!        Periodiène skupšèinske volitve niso po- membne samo zato, ker omogoèajo ponovno postavitev dr`avne oblasti, ampak na speci- fièen naèin razkrivajo tudi stopnjo in kako- vost obèestvene zavesti v dru`bi. Z odloèi- tvami, ki jih na volitvah ljudje uveljavijo, v veliki meri povejo, kaj si mislijo o sebi in svetu. Zato so vsake volitve vredne premi- sleka, ker nam vsake obetajo poglobitev in aktualizacijo dru`benega vedenja. Vèasih pa zaslutimo, da volitve — v tem, kako so pote- kale in v kaj so se izšle — skrivajo v sebi tako pomembno sporoèilo, da je naš celotni pri- hodnji politièni anga`ma odvisen od tega, ali bomo razumeli, kaj se je z njimi zgodi- lo ali ne. Takšne so bile slovenske dr`avnoz- borske volite 21. septembra 2008. Zakaj? Naj opremim odgovor na to vprašanje z izposojeno formulacijo. Ko sem v nedeljo 5. oktobra na spominski slovesnosti v Tehar- jah v pogovore z udele`enci vpletal tudi vpra- šanja, kako razumejo in kako si razlagajo le- tošnji slovenski 21. september, je neka gos- pa — pozneje se je izkazalo, da je ekonomski tehnik iz nekega pode`elskega mesta — med drugim rekla tole: “Pomislila sem: V `ivljenju še nisem do`ivela tako poštene vlade, kot je bila ta. Potem pa sem si še rekla: Te volitve bodo slovensko sprièevalo.” V obeh stavkih sem, po premisleku, moral videti obe `arišèi slovenske politiène elipse. Najprej superiornost administracije 2004– 2008 ali, preprosteje, Janševe vlade. Na predvolilni veèer je po štiriletni izkuš- nji veèina ljudi vedela, ali bi morala vedeti, da je bila vlada, ki se sedaj znova izpostav- lja izbiri volilcev, politièna v polnem pomenu besede — v tem smislu, da svojih politiènih konceptov ni samo retorièno izumljala, am- pak jih je tudi uresnièevala. Bila je politiè- na, v pregnantnem in integralnem pomenu. Razumljivo je, da na tem mestu tega ne mo- remo dokazovati, toda za razliko od sil, ki jih je prote`irala totalitarna oporoka in so v besedi vladati brale imeti oblast, so izvorno- demokratske stranke vladale tako, da so po- stavljale dr`avo v vseh njenih aspektih. Ko je moja teharska sogovornica govorila o “po- šteni” vladi, je mislila prav to. Med tem ko so postkomunistiène levièarske ekipe bile, ker so videle samo sebe, politièno sterilne — tudi to so podedovale od svojih predhodnikov —, je koalicija veèinsko pomladnega tipa vseskozi obilno dokazovala, da ni oblast niè druge- ga kot nedopustna arogantnost, èe ni pojmo- vana zgolj kot nujni pogoj za doseganje av- tentiènih politiènih ciljev. Ta temeljna last- nost Janševe administracije je bila — èeprav je ni nihèe posebej postavljal na ogled — tako vidna, da bi jo po štirih letih moral registrirati ne samo politièno misleè èlovek, ampak vsak èlovek normalnega okusa. V takem obèutju so nas pušèala tudi predvolilna sooèenja obeh taborov. Tran- zicijska levica je sicer veliko govorila, a je bilo z vsakim stavkom njihovih protagoni- stov bolj jasno, da jim je dostopen samo je- zik v oni drugi njegovi vlogi — v vlogi za- krivanja praznine. Za njimi so se na zgodo- vinskem platnu izrisavali obrisi boginje Ne- mezis. V desetletjih vratolomnih manipu- lacij z ljudmi jim je bil odvzet jezik — z vse- bino napolnjene besede, ki so milostni dar normalno misleèih ljudi. To je, smo si rekli, ko smo gledali te advokate, ki se jim je okoli ust nabirala pena praznih besedi, to je je    " # zato, ker niso v fugi zgodovine — ker so zunaj zgodovine. Znova smo videli, da `ivimo v èasu, ko daje zgodovina legitimnost samo eni stvari: postavitvi demokratiène dr`ave v boju z inercijo nekdanje totalitarne dr`ave. Sile slovenske levièarske hemisfere se na- mreè, v posesti nasledstvenih papirjev, tej dr`avi — ki jo, kakor smo rekli, zgodovina ukazuje razgraditi in na njenem mestu zgra- diti novo — niso odpovedale. Kaj se pravi od- povedati? Tisti, ki so se v te sile vpletli, ne razumejo, da biti nosilec totalitarne obla- sti pomeni biti vpleten v tako globoko du- hovno, moralno, kulturno in politièno de- gradiranost, da se ni mogoèe od nje loèiti in jo pustiti za seboj in zaèeti novo `ivlje- nje, ne da bi naredili z njo radikalen obra- èun. Temu obraèunu, èe je pristen in oèiš- èujoè, ne more manjkati dramatiènih du- hovnih dejanj in zavezujoèiih politiènih ri- tualov, ki s svojo tehtnostjo — da ne reèem, slovesnostjo — dostojno spremljajo izhod iz neèistega èasa in dajejo hkrati jamstvo do- konènosti tega izhoda. Kljub besednemu prizadevanju levica ni mogla zakriti, da je tukaj po pomoti — da je politika ne potre- buje, da nima z njo kaj poèeti. V kolikor so bila zadnja televizijska sreèanja pravzaprav `e volitve, je bila levica pora`ena. Na tistih, ki so jo predstavljali, se je to videlo. Pahor je bil, kakor bi se mogoèe izrazila novinarka Darja Zgonc (èe bi seveda šlo za Peterletovo `eno), vidno “poklapan”. Optimisti so, ne povsem neopravièeno, `e mislili, da bo po- glavitna pomladna grupacija skupaj z Novo Slovenijo dobila udobno veèino. In ko je potem desnica, nad katero so bili taki obeti, do`ivela poraz — na tej besedi mo- ramo na vsak naèin vztrajati, èeprav je SDS sama dobila lepo število glasov —, tedaj smo si rekli, da moramo to, kar se je sedaj zako- talilo pred nas, ta paradoks, na vsak naèin raztranèirati, da vidimo, kaj skriva v sebi. Da se nam bo sploh še dalo nadaljevati to igro. Dve stvari sta se nam ob tem odkrili, ena takoj, za drugo pa smo se morali nemalo pri- zadevati — pravzaprav smo se zanjo morali (naj se to ne sliši paradoksno) nazadnje od- loèiti. @e od vsega zaèetka pa nam je bilo ja- sno, da so te volitve, kot je napovedovala moja Diotima s Teharij, “izstavile slovensko sprièevalo”. In kaj je v tem sprièevalu pisalo? Do te ocene smo prišli tako, da smo preiskali vtis, ki ga je v nas pustila prva vest o porazu. Ta vtis pa je bil: To je nerazumljivo, tega ni mo- goèe razlo`iti z nobeno racionalno katego- rijo. Šele pozneje se nam je odprlo, da so te volitve nerazumljive zato, ker so nerazum- ne. Tako smo v formularju za sprièevalo, ki so ga te volitve Slovencem izstavile, lahko konèno prebrali: nerazumnost. To pomeni marsikaj. Kant pravi o ideji razsvetljenosti naslednje: “Razsvetljenost je èlovekov izhod iz samo- zaslu`ene nedoletnosti. Nedoletnost je nes- posobnost uporabljati svoj razum brez vods- tva koga drugega. Samozaslu`ena pa je ta ne- doletnost takrat, kadar vzrok zanjo ne tièi v pomanjkanju razuma, ampak v pomanjka- nju odloèenosti in poguma poslu`evati se svo- jega razuma brez vodstva koga drugega.” (K. R. Popper, Odprta dru`ba in njeni nasprot- niki, I. str. 11) Èe v luèi teh besedi presodimo letošnji slovenski 21. september, potem bomo mo- rali priznati, da slovensko politièno samo- razumetje v veliki meri gravitira v predmo- derno — ne v historièno predmoderno, am- pak v predmoderno, ki jo je umetno, z re- volucijo, postavil boljševizem, da je mogel postaviti totalitarno oblast. Èe bi Kant ve- del za predmoderno, ki je bila znova postav- ljena v boljševiškem aran`maju, bi se, kot promotor uma, gotovo èudil, da je proletariat popolnoma spregledal, da boljševiki niso veè njegova avantgarda, ampak avantgarda ka- pitalizma ali kapitalistov — in se v infantil-        # ni nedol`nosti še naprej izroèa njihovemu predništvu. Slovenska demokracija nas vedno zno- va opozarja, da je ne bomo prav razumeli, èe ji ne bomo priznali njenega posttotali- tarnega znaèaja. Zdi se — in to bi radi, da bi bilo poglavitno spoznanje prièujoèega in- terpretacijskega poizkusa —, da vsi sedanji slovenski politièni nesporazumi izhajajo iz razliènih umevanj sedanje posttotalitarne da- nosti. Vsi jo zanikajo, levi in desni. Bistve- na razlika med njimi pa je v tem, da to za- nikanje levim koristi — da jih celo postav- lja —. desnico pa onemogoèa, tako da ji jem- lje avtentiènost ali, bolje, identiteto. Èeprav smo rekli, da v tem besedilu ne bomo se- gali po empiriènih dokazih, bi le `eleli po- lo`aj, ki smo ga nakazali, bralcu pribli`a- ti z dvema ilustracijama. Vsi se še spominjamo, kako se je Lojze Pe- terle pred tremi leti kot kandidat za predsed- nika dr`ave trudil. Eno celo leto je hodil po Sloveniji in generozno trošil èas in denar. Kandidat dr. Danilo Türk si niti pribli`no toliko ni prizadeval. Poleg tega si je Peter- le dal veliko opraviti s tem, da bi bil videti polivalenten ali, drugaèe, da bi naredil vtis, da v Sloveniji ne vidi posttotalitarne demo- kracije (nikakor se ne bi rad vdal misli, da je kdaj za hip to tudi verjel). Toda prav za konec — za nadvse idiotski konec — so novinarji zaèeli nekaj govoriti o njegovem prispevku za samostojno Slovenijo (Novinarji, ki so vedeli, kako je treba!). Pe- terle tega seveda ni mogel zanikati, s tem pa je pri zadnjih vratih stopil v prostor enobe in partija in boj za demokracijo — in Peter- le je do`ivel, ne volilni izid, ampak politièni masaker. Prav gotovo bi se mu izognil, èe bi nastopal tak, kakršen je, in èe svoje kampanje ne bi vodil na fiktivnem politiènem terenu. Tudi izid bi v tem primeru utegnil biti dru- gaèen. V vsakem primeru pa bi nekaj naredil za Slovenijo. Tudi sicer odlièni Janez Janša je vseskozi mislil, da sme ali mora ignorirati posttota- litarni znaèaj dr`ave, ki jo je štiri leta vo- dil in se po uspešnem delu odloèil, da si pri- bori poverilnice še za nadaljnja štiri leta. Njegova koncesija je šla v to smer, da je ig- noriral globinski slovenski spor in njegove protagoniste in da je uvajal nadomestne ko- lièine: tigrovce, primorske duhovnike, eno- bejevske patriote in zapornike, takšne in drugaène. Speèih pošasti tako ni budil, èe- prav ne moremo verjeti, da zanje ne bi vedel. V zadnjem govoru v Kopru je šel celo tako daleè, da je obraz de`ele, ki je s svojim bo- jem proti enemu totalitarizmu veliko sto- rila, da bi Slovenci prišli pod drugega, po- stavil za vzor celi Sloveniji. Bil je tako zelo previden, da v ta obraz to pot ni vdelal niti primorskih duhovnikov, kar je sicer redno poèel. Niè mu ni pomagalo. Ko so bili èi- sto na koncu — od tistih, ki zagotavljajo post- totalitarno Slovenijo — poslani pravi signali, so zaèeli nemudoma delovati refleksi, ki jih je pred sto leti odkril in opisal Ivan Petroviè Pavlov. (Niè mu ni pomagalo, da je bil od- lièen premier in da samostojne Slovenije brez njega èisto lahko ne bi bilo!) Letošnji 21. september je — ad oculos — po- kazal, da je politièno in morda tudi splošno duhovno stanje povpreènega Slovenca nekak- šna fasciniranost, zvezanost, uroèenost. Po- jav ni nov in smo ga `e do`iveli. Ko so par- tizani v inicialni fazi revolucije zaèeli ubija- ti, je veliko Slovencev, mogoèe veèino, zaje- la takšna fasciniranost, zvezanost, uroèenost. Slovenci so vedeli za uboj iz strasti, storjen v stanju bistvene neprisebnosti, sicer pa je bil uboj za nas vedno nekaj nepojmljivega, zu- naj orbite mo`nega. In ko so boljševiški gverilci zaèeli sistematièno in iz lucidnega politiènega raèuna ubijati, ko so Slovenci prviè v zgodovini do`iveli politièni uboj, so bili fascinirani — do- besedno, niso mogli niè. V njih je nastala blod- na misel: ljudje, ki so zmo`ni moriti za ob-    $ # last, so za oblast rojeni, imajo do nje pravi- co. (Tisti pa, ki v nomosu osnovnega èloveš- kega okusa in kršèanske pouèenosti od te no- vosti niso bili fanscinirani in so v politiènem umoru videli konec zadnjih mo`nosti za èlo- veško soobstajanje, niso videli drugega izhoda, kot da se uprejo in tako postanejo to, kar je veliko za tem eden od teh upornikov povzel s stavkom: “Mi smo bili kmeèka vstaja.”) In ko po zgodovinskem sesutju projekta, ki so ga boljševiki postavili na zgoraj opisani naèin, niso odšli, ampak so, nasprotno, ostali in, kakor da se ni bilo niè zgodilo, zaèeli novo politièno igro; ko so poleg tega zaèeli “mestu in svetu” deliti nauke o tem, kaj je demokra- cija; ko so povrh vsega ponovno zaèeli sra- motiti tiste, ki so jih nekoè mno`ièno mo- rili, zapirali, razlašèali: ko so vse to videli, so bili ljudje ponovno fascinirani, dobesedno “niso mogli niè” — niè drugega kot ponoviti stavek izpred pol stoletja: Ti ljudje imajo pra- vico do oblasti, ti ljudje so rojeni za oblast. V tem je izvorna skrivnost 21. septembra. Aroganca, ki so jo ljudje do`iveli, je bila to- likšna, da jih je razoro`ila, da “niso mogli niè”. Ni jih dosegel oèitek — èe pa jih je, jim ni bilo niè mar —, da postavljajo demokra- cijo “z manjkajoèim zobom”. Prièujoèi zapis se je nedopustno razvle- kel, mi pa se poglavitnega še dotaknili nismo. Poglavitno vprašanje ali poglavitna tema pa je: polom katoliške politike v demokratièni Sloveniji. Vprašanje ni novo, 21. september ga je samo izostril — do neznosnosti. Vpra- šanje je obse`no in zahtevno. Ko ga gleda- mo v tem, kar je — v njegovi zahtevnosti in obse`nosti —, si mislimo, da bi o njem nekdo moral napisati knjigo. Toda ali je kje kdo, ki bi bil tako poni`en, da bi se lotil tako velike naloge? Katoliška skupnost ga bo mogoèe morala šele vzgojiti. Pred dvemi ali tremi leti se je nekdo domislil, da bi sprièo tega, skozi kar smo katolièani in Slovenci v zadnjih sto letih šli, bilo potrebno ali celo nujno, napra- viti tako integralen premislek o sebi, da bi mu lahko dali ime Slovenski katoliški shod. Predlog ni bil opa`en ali pa so tisti, ki bi o njem mogli reèi kaj odloèilnega, mislili — ali vedeli —, da nimamo, kako smo `e rekli, do- volj poni`nih ljudi, ki bi se upali lotiti tako velikega dela. Konkretno nas je 21. september udaril z dejstvom, da katoliška Nova Slovenija ni do- bila dovolj glasov, da bi prišla v dr`avni zbor. Pri tem — kljub vsemu, kljub vsemu — ne bi smeli pozabiti, da bi duhovni teren, ki pri- pada Novi Sloveniji, moral zajamèiti najmanj eno tretjino prostora v dr`avnem zboru. Tu mora biti, si pravimo ob tem, neki temelj- ni nesporazum. Ne da bi se dotikali pogla- vitnih reèi — fiziène odstranitve katoliške sub- stance z genocidom in izsiljenim eksodosom: progresivnega polašèanja mnenjskih središè s strani novolevièarskega duhovnega prole- tariata, ki vidi mo`nost nadaljnjega obstajanja v medijski zaplembi mno`ic in v splošèanju duhovnih in intelektualnih vzgibov elite; v stiskanje duhovnega in etiènega horizonta kršèanske kulture — ne da bi skušali globlje razumeti katere od teh poglavitnih reèi, se bomo vseeno ozrli na dva, tri momente, ki bi jim kazalo posvetiti takojšnjo pozornost. 1. Revitalizacija stranke Nova Slovenija ne bo mo`na, èe ne bo šla med ljudi. Ker nima kapitala, ker so njene medijske mo`- nosti minimalne, ji ostane samo ta pot. Zdi se te`ka in naporna, a bi bila mno- go manj, èe bi tisti, ki bi se odloèili, da stopijo nanjo, imeli za popotnico veselje do ljudi, veselje biti z ljudmi. V katoliš- kem svetu je, èudno in rahlo škandalozno, premalo veselja, ki ga ima lahko èlovek nad èlovekom. Ta prvina, veselje do èlo- veka, bo morala postati zavestni del stran- kine kulture. Beseda kultura pomeni v slo- venšèini gojenje. 2. Nova Slovenija je daleè najboljše ime, ki ga more imeti kaka stranka v tej dr`avi.        % Kdor si ga je domislil, se lahko dobro po- èuti. Toda treba je vedeti, kaj pomeni. Treba je vedeti, da to ni samo beseda, ampak tudi nekaj pomeni. Èe bi neka skupina izbranih ljudi znala povedati, kaj sintagma nova Slovenija pomeni, ji je us- peh zagotovljen. Zakaj to, kar zares po- trebujemo, je nova Slovenija — v šolstvu, v zdravstvu, v gospodarstvu, v oèeh vsa- kega posameznega dr`avljana in v oèeh sveta. Mnogo slovenskih src bi se ogrelo, èe bi obstajali ljudje, ki bi znali uèinko- vito in preprièljivo kazati v smeri nove Slovenije. Volitve 21. septembra so po- kazale, da je duhovni in miselni domet mnogih Slovencev kratek; pokazale so tudi, da se je med nami naselila tiha in zanikrna pokvarjenost (èe je kdo u`aljen, naj kar bo, te ocene se ne bomo odrekli; ko je finska televizija obto`ila našega pre- mierja korupcije in smo vsi vedeli, da se mu godi krivica, mnogi Slovenci niso zmogli najbolj navadne kavbojske mo- rale, po kateri je treba stopiti na stran ti- stega, ki se mu godi krivica, zgolj zato, ker so ga sovra`ili — iz razlogov, ki jim jih ni dobavljala pamet, ampak prepo- na). Kljub vsemu temu upamo, da bi po- doba nove Slovenije dvignila veliko ljudi, èe bi jo zagledali pred seboj. Kaj pa je potrebno za postavitev nove Slovenije, pa bo vedel samo tisti, ki jo ima rad — tako rad, da ga bo zanjo skrbelo. 3. To, o èemer smo govorili do sedaj, bo stranka morala narediti sama. Ne vidimo, kako bi drugaèe mogla priti k sebi. Za to, kar sledi, pa bi se morali èutiti zadol`e- ne katolièani nasploh in, bi lahko rekli, tudi Cerkev. Gre za o`ivitev zavesti, da smo katolièani odgovorni za to, kako je dru`ba urejena in kako deluje dr`ava. To pa je politika, mar ne? Od kod je prišel, kako to, da se je v nas naselil politièni ab- sentizem? Ovit dostikrat v fino duhov- nost, ko je v resnici najveèkrat posledica nemarne brezbri`nosti in komodnosti. V kateri d`ungli smo izgubili zavest, da ni- smo celi ljudje, èe nismo pripravljeni spre- govoriti tudi na forumu? Da je ta vidik katoliške integralnosti tako malo prisoten, se zdi posebej èudno sedaj, ko je v središèu katoliškega sveta èlovek, ki `ivi iz ideje uravnote`enega, iz svojih temelj- nih sestavin delujoèega èloveka; ki klièe Evro- po, naj se v svoji prosvetljenosti vrne v krš- èanstvo, ki jo je nekoè postavilo — èe hoèe po- stati normalna; ki vidi prihodnjega èloveka v ravnovesju med vero in razumom; ki je ned- voumno afirmiral helensko komponento krš- èanstva (saj je za to moral imeti pogum; o tem ne vem dosti, toda v èasu novega nomi- nalizma in postmodernega sinkretizma je za to moral imeti veliko dru`benega in — o tem vem še manj, a slutim — tudi teološkega po- guma). Toda pape` s tem postavlja in omo- goèa celega èloveka; s tem ga skuša rešiti pred enostranostjo, dobesedno, pred katastrophé — pred zgrmetjem. Res èudno! Po vsem, kar smo videli in do- `iveli! Konèajmo zato z mislijo, ki jo je le- tos na Teharjah povedal Tine Velikonja: Po- tem ko je Slovenija pokazala pripravljenost, da postane muèeniška — potem ko je postala muèeniška —, ali je mogla kaj veè narediti za nas? Pa vèasih, kakor da bi nas bilo tega sram! Kako bomo pa temu rekli?