DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
MONDAY MORNING, JULY 27, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
ije člani ene družine leže enem na mrtvaškem odru
xas. • Grdinovem pogrebnem za-' Naj bo vsem trem pokojnim /rcek u so bila položena v soboto na'ohranjen bjag, sp0mjn pri vseh ) B^aški oder tri trupla Mervar- številnih, ki so jih poznali. Naj
počivajo mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamu naše iskreno sožalje.
ik o*
jou l|e družine: oče, mati in sin. V
e Va ot0 in nedeljo so se zgrinjale
3 An'1 množiče naroda, številni rivatfatelji in znanci> ki so hodili
,f IWidno in tako tragično premi-. p°greb bo jutri zjutraj ob
Iz Waukegana, 111., je dospela na pogreb Mervarjevih so-rodnica Frances Nagode, ki se
f M'- et'h v cerkev sv. Vida in po-! je ustavila pri družini Šetina to | "a Kalvarijo, kjer bodo po. j na 975 E. 69. St. /irgi' "»i drug poleg drugega, ka-l	-o-
proiMo bin v življenj u tesno na-j Vas Jelenje na Hrvaškem
nt',X) Ug na drugega v vzor-Lrt„„xrt„„ J,*
T tif fužinskem življenju. ;porušena do tal
at in Anton Mervar Sr	I Na Reki -le bila objavljena
offf#>kojni Anton Mervar, očelsledeča objava prefekta Teste:
gs
rlne- 3e bil rojen v Zalogu na
! ^em, okraj Trbovlje. Ob
uikSC Je bil star 57 let. Njegov
Irs. Kn*n je bil doma iz Šmihe" jo 1 Žužemberku, po domače
1 ,i COv r>	'
red 11 s , 10 Poklicu je bil trgo-visi" n ^rmonikami, katero obrt ^ a'.ieval tudi njegov sin nik l11 obV Ameriki. Rajni je več-** rojstno domovino po
a^fikail 0pravkih in vseleJ ieso&j km1 očet°v dom.
0a, ZaPušča posestvo, kate-^; rbuje njegova mačeha, opušča tudi dva brata, ln Franceta. V Ameriko apela s soprogo leta 1913.
], \ a P u š č a zdaj edino 0 J«stin0
, ki je stara 22 \ fstr°'Mra. Rozalfjo Bals, ,a.Uck»ow Ave. Vedno je a ' da bo šel preživet 'i tod v rojstno domovino, . radi slabega zdravja ln sina.
^k^v8 Me,Var
■0yi'oje„a Frances Mervar je i vsako' milosti
"Prefekt Kvarnerske province objavlja na osnovi pooblastila, ki mu ga daje zakon od 18. maja 1941 št. 452 na ozemlju province Reke, da so družinski člani iz Jelenja pred kratkim zapustili svoje hiše, z namenom, da se pridružijo upornikom po gozdovih, ki vršijo razna razbojništva, kradejo, ubijajo in napadajo poedine vojake in delavce v anektira-nem ozemlju. Prebivalce anek-tiranega ozemlja se opozarja, da bodo z današnjim odlogom internirani vsi člani družin upornikov, da bodo njihove hi-|e do tal porušene, njihovo imetje zaplenjeno in da bo -ustreljenih 20 članov v znak osvete za početje teh krimihalnih del, ki rušijo red in motijo delo na tem ozemlju.
Če bodo člani upornih družin, Mteri so pobegli v gozdove, nadaljevali z razbojništvom, se bo ta osveta izvrševala brez
Vrhniki- P° doma"
—^ WšJeva'Po očetu se ^pi"
58 ilVen 0b smrti je biln lvisav Uoma zapušča ma-
ved starosti 80 let, kate-Por0 Pošiljala denarno
JCII
lern ' >t < :Sre<fca
e
Pol,
eg matere doma za-
*i*JNo tvt;sestri- Elizabet0
* Justin' • kaJ zapušča hčerah 2« " Sestro Mrs. Frank 'oko/"209 E^a Ave. ' ki jyJe blla globoko verna ljudi^ n°rila mnogo za re~
'ila in • roke je nepopisno
jali le storila vse, da bi se izobrazili.
t **nl\ervar ml-
žalost« ' kl sta storila ta-'Sen Smrt- Anton nil. je fti lev Trbovljah, star ob
8 sWši ' ? Ameriko je pri"
tai Je n v komaj dve letL Vida P°hajal najprej v šolo >," Potem v Calhedral vi-V- Ve' *tem v Cleveland ko-lffSy"«* eas je pomagal prodajalni muzikalij-in k0 Prestal v svoji bole-
* °četolVede1' kaj se je °lllonia I? Materjo, ga je
Opomba: Jelenje se nahaja severno od Reke na Grobništini v Hrvatski. Leta 1919 je bila ta vas pod začasno italijansko okupacijo. Kakor vsi kraji, ki so bili pod prejšnjo okupacijo, tako je tudi Jelenje ohranilo žalosten spomin ravnanja Ita-lijandv. Ta neverjetni dokument terorja in ustrahovanja nacijsko-fašističnih metod, dokazuje, da so Nemci in Italijani odločeni, da sistematično iztrebijo ves jugoslovanski narod.
-o-
_qu
bo
strlo.
Videti je bilo,
ftes J*enes*l silnega udar *S ka lP0dle2el. šel je za
S ki Sor'm je bil vsa nada. i6 bolje fa poznali, pravijo,
J? sVok T0' ker nesrečne
rr PreK^ aršev ^ bi mogel Bili - tako
f'r1 tudi zl** dr»gega, da so
v smrti združe-
edina dedinja
'oi?a Vse 'Je okrevala in pre f vih **£**«> za pogreb
' "bol Nedolgo tega Peljali 7m§nice, kamor so avtni nezgodi.
A
Nov grob
Sinoči je umrla v Glenville bolnišnici J.ennie Popovič, rojena Rujkovič, stara 54 let. Stanovala je na 925 Evangeline Rd. Doma je bila iz sela Raj-kovič pri Sv. Nedelji na Hrvaškem, odkoder je prišla sem pred 40 leti. Tufkaj >.apuš$a soproga Georga, pet hčera: Sophie, poročeno Vuick; Mary, poročeno Brdar; Angela, poročena Mirkov; Olga in Martha. V Chicagu zapušča hčer Elsie, poročena Gragišič, tukaj pa sina Johna in Petra ter sestro Elo Sajatovič. Bila je članica društva Žumberačka sloga, št. 21 HBZ. Pogreb bo iz Svetko-vega pogrebnega zavoda. Cas pogreba še ni določen.
K molitvi Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so prošene, da Pridejo nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogrebni zavod k molitvi za pokojno sestro Frances Mervar. Ob osmih pa naj se zbero članice podružnice št. 25 SŽZ, kadetke ji bodo pa izkazale zadnjo čast. Članice obeh društev naj se udeleže v torek pogreba.
Hitler bo prosil za mir, če ne bo dobil zmage do 15. okt., trdi Beneš
London. — Edward Beneš, predsednik češke vlade v izgnanstvu, je izjavil, da bo Hitler pred 15. oktobrom ponudil Združenim narodom premirje, ako ne bo dosegel odločilne zmage do tedaj. Beneš je svaril pred ika-kim premirjem s Hitlerjem in poživlja Združene narode, to je Anglijo in Ameriko, naj prepeljeta vojsko čez Rokavski preliv in odpreta drugo fronto v Evropo.
Taka druga fronta bi odvzela veliko breme Rusiji,, je rekel Beneš, ki je tudi zatrdil, da je doba te vojne odvisna samo od tega, kako hitro bosta Amerika in Anglija odprli drugo fronto v Evropi.
--o—:-
Tajna policija opozarja na tri nacijske vohune, ki so morda v tej deželi
Washington.—Ameriška tajna policija svari narod, naj pazi na tri nemške vohune, ki so morda zdaj v Zed. državah. Policija je razposlala po deželi na sto tisoče lepakov s slikami teh nemških vohunov in saboter-jev. Dva od teh sta živela več let v Ameriki-
Načelnik tajne policije, Edgar Hoover, sicer ne trdi, da so Nemci zdaj tukaj, naznanja pa, da so vsi dobili treninge v sabotaži v Nemčiji fer da so dobili od nemške Gestapo povelje, naj se vrnejo v Zed. države in tukaj uničijo vojno industrijo.
Imena teh treh nacijev so: Walter Kappe, star .37 let, ki je nekoč živel na 49 E. 83. St., New York. Njegova žena Hilda je doma iz Chicaga.
Joseph Schmidt, star 33 let, ki je prej prebival v Alberti, Kanada, kjer se je pečal s poljedelstvom in lovom.
Rudolf Barth, star 35 let, ki je nekoč živel v New Yorku in okolici.
----o-
Novi uspehi četnikov
Carigrad. — Radijska postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča o svojih uspehih, ki so jih dosegli četniški oddelki na ozemlju Like in Dalmacije. Ti oddelki so 13. julija zavzeli mesto Glamoč.
Glomač leži na bosansko-dal-matinski meji. g pomočjo tamkajšnjega Prebivalstva so za čeli četniški oddelki z veliko ofenzivo v smeri proti Glamo-ču in po dvodnevnih ogorčenih borbah zavzeli mesto. Četniki naprejejo v smeri proti mestu Livinu.
Poročila, ki prihajajo iz Slo venije govore 0 novih uspehih slovenskih četnikov, ki so se po zadnjih poročilih združili z oddelki hrvatskih četnikov.
Četniki nadaljujejo z uspešnimi borbami v Bosanski Krajini in s o izvojevali več velikih zmag. V zadnjih devetih dneh So četniške in prostovoljske edinice zasedle mesta Konjice Kreševc, Liubuški, Prijedor Vakuf, Pr02or in Glomač. ----o--
Brivcu je britev spodletela
New York,, 25. jvl. — Radio iz Anglije poroča o sledečem dogodku v Zagrebu. V brivnico je prišel, da ne da obriti, glavni deputij Gestapovcev v Zagrebu, po-ročnik Gustav Stuher. Brivec je Gestapovca namazal z milnico po pravilih, nahranil britev in začel briti. Naključje je pa hotelo, da je britev spodletela in se zarezala Gestapovca globoko v vrat. Bil je na mestu mrtev. Več poročila o tem ni.
IZ SLOVENIJE
Nemci so s tanki udrli v Rostov
Avtne znamke
Motoristi imajo čas do 1. avgusta, da si nabavijo $5 avtne znamke, k°t predpisuje postava Po tem dnevu jih ne bodo več prodajali- Toda kogar bodo do bili brez te znamke, bo plačal ob čutno kazen. Znamke se lahko kupijo fla Poštah.
Večino slovenske zemlje pod italijansko okupacijo so v juniju letos že imeli gerilci pod svojo oblastjo. Ker Italijani ne morejo do živega gerilcem, se maščujejo nad nedolžnimi. Splošen vtis pa je, da se Lahi sploh kolikor mogoče izogibajo spopadov z gerilci in jim skoraj radi prepuščajo oblast nad pokrajino, namesto pjih pa pobijajo talce, zlasti dijake in dijakinje v Ljubljani', kjer radi močne italijanske posadke gerilci ne morejo do oblasti. Že od vsega začetka Lahom ni nihče zaupal, čeprav so kazali prijazno lice napram Slovencem, zdaj so se razgalili v vsej svo-nizkotnosti. Gre jim pač za 1;o, da se čimveč slovenskega naroda iztrebi ... "v
"Nestr*pno čakamo nastopa zapadne fronte. Če ne bo kma-u nastopila in prinesla težko pričakovane zmage, bomo komaj zdržali . . Tako se glasi kratko pa jedrnato poročilo iz 'starega kraja."
-o--—
\meriška tajna policija je zaplenila mnogo orožja in fotografskih aparatov
De t r o i t, Mich.—Federalna policija je napravila pogone pri nemških in italijanskih državljanih v Detroitu in Benton Harbor ter dobila pri njih mnogo pušk, municije, fotografskih aparatov in radijev. To so predmeti, katerih sovražni tujci ne smejo imeti v svoji posesti. Taki tujci so lahko poslani koncentracijsko taborišče do konca vojne.
V Detroitu j6 policija dobila 35 pušk, 64 radijev na kratke valove, 108 fotografskih aparatov, 1,800 nabojev, pet parov daljnogledov, dve sablji, nože. Preiskava bo dognala, če je bil kateri teh lastnikov orožja zapleten v špijonažo.
-o—---
Manjše avtne licence bodo drugo leto
Nashville, Tenn. — Motoristi v tej državi ne bodo dobili drugo leto licenčnih plošč, kot druga leta. Ko bodo plačali avtno licenco za 1943, bodo dobili dva palca dolgo ploščico, katero bodo morali pritrditi na letošnjo ploščo. S tem bodo prihranili veliko potrebnega materiala za armado.
-o-
Ameriški avijatičarji napadajo v Afriki in na Kreti
Kairo, Egipt.—Ameriški bombniki z ameriško posadko so prizadeli osišču mnogo škode, ko so bombardirali T o b r u k in Bengzi ter zaliv Suda na grškem otoku Kreti.- V Tobruku j so bombe zažgale več srednjih trgovskih ladij, v Bengazi pa je zgorela velika ladja.
Kot poroča ameriški poveljnik zračne sile v Egiptu, generalni major Brereton, so ameriški bombniki napravili polete daleč čez Sredozemsko morje in bombardirali razne osiške točke.
Rusi priznavajo, da so Nemci prekoračili spodnji Don klub temu, da so jim Rusi uničili mnogo pontonskih mostov. Nemci prodirajo nevzdr-žema proti Kavkazu.
Nemške čete so prešle spodnji tok reke Don, ki se izliva pri Rostovu v Azovsko morje. Reko se prebredli na najmanj dveh krajih v svojem pohodu proti Kavkazu. Rusi danes priznavajo, da so nemški tanki udrli v Rostov. Ob reki Don se vrši ena naj- — "
Pogreb Josephine Peterlin
Jutri zjutraj ob 8:30 bo pogreb'Josephine Peterlin iz Svet-kovega pogrebnega zavoda \ cerkev Marije Vnebovzete in potem na Kalvarijo. članice 01 tarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob osmih molit ob krsti pokojne sestre v Svetkov pogrebni zavod.
Ameriški in angleški bombniki so porušili nemško mesto Duisburg ob Reni
London, 26. jul. — Sinoči so poleteli na nemško industrijsko mesto Duisburg ameriški in angleški bombniki, ki so vrgli v mesto 50 bomb, vsaka po dve toni težka. Celi akri poslopij so v razvalinah. Duisburg je eno največjih svetovnih pristanišč ob reki Reni.
Sedem ameriških bombnikov se je udeležilo napada. Eden se z napada ni vrnil. Angleži pogrešajo 14 bombnikov, iz česar se sodi, da se je udeležilo nočnega napada do 300 bombnikov.
-o-
Nemčija ima v rokah fotografije, ki kažejo lego ozemlja v državi N. Y.
New York.—Pri enem izmed 11 sovražnih tujcev, ki jih je policija aretirala v soboto, so našli fotografije, ki kažejo važne točke po državah New York in New Jersey.
Policija je dobila 100 takih fotografij in zemljevidov, ki so izrecno napravljene z namenom, da kažejo sovražnim bom-nikom pot do raznih važnih točk na ameriškem ozemlju.
Ker so bile vse te fotografije posnete tukaj in razvite v Nemčiji, imajo naciji gotovo v rokah kopije. Te fotografije kažejo George Washington most, obrežje reke Hudson, tvornice etal, rezervarje, tovarne in druge logične tarče za bombni-<e.
-o-
Nabiranje novincev iz razreda B-l v soboto
Washington. — Glasom urada za obvezno vojaško službo bodo začele klicati naborne komisije prihodnjo soboto v armado one moške, ki so bili radi fizičnih po-manjkljivosti postavljeni v razred B-l. Porabili jih bodo za razna dela v armadi, toda ne za fronto.
-i--
K vojakom odideta
Jutri odideta v službo Strica Sama Joseph Kikol iz 19005 Muskoka Ave. in Edward Pi-bernik iz 18806 Pawnee Ave, Želimo jima vso srečo in zdrav povratek.
Pozdravi s počitnic
Mr. in Mrs. Fred Udovich Barberton, O., pošiljata po zdrave vsem prijateljem in znancem s potovanja po zapa du. Obiskala sta več krajev po državi Illinois.
ljutejših bitk v zgodovini. Nemški tanki, pehota in letalstvo se zaganja val za valom v ruske linije. Sovjetsko topništvo, ki se nahaja na levem bregu reke Don pri Smiljansku, 120 milj vzhodno od Rostova, neprestano bruha težke izstrelke v nemške vrste na desnem bregu. Toda kljub vsemu odporu so si Nemci izsilili dva prehoda čez reko.
Rusi so sproti uničevali pon-tonske mostove, ki so jih postavljali nemški inženirji čez Don. Nešteto nemških vojakov, tankov in topov je izginilo v valo-
vih reke, ko so ruske krogle rušile pontone. Reka je kar pordečila človeške krvi. Toda nemške rezerve so stopile na mesto padlih tovarišev.
Depeše iz Moskve trdijo, da boj ni ugoden ne za Rusijo ne za Združene narode. Toda najsi je boj ob Donu eden najstr^hovi-tejših v zgodovini, bo še hujši, če bodo Nemci prodrli dalje proti Volgi in globlje v Kavkaz.
Poročila zatrjujejo, da sta prišli dve nemški diviziji, 71. in 346. iz Francije in Holandske na rusko fronto.
Nemci so pograbili v Franciji 15,000 tujcev, katere bodo pregnali na Poljsko
London. — Nemške elitne čete so na povelje Hitlerja pograbile v okupirani Franciji od 15,-000 do 18,000 beguncev, katere bodo poslali v koncentracijska taborišča na Poljsko. Istočasno se pa poroča iz Nizozemske, da so Nemci izgnali na Poljsko in v zasedeno Rusijo 60,000 Judov. Vsak dan pošljejo iz Nizozemske do 600 Judov proti vzhodu. Nemci bodo izgnali iz Nizozemske vse Jude v starosti med 18 in 40 etom.
Ameriške podmornice so potopile Japoncem zopet pet ladij na Daljnem vzhodu
Washington.—Ameriške podmornice, ki operirajo v vodah na Daljnem vzhodu, so potopi-pile Japoncem zopet pet ladij in morda celo šest. Tako poroča v soboto mornariški oddelek.
len ameriških podmornic je bil en japonski rušilec in štiri tovorne ladje.
Mornariški oddelek ne označuje niti časa niti kraja,, kjer so naše podmornice izvršile ta napad. Kadar govori o "vodah Daljnega vzhoda," se lahko
Iz okupirane Francije bodo Nemci izgnali vse Nemce, Avstrijce, Poljake, Italijane in Čehe, ki so prišli sem od septembra 1939, ko je izbruhnila vojna. Nemci so prijeli cele družine teh beguncev. Moške so poslali v koncentracijo v Čompiegne, ženske v Nancy, otroke pa so poslali v Pariz. Otroke, ki so stari manj kot 8 let, so dali v sirotišnice, ali pa so jih razdelili med sosede.
smatra morje vse od Kitajske pa do južnega Pacifika.
Dva torpeda sta zadela japonski rušilec, ki se je potopil v devetih minutah. Predno se je rušilec pogreznil, je prišla ameriška podmornica iz vode in fotografirala ves dogodek.
S tem rušilcem znaša število japonskih bojnih ladij, ki so jih potopili Amerikanci, 55. Vsega skupaj so Japonci izgubili 309 ladij, potopljenih ali poškodovanih.
Zbiranje gramofonskih plošč MALO POZNO SE JE
Člani Ameriške legije imajo kampanjo, da naberejo po vsej deželi 37,500,000 obrabljenih gramofonskih plošč. Iz teh se bodo napravile nove za vojake, ki bodo poslane v vsa taborišča in na razne fronte. V Euclidu in Nottinghamu jih lahko oddaste pri poslovodji LaSalle gledališča Viktorju Sheldon, na 185. cesti. Lahko tam tudi pustite svoj naslov in prišli bodo plošče iskat na vaš dom. Vsaka plošča je dobra, ki je ne marate več, tudi če ni za rabo, ker potrebujejo mate-ial, iz katerega je plošča narejena.
Zaroka
Mr. Frank Zorich iz 1121 Addison Rd. naznanja zaroko hčerke Ann z Mr. William Pe-trovsich, sinom Mr. in Mrs. Pe-trovsich iz Chisholm, Minn. Na vojaškem dopustu Korporal Edward F. Ludwig iz 1111 E. 72. St. je prišel k svojim staršem na dopust. Danes odide nazaj v taborišče Ho labird, Baltimore, Md.
SPOMNIL NA ŽENO
Seattle, Wash. — Edvard Etheier, fstar 82 let, je vložil oni dan na sodnijo prošnjo za raz-poroko od svoje žene Exilde. Poročila sta leta 1984 v Lake Linden, Mich. Dve leti zatem je odšel v Alasko, da bi iskal zlato, žena pa ni hotela ž njim, ampak je ostala doma. Od tistega časa se nista videla.
LE KAMBODO Z MESOM PRAŠIČEV?
Harrison, Ark. — Na farmi Troy Wattsa je pod velikim hrastom vedrilo dvajset prašičev v nevihti. Strela je udarila v hrast in ubila vseh 20 pujskov.
--o-
K vojakom odide
John Pajk, sin Mr. in Mrs. John Pajk iz 6812 Edna Ave. odide v sredo k vojakom. Prijatelji ga lahko obiščejo pred odhodom na gornjem naslovu. Johnu pa želimo vso srečo v vojaškem stanu.
i r
•117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 jper year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 174 Mon., July 27, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroda kongresnih; Stephen M. Young)
Kongres je odščipnil poldrug bilijon dolarjev od vladnega proračuna za stroške, ki niso v zvezi z vojno. To je dobro gospodarstvo. Proračun za WPA, na primer, je 600 milijonov dolarjev za leto 1943 manj, kot za leto 1942. Izdatki za Narodno mladinsko administracijo so bili odrezani za 90 milijonov dolarjev. S tem, da so odpravljena taborišča CCC, je prihranjenih 240 milijonov dolarjev. Kongres bo brez-
dvoma še naprej zniževal izdatke, ki niso v zvezi z vojno.
*
General Billy Mitchell, ki je neprestano agitiral za večjo zračno silo in nasprotoval gradnji bojnih ladij, je bil degradiran po vojaški sodniji v letu 1925. Izstopil je iz armade in kmalu potem umrl. Naši generali so se smejali ideji, da bi mogle bombe iz zraka razbiti arzenale ali bojne ladje. General Mitchell je trdil: "Niti armade niti mornarice ne morejo obstati, če niso pod varstvom zračne sile." Tej izjavi so se smejali in ga vrgli iz armade. General MacArthur je bil eden tistih armadnih častnikov, ki so odglasovali za krivdo generala Mitchella. Bogve, če se je general MacArthur kdaj spomnil na to, ko so bili njegovi vojaki bombardirani na polotoku Bataan? Naš vojni položaj bi bil danes mnogo boljši, če bi bili naši generali rešpektirali generala Mitchlla, mesto da so se mu smejali.
Nič se ni "treba čuditi, če bo vojni tajnik Stimson resig-niral še pred decembrom. Pismo, ki ga je pisal tajnik Stimson republikanskemu senatorju Lodge iz Massachusetts, se smatra kot slab okus. Kdo pa bo novi vojni tajnik? Ne smemo prezreti možnosti, da bi bil to zvezni senator Lister Hill iz Alabame. Star je 48 let in je bil vojak v prvi svetovni vojni. Bjl bi izvrsten vojni tajniki
Nek vojaški zdravnik, ki je rabil precej visoke besede iz zdravniške vede, je povzročil nekaj nepotrebnih skrbi poslancu Holbrocku, iz 3. ohijskega distrikta. Zdravnik je namreč poslal domov nekega vojaka z izjavo, "da naj ozdravi od napada resne nostalgije." To pomeni, da je imel fant izvanredno domotožje. Vojakovi materi pa to ni bilo všeč in je pisala poslancu Holbrocku, da fant ni imel še nikdar v svojem življenju "nostalgije," dokler ga niso vzeli v armado in da naj kongresnik to naznani vojnemu tajniku, ali naj napravi kake druge potrebne korake glede tega. Kongresnik je najprej preiskal besednjake, da je videl, kaj pomeni beseda "nostalgija,'' predno bi storil kake druge korake. To je bila njegova sreča.
Armadni poveljniki preveč skrivajo vojne novice pred narodom. Popolnoma napačno je zadržavati vojne vesti pod pretvezo cenzorja, razen v slučaju, kjer bi taka informacija služila v udobnost sovražniku. Ameriški narod je zmožen sprejeti vesti, naj bodo take ali take.
Amerikanci naj ne bodo poparjeni, niti ne smejo misliti, da smo že premagani. Fakt, da so dobili Japonci trdna tla na Aleutskih otokih, je resna zadeva, toda če bi ostali Japonci na drugem koncu sveta, bi bilo to neugodno za nas. Ako bi ostali Japonci na Daljnem vzhodu, bi bilo za našo bojno silo skrajno težavno priti do njih na take daljave čez Tihi ocean. Odkar so izvršili napad na pristanišče Pearl, so Amerikanci pokazali, da bodo lahko opravili z Japonci! Naše križarke, rušilci in bombniki so se izkazali pod boljšim vodstvom, močnejši in uspešnejši. Naši topničarji streljajo hitreje in znajo bolj ciljati. Kmalu bomo slišali o več bojih na Alaski in Aleutih.

BESEDA IZ NARODA
Svoboda je naša dedščina!
"Predčlovek tega človeka" je ime igri, katera bo prirejena, dne 16. avgusta, v Gordon parku pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega k u 1 turnega vrta. "Svoboda je naša dedščina" nam v resnici predstavlja Slovence kakor tudi vse Jugoslovane.
Zgodovina Jugoslovanov je polna opisov bojev, v katerih smo se morali boriti, da nam je vsaj nekoliko svobode še ostalo.
Ta program bo nekaj izvan-rednega v zgodovini našega naroda. Prvič zato, ker se priredi v angleškem jeziku namenoma, da se da ameriškemu narodu prilika, da vidi predstavek naših mož, kateri so se borili in se še bore za svobodo in napredek, ne samo svoj ampak tudi za svobodo in napredek v novi domovini.
Prvo dejanje bo predstavljalo Slovence in sploh vse Jugoslovane v Ameriki. Njihovo delovanje in njih prispevek k ameriškemu napredku.
Drugo dejanje nam predstavlja iz delovanja škofa Barage in njegovo delovanje med ameriškimi Indijanci.
Tretje dejanje pa predstavlja izvrstnega in hrabrega voditelja jugoslovanskih četnikov Draža Mihajloviča, kateri se bori proti nemškemu tiranstvu.
Na programu pa bo tudi petje slovenskih, srbskih in hrvatskih pesmi. Zelo zanimiv pa bo nastop jugoslovanskih mater, katere imajo svoje sinove v ameriški armadi. Vse te matere bodo vstopnine proste, k tej predstavi. Prošene so, da se vsaka zglasi v uredništvu Ameriške Domovine, kjer bo dobila vstopnico in nadaljna navodila Zbiranje mater ima v oskrbi gospa Albina Novak, pri kateri, poleg uredništva Ameriške Domovine, lahko dobite tudi vsa pojasnila. Gospa Ivene Mer-var pa je glavna tajnica pripravljalnega odbora. Vstopnice ali prispevki so po 50 centov.
Slovenci, zapomnite si ta zgodovinski dan. Pokadimo ameriški javnosti, da smo ponosni na naše hrabre junake v domovini in na naše pionirje, kateri so toliko pripomogli k napredku Amerike.
Več o tem pa boste še brali pozneje.
John L. Mihelich, član pripravljalnega odbora. -o-
Zadružna zahvala
moč, katero so prostovoljno nudili ob tem velikem navalu na pikniku. Bili so še drugi in vsem tem — lepa hvala.
Našim delavcem in našim ku-harcam pa je direktorij dal posebni blagoslov in izkazalo se je res tako, da zadružna kuharica, to ti je krona!
Vse to bi se pa ne moglo za-vršiti, ko bi ne bilo lojalnih delničarjev, odjemalcev, prijateljev in številnega članstva S. N. P. J. — vsem tem pa direktorij izreka tisto izredno zahvalo, katero zaslužijo in jim kliče — v jeseni vsi na Zadružni ples v Euclid, kjer bo spet nekaj izrednega na programu.
Za direktorij Slovenske Zadruge:
Joseph A. Siskovich, tajnik. --o--
Narodni tabor
Trij tedni nas še ločijo od narodnega tabora, ki se bo vršil dne 9. avgusta. To narodno zborovanje je bilo sklicano po Ameriško - Jugoslovanskem udruženju. Kakor je razvidno iz poziva g. Zormana, bodo na narodnem taboru nastopili vsi naši slovenski pevci. Poleg pevcev so obljubile se tabora udeležiti vse naše narodne noše. Nastopili bodo vežbalni krožki. Naše slovenske godbe so obljubile se strniti v eno ogromno godbo za ta dan.
Ali si morete predstavljati, kako impozantno bo donelo "Morje adrijansko," zapeto po zboru mogoče 200 pevcev? Ali ste si ustvarili kedaj sliko nastopa par sto žena, deklet in mož v naših lepih slovenskih narodnih nošah? Kaka harmonija barv se lahko ustvari is skupnim nastopom vseh vež-balnih krožkov? In ako nam je še vedno dopadla "'Lepa naša domovina" zaigrana po slovenski godbi, kako veličastno bo donela, ko jo bodo zaigrale skupno vse naše slovenske godbe!
Impozanten, veličasten naj bo naš narodni tabor! Nedelja, dne 9. avgusta, -naj ostane neizbrisno zapisana v vsakem srcu, katerega kri je kri slovenske matere. Kakor je bila krivica, ki se je pisala stoletja nad našim narodom ogromna, tem mogočnejši naj bo naš klic po svobodi zasužnjenih naših bratov. Dvignimo v edinstvu naš glas, glas Amerikancev, ki ljubijo svobodo, strnimo se v eno zahtevo: Svoboda za naše zasužnjene bratej
Marijan Urbančič. ---o--
Zahvala
Udri, udri, vraga!
iKo se čudimo dolgi obravnavi proti osmim nemškim vohunom, ki so jih pripeljale nemške podmornice na ameriško obrežje in ki so pripeljali s seboj dinamit in razno oripravo za izdelovanje bomb, nam prihaja na misel dogodbica iz neke slovenske hiše na Dolenjskem.
Pri hiši so imeli zidarja, finega delavca, drugače pa precej robatega v besedah. Bil je to človek, ki je govoril in misli naravnost, ne da bi kaj olepševal, ali da bi se kaj zmenil, če so njegove besede komu všeč ali ne.
V času, ko je bil zaposlen pri tej hiši, je tudi tam jedel in spal, kot je bila navada tam. Tako je moral zvečer tudi z domačimi moliti rožni venec po večerji. Bolj nerad sicer, molil je pa le.
Nekega večera je molila naprej domača hči, ki je imela navado poleg rožnega venca vplesti tudi še za vse svetnike in za vse tiste duše, ki jih ni ne tukaj ne tam. Tako je vpetla v molitev tudi: "še en očenaš za vse naše sovražnike' tedaj pa zidar ni mogel vzdržati, pa je posegel vmes: "Udri udri, vraga, kaj boš molila zanje!"
Tako bi morali napraviti tudi mi v tej deželi, kadar dobimo v roke sovražnike, ki pridejo sem z namenom ubijati in uničevati. Ob zid ž njimi, pa. krogle vanje! Kaj boš vraga krmil in ga božal z dolgo obravnavo.
Po podanih poročilih vseh, ki so na katerikoli način pomagali pri razprodaji in na pikniku na SNPJ farmi, je direk- Podpisana sva obhajala 18. torij sklenil, da se to pot naj- julija zlato poroko ali 50 let-lepše zahvalimo vsem, ki so pri- nico zakonskega življenja in sicer s slovesno sv. mašo v cerkvi sv. Vida.
Tem potom se želiva iskreno zahvaliti v prvi vrsti Rt. Rev. msgr. B. J. Ponikvarju za pomenljive cerkvene obrede in peto sv. mašo; dalje hvala cerkvenim pevcem za tako lepo petje, posebno hvala Dorothy Svigelj. Najina zahvala naj velja tudi vsem najinim številnim prijateljem in znancem, ki so se udeležili sv. maše.
Najina zahvala pa naj velja tudi najinim hčeram in sinovom, ki so vse to preskrbeli in uredili, posebno pa se zahvaljujeva ta mlajši hčerki Mrs. Frances Stearns za ves njen trud. Vsem najinim otrokom pa se zahvaljujeva za tako lepa in bogata darila, kajti kaj podobnega nisva nikdar pričakovala. Zato pa želiva ^sem,
aami in cvetlicami. Torej najlepša hvala vsem in vsakemu posebej, četudi nisva morda omenila vseh imen na tem mestu.
Vam hvaležna,
Mr. in Mrs. Frank Perme, Sr. -o-
Glas iz domovine
pomogli k temu največjemu uspehu v zgodovini Zadruge.
Naj prvo se hočemo zahvaliti in priporočati naše lokalne liste kot najfinejše oglaševalno sredstvo med nami. Šli so nam na roke 100'/ in Zadruga je tc^ znala in bo enako tudi v bodoče znala globoko ceniti.
Nadalje se želi zahvaliti vodstvu SNPJ farme za vse ugod nosti, katere je poskrbelo na teh izletniških prostorih, ki so na nas pravo letovišče delavcev. Bolj še preskrbljene in urejene farme ne morete dobiti med nami za take stvari.
K temu kajpada moramo podčrtati eno dejstvo, ki je, da je vodstvo farme izredno srečno izbralo fine oskrbnike v g. Andy Gorjanc in soprogo ter njihovim sinom. Ta dva sta zlata vredna za take prostore. Oskrbela »ta nas z vsem in zraven pa veliko pomagala od jutra do poznega večera. Najlepša jim hvala in priznanje.
Pri tem ne smemo izpustiti v zahvali Mrs. Rupnik, Mrs. Jane in g. Lopatichu za izredno po-
pisano 24. nov. v Ljubljani.
Po dolgem času se zopet oglašam. Zadnje pismo sem pisal v začetku julija. Redna zveza je zdaj docela pretrgana. To je videti tudi iz tega, ker že več kot pet mesecev nisem prejel nobene pošte. Vendar, pa posmrtni listi iz Amerike še prihajajo. Torej vsaj z Ameriko imamo še kolikor toliko zveze.
Skoraj ne vem, kje in kako naj bi se lotil popisovanja tukajšnjih razmer, da bi vam jih mogel prav in natanko podati. Sicer je res, da smo sredi vrtinca najstrašnejših dogodkov, kar jih je kedaj zadelo naš ubogi slovenski narodič. Vendar pa ne vemo veliko, kaj se godi okoli nas, dasiravno je raznih govoric in pleteničenja nič koliko. Skušal bom podati kolikor toliko stvarno podobo naših dni in naših krajev. Vem, da vsi s trepetom spremljate, kaj se godi v domovini, in bi radi vedeli, kako je z nami in kako je morebiti tudi z vašimi domačimi. . . .
Za Evropo so se začeli pravi apoka4iptični časi. Kako nam je šel včeraj k srcu evangelij zadnje pobinkoštne nedelje, kjer je med drugim tudi rečeno: "Takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. . . . Kadar boste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju . . . takrat naj beže v hribe . . ." — Tudi pri nas je veliko moških pobegnilo v hribe,: kjer se skrivajo. To so tako zvani čet-niki. Pqsebno veliko jih je v Srbiji. Tam imajo še kar pravo vojsko in niso Nemci nikjer varni. Zato pa. Nemci tem bolj divjajo, da naravnost besnijo. Za vsakega Nemca sto Srbov. Pa to ni samo grožnja, ampak krvava resnica. Po Srbiji potuje iz kraja v kraj kazenska ekspeditija, nemška Seveda, in pobija Srbe na debelo. Samo v Kragujevcu in Kraljevem je v dveh dneh proti koncu oktobra bilo postreljanih, v čredah po sto, okrog 7,850 ljudi. Pobrali so vse, kogar so pač srečali na ulici. Ko jih je na ulicah zmanjkalo, so jih vzeli po tovarnah in šolah. Na gimnaziji v Kragujevu so prišli v šolo in odjeljali 6., 7. in 8. razred s profesorji in ravnateljem vred, jih zapodili na bližnji travnik in jih s strojnicami postrelili kakor pse. Pri teh dveh velikih pokoljih je prišlo ob življenje tudi 45 Slovencev — izgnancev v Srbiji. Veliko vasi v Srbiji je čisto zginilo s površja zemlje. In ta strahota se še kar nadaljuje. Srbi ne odnehajo, Nemci pa tudi ne. Ubogi narod Največ trpijo nedolžni! —Val izseljevanja v Srbijo, s Slovenskega namreč, je ponehal. Kateri so pa že tam, so v velikem pomanjkanju in v hudih stiskah, zlasti zaradi neprestanih bojev med Nemci in četniki. Naši ljudje so tam kakor med dvema kamnoma. . . . Pomožna akcija, ki se vodi iz Ljubljane, stori zanje mnogo dobrega, vendar so medsebojni stiki vedno bolj težavni zaradi toliko meja. Pa tudi Nemci gledajo na to delo zmeraj bolj po strani.
Gotovo vas tudi to zanima, kako je na Hrvaškem. Predvsem Hrvatje niso samostojni, temveč morajo plesati tako, kakor jim godejo Nemci in Lahi. V severnem delu, vštevši Zagreb, so številne nemške čete, v
voslavnimi Srbi v Bosni, v Slavoniji in Sremu. Stvari, ki se slišijo iz teh krajev, so res nezaslišane, za naše krščanske in evropske pojme nemogoče, a vendar resnične. Pred sabo imem Poročilo, ki obsega 7 gosto tipkanih strani pisarniškega formata, kjer našteva same številke in imena pobitih Srbov. V nekaterih krajih so jih naravnost iztrebili. Hkrati po so jih še mučili in grdo z njimi ravnali, tako da se povedati ne da. Kar je pa najbolj žalostno, je to, da so v to gr-dobijo pomešali in še mešajo katoliško Cerkev s tem, da nasilno pokatoličanjujejo pravo-slavce. Porušili so tudi precej pravoslavnih cerkve: v Banja-luki, Bihaču, Novi Gradiški, Bastacu,, Spasovini itd. Te in podobne stvari, ki jih ni malo, bodo zelo škodovale ugledu katoliške Cerkve na Balkanu.
Kako je pa na Slovenskem?
Tolikih^ strahot kakor v Srbiji in na Hrvatskem ni. Vendar pa je tudi pri nas hudo. Okrog 30,000 Slovencev je bilo izgnanih na jug (7,000 v Srbijo, čez 20,000 na Hrvatsko, v Srem in Bosno). V Srbiji je zanje še kolikor toliko poskrbljeno, na Hrvatskem pa je njihovo stanje obupno, zlasti ker jim ustaši niso prijazni. Vsi ti izgnanci so večinoma sami izobraženci, uradništvo, učitelj-stvo in druga inteligenca s Štajerskega in Gorenjskega.
Pred mesecem in pol se je pa začelo drugo poglavje našega križevega pota: Nemci so začeli izseljevati savsko dolino od Zidanega mosta do hrvaške meje. Kraje na desnem bregu hočejo popolnoma izprazniti, od Krškega proti Hrvaškemu pa tudi precej širok pas na levem bregu Save. Ne morete si misliti, kakšen strah in groza je obsedla tamkajšnje ljudi. V' trumah so začeli" bežati V Ljubljansko pokrajino^ ki i je pod Italijo. Cesar niso! mogli vzeti s seboj, so uničili, požgali, poklali itd. Ljudi se je polotila naravnost neka obešenjaška razbrzdanost: pili so, se mašti-li, spuščali vino iz sodov . . . potem pa lepega dne pobegnili čez mejo, ko se je bližala izse-Ijevalna komisija. Mnogi pa so šli seveda v hribe med četnike, ki jih tudi na Kranjskem in Štajerskem ne majnka. Pa to je poglavje zase . . . Dobršen del savske doline so že izselili: Krško, Brežice, Studenec, Log, Radno itd. Mnogi so pobegnili v Ljubljanski del. Begunce so tamkajšnji ljudje sprejeli povsod z velikim razumevanjem in sočutjem . . . Kateri so pa ostali na mestu, so Nemci odvedli najprej v Rajhenburg, kjer.je velikansko koncentracijsko taborišče, tam jih "sortirajo," za delo sposobne moške posebej, ženske posebej, in spet posebej otroke in bolehne ljudi (le-tam pravijo, da jih bodo spravili v okrevališča, to se po nemško reče, da jih bodo na tihem spravili na drugi svet —! Kakor so na sto tisoče nemških norcev in neozdravljivo bolnih, češ, da samo škodo delajo nemškemu narodu, kot za-jedalci!) — Pri majhnih otro-kih so pa'napravili krvno preiskavo: če so našli, da ni v njih nič pristne germanske arijske krvi, .so jih prepustili usodi. Trdovratno se širijo govorice, da je veliko otrok zmrznilo v zaprtih vagonih, ko so se vozili čez Gornje Štajersko. Prav tako tudi, da so jih cele avtomobile naravnost poklali, polili z bencinom in sežgali. Od resnih ljudi smo slišali te nezaslišane grozote . . . Eno pa je gotovo, da so nekateri teh naših izgnan-
--" Pco
vsak način odkrižati .. •?
taci j a še traja . . . V ^
njene vasi naseljujejo
n l
rje, ki se bodo vsi izseliliij^ mi pa tudi vsi drugi Ljubljanske pokrajine. ri11' noč gredo baje 3 vlaki. j seveda smejo vse vzeti s naši pa nič. ...	, , r
Drugod po Štajerskei«' *ar tudi po Gorenjskem še 4 Uc čeli od kraja izšeljevatiif°Ve ravno je zlasti Savinjsk'L na že tudi veliko trpela. Gf cem 'pa še obetajo. namreč močno manjka P1?1 kj
nih sredstev, vagonov,
stre
tiv itd., pa ne morejo c'*vo žele hkrati preseliti. Z> m°ži drugače grdo pritiskaj*1 1 j an je ljudi je na dnevJj du. Kar obdolžijo te, komunisti v zvezi, pa te I Koliko nedolžnih je že ^6ci1 dio!	;vpov<
Komunisti, ali kakor 0 tj daj imenujejo, partiz8 osvobodilna fronta, de1* ^ lastem mnogo neprilik, l1 l f1 za posledico še več trCb Zdaj pokvarijo tu že'|ue ' progo, tam vržejo v jP' drugje ustrelijo kakegak". ca ali Laha. Nemci infsi ' pa potem maščujejo Ce jo kar vse od kraja, Pob 'S€vT~, požiga j o. Tako so N^^. d žgali na Gorenjskem vaS| ^ " co in še eno, ljudi Pa/jm0° ' odpeljali. Lahi so Požl!|totaPr si v okolici Šmarja pri H- •
Tudi v % ar %
tev, zdaj od teh, zdaj ^ Italijani pa zmeraj b<,|a^ 1 skajo. Prejšnji teden »'I ■ 0
ni, v Ložu itd. A uui ■ ni sami je zmeraj ka^^*
za nedoločen čas del 11
"Jih."
tehnično fakulteto. 11 hkihi resna nevarnost, da z^h vselej še druge. Za Prffav0 v se bo gotovo kaj zgo^jjjj bodilna fronta je že ' j rolo, da ne sme ta dallibodet' šolo. Tako se lahko 2 fadi]j ' bodo še gimnazije dn'd^^ zaprli. Vse to je torej% ' narodu, osvobo j en j U' P(|pv. r.' koristi. Katoliški	•
škofom vred so. že od1'1^ stopili proti osvobodi1!;-; (vse to seveda podt?|ga _ tudi iz Londona oP°!'/o nj ^ naj nihče brez potrcbe fli 2ejo va.	JPaSev
Sedaj pa še nekaj ™ >n m, iz Prekmurj" p ki ži Tudi tam je vse P^jT* ftiu (Dalje na 3 stra^Fobzjf
Jn
/ vet0 po
VKPo
III""' hvzni
Pred mirovnega sod11* kem podeželskem kr; peljali farmarja, ka- aa obdolžen, da je ukra^Hal }
SP^- , Vienil>
Tri priče so prisega j (
Pa
»ev, V23
dele, kako je obtoz prašiča domov. Pri«1
pa, da je bil prav
*>ti
■ I L* stem kraju na
p f\
odvetnik iz mesta, ravno dobro razpol°:
iLv.iu uuwiU mif"-	V<.
ponudil, da bo brezpla', frt0 varjal obtoženca, ho*e' imeti svojo zabavo. .
Odvetnik je nastop1 obrambo proti obto^2k0ng ---—---------<• v a
nagovoril mirovnega naslednjimi besedam1'
"Visoki sodni stol bo dovoljeno dokaza^ no nedolžnost obtože razpolago imam 12 v' nih prič, ki so priprl
čati pod prisego, da ( obtoženega, da bi šiča. Prepričan sertir "
11" 0». i ^
gorodni in čislani ^ rovni sodnik te okol's števal."
Mirovni sodnik, ki
no pri najbolj briht11
cev že v Šleziji, od koder je pred par dnevi prišla neka kar- ni glavo na roke in s<! ta s tozadevnimi sporočili. S te- j zamisli. Potem pa mi ubocimi izgnanci sn šli + ll H i I ar>Hi •
le vrane — še doslej ostali med ; le obtoženega* ukrs»st'
da bi še dolgo bili skupaj zdravi in veseli in naj Bog blago- j južnem skoraj do zagrebških slovi vsa vaša dela.	predmestij, pa italijanske.
Lepa hvala tudi Catholic Or- Ustaši se zdi imajo samo to der of Foresters, Ameriški Do-' pravico, če jim niso Nemci te-rnovini ter vsem, ki so se naju ga naravnost ukazali, da se J skovca pri Krškem, dasiravno spomnili z brzojavnimi čestit- neusmiljeno znašajo nad pra-' so se jih hoteli gestapovci na
nekateri duhovniki, ki so — be- j "Ako je 12 prič, ^ L« ^U
tttf
svojimi, tako dva gospoda z Bi-! in samo tri priče, & 'Xu ul<* zeljskega, dekan Kurent iz Le -3-1- -~L- ' j^«1*-
dele, potem je zadev'3 ^ ma jasna. Obtoženi ifj in obravnava je zak^1
Pop,
1
0 Sle
*o
ecj, »e
Ali
vi
st0
a; »not ^ H
1]
j1? 80
ho
t
ob,
^iti,


Prizor iz sodne dvorane v Washing tonu, kjer se vrši sedaj obravnava proti osmim nemškim, saboterje. V ozadju je komisija sedmih višjih vojaških častnikov, na desni sede vladni advokatje, na levi zagovorniki obtožencev in na skrajni levici pa so obtoženci.
le. iki. eti
še
mu je puško. Pa vide-bilo, kako žal mu je
trampom so pobrali je bilo le količkaj vre-truda. Bili si je ogledoval ;vatl|0Ve obraze in majal z gla-
je pravil, da me po-IS'IT"' Ne spominjam se, da a tT1 kje kedaj videl —. /, lofbelili smo jih —. In ni-
Za življenje nam gre. nam —. In če jih je res j
bi bili izgubljeni — ve, koliko zločinov smo
i Poiščimo tram-1 utegnejo priti za to-
Pojdemo!" je dejal BiH.; "Dobro poznam tod okoli ir pred večerom do Osaške-Ne smemo namreč je-1 vnost, opazili bi nas. moramo kreniti, da j Za njihovim hrbtom v I nam bo kritje, da
ekd
Grbasti se mu je režal. "Seveda ne bomo izgubljali časa! Prav zato bomo tukaj le mirno obsedeli in čakali.
Le kar razjahajte, mylord in prisedite! Če verjamete ali pa ne, prav s sedenjem bomo osvobodili naše prijatelje." -Menite —V' "Da, tako menim! Poslušajte! Mar mislite, da sedijo trampi črez dan mirno v odkritem boju moža zo-1 v taboru in se zaljubljeno gle-tooža, zahrbtno —. Ampak | dajo?"
"Ni verjetno." "Gotovo ne! Nad sto jih je, smo zvedeli, jesti morajo, na lov so šli. In kam drugam ko v ko smo postrelili te-1 tale gozd —? In gozd je ko-Zaslužili pa so si maj četrt ure širok! Računati tako smrt.	moramo z možnostjo, da bi ka-
lavar je dobil konja in terega srečali, vse bi si pokvari-so nam ostali, za ti- li, .in še sami bi tičali v smoli, ujete Osage —."	ki bi se iz nje le težko zkopali.
se ni zmenil za mrtve Ne! Počakali bomo, da se in za plen, stopil je h stemni! Zvečer se bodo trampi •u> Porinil daljnogled v tu-1 zbrali v taboru, gozd bo prazen, izlahka se splazimo k njim —. Prav s čakanjem, pravim, bomo osvobodili Osage!
Vam je položaj jasen, lord?" "Well —!" je pokimal Anglež, vzel dolge noge s streme-in vem, da ne pri-1 nov, razjahal in prisedel.
"Nisem vedel," je pravil, "da sem po tolikih izkušnjah še tako neumen in neveden!"
"Da! Kar naravnost v naročje bi jim bili pojezdili! Stric in jaz pa bi bila morala nesti neopaženi priplazimo | vaš dnevnik v San Francisco in
nič bi ne dobila za njega, še zaprli bi naju."
"Nič bi ne dobila —? Zakaj ne?"
"Ker doživljaj še ni pri kraju." •
"Še ni pri kraju -r? Je že pri kraju! In že mimo in tudi vknjiženl Sfečanje s poglavarjem in napad na trampe je bil doživljaj:, —r- petdeset doiarjey. Je . že vknjiženo. Petdeset do-! larjev sta zaslužila in jih 'dobita, če neseta knjigo v San Francisco.
In osvoboditev Osagov bo nov doživljaj!" "Tudi za petdeset dolarjev?" "Yes !■"
Bill se je veselo nasmejal. "Le kar mirno in pridno naloži na vsak korak, I daljujte dobropise, mylord! Če sovraštvo, boj za razdelite vsak doživljaj na to-zato poskrbi pač naj- liko in toliko poddoživljajev in 'astno varnost in se računate za vsak tak poddoživ-^opertiste, kimustre- ljaj tudi petdeset dolarjev, Zlv'ljenju. Tudi divji I nam bodete izplačali v San 2na plemenite, veliko- Franciscu tako ogromno vsoto, *aje. junake ljubezni j da ne vem, kje bodete vzeli toliko denarja!" Lord se je smejal. "Bo že še doseglo! Izplačal vas bom, pa mi radi tega še ne bo treba prodati gradu Castle-pool."
Tiho so sedeli in čakali. Soln-ce je zašlo, večerne sence so se splazile v dolinice, lezle vse Više, preplavile tudi višine in nazadnje zajele vso prerijo v gosto temo. Zvezd ni bilo videti, oblaki so jih zakrivali, na dež se je pripravljalo.
Zajahali so in odrinili. Pa niso jezdili trdo do gozda, preje nagnilo solnce na nevarno bi bilo, trampi so uteg-
AŽtVVl 1 •	I >11 K v%ftr.4-nTrii-,' VO riCl Tn "f 11 H 1 7f
KOLEDAR
društvenih
prireditev
• Pa pojezdimo po I je krenil
trampi_?
mrtvim.

kjer ležijo! Ali 1 mar temle lopovom ^obnico Najpri-| grobnica za nje je mrharjev in co-.j ne zaslužijo." s° bile besede starega so donele. 2 Bili je bil lovec dirt hPfda- Sirov človek go-1 zelo kristj'an je tudi bil, n SGvrJhločuten je znal bi-rahločuten, kakor 0re biti rahločuten člo-Zlvi na divjem zapadu.
AVGUST
2.—Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih za cerkvijo.
2.—-Društvo BrooklynskL Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi.
16— Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
16__.Pevski zbor Sloga ima
piknik na Stuškovi farmi.
23__Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND.
19—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND.
26.—-Jugoslav	Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND.
27.—Društvo	sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND.
OKTOBER
10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND.
10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem
28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave.
-o-
GLAS IZ DOMOVINE
Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples.
16.—Carniola	Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
17.—Društvo	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
24.—Carniola	Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramski	zbor Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju SND.
31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND.
31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND.
7.	— Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND.
8.—Društvo	Kras, št. 8 SDZ praznuje 30-letnico ustanovi- Slovencev.
(Nadaljevanje z 2 strani)
veseljivo. Vse šole so čisto madžarske, ljudske in srednje, le 7. in 8. razred v Soboti imata še vendščino. Tudi v cerkvah je ukazano vse madžarski, vendar se duhovniki zelo dobro drže, razen nekaterih izjem, ki so takoj presedlali. Zato pa ljudje v cerkev ne hodijo. Zveste duhovnike pa Madjari preganjajo. Zadnjič so, jih celo vrsto trdo skupaj zvezanih peljali'skozi Soboto na kolodvor in od tam v Budimpešto. Obdolžili so jih, da so v zvezi s komunisti (vodilnih [komunistov so pa že več pobesili in postre-ljali, pravijo, da.so tudi znanega pisatelja Miška Kranjca). Mlade kaplane so že skoraj vse razmestili po notranjosti Madžarske. Tudi župnike so hoteli, pa so se uprli. Isto so nameravali s slov. salezijanci v Mar-tinišču, pa je sal. madž. inšpektor, pod katerega sedaj Mar-tinišče spada, to odločno preprečil.
Čast. g. Klekl je interniran v Szombatelyu pri ondotnem škofu, ki je velik neprijatelj Pa še tale novica
domu
tve v Slovenskem Holmes Ave.
14.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti.
15.—Mladinski pevski zbor
na se širi, da bodo Madjari Prek-murce ob štajerski meji selili, na zahtevo Nemcev pravijo, in sicer tja dol nekam v Vojvodino. Gotovega pa še ni nič. Tajnal škofova okrožnica O Ljubljanski pokrajini sem nekaj že povedai. Nekaj naj pa še navadem in sicer naravnost
SDD na Waterloo Rd. ima pri-
reditev v SDD na Waterloo Rd.
21—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22,
domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska godba fare | kar predstava sv. Vida priredi v SND na St. SND.
iz tajnega škofovega pisma, (ki
je namenjeno samo duhovnikom). Takole pravi: "Škofija je v materialnem in duhovnem oziru zgubila toliko, da se za-Dramski zbor Ivan Can- enkrat škoda niti preceniti ne v avditoriju da. Vse cerkveno in nadarbin-sko premoženje, premično in
...llll'i i
hi-znač
*njej?a • ----------
s • neizprosen pa' je,
smrtna nevarnost. So se. Povezali so Povodce, poglavar je jšega izmed za-k°nj, drugi svoje mr-pa r Je Pravil Humply
seve!° odjezdili naj prvo na vzh ter krenili Pozne-
°d> Osaškemu kotu v
akor
Je
bil za vodnika.
v , so jezdili črez l Povito prerijo., Žive videti o trampih ni
Ameriški vojaki na Novi Guineji so si pcsiaviU posebna bivališča, ki izgledajo kot,
naše nekdanje stavbe na koteh, to pa zato, da se umaknejo vlažni zemlji m p(t da imajo boljši razgled po džungli.
ravnino, je pokazal	nili postaviti straže. In tudi za vid aV° na vzh°d:	konje je bilo škoda, če bi se JJo bratje tisto tem-	spopadli. Razjahali so nekaj tamle?"	sto metrov pred gozdom, prisad, ki leži za	vezali konje h količkom, kakr-je odgovoril	šne ima vsak westman za take "Pravo pot smo	slučaje pri sebi, — na preriji ni povsod najti grmovja in dre-
tisu
m gozdom Je kakor mu pravi-
so grobni naših
m taborijo tram-
v]e na tistem *>estu CRetrt ure širok f' je st 111 ter razjahal. Poglavd razjahala za njim a ar in stric Gunstick,
Je 2ačuden gledal.
se nam, ne —. Kaj bo-in držali roke Sage moramo os-
vja — pa se v nizu plazili h gozdu.
Rdečkar je stopal naprej. Tako rahlo se je dotikala njegova noga tal, da niti najmanjšega šuma ni slišal Anglež, ki je stopal za njim. Trudil se je, da bi tudi sam stopal neslišno. Ko bežne sence so se plazili vse bliže k robu gozda.
Spet je obstal Osag.
"Gledat pojdem, če je kdo v bližini."
Izginil je v temi, pa se kmalu spet vrnil.
(Dalje prihodnjič.)
nepremično v 142 župnijah, vsa menzalna in verskozakla'dna posestva so razglašena za državi in narodu sovražno imetje in kot taka zaplenjena v korist utrditve nemštva (tudi naši zavodi na Štajerskem!). Svetni duhovniki, aktivni in upokojeni dušni pastirji, so bili šiloma izgnani iz 148 župnij in duhovni j, vseh 193 po številu, zgubili so skoraj vse svoje imovine.— Redovniki in redovnice so izti-rani iz 14 samostanov in zavodov, vsa njihova imovina je z izjemo malenkostne osebne prtljage zaplenjena. — Škofijski zavod sv. Stanislava je zaseden, profesorji in prefekti izgnani. . . . Velika in dragocena zavodska knjižnica je deloma uničena, deloma raznesena v neznane kraje, naučne zbirke škofijske gimnazije razbite in deloma požgane, ves inventar deloma odpeljan, deloma služi čisto drugim namenom. — Materialna škoda je ogromna, ki se morebiti nikdar več nadomestiti ne bo niogla, saj so uni čene dragocene knjige, ki jih sploh več dobiti ni.
Še večja je duhovna škoda ki vsak dan nevarnejša postaja. Okroglo 200 tisoč vernikov je brez duhovne oskrbe, brez sv. daritve, brez zakramentov 1 Umirajoči nimajo pomoči in tolažbe sv. zakramentov. Red ko je mogoče dobiti dovoljenje da sme duhovnik umrlega pokopati po cerkvenih obredih Verniki se še zbirajo po cerkvah, opravljajo skupne rpolit ve, a so brez verskega pouka, kar je posebno usodno za mladino.
Nasilno preseljevanje
Morje bridkosti pa se je razlilo nad naš narod z nasilnim preseljevanjem. Ni zmožno človeško 'pero opisati obupne strahote, bridkosti solza: in velikosti srčnih« muk, ki jih vsebuje neznatna, doslej nam nepoznana beseda: preseljevanje. Nedolžna prelita kri vpije do jpsba^nič.rcianj ne vpije k.B^-Igu trpljenje .nasilnega preseljevanja. Lažje bi bilo preliti kw, kakor pa z otroki zapustiti rodni dom, s toliko ljubeznijo ljubljen, s tolikšnim trudom negovan od mnogih rodov. Tekom 14 stoletij naš narodi ni pretrpel na tej zemlji kaj hujšega ... Ne bomo obstali za prihodnjost, če nam Bog ne bo pomagal. Zato pa: Domine De-us, acl te sunt oculi nostri, ne pereamus!"
Zavoljo teh velikih stisk je g. škof odredil vsenarodno spravno pobožnost in prošnje molitve, da bi se nas ljubi Bog usmilil. V sredo 26. t, m. bomo začeli po vseh cerkvah spravno devetdnevnico, s kate ro se bomo pripravljali na pobožnost devet prvih petkov, ki jo bo ves slovenski narod, kolikor ima še versko svobodo, .skupno začel in opravljal od decembra naprej. . . . Vsi časopisi pišejo o tem in vabijo, da bi se je vsi ljudje udeležili. Gb-spod škof je poslal vsaki družini posebno pismo, v katerem jih vabi k tej veliki in vsenaro-dni spravni pobožnosti. Bog daj, da bi uspela! Tudi vi tam zunaj naše ljube pa tako poteptane domovine se nam pridružite in molite z nami vred, molite, molite in pokoro delajte, da se nas tako morebiti Bog usmili, če je tako njegova sveta volja . . .
Iz Londona govori tudi vsako nedeljo ob tričetrt na šest (po novem) ali na pet (po starem srednjeevropskem času) popoldne g. dr. Alojzij Kuhar, svoj čas najbolj priljubljeni politični predavatelj v ljubljanskem radiu, sedaj pa opol-nomočeni minister jugoslovanske vlade v Londonu. On nas stanovitno tolaži, da se bo vse dobro izteklo za nas, da bomo zmagali, da se bomo vsi Slovenci združili v svobodni domovini in da se bo to zgodilo prej, kot mislimo. Daj Bog, da bi se njegove napovedi uresničile. . . • Nam in vam pa ne preostane
drugega, kakor da drug za drugega molimo in goreče prosimo jubega Boga, da naj nam prizanese in z nami vred vsemu svetu in povrne ljubi mir, ki ga šele sedaj znamo ceniti.
(Duhovno Življenje). --o-
MALI OGLASI
Delo oskrbnika dobi
V službo se vzame moškega za oskrbnika. Dobi stanovanje, hrano in plačo. Lahko pa tudi hodi domov. Oglasite se na 390 E. 156. St.	(176)
Sobi se oddasta
Dve opremljeni sobi se od-daste poštenim slovenskim fantom. Vprašajte na 7309 St. Clair Ave., suite 1.	(175)
Gostilna naprodaj
Proda se gostilna z 3-D licenco in poslopjem. Jako dober promet. Proda se vse skupaj po zmerni ceni. Poizve se pri Mrs. Josephine Strnad, 1315 E. 53. St.-, vogal Hamilton Ave. '	(176)
Išče stanovanje
Mlad zakonski par z 1 otrokom išče stanovanje 4 do 5 sob, naj bo kjerkoli. Kdor ima kaj pripravnega, naj sporoči Tony Jamniku, 1267 E. 58. St., blizu Superior Ave.	(176)
Soba se odda
Odda se opremljena soba za dve dekleti; si lahko tudi kuhati. Naslov se dobi v upravi tega lista.	(174)
Drva naprodaj
Naprodaj so drva za kurja-, vo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite LI 2067 (174)
Hiša naprodaj
Proda se hiša na Lawnview Ave., 8 sob in kopališče.* Jako podeni.
riiša na E. 65. St., blizu White Ave., 13 šob, 2 kopalnici, trgoVšlli 'prostor za gostilno, jakb poceni.' Za podrobnosti se zglasite pri
J. P. Flynn 3250 Euclid Ave. riEnderson 1622.	(177)
Za posestvo prav v Geneva, Ohio
še išče starejšo zakonsko dvojico za oskrbnika in delavca za sadjerejo iji kokošjerejo. (Nastop takoj). Prosto stanovanje in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18215 Rose-cliff Rd., Cleveland, O., telefon KEnmore 1277.	(177)
Soba se odda
Oddajo se 3 sobe. Oglasite se na 1003 E. 66. Place. (174)
Zidano poslopje naprodaj
Proda se zidano poslopje na 14301 Sylvia Ave. Ima 3 stanovanja, 2 prodajalni in 2 garaži. Nobenih popravil ni potrebnih. Cena je j a k o zmerna. Kupčijo boste napravili direktno z lastnikom. Pokličite En-dicott 8262._(173)
Peč bi kupili
Peč, ki je kombinacija na plin in pi-emog za kuhanje, se kupi. Vprašajte na 5357 St. Clair Ave.
(174)
RAZPIS SLUŽBE Slovenski društveni dom na Recher Ave. razpisuje službo hišnika. Prosilec mora biti ameriški državljan. Vse prošnje pošljite ali prinesite do 30. julija 1942 tajniku doma A.0GRIN 18508 Shawnee Ave. Direktorij Slov. dr. doma
(174)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
It is goot to hear Americans axe now pudding 10% of det pay into Bunds /
Srednji na sliki je bivši "fuehrer" nemškega * v Ameriki Gerhard Wilhelm Kunze, ki je prikU^ desni roki k 'maršalu Robert Braim (levi na sliki) poti na federalno sodnijo, kjer se bo moral zagovarj^ vohunstva v prid Nemčije. Pravijo, da ga je ob tej l zapusila vsa njegova prejšnja naduta nemška dorni^'
ŽENINI IN NEVESTE!
Društva imajo izjemne cene na oglasih
V. J. KRIŽANOVSKA
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOXJK
Sirija je imela od leta'
danes že 18 revolucij.
* * *
Mohamedanska vera krog 219,000,000 pripad"1
Marta Sidorovna je spravljala v škatle bisere in drugo zlatnino, ki je bila raztresena po toaletni mizi, in govorila o veselem dogodku; Miličino molčanje pa jo je presenetilo, da jo je pogledala. Milica je slonela v naslanjaču, a po licu so ji tekle solze.
—	Kaj ti je, angel moj? — je vprašala prestrašena Marta in pohitela, k njej.
Milica jo je molče objela okrog vratu, pritisnila svojo glavo k njenim prsim in glasno zaihtela.
—	A j, aj, aj! Ni dobro jokati na takšen dan! — jo je pregovarjala Marta ter ji božala in polubovala glavico.
—	Ah, njanja, kako težko mi je pri srcu. Bojim se bodočnosti .. .
—	Prava reč! Ne sama ti, vsa dekleta se boje zakonskega življenja, toda tebi, Milica, se je treba še najmanje bati. Igor Nikolajevič je vendar tako ljubezniv in dober in te ljubi, tako da boš srečna z njim, kakor more sploh ženska srečna biti na te msvetu. No, umiri se in obriši si oči. Daj, da te poležem v posteljo kakor takrat, ko si bila še drobna, potem pa ti prinesem žegnane vodice. Gotovo so te pogledale kake zle, zavistne oči, zato si se vznemirila.
Milica se je nasmehnila skozi solze, se pustila poleči in napojiti z vodo, ki jo je prinesla Marta z božje poti. Njanja jo je pogrnila, jo pokrižala za dobro spanje in sedla oh vznožje postelje.	•
Ko ji je Miličino pravilno, di hanje naznanilo, da je zaspa la, je Marta šla v svojo sobo, ki je bila poleg dekličine. Starka se je spravljala k počitku, ma jala z glavo in pomislila:
"Nekaj ni prav z Milico, ves čas je nekam čudna. Že knezovega prihoda se ni nič posebno razveselila, kakor je bilo pričakovati, a ljubi ga že, reci in piši, dve leti; zdaj pa joče, ko se je z njim zaročila. Moje srce mi pravi, da ne bo nič dobrega iz tega. Da ji ni ta ba-surman, ta nemški grof, glavico pomešal? Kakor da jo kača ovija in ji vedno nekaj v uho šepeče. Kdo bi razumel dekli-čje srce? Ljubezen ne gre vštric z razumom, kakor ljuta zver trže po človeškem srcu!"
— Gospod, Jezus Kristus, Presveta Mati Božja, rešite mojega malega otroka, obvarujte ga pred vidnimi in nevidnimi sovražniki, — je šepetala Marta, pokleknila pred svetimi podobami in začela goreče moliti.
Berenklau je izginil o prvi priliki. Želel je vreči s sebe krinko ravnodušnosti in miru, ki jo je tako spretno nosil, katera pa ga je stala nečloveških naporov. Komaj je bil sam v svoji sobi, se je vrgel na divan in zaril obličje v blazino.
Ljubosumje in obup sta ga mučila; šele sedaj je z grozo spoznal, kakšno pogubno moč je imela nad njim ta ljubezen. Grof je bil uravnovešen, strog s samim seboj, delaven in ni maral za lahkomiselne ljubezenske (pustolovščine, zato je menil, da je njegovo srce ne-
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje'temnim plaščem; toda nenava
dotakljivo; do sedaj ga ni nobeno žensko obličje, nobena ljubezen premagala. Morda zato ga je prva ljubezen presenetila nenadoma in ga silno zagrabila vkljub razumnemu glasu razsodnosti, ki mu je govoril, da bi se ta cvet, ki je zra-stel na docela drugačni zemlji, težko prilagodil novemu podnebju, tudi če bi ga on obvladal.
In v resnici; Milica ni imela niti ene čednosti, ki so bile v časti pri nemških rodbinah; ona ni bila ženska, ki bi bila pripravljena omejiti svoje življenje na kuhinjo in otroško sobo. Vendar pa jo je oboževal takšno, kakršna j^ bila, z vsemi njenimi nedostatki in razvadami, z njeno otročjo sovražnostjo napram njegovi rodbini in njegovemu nai'odu, in istočasno je čutil svojo nemoč. Ako je hotel izkoreniniti to ljuebe-zen, jo je moral izruti z mesom.
Vzdih in stok sta se mu izvila iz prsi.
Kar pa je še stopnjevalo njegove duševne muke, je bilo prepričanje, da Milica ne ljubi Zagarina; če se pa poroči s knezom, napravi to samo, da ubeži njemu. Razen tega je oni nikoli ne vzljubi z enotnim, ne^ razdeljenim čuvstvom, ker ni sposoben take ljubezni. Napravil bo iz nje eno izmed onih lahkomiselnih in ničvrednih svet-skih gospa, ki varajo svoje može cinično in ravnodušno, hoteč na ^a način maščevati za užaljesno samoljubje.
Hotel je bežati, pred mukami, ki so ga še čakale, toda trmasti ponos mu je to branil.
Po večurni, mučni dušeni borbi je vstal bled in potrt, toda sklenil je, da do dna izpije čašo gorja; mora zbrati vse svoje moči in za vsako ceno skriti svojo sramotno slabost. Sreča je bila izgubljena, toda čast in dostojanstvo je treba rešiti.
Ko je Zagarin spremil nevesto, se je napotil k svoji sobi. Med potjo je zagledal neko sobo odprto. Janina je stala na pragu, napol skrita za zaveso, in se ni ganila, ko je šel mimo; toda pogled, s katerim ga jc ošinila, je bil takšen, da se je knez zgrozil.
, Vrnil se je v svojo sobo v skrbeh in nemiren, toda namesto da bi zaspal, je začel hoditi po sobi; izraz smrtnobledega Ja-nininega obličja ga je vznemirjal. Zdaj je preklinjal svoje nespametno dejanje, ki ga je predalo v roke tej nesramnici, katera ga je spretno omrežila in ki se mu utegne drago odkupiti.
V	sobi mu je bilo soparno, zato je odprl na stežaj vrata na balkon, po katerem si prišel v vrt. Sveži, blagodišeči nočni zrak je nekoliko poživil kneza, toda odprl je še okno, sedel poleg njega in se zamislil.
Šuštenje krila po stopnicah, ki so vedle navzdol, je prebudilo kneza iz zamišljenosti. Skočil je na noge in videl neko senco, ki je hušknila po balkonu, stopila v njegovo sobo in zaprla vrata za seboj.
V	prvem trenotku je bil knez kakor odrevenel, začudeno je motril žensko postavo, ki je bila od nog do glave ogrnjena s
kel knez.
—	Ali resno mislite, da imam še čast, ki jo moram braniti? Ali pa se norčujete iz mene?— je vprašala s pridušenim glasom Janina. — Pa to je vseeno! Nisem prišla semkaj, da bi se menila z vami o svojem dobrem imenu, ampak zato, da zahtevam od vas pojasnila glede vašega obnašanja. Kako ste se drznili praznovati zaroko z Milico, potem ko ste me zapeljali in oskrunili? Samo jaz imam pravico do Vas!
Prezir in nevolja sta davila kneza in mu zvenela v glasu, ko je odgovoril:
—	Vaših očitanj ne priznavam, — je ostro odgovoril. — Nisem vas jaz iskal, ampak vi ste me iznenada presenetili v utici in z nezaslišano nesramnostjo ste me zapeljali v nespametno dejanje, ki ga iskreno obžalujem, toda povzročiteljica ste bili vi sami. Glede svoje zaroke pa vam povem, da je bila sklenjena pred vašo . . . usodno preizkušnjo, zdaj pa nimam ne možnosti ne želje, da bi preklical dano besedo.
—	Jaz pa vam rečem, da jo boste Mkljub jtemu preklicali, ker ste dolžni s svojim imenom prikriti sramoto, ki ste jo napravili grofici Osjecki, — je odgovorila Janina ter vsa raz-vneta stopila k njemu s stisnjenimi pestmi.
—Nikoli! Vašemu očetu sem dolžan dati zadoščenje, če ga bo zahteval, in sem pripravljen se z njim biti, ker priznavam, da nosim odgovornost za svoje dejanje, toda odločno odklanjam ženitev z vami! Pomislite malo in sami presodite, ali morete pri teh okoliščinah upati na svojo zmago. Bolje .ie, če si poiščete drug izhod in si ohranite neodvisnost. Ponavljam, da bridko obžalujem, kar
se je ^zgodilo, priznatvam, da sem kriv pred vami in po možnosti želim popraviti svojo krivdo. Vem, da ste brez sredstev in bi se hoteli rešiti samostana, kamor vas nameravajo roditelji zapreti; pripravljen sem preskrbeti vas, zato vam izročim petdeset tisoč rubljev na takšen način, da ne pade na vas najmanjši sum. Sčasoma se morete omožiti in tajnost nocojšnje noči ostane prikrita za vedno.
Med knezovim govorom je
postajalo Janinino obličje zeleno. Ni se premaknila, ustne so ji bile stisnjene, roke prižete k prsim, a mračni, vanj vprti pogled ji je gorel s peklensko zlobo.
V	sobi je za trenotek zavladala tišina. Nato se je grofica zdrznila, šla z roko preko obličja in tiho izpregovorila:
— Dajte mi ček, sicer me zopet prevarite in se otresete svoje dolžnosti.
V	knezu je vzkipelo, obraz se mu je zresnil, toda molče je
odprl miznico, vzel iz nje čekovno knjižico, iztrgal list, ga izpolnil in ga prožil gostji.
(Dalje prihodnjič)
New Cartoon Sells War Bonds
at least 10% m BONDS!
The above cartoon poster, especially drawn to promota the sale of War Bonds and Stamps, will soon be seen throughout the United States. It is one of four new posters stressing new themes in the War Bond campaign.	U. S. Treasury Dept.
Ameriški vojaki iz države Georgia v prijateljskem pogovoru z domačini v Port Moresby, Neiv Guinea.
zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov :
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Jul. 24, 27.)
dna gostja je snela z glave ka-pučo in knez je videl pred seboj Janino.
Bila je oblečena v lahko haljo, obličje ji je bilo bledo in jezno, oči so ji besno gorele in ustnice so ji razdraženo po-drhtevale.
_ Vi ste to, grofica? Kaj pa'počenjate, — je resno re-|
Ovčji kožuh je najboljše letalsko oblačilo za 30,000 čevljev, kajti tam je če precej "hladno," ko pW?M srebro 40 stopinj pod ničlo. Obleka te vrste je wren| kož 14 ovac.
Naša slovenska unijaka tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in Črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder»o°'