Slovenshe žrtve za domovino. — Jožef Beziak. Od S v. 'Marka pri Ptujn se nam poroča: Tudi v naši fari zahteva svetovna vojska mnogo žrtev. Pred 14 dnevi je sprejela tukajšnja Kmetovla hiša od stotnijskega poveljnika iz Srbije žalostno vest, da je padel dne 12. oktobra 1915 njen sin Jožei Bezjaki, p. d. Kmet(Hv Joža, bivši posestnik v Pobrežju, fara Št. Vid. Smrtonosna krogla ga je zadela v srce ter takoj umorila. Zgodilo se je to bakih 48 km od Belgrada proti jugu. Pokojnik je bil že od začetka te vojne vedno na bojišču. Najprej na Srbskem, odkoder se je vrnil popolnoma čvrst in zdrav. Ko je izbruhnila vojska z Lahi, hitel je s svojo stotnijo na soško bojišče, kjer so ga sovražne granate s skulovjem popolnoma zasipftje, da so ga komaj živega rešili. V pričetku druge ofenzive v Srbiji je moral zopet na srbsko bojišče, kjer je našel svoj kotiček miru, svoj grob med svojimi tovariši na bojnem polju. Pokojnik je bil miroljuben čloivek in skrben gospodar ter zapušča žalujočo Vdovo in ofroka. Bodi rau lahka tuja zemlja! — Franc Bračič. Od S v. U r b a n a pri Ptuju se tiaim piše: Zelo nas je pretreslo žalostno poročilo, do&lo z južnega bojišča, da je padel dne 15, decembra 24letni vrli mladenič Franc Bračič, posestniški sin v Janešovcih. Rajni je bil od zafietka yojske na bojišču. In sicer najpoprej v Ga|iciji, v poletju j|e .pfc odrinil na jtalijansko fronto. In tukaj ga je zade- la izdajalska granata. Hud udarec je to za stariše, posebno zato, ker je bil padli edini sin. Kamorkoli je prišel, povsod so ga imeli radi, Dragi Franček, spavaj sladko v južni zemlji! — Karl Celcer. Tz gt. Ilja v Slov. gor. se poroffa, da je v Lfoju za domovino padel posestni,'ški sin Karl Celcer iz S e 1 n i c e ob Muri. Padli je bil pred kratkim odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Naj mu bo goriška zemlja lahka! — Janez Fldler in Jakob Jagodlč. S S 1 a d ke gore se nam piše: Tudi iz naše župnije se žalibog mnogo fantov in mož ne fco /več vrnilo z bojišč v svoj ljubi domafii kraj. Takb smo tudi dobili poročilo, da vrlega, narl vse delavnega mladeniča Janeza Fidler ni več med živimi. Padel je častne smrti za domovino že dne 25. sept. 1914 v Lvovu. Zelo Te pogrešamo, dragi Janez, na-jbolj pa 'Tvoji stariši, ki so rstavili edlne upe v Tebe. Vse Te je rado imelo in (gpoštovalo, za tn Ti pa tudi ohrr<nimo trajen spomin. Oragi Janez, počivaj mirno in sladko v daljni gališki zemlji! Enkrat pa na svidenje nad zvezdami! In starišem iskreno sožalje ob izguM edinega sina^, ki bi jima bil pofdipora in pomoč na. stare dni. — Padel je tudi za domovino skrben gospodar Jakob Jagodič, ki zapušča neij-eskrijljene otroke in Ženo. Slava junakoma! " -'^-*~\".: -?¦¦¦'*¦'¦>»*»<¦* & — Josip Gublna. Oid S v. P e t r"a pod Sv. gor»api se poroča,: Ekonom Josip Gubina, ki je služil pri topničarjih v nemškem armadnem zboru, je padel na srbskem bojišču dne 3. nov. Bil je jako priljubIjen daječ' na okoli. Bodi mir tuja zemljioa lahka! — Franc Močnik. Iz K a p e 1 e pri Radgoni se nam piše: Ž.e zopet je eden junak iz~ naše kapelske župnije dal svoje mlatlo.življenje za cesarfa; in domovino, namreS Franc 'Močmik iz Velikega, JaniSberga. Na srbskem bojišir5U'je bil ranjen od šrapnela v nogo, a je vendar precej hitro ozdravel in koncem lanskega letai se je že zq>et podal na karpatsko bojišče in tamkiaj se je po hudih naporih v velikem gnegu in grozni zimfi močno prehjladil in k temu je priŠla še neka huda bolejcen. Zdravil se je po raznih bolnišnicah skoraj celo leto, predno je popolnoma okreval. Mesca »eptembra je prišel v Celje in tamkaj je našel svojega mlajšegai brata Ivana, ki se je tudi tamkaj zdravil. Mesca oktobra je bil France že spet prideljen maršstotniji in te^aj je rekel njegov mlaj&i brat Ivan: JTudi jaz hočem sedaj, da greva skupno!" in sta tudi odiala na italijansko bojišče.. Bojevala sta se kakih sedem tednov proti zakletemu Italijanu, a kakbr strela iz jasnega neba pride poročilo od Ivana, da je njeg^ovega bratat Franceta dne 18. dec. sovražna granata smrtno zadela. in da ga krije žo hladna zemlja pri Sv. 'Martinu blizu Gorice. Za njim žaluje zdaj zapuščeiiai mati, sorodniki in znajici. Svetila junaiku večna luč! — Mihael Radolie. Od S v. Janža na Drav, polju se poroča.: Dne 30. deo. je došlo žalostno poročilo, da je nemila smrt pobrala mladeniča Mihaela Radolič. iSlužil je pri pešoolku štev. 47.i Pri odhodu se je težko poslovil ociljubega doma in dragih <lomačih. Bil je v naile;.Si mladosti, star šele 23 let. I^epo jo bilo njegovo življenje, zato je bila gotovo tudi srečna njegova smrt. Boril se je v Galiciji skozi &est mesc^v. In nazadnje je moral dati reivež svoje življenje za drago domovino in za naSiega presvitlega cesarja. Dragi domači, naj Vas tolaži zavest, da se enkrat snidite ž njim tam nad zvezdjami, kjer ni več vojstoe in trpljenja. Bodi junaku lahkti. zemlja tnja! — Jakob Rantaša. Lovec Franc Zamuda nam piše z itali,jansk««a bojiS^a: Danes, dne 4. ian., je izdihnil svojo blago dušo Jakob Rantaša. doma v Rihtarovcih pri Kapeli. Bil ,jie zadet od sovražne granate. Vsi smo ljubili ra]n«ga zaradi njegovega milega znaCaja. Rajnemu J-akobu sem *>il jnz &e najbolj pri srcu. Zaradi tega žalujeni po najboljhem tovarišu. Svetila mu vefina luč! — Jožef Sedmak. V neki ogrski bolnišnici ie 5. nov. umrl 211etni vojak Jožef Sedraak, p. d. Bukov,- ski, doma izLjubnega.v Savinjski dolmi. Umrli je bil vpoklican v vojake dne 15, marca 1915. Slovo od ljubljene sestrice je bilo zelo ležko. Rekel ji je: >,:Ne žaluj! Saj se še vidiva, fce ne tukaj, pa gotovo enkrat gori nad zvezdami!" 'Mesca avgusta je šel na soško fronto, odkoder je bil pozneje pokliean v Srbijo. Taro je bil v boju za Belgrad dne 8. oktobra težko ranjen. Pokopan je bil dne 7. nov. na Ogrskem. Pred odhodom na bojišče se je v obsirnem pismu ljubeznjivo poslovil od svojih dragrh« Zaklical je: ,,Z Bogom, Ti moja rojstna hišica, kjer je tekla moja zibelka!" — Bodi junaku tuja izemlja lahka!