NARODOPISNO POPOTOVANJE PO KRAJIH OBČINE LJ. ŠIŠKA
47. Zapoge: Voda je pritekla leta 1909
Stara poročila nam govorijo o precejšnjem siro-maštvu in nehigieni, ki sta nekoč vladala na kme-tih. Hiše z debelimi zidovi in majhnimi okni so bile vlažne in slabo zračene. V skromnih prosto-rih se je gnetlo veliko število Ijudi, saj so sloven-ske družine včasih štele preko deset članov. Og-njišča so bila odprta zato so poleg klobas in salam, ki so se dimile nad njimi, pošteno prekadi-la tudi hišne prebivalce. Postelj ni bilo dovolj za vse. Otroci, hlapci in dekle so našli nočno počiva-lišče po klopeh, za pečjo, nemalokrat pa tudi na skednju ali v hlevu. Stranišča »na štrbunk« so bila postavljena izven hiše, ponavadi blizu gnojišč, kopalnic pa naši kmečki Ijudje sploh niso poznali. Splošna higiena je bila zato na zelo nizki ravni in vzrok številnim neprijetnostim na vasi.
Marsikatero težavo bi se dalo prestati, če bi bila v hiši tekoča, zdrava voda. Taka iz pipice brez katere si življenja današnjega človeka sploh ne moremo predstavljati: Samo obrneš ročico in že priteče bistra tekočina, ki poteši žejo in s kate-
ro se dodobra umiješ kadarkoli se ti zahoče. Toda kaj takega je povprečna slovenska družina lahko le sanjala.
Vodo za Ijudi in živino so kmetje prinašali s potokov ali studencev. Nekateri so si uredili tako zajetje v bližnjem hribu in po lesenih ceveh speljali vodo do domačije. Še bolj pogosti pa so bili odprti vaški vodnjaki, katere so pozneje ogra-dili ter opremili z ročno črpalko. Toda voda iz teh stoječih zajetij ni bila zdrava. Nepazljivost vašča-
nov, razne biološke neprilike in podobno so pov-zročili veliko število nalezljivih bolezni, zaradi katerih marsikateri otrok ni dočakal šolskih klo-pi, hišni gospodarji in njihove družice pa so za-puščali svet v najplodnejših obdobjih življenja. »Povsod kjer napravljajo vodovode z dobro pitno vodo, opazujemo, da se kužne bolezni redkeje ali nič več ne prikazujejo...« je v stari mohorjevki iz leta 1899 zapisal dr. Alojzij Homan ter pripom-nil: . ..»Skrbite torej za napravo vodovodov kjer jih je treba. Kjer pa to ni mogoče čistite vodo v cedilnicah s peskom in ogljem.!«
Kvarnega vpliva vodnjakov, kjer so se bohotile bolezenske klice, pa so se na našem podeželju dodobra zavedli šele koncem prejšnjega stoletja, v mestih pa le nekcHiko prej. Tako je tudi Ljublja-na šele tedaj dobila mestni vodovod iz zajetja v Klečah, čeprav nam arheološke izkopanine iz-pričujejo, da so imeli v svojih hišah vodovod že stari Rimljani, ko se je naša prestolnica imeaiova-la še Emona. Takrat je voda pritekala iz Pržanja.
V prejšnji številki Javne tribune sem omenil, da sta obe Šiški dobili vodovod v letih 1908 in 1909. Tudi mala vasica Zapoge, dva kilometra stran od Vodic, ki je spadala v smledniško obči-no, je bila po programu kranjskega deželnega odbora deležna nove pridobitve. Vaščani so imeli vodo zajeto že nekoliko prej in sicer na »ta viso-kem hribu«. Cevi so bile lesene, zdaj pa so uredili 240 m dolgo drenažo, na koncu katere so zgradili betonski rezervoar s 15 m3 vsebine. Odtod je bila voda z gravitacijo speljana v vas. Vsega skupaj so
postavili 1422 m cevi premera 60 in 40 mm. Tlak je znašal 2,5 atmosfere. Kmetje so vodo dobivali preko štirih nadtalnih hidrantov in petih izlivk. Od tega so bili trije hidranti kombinirani z izliv-kami, pri dveh izlivkah pa zgrajeni še koriti za živino. Po izračunu je bila vodna množina pol litra na sekundo, kar je pomenilo 250 litrov vode dnevno na vsakega od 168 prebivalcev Zapog. Vodovod je zgradil Ijubljanski podjetnik Supan-čič. Stroški so znašali okrog 19.716 K pri čemer je nekaj denarja še ostalo, kajti proračun je znašal-20.600 kron. In kdo je vse to plačal? Država (Avstro-Ogrska) 40%, dežela (Kranjska) 25%, vaščani Zapog pa 35%.
Tako je v Zapogah pritekla voda pred osmimi desetletji. In kakšna je oskrba z njo danes? Stari vodovod je opuščen. V zadnjem času je imel premalo dotoka, dokler ni pred petimi leti do-končno omagal. V času poletne suše 1983 so •morali vanj celo dovažati vodo s cisternami. Vaš-čani so mu zato obrnili hrbet in se že leto kasneje priključili na vodovod izpod Krvavca, kamor so priključene tudi Vodice. Pomožni rezervoar za Zapoge pa obstaja še v vasi Repnje in premore 300 »kubikov«.
Tine Hočevar, domačin iz Zapog, še dandanes hrani načrt starega vodovoda iz leta 1909. Navse-zadnje ima prav. Če bo sedanja oskrba z vodo v Zapogah še kdaj motena, bo staro zajetje nad vasjo še kako dobrodošlo.
Andrej Mrak