rRGOVSKl LIST
Časopis bo trgovino« industrijo In obrt.
-*Mrao»
■*r*inina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, ■Mečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi *e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XI.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 16. oktobra 1928.
Telefon št. 2552.
ŠTEV. 123.
Pobiranje avtonomnih doklad na neposredne davke
za leto 1929.
Občna pridobnina po bivšem avstrijskem zakonu o osebnih davkih, ki se pobira še do konca tekočega leta, je znosna. Osnovni davek te davčne vrste je za celo Slovenijo znašal v letu 1927 Din 1,501.995 30. Samo ta znesek je bil podlaga za pobiranje samoupravnih doklad. Trgovina, obrt in industrija, slednja, kolikor je za to davčno vrsto prihajala v poštev, je kljub visokim dokladnim odstotkom plačevala ipak zmagljive dajatve za občine in okraje.
Dosedanji položaj pa se z novim zakonom o neposrednih davkih bistveno poostri. Pridobnina ni več kontigentirana. Pobirana bo kot kvo-titetni davek od dohodkov v gotovih odstotkih, ki znašajo 6 do 10% od davčne osnove. Po tej preureditvi bo donos novega davka v Sloveniji — po internih proračunih davčnih obla-stev — dosegel Din 18,101.845-—, torej povprečno 12-krat več nego dose-daj, pa bo s to celo vsoto podlaga za pobiranje samoupravnih doklad.
Ker dosegajo dokladni odstotki v v večini občin in okrajev sedaj izredno višino, povprečno skupaj preko 200%, obstoji nevarnost, da bodo v bodočem letu morali trgovci, obrtniki in industrijci plačati od svojih dohodkov samo za namene teh samouprav kar dvakratni na sebi večji osnovni državni davek. V takem primeru bi odstotek obremenitve za občino in okraj dosegel — po ustreznem ključu — za ta davek 12% do 20%. Opomnjeno bodi, da je odstotek odvisen od poklica obdačenca. Ker ho nov državni davek, ki je podlaga teh doklad, sam dosegel 8 do 22%, bi skupna obremenitev pri pridobnini
znašala 20 do 42% ugotovljenih letnih dohodkov.
Tako visoka obremenitev trgovine in obrtnosti v Sloveniji, ki se nahaja
v	težkem in mestoma v kritičnem položaju, je nemogoča. Splošne gospodarske prilike v Sloveniji niso ugodne. Zaporedno slabe letine so izdatno zmanjšale kupno silo našega kmetskega prebivalstva, ki je glavni odjemalec naše trgovine.
Posledice opešane kupne moči našega prebivalstva se kažejo vsled tega tudi v slabih kupčijah naše trgovine in obrti, ki bi brez izdatnih žrtev na škodo za gladek razvoj ne prenesla nove obremenitve v tako občutni obliki.
Spričo teh razmer je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naprosila oblastno samoupravo, da pri odobravanju občinskih in okrajnih proračunov primerno upošteva poudarjeno dejstvo in trgovino, obrt in industrijo, ki bodo plačevale novo pridobnino, zaščiti pred dajatvami, ki bi presegale zmagljivo plačilno zmožnost posameznih važnih panog našega gospodarstva. V ta namen naj oblastna samouprava odreče vsaj za prehodno dobo, dokler se ne prične pobirati po novem zakonu tudi zem-Ijarina, ki bo tvorila s pridobnino vred glavno bazo za pobiranje samoupravnih doklad za občine in okraje, tudi v interesu potrebne pravične porazdelitve samoupravnih dajatev pobiranje višjih nego 25% doklad na to davčno vrsto. Navzlic taki omejitvi bo uspeh 25% doklade na pridobnino dosegel še vedno trikratno izmero dosedanjega plačila.
Francoz o zaključkih Praške gospodarske konference.
I. Poisson, generalni tajnik francoskih zadrug in francoski delegat na gospodarski konferenci v Pragi, se je
o	zaključkih te konference tako-le izrazil:
Pogajanjem mednarodne gospodarske konference v Pragi pripisujem prav tako kakor svoječasnim posvetovanjem in sklepom svetovne gospodarske konference v Ženevi največji pomen za bodočo orientacijo gospodarske politike. Sicer se je opetovano in na raznih mestih poudarjalo, da so imela lani v Ženevi sklenjena priporočila praktično le majhen uspeh, čeprav so jim številne vlade v oficielnih izjavah pritrdile. Mednarodna gospodarska skupnost je ostala nadaljna zahteva in čaka svoje uresničitve. Potrebno je pa tako dolgotrajno prizadevanje za dosego znižanja 'trgovskih ovir, dokler javno mnenje posameznih držav ne bo prišlo do spoznanja splošne potrebe in splošne koristnosti teh idej. Nahajamo se, če se smem tako izraziti, pred dvojno nalogo: pred moralično pripravo in pred pospeše-njem praktične izvedbe. Vsak obeh teh ciljev je v enaki meri važen, ako-ravno rad priznam, da je prvi cilj za širšo javnost v svojih zaključkih manj pregleden in se zdi zato morebiti večkrat nehvaležen. To nas pa v našem prizadevanju ne sme motiti. Mi smo prepričani, da je ravno ta moralična prepojitev gospodarskega mišljenja z našimi idejami najbolj potreben predpogoj ter da se z ustvarjanjem pripravne atmosfere približamo tudi uresničenju. Mi smo takorekoč »go-
spodarska vest sveta«, ki se oglasi tudi tedaj, kadar to, kar mora povedati, ne najde splošnega priznanja.
Tudi praška gospodarska konferenca je sklenila kakor svetovna gospodarska konferenca Zveze narodov v Ženevi vrsto resolucij, ki jih smatram za zelo dragocene. Najvažnejša med njimi se mi zdi zahteva po ustanovitvi mednarodnega pomožnega odbora pri mednarodni uni ji v svrho zbiranja gospodarskega materiala glede posameznih narodnih sekcij in pa zahteva po uresničenju mednarodnega gospodarskega protokola. Zlasti zadnje bi bilo največjega pomena. Skoraj vse bi bilo namreč doseženo, če bi se posrečilo vlade pregovoriti, da bi svojim parlamentom predložile v ratifikacijo vse sklepe, ki prihajajo iz organizma Zveze narodov, ter da bi hotele soglasno izjaviti, da v bodoče ne bodo sklenile nobenih trgovskih pogodb brez brezpogojne klavzule o največji ugodnosti, da bodo vse pogodbe gospodarskega značaja, predložile tajništvu Zveze narodov, da ne bodo brez dogovora z državami, ki so protokol sopodpisale, izvedle nobenih carinskih (poviškov ter da bodo sploh kakor hitro mogoče začele z znižanjem tarif.
Kot mož, ki stojim v praktičnem življenju in ki gledam nazaj na dolgo skušnjo, sem prepričan, da bo do izpolnitve naših želj preteklo še dosti časa. Veliko težkega dela bo treba še opraviti. Zato soglašam s predlogom, da Praški gospodarski konferenci, ki je bila mišljena kot enkratna prireditev, sledi sedaj, ko moremo zaključke in potrebe bolj natančno pregledati, drugo zborovanje, ki bo obravnavalo isti dnevni
red zato, da lahko nadaljujemo, kar smo začeli. Mi bomo še kar naprej pred vso javnostjo delali na spoznanje važnosti gospodarskega delovanja Zveze narodov. Kajti mi mislimo, da je pravilno razumevanje in izpolnjevanje gospodarskih pravil najvažnejši predpogoj in obenem jamstvo za dobro politiko, in mi imamo zaupanje, da bodo vlade naše spoznanje tudi praktično uporabile, v enaki meri, kakor imamo tudi zaupanje v našo moč in v naše delo, ki naj nam pomaga, da pripomoremo k hitrejšemu ozdravljenju Evrope.
Iz izjav Poissonovih zveni veliko zaupanje v boljšo gospodarsko bodočnost Evrope.
Reorganizacija finančne uprave.
V zvezi z izvajanjem novega zakona o neposrednih davkih, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1929, odnosno je glede uslužbenskega davka že stopil v veljavo dne 1. aprila 1928., se pripravlja korenita reforma finančne upravne službe.
Finančna uprava je sedaj neenotno urejena. Za neposredne davke poslujejo kot prva instanca davčna okrajna oblastva s podrejenimi blagajnami (davčnimi uradi), kot druga instanca pa delegacija ministrstva financ. Glede posrednih davkov je uprava veliko nezadovoljnejše urejena. V taksnih zadevah odločajo v prvi instanci davčni uradi in v drugi instanci ministrstvo financ. V trošarinskih zadevah pa si je ministrstvo tekom časa prilastilo skoro celo kompetenco lako, da se morajo celo odločbe finančnih ravnateljstev pred odpravo predlagati v odobrenje ministrstvu.
V kateri smeri se namerava finančno upravo reformirati, nam podrobneje še ni znano. Prodrle pa so v javnost vesti, da se namerava ustanoviti kot druge instance v celi državi 12 do 14 oblastnih finančnih direkcij, od katerih bi bila ena, ki bi poslovala za ljubljansko in mariborsko oblast, v Ljubljani. Kot prva instanca naj bi poslovale sreske finančne uprave, ki bi davke odmerjale, pa tudi pobirale. Sreske finančne uprave bi se postavile v vsakem srezu, vendar bi pa ne bile vedno na sedežu sreza, ampak bi se upoštevala v prvi vrsti gospodarska središča v dotičnem srezu. Ali in v koliko se bo ta reforma nanašala tudi na posredne davke, ni mogoče doznati, dasi se ta možnost ne izključuje.
Na reorganizaciji finančne upravne službe so gospodarski krogi živo interesirani. V finančno upravnem oziru je zahteva gospodarskih krogov za tein, da se izvede dekoncentriranje posebno v področju posrednih davkov in prenese reševanje zadev v drugi instanci na oblastne finančne direkcije. Kumulacija poslov druge instance pri ministrstvu je radi ne-ekspeditivnosti i za finančni erar, kakor tudi za prizadete stranke skrajno škodljivo. Gospodarski krogi so pa tudi interesirani na tem, da se po ukinitvi davčnih uradov postavijo sreske finančne uprave res na krajih, ki bi bile gospodarska središča okrajev, ki so v prometnem oziru dostopna, da se ne povzroči stranki, ki je prisiljena osebno poiskati si pri upra-
vi	katerihkoli informacij, preveč stroškov in prevelike zamude časa.
Bilo bi torej nujno želeti, da pritegnejo odločujoči faktorji k sodelovanju tako glede kompetence, kakor
glede sedežev novih uprav k sodelovanju gospodarske kroge. Popolnoma zgrešeno je, da se take zadeve obravnavajo brez zaslišanja gospodarskih krogov, ker si odločujoči faktorji nalagajo vendarle preveliko odgovor^ nost na svoje rame, ako v teh važnih vprašanjih ne slišijo tudi onih, katerim naj nova preureditev v prvi vrsti služi.
ŽELEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA PREVOZ VZORČNIH KOVCEGOV.
Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je odredila, da imajo legitimacije za trgovinske potnike, ki jih je predpisalo ministrstvo trgovine in industrije z naredbo pod št. 14.402/111. od 27. junija 1928, objavljeno v »Službenih Novinah« kraljevine SHS, št. 178 od 4. avgusta 1928, polno veljavnost tudi glede vsega, kar se nanaša na legitimiranje trgovinskih potnikov pri predaji za prevoz na državnih železnicah pošiljk z vzorci, ker vsebujejo te legitimacije vse podatke, ki so bili predpisani v aktu generalne direkcije G. D. št. 47.898/28 od 9. julija 1928. O tem je obvestila generalna direkcija vse postaje ter kontrolno in vozovno osebje.
Obištite
fnHmn^RiS
razstavo
50j% popuit na
-^železnicah -
muSHS - Razstava le • zaključi v nedeljo 21. f. m.
ZA IZVOZ ČEVLTEV V AMERIKO.
Firma Vogue Leather Goods Corporation, 31. West th St. Ne\v York City, se je obrnila na naš generalni konzulat v Newyorku s prošnjo za informacije glede možnosti izvoza naših čevljev, zlasti damskih čevljev iz pletene kože, ki so tam dobro upeljani. Pod imenom Frensh slioes« in »Czechoslovakian shoes« zahtevajo se ponajveč ženski čevlji iz pletene bele kože z okraski iz laka ali z originalnimi narodnimi motivi. Ravnotako so dobri izgledi za ugodno plasiranje moških sandalov iz pletene kože. Čevlji morajo biti izdelani po ameriških merah, vsaki par mora biti zavit v posebni škatli iz svetlega kartona ter omotan v fini japonski papir, po 72 parov čevljev je spraviti skupaj v en zaboj za izvoz. Cene se morajo oferirati C. I. F. pristanišče Ne\v York. Za toč-nejše informacije se je obrniti na naš konzulat: Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slo-venes, 1819 Broad\vay Ne\v York City, U. S. A.
Ljubljanska borza.
Točaj 15. oktobra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIH: Amsterdam 1 h. fold. . . Berlin 1 M			22'7975 13-5425	228575 13-5725 7-9167 9-9354 1097-10
BudimpeSta 1 p«ng8 . . Curih 100 U			1094*10 7-9931 27583	
Dunaj t Šiling	 London 1 funt			8-0231 276-63
Newyork 1 dolar		56*83	57-03
Pariš 100 It		 , ,		222-40
Praga 100 feron .....	168-37	169-17
Trat 106 lir	297-21	299-21
Gospodarski odnošaji med češkoslovaško in Jugosla- 1 vijo.
V	času, ko se vodijo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Češkoslovaško, eo zanimiva izvajanja od češkoslovaške strani, ki jih je objavil v reviji »L’Europe Centrale« g Jifi Hejda in jih v prevodu prinaša »Jugoslovenski Lloyd« z dne 11. oktobra, t. 1.
Na eni in drugi strani se delegaciji v Pragi zavedata, da more priti do sporazuma samo za ceno težkih žrtev, ker se bitni ekonomski interesi obeh držav križajo v večih točkah.
Češkoslovaško poljedelstvo je zadnja leta trpelo radi velike krize in še danes njegova produkcija ni baš zavidna, da sploh ne omenjamo težkoč, v katerih se nahaja sladkorna produkcija, ki bodo gotovo odjeknile v celokupni poljedelski produkciji. Zato je razumljivo, da se pri takih prilikah kmetski element, ki predstavlja v češkoslovaški politiki jako silo, energično bori, da brani svoje interese proti inozemski konkurenci. Ako je kmetu uspelo, da zaščiti svoje proizvode z velikimi uvoznimi carinami, da si zajamči relativno prosperiteto, je umevno, da sedaj ni razpoložen za kako popuščanje. Na drugi strani pa je treba uvaževati interes Jugoslavije, da si zgradi svojo lastno industrijo, posebno v tekstilni branži, kjer je češkoslovaška konkurenca posebno občutljiva.
Da se dobi pojem o izmenjavi dobrin med obema državama, je treba preizkusiti statistiko njihove zunanje trgovine. To delo je malo otežko-čeno radi tega, ker figurirajo v izkazu jugoslovanskega eksporta mnogi predmeti kot uvoženi v Avstrijo, v resnici pa so reeksportirani v Češkoslovaško. Isto velja tudi za mnoge izvozne predmete češkoslovaškega izvora.
Ako motrimo zunanjo trgovino Jugoslavije, vidimo, da raste češkoslovaški uvoz k nam v zadnjih treh letih v neznatni meri!
	Celokupni	Uvoz iz Csl.	Razmerje
	lizvoz	(v mil. Din)	v %
1921	4122	843	20-4%
1922	6442	1278	19-8%
1923	8310	1538	18-5%
1924	8222	1630	200%
1925	8753	1554	17-8%
1926	7632	1427	18-7%
1927	7286	1309	19-2%
Češkoslovaška zavzema drugo mesto v zunanji trgovini Jugoslavije, a z avstrijskim reeksportom zavzema stalno prvo mesto. Največ se izvozi iz Češkoslovaške v našo državo tekstilij: za 426 mil. čK napram skupnemu izvozu te branše za 555 mil. čK, to je 60%, Jugoslavija pa izvozi v Češkoslovaško največ (žitaric in živine v vrednosti 376 mil. ČK (za 239 mil. žitaric, a za 138 mil. živine). Tozadevni celokupni naš izvoz predstavlja 1586 mil. čK, odpade torej na Češkoslovaško do 60%.
Različnost interesov, ki nastajajo radi navedenih činjenic, je že dolgo poznana in ravno ta pomeni najdeLikatnejšo točko v programu trgovinskih pogajanj med Češkoslovaško in Jugoslavijo.
Zato bosta morale obe strani doprinesti precejšnje žrtve. Interesi različnih grup producentov se bodo morali podrediti občemu političnemu in ekonomskemu interesu obeh držav. Jugoslavija bo morala upoštevati industrijsko produkcijo Češkoslovaške, ta pa zopet uvaževati potrebe, ki nastajajo za našo državo kot zemljo izrazite agrarne produkcije.
Izmenjava dobrin med Češkoslovaško in Jugoslavijo je bila sledeča:
	Uvoz	Izvoz	Raalika
	(v	milijonih zl.	frankov)
1921	24	130	+ 106
1922	34	98	+ 64
1923	43	84	4- 41
1924	64	128'	4- 64
1925	77	126	-f- 49
1926	90	148	4- 58
1927	90	142	4- 52
Te številke dokazujejo, da tendira izmenjava dobrin med Češkoslovaško in Jugoslavijo k izvestni stabilizaciji. Uvoz in izvoz variirata po realnih potrebah obeh dežel; razlike se opažajo samo v
Jubilej dela.
Gospod Franc Mulaček, poslovodja ugledne firme I. C. Mayer v Ljubljani, praznuje te dni petdesetletnico svojega vstopa v navedeno firmo. Rojen 15. junija 1850, je vstopil v firmo I. C. Mayer v Ljubljani 16. oktobra 1878, pa je ostal v službi tega velikega trgovinskega podjetja nepretrgoma celih petdeset let. Ko te dni praznuje gospod Franc Mulaček petdesetletnico svojega marljivega in izbornega službovanja v krogu svojih številnih prijateljev in spoštovalcev, nam je prijetna prilika spominjati se tudi na tem mestu znamenitega jubilejnega praznika ter izrekati simpatičnemu slavljencu prisrčne in iskrene čestike. Te naše čestitke spremljajo najboljše želje za srečno in vedro prihodnost. Gospod Franc Mulaček je odličen poznavalec svoje stroke, spoštovan strokovnjak, ki je na svojem mestu kot vodja podružnice s samostojnim delokrogom izvrstno izpolnjeval svoje mesto, pa uživa zasluženo spoštovanje kot spreten poslovodja velikega trgovinskega podjetja. Gospod Franc Mulaček je ljubezniv in fin človek in vsestransko cenjen od svojih prijateljev in znancev. Sam marljiv in vzgleden mož ddla, je posebno zaslužen, ker je vzgojil celo vrsto izvrstnega trgovskega naraščaja. Vsled dobre šole pri veščem mojstru in učitelju je trgovski podmladek njegove šole mogel uspešno udejstvovati se tako kot trgovski sotrudnik kakor kot samostojen trgovski gospodar. Gospod Franc Mulaček je odličen narodnjak. Zaveden in ponosen Slovenec od svoje mladosti, je ob času narodnega preporoda odlično sodeloval v slovenskem društvenem življenju ter je čislan član Sokola, v čigar vrste je vstopil že ob času ustanovitve Južnega Sokola. Zavednega Slovenca in odličnega trgovca naj Bog živi še mnoga zdrava leta!
IZPREMEMBE PRI UPORABLJANJU UGODNOSTI IZ OBČIH OPAZK K XV. DELU UVOZNE CARINSKE TA-
1921	1-64%	7-35%
1922	2-11%	4-33%
1923	2-72%	4-36%
1924	2-63%	4-84%
1925	2-85%	4-36%
1926	3-82%	5-40%
1927	3-27%	4-60%
Te številke pričajo istotako o progresivni stabilizaciji v izmenjavi dobrin. Porast nastane samo radi boljše ekonomske situacije, radi vpostavitve stalnosti v izmenjavi in radi porasta kupne sile konzumentov.
Zunanja trgovina Bolgarije.
Pred kratkim izdano poročilo o zunanji trgovini Bolgarije v mesecu avgustu nam omogoči pregled trgovine v prvih osmih mesecih. Zaključek je veliko neugodnejši kot istočasni zaključek let 1926 in 1927. Tu vidimo pregled zunanje trgovine v prvih osmih mesecih, naj-prvo v tisočih ton:
1926	1927	1928
Uvoz	217-8	203-4	198-1
Izvoz	222-0	293-5	217-8
Seveda pa tone še ne odločajo. Vpliv na gospodarsko življenje se pozna bolj v vrednosti uvoza in izvoza.
	1926	1927 1928
	v	milijonih levov
Uvoz	3637-0	4026-8 4608-2
Izvoz	3288-3	3915-0 4044-8
Bilanca	— 348-7	— 111-8 — 563-4
Pasivnost prvih letošnjih osmih mesecev je torej večja kot pasivnost ostalih dveh let skupaj. Sicer se obojno trajno dviga, uvoz in izvoz, a prvi dosti bolj kot drugi. Uvoz letošnjih prvih 8 mesecev se je dvignil proti lanskemu letu za 14-4%, proti predlanskemu letu za 26-7%, izvoz pa za 3'3 oziroma za 23%.
Izvoz najvažnejših vrst v odnosnih mesecih let 1927 in 1928 je bil v tonah
sledeči:	1927	1928
Surovi tobak	15.622	16.759
Jajca	8.736	6.831
Koruza	111.819	35.892
Ječmen	40.722	24.124
Rožno olje	1.861	2.455
Pšenica	22.634	14.231
Ogrščica	—	39.064
Oglje	11.529	16.194
Navedeni seznam nam dvig in padec		
natančno označi. Nov izvozni predmet letošnjega leta je ogrščica; pridelek je bil dober in je omogočil precejšen izvoz.
Kakor zgoraj navedemo tudi tukaj vrednost, pri čemer se vsled višje cene vrsta nekoliko obrne in izpade to ter pride ono v vrsto (v milijonih levov):
	1927	1928
Surovi tobak	1175-3	1487-3
Jajca	482-2	369-9
Koruza	476-4	215-2
Ječmen	245-0	137-0
Janjčje kože	144-9	126-5
Rožno olje	97-6	124-9
Ogrščica	—	390-0
Pšenica	180-7	112-5
PROTI DVOJNEMU OBDAVČENJU V MEDNARODNEM ZRAČNEM PROMETU.
Mednarodna trgovska zbornica je predlagala razmotrivanja o sredstvih, ki naj omogočijo mednarodnemu zračnemu prometu predpravico onih posebnih pogojev, ki omogočijo tudi morskim transportom preprečenje dvojnega obdavčenja. 22. t. m. se bo na konferenci Zveze narodov o tem razpravljalo; predloge bo stavila Mednarodna trgovska zbornica.
PO SVETU.
V peščeni puščavi Karakum so odkrili bogata najdišča žvepla. Ta puščava se razprostira v nekdanjem Ruskem Tur-kestanu.
Izvoz nogavic iz Amerike je druga najvažnejša tekstilna ameriška eksport-na postavka. Izvoz se zmeraj bolj dviga, kar je v prvi vrsti posledica večjega izvoza svilenih nogavic; lani v prvi polovici 3,600.000 dolarjev; letos 4,700.000.
Švedski vžigalični trust je pomnožil glavnico za 142 milijonov švedskih kron. Zadnji emisijski tečaj je znašal 525 odstotkov.
Srednjeevropski lesni kartel je inipor-tiral v letošnji polovici na Ogrsko za 64 milijonov pengo lesa. Vsled zvišane cene je pridobil pri 100.000 vagonih 18 milijonov pengo. Ceno stavbenega lesa so proti lani zvišali na dvakratno vsoto, kar pride v dobro zlasti češkoslovaškim in rumunskim lesnim industrijcem.
Efektna borza v Sofiji, otvorjena 16. septembra t. L, posluje vsak teden trikrat, ob torkih, četrtkih in sobotah.
Italijanska Bcmberg d. d. v Milanu zvišuje delniško glavnico od 24 na 30 milijonov lir.
V Avstriji hitijo z zgradbo novih sladkornih tovarn. Kakor povsod se hočejo tudi na tem polju osamosvojiti.
Z osnovno glavnico 5 milijonov dolarjev so ustanovili ob sodelovanju nemške in ameriške glavnice hipotekarni kreditni zavod, ki bo dovoljeval dolgoročne kredite nemški srednji industriji in nemškim poljedelskim obratom. Glavnica se more zvišati na petkratni sedanji obseg.
Sanacija mlinskega koncerna Vikto-ria v Budimpešti, ki se je zrušil pred dvema letoma, je stala ogrsko vlado 120 milijard prejšnjih ogrskih kron.
American Bembcrg Corp. hoče zvišati delniško glavnico od 17‘5 na 31-5 milijonov dolarjev. Promet družbe in povpraševanje po njenih izdelkih je tako veliko, da hočejo pričeti z zgradbo tretje tovarne, koje stroški so proračunjeni na
3.500.000 dolarjev.
Trgovski stiki med Rusi in Poljaki postajajo zmeraj 1x>lj živahni. Sedaj kupujejo Rusi v velikih množinah tekstilno blago v Lodzu; naročila bodo obsegala milijone dolarjev.
Češkoslovaška je importirala v septembru za 1524 milijonov Kč blaga, eksportirala ga je za 1800 milijonov; bilančna aktivnost je padla na ca 200 milijonov Kč.
0 Daimler-Benz se širijo razne govorice glede plačilnih težkoč. Družba naznanja, da je promet prvih letošnjih devet mesecev prekosil istočasni lanski promet ter da imajo tovarne dosti dela še za deset mesecev. Bančni dolgovi v znesku 7 milj. mark se razdelijo na deset bank, ki so z družbo v zvezi.
Šanghaj, veliko kitajsko trgovsko mesto, je štel pred vojsko 300.000 do
400.000 ljudi; sedaj jih šteje 2,726.000;
1.513.000 jih živi v kitajskem oddelku,
855.000 v mednarodnem, ostali pa v francoskem oddelku.
Potujočo razstave živine hoče prirediti naše poljedelsko ministrstvo po možnosti v vseh okrajih. Imele bodo oddelke za govedo, prašiče, koze, čebele in divjačino. S tem hočejo dvigniti umno kmetijstvo.
Poljedelsko ministrstvo bo nakupilo za 100.000 dinarjev lanenega semena v Litvi in ga bo razdelilo med kmete v osiješki oblasti in v Sremu.
Posojilo za nabavo železmiškega ma-terijala je po zatrdilih merodajnih nemških gospodarskih krogov zagotovljeno. Stahhverke iščejo, kot smo že pisali, primeren kredit po 5% v Ameriki. Končni dogovor pa še ni sklenjen.
Angleška cementna industrija je sklenila dogovor o skupni ureditvi prodajnih cen. S tem dogovorom je končan dolgoletni boj za cene v angleški cementni industriji.
Državna agrarna banka na Poljskem
bo zvišala temeljno glavnico na 30 milijonov zlatov. Skupna bilančna vsota banke je znašala 1. septembra t. 1.
602.700.000 zlatov.
Jesenski velesejem v Frankfurtu je bil pravkar zaključen. Po obsegu je prejšnje velesejme nadkrilil. Dobro je zaključil v gradbi strojev, pohištva in domače opreme, manj dobro pa v tekstilijah, usnju in čevljih.
RIFE.
iNa podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta je g. minister financ odločil, da se ukine poslednji stavek trinajstega odstavka, točke 3 v razpisu C. br. 39.200 z dne 9. septembra 1926 in da se vpiše namesto tega ukinjenega stavka nov stavek, ki se glasi:
»Če se kompletna instalacija ne more uvoziti v šestmesečnem roku od dne prve ekspedicije ali če se zbog pošiljanja transportov uvoz ne more izvršiti pri j odobreni carinarnici, ima generalna di- J rekcija carin pravico, na podstavi obraz- j
1	oženili vlog podaljšati rok za uvoz največ še v treh presledkih po šest mesecev, odnosno odobriti za poedine transporte kompletnih instalacij uvoz tudi pri drugih carinarnicah; v tem primeru se predpiše v odločbi tudi način, kako naj se prizadete carinarnice med seboj obveščajo in razbremenjajo.«
periodah prosperitete ali pri porastu vzajemnih potreb.
Z ozirom na celokupnost češkoslovaške zunanje trgovine prikazuje izmenjava dobrin z Jugoslavijo sledeče propor-cije:
Uvoz	Izvoz
Izvoz tobaka je narasel tako po teži kot glede vrednosti, vendar bolj po vrednosti. Jajca so glede teže in glede vrednosti nazadovala. Kalamiteta letošnjega koruznega pridelka nam je znana že iz več člankov. Nov pojav je nazadovanje v eksportu ječmena. Eksport rožnega olja je začel napredovati; po vojski so nasade vrtnic omejili in so gojili tam tobakovo rastlino, sedaj so se pa spričo dobrih prodajnih možnosti te kulture zopet oprijeli. Ogrščica je, kot rečeno, nekaj novega, pa je prinesla že zelo veliko dobička. Glede žitaric je treba omeniti zlasti trajno sušo; veliko so pričakovali, ker je v prvih mesecih pridelek dobro kazal, potem se je pa vse izjalovilo. Če bi ne bilo ogrščice, ki je dala v dveh mesecih julij in avgust okoli 390 milijonov levov, bi bila trgovska bilanca še brezprimerno slabša..
Po deželah namembe je bil eksport takole razdeljen: Tobak Nemčija, Poljska, Avstrija, Belgija, Italija itd. Jajca skoraj izključno Nemčija, Avstrija in Švica. Ogrščica Rumunija, Nemčija, Avstrija i. dr. Ječmen Nemčija, Belgija, Holandska i. dr. Pšenica Turčija in Grčija. Janjčje kože in kozine Nemčija, Avstrija in Francija.
Letošnja suša je — kakor vidimo — povsod škodovala, ne samo pri nas v Srednji Evropi.
Iz naših organizacij.
Razsodišeni odbor pri Gremiju trgov-*ev Celje. Po § 8 pravil za razsodiščni odbor pri Gremiju trgovcev Celje razglašamo, da se je ta odbor dne 12. t. m. ustanovil za leto dni, kakor sledi: predsednik: trgovec g. Kramar Josip; predsednikov namestnik: trgovski namešče- j nec g. Pibrovc Rudolf; člani: trgovci gg. Leskovšek Franjo, Loibner Karl, Strupi | Franc, Cerlini Drago in Diehl Robert ter člani: trgovski nameščenci gg. Iglar Ka-milo, Slana Ferdinand, Munda Franc, Hojnik Rudolf in Bevc Miloš. V slučaju potrebe se mora iz teh gospodov sestaviti tako poravnalno poverjeništvo, obstoječe iz predsednika oziroma njegovega namestnika in dveh članov, od katerih mora biti eden trgovec in eden trgovski nameščenec; kakor tudi razsodno poverjeništvo, ki pa sestoji iz predsednika oziroma njegovega namestnika in štirih članov, od katerih morata biti dva trgovca in dva trgovska nameščenca. — Gremij trgovcev Celje.
SLADKOR V ČEŠKOSLOVAŠKI.
S koncem septembra se je zaključila 10. povojna sladkorna kampanja v Češkoslovaški. Zaposlovala je 99 tovarn surovega sladkorja, 53 mešanih tovarn in 10 rafinerij; skupaj torej 162 tovarn.
V	prvi povojni kampanji 1917/18 je delalo 175 tovarn; od tedaj do letos so zgradili štiri nove tovarne, 17 obratov so pa opustili. V kampanji 1927/28 so napravili 12,531.634 stotov surovega sladkorja, za 2,117.739 ali 20'34% več kot v prejšnji kampanji. Doma so porabili 3,932.000 stotov sladkorja, za 6‘31 t>dstotkov več kot leta 1926/27, a za 3'1 odstotka manj kot leta 1925/26. Ekspor-tirali so 8,129.537 stotov sladkorja, za
1.046.000 stotov več kot v prejšnji kampanji; leta 1926/27 je znašal eksport 68 odstotkov skupne produkcije, leta 1927-1928 pa 64-8%.
* * •
GRŠKI TOBAK ZA AMERIKO IN
AVSTRIJO.
Na podlagi poročil o letošnji kvalitativno in kvantitativno nenavadno slabem pridelku tobaka v Turčiji (za 20 milijonov oka manj kot lani!) se je zbudilo večje zanimanje za grški tobačni pridelek, ki je za ca 3,500.000 oka večji kot lani. V zadnjem času kupujejo v Solunu in makedonskih tobačnih središčih zastopniki ameriške Tobacco Co in zastopniki avstrijskega tobačnega monopola večje množine tobaka, zlasti vrsto Ekaterini. Prvi so nakupili doslej
300.000 oka, zadnji 150.000. 1 oka = 1-278 kg.
Industrija.
Avstrijsko rudarstvo v letu 1927. Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in obrt priobčuje v »Mitteilungen liber den osterreichischen Bergbau« podatke v avstrijski rudarski produkciji v letu
1927.	Poraba rudarskih gorivnih snovi v letu 1927 je znašala 8,762.000 ton, od katerih je bilo 5,601.000 ton importira-nih. Od domače produkcije je prišlo samo 175.000 ton na črni premog. Napram prejšnjemu letu se je poraba dvignila za 571.000 ton ali za 7%. Na vsakega prebivalca je prišlo 1341 kg. Premogar-stvo je zaposlovalo lani vsega skupaj
13.000	oseb. Povprečni čisti zaslužek delavca za posad (Schicht) je znašal v črnem premogarstvu 8-91 šilingov, v rjavem pa 9'55. — Dalje so producirali leta 1927 v Avstriji 15,986.000 met. stotov železjie in manganove rude v vrednosti 12,200.000 šilingov; 1,279.000 stotov svinčene in cinkove rude v vrednosti 4,070.000 šilingov; 1,510.000 stotov bakrene rude v vrednosti 3,378.000 šilingov; 193.000 stotov žveplene rude v vrednosti 369.000 šilingov; 4721 stotov zlate rude v vrednosti 39.500 šilingov; 180.600 stotov surovega grafita v vrednosti 647.000 šilingov. V avstrijskih solinah so dobavili 4,601.000 hi slanice z vsebino 1,454.000 stotov surove soli.
Dolžnost vsakega zavednega trgovca ]e, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«!
RAZNO.
Jesonjski semenj v Zagrebu se otvori brez vsakih formalnosti v četrtek, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne in traja do
21.	t. m. Uprava državnih železnic je dovolila pose trnkom 50% popust na vseh železnicah.
Izseljeniško gibanje meseca julija t. 1. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše kraljevine meseca julija t. 1. v prekomorske države 1816 oseb, t. j. za 511 več kot meseca julija prešlega leta. Celokupno število izseljencev v času od 1. jauarja do konca julija t. 1. je za 465 oseb večje, kot je bilo število v istem času prošlega leta. Izselilo se je največ iz Hrvaške in Slavonije (854), nato največ iz Slovenije (297), iz Vojvodine (263), Dalmacije (215), iz Srbije (89), Bosne in Hercegovine (85) in Črne gore (13). Od teh je bilo 66% poljedelcev. Največ je odpotovalo v Kanado (855), v Zedinjene države (465), Argentinijo (238) itd. Meseca julija se je vrnilo v domovino vsega 641 oseb, a celokupno število ljudi, ki se je vrnilo od 1. januarja do konca julija t. L, znaša 2984 oseb, medtem ko se je v istem času prošlega leta vrnilo vsega 2377 oseb.
Seznam sejmov in razstav. Mednarodna trgovska zbornica v Parizu izdaja vsakih 6 mesecev publikacijo »Pregled vseh sejmov in razstav«, ki se imajo vršiti po celem svetu. Publikacija daje trgovcem in industrijalcem potrebne informacije o sejmih in razstavah, ki se imajo vršiti v 51 državah v času od 1. julija 1928 do 31. maja 1929. Seznam vsebuje obširne podatke o razstavnih predmetih, tablice z označbo cen za razstavne prostore, dovoljene olajšave za prevoz blaga, število razstavljalcev, po-setnikov, kupcev itd. v posameznih državah, kjer se prirejajo sejmi in razstave. Publikacija stane Din 25’— in jo je mogoče naročiti pri »Nacionalnem odboru SHS, Medjunarodne Trgovačke Komore v Beogradu, Kolarčeva ulica l/II.
Pooblastilo za razstavljalce vina na zagrebški razstavi od 18. do 21. oktobra
1928.	Mestna občina zagrebška je dovolila 50% popust na mestni trošarini za vse razstavljalce, ki se bodo udeležili vinskega sejma in razstave, ki se vrši obenem z razstavo cvetja, sadja, povrtnine, modno in reklamno revijo v okviru zagrebškega sejma od 18. do 21. oktobra. Za vina, ki se na razstavi ne bo-bo razpečala, se vrne trošarina ob izvozu vina iz Zagreba, če se ta izvrši najdalje v času 8 dni po zaključku sejma.
Zopet bombaž. Ameriški poljedelski urad je priobčil 8. t. m. cenitev o kondicijah ameriškega bombaža za 1. oktober in jih ceni na 54-4% proti 60'3% s septembrom t. 1. in 54-2% L oktobra 1927. Skupni pridelek je cenjen na 13,993.000 bal, 1. septembra t. 1. 14,439.000, 1. oktobra 1927 pa 12,678.000. V zadnjih petih letih je znašala produkcija povprečno 14,160.000 bal. — Mednarodni poljedelski urad v Rimu prinaša prvo uradno cenitev egiptske vlade o tamošnjem bombažu, in je cenjena bombaževa produkcija za I. 1928/29 na 3,100.000 met. stotov, kar je 14 odstotkov več kot lanska produkcija, a za 4-7% pod povprečno produkcijo zadnjih petih let. Na hektar je pridelek isti kot lani in nekoliko nižji kot petletna povprečnost. Egi-pet ima na mednarodnem trgu bombaža že prav veliko vlogo.
Šmol-ova
„Gumitran“ mast za usnje
i: edino pravo sredstvo
< ►
ii za konzerviranje usnja štrapacnih čevljev i| „UNIO“, družba z o. z. — Maribor
Francija bo dajala Nemčiji denar.
Charles Mitchell, predsednik newyorške National City banke, je po povratku iz Evrope povedal časnikarjem marsikaj zanimivega o bodočem kritju nemške potrebe na kapitalu. Dejal je, da bo prišla v bodoče bolj kot doslej Francija v poštev. Francija je pripravljena pomagati nemški industriji v njenih finančnih težkočah in bo postala tudi v splošnem važen kreditni vir za Nemčijo. Zlasti je Mitchell poudarjal, da bodo prizadevanja ameriških bankirjev za investiranje kapitala v Nemčiji, ko bo prišla prilika, zadela v bodoče bolj na konkurenco francoskih finančnikov kot pa angleških bank. Bistveni deli francoskega prebivalstva so prišli v zadnjem času do prepričanja, da je ustvaritve zvez z Nemčijo na industrijskem polju želeti največji izmeri.
Banka za ženske kliente. Zveza bank v Rotterdamu na Holandskem bo otvo-rila s 1. novembrom bančni oddelek, ki bo namenjen izključno le ženski klien-teli in kjer bodo nastavljene samo ženske. Take »Ladies Departments« imajo v Ameriki že številne velebanke. Njih pravi namen je, da se pomaga ženskim klientom pri naložbi ter pri upravi njih premoženja. Te banke so se v Ameriki prav izborno obnesle. Rotterdamski oddelek bo vodila C. M. Meyers, ki je že 15 let prokuristka pri omenjeni zvezi.
Montocatini. Upravni svet družbe Montecatini je sklenil, da se bo družba pričela pečati s produkcijo umetne svi-
le. Zgradila bo v ta namen tovarno v Pallanzi ob Lago Maggiore, kjer bo proizvajala umetno svilo po azetatni meto-todi. Dalje je kupila družba na Holandskem veliko tovarno, kjer bo v veliki izmeri izdelovala amoniak.
Pospeševanje poljedelstva v Avstriji.
V	letošnje,m avstrijskem proračunu je vstavljenih za pospeševanje poljedelstva
2,200.000	šilingov; 500.000 šilingov pride na pridelovanje krmil, 750.000 na gojitev rastlin, ostanek pa na kultivacijo nerodovitnih ali malo rodovitnih okrajev. Kot zaključek že več let trajajočega pospeševanja poljedelstva, o čemer je »Trgovski list« stalno poročal, označajo bistveni dvig pridelka v raznih panogah poljedelstva. Kakor pravijo poljedelski krogi, bodo dali tudi v bodočem letu isti znesek za pospeševanje poljedelstva in bo tako dana priložnost za nadaljno zvišanje pridelka. Avstrija je v tem oziru tako napredovala, da kljub goratemu značaju dežele in kljub Dunaju lahko sama krije svojo žitno potrebo, izvzemši pšenico. A tudi pšenični pridelek se množi od leta do leta in upajo, da bo ta kmalu zadoščal potrebam Avstrije. Zlasti veliko so začeli uporabljati v zadnjem času v Avstriji umetnih gnojil, o čemer je »Trgovski list« tudi že poročal.
Za jubilejno tekmovanje v pšenici in ovsu, razpisanem od češkoslovaškega ministrstva ob priliki desetletnega obstoja češkoslovaške republike, se je oglasilo 253 udeležnikov za pšenico in 308 za oves.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 komadov varovalk za zavarovanje telefonskih naprav ter glede dobave medenine; do 19. oktobra t. 1. glede dobave 2000 kg jeklene pocinkane žice; do 20. oktobra t. 1. pa glede dobave 125 parov lesenih spojk za tračnice.. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
22.	oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 120 kg železa za avtogenično varenje in 60 komadov Bourdonovih cevi za manometre. — Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave armatur za plinske cevi; do 30. oktobra t. 1. pa glede dobave 40 m3 bukovih drv. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 750 m železnih cevi za parno kurjavo; do 27. oktobra t. 1. glede "dobave 50 kož za prehodne mehove; do 28 oktobra t. 1. pa glede dobave 1800 m cevi za parno kurjavo. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave vodovodnih cevi. — Direkcija državnega rudnika v Ka-kanju sprejema do '31. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa iz gumijevih cevi. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 18. oktobra t. 1. se bo vršila pri In-tendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 498.000 kg ovsa; dne 19. oktobra t. 1. pa glede dobave 560.000 kg sena. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.) — Dne 20. oktobra t. 1. se bo vršila pri Inženjerskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede instalacije elektrike na zgradbi vojašnice na Su-šaku. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.)
Dobavo. Obče’ odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave jute za ribanje, mila, sveč, svinčenih zalivk, metelj, krtač za ribanje, kontenine in flanele. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 19. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave desk. Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov varnostnih stekel za električne svetilke. (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 2500 kg pisanih
cunj za čiščenje; do 23. oktobra t. 1. glede dobave manesmanovih in plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje 246 komadov starih pil v nasekovanje. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg belih cunj za čiščenje strojev ter glede dobave hrastovega lesa. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 95.000 komadov kapsul. Direkcija državne željezare Vareš-Maj-dan sprejema do 26. okt. t. 1. ponudbe glede dobave 0000 kg riža in 4000 kg masti. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 1550 zavitkov brzinomerilnih trakov; do 24. oktobra t. 1. glede dobave 200 kg glicerina; do 27. oktobra t. 1. glede dobave 900 komadov ročajev za armature ter glede dobave 130 komadov dežnih plaščev. — Saobračajno-komerci-jelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave svetilnih armatur in raznih svetilk. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 22. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 480 m3 peska za lokomotive. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 500 komadov lopat za premog in 200 komadov ključavnic za vagone; dne 3. novembra t. 1. glede dobave barv in barvnega materijala. — Dne 2. novembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 14,000.000 komadov spojk; dne 3. novembra t. 1. glede dobave belega papirja za pakovanje tobaka; dne 5. novembra t. 1. pa glede dobave 128.000 kg belega kartona. — Dne 3. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 500 komadov lopat; dne 5. novembra t. 1. glede dobave usnjenega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 18. oktobra 1.1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave mesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
Prodaja. Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajo^u ofertalna licitacija glede prodaje 150 ton premoga. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Ivan Hribar:
133
IVto f I sp o nrt I n t -
Na kar sem po vesteh, ki jih je vlada po oficijoz-nih listih priobčevati dala, pripravljen bil, to se je zgodilo. Dne 19. avgusta 1910 prišel je k meni v pisarno podžupan dr. Ivan Tavčar ter mi je izročil dekret deželnega predsedstva, ki me je obveščal, da cesar moje šeste izvolitve za župana ni potrdil. Dr. Tavčarju izročil sem takoj ključe od svoje pisal-nice, potem sem se pa poslovil od magistralnega ravnatelja Ivana Vončine.
0	dogodkih, ki so se kasneje vršili, govorim na drugem mestu. Tukaj pripominjam le, da se je vladni komisar vitez Laschan, ko si je moje uradovanje dodobrega ogledal, proti knjigovodji Trdini in drugim magistratnim uradnikom večkrat pohvalno izrazil o meni. Slovenska ljudska stranka vložila je pri vladi po Ivanu Kregarju in Ivanu štefetu nekoliko ovadb proti meni. Opozarjala sta z njimi na domnevne nepravilnosti mojega uradovanja. Te ovadbe je vladni komisar natančno preiskal ter se je prepričal, da so vse obdolždtve iz trte zvite. V tem smislu poročal je tudi vselej deželni vladi.
Da nisem bil potrjen za župana, pripisujejo si v zaslugo Lina Kreuterjeva, nemški »Volks-rat< in baron S c h w a r z. Slovenska ljudska stranka — ali bolje rečeno šušteršičevci te stranke — delajo se sicer, ko da so zaradi okrnjenja občinske avtonomije užaljeni; v resnici pa si pripisujejo tudi delež na omenjeni zaslugi.
Ce je to zasluga, ima je res vsak nekaj. Naj bodo srečni z njo: za Ljubljano so dosegli nekolikoleten zastoj v razvoju in napredku. Zdi se mi pa vendar, da bi samo složno delovanje teh treh, odnosno štirih faktorjev ne bilo rodilo še željenega uspeha. Zato je bilo treba pomoči od zunaj.
Slučajno so mi kasneje prišle v roke vse niti, ki so se pletle okoli nepotrditve. Zaradi popolnosti in da se vidi, kako številna je bila gonja, ki je drvila za tem zajcem, pokazati jih hočem.
V	Bosni bil sem v družbi odvetnika dr. Danila D i m o v i 6 a udeležen pri neki lesni kupčiji. Glede te kupčije imel je konsorcij, v katerem sta poleg Di-moviča in mene bila še tudi Šerifbeg Filipovič iz Ključa in Fran Tomec iz Ljubljane, dne 19. septembra 1911 posvetovanje v Banji Luki, kjer stanujeta Dimovičeva mati in sestra. Ob tej priliki seznanil sem se z obema imenovanima damama in sestra mi je pripovedovala, da hodi vsake počitnice za nekaj tednov k svojemu sorodniku dr. Binderju v Kamnik. Stara mati odvetnika Dimoviča bila je namreč rojena Per-havčeva iz Ljubljane in tako je po dr. Binderjevi soprogi tudi Dimovičeva rodbina prišla v sorodstvo z le-tem.
Gospica Stana Dimovičeva, učiteljica v Banjiloki, pravila mi je, kako je k dr. Binderjevim večkrat zahajala Lina Kreuterjeva in kako se je tamkaj hvalila, da me je očmjevala na Dunaju kot ilojal-nega. Opozarjala da je tamkaj posebno na to, da so celo Rusi bili pri meni v Cerkljah. Lina Kreuterjeva
mislila je
tu očividno na grofa Vladimirja
Aleksejeviča Bobrinskega, ki se je iz Bohinja, kjer je živel leta 1910. s svojo rodbino več tednov na počitnicah, pripeljal nekega dne k meni v Cerklje. Ogledal si je strmolski grad, ki ga je nameraval kupiti za svojega bratranca, multimilijonarja Alekseja Aleksejeviča Bobrinskega.
Dalje je Lina Kreuterjeva pripovedovala, da jo je pri njenem prizadevanju krepko podpiral nemški »Volksrat« s tem, da je potrjeval njene denuncijacije, da nisem državi zvest. Pa tudi agitacija proti »Kranjski hranilnici«, glede katere je nemški »Volksrat« smatral za dokazano, da izvira od mene, se je izrabila proti potrditvi. Po tem pripovedovanju učiteljice
Stane Dimovičeve mi je bilo takoj jasno, zakaj je minister Haerdtl barona Schvvegla tako debelo pogledal, ko je prišel k njemu posredovat za potrditev. Očevidno mu ni bilo umevno, kako more on kot voditelj nemške stranke na Kranjskem, govoriti v prilog potrditve v tisti sapi, ko pritiska »Volksrat« z vso silo proti njej.
Prišel mi je v roke prepis obširnega poročila, katerega je nemški »Volksrat« v Ljubljani poslal na Dunaj nemškemu ministru rojaku. To poročilo je takšno, da se čita, ko spis urada, ki je poklican k soupravi države. Iz njega je z vso jasnostjo vidno, da je osrednja vlada to politično institucijo neznatnega nemškega prebivalstva korenito slovenske kranjske dežele smatrala za poklicano sosvetovalko v upravnih zadevah. Dasi je to poročilo kot zgodovinski dokument jako važno, vendar je preobširno, da ga tu priobčim. Zato se omejim le na nekatere silno zanimive ugotovitve.
Ako se je dotlej poročnika Mayerja smatralo kot edinega krivca za krvoprelitje z dne 20. septembra 1908. leta, dajo neke besede iz »Volksratovega« poročila sklepati, da temu ni tako. »Volksrat« namreč piše: »Diesmal solite es leider'zu traurigen, allseits bedauerten Konsequenzen fiihren und schon vor 9. Uhr abends trat die von allen einsichtigen und ruhig urteilenden Leu ten langst be-fiirchtete blutige Katastrophe ein.< (Tokrat imelo je to privesti k žalostnim, vsestransko obžalovanim posledicam in že pred 9. uro zvečer nastopila je krvava katastrofa, ki so se je vsi uvidevni in mirno sodeči ljudje že davno bali.) Ali iz teh besedi ne zveni neprevidno priznanje, da je poročnik Mayer ob svoji usode-polni odločbi stal pod gotovimi uplivi simpatizerjev nemškega »Volksrata«? Naj si bode le pod sugestijo v pogovoru mu prišeptane bojazni.
Z ostrimi besedami obsoja »Volksrat« deželnega predsednika barona Schwarza, ker ni dal proglasiti izjemnega stanja in pravi doslovno:	»so
konnte es auch geschehen, dafi die beiden gefallenen Opfer mit ungeheuerem Pompe begraben vvurden«. (Vsled tega je bilo tudi mogoče, da so obe padli žrtvi pokopali z neznansko svečanostjo.)
Dr. Ferdinand Eger, ki je spis podpisal kot predsednik »Volksrata«, bil bi torej želel, da se nedolžni žrtvi pokopljete kar na tihem kot dvoje zločincev.
Ako že to kaže vso predrznost nemškega »Volksrata«, prihaja pa v poročilu do neomiljenega izraza tudi brezmejna podlost, ki se zrcali v temle odstavku:
»Der Umstand, dafi die deutsche Btirgerschaft Laibacb’s, ohne auch nur die leiseste Veranlassung hiezu geboten zu haben, das Opfer eines planmassig und in aller Ruhe vorbereiteten schandlichen t)ber-falls geworden ist und dafi uninittelbar darauf der-selbe Biirgermeister und dieselben Parteifiihrer, die dieses Attentat, dessen beliebige Verhinderung ganz in Ihren Handen lag, ruhig geschehen Hessen, so-fort, nachdem die sogenannte »Rache fiir Pettau« prompt vollzogen und den Deutschen der s e it d en
1	e t z t e n R e i c h s r a t s w a h 1 e n o f f e n in Aus-siclit gest elite Denkzettel in klirren-d e r M ii n z e verabreicht w o r d e n w a r , den gleichen exzedierenden Pobel mit einem Finger-zeige miihelos wieder zur Ruhe brachten, lafit tief ge-nug blicken. Er lafit uns mit niedcrdruckender Ge-wifiheit erkennen, dafi wir dem vom nptorischen Doutschenhasse erfiillten und seine tiefgewurzelte feindseelige Stimmung gegen alle deutschen Regungen ganz unverhullt zur Schau tragenden Biirgermeister Ivan Hribar, sowie seinen zuin grofien Teilen vom gleichem Geiste beseelten Genossen im Laibacher Rathause auf Gnade und Ungnade schonungslos uber-liefert sind.«
(Nemško ljubljansko meščanstvo postalo je, ne da
je dalo za to najmanjši povod, žrtev ostudnega napada, ki je bil pripravljen po načrtu in v vsem miru.
Isti župan in isti vodje stranke, ki so mirno dopustili, da se je izvršil ta atentat, ki bi ga bili lahko preprečili, so neposredno na to ravno tisto razgrajajočo sodrgo z migljajem prsta pomirili zopet brez truda takoj, ko je bila točno dovršena takoimenovana »osveta za Ptuj« in izročena Nemcem v žvenketajočem denarju spomenica, ki jim je bila od zadnjih državnozborskih volitev sem očitno obljubljena.
To omogoča globok upogled, ki nam s tlačečo gotovostjo daje spoznati, da smo brez prizanesljivosti na milost in nemilost izročeni županu Ivanu Hribarju, o katerem je znano, da je polen sovraštva do Nemcev, in ki svoje globoko ukoreninjeno sovražno nastrojenje proti vsemu nemškemu gibanju čisto neprikrito kaže, kakor tudi njegovim tovarišem na ljudbljanskem rotovžu, ki so navdahnjeni istega duha.)
Končno prosi »Volksrat«: »da unserer festen t)ber-zeugung zufolge und auf Grund unserer genauen Kenntniss der Verhhltnisse einzig und allein nur auf diesem Wege dir Anbahnung halbvvegs friedlicher Lebensbedingungen erwartet 'werden kann
a) um die Auflosung der derzeitigen Laibacher Gemeindevertretung, die so rasch als moglich durch-zufuhren \vare und
b) um die unverziigliche Gbernahme der stadti-schen Polizeiverwaltung in die Haude des Staates«.
(ker je po našem trdnem prepričanju in na temelju našega natančnega znanja razmer edino in samo po tej poti mogoče priti do vsaj nekšnih mirnih živ-ljenskih pogojev, da se
a) kar najhitreje mogoče razpusti sedanje ljubljansko občinsko zastopstvo in
b) brez odloga prevzame mestna policija v državno upravo.)
Nemški »Volksrat« bi si bil torej želel izjemnega stanja že zaradi tega, da se prepreči pijeteta do žrtev, ki jih je zakrivil brezmiselni fanatik v vrstah avstrijskega vojaštva. Poleg tega je imel pa toliko drzno čelo, da je mene dolžil, da sem nemire prouzročil in trpel zato, da se Nemcem maščujem, ker so nasprotovali moji izvolitvi za državnega poslanca. In kaj tacega si je upal zapisati v isti sapi, ko ptujski prepad na Slovence označuje z »die sogenannten Pettauer Vor-fiille« (takozvani ptujski dogodki).
Vladni krogi so nam Nemce označevali s »harm-lose deutsche Bevolkerung Laibach’s« (neškodljivo (pohlevno) nemško prebivalstvo ljubljansko). Zares: jasneje bi »Volksrat« ne bil mogel dokazati te pohlevnosti, ko s tem svojim »Berichtom« (poročilom). Pomislite: neznatna, doseljena manjina, pomnožena z najzavržljivejšimi življi, ki so zatajili slovenske svoje matere, kliče nad podavljajočo večino avtohtonega deželnega prebivalstva izjemno stanje, da mu onemogoči pokazati plemenite nagibe svojega srca! Večjega cinizma si je težko misliti! Vsakemu, ki zna količkaj trezno soditi, mora biti iz tega jasno, kakšna miselnost je naše nemške sodeželane prevevala do Slovencev.
(Dalje prihodnjič.)
prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na velko
JOSIP MORAVČC
MARIBOR, Slovenska ulica 12
===== Zahtevajte ponudbo. ==~
VELETRGOVINA *
A. ŠARABON
v Lieibiiani |
priporo?«
špecerijsko biago
raznovrstno Iganja, moko in deSolno prt« delka. - Raznovrstno
RUDNINSKO VODO!
Lastna praiarna za kavo In mlin sa dilava s olaktriinlm obratom.
Ceniki aa razpolago I
Karol Ussar
Izdelovattelf tehtnic MARIBOR, Plinarniška 17
Ima « zalogi in popravlja vsakovrstne tehtnice. AvtogenICno varjenje!
Trgovci in industrijci
TRGOVSKI — LIST! —
se priporoča ta
nldiiji iauntoi!
O'
SLAVIJA
jugoslovanska zavarovalna banka d. d. n
se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodam z avtomobili, poškodbam stekla i. f. d.
Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah. Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po vsej Kraljevini
LJUBUAMA - GREGORČIČEVA ULICA 23 • TEL. 2552
$
<3
TRG.-INO. O. D.
SE PRIPOROČA ZA TISK VSAKOVRSTNIH TISKOVIN ZA TRGOVCE, OBRTNIKE, INOUSTRIJCE IN URADE. LASTNA KNJIGOVEZNICA, f*
Frtistni	_	Pristni
in pravi K&VŽiCCiV in pravi
HastSinski ielo&mi Siker
znan In preizkušen kot zanesljive domače zdravilo in nad 20 let, Izdeluje in dobavlja
EDIN O Ib F,
Rastlinska destilacija tFLORIAN« (Izdclovaleo Ertmund KavilC) družba i o. z. » Ljubljani •eepoevetska cesta tt. II (KollreJ)
Vsaka pristna steklenica Je opremljena x originalnim podpisom i ®« prletisoat JcsmCI:
se ponaredb, M se prodajajo eameete pristnega
.llorlana* 1
Ureja dT. IVAN PLBS8. — Za trgovalo« - induatrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MJHALKK, Ljubljana.