PROBLEMATIKA ALKOHOLIZMA V CENTRU
Koordinacijski odbor pri SZDL deluje
Alkoholizem je družbena bolezen, ki vpliva na človekovo ustvar-jalno dejavnost, na njegove fizično in psihično zdravje ter po-vzroča skaljene odnose v ožjem in širšem okolju alkoholika. V občini Ljubtjana-Ceiiter je registriranih 280 alkoholikov (od tega 212 moških in 68 žensk). Vemo, da je alkoholikov še več, vendar nismo mogli nikoli ugotoviti njihovega dejanskega šte-vila. Zaradi neosveščenosti in miselnosti, da je alkoholizem ve-lika sramota, družine molčijo o tem in poimenujejo alkoholizem z drugimi bolezenskimi stanji. Alkoholika odkrijemo šele ta-krat, ko je družina prizadeta že v tolikšni meri, da potrebuje družbeno intervencijo.
Občina Cemter se je.vključila ' v boj proti alkoholizmu de-cembra 1971, ko sta bila usta-novljena dva kluba zdravljenih alkoholikov, in sicer KZA Cen-ter in KZA Stara Ljubljana. Leto dni kasneje pa je bilo po-trebno (zaradi preštevilnega članstva) ustanoviti še tretji klub in sicer KZA Kolodvor.
Klubi zdravljenih alkoholi-kov, kot avtoterapevtske skup-nosti skrbe za abstinenco svo-jih članov in za njihovo po-stopno rehabilitacijo na vseh področjib. družbenega življenja.
V vseh treh klubih je včla-njenilb. okoli 120 zdravljenih al-koholikov in nekoliko manj njihovih svojcev. Uspešnejša in hiferejša je rehabilitacija pri ti-stih zdrayljenih alkoholikih, kjer sodelujejo pri zdravljenju tudi njihovi svojci.
Terapevtsko delo v klubih. izvajata zdravnik in socialni delavec, v enem klubu pa le socialni delavec, ker ni bilo moč dobiti zdravnika za to delo.
Ugotavljamo, da klubi delu-jejo uspešno, recidivi so redki in abstinenca je pretežni del leta 90 do 100-odstotna. Večina članov KZA je zaposlena, na delovnem mestu so uspešni to dosegajo priznanja za svoje delo. Klubi skrbijo tudi za to,
da se postopoma urejujejo dmžinske razmere, ki so bile v času trajanja alkoiiolne bo-lezni povsem porušene in za družinske člane nevzdržne.
Zdravljeni alkoholiki, ki za-radi kakršnegakoli varoka opu-štijo redno obiskovanje kluba, se v največ primerih ponovno zapijejo in zaradi tega so klu-bi zdravljenih alkoholikov od-ločilnega pomena v prizadeva-njih za preprečevanje in zdrav-ljenje alkoholizma v naši soci-alistioni družbi.
Koordinaoijski odbor za boj proti alkoholizmu, ki je pri OK SZDL bil ustanovljen leta 1972, je izdelal delovni program za območje ob6ine Ljubljana-Center in kot prednostno pred-videl predvsem naslednje ukre-pe:
—  ustanovitev      dispanzerja za   obravnavo   alkoholikov   pri Zdravstvenem domu Ljubljana-Center, ker so dosedanje zmo-gljivosti za zdravljenje alkoho-likov absolutno premajhne.
—  uvedba pouka o alkoholiz-mu v reden program vzgojno izobraževalriih  zavodov na ob-močju   občine.    Mladino   smo dolžni    poučiti   o   škodljivosti alkohola in o posledicah alko-holizma, oblikovati pri mladem človeku pravilen odnos do al-kohola  in    ga   vzpodbujati   k
I   zdravemu življenju.
— organizaoija seminarjev o o problematiki alkoholizma za vodilne delavce in sindikalne funkcionarje v delovnih orga-nizacijah. Zaradi neosveščeno-sti tega kadra je bilo storje-raii že veliko napak.
To je le nekaj nalog, ki jih je koorddnacijski odbor pred-videl in pri katerih bodo mo-rale sodelovati vse družbene organizacdje in strokovne služ-be, ki imajo v svojlh. progra-mih tudi skrb za zdravega in enakopravnega samouprav-ljalca.
Februarja je že bil organizi-ran seminar za vodilne delavce in sindikalne funkcionarje v delovnih organizacijah. Na se-minaTju so sodelovali naši pri-znani strokovnjaki s področja alkoholizma in narkomanije, žal pa smo lahko ugotovili, da je le 1 odstotek vabljenih de-lovmrih organizacij poslala na seminar svoje zastopnike. To je ponovnl dokaz, da so pri-stojni ljudje v delovnih organi-zacijah premalo zainteresirani za skupno akcijo pri prepreče-vanju alkoholizma. Poleg tega smo tudi ugotovili, da so bili tisfci, ki so se udeležili seminar-ja povsem neseznanjeni s pro-blematiko alkoholizma in z ukrepi, ki bi bili potrebni pri alkohoiliku na delovnem mestu, da bi mu pomagali iz stiske, ki se je sam ne more rešiti. V veoini delovnlh organizacij povsem napačno obravnavajo alkoholika, dopustijo mu, da z njimi manipulira, dokler so-oialno in zdravstveno povsem ne propade in ne postane druž-beno breme in parazit do svo jega žalostnega konca.
Center za socialno delo je v letu 1975 obravnaval 75 družin,
Jcjsr Je bila pobreibna družbe-na intervencija izključno zara-di alkoholizma. Delo s takirM družinami je izredno dolgotraj-no dn najpoTno, u&repl, kd se jih strokovna socialna služba poslužuje so namenjeni pred-vsem družinskim članom alko-holika in njihovi zaščiti, zlasti zaščiti mladoletnih otrok.
Skupnost socialnega skrb-stva občiine Ljubljana Center je dala lani za dnižine alkoho-likov okoli 600.000 ddn, vendar
pa ob teh ogromftih finančnih sredsfcvih nikakor ne smemo pozabiti na ostalo družbeno škodo, povzročeno Zaradi alko-holizana, zlasti pa ne na poirvi-šene domove in neizmerno gor-je, ki ga povzročajo alkohciliki s svojim obnašanjem.
Le prizadevanja celotne dfruž-be bodo laliko porušila dolgo letno traddcijo alkohola in pri-pomogla k lepši ion bolj zdravi prihodnosti nas vseh.
Zdenka Bevc