Za boljše razlikovanje sta oddelka označena kot oddelek A in oddelek B. V oddelku A sem od začetka šolskega leta dijakom dajal domačo nalogo in jo naslednjo uro dosledno pregledal. Po- gledal sem rezultate nalog in postopke reševanjain preveril, ali je dijak nalogo naredil sam.Kadar je dijak nalogo re- šil napačno, sem ga na napako opo- zoril. Svoje ugotovitve glede domače naloge sem obrazložil pred razredom. Med razlago in reševanjem nalog v razredu ter ob preverjanju pred oce- njevanjiso dijaki zelo hitro ugotovili, da v primeru, da niso delali domačih nalog, niso dovolj pripravljeni na ak- tivno sodelovanje in delo v razredu. Trudil sem se, da bi dijakom poudaril pomembnost domačih nalog. Dijaki so tudi sami ugotovili, da z opravljanjem domačih nalog lažje sledijo razlagi, saj obvladajo postopke in poznajo obraz- ce, sam pa jih k tem ugotovitvam vo- dim s svojimi poudarki in opombami med razlago in reševanjem nalog. Tudi v oddelku B sem od začetka leta dijakom redno dajal domačo nalogo, vendar sem jo pregledal le površno (opravil, ni opravil). Pomembnosti domačih nalog ne poudarjam zelo pogosto. Kako sem štel, ali je dijak nalogo opra- vil? Dijak, ki je več kot dve tretjini na- log pravilno rešil, je nalogo opravil. Dijak, ki je pravilno rešil manj kot dve tretjini nalog, naloge ni opravil. Dijak, ki je reševal več kot dve tretjini nalog, a jih ni rešil vseh pravilno, je bil ozna- čen kot »je opravil napačno«. V analizi takega dijaka štejem k dijaku, ki je naredil domačo nalogo. V obeh oddelkih sem snov obravnaval na primerljiv način, reševali smo ena- kovredne primere, preverjanja pred pisnimi ocenjevanji so bila enaka. Trudil sem se, da pri razlagi ne bi pri- šlo do razlik med oddelkoma. Doma- če naloge sem dajal v obeh oddelkih enakovredno, kar pomeni, da so bile razlike le v primeru ali dveh, pa še to ne z vidika snovi ali načina reševanja, temveč le glede izbire primera znotraj tipa naloge. UGOTOVITVE Domače naloge Prvi del ugotovitev temelji na številu neopravljenih domačih nalog. V obeh razredih sem dal 38 domačih nalog, za katere imam povratne informacije, koliko dijakov je nalogo opravilo. Izkaže se, da v oddelku A v povprečju domače naloge ne naredita 2 dijaka, v oddelku B pa malo več kot 4 dijaki. Z vidika učitelja se mi to zdi dobro, saj dijakov, ki domače naloge ne opravljajo, ni veliko, skrbi pa splošen trend, ki se kaže v oddelku B, saj število dijakov, ki ne opravijo domače naloge,začenja na- raščati.Kaj je razlog za takšen porast in Diagram 2: Število neopravljenih domačih nalog po dijakih 42 Didakta oktober 2015 takšno razliko proti koncu leta? Razlog je najbrž dvojen. Dijaki obeh oddelkov so imeli v času od februarja do maja en teden smučarskega tečaja, en teden počitnic in en teden praktičnega usposa - bljanja, kar je zanje precej obremenilno, saj imajo vmes le po en teden pouka. Hkrati se pokaže še en vidik pomemb- nosti natančnega pregleda domačih nalog. V oddelku A se razlika skorajda ne pozna, saj so videli primerjavo med ocenami in domačimi nalogami, ki sem jo naredil v zaključku ocenjevalnega obdobja, in so prepoznali vrednost do- mačih nalog. V oddelku B pa je rezultat opravljanja domačih nalog vedno slabši, saj prednosti domačih nalog niso pre- poznali in je nisem poudaril, ob vseh preostalih dejavnostih pa so domače naloge v tem oddelku na stranskem tiru. V oddelku A v povprečju dijak ni na- redil treh domačih nalog, v oddelku B pa malo manj kot pet. Glede na to, da je pri opisanih začetnih pogojih bistvena razlika med oddelkoma ravno v načinu dela v povezavi z domačimi nalogami, bi lahko bil to dejavnik, ki je vplival na rezultate. Diagram 2 prikazuje število neopra- vljenih domačih nalog po dijakih. S tem prikazom lahko primerjam, koliko dijakov je naredilo vse domače naloge in koliko dijakov je izstopajočih pri ne opravljanju domače naloge. Zanimivo je, da je v oddelku A nekaj dijakov, ki niso opravili več kot polo- vice domačih nalog, v oddelku B pa tako velikih odstopanj ni. Veseli me dejstvo, da je v obeh oddel- kih kar nekaj dijakov, ki so opravili vse razen nekaj domačih nalog, in dva, ki sta opravila vse naloge. Ocene in njihova povezava z opravlja- njem domačih nalog Drugi del analize se nanaša na ocene. V obeh oddelkih sem pisal podobna pisna ocenjevanja, saj sem z vidika snovi začel na isti točki, na isti dan smo tudi odpisali pisna ocenjevanja. Naredil sem primerjavo ocene glede na število neopravljenih domačih na- log in primerjavo med ocenami obeh oddelkov. Na začetku leta je bilo stanje nepri- merljivo. V oddelku A je bilo veliko zelo uspešnih dijakov, medtem ko je bilo v oddelku B precej slabše stanje. Ali to že pomeni, da skupini nista primerljivi? Trdim, da sta skupini še vedno primerljivi, saj je velik razkorak nastal predvsem v dejstvu, da je bila v oddelku A snov prvega ocenjevanja že preverjana in ocenjevanja in je šlo le za ponovitev. Sicer pa sta oddelka pri ocenah preostalih predmetov in ocenah pri matematiki v preteklem šolskem letu povsem enakovredna. Na- slednja ocenjevanja pa so predvsem iz geometrije, ki je zanje z vidika srednje šole nova snov, kar pomeni, da z vidi- ka primerjave to prvo ocenjevanje ne pomeni velike razlike med skupinama. Kaj je vplivalo na takšno spreminjanje uspeha? Eden od morebitnih dejav- nikov je učna snov, saj se pri različni snovi način dela razlikuje. Ponekod je poudarek na pomnjenju podatkov, drugod na razumevanju. Tako se tudi domače delo med poglavji bistveno razlikuje. Diagram 3: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku A pri 1. pisnem ocen- jevanju Didakta oktober 2015 43 Prvo pisno ocenjevanje je bilo iz line- arne funkcije, kjer menim, da je zaradi obilice raznolikih nalog in dobrega razumevanja snovi domače delo po- membno. Tu je bil oddelek A veliko boljši pri ocenah, učenci so bili bolj motivirani in zagnani, saj so snov že poznali in obravnavali, v oddelku B pa so rezultati slabši zaradi nizke moti- vacije v začetku leta. V oddelku A so do prvega ocenjevanja vsi dijaki razen treh naredili vse doma- če naloge. Razlike med ocenami tako ne morejo biti povezane z opravlja- njem domačih nalog. Sklepam, da je v oddelku A pri prvem ocenjevanju na ocene vplival kateri od drugih dejavni- kov, najverjetneje znanje iz prejšnjega leta, motivacija in delavnost. V oddelku B je kar nekaj dijakov, ki so opravili le polovico ali manj doma- čih nalog, pa so vseeno dosegli dober rezultat. Tudi v oddelku B zato pripi- sujem razlike med ocenami znanju iz prejšnjega leta in matematičnim sposobnostim ter delavnosti, manj pa domačim nalogam. Drugo pisno ocenjevanje, kjer je razli- ka med povprečnima ocenama manj- ša, a vseeno opazna, je bilo iz zaključka poglavja o linearni funkciji in uvoda v geometrijo. Pri linearni funkciji smo spoznavali sisteme enačb in oblike enačb premice, kjer je vpliv doma- čih nalog večji, saj je treba poznati postopke in definicije, veliko je tudi različnih vrst nalog. Geometrijski del ocenjevanja pa je sestavljen predvsem iz pojmov, ki se jih morajo dijaki na- učiti, tako da je vpliv domačih nalog tukaj manjši. Polovica ocenjevanja je obsegala geometrijo, polovica pa li- nearno funkcijo, zato lahko pri tem ocenjevanju trdim, da je vpliv domačih nalog na rezultat opazen, ni pa ključen in edini dejavnik. V oddelku A se vidi povezanost med oceno in številom opravljenih doma- čih nalog. Ni veliko dijakov, kjer bi bilo vidno odstopanje med oceno in številom opravljenih domačih nalog (odstopanje je očitno edino pri dijakih 13, 21 in 29). V oddelku B pa ni opaziti tako velike povezave. Vidi se celo, da je veliko dijakov naredilo skoraj vse domače naloge, pa vseeno niso nujno dosegli dobre ocene (najočitneje dijaki 12, 20, 21 in 31). To je zagotovo vpliva- lo na motivacijo za opravljanje doma- čih nalog pri naslednjih ocenjevanjih. Tretje pisno ocenjevanje je bilo iz dru- ge polovice poglavja geometrije, kjer je zaradi količine pojmov, definicij in izrekov pomembno predvsem učenje in ne toliko vaja – razlika med od- delkoma se je glede povprečne ocene zmanjšala. V oddelku A je bila povezava med oce- nami in opravljanjem domačih nalog opazna, a ne tako izrazita kot prej. V oddelku B pa se tudi tokrat vidi, da ni tako velike povezave med ocenami in opravljanjem domačih nalog. Dijake sem po tretjem pisnem ocenjevanju vprašal, kaj menijo o vplivu domačih nalog na njihov rezultat. Večina dija- kov (75 %) v obeh oddelkih je odgovo- rila, da se z domačimi nalogami lahko največ naučijo sproti. Dijaki oddelka B so mi tudi povedali, da so domače na- loge po večini naredili pred ocenjeva- njem, čeprav jih prej morda niso delali Diagram 4: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku B pri 2. pisnem ocen- jevanju 44 Didakta oktober 2015 Diagram 5: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku A pri 2. pisnem ocen- jevanju Diagram 6: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku B pri 2. pisnem ocen- jevanju Didakta oktober 2015 45 Diagram 7: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku A pri 3. pisnem ocen- jevanju Diagram 8: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku B pri 3. pisnem ocen- jevanju 46 Didakta oktober 2015 Diagram 9: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku A pri 4. pisnem ocen- jevanju redno. Sklepam, da je na razliko med rezultatoma v obeh oddelkih vplival predvsem način dela v šoli in doma. V oddelku A, kjer so bili z domačim delom spodbujani, so imeli tako več motivacije in dosegli malo boljši rezul- tat kot v oddelku B. V oddelku B, kjer z domačimi nalogami niso dobili veliko spodbude, pa so več dela opravili tik pred ocenjevanjem. Znanje je sicer na tak način pridobljeno le začasno in brez trajnega pomnjenja, vseeno pa je rezultat med oddelkoma primerljiv. Še enkrat več se tako pokaže, da domače naloge niso edini dejavnik, ki vpliva na ocene. Četrto pisno ocenjevanje je bilo iz kotnih funkcij. Pri kotnih funkcijah menim, da je vpliv domačega dela velik. Poleg vseh definicij, vrednosti in zvez je treba dobro poznati tudi po- vezave med posameznimi vrednostmi in zvezami ter snov dobro razumeti. Menim, da brez domačega dela dijak kotne funkcije težko obvlada. Seveda je mogoče tudi, da dijak pri pouku aktivno sodeluje in domače naloge naredi tik pred ocenjevanjem ter tako doseže dober rezultat, saj so naloge precej tipične in predvidljive. Razlika med povprečnima ocenama oddelkov A in B ni velika, kar bi lah- ko nakazovalo na skoraj ničen vpliv domačih nalog na ocene. Z vidika oddelka A je korelacija med oceno in številom opravljenih domačih nalog opazna (najočitneje pri dijakih 1, 5, 6, 12, 19, 21, 22, 23, 27). Z vidika od- delka B pa je tokrat mogoče opaziti nekaj korelacije (npr. dijaki 1, 2, 3, 12, 24), je pa znova nekaj izstopajo- čih primerov (dijaki 15, 27, 28). Tako bi lahko ugotovil, da domače nalo- ge vplivajo na oceno pri nekaterih dijakih, posplošitve na vse dijake pa se na podlagi teh rezultatov ne da narediti. Na koncu lahko ugotovim predvsem to, da v oddelku A zaradi poudarja- nja domačih nalog te bolj vplivajo na ocene kot v oddelku B. Dijaki so se veliko naučili z domačim delom in se je zato tudi kazala razlika med dijaki, ki so domače naloge reševa- li redno, in med dijaki, ki domačih nalog niso reševali redno. Za odde- lek B ugotavljam, da se z domačimi nalogami niso toliko naučili, saj jih nisem tako temeljito pregledal in ko- mentiral, zato so se morali zanašati predvsem na samostojno učenje, raz- like med rezultati pa tako ni mogoče povezati samo z opravljanjem domačih nalog. ZAKLJUČEK Ali je cilj, da dijaki opravijo čim več domačih nalog? Zagotovo ne. V obeh oddelkih je nekaj dijakov, ki so rešili večino domačih nalog, pa vseeno niso dosegli pozitivne ocene. Prav tako je nekaj dijakov rešilo le malo domačih nalog, a so vseeno dosegli dobre oce- ne. Zaključek torej ni preprost. Posplo- šiti, da je več rešenih domačih nalog enako boljši oceni, ne morem.Skrbi me dejstvo, da je kampanjsko uče- nje v oddelku B pokazalo primerljive Didakta oktober 2015 47 Diagram 10: Primerjava ocene in števila neopravljenih domačih nalog v oddelku B pri 4. pisnem ocen- jevanju povprečne ocene kot sprotno delo v oddelku A. Verjamem in upam, da je sprotno učenje, tudi z domačimi na- logami, trajnejše in kakovostnejše kot skozi kampanjsko učenje hitro prido- bljeno znanje. S primerjavo ugotavljam, da je število opravljenih domačih nalog povezano z oceno pri matematiki predvsem v primeru, ko učitelj domačim nalo- gam nameni veliko pozornosti in jih temeljito pregleda. Dijaki tako vidijo, da je domače delo pomembno, in se z domačim delom sproti učijo ter iz- boljšajo možnosti za dobro oceno. V oddelkih, kjer učitelj domačim nalo- gamne posveti veliko pozornosti, pa je ta korelacija manjša, saj dijaki večino znanja pridobijo pred ocenjevanjem in ne z domačimi nalogami Kaj lahko torej zaključim? Ugotovitve povezujem s ciljem, ki ga imamo vsi učitelji – znanje. Učitelji se lahko s temeljitim pregledovanjem domačega dela trudimo, da dijake navadimo na sprotno delo in jim tako pokažemo eno od poti do dobrih ocen. Tako bo pridobljeno znanje trajnejše, ocene pa glede na ugotovitve ne bodo slabše, kvečjemu bodo boljše kot pri kampanj- skem učenju, pa čeprav ne tako zelo, kot bi si sam želel. Razlike med oddelkoma bi si želel spre- mljati tudi v prihodnje, saj bi si želel pokazati, da je znanje v oddelku A trajnejše kot v oddelku B. Želim si tudi ugotoviti, kakšni so še drugi dejavniki, ki vplivajo na znanje in ocene. Žal sem od meseca maja učil le še enega od obeh oddelkov in takšne primerjave nisem mogel nadaljevati. Upam, da moja raziskava odgovori na nekaj vprašanj, gotovo pa odpira tudi nova vprašanja. Literatura Čagran B. (2007) Proces spremljanja prakse domačih nalog v smeri nji- hove učinkovitosti. V: Janja Bukovec (ur.) Domača naloga – izziv ali ob- veza, str. 10–15. Ljubljana: Supra. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (2000): Slo- var slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana:Slovenska akademija znanosti in umetnosti.