58 Physical ability of patients with a pacemaker Abstract Physical activity is highly recommended for people with a pacemaker, especially aerobic exercise, since it strengthens the cardio- vascular system, helps maintain general health and prevents faster disease progression. Ten patients (five men and five women) with a pacemaker were included in the research. The National institute of Public Health selected tests to determine how to evalu- ate physical ability of people over the age of 65. These tests were used to evaluate physical ability of patients with a pacemaker, since their average age was 71.1±5 years. The patients reached average or above average results in all tests. Men achieved better results in tests that measure leg and upper limb strength. They also had better results in coordination, speed and agility tests, compared to women. Women had better results assessing lower body flexibility. Good physical ability allows people with a pace- maker to perform daily activities, to have better quality of life and healthy ageing. Keywords: pacemaker, physical ability, heart diseases Izvleček Srčni spodbujevalnik ne predstavlja oviro za športno dejavnost. Nasprotno, za ljudi s srčnim spodbujevalnikom je telesna de- javnost, še posebno aerobna vadba, toliko pomembnejša, saj krepi srčno-žilni sistem in omogoča ohranjanje zdravja ter pre- prečuje poslabšanje bolezenskega stanja. V raziskavo je bilo vključenih deset ljudi s srčnim spodbujevalnikom (pet moških in pet žensk), povprečne starosti 71,1±5 let, ki so opravili teste za oceno gibalnega stanja, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje opredelil za testiranje telesne zmogljivosti starejših od 65 let. Rezultati so pokazali, da so merjenci v večini, pri vseh testih dosegali povprečne in nadpovprečne vrednosti. Mo- ški so imeli boljše rezultate pri testih za ugo- tavljanje moči nog in zgornjega uda ter pri oceni koordinacije, hitrosti in agilnosti, v pri- merjavi z ženskami. Ženske so imele boljše rezultate pri oceni gibčnosti spodnjega dela telesa. Dobra telesna zmogljivost, ljudem s srčnim spodbujevalnikom, omogoča opra- vljanje vsakodnevnih aktivnosti ter zdravo in kakovostno starost.  Ključne besede: srčni spodbujevalnik, telesna zmogljivost, bolezni srca Jerneja Premelč, Vedran Hadžić Telesna zmogljivost ljudi s srčnim spodbujevalnikom šport in zdravje 59 „ Uvod Ena izmed izjemnih pridobitev sodobne medicine je srčni spodbujevalnik, ki je od svoje prve vstavitve leta 1958 doživel velik razvoj. Srčni spodbujevalnik ali pacemaker je majhna računalniška naprava, vstavljena v prsni koš, ki uravnava nenormalni srčni ritem. Nadzira srčni utrip, zagotavlja zado- stno srčno frekvenco in omogoča uskla- jeno delovanje preddvorov in prekatov. Srčni spodbujevalniki se uporabljajo za zdravljenje motenj srčnega ritma, najpo- gosteje pri bradikardiji, ko srce ne zmore zagotoviti zadostnega pretoka krvi po te- lesu, ljudje pa ob tem občutijo utrujenost, vrtoglavico, težko sapo idr. Srčni spodbuje- valnik opazno izboljša kakovost in podaljša življenje ljudem z motnjami srčnega ritma. Odpravlja marsikatero težavo srčnih bolni- kov in omogoča njihovo zdravljenje. Srčni spodbujevalnik motnje srčnega ritma od- pravlja z električnimi impulzi, ki jih oddaja v takšnih intervalih, kot to zahteva normalno delovanje srca, v skladu s potrebami člove- škega telesa. Elektronsko je programiran tako, da nadomesti lastni vodnik srca in usmerja utrip tako, da posnema normalno prevodno zaporedje v srcu in pretok krvi v ožilje. Ena pomembnejših lastnosti srčnega spodbujevalnika je njegovo spreminjanje frekvence glede na obremenitev. Pri tele- snem naporu srce pospeši utripanje in po prenehanju obremenitve se pri zdravem človeku srce umiri v približno treh minutah. Za hitrost povečanja in zmanjšanja srčne frekvence je pri srčnem spodbujevalniku odgovorna črka R (rate responsive) na če- trtem mestu kode, ki označuje funkcije srč- nega spodbujevalnika. Prvi srčni spodbuje- valniki te lastnosti še niso imeli in njihova frekvenca je bila stalna (70 utripov/min). Srčni spodbujevalnik ima v svojem ohišju ali na konici elektrode vgrajena posebna tipala ali senzorje, ki zaznajo spremembe v srcu in organizmu ob spremenjeni aktiv- nosti. Te signale analizira računalnik, ki na podlagi algoritma za kalkulacijo frekvence odgovori z zvišano ali znižano utripno sti- mulacijo srca. Algoritem mora biti fleksibi- len za vsakega bolnika, biti mora zanesljiv in treba ga je kontrolirati prek programske opreme. Nastavitve so lahko različne. Spre- minjamo lahko osnovno frekvenco (50, 60, 70, 80 utripov/min), zgornjo frekvenco (125, 150, 180 utripov/min) in prag aktivnosti (nizek, srednji, visok). Vključuje tudi druge senzorje, ki zaznavajo spremembo dihanja (minutna ventilacija), spremenjene pritiske v prekatih, pljučnih arterijah, spremembe impedance, temperature krvi, intervale QT, pH krvi in drugo (Kazsala in Ellenbogen, 2010; Zupan, Brecelj in Geršak 2005). Pri športni dejavnosti srčni spodbujevalnik na podlagi teh sprememb zagotavlja primer- no delovanje srca. Športna kardiologija se ukvarja z učinki redne telesne vadbe na srčno-žilni sistem. Cilj športne kardiologije je omogočiti var- no ukvarjanje s telesno vadbo vsem ob čim manjšem tveganju za zaplete (Ažman Ju- van in Jug, 2014). Telesna vadba je namreč najboljša protiutež sedečemu življenjske- mu slogu in nezdravemu prehranjevanju. Ljudje s srčnim spodbujevalnikom in dru- gimi pridruženimi srčno-žilnimi boleznimi se lahko ukvarjajo s športno dejavnostjo, prilagojeno glede na zdravstvene težave (Mitchell, Haskell, Snell in Van Camp, 2005; Pelliccia idr., 2005). Tisti, ki imajo srčni spod- bujevalnik in so brez dodatnih srčno-žil- nih bolezni, se lahko ukvarjajo z zmernimi športnimi aktivnostmi, odsvetujejo pa se aktivnosti, kjer je nevarnost udarca v telo (kontaktni športi), saj se lahko poškodujejo elektrode (Gould, Betzu, Taddeo, Judge, in Lee, 1988; Heidbuchel idr., 2006). Pazljivost je potrebna tudi pri nogometu, košarki in rokometu, kjer je priporočljivo nositi posebno zaščito, in pri športnih, kjer je obremenjena rama na strani srčnega spod- bujevalnika (tenis, odbojka, košarka idr.) (Grieco, Scanlon in Pifarre, 1989; Mclemore- -Mcgregor, Chen-Scarabelli, Boonyapisit in Jongnarangisen, 2007). Razvoj srčnih spod- bujevalnikov in njegove dodatne funkcije zdravim ljudem omogočajo tudi večje fizične obremenitve (Ijiri idr., 2000). Nekate- ri otroci in odrasli s srčnim spodbujevalni- kom so vključeni celo v tekmovalni šport, kjer so izpostavljeni velikim fizičnim obre- menitvam. Za športnike s srčnim spodbu- jevalnikom je še posebej pomembno, da jih pogosteje spremljamo in testiramo pri visokih obremenitvah. Testiranje se izvaja z obremenitvenimi testi, na podlagi tega pa je treba optimizirati spodbujevalnik za potrebe športnika. Pogostost vstavitve srčnega spodbujeval- nika je v korelaciji s starostjo in drugimi pridruženimi boleznimi srca. Večina ljudi s spodbujevalnikom je starejša od 60 let. Dejavniki tveganja, ki ogrožajo srce in oži- lje bolnikov s srčnim spodbujevalnikom, so prevelika telesna teža, zvišan holesterol, kajenje, zvišan krvni tlak in krvni sladkor ter telesna nedejavnost. Slabša funkcio- nalna sposobnost srčno-žilnega sistema je opazna v zmanjšanem delovanju srca, predvsem pri intenzivnih aktivnostih. S sta- ranjem se namreč zmanjšuje število srčnih celic, njihova velikost pa se povečuje. Oži- lje ima zato debelejše stene, je bolj togo, daljše in širše. Posledice teh sprememb so vidne v povišanem krvnem pritisku, zmanj- šanem volumnu in pretoku krvi in tudi slabši sestavi krvi za prenos kisika (Gerževič idr., 2014). S starostjo se povečuje frekvenca srca v mirovanju, krvni tlak leže in vensko polnjenje, zmanjšuje pa se vzdržljivost (VO 2 max), minutni in utripni volumen srca v mirovanju, maksimalni minutni volumen, arteriovenska razlika za kisik, krvni tlak po vstajanju v pokončni položaj in barorecep- tivna funkcija. Pri telesno neaktivnih staro- stnikih se maksimalna poraba kisika vsako desetletje zmanjša za 8 do 10 %, pri telesno aktivnih pa le za 4 % (Mišigoj Durakovič, 2008). Redna telesna aktivnost je posebej priporočljiva za bolnike s koronarno bole- znijo, saj preprečuje napredovanje srčno- -žilnih bolezni. Redna telesna aktivnost okrepi delovanje srca, žilja in dihal, poveča mišično moč, izboljša ravnotežje, pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne mase, ublaži simptome srčno-žilnih bolezni in na splo- šno izboljša počutje in kakovost življenja. Tudi ljudi s srčnim spodbujevalnikom se spodbuja k redni telesni aktivnosti. Društvo srčnih bolnikov s spodbujevalnikom, ime- novano Utrip, skrbi za redna izobraževanja in predavanja, ki so namenjena ozavešča- nju ljudi o pomenu telesne vadbe, zdrave prehrane in zdravega načina življenja. Svo- jim članom omogoča redno in brezplačno vadbo pod strokovnim vodstvom. Poleg redne aktivnosti je priporočljivo, da se pre- verja tudi njihove telesne zmogljivosti, saj tako dobijo vpogled, v katerih segmentih so bolje in v katerih slabše telesno pripra- vljeni. Povratna informacija jim omogoča, da s primerno vadbo izboljšajo segmente, v katerih negativno odstopajo od povpre- čja, hkrati pa je to zanje dobra motivacija, saj lahko spremljajo svoj napredek. V ta na- men smo se odločili za izvedbo prvega te- stiranja telesnih zmogljivosti ljudi s srčnim spodbujevalnikom. Ker je bila starost mer- jencev večja od 65 let, smo uporabili test, ki ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opredelil za oceno gibalnega stanja starostnikov, po vzoru Senior fitness testa (Jakovljević in Knific, 2015). Cilj testiranja sta bila ugotavljanje telesne zmogljivosti ljudi s srčnim spodbujevalnikom in pri- merjava njihovih zmogljivosti s starostniki brez spodbujevalnika. Ponovna testiranja po določenem obdobju vadbe nam bodo omogočala natančno in objektivno vre- dnotenje učinkov vadbe, hkrati pa nam 60 bodo v pomoč pri načrtovanju in prilaga- janju vadbenih programov. „ Metode V raziskavo je bilo vključenih deset ljudi s srčnim spodbujevalnikom, od tega pet žensk in pet moških. Njihova povprečna starost je bila 71,1 ± 5 let, telesna višina 165,6 ± 11 cm in telesna masa 75,6 ± 18 kg. Srčni spodbujevalnik so imeli vstavljen v povprečju 9,3 ± 7 let. Podatki za raziska- vo so bili pridobljeni na rednih testiranjih gibalnih sposobnosti, ki potekajo v sklopu društva ljudi s srčnim spodbujevalnikom Utrip. Meritve so opravili diplomirani kine- ziologi pod nadzorom zdravnika. Za oceno gibalnega stanja ljudi s srčnim spodbujevalnikom smo uporabili teste, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje opredelil za testiranje telesne zmogljivosti starejših od 65 let, po vzoru Senior fitness testa (Rikli in Jones, 2001). Ti testi vključu- jejo merjenje telesne višine in mase, iz- računavanje indeksa telesne mase (ITM), vstajanje s stola (30 s), upogib komolca (30 s), doseg sede (cm), časovno merjeni vstani in pojdi test (2,4 m) in 6-minutni test hoje (Jakovljević in Knific, 2015; Jakovljević in Ka- cin 2011). Za predstavitev rezultatov je bila uporabljena opisna statistika. Za ugotavlja- nje razlik med moškimi in ženskami je bil uporabljen t-test za neodvisne vzorce. Ana- liza je bila narejena z uporabo statističnega programa SPSS (verzija 25.0). „ Rezultati in razprava Ženske so bile v povprečju starejše od mo- ških, z nižjim ITM in z manjšim obsegom pasu. V povprečju so imele višji diastolični krvni tlak in nižji sistolični krvni tlak, vendar med spoloma ni bilo statistično značilnih razlik (Tabela 1). Pet merjencev je imelo povišan krvni tlak (pre-hipertenzija) in trije so imeli prekomerno telesno maso, glede na razmerje med obsegom pasu in telesno višino. Ostali merjenci so imeli normalen krvni tlak in normalno telesno maso. V Tabeli 2 so prikazane povprečne vre- dnosti opravljenih testov. Povprečni čas stoje na eni nogi je bil 36,4 ± 14 s. Moški so v povprečju bolje držali ravnotežje na eni nogi, vendar razlike niso bile statistično značilne. Povprečni čas pri testu vstani in pojdi je bila 5,02 ± 0,7 s, pri čemer so bili moški statistično značilno hitrejši (F = 1,812, p = 0,008). Čeprav razlike niso bile stati- stično značilne, so se ženske v povprečju izkazale za bolj gibljive. Povprečni doseg sede je bil –0,10 ± 13 cm. Povprečno števi- lo dvigov s stola v 30 sekundah je bilo 18,1 ± 3, število upogiba komolca pa 20 ± 4 v 30 sekundah. Moški so statistično značilno Tabela 1. Telesne značilnosti glede na spol Spol Ženske Moški Starost (leta) 79,8 ± 5 74,4 ± 5 Telesna višina (cm) 156 ± 6 175,2 ± 4 Telesna masa (kg) 63,2 ± 11 88 ± 15 Obseg pasu (cm) 96,3 ± 14 104,8 ± 11 ITM (kg/m 2 ) 25,9 ± 3 28,6 ± 4 Sistolični krvni tlak (mmHg) 118 ± 9 126 ± 17 Diastolični krvni tlak (mmHg) 77 ± 8 74 ± 7 Podatki so prikazani kot povprečje in standardni odklon. Tabela 2 Povprečni rezultati testov glede na spol Spol Ženske Moški Stoja na eni nogi (s) 31,2 ± 19 41,6 ± 3 Vstani in pojdi (s) 5,6 ± 1 4,5 ± 0,4 Doseg sede (cm) 7,4 ± 8 –7,6 ± 13 Vstajanje s stola (št.) 17,2 ± 2* 19,0 ± 3* Upogib komolca (št.) 17 ± 3* 23 ± 1* 6-minut hoje 522,5 ± 60 576,02 ± 60 Podatki so prikazani kot povprečje in standardni odklon. * p < 0,05 statistično značilne razlike med spoloma Slika 1. Rezultati merjencev po posameznih testih 0 1 2 3 4 5 6 7 8 Stoja na eni nogi Vstani in pojdi Doseg sede Vstajanje s stola Upogib komolca 6-min hoje podpovprečno povprečno nadpovprečno večkrat upognili komolec v primerjavi z ženskami (F = 14,286, p = 0,005). Merjenci so v povprečju prehodili 549,2 ± 63 m v 6 minutah, brez statistično značilnih razlik med spoloma. Merjenci so v večini testov dosegli pov- prečne ali nadpovprečne vrednosti. Največ nadpovprečnih vrednosti so dosegli pri testih stoja na eni nogi, vstajanje s stola in upogib komolca. Najslabše rezultate so do- segli pri testu doseg sede, kjer so trije mer- jenci imeli podpovprečne rezultate (Slika 1). šport in zdravje 61 Rezultati kažejo na dobro telesno zmoglji- vost merjencev glede na starost. Večina ima nadpovprečno ravnotežje in povpreč- no ali nadpovprečno zmogljivost in vzdr- žljivost mišic nog in zgornjega uda. Prav tako dobre rezultate dosegajo pri oceni ko- ordinacije, hitrosti in agilnosti ter aerobne vzdržljivosti. Najslabše rezultate dosegajo pri gibčnosti spodnjega dela telesa. Rezul- tati merjencev so precej boljši od rezulta- tov telesne zmogljivosti starostnikov v do- movih za starejše občane v Ljubljani, ki jih je predstavila Sušin Donevski (2017). Razlog je najverjetneje to, da so bili merjenci s srč- nim spodbujevalnikom mlajši in bolj aktivni v vsakodnevnih opravilih ter morebiti vklju- čeni tudi v druge, njim prilagojene športne dejavnosti. Langhammer in Stanghelle (2011) sta preučevala telesno zmogljivost 172 starejših nad 65 let, ki so opravili Seni- or fitness test. Merjenci v naši raziskavi so v primerjavi z njimi v vseh testih dosegali boljše rezultate, razen pri testu 6-minutne hoje, kjer so ženske v povprečju naredile 32 m, moški pa 41 m manj. Langhammer in Stanghelle (201 1) sta ugotovila, da so moški v primerjavi z ženskami statistično boljši v moči nog ter v koordinaciji, agilnosti in ae- robni vzdržljivosti. Do enakih ugotovitev smo prišli tudi v naši raziskavi. Moški so na splošno, glede na svoje telesne značilnosti, v celotnem življenjskem obdobju telesno zmogljivejši, kar je vidno tudi v procesu sta- ranja. Milanović idr. (2013) so testirali 1288 starejših od 65 let, ki so v vseh testih do- segli slabše rezultate od naših merjencev. Podobne rezultate testov so naši merjenci dosegli tudi v primerjavi z merjenci, ki sta jih preučevala Zhao in Chung (2016). Ven- dar pa je vzorec v naši raziskavi majhen in zato ni reprezentativen, zaradi česar ne more biti dobro primerljiv z drugimi razi- skavami, kjer je bil vzorec precej večji. Kljub temu smo lahko z rezultati naših merjencev zadovoljni, saj kažejo na to, da so ljudje s srčnim spodbujevalnikom prav tako lahko povprečno ali celo nadpovprečno telesno zmogljivi, glede na svojo starost. Telesno zmogljivost namreč lahko vzdržu- jemo in izboljšamo tudi v starosti, če nam to omogočajo zdravje, socialni vidik, okolje, prehrana in drugo. Primarni cilji v preven- tivi starostnikov so preprečevanje krhkosti in debelosti ter zadostna telesna zmoglji- vost. Zdrava in kakovostna starost, tudi lju- di s srčnim spodbujevalnikom, je odvisna od zmogljivosti opravljanja vsakodnevnih aktivnosti brez bolečin, na kar lahko vpli- vamo z zadostno telesno aktivnostjo. Na funkcionalne sposobnosti v starosti pa močno vplivajo tudi bolezni. Slabše de- lovanje srčno-žilnega sistema, značilno tudi za večino ljudi s srčnim spodbujeval- nikom, je lahko vzrok za manjšo telesno zmogljivost, predvsem aerobno vzdržlji- vost (Nelson idr., 2007). Pomembno je, da se v odraslosti vzdržuje čim višja stopnja aerobne kapacitete, da je začetna raven pri upadanju srčno-žilne funkcije čim višja (Mišigoj Durakovič, 2008). Za ljudi s srčnim spodbujevalnikom sta zato zdrav življenj- ski slog in zadostna telesna aktivnost zelo pomembna pri ohranjanju in izboljšanju telesne zmogljivosti ter preprečevanju po- večanja zdravstvenih težav. Vendar pa je pri načrtovanju telesne aktiv- nosti pri ljudeh s srčnim spodbujevalnikom potrebna dodatna pozornost. Pri varni in učinkoviti telesni aktivnosti morajo sodelo- vati kardiolog, športni strokovnjak in bolnik. Le tako lahko zagotovimo varno rekreacijo za ohranjanje zdravja. Pri tem so pomemb- ne težave, zaradi katerih ima bolnik vsta- vljen srčni spodbujevalnik, in nastavitve, ki jih spodbujevalnik omogoča, od določa- nja osnovne in zgornje srčne frekvence in praga aktivnosti do občutljivosti senzorjev na elektrodah spodbujevalnika. Pri vklju- čevanju ljudi s srčnim spodbujevalnikom v športno rekreativne programe moramo biti pozorni na posameznikove telesne zmožnosti in možne zaplete. Prevelika mo- tivacija, neznanje in tekmovalnost lahko presegajo posameznikove meje, kar lahko povzroči dodatne težave. Priporočljivo za- nje je tudi vključevanje v društva, kot so društva za koronarne bolnike ali društvo za ljudi s srčnim spodbujevalnikom Utrip, kjer je organizirana vadba namenjena izključno ljudem s tovrstnimi težavami. Zaključek Ljudje s srčnim spodbujevalnikom so lahko enako telesno dejavni kot zdravi odrasli, pri čemer je treba posebno pozornost name- niti njihovi telesni zmogljivosti in zdravstve- nim težavam. Z raziskavo smo ugotovili, da starejši ljudje s srčnim spodbujevalnikom lahko dosegajo povprečne in tudi nadpov- prečne rezultate testov telesne zmogljivo- sti, kar je pomemben pokazatelj, da srčni spodbujevalnik ni ovira za dejavnost. Zanje je namreč vzdrževanje aerobne vzdržljivo- sti še toliko pomembnejše, saj krepi srčno- -žilni sistem in omogoča ohranjanje zdravja brez dodatnega poslabšanja. Omejitev raz- iskave je bil majhen vzorec, zato bi bilo v nadaljevanju smiselno testiranje izvesti na večjem številu ljudi, tudi različnih starosti. „ Literatura 1. Ažman Juvan, K. in Jug, B. (2014). Športna kar- diologija. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije. 2. Gerževič, M., Dobnik, M., Plevnik, M., Čeklić, U., Mohorko, N. in Pišot, R. (2014). Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje. V M. Gerževič, M., Dobnik in R. Pišot. Koper: Univerzitetna založba Annales. 3. Gould, L., Betzu, R., Taddeo, M., Judge, J. D. in Lee, J. (1988). Pulse Generator Failure Due to Blunt Trauma. Clinical Cardiology 11(8), 581–582. 4. Grieco, J. G., Scanlon, P. J. in Pifarre, R. (1989). Pacing Lead Fracture After a Decelerati- on Injury. The Annals of Thoracic Surgery, 47, 453–454. 5. Heidbuchel, H., Panhuyzen-Goedkoop, N., Corrado, D., Hoffmann, E., Biffi, A., Delise, P., idr. (2006). Recommendations for participati- on in leisure-time physical activity and com- petitive sports in patients with arrhythmias and potentially arrhythmogenic conditions. Part I: Supraventricular arrhythmias and pa- cemakers. European Journal of Cardiovascular Prevention and Rehabilitation 13(4), 475–484. 6. Ijiri, H., Komori, S., Kohno, I., Sano, S., Yin, D., Takusagawa, M., idr. (2000). Improvement of Exercise Tolerance by Single Lead VDD Pace- maker: Evaluation Using Cardiopulmonary Exercise Test. Pacing and clinical electrophysi- ology, 23(9), 1336–1342. 7. Jakovljević, M. in Kacin, A. (2011). UKK sklop testov za oceno z zdravjem povezane tele- sne pripravljenosti, navodila za preiskovalce. Ljubljana: Športna unija Slovenije. 8. Jakovljević, M. in Knific, T. (2015). Test telesne pripravljenosti za starejše (Senior Fitness Test-SFT). V T. Knific. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 9. Kaszala, K. in Ellenbogen, K. A. (2010). Sensors and Algorithms for Pacemakers and Implan- table Cardioverter Defibrillators. Circulation, 122(13), 1328–1340. 10. Langhammer, B. in Stanghelle, J. K. (2011). Functional fi tness in elderly Norwegians measured with the Senior Fitness Test. Ad- vances in Physiotherapy, 13, 137–144. 11. Mclemore-Mcgregor, R., Chen-Scarabelli, C., Boonyapisit, W. in Jongnarangisen, K. (2007). Pacemaker Lead Transection. Journal of Car- diovascular Electrophysiology, 18, 1344. 12. Milanović, Z., Pantelić, S., Trajković, N., Sporiš, G., Kostić, R. in James, N. (2013). Age-related decrease in physical activity and functional fitness among elderly men and women. Cli- nical Interventions in Aging, 8, 549–556. 13. Mišigoj Durakovič, M. (2008). Kinantropo- logija: biološki aspekti tjelesnog vježbanja. Zagreb: Kineziološki fakultet. 14. Mitchell, J. H., Haskell, W., Snell, P. in Van Camp, S. P. (2005). Task Force 8: Classification 62 of Sports. Journals of the American College of Cardiology, 45(8), 1364–1267. 15. Nelson, M. E., Rejeski, J. W., Blair, S. N., Dun- can, P . W., Judge, J. O., King, A. C, ... Castaneda Sceppa, C. (2007). Physical Activity and Pu- blic Health in Older Adults: Recommenda- tion from the American College of Sports Medicine and the American Heart Associ- ation. Medicine & Science in sports & Exercise, 1435–1444. 16. Pelliccia, A., Fagard, R., Bjornstad, H.H., Ana- stassakis, A., Arbustini, E., Assanelli, D., idr. (2005). Recommendations for competitive sports participation in athletes with cardio- vascular disease. European Heart Journal. 26, 1422–1445. 17. Rikli, R. E. in Jones, C. J. (2001). Senior fitness test manual. Champaign: Human Kinetics. 18. Sušin Donevski, M. (2017). Testiranje telesne pripravljenosti starostnikov v domovih starejših občanov v ljubljanski regiji (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za šport. 19. Zhao, Y. in Ching, P. K. (2016). Differences in Functional Fitness Among Older Adults With and Without Risk of Falling. Asian Nursing Re- search, 10, 51–55. 20. Zupan, A., Brecelj, A. in Geršak, B. (2005). Srčni spodbujevalniki – kaj, kdaj in kako. Medicinski razgledi, 44, 43–53. Dr. Jerneja Premelč Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport jerneja.premelc@guest.arnes.si