St. 16. V Gorici, 15. aprila 1881. „SoLa" izbaja vsak petek ia velja * poito prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta ....'.„ ^30 Cetvrt leta . . . . ., 120 Pri oznanilih in pray tako pri „pu-slanicah" se placuje za navadno trutop-no vrsto: 8 kr. Se se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ « ,, ., » » 3 „ Za yeie dike po prostoru. Tecaj XI; Posamezne gtevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treb, toon", in na stareiu trgu.-V Trstu v tobakarnici „Via della cuserma 3". Dopisi naj rg blagovoljno poSiljajo urednigtvn „Soce" v Gorici v Hilarijamki tiskarni, narocnina pa opravniStvu„So6e" na Korenji v Sticsa-vi hiSi Si. 10 II. nadstr. ______________ Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fraukujejo. — Delalcem in drugim neprcmoinim tie narocnina xniia, akose oglaio pri urednifttvu. Iz drzavnega zbora. Znano je, da je ie dalj casa Bismarck potego- I val se zato, da bi nemSka driava dobila vse zelezniee v svoje roke. Tudi pri nas je ustavoverna vlada z zakouom 14. dec. 1877, St. 112 drz. zalcnna prodrla v drzv zboru, vsled Cesar jc tudi v Avstriji obvcljal princip za podr^avljanje zeleznic. Tak6 je prevzela avstriJBka vlada v svojo regijo tudi Rudolfovo 2ele-znico. Zadnje dni zborovanja pa je zbornica poslancev obravnavala postavo o odkupu zahodne Mcznice cc-Barice Elizabete. Levi&irji so se ustavliali vladnemu predlogu, dasi so oni v iinenovanem zakoua sami po-deliii vladi oblast; nasprotovali samo so zatd, ker nimajo oni vlade v rokah, in ker jim ni za dmgo kakor vladi in desDici kljubovati po vsej sill Pri odkupu zahodne zelezniee je pa treba povdarjati v prvi vrsti dr2avni dobicek in potrebo, ako bi nas hotel Bismarck prevec pritiskati v kupcljskem ozini. To stran je zlasti dr. Rieger dobro pojaSnjeval in naglasal. Postava se je potent tudi sprejola s 133 pvoti 112 glasovom. Pridcjo pa pozneje se druge veliko imu* pitniSe zeleznicb na* vrsto, in bodo, kakor n. pr. se-verna Seleznica donaSale drzavi veliko dobicka. font in Slovene! se morajo boriti za narodne pravice v Soli in v uradu. Poljaki so za ta del 2e srefiniSf, iniajo pa druge interese, in v sedanji sesiji jim gre za to, da dobe* tako" imenovano popreSno zelez-nico (Trausversalbahn), in dobili bodo to zaJGa-licijo kaj imenitno zeloznico. Ni Se mnogo tednov, odkar je bil prodrl v zbor-nici poslancev Lienbacherjev {predlog, vsled ktcrega bi smeli de2. zbori, kjer bi bilo potreha, predpisanili 8 Solskih let v ljudski Soli skrfiiti na 6 let. Dobro je §e v spomiuu macja godba, ktero so bili tedaj nrpra-vili neinSki in Sidovski dijaki pied stanovaujeni Lien-bacherjevim. Od poslancev drz. zbora potrjeni predlog priSel je bil potera pred gosposko zbornico, ktera ga je iz-rofiila v pretres posebnemu Solskemu «dseku. Iz po-roCil, ktera so do§la med javni svet iz te koinisije, razvidno je bilo, da bo veeina gosposke zbornice prej ko ne glasovala proti Lienbacherjevemu prallogu. Dr2avnozborska vefiina je zahtevala in nekoliko tudi upala, da se nauSni minister Conrad potegne za predlog, ki bi ugajal zlasti nemSkim deSelam, ktere po-lajSanja nimajo gled§ na obiskovanje Ijudske Sole. Desnica in levica, vsaka iz svojih razlogov, ste tezko Cakali, kaka osoda zadene Lienbacherjev predlog v gosposki zbornici. Desnica gosposke zbornice je posida v boj sku-SenR parlamentarne korenjake. Bar. Helfert, grof SchOobom, grof Leon Thun in §e drugi so korenito in jedernato zagovarjali Lienbacherjev predlog; za i nasprotno stranko sta se potegovala zlasti Hasuer in j linger, dasi posebno poslednji ni pokazal duha, ka-korsnega je pricakovati od pravih dr^avnikov. Vmes je nastopil tudi minister Conrad; govoril je dolgo, ali povedal je malo, in konecno se je pokazalo, da nauCni minister ni odlofien ne za desnico, ne za le-vico. Pusiil je desnico na cedilu. Ko je priSlo do glasovanja, imela je liberalna s^ranka 74 in naSa stian-ka 32 glasov. HavzoLih pa ni bilo SO udov gosposke zbornice. Da je Lienbacherjev predlog ostal v manjSini, je vdarec najprej nemSkim degelam, ktere so na sto-tine proSenj poslale za skrtenje let Solskega obisko-vanja. S Schmerlingovo stranko glasoval je tudi prof. Bruecke iu tudi t»aS Miklosie. Vidi se, da gosposka zbornica ne ka2e avtono-mistom prijaznega duha, in vendar bi bilo kaj na-ravno, da bi posamicue de^ele dolofievale o razmeiah in polajSbah Solskega obiskovanja. NauCui minister ni imel veliko zanpauja dosedaj pri desnici drlavuozbor-skih poslancev; s svojim govorom v gosposki zbornici ga pa tudi ni pomnozil. Pri budgetui debati po Veliki nofii pa bo imela desnica priliko nauC. ministra nekoliko pretresti zarad njfgovega ataligea, ako ne zapueti poprej miniiteiske btolice, S propadlim Lienbacherjevim predlogom so pri- I Lele po^ituice tudi v gosposki zbornici. i Ko bi utegnili ponoviti vse predloge in zakotw, ki so bili v dosedanjem zasedanji na dnevnem redti, I priznati bi morali, da je driavni zbor deloval muo-gostransko in vstrajno. Slovenski poslanci pozitivnih vspehov ne morejo Se pokazati. Ali indirektno sodo-scgli ia mnogo s tern, da so Be utrdili in da so skoro brezizjemno solidnrno postopali s sedanjo driSavno-zborsko veCino. Veliko zaslugo imajo, da so desnico v velikem delu zase pridobili za vsak predlog ali za vsako interpelacijo, ktcrih so k'tos uavrstili zc cclo kopico. Ravno slovenski poslanci so po M. zboru svetu naznanili, da v slovenakih kronovinah ni vse v redu tudi s staliSca dr^avnih in ne samo narodnostnih in-teresov. Vlada je prisiljena zlasti na Piimorskcm prc-iskovati in pretresovati Slovanom in Avsliiji neirgodne razmcre. Ta dobi^ek ni majhen, ako pomisllino, da jc duuajska vlada spala v neveduosti za ta del. (Judna jc ta resnica, pa je rcsnica. Za Kranjsko so jo naufino ministerstvo sponmilo h tem, da je ufiiteljiitfem odlofiila nekoliko sloven-SCine. V obfie pa priCakujejo naSi poslanci, da bo pravosodnje ministerstvo za slovcnske pokrajine ob-javilo kinalu poseben razglas glede na rabo sloven-Sfiine pri sodnijali. Naj bi za Veliko nofi vstalo tudi nam novo po-litieno 2ivljenje! Poroka cesarjevida Rudolfa. Imeniteu dan so bli2a prihodnjemu vladarju av-strijskih narodov. Kakor drugim ljudcin, ostal bo tudi cesarjevieu Rudolfu dan poroke mejtiik, s kterim so mu vsojeue druge in odlofiilne i>oti v novo &v-Ijenje. Imeniten ostane pa dan 10. maja tudi avstrij-skim narodom, kterih osoda bo po CloveSkih rafiunih tesno zdruzena z 2ivljenjem naslednika cesarja Franc Jozefa. Od cesarjevifia Rudolfa narodi ia zdaj pri-cakujejo mnogo. Poznajo ga kot visoko omikancga princa, ki si je vedei pridobiti priznanie svoje bistro-sti in naobra^enosti v vrsti pravih uCenjakov. Po obCi omiki in po dosedanjem previduem obnaSanji narodi priiakujejo tudi od naslednika naSeniu cesarju one zmernosti in modrosti, ki vtegne zadovoljevati pravice in teznje razuih narodov in samostojno ocenjevati raa-mere k sosedom naSe drzave. Zato pa so se avstrijski podlozmki razveselili, ko bo zatrdno izvedeli, da hoce cesarjevid Rudolf dne 10. maja praznovati dan svoje poroke. De2ela za deSelo se vrsti iu tekmuje v prizadevanji, kak6 bi ce-sarjeviCa Rudolfa in njegovo prihodnjo soprogo, prince-sinjo Stefanijo, po vreduem poeaslili iu enako tudi razveselili. Slovani razuih pokrajin pa tudi ne mo-rejo in nofiejo zaostati. Tudi Slovani imajo povodov in razlogov, da se v tekmovanji odkritosreno pridru-2ijo drugim narodom. Na§ prestolni nasiediiik spo-Stuje tudi slovanske narodnosti. Vrlo se je ufiil slo-vanskih jezikov, in iz CcSke zgodovine je n. pr. a po-nosom napravil skuSnjo v ceSkem jeziku, ko ga je na§ Miklosifi sam izpraSeval iz tega oddelka. S posebno ljubeznijo si je cesarjevid Rudolf iz-bral zlato Prago za mesto, kjer hoce s svojo visoko soprogo imeti svoj aedefc sredi CeSkega naroda. Na CeSkem je bival in se vadil ie prej dolgo casa, in hoCe novo Sivljenje zaCeti in nadaljevati med istim CeSkim narodom. Po vsem nam je sklepati, da je eesarjevic" Rudolf enako ocetu njegovemii prijazeu Slo-vauom, in da se imamo nadejati od ujegove modrosti samo dobrega in praviCnosti, kt$ro ediuo zahtevamo. Kakd bi tedaj tudi Slovenci ne slavili potnen-Ijivega avstrijskega praznika, ko svojo vdanost in zvestobo izkazujejo vedno in pri vsaki priliki iz last-nih nagibov in ne gledS na izredre povode? Drugi narodi se podviz\io, da bi edci dvugega prekosili v izrocevanji diagocenih darov in redkih umotvorov. Drugi, tudi slovanski narodi posvecujejo iz deleinih zakladov velike vsote blagim nameuom in v vecen Bpomia yeselega daeva, Giavua ia manjla mesta vsake pokrajine se nepravljajo v praznidno obleko in svecavo za vcliki skupni patriotski praznik, in brez pomiSljar jev odlo5ujejo nenavaduo visoke zneske za vredno praxnovanju. De^elne gosposke, dru^be iu druStva se hocejo zuesti, da bi visoki cesaiski hlii veselje po-mno^ili in lepe spomine vtisnili cesarjevi5u Rudolfu in princeBinji stefaniji. Vsega tega Slovenec nima, ker on je ubog; on z bogastvom ne more vsporeduo tckmovati z drugimi narodi in pokrajin ami. Kar pa je vslelej v vseh stoletjih v veselih in 2alostnih dno* vih neprestano imel, daroval in 2rtoval, to Mi in UoCe tudi zdaj pokazati. To, cesar mu ni mogel ne* ben sovragnik odvzeti, pa tudi ni najmanjSi zaklad: od-ki'itosr^no custvo in pravo zveBtobo pokazal bo Slovenec tudi ob tcj priliki. Mi, priniorski Slovene!, zlasti Hino airomnki med drugimi Slovenci, ali zvestobo do visoke cesartike hiie skupno delimo z drugimi Slovani in s Slovenci dm* gih pokrajin neskrcljivo. Visoki prestolni naslednik pa drugega tudi ne zahteva oa nas, kteremu ja ziuum tudi nusii pokrajina. In ako jo v novejdem Lusu no Hamo drugi avstrijski svet, ampak colo vsa Evropa sliSala, da na Piimorskem ni vse v tedu v miSljenji in cutjenji do visokega cesarskega prestoia, imamo prlmorski Slovenci to tolaLbo, da svet in Avstrija pri-morskega Slovana in Slovenca nista dozdaj jfobsodila In ga nista mogla obsoditi. Svet v6, da osoda pri* morskega Slovenca je zdruzjna tesno z Avatrijo. in da je priniorski Slovenec najzvestejSi varuh na doti^ni meji. Tako praviCno in resnicno miSljonjo o nas o-staue nam v tola^bo. ako se ne moremo ponaSati z bogatimi darovi za visoki svatbeni dan. Nutranji Cut pa kocc vendar kljubu uboStvu na dan, in izjaviti pa-trijotsko Custvo nam ne brani nobena zaprcka. 0 ccsarskih godovih so na naSih holmih in gorah kre-eovi naznanjali naSo zvestobo. Kresoyi, kjer je mo-goCe, naj svedo5ijo tudi dne 10. maja, da plameni lju-bczenvdo cesarske hi§e v primorskib Slovencih. Ze sliSimo, da se nekterc naSe cltalnice marljivo napravljajo za veliki praznik. Razna naSa druStva, gotovo tedaj ne opustl te lepe prilike, da svoj patriotski cut pouovC tudi na zunaj. Obfiinski naSt za-stopi naj pa bodo druStvom pri rokah, da skupno poslavd skupni veseli dan. NaSe gore gledajo v daljavo na gore in v do-line, ki niso naSe; naj jim naSe gore piicajo, da naSe u-panje ima drugod svoje srediSCe in svojo oporo in za-slonibo. Tudi tukaj naj se dejansko izvrSi iu naj to-liko bolj velja, kolikor veca so nasprotja v naSem obiizji; Primorski Slovenci, vstanimol Razredne tarife 2a uravnt ;o iemlji§5n. davka. GradiSkanski cenitveni okraj Steje 4 vr-stilne odseke: , Prvi vrsttilni odsekimate-letarife.Pri njivah: I. r. 24 gl., II. 20 gl., III. 16 gl. IV. 12 gl, V. 8 gl. in VI. 3 gl.; pri travnikih: I. 24 gl., II. 18 gl. 50 kr., III. 15 gl., IV. 11 gl., V. 8 gl., VI. 6 gl., VII. 3 gl. 50 kr.; pri vrtih: I. 30 gl., II. 22 gl., III. 16 gl. in IV. 12 gl.; pri vinogradih: I. 30 gl., II. 25 gl., III. 20 gl., IV. 13 gl., V. 8 gl., VI. 3 gl.; pri paSnikih: I. 4 gl., II. 2 gl. in III. 40 kr,; pri gozdih: I. 6 gld. 75 kr., II. 5 gl, 75 kr., III. 4 gl. 75 kr. in IV. 2 gl. 60 ki. Drugi vrstilni odsek. Pri njivah: I. 24 glM II. 20 gl., III. 16 gl., IV. 12 gl., V. 6 gl. in VI. 3 gl.; pri travnikih: I. 24 gl., II. 18 gl. 50 kr., III. 15 gl., IV. 10 gl. in V. 5 gl.; pri vrtih: I. 30 gl., II. 22 gl., III. 16 gl. in IV. 11 gl.; pri vnogradih: I. 20 gl., II. 12 gl. in IU. 3 gl. 50 kr.; pri paSnikih: I. 5 gl. 50 kr., II. 2 gl. 50 kr. in III. 12 kr.; pri gozdih: I. 8 gl., II. 7 gl. iu III. 4 gi. 25 kr. Tretji vrstilni odsek. Pri njivah: I. 28 gl., II. 24 gl., HI. gl, IV. 16 gl., V. 12 gl., VI. 8 gl., VII. 4 gl. 50 kr. m VIII. 3 gl. 20 kr.; pri travnikih: I. 27 gJM DL 21 gl. 50 kr., III. 15 gl., IV, 11 gl, V. 8 Kl., VI. 5 gl. 50 kr„ VII. 3 gl. 50 kr. in VUI. 2 gl| pri vrtihT l 30 fl, 9, 2.3 gl, m, 17 gl ia IV, -*_ na. m— 12 gl.; prr paSnikih: I. 5 gl., H. 2 gl. 50 kr. in III. 40 kr.; pri gozdih: I. 8 gl. 75 kr., II. 7 gl. 25 kr., HI. 6cgl. 50 kr. in IV. 4 gl. Cetrti vrstilni odsek. Pri ojivah: I. 22 gl. 50 kr., n. 18 gl., HI. 15 gl., IV. 11 gl., V. 7 gl. in VL 2 gl. 50 kr.; pri travnikih: I. 24 gl., II. 18 gl. 50 kr„ III. 15 gl., IV. II gl., V. 8 gl., VI. 5 gl. 50 kr., VII. 3 gl. 50 kr. in VUI. 2 gl; pri vrtih: I 30 gl., II. 22 gl., III. 16 gl. in IV. 11 gl.; pri paSnikih: I. 4 gl. 25 kr., II. 1 gl. iu III. 20 kr.; pri gozdih: I. 8 gl. 75 kr., II. 7 gl. 25 kr., HI. 6 gl. 50 kr., IV. 4 gl. io V. 2 gl. V ceuitveuem gradiScanskem okraji so slovenske vasi pomeSane v razne odseke; zai6 smo naStett ta-rife za vse stiri vrstilne oddelke tega okraja. Nektcre obcioe tega okraja so tudi glede na narodnost *e take, da tfovek ne ve, kam bi jib priSteval. Naj po-verao tedaj naslednjim obcmani, v kterih odsekih imajo iskati razredne tarife. V I. vrstilni odsek spadajo: Kozbana, Doliuja, Medaua in Mernik (Mernico); v drngi odsek in trotji odsek ni pristeta nobeua slovenska obtina. V cetrtem odsekn se nabajajo med dragimi te le ob-eiue: Dobeidob, Devin, Jamlje in Opacjeselo. V ta odsek so dete tudi obcine: SdravSina, S. Martioo, Sa-grado in Vallon. (Te 4 obcine naj razsodijo same, koliko prsvice imajo med slovenskimi obcmami). Tom in ski ceoitvcni okraj priSteva vefiino ob-iin v I. vrstilni odsek; v drngem odseku so pa na-Stete obtine n a d Kobaridom, tedaj je meja dovolj dolofcna mud obema odsekoraa. Kakor smo zadnjifi naznaoili, popraviti poraote glede na lastnike zeinljiSc" je bilo najnujniSe, ker ravno z denasnjim Uuem izteie obrok za take prito2be. Dopisi. Domberg, ll. aprila. (Iz?. dop.) Kmalu bo ob-letniea, od kar so se nasi vinorejci pri p03vctovanji navadne vinske razstave cepili na dvoje: jedoi so bo* teli brezpogojno razstavo, bolj glede na red nego na osebje, drugi so pa pogoje stavili zarad nezaupanja tfo novo presujevalne komisije, ki ni zmo2na naSega jezika, in ne pozaa naSih raamer. Naposled jo vendar obveljnl brezpogojni predlog, kar je omeuila post fe-stum tudi htiska „SocV. Ker se bodo nasi vinorejci dines osem dan zopet v ta namea seSli, in ker rabi ona slavua domaca iuteligencija novo pomodke, da bi ugasnila tudi ta edina iskrica v napredku pri nas, naj mi bo dovoljeuo javno pojasfiiti ziorabo onega po-moika. Res po teSkem porodu in pritisku je Sele danes javno znana razsodba o lanski dornberSki vinski raz-stavi v utkem italijanskem (!!) listu „Atti e Memories Res si stavi uvodno g. piofesor Bolle za temelj raz-sodbe neresniino trditev, da Doruberzani svoje groz-dje o bendinii v bedne donaSajo in ga tamo 7 do 8 dni gniti (macerare) pust6. A to nvodno pomoto on sam ometa, ce je pravi enologicni strokovnjak, rekSi na prvi strarii: „il vino comune di Dornbergo ha un sapore abbastanza vinoso e pronunciato, chiarezza di molto superiore a quella degli altri della provincia — tin insieme non cattivo." To se pravi: 0 slataem dnhn posode air ocetu ni bilo najti sledu, kar pa so vselej kazale druge razstave. Na drugi strani po kem'tcni preiskavi 34 razoih razstav-Ijenih vin, pa strokovnjak zopet ui zadovoljen z alko-holom od 9 do 110/0 stop. Tudi se mu kislina pr»«o-bilna zdi, in dornberSka vina v primed inostranskih starejSih vin stavlja v nizo vrsto, a zopet je primo-ran pripoznati: „D* altronde giova coafessarlo, cbe i viticoltoti di D. adottando il lord metodo — raggiuu-gono due scopi, cioe maggior serbevolezza e rapida chiari^cazione dei loro vini e pia lucrosa vendita". Se viSe sta dva druga presojevalna delegata C. g. vitez kanonik PavletiC in g. pi. Fabris, slovensko ustmeno m pismeuo dorabersko vino slavila. Kdor sam torej razsodbo druga5e tolmaCi, ta naravno (2a-hbog) tuji jezik zlorabi, po izreku: da so Cloveko so-yrazaiki vtftkrat njegovi doma6i in snanci. Eonecno se tudi res g. Bolle preskrbdo spu§La na prihodnjo svetovno trgovino in posledujie vinorejsko druStvo, ki ni razpostavilo Se nikoli lastne robe, rafilo §Lipae I Kdor bi poslednjii ugovarjal, cefi, da je na§e ymo revno in da ga je malo, se labko zavrne a tem da resna m dobra volja osiiotateljev pokaie, da tak Jgovor je piSkav in nikakor ne opravicen. Gledd na do-broto oaSih vin nam ni treba dalje govoriti, m nomine pa je se vedno toliko, kolikbr vsako leto ¦ Gudnol*) nad Solkan ui §lo kapljice iz Dornberea, ? «"? ?eua za Ielos ni Previs<>ka. Samo Livk ia BovSki Sulvereiuci r.as vsaj v robt Caste. Hvalaiado-ber tek, tudi na zdar naroda! Pri tej puliki imam polagati naSim vinorejcem *„-« a*} ^TJ^VJ't*** rJSormh gorah pase pritoJu-Jqo, da ni dob.ti Teft dobrega kanca pri domadih krfim&riih Tuia, pdaarejenain pokyaqena kupojejo za drsgidenar, donuu f pa JM>Q9tajajo. Ali smo ekoudmi ? \t §e nekaj na srce. Trtne pogaujke za priboduji zarod nasi vincarji pri obrezavauji i tako % obce po stari napaini navadi v kite tesno skupaj sklepajo, kanor v zlati titni dobi; a sedaj je ta uapacnost toliko bolj graje vredna, ker so pogajnki redki in revni. Daudancs je treba vsak lep poganjek poljubiti, iu mu zra&uo prcstost v posamnih strccah odkazati, saj se korist v ubie pri vsakem *adeLi in bilki vidi. Torej, hajd, gospodarji, zopet za delom, dokkr je &s in ne pete rosa sv. Vida. ___________ IZ PodflOrC. (Izv. dop.) — Iznenadila je ze!o vse podgorske ptvbivatce veat, katcro je razsirila ,SoLaK v 12. §tev., ueresniton vest, da nameravajo napraviti v slovenski vasi Podgori, novo italijansko Solo. Ojupnila je ta vest slovenske narodne moze v Podgori, ker do danasitjcga due niti krajuemu §ol-skemu svetu niti zupattetvu znano ni bilo, da nanie-ravajo oWinarji kaj tacega zahtcvati. Ko smo popra-sevali pri mnogoterih tukaj.snjih veljavnih oMinarjih, ali je kaj na tej gov ;rici n suifuega, poizvedeli smo, da je ta vest ni'iesuiina in samo istmilljena. Saj si skoro niis'iti ne nioremo, da bi bilo mogoee, v Pod* gori italijansko solo zabtevati in zakaj? Po letosnjem Ijudskem Stetji je velika vefina podgorskpga prebival-stva slovenska in, ta gotovo ne bode zabtevafa, da se v Podgori 3e italijanska Sola napravi, ker uLe imamo izvrstno slovensko Solo, tudi priprostt kmet je zalel izpoznavati, da se mu je treba poprej nauciti »vojega materinoga jezika, potem se lahko tnjib nauLi. Italijanska manjnioa tukajsnjega prebivalstva bi imela gotovo rada svojo lastno italijansko Solo, todanjih §te-vilo je tako majhno, da si ne npajo kaj tacega niti zabtevati, tern manj ker med italijanskjp prebival-stvom nobenega domaLina ni, ampak sami naseljenci. Pa k Lemu bi tudi tukajSnji iUlijaoski delalci ital. Sole zahtevali, saj imajo za svoje otroke privatno italijansko solo v StraCicah, katero vzdrzuje Bitter. Ce bi se pa katererou posebno, poljnbjlo svojega otroka v italijanskem jeziku ? Podgori odgojiti, imamo uze dalj casa tukaj privatno italijansko Solo, kateia je skoro zdruzena se slovensko; poduCuje v njej hci naSegag. uiitelja., Tedaj si italijanske ob^inske Sole v Podgori po dosedanjih razmerah ne moremo misliti, Ne more se Se reft, da je Podgora uze pofur-lanCcna, in labko smem tudi trditi, da, dokler bode imela take voditelje, kakor jib ima zdaj, tudi nikoli pofurlanCena ne bode. Priznavati raoram, da je Podgora v narodnem obziru za vsemi slovenskimi obSina-mi na GoriSkem. pj je tenia vzrok? Narodnih mo-zev imamo Se nekaj tukaj, toda vzajemnost ni med ujimi, separatizsm vlada tukaj. Nasprotoo pa dela par iz slovenskih krajev (kot Grgaf in Trnovo) v slovensko Podgoro privandranih renegatov, propagando za italijanski zivelj v Podgori. Kar v Podgori najbolj pogresamo, je narodne petje; nikjer po GoriSkem se ne sliSi tako malo slo-venskega petja, kot ravno v Podgori. NaS g. ufiitelj bi temu lahko v okom piiSel, ako bi slovenske fante v slovenskem petji vadil, toda v tem obziru je dozdaj prav malo storil, akoravno opravlja vihu ufiiteljstva tudi posel cerkvenega organista. Priporocal bi mu, da bi se tega teSkega dela kmalu lotil, in Zclim mu pri njem najboljSega vspeha*). Iz Gorenje soSke doline. (izv. dop.) ~ Kot zvestega Socinega Citatelja in rojenega hribovca, me brigajo posebno hribovski dopisi, ker znano mi je od mladeniSkih let Se vsako gorsko gnjezdo. Mnogokaj je kolo casa spremenilo, v tem tudi glave nekaterim slovenskim trzanom. Nikar pa ne mislite, da so se vaSe glave morda v lipave spremenile. Kaj Se 1 slovenska Hpa je pvevelicastno drevo in njen les preme-hek, da bi mogel v glavo vpodobljen, toliko modrosti vzdrzati, kakor nemSka dobovina (hrastovina). Da se y bovSki trorazrednici vtepa deci nemSCina, znano mi je; ali vtepa se skoro gotovo brezvspeSno. Kako bi moralo biti pa odslej z nemScino, to mi razlozi pri-jateljsko pismo iz BovSkega. „Deut. Schulverein* raz-posilja namreC pisma na vse vetrove, na BovSkem pa »Auf Anrathen des Herrn Bezirksrichters Rosmann", v katerih popraSuje po Stevilu nemSkih rodovin vsake Sol. obCine, prosi podpore z nabiranjem druStvenikov. Med drugim stoka v nabiralni poli: „Na nemskih me-jah zgublja naSnemSki narod tisoie svojih otrok. Posebno se vrSi to najsilneje na CeSkem, Moravskem, lirolskem in Kranjskem. Sem ter tje zgublja uze nemSka manjSica obupni boj, ter mora svoje otroke sloveniti*. J Ni li to v nebo vpijoca predrznost nemCurstva m renegatstva. — Na delo, renegatstvo, Walhalla ti obeta Bachovo in Gambrinovo veselje; kajti druStvo bode letos posebno po Slovenskem remunerovalo ufii- •) ShSali smo, da je g. uCitelj obapal nadodraslo mla-dino, in zato stftvlja we avoje upanje na Solsko mladino, ktcro neki vrio podacuje tadx v petji. Veneli nas, da se vest o tal. aohni ob'stimla; mogoce pa je ie, da bodo laaki prebivalci kmalu zahteTah m dosegli ital. Solo, Le ne drugage! od istih Kikterjer, ktcri so jo useanovili tudi t Strafikah. 2eUnjo ps, da bi g. ufiite^a podpiraU tudi drugi narodnjaki podgnrsW, ker je Smdno, da sam ne more premsgati vseh swpwl in ˇ Podgori pove46mh wprilik. Ur, telje-renegatfieke. Toliko bodo ski'belL got©vo okrajni sodniki, nekateri okraj. Sol. nadzorniki in enakoSna nam sovrazna /mes, da bodo vaSa imena tiskana za skledo leee v nemSki literaturi. Kaka Cast in slaval Kranjcem bode treba posebno bistrega o5esa, da eua-ko sodrgo nadzorujd. Siefni ste, Primorci, posebno GoriSko, da ne pozuate enacih aemCurCekov. Lehko tidim, da med vsemi goriSkimi utitelji ni*) renegata, zbog tega ne bode moglo tudi ono nepotrebno druStvo nidesar ufiiniti pri vas. Ono smatra v svojej slepoti m zagrizenem so-vraStvu tudi vas BovLane za uemSke naseljence, ki 2eIjnoi prifakujete pomoti iz mateine vam zeralje — Nem&je. Da pa naDuiiajf mnoga area m Vas T>ij