Za Ameriko 8 dolar. 4 dol?,rje 2 delana celoletno polletno četrtletno tele leto po! iCti (Cin Teta M iEČSfC Kori camtnikl nat poeitjajO narutntRc do nakažeta Za inozemstvo: etlo Ido . . . n -ISO' pol icia. . . , „ 2'iCl' jetri leta ... B 120’ za mesec ... k 40 , ''atBBajo pa isior« in sicer ler 55 mrrt rs enkiHi S K recej dolgo in le bila zel" "”ahna. Ministrski predsednik Pašič Je pojasnjeval sedanji politični - -'ožajf. 'lato Je Protič obrazložil svoie sta-išče In je kritizira? vlado dtr. Ves-niča. ki ie izdelala tak poslovnik in tak načrt ustave. Ponovil Je svoje znane besede, da je položitev prisege politična netaktnost in velika pogreška. Stojan Protič Je plediral za to, da se Slovencem m Hrvatom da čim več možnosti, da pridejo v konstituanto, kjer se bodo reševala vsa vprašanja, ki interesirajo celo državo. Potem je govoril dr. Ves* nič. za njim pa Ljuba Jovanovič. Izvajanja Stojana Protiča so bila sprejeta popolnoma hladno, doeim Je bil govor ministrskega predsednika Pašiča sprejet z velikim odu-ševljenjem in ploskanjem. PROTIC ŠE VEDNO PREDSEDNIK RADIKALNEGA KLUBA. LDU. Zagreb, 18. jan. Dopisnik »Riječi« Javlja svojemu listu, da je neresnično, da bi se bil Stojan Protič zahvalil za čast predsednika radikalnega kluba. Včeraj popoldne ob šestnajstih Je bila seja radikalnega kluba, na kateri je Protič referl-ral o aktualnih političnih vprašanjih. DEMOKRATI ZA ČIMPREJŠNJI KONEC POGAJANJ Z ZEMLJO* RADN1KI. Beograd, 18. jan. (Izvirno poročilo.) Načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič je poslal ministrskemu predsedniku Pašiču pismo. kjer ga pros-i, naj se čimprej končajo pregovori z zemljoradniki, da se razjasni položaj. Vedeti je treba, kako stoji stvar, ali pozitivno ali negativno. iz demokratskega kluba. LDU. Zagreb, 18. jan. Na današnji seii demokratskega khiba so zahtevali poslanci iz Južne Srbije, naj se delovanje za agrarno reformo vodi po istih smernicah, kakor ga Je odslej vodil demokratski minister za agrarno reformo. Poleg tega Je klub tudi sklenil, sestaviti klubovo komisijo, ki bo proučevala uradniško vprašanje ter dati v skupščini Iniciativo, da se sestavi taka komisija tudi v skupščini. subotiška afera in posl. VOJA MARINKOVIČ. Beograd, 18. jan. (Izvirtlo poročilo.) Demokratski klub ie imel danes sejo. na kateri je odbor, ki je imel naiogo. da preišče subotiško afero, predložil svoje poročilo. Ugotovilo se Je, dasi odbor še ni pregledal akta. da je poslanec Marinkovič v tej zadevi nedolžen. Posl, Marinkovič je zahteval, da se mora tudi on zaslišati 7 tej stvari. En član kluba Je predlagal, da Se poslance brez drugega proglasi za nedolžnega v tel aferi. Anketa odbora ga bo zaslišala in potem poročala ldubu o tem. Vse to vprašanje je v zvezi z listnico finančnega ministra, katero namerava prevzeti Marinkovič, Politika zemljoradnikov. Politični položaj v Beogradu se noče razjasniti. Nove. skupine, k! so ilk volitve v konstituanto postavile na politični lom ni, ie ne. morejo stopiti medsebo) v definitivne odnošaje. Imamo v gotovi meri Isti polo* ža), ko ob začetku narodnega predstavni* itva: kot takrat obstoja Janes vprašanje, katere stranke se morejo zložiti k skupni mizi dela in katere snujoča se grupacija potisne v opozicijo. Le da Ie položaj danes v toliko bolj kočljiv, ker narodno prcdstavnl-itva Se ni Imelo takorekoč nikake gotove kompetence, dočlm se današnji poslanci zavedajo, da stole pred važno nalogo »tvorjenja ustave ki da Je od njib deta v tel parlamentarni sezoni odvisna tudi bodočnost stranke doma. Vsakdo se zaveda, kako naglo se danes spreminja politično razpoloženje in mišljenje volilcev, zato opazujemo povsod vneto brlgo, obraniti st’ nHb naklonjenost. Posebno pa vodi skrb za strankino bodočnost one stranke, ki so nove, k) smatralo, da imajo pred seboj še veliko politično bodočnost. Med take spadajo predvsem zeinlJoradnlhL Iz enih dvajsetih programuib točk, objavljenih te dni, vidimo, da se zemtloradnt-ki dobro cdvedalo svojih nalog.. Njih politika Je dakkovldna, o tem ne moremo dvomiti vzpričo dosedanje taktike. Podoba le, da- itm v resnici ni. do ministrskih portte-Uev, tudi ne za mesti poljedelstva (n agrarno relorme. Pri tem imajo popolnoma prav. To kar morejo doseči sedaj, pri svojem razmeroma malem številu, bi Jim položaj pred volile! le poslabšajo. Oni so stranka bodočnosti; njih naloga Je, postati skupna agrarna stranka Jugoslavije, ki moro postati , v nepredaljni bodočnosti soUdna stranka države. In le kot taka more izvesti radikalni zemtjoradnlški program, prav tako kakor ga Izpeljuje stranka Stambolijškega v Bo!* garijl Pod temi perspektivami Je razumljivo,! . da jMi posameznosti ustave no zanimajo bistveno, da pa kot narodno čuteči hočejo trdno skupnost v držav] in da zavračajo politične sentimentalnosti plemenskega separatizma. Ako tudi pride do vladne koalicije n demokratsko-radlkalnim blokom, si upamo staviti prognozo, da so zemljoradnikl vlade ne bodo pretrdo držali. Nasprotno pa In očitno, da bo vsako centrifugalno fn raza krojovalno delo v njih našlo hude nasprotnike. Oni predstavljajo danes tisti element« ki po svoji žilavostl, zdnvem praktičnem razumu, enostavni kmetski ljubezni do rodne grude tvori naizaneslIveJSo državotvorno Jedro v državi. Oni bodo prejalisfej vzeli demokratom kmetske voHIce, ustvarili ■alzanasljiveišo protiutež utopističnim komunistom hi, ako se obnesejo tudi v taktiki, po.ssnlli nas« tndl vse ono, kar Jc zdravega In realnega v radlčevstvn. Po te) poti ca pripravlja v Jugoslaviji nova politična struktun. PODPORA CESARSKE NEMČIJE LJENINU. LDU. Berlin, 17. jan. »Vor-wfirts« ugotavlja, da je prejel LJe-nln od cesarske Nemčije 80 milijonov-mark v-zlatu. ANGLIJA IN RUSIJA, LDU. Moskva. 17. jan, čičerin $ je poslal angleški vladi dve noti ter ic prejel naznanilo lorda Curzona o vprašanju pogajanj glede vzpostavitve odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo. Čičerin zavrača v svoji izjavi od 31. decembra očitanje angleške vlade, da le Rusija kriva na zavlačevanje trgovskega dogovora. Ruska vlada mora ponovno opozarjati, da Je tega Kriva le angleška vlada. Čičerin upa. da angleška vlada pogajanj ne prekine in da že doseženih sporazumov med obema državama ne razveljavi. — Rusijo vodi odkritosrčna Zella, vzpostaviti diplomatske in trgovske odnošaje z Anglijo. IZJAVA NOVE FRANCOSKE VLADE. LDU. Pariz, 18. jan. Danes popoldne se bo vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Brianda kabinetna seja, ki se bo bavila z glavnimi vprašanji, ki jlb bo obravnavala vladna izjava. Posvetovanja se bodo na nocojšnji kabinetni seji nadaljevala. Jutri zjutraj se bo vršil v Elyseeju pod Briando-vlrn predsedstvom ministrski svet, ki bo končnoveljavnč določil vladne izjave. Novi kabinet se Jutri predstavi zbornici. POSVETOVANJE VRHOVNEOA SVETA. Bruselj, 18. Jan. (Izvirno poročilo.) Dnevni red prihodnjo sejo vrhovnega sveta bo, kakor poročajo Usti, obsegal sledeče (očke: 1. razorožitev, 2. vprašanje premoga, 3. odškodnina, 4. grško vprašanje. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA ZGORNJEM ŠTAJERSKEM. Gradec. 18. jan. (Izvirno poročilo.) Jz doslej neznanih vzTOkov Je danes lokomotiva vlaka št. 854 skočila iz tira pri postaji Schbnau ob Aniži (Enns). Vagoni so se razbili, vsled česar je tir zabarikadiran. Trajalo bo1 najmanj tri dni. da se odstranilo zapreke. Toliko časa je promet v tem odseku ustavljen. NESKLEPČNI VERIFIKACIJSKI ODBOR. Beograd, 18. Jan. (Izvirno poročilo.) Verifikacijski odbor danes ni Imel seje, ker ni bilo navzočih dovolj poslaseeg, Prihodnja seja bo pojutrišnjem. PONAREJENE DVAJSETDIN ARSKE NOV« č ANICE. Beograd, 18. Jan. (Izvirno poročilo.] Pojavile so se štiri vrste ponarejenih dvai-sctdfainrskib novčenlc. Zlasti ena vrsta Jo selo dobro ponarejena, Narodna banka Jo zaradi tega sklenila, vzeti dvajsetdiuarsk« bankovce I* prometa; POSOJILO DUNAJU. Dunaj, 18. lan. Uzvlrno poročilo.) Državni sonat Je danes sprejel predloge finančnega poročevalca Breltnerja, naj »e dunajski občin) dovoli posojilo 500 milijonov kron. Kredit preskrbi bančni koiisorefl pod vod-stvm Lšnderbanka BRZOJAVNA KONFERENCA V PRAGI. Praga, 181 Jan. (Izvirno poročila) Brzojavna konferenca srednjeevropskih držav, se Je danes pričelo. Ztatopanc so Avstrija« Nemčija, Italija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Madžarska tn Romunija. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 18. januarja. I Valute In devize. Zagreb: Berlin 231—236, Italija 516 —518, London 580—555, New York (vezano, čok) 118—160, Pariz 906—910, Praga 182—190, Švica 2300—1355, Dunaj 19.35—1 1950. Valute. Ameriški dolarji 146—147,50« avstrijske krone 0—20, francoski Iranki 889 —910» napoloaudorp 482—485, ncrnšLe marke 218—220, romunski leji 198—205, italijanske Ure 510—511. Beograd: Dolarji 36.50—37, angfe-ššl funti 135—187, Irancoski Iranki 225-226« Italijanske lire 127—129, romunski leji 51— 51.80, bolgarski lov! 41—41.50, nemške mar. i? 54.50—56, češkoslovaške krono 42—43« avstrijske krone 5.50—5.80. D n n a |: dinarji 2074—2094, dolarji 780.50—784.50, Irancoski franki B06C—5100« Švicarski franki 12.400—12.450, češke kronal 1015—1021, madžarske krone 137.25—139.50« lire 2745—2765, marke 1365-1371, poljsk« marke 95—97. Praga: dinarji 208, reinške market 123.25, švicarski franki 1203, irancoski iran. ki 485, italijanske lire 212, angleški funti 295, ameriški dolarji 77, avstrijske žigosana kroae 9.85. C n r 1 h : Berlin 19.65, New York 639« London 2413, Pariz 40.40, Milan 22.35, Praga 8^0, Budimpešta MO, Zagreb 4.10, Varšava 0.75, Dunaj 1.15, avstrijske krone ŽI4 gosane 0.95. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 1000—t 1100, Jadranska banka 0—1710, JngosiovenJ ska banka 885—590, Ljubljanska kreditna banka 900—910, Prva hrvatska Stcdlontca 9360- 9500, RIJečka pečka banka 500~gO5* Konec reške blokade, j General CaviRiia je ukinil blokado Reke. S lem hoče reči italijanska vlada, da smatra reško vprašanje za rešeno in likvidirano. Kakšni razlogi so govorili za tikinjenje blokade? Svojčas vOpatiti med D’ Annun-zijcm in italijansko vlado podpisani dogovor vsebuje med drugim opazko. da bo Italija pritiskaia na Reko vse dotlej, dokler ne zapusti mesta zadnji D’ Annunziiev legijonar. To se Je sedaj baje zgodilo. Toda le na videz, kajti kakor pravijo poročila, se na Reki nahaja še vedno prav mnogo D’ Annunzljevih arditov in legijonarev. Italijanska vlada "a tega dejstva menda ne jemlje tako resno, kakor Je svojčas izjavljala. Ona smatra, da je z odhodom pretežne večine reških razbojnikov dana možnost, da se Reka posveti mirnemu delu za odločevanje o svoji bodočnosti. Tildi ne ovira italijanske vlade dejstvo, d? »e D’ An-ntmzlo še vedno nahaja v mestu. D’ Annunzio sedi ua Reki. se voz! v avtomobilu sem in tja lu piše *pia-vo knjigo«. V tej plavi knjigi bo seveda dokazoval, da je bila njegova prisotnost in akcija na Reki upravičena. Pa pustimo to. Vprašajmo se rajši, kako je prišlo do tega. da }e italijanska vlada tako naglo izpre-menila svoje mišljenje o reškem pustolovcu. O tem ni več nobenega dvoma, da Je D’ Anmtnzio bival ua Refcj samo kot eksponent italijanske vlade, ki Je potrebovala neke osebe, da deluje pod firmo neodvisnosti za italijanske Interese. Zakaj nobena tajnost ni. da hoče Italija dobiti Reko popolnoma v svoje kremplje. To dokazuje tudi izjava nekega italijanskega vojaškega veljaka, ki J* v začetku ofenzive proti D’ Annunztu jasno povedal, da le reško vprašanje stvar samo Italiji in da se nima vani vmešavati nihče drugi kot samo Italija. Praksa na Reki je živ zgled, ki lahko velja za vso Italijansko politiko. kadar Jo hočemo pokazati v pravi luči. Italija ne napada nikoli iz čeia v čelo. njena moč In pogoj za njene uspeh*, leži v zvijači. Ne moremo dovoli naglasiti sedal, ko se nam bližajo dnevi, v katerih se bo določalo tudi o UončnoveHavnl usodi luke Baroš, (la mcralo naši v poštev prihajajoči čirdtelJi pri pogajanjih z Italijo biti kar naiorevidnejši. da se italijanska praksa izza roškega dogodka ne bo ponavljala še zanaprej v popolno korist Italije to v n- šo neizmerno škodo. Italijansko zavezništvo ie kratkega veka; kdor «3 mu zaupa, te pogubljen. Konstituauta. Podrobnosti s selo 17. t. m. Beograd. 17. lan. VčeraJšnJo selo ustavotvorne skupščine te otvorll predsednik dr. Ribar ob 17.10 podoMu«. Sete se niso udeležili komunisti. Tainik Risto Odavič te prečite! fmcna poslancev, kt so odložil) svoje mandate. Zatem se te prečita! doniš ministra rtravde. ta' zahteva, da se poslanec Zanič radi prestopka §§ 30 in 31. tisk. zak. izroči sodišču. m Trpljenje koroških Slovencev. (h koroškega begunstva). V trdni veri na končno pravico prenese Človek hude dužne muke tn uevertetne telesne bolečine. Kako bi bili mi mogli prenašati vsa dolga voina teta. ako bi ne bili upati na končno zmago pravice za našo osvoji nd: te v in n? osvoboditev vseota Slovenstva? Kako bi hHt sicer prenašali voiaki vsa nenonisna gori .? Kako bi se drugače bili Žrtvovali le-gilonarP? Kako bi bili mogli živeti še danes vsi tisoči, ki so Prenašal! rob-Stva volnena uietništva. k? so minevali v avstrijskih temnicah? Hude se ie godilo med volno Slovencem snloh posebno hudo pa še koroškim ČTovencem. Kakor so bili Nemci rrutenia. da ie volna poglavitno zato. da se Slovence decimira. feiko so biti glede koroških Slovencev še nosebel nuicnte. da se tih mora iztrebiti. V ta nsw»en smo imeli povsod za seboi avsjriiske ovaduhe. Ko oa le minila svetovna volna fn so si mogli drugod oddahniti, ie prišla nad koroške Slovence ie posebna šiba. Dve leti novega trobenta Um ie naložila usoda. V tem času so koroški Slovenci bežali do štirikrat. za niinii so švigale kroelie. no nlih so padala puškina kopita oo-divianib Volksvehrovcev: mnogo Slovencev ie bilo stnrtno pretepenih Zahteva se le odstopila pristojnemu odboru. Nato ie dobil besedo posi-dr. Milan Korun, ki je v imenu soci-JaHstičneva kluha protestiral oroti postopanju predsednika skupščine, ker ni na zadnii seb dovolil, da se prečita iziova sociJalisfičneea kluba povodom prestolnega govora, Posl. Jovan DžonoviČ le govoril nato o Isti stvadL Zatem ie čitnl poslanec Žarko Jakšič nadatievauie poročila ve-rifikaciiškega odbora. Skupina ie sprciela predlog odbo.o. da se verifikacija poslancev, katerih pooblastila še niso došla. odgodl. dokler verifikacijski odbor ne dobi teh pooblastil. Pr? poročilu da se ontiraio trife zastopniki iz okupiranih kralev. se ie ovJxis:l k besedi ministrski predsednik Nikola PaŠič. ki te iziavil nastopno: »Ker so ti kraii oo mednarodni oovodbi pripadli nam ter se nam v kratkem času izroče. hnaio pravico, da Imalo svoic zastopnike tukai. Prosim vas pa da tem nwho-vim pravicam ne prehidicirate. ite-co da prepustimo narodu samemu, da tih uporabi, kadar bo čas za to.« Posl. dr. Bouimiil Vošnlak le v imenu verifikacliskega odbora iztavH. d« so to opcito zahtevah beaunci iz okupiranih kralev. tzravlJa na v imenu zemlioradidčke skupine, da vidi v oocifi prefudic narodne vol le. PosS. Ante Branič (zemlioradnik) te Iztavfl nato da se strinla s predgovornikom. Predsednik le nato odredi! dasovante. ter te bil sprelet predlog vlade, da se oociin ne Izvrgl. temveč se Izvolitev poslancev ore-ptistl narodu samemu. Nato se te nn-daftevalo poročilo verifikacilskega odbora o novodošlih pooblastilih, nakar sta bila zaprisežena muslimanska pnshinca Ali Selff Hadžija Murter, in Feslm Ktitbesrovič. Po petminutnem odmoru io zbornica prešla na volitev odbora za iz-Dremembo poslovnika. Voliti ie bilo 2h člnuov. Predložene so bile 4 kandidatne liste, katerih nosilci so blH Štanoilo Vukčevič. Miloš Moskov-ItevK. Vofin Brkič in dr. Korošec, fto le bila tista poslancev Undske stjanke in hrvatskeea Navadnega kluba). Glasovali so samo oni do. stanci ki so že prisegli. Oddanih ie bi*o ?30 glasov, od katerih te dobila prva lista 179. druga 34. tretia 14 in četrta 3 glasove. Z ozirom na to le tk>WJa oi va slcHpina 16 članov v od- boru za izpremembn poslovnika, druga 3 in tretia 1. Predsednik lo oor/al odbor, nal se Jutri dopoldne kv»nstituira fc ta kol prične s delom. Prihodnjo selo skliče predsednik pismeno prosil ie na poslance, nai ne gredo domov, ker bo sela sklicana takol. ko odbor za izoremembo poslovnika konča svoic delo. Predsednik te zakliugil sefo ob do! 20. Parlamentarni položaj. RevlzHa poslovnik«. Beograd. 17. Jan. Po informaciiah iz merodajnih virov še niso oretriavane težkoče pri poeaianiih za sestavo vlade, Zemllo-radntki izjavljajo, da sprejem njihovih znsnih 20 točk pomeni samo gara nejlo. da bodo podpirali vlado v vprašan lu ustave, ne na. da bodo zato tudi sodelovali v vladi. Načrt ustave k! ga or e lema io zemiiorad-niki. le načrt dr. Markoviča c izore-tnemibami r>n Pašičevi vladS. Situacija torel stagnira. Da ni nelasna: gre za to. ali ba te dni prišlo do sporazuma v tehle dveh vprašanjih: orvo le verašanie nrisege. drugo oa vorašante § 35. poslovnika o kvalificirani večini. Glede prisege zahtevalo eni, da se izousti prisega Bogu. da se izpusti urjsega kralju. tretU da se izousti prisega krallu in Bogu četrti, da se ne izpusti ničesar. Veliko važneiše pa ie vorašante kvalificirane večine. Tu zahtevate eni za spreiem ustave dve tretlini članov skupščine, torei 280 glasov za ustavo. Drugi oa stote na stališču. da le za snreietn ustave potreben kvorum polovičnega števila mandatov plus 1 torel navadna večina. Muslimani so stavili posredovalni uredlov treh petin, torel 252 glas«v za ustavo, za maniše stvari na oolovlco prisotnih olus t. Sociia-fistl hi komunisti zahtevalo za ustavo 280 glasov, za maniše stvari pa nad polovično več:no prisotnih. Gospod Pašič kot zastopnik vlade ni bi! orioravl len popustiti v tem vprašanim muslimani pa pravilo da bi g. PaŠIč popustil, ako bi na to pristali demokrati. V muslimanskih krogih računalo, da se bo to moglo doseči z nadaiininii oogatenii. Tedal se misli. da bi se vse druee maniše reči mogle rešiti v poslovnem odseku in da tudi vprašanje nrisege poteirn ne h' delalo velikih težkoč. Razna poročila. Demokrati la *v(oaom!5a. Dopisnik •Jutartties« Usta« Javlja, Ua obstoj) v demokratskem kluba struj*, ki se pir&hžnjo avtoaomtstičn! ureditvi državo bi da v Kubu slede tejra vprašanja ne vlada so-d?sje. Vršilo se bo ie mnogo sei, da se med Slan! demokratskega kluba doseže v tun ozira sporazum. ♦ Nevarnost avstrijskega potoma. Razen g vprašanji, ki stole na dnevnem redu dne 24. t m. v Parizu se vrtečo konferenco, kakor n. pr. obnovitveno vprašanje, se bodo zaveznik; bavtti tud! s nevarnostjo, kJ pred vsled poloma Avstrije. Nova francoska vlada Francoski parlamentarni krogi novi kabinet pozdravljajo. to ubitih. Poleg vsega gorja pa so koroški Slovenci dve leti trepetali za svoto domovino, za svolo na-rodnost Prišel te plebiscit, ne moremo se tu še enkrat havitl ž ntim. a eno moramo red; slovensko koroško ljudstvo n! krivo na slabem izidu plebiscita. In radi tega. ker so vodili stvar na Koroškem rI za komunistično sraoagando. Zveza (»rodov In RirIJu. Kongres udružonia zveze narodov se Je ndcljnčH. Rusld delegail so izrazili željo, naj se R»-sSje pod sedftCjkn režimom ac sprejme v »vezo narodov. Izročitev treh monitorjev Romunih. Iz Bukarešte Javljajo: Trije monitorji, ki so pripadali fclvJl avstro - ogrski ročni tl at ii ji ta Id so bUl prisojeni Romunski, so dospeli v Oriavo. DosteJ so bili pod Jugoslovanskim varstvom. Stavka minister!]?’,-tih uradnikov. Fa Madrid.- poročajo, da so uiadn-fitl finančne^ ga ministrstva stopSi v Sta vko. Večin« višjih uradnikov se t nameram! stavkajk* 6ih strtela. V Čtiškoslovaikl se odpravi pi vi rag-red na vIpUu, Ce5k! listi javljajo, da se J« na več progah uklr.H prvi razred, vsled tega, ker se ga je posluževalo premalo budi. Aretiran delravdant. Po pariških vo-steh je bfi blagajnik, k« je imel po naročila francoske finančne uprave Izplačati Banane de France 1,417.000 frankov in Je s to vsoto izgini!, v nedeljo v Pcmtarlierju aretiran. Pri njem so nal« le 96.000 frankov. Gospodarstvo. FINANČNI POLOŽAJ ZEDINJENIH DRŽAV. Iz letnega porečila tajnika ameriškega državnega zaklada izhaja, da se poslovno leto 1920 zaključi s prunanjkijajem 2100 milijonov dolarjev. Primanjkljaj se bo znižal v tem letu na 1500 milijonov dolarjev, ako sc bodo odprli novi viri dohodkov to ako se bo štedijr/o gospodarilo. V prejšnjih časih — tako izvaja državni tajnik — Je navadno zadostoval nov carinski tarifni zakon, da so se napolnile državne blagajne. Ali tudi. ako bi se po 4. marcu sprejet tak zakon, ne bi prinesel državni blagajni več. nego 500 milijo* nov dolarjev na leto, torej ravno-t olik o. kolikor bi država zgubila vsled povišanja carin. Primanjkljaj v državni blagajni izhaja v prvi vrsti iz obrestovanja vojnih dolgov, kar zahteva približno 1500 milijonov dolarjev. Tajnik državnega zaklada bo predložil celo vrsto novfb davkov, od katerih smatra , poslovno-obrtni davek za naj donosnejši. Povečati Se bo moral tudi dohodninski davek, kar bo v državi, v kateri Je bil do-sedaj razun zemljiškega davka vsak neposreden davek nepoznan, povzročilo veliko nezadovoljstvo. • + Izvoz nateza blaga. »Era Nuova* prinaša zaaimlv članek, v katerem piše Čiankaf o tzvoz« našasa lesa. Po njegovih izvajan tih bi lahko naša driava izvažala 1,680.000 m* različnega lesnega matertjala v vrednosti 888 niHIJonov dinarjev, 4003 vagonov ruJavega premoga za 15 milijonov dinarjev, 25.000 vagonov lesa sa kurjavo za 35 milijonov dinarjev, 12 ttitti.kmov raz-Bčntfc brtm In tramov y vrednos« 400 miU-Jonov dtaarjev. Ra*ven taga so b! labko izvažalo 300 vagoiiov tanina v vrednosti 80 mUHoaov dinarjev. Od ostalih tesnih produktov Je bSo Utnsk» leto Isvošenft 150.009 m* v vredno®« 40 mlltjanov dinarjev. Celokupni lesiil kmxz bi znašal 4,130.000 m*, kar bi znašalo po današnjih etnab 1 ta pol milijarde dinarjev. + Železniška anketa se is vršila t« dni v osiješki trgovslco-ofcrtrd zbonnd. Razpravljalo sc Je o uaSta žalostnih žeflecuISrih razmerah, posebno o ur ugodni zvezi vlakov. Zveza med Požego ta Osijekom Ja obuptm, ker sc v najboljšem slučaju rabi za to pot celih 14 ari Tudi zveza v VtaJkov-c& ni bič bobša. Skoraj redno $o do®odl, da morajo potniki vlaka Zagreb-Brod ostati v VInkove ta ter morajo mm dolge tsre čakati na zvezo v Osijek. ZoiezmSka uprava Je upeljaia na progi Vtokovct—(Jaboš— Osijek Ie Vlnkovci—Da5)—Osijek diroistne vlake, da bi kadi počnite vlakov Zagreb— Brod ali i': eograd -VmkorvoJ direktno zvezo z usiiokom. Toda t! lokalni vlaki ne čakajo omenjenih vlakov, temveč se včasih potnikom pred nosom odpdje nazaj v OaCek. Ts kalamiteta bi se fahko -onostavno od-pravll« z uavodHoai prometaega naSeStr!-ka, da morajo Idealni vlaki Vlnkovtd—Ool-] Jek pifčakatl na zagre?b&;l ali boogreAdtl vlak. Anketa Je vse ta pritožbe 'at ždie »brala v resoluciji, ki Jo bo predlfflžfia merodajnim krogom. + Tovarna glavnikov Itd. Kod samo poročali že svoječasno, se zgradi pri Ljubljani Jugoslovasiska tovarna gdavsiikov. Izdelovala bo poiez veefe vrst riavniltov, lastite, Itd. zelo prafelčne pstcsitirane dvetae glacmike iti pr.tcutlratte dvrdne lasnice, obojo za dame Ir za ofoke. S zidanjem tovarne se prične že začetkom letošnje po-ndadi, stroji najmodormedšee* sestava pa dospojo ii Franclje. + Paketni promet z Ameriko. V Prago Je dospelo 460 ajneriSkS: pafcccov sa Jugoslavijo kot prva amorlSka poštna pošt-Batov, Paketi bodo v nekaterih dneh odj>o-j sloni v Jugoslavijo. Naše jugoslovenske i pošte bodo sprejemaš« poštBaitve *» Ameriko, ko bodo prMa te Amerike potreLoa obvestila. + Padanji- sladkoarfh ce«. Vsled ne- prestaincvsB padanja sladkorni]!, cen na svetovnem trgu vlada mod češkimi produccu-tl, k! Imata veifke zaloge sladkorja, ra?.bu.r-Jencst T« dni *o imslall producejvtl v FranoBo komislio, da bi prodali tam 1 milijon metr. centov surovega češkega sladkorja po isti cent, ki bo za časa pošiljat ve na pariškem trg«. Ker njihova akcija ni uspela. Je propadla tudi kombinacija češkega fta. ministra, da dvigne s pcermčjo sladkorja kurz češkoslovaške krone. -1- Cene premogu so tekom zadnjih le« povsod 2fc!o pjjraatle, vsled čosar Je o«ro-£«« obrt In velika industrija. Mnoge dr« žave so vrfed tega začele mislit! na to, d« sc premogovnik! socializirajo. Kako rastejo cene premog«, »e vM! po conah premo** v Kladnu: Leta 1914. Je »tal vagon 188 K| 1. 1916. 210—226 K; 1. 1917. 330-360 K; 1, 1913. 480-850 K; l 1919. 1550—1630 K; L 1920. v Januarju 1632 K, od 26. februarja 1920 K, od 1. maja pa 3748 K. Kato pa se poroča, se Lo premo* podražil Se z* 50%. + Nemčija vzame bankovce z* 59 mark Iz prometa. Nemška Dri. .yr;a Bank* Je proglasila, d« vzame te prometa bankovce za 50 mark, ki so datirani s 30. nov. 1918. i. ter opozarja lastnike takih barfkov« oav, n«i JSh najkasneje do 31. t ra. zame« ojeta, kar Izgubilo po 31. t m. svoto vred« nont. Oiavnl zavod oracEjene držartv* banke v Berlinu bo sprejemal te bankovce do 31. Julija 1921. 1. + Nemške dobave ra A. JfJo. Kato znano poptevlja Nemčija razven francoskega, portugalskega Itd. v vedoo večji raerl, zlasti angloSkJ '.“g. Tako J« *. pr. v novomhrn lanskega leta bilo uvoženih v Anglijo 2692 ton nemških barv v Skupiš vrednosti 1,866.257 inotov. Nadalje Je bit« taiiiortiranlb 1464 toa papirnatih tedeltor. v vrednosti 74.420 funtov. Vraln.aat uvoženih učnih Instrumentov je znašala v novembru 20.621 fiatov. Največ se Je P« uvozita nemških Igrač, kajth vrednost so ceni do 171.146 funtov. Povzdignil se Je tudi uvoz Jieuuškili ur, U Jih ia bilo Inipor. tlranfh za 55.905 funtov. + Nemško rokavico v AngHJL Angle« škl trgovci dobivajo te Nemčije vdlltat množino ruzuevrsterih rokavic. Angleški tovarnarji rokavic so se prot! temu pri to-a-H na trgovski oddelek, da uvažalo Nomcf rokavice ducat po prlbifžno 16 šilingov, do-člnj stane aagicštte tovarnarje Izdelava iste množin* 23 šilingov. Predsednik trgovske« »a oddelke Hm Je o&vrall, da proti tem« ne more zaeefcrta ničesar ukreniti. + Ameriški gospodarski položaj. Mar* dbg se je v razgovora s senatorjem Kno* xoni Izraza o jospodatrskemi položaju Zc« dSnJmrth držav sledeče: »Gospodarske ra*, mere v Zedinjenih državah so zeta težav« ne. Boj ljudstva proti visokim cenam Je blT nspošen. Banko so ustavile kredit ali g* zda omejile, vsled česar so špekulanti« »mfčeol. Amer&ancl so mcmlll, da s« bo Evropa po volni trgala za njihovo Mas«. Zgodilo se Js pa ravno nasprotno, to vsled visokega dola rje vesa kurza m more nihče kupovat! blaga ▼ Ameriki. Ta ooba bo trajala nnjbrže do poletja. Kar m tič* delavcev, s* bodo tl morati sprijazniti t znižanjem plač, kar Jo nujna posledic«, na* zadovania cen.* + Reproclteta za obrtnike v Madčv* skl. Ker imajo v Avstriji in naš! državf madžarski obrtniki tste pravice kot ne* državljani. Je izdal trgovski mbitster na« rodbo, da »e mora v Madžarski enako postopati z obrtniki, id M jugoslovanski aU cvatrijekl državljan!. + Modul tedea na Duoafu. Od 31. januarja do 7. februori« t. L se bo vrša aa Drmadu modni teden, Id bo enak lanskemu. Dosedaj se }• Javita že 140 tvrdk, ki bodo svoje proizvode raastavti«. NaS tazovef dobe vsa pojasnila od trgovsko - oI>rtulškf Zbornice na Dunaju I. Stubemrtog 8. + Sodjabzaclfa želazolc v Italiji. V zvpzl z neprestanimi železničarskimi stav« kučmi v Italiji javlja rimska »Epcca«, da J« vvfčna strank zo to, da s* stranko (vtei-ntdne) želeantae preprstlta ždeznlčairskliB organliaclia««. Država b] odkuplia želez*: nlce od privatnih družb, kar M led n« b&o težko, kei' so te druSUe ali rianj pa* ilvnc. + Delavske plače v Italiji. V I Ud lil sd tcistihil industrijatal * dravskim! zastc®« nSd resailrril plače ua sledeči načini dnevna plača ^ 4eiko od 12—15 let znata 9 Dr. za o4raste fttioške In žcaiskc) 19 itr. Z* profMijcinalne dcla\ve je določen dnevno minimum 22.50 ID e. + Nova lcžičča srebra v Kanadi. Ameriški listi javljajo, da so v Vukon Ter! tori« umu v Kanadi odkirlil v olika ležišča srebra, T* ležišča so bale tako Izdatna kot znana ležišča zlate ml e v Darvsoim, ki sc nahaja 15Q milj od onionjc-ne^a kraia- Dnevne vesti. -r- Vojaške esmfcite na) sc pora/- j dele. P:šek) nam: V Slovenili imamo voinške nosadke 'rodavitno te v Lfubliani. C “J ju in Mar boru. da si so nred voino bile eamizite tudi v Slov. Bistrici. Radgoni. P tuni in svoiečrf** sno tudi v Novem mestu. Nekdaj so vaiaškc nosadke imele davni namen. da so delale oaradto. častne straže itd., v demokratični državi so nalosre čisto drmračne. Polee zavp-rovama mel ima voiaštvo- tudi namen Dodnirati orožniStvc* nri zdrže-vanfu mirn in reda v rotranlosti. V tem oozledu na ni naivec dela v Uiiblfani sami. temuč v industriiskih krajih. Ali bi ne bilo oraktično. ako bi n. pr. Trbovlje dobilo svojo stalno garnizijo? Tum v Beli krajiiii bi bila vsaj manjša vojaška posadka potrebna. Na Krapi je velik Rrad prazen, ki bi se gotovo v ta namen lahko dobil. Da bo treba v obmejnih točkah, kakor na Jesenicah, v Logatcu. Zireh. Gor. Radgoni itd. misliti na stalne vojaške posadke, s tem gotovo že vojna uprava sama računa Na ta način pa bi se tudi Ljubljana razbremenila glede stanovanjske zadrege. — Zamenjava eno- b dvokron-sltili bankovcev koncem t. iu. Finančno ministrstvo je končalo priprave za zameno kronskih novča-nfc po eno !n dve kroni. Zamenjava teh novčauic v novoosvobojenih krajih se prične koncem meseca januarja. — Češko odlikovaaio generala Maistra. General u Maistru le Ml včeral v Maribora izročen potom našega vojnega ministrstva vojni križec češkoslovaške republike. — Revizija uradniških hnenovan!. Ker ie prejšnja vlada skleniia. da se revidirajo dokumenti o kvalifikaciji uradnikov, se ie vsled poziva ministrske komisije za pregledovanje revizija že začela. Dokumente o kvalifikaciji posameznih uradnikov pregledujejo načelniki ministrstev, dokumente načelnikov pa ministri sami. — Cene sl&dkoriu so čez noč ooskočile za S K. ker se ie s 15. t. m. naložila moiiopolska taksa 8 K na kg. Občinstvo zve za taka presenečenja šele naknadno, da si ne mr»re nabaviti skromne zaloge do nižii ceni. Le velikim treoveem. urekuncem In verižnfkom so uredbe mane. Konzumente tolažilo, da bo zato seda! promet s sladikoriem prost. Latinec bi vprašal cui oro-dest tkonm na korist?) Uvozna trgovina se bo že Dravočasno karte-litala. da ne nronadc. — — Cene živiiji in vinu. »Živine imamo preveč, nai se izvaža svobodno iz države na vse strani«, tako zahtevaio organizirani kmetovalci. »Preveč se izvaža, zato le težko kuoiti klavno živino do dx!-merni ceni«: tako tožiio mesaril. — Konzumenti na so mirni in zado-volim ker ie. meso nretiraeo. ua tcu-baio fciho iz kosti in orašjčiili parkljev — Cene vina na Štajerskem sc »sučejo« med 25 in 30 K ua debelo. na Doieniskem na samo med 22 in 25 K (v eostilnah je seve vsaka oorezena in pomešana kiselica novnrečno no 32 K). Zato sklicuje Kmetska zveza za prihodnjo nedeljo v Maribor in F‘tnl protestne shude nroti uvozu italiianskeea vina iz italijanskih nokraiin. ker se 3e bati. da bi dobili vipavsko, bridko to istrsko vinu no 15 K. Kdor na Drotestira le izdafaloc. a kdor ne pf-le domačeea vina no 32 K. ni oravi rodoliub. — Madžarščina v Jugoslovanski sodniji. Predsedništvo konstiiuante te prejelo od sodišča v Pančevu dopis o izročitvi dr. Dušana Baškoviča. z madžarsko pisano prilogo. ________ Predsednik skupščine je zahteval pri minislr;: za pravosodje, da pozove upravitelja tega sodišča na red. ker je razžalil dostojanstvo iistavotvorne skupščine s tem. da ji Ie poslal nerazumljiv dopis. TlIt~7 hesmneem. Vsi oni be- ?vn£ narri,eravajo vrniti v ♦S n-i 1rjno bJvahš^e in reflek-tirajO P>.‘ tem na brezplačno vožnjo, naj sc čitnprej pismeno ali ustno javijo pri okrajnem glavar?*—, (politični ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meje. Na prijave po 10. februarju se ne bo oziral. — O slovesni otvoritvi želczplce Konjice Zreče nam poročajo še slcseče: 15. t. m. se je slovesno jotvoriL; železniška proga Konjice-peče. Točno ob 10.56 ie pripeljal vlak iz Konjic v Zrečo zastopnika železniška uprave gg. šego. Sajovica in Pregleja ter mnogo drugega občinstva. Stroj in vozov: so bili okrašeni. Na lopo okrašenem kolo- . dvoru je pričakovala vlaka velika množica, ljudi z zastopniki vseh oko-ških občin. Raz lepega poslopja sta plapolali dve trobojnici in godba ie igrala. Ko je dospel vlak. so se z bližnjega griča oglasili streli mornarjev. Zupan g. VVinter je pozdravil v kratkem nagovorit došle goste. Domači g. župnik ie blagoslovil stroj, nakar je Šolska mhdina zapela narodno himno. Šolsko mladino je pogosti! na svojem domu g. VVinter. ostalo občinstvo ra se je podalo na prirejeno slavnost. — Preskrbimo koroSlIm Slovencem na-še časopis«. Koroška po&ta ne sprejema In ne dostavlja našim rojakom nobenega slovenskega časopisa. Kaj tored pomaga, ako naše zasužnjene rojake S« tako lepo navdušujemo, tolažimo is bodrimo, ako pa o vsem tem tričosar ne vedo, temveč si mislijo. da smo Jlti v*J pozabSll, Naša društva, posebno »Jugoslovanska Matica* ta »Gosposvetski zvon* naj irt našla pota, kako odpravljati po ovinkih našo časopise na Koroško. V ta namen bi naj društva ptftupfta preostaje številke tistih časoplsev, ki poročajo o Koroški ali pa Jim naj uredclSlva v naprjj javijo, da "e v ta namen natisne neka! več StevHk. — N?. Izrednem občnem zboa: iPrašiva novinarjev« Izvoljen odbor se Je konstituirat takale: predsednik: O. Franc Sano-dej; podpredsednik: g. Stai&o Virant; tajnik: g. Božidar Vodeb; blagajnik: g, Emil Vodeb; odborniki: gg. Franc Puc, VBctor Cenčlč, Maks Žagar, Robert Pohar ta Fe-dor V. Jdenc. Ostale funkcijo preglednikov računov, namestnikov in razsodišča ostanejo kakor d osic]. — Gospodinjski tečaji po dciefl. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3. Januarja do 15. marca t. L, se vrše gospodinjski tečaji po slede&Hi krajih: v Oratiožu pod vodstvom ge. Precirou. v Studotrricah pri Pofljianali prd vodstvom ge. Primoži-feve, v LetuSu ob Paki pod vodstvom ge. Sittlgove, v Trbovljah pod vodstvom go. Odlaskovo ta v Podbrczju nad Kranjem po.! vodstvom g* Jakličeve. Jesenski točaj! so se dovršiti povsod s prav povolj-nlm uspehom. Spričo obilnih prlxlasti sta se morala tečaja v Ormožu in v Poubrer-jah ponoviti. Of>oza rjamo že sedaj merodajne krose, da s® za prireditev JescirtsHtt gospodlajskfli teealev, ki prlčno 15. oktobra t. 1. žo sedaj zahiiereslraio In da predloge pravočasno svoja prošnjo na poverjeništvo za kmetSstvo. — Na OsrednJsm zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjački trg 3 se za Senja pouk v pletenju z biserntcainl, katerega se taliko iKlclei‘K> žene In dekleta, katre lmaio veseliš do Imenovane tehnike. Učila so zasloni na razpolago. — Drva za vojno Icvalkle. M!"i»tor za imne In rude Jc 3 sklepom od S.' Januarja dovotH, da se Udružairfti vojnih invaiidov kraijevta* Srbov, Hrvatov ta Slovencev odda 1272 m* scsekanfli drv Iz področja državnega šumskega urada v Vfnkovdh, In sicer po lastni ceni. —• Otvoritev .e!cJon»ke centrale v Pašah. Prt poštnem uradu Ruše se je otvorila tetefoorka centrala s Javno govorilnico ko* »ostraiosfca centrala k jetavni ceaittrrtil v Mariboru. — It Jugoslovansko Matico: Na S1?-voslrovo nabrala družba »pri Roži« 128 K, iz nabirata flea v kavarni Zvezda 336 K, skresana družba pri Figovcu 120 K, dr. Ft»rtau Iz neke poravnave 100 K, g. F. Como! poslal 257.f?0 K nabranih na veselic' »Sokola« v Vevčah, K. Detela 6 K. Pečar Alb.»36 K, učiteljstvo v Šmarjah po g. Zupančiču 152 K, Soli od Vu*enlce po g. Goloba 10« K. g. J. Grčar nabraJ v družbi v Žužemberku 51.20 K, g. Rusjan zbirka H StmiJia 117 K, g. A. Ponikvar nabral nu Silvestrovem večeru SokoJa v Ložu 75 K, (z nabiralnika v kavami Zvezda 186 K ta 10 lir, Inf. Gulič lzkt*pl6sk pri i»rl ICO K, OottnEJi, Radcvlilcn 30 K, g. Gregorič, ravna*. tel. In brz. cantr^e 30 K. — Iščem svoje prljatelie, Miha, Naceta ln Zaim Kastolc, s katerimi sera bil skupaj v Lorratne v AmerM. Anton Lojra-c, L^-sce, Gor. 60. Slovenija. Lf«b!j|aiia. ~ 3amo Siirjel Ljubljanski Nežici pri vsak'! prfilkt zabavljajo čez Ju^oslavtio ter hv*Hk) razmero v Avstriji. Z opcijsko pravico s« Jim Je dala' prilika, da sc izrečejo za »ljubljeno« Avstrijo tor se v onem letu tudi tja Izselilo. Toda to pravice »o se po-služill le štirje nemški, ozir. nomiurskl za-bavljF.čl: trg vcl Fr Proteini« (Miklauz), M. Rant bi Jos. Rclmeider tor odvelTiik dr. Citer. Vsi dragi bodo sicer zabavljali naprej, toda od jugoslovanskih jasli se ne morejo ločiti. Takih Nemcev, kakor }e Drofenik, so graSlcl Nemci sJcor ne bodo rasve-selil!, toda prav jim pridejo njegovi millij-nl (govori se o 7 milijonih), ki sl lili je nabral lz slovenskih žuljev. Upamo, da s« davčne oblasti s temi Owm*>aJ Je kaj jx?-mctitk) pred odhodom. — Pozabljata 20 l«tnka Ljubljansko ! reševalno dru^tv'' ie imelo lani zn seboj 20 '.et humanega, požrtvovalnega dcia, česar pa v svoji skromnosti aitl razglasilo nL LJuhlJan^co občinstvo naj bi dokumentiralo svojo hvaležnost z darili in vol ti i clovrko-ijubviemu zavod ir. — Nove mestne davščine. Mestna ob-ČVia ljuClisnska sme pobirati od prenočevanja tujcev eno četrtino prenočevalnine. Obenem se Je dovolil daveifc od vozli, ta sicer od vsake privatne enovprežne kočije 500 K, od dvovprežne 800 K, od avtomobilov pa po 2000 ta 3000 K na leto. — Javno predavanj« na anlverzl s« vrši danes ob 8. zvečer. Predeva g. univ. prof. dr. F Veber: »Stopnje življenja ta pomen kulture« kol zadnje predavanje lz cflcla »Telo ta duša«. — V takajlr^m Uršul!nsVero samost*-nu n« sprejemajo učiteljice od učenk več ono-, dvo- ta deset kronskih bankovcev. Gorje deklici, ako printse tak denar. To Je sku?aia te dn! neka učenka. UJiteilico le vo tako zjezilo, da jo Jt sunila 1* katedr; doli, d« je priletela v klop. Ako pa katera deklica prinese večji znesek, kakor Je potreba pa dobi nazaj ravno tako Kori navedeni papimaftl denar event. pa tudi i« znamke vseh mogočih vrst. Gorje pa zopet učenki, ako tega denarja ne sprejme. — Praiv srednjeveške razmere. — J. S. Bachov Pasijon po sv. Matev-žn. Vse p. t. dame ta *oat"jde, kJ so pil-pravliciil sodelovati pri pasijonu, vabim na sestanek v društveno sobo »LJubljasiskeiga Zvona«, Narodni dom, v četrtek 20. t m. ob 7. url zvečer. — Dr. Jo*. Carin. k — Prodaja lesa. Mestna apmvizacija bo prodajala v 'CTkvI sv. Jožeta v četrtek, 20. t. m. ob 10. dopoldne na javni dražbi oforoglk) 403 kosov dobrih, suUEh 52 mm debelih smrekovih desk. — Žrtev IlublJanske teme. Bitenc Ivana, perica stanujoča Pred Pralaml 25 Je 51» v nedeljo zvečer proti domu. Na Dolenjski cesti pa je zabredla vsled teme v kuj> zenrznjemega blata ta Je pri tem patHs. Prt padcu sl Je zlomila desno roko. — Padel na stopnicah. Martin Mehle, delavec južne žrtezn. na Martinovi costi, le šel v temi po stopnicah. Pri tem m« Je #podrs»tEo, da 1« padel In si zlomil levo roko. — Našel so io zlat prstan na Poljanski cesti. Dobi se — Stranska pot 19. Josip Križman. Maribor. Revizija porotne obravnave zoper Don- ka. Ptujski stavbenik Denk, ki Je bil pred pnroto zaradJ goljufije obsojen r»a pet let Ječe. le dosege! potom svojega zagovornika, d« Je bila obsodba razveljavljena, ker Je dognal, da is bil med porotniki tudi nekdo, ki Je nadomestovai svojega odsotnega očeta. Penkova zadeva pride vsled teza vnovič pred porotnike. Glegsliška reduta. Mariborsko udruže-nje gledallgkih tsrnilcev priredi dne 8. fabr. v veliki dvorani bivše Kazine gledališko red uto. Šport In turi stika, Drsalna tekma na Bledo, ki Je priredi športna zveza Ljubljana sporazumno z Ju-gnslrrv. olimpijskim odborom v Zagreba, s« bo vršUa na blejskem jezeru v nodolio i0. t. n. Med drugim bo obsegala tri tekme za Jugoslovansko pn^enstvo ta sksr prvenstvo v umetnem drsanju za gospode ta Isto za dame ter prvenstvo v toku na 1000 m. Prijaviti se je treba do 26. t. m. na Športno zvezo, Ljubljana. Narodni dom. Klub kolesarjev In motociklistov »Ulrt-ja« v Llabllaiil, naznanja, da se vrši redni letni občni zbor v ncdoJJo, 23. t m ob 9. T Prešernovi sobJ restavracije Novi svert. , t. — _■ ■ - 1TT||-M , , , , , | |IM,| Gledališče in glasba. Ljubljanska o^era. Sinočnje prvo go-atovanje ruikega Imperatorskega baleta Je nano^nilo op^mo gledališče klj^b velikemu povišanju vstopnine. Vse točke so bile živahno odobravane . 3 publike, posebno tudi oba nastopa baletne šerfe. Več ob ?«Mjuacu gostovanja. Sinočnje predstave se le udeležil v predsedniški loži tudi gene**,1! Dokič. G!erJall5kP red ila »Msska-. štev. 7. Pod tem naslovom prinaša »Jutro« št. 14 članek, v ka ter »ni napada uredništvo »Maske« ker Je sprejelo moj članek »Vprašanjo ravnatelja kr. opata v Ljubljani« ln poUce teza tudi mene. Na osebne napade ne o lgovarjam, ker se pisec skriva za anonimnost. Samo ta-Uko pr!*x*nnim, <'a sc la* ne skrn-am za ntktnrmr tor ms poana tako ttrednlšifvo »Jutra« kakor tudi dopisnik prav dobro. — Kdo Je dr. Crltlcfls mc.nl ni znano, g. Ru-ltavina' pa bi bil to lahko izvedel, če bi bil pisca s Šifro dr. Critlcus tožil, česar pa ni storfl. — Kaj sem hotel doseči z dopisom, tem že povcd-al v »Maski«, prlstarrfjam pa, da Je bil moj glavni namen spraviti stvar pred sodnijo, kar se bržčas t«H men« nc bo posrečilo kakor sc še nikomur ni. V pomlnienje anonimnemu dopisnik.! ngolav-Mam, da nisem samo Jaz, tor svoje dni Za-l grel), smatral S. Ruka.-iop z* nezmožnega temveč ga smatrajo kot takega tudi najuglednejši slovenski komponisti in glasbeniki (med temi tud! g. Anton Lajovic) kar so dokumentirali v vlogi na kr, ministrstvo prosvete in ooverjenižtvu ks uk ta bogočastje. Vsebina te Vloge i>o*r3:d« nwjo sodbo Iu nazlranje večine. Cela stvar Je zadobži? oKvidno ozadje. KHuL temu sem jaz še vedno prepričan, da velja mnenje glasbenih krogov v tej zadevi nekolik ■> več, nc^o ono rieumllivesa po1’U6nega barantanja In osebne proteketje. — Milivoj E, Lajovic, Sodrng SIoTofcfšov. Pod tem naslovom je napisal slavni ruski pisatelj Maksim (torki komedijo, satiro na kommlstlč-ne ljudske komisarje. Komedija se je z nsr-ehom uprizorila v Petrogradu ln Moskvi. Glavni Junak se zove Slovotekov. Je narodni komisar in njegovo delo js prežvekovanj« neštetokrat porabljenih revoluc-!-Jonarnili fraz. Mesto da bi delal govori govori ta govori. Vse n&sovo delo obstoji v >>rarnem (»ccedičeniu. /lato snu je tudi Ime Siovottkov. K njem« pride perica ta z&hteva korito tn pr prepričuje, da je organizacija še pot.jbnejša, da Je naravnost najpotrebnejša. Ko se perica začne zaklinjati, da je že organL&irala vse ta da potrebuje 1« še korito !n milo, vzdihne Slovotckov: Trajalo bo 600 lei. da ubijemo to ljudstvu v glavo! In tao tečejo od Slovotekova fraze ta besede brca prestanka. Pokrajina. Bohinjska Blatrlca. Te&ovadno dntStvo »Sokol« bo Imtfo 23. t m. ob 15. svoj redni letni občni zbor v prostorih br. Grobotka. Pragersko. (Šolske raztnorc.) Nainovar-iiejše gertnanizatodčno sredstvo so btte v naših krajih šrfterajnske šale. Ncmd »o to dobro vedeli ta so tem* primemo tn!i voznik, kako mu ie oadlo nekai na hrbet, in hkrati, da mu nfekdo ovila obraz z • nekakSno kosmato krinko. Kocine so mn silile v oči in »ista. da ni mocel ne dilmd. ne gledati več! Oriak se ie fekuSal otresi'}, poklicati Rospodarja na pomoč: ali tisti, ki mu le visel na hrbtu, ca ie zaialial zdiiici kakor konta. ia desetorica koščenih prstov ca ie popadla za vrat. Tiščalo sra le huje. čedalie huie: mož ie otepal. dokler ie motril, nato na telebnil no tleli In obležat kakor mrlič. Cotrolin. videč namerieni sunek, 590 ie bil vreel na trebuh in bliskoma smuknil »od konia. Strah sra ie na- vdehnil s tisi6"brezobzirno drznostjo ki ie lastna človeku v vseh obupnih zagatah. Od gole zbeganosti se je vznel na žival, skočil ž nte oriakn na rame, zamašil m« usta s svoio lasn-iio In io zavezal nad tilnikom. Nato ie začel krčevito daviti sovražnika zn srrlo. dokler nisi padla oba. Videč. Ja mu ne manika nobene kosti ie viknil: »Zmaea!« In priskočil na pomoč irosDodariu. ki ie baš tedal pobiral Chfimanta... Capestaiiff ie odprl kočiio. Cinu-Mars te ležal v .iii z zatlačenimi usti in zve/an kakor snop. Ni se cenil, ko p:a le vitez razvezal, niti ni zalečal. ko mu ie potegnil ruto iz ust. Ubogi markiz se ie bil onesvestil. Cocolin ie skočil k niesrovi hiši ter tel ra7.biiatl no vratih in kiicati na pomoč. Kmalu le zaškripal kliuč: Lanterne in vratar sta o-riletela na ulico s svetilkami v rokah in oborožena do zob ter odrevenela od žalosti. ko sta zasledala eosnodarla v nezavesti. Vitez sra te ukazal nesti v dvorec: enako so storili s Chčnian-tom ln s kočiiažem. ki so ca skrbno zaklenili v klet. videč, da ce mu vrača živlienie. Ko ie bilo vse nkrenieno v markizovo oos/ježbo. se te vrnil Capestanc k Ch6montu. iGospod«, te nacovoril ofleiria. ki te ležal ves bled na Laniornovi po-stelii. »ali se vdaste na milost in nemilost. Ako ne. vas ubitem. da93 s težkim srcem. Ako da. ml poveite kratko in iasno. zakai vam te Richelieu ukazal peliati markiza Cinq-JVIarsa v Bastiiio?« Chčmant mu ie pogledal žareče v oči ter spoznal, oa misli, kar nravi: Bral ie svoio obsodbo.., Toda Ch$-mant ?e bil mlad in ie hotel še poživeti na svetu: mari nai bi dal živ-Iteule za Richelieu iwo razuzdanost? Vzd’firiil ie in zamrmral: »Vdam se. cosood!« Capestanc ie spravil meč v nožnico. odgrnil nasprotniku rano ter io skrbno umil in obvezal. »Govorite zdail« ie rekel nato. * Kakšen človek!« ie pomislil Chčmant. »Ubiti me žuga in hkrati mi streže po bratovsko. Boeme, junak ie m nravi kavalir!... Gospod, ie povzel na elas«. s resnica te zelo preprosta: nictrova svetlost ln co-spod de Cino-Mars norita oba za istim dekletom: to le vzrok ln nič drucecn. Ona ima raiše markiza, kar ni čudo: eospod de Cinq-Mars te kai prikupen mož. Gospod Richelieu pa ima svol posebni način liubezni: v Bastiiio. Cino-Marsl Tebe v Jetfo. pirnico meni! Kal ne. kako enostaven račun?« »Kako?« te vzikliknil vitez osuplo. »Kie pravite da se naliaia tlekle?« »Pri škofu, na Avcuštinskem nabrežju, dva koraka od Dauphinske ulice.« Capestanc ie planil, ne da bi ca poslušal dalie. Tekel le v klet. kier so imeli vojiika, vzel mu plašč in klobuk, zapovedal opredi, naj ca počaka tu. skočil na kozla — kočija ie stala še vedno pred vrati — in švig* n>I z bičem po fconiih I ^Svetlost.« ie javil škofu komornik, stooivšl v niesroV kabinet, »kočija sc te vrnila«. * »Dobro!« ie velel Richžlieu zadovoljno. »Pošlii Chčmanta k meni.« »Gospod de Chčmant sp ie menda ustavil spotoma zaradi kake nujne stvari.« »Ustavil?« le ostrmel Richelieu. »Brž mi »okliči koČiiaža. da ca po-vornšam.? Komornik ie izginil: vstopil ie kočiiaž. »Govori! Kal se je zcodiilo Chfi-roantti? Ali le jetnik v Bastilji?« »Ne. svetlost.« ie odvrnil iedek elas. »Gospod de Clnq-J\?ars le v svolem dvorcu.« *Clnq-Mars... v svoiem dvorcu!« ie teknil Richelieu v osupli crozi. — »Ta glas — oh. Čigav te ta glas!« »In Chčmantu. svetlost, smo baš obvezali stecno. ki sem mu ca predrl s temle rapiriom: ena. dve. suneta naravnost, in konec!« To rekši te vrcel Capestanc klobuk od sebe. spustil piašč, člear ovnitnif; mu te skrival obraz z ramen. ter se pokazal Richelieuju, ki te drevenel od začudenja in morda tudi cd strahu. »Če hočete, svetlost, vam r&zlo. žim podrobno'«. povzel naš lunak. »Izorehaial sem se do ulici Sv. Antona. kar zasiišim markiza Cinn-Marsa. kako voiie na nemoč. In ker »mam s tem oosoodom star račun, me bliskoma nonade želia da bi si oclcdal. kakšne vrste meč nosi s seboj. Hotel sem mu ponuditi dvoboj, ki sva ca morala že narkrat preložiti. Vaš eospod de Chčmant ie nasprotoval moii želii. in tako sem sc lotil nleca dočim ie moj slusza zavijal vrat kočiiažn. Da vam morem poročati bitrete. sem vzel kočijo, in — evo me tu!« Hripav stok/je stresel škofove prsi. Osuplost nad drznostlo tcs.a moža mu ni dala priti do sape. Njc-cove oči so sc široko upirale v pre-drzneža. ki ca ie izzival v obraz. In hripavo ic zarenčal: »Bahač!« Capestanc C2 ie sveča• »Magari. svetlost, varujte se ca. Tu burke! Slišal sem da pišete skrival tracediie. svetlost. Lc eno samo psovko še. In iaz postanem vaš so-tTiidnik: pisala bova z bahačevim •mečem in namakala ga bova v kri!« (Dalje prih.) iztegnil kakor bahač! Toda zdai ne igrava fečajte JI u Mputtla n Rotufcir-aparat (Lufipinsel) kom-plemi zračni kotel, z manometrom in zračno sesalko za električni obrat, brez motorja. Sesalka te lahko prenaredi za ročni obrat. — Proda MIRKO COKAN, fotograf TrlM»Y|Je - Vode. L. MIKUS LjrtRm. Intsi 6» tt. ntiporoia »vojo i«logo itlciliov ie srtsliikn ki spfghsjstoib psC Popravila »o lmrriujo^t tlimo Ib istMao> Izdelovatelj usnjatih dokolenic (g Zg. Slika Krznarstvo Advokatska kimcelarija Marko S. Gfuričič predsjednlk (hžr.vnog saveta u miru 1 bivSi minister pravde otvorio je u Beogradu, Kosančitfev Venac broj 12. Telefon broj 165. Advokht. kancelanjn uz snradnju advokat, perovodj« Dra. Miče Aniča i Bogoljuba Kujundžiča. NajveSJa zaloga klavirjev In pianinov v Ljubljani. Tvrdk n J. Dolenc, Ljubljana Hllfterjevn ulica S priporoča u nakup najboIjSe tnllni-mente izvrstnih tovoren po na]»oltd-nejfilh nlcklk conah. Stare ln nove pisalne stroje M dobi selo poceni v prvi specijalnl trgovini a pisalnimi »tr«Jl ln plfarntiklml potrcbBŽInami. Zastopstvo plialnega itmja Hontlucntal mm ma. un. Slovenska nllca 7. Tiltf&ii 100 iihnuta. ofttll Gradišče St. 7. Sprejme v stroj kože divjačta, katere popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme i8te v moderniziranje. Hajlepse in najcenejše darilo hl vsako priliko je Mo| zverinjak knjižica naHra malim za zabavo In pouk s 49 slikami ln k lem spadajočim besedilom. =r Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: v Zvezat knjigarn i, Marijin tri 8, i Zrezni tiskarni, Stati Ira 19,1. Koloture za štednjake (Herdringe) rešetke za peči (Roste) S eav Ini trgovacki lijev izradjuje i dobavlja: M Mina JK0“. Hrte streieva n i ?■■■■ m—m n i.m mw — imi i— nn’wm ■■■■-<-i hiw»h«' Pozori 1 Ptitl in pevska flruStva! POZOR! POZOR! Knjigarne in trgovine s papirjemterg. trgovci! Lične žepne koledarje za leto 1921 v obliki 6X4 cm komad po 2 K 80 v ia 12X7 cm komutf po 9 K dobavlja; vsake množino Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Poštni predal 74. (Vedno v. zalogi tudi lični notesi, bloki, pisar, knjige blag. dnevnik.) ličila RUDOLF PEVEC, trgovec v MOZIRJU je otvoril svojo podružnico v BEŠKEM SREMU, v bližini' Beo grada in Novisada ter bodo v položaju najceneje in najkulant-neje postreči celo Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsom, moko vsakovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom Ijarlovskim in banatskim vso najceneje po dnevni ceni. Naročila »e naj direktno pošiljajo na tvidko RUDOLF PEVEC v BEŠKI SREM. — Naslovi: Pevec, Beška-Srem. Nakupoval bodem direkino od kmetov ter bodem zamogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. — Ob enem se bode tamkaj prodajalo deske, les in drogi. Slovcncem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za niBocobrojna naročila se priporoča i2139 Rudolf Pevec. pametne« n noikl zbor; žepna Izdiji 11X15 cm Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? „ 2. Ivan pl Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. 6. Anton Hajdrih: Jadransko morje. 7. Anten Hajdrih: Pri oinn sva molče slonela. 8. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj Še luna mila. 9. P. Hug. Satlner: Pogled v nedolžno oko. Vaafca petem etnae iK;ii izindov zo K. Številka 6, 7 in 8 stan o po S kroni, 11 Uvouov 10 kron. Dobiva se v Zmnl knjigarni, Ljubljana, Marijin trg Sle?, 8. assigg^pi! S __fi I ILfc. ■», mm* H m iHfe Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, JSuPSRSKa D9nK3 Krani’ Lj»bltana» Marib°r, Metko- “■ . t , vic, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hrPiln-c>?”“fe’5m drBge viwge Zadar, Zagreb, Trst, Wien. pod iiaiugodnejsimi pogoji. ’ ® ....... * Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji- Poslovne iveze z vsemivečj.nii krap v tu- mmozunstvu. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. . Kleparstvo Poljanftka cesta štev. 8. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja lu popravka Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Specialna trgovina s Juveli ln zlatnino Lud, Černe, Wollova ulica 3. s papirjem Uranus, Mestni trg 11. s pohištvom in snizaretvom Franc Škafar, Rimska cesta 16. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telel. 3®^)* ' Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Špedicija Uber J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon St. 117. s ževijl Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. Trgovina • Špecerijskim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska c. ao. s Špecerijskim in kolonljalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. s špecerijo, Kelemino in eemeiilom lojzij Sušnik, Ljubljana, Zalo iška cesta St. 31. Šivalnih in pisalnih stroje? in koles i ieleznluo , Erjavec St Turk, Valvazorjev trg 7, naspi ti Križ. cerkve. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. ■ Kelemino na debelo in drobno nabrežje štev. 1. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6. * delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg tg. Slike za legitimacije Kugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg Stev. 7, naspr. Križ. cerkve. Odgovorni urednik Antou FcMk. Jlskn »Ufticilska tiskarna, v UubHaoL