Prva seja hanovinskega šolskega odbora Dravske banovine. Že v eni zadnjih številk smo začrtali na« logo. ki jo je dal banovinskemu šolskemu odboru novi zakon o narodnih šolah. Dne 20. marca 1930. je imel banovinski šolski odbor prvo sejo. Predsednik, podban g. dr. Pirkmajer je očrtal nalogo banovinskega šolskega odbora z ozirom na splošno upravo, šef za narodno šolstvo g. dr. Kotnik je pa očrtal posle ba« novinskega šolskega odbora z ozirom na novi zakon o narodnih šolah. Odnosi banovinskega šolskega odbora z ozirom na srednje šolstvo so le splošnega značaja in ne tangirajo proračunov za srednje šole. Ožji odbor. Izvoljen je bil sledeči ožji odbor: Predsednik pomočnik bana gosp. Otmar Pirkmajer, njegov namestnik načelnik pro« svetnega oddelka g. dr. Dragotin Lončar, re» ferent šef odseka za osnovni pouk g. dr. Fr. Kotnik, člani pa so gg.: ravnatelj državnega moškega učiteljišča v Ljubljani Anton Dok* ler, inž. Viktor Skabrne in posestnik Anton Štrukelj. V delokrog ožjega odbora sipadajo sle* deči posli: Solski proračuni. Nadzor o pravilnem opravljanju šolskega premoženja, fondov ter predlogi banu. Snovanje, spajanje in razdelitev šolskih občin in delitev premoženja. Šolske knjižnice. Materijalna podpora za znanstveno in pedagoško izpopolnjevanje učiteljstva. Podpore za potovanja učiteljev in učen^ cev. Materijalne podpore za gospodinjske in gospodarsko=za'družne tečaje. Skrb za zidanje novih šol in razširjenje starih. Navodila glede poslovanja pri gradbah novih šol. Banovinski prosvetni proračun. Ker je banovinski proračun za prosveto že sestavljen, ga je banovinski šo'.s.ki odbor vzel na znanje po predsednikovem noročilu, ki je pojasnil, da ga bo v bodoče izdelal ba= novinski šolski odbor, kar sedaj n: bilo mr>= goče. Banovinski proračun priobč;nio in izpre« govorimo o njem pozneje. Člani so osobito omenjali postavkc za plačevanje katehetov iz banovinskega prora= čuna. Zastopniki učiteljstva narodnih šol so poudarjali potrebo plačevanja učiteljskih stanarin iz banovinskega proračuna. Na raz* na vprašanja, kako je kriti stanarine, če niso predvidene v proračunu, obstoja mnenje, da iz posojila. ki ga je kot primanjklja.j ustaviti v bodoči proračun. Cilj zakona je. da dobe učitelji naturalna stanovanja. Pri novih šolah jih povečini že imajo. Velikost stanovanj in drugo bo predpi« sal pravilnik. S strani zastopnikov učiteljstva narodnih šol se $e pokrenilo vprašanje, da naj bi se iz sedanjih sreskih učiteljskih knjižnic ustano* vila banovinska učiteljska knjižnica. Gradnja novih šol. Gl.ede zidanja novih. oziroma razširjanja obstoječih šol se je vzel na znanje postopek komisijonalnega odobravanja ter so se v glavnem označile one šole, ki so najbolj po* trebne^novih poslopij, oziroma popravil. V vsej banovini bo treba v doglednem času pre* skrbeti nad 150 šolam primerna šolska po* slopja. Posebno zahteva tolmačenja § 32. zakona v narodnih šolah. kdo nosi komisijske stro* ške? Občine naj bi predlagale idejno skico v predaprobacijo, da se izvrše potrebne ko* rekture preden se da napraviti končni načrt. Pravilnik za gradnjo šol mora vsebovati vse smernice glede postopka in popolno določiti kakšni morajo biti šorski prostori in učitelj* ska stanovanja. Banska uprava naj razpiše nagrade za idejne skice šolskih zgradb, ki bo= do prikrojene tako, da bodo ustrezale raz* ličnim pokrajinam. estetično ter značaju. ka* teremu ima služiti šola. Nadzorstvo je mo* goče s strani gradbenega odseka le pri glav* nih delih. Analfabetizem. Glede pobijanja nepismenosti so se sto rili sklepi, da se bodo ustanovile takozvane ambulantne šole po § 18., kakor jih določa novi zakon, in sicer to predvsem v srezih Murska Sobota in Dravograd. Šok za defektno deco. Iz poročila, ki ga je podal šef za osnovno šolstvo dr. Kotnik, je razvidno, da imamo v banovini duševno in telesno zaostale dece 1959, in sicer 1085 dečkov ter 874 deklic. Od teh obiskuje pomožne šole v Mariboru in Ljubljani 169. gluhonemnico v Ljubljani 95 in zavod za slepe v Kočevju 18 skupaj 282 otrok; v osnovne šole hodi 975, a 702 sta brez vsakega šolskega pouka. V tem pogledu so se storili sklepi, da se ustanovi najprej en zavod za duševno zaostalo deco za prvo in nujne potrebo ter ukrene vse potrebno ožji odbor. Banovinski šolski fond. Banovinski šolski fond naj bi dobil red« ne dohodke od šolskih glob, od taks gled-ili* šča in kina, volil in daril ter iz proračuna. Banovinska zaloga šolskih knjig. Nadalje so bili storjeni sklepi, ki bodo omogočili izdatnejše podpiranje zidanja in popravljanja šol. Za zalogo šolskih knjig se bo izdelal poseben pravilnik in se bo napi-o« silo ministrstvo prosvete. da dovoli izcUja* nje učnih knjig za dravsko banovino v tej zalogi. Iz banovinskega šalskega fonda se bodo podpirali tudi revni učenci s šolskimi knjigami in učili. Prevzem okrajnih meščanskih šol. Za one meščanske šole. ki so jih doslej vzdržavali okrajni zastopi m okrajne blas gajne, se je začasno preskrbelo v banovin« skem proračunu, končno pa se bo to vpra* šanje rešilo z novim zakonom za meščan* ske šole. Verske šole v Prekmurju. Kot zastopnik Prekmurja je poročal g. župnik Baša o položaju verskih šol v Prek> murju. Treba bo priti do ločitve imovine in jo prepisati na šolsko občino. Kmetsko=nadaljevalne šole. Nato je predsednik poročal o kmetskih nadaljevalnih šolah in jih toplo priporočal. Zanje je v banovinskem proračunu določena večja vsota. G. predsednik je poudarjal. da ta šola ni strokovna, ampak v prvi vrsti vzgojno po< klicna, ki gradi na osnovno šolskem znanja. Treba bo prirejati tečaje za izobrazbo uči* teljev in učiteljic, ki naj bi delovali na teh šolah. V letu 1928./29. je bilo v dravski bano* vini 86 šol, in sicer 53 kmebskosnadaijevalnih š 1011 učenci in 33 gospodin.jsko=nadaljeval* nih s 464 udeleženkami. V šolskem letu 1929./30. je vseh šol 112. Ta institucija deluje neposredno na vse, torej pomaga glavnemu cilju uprave, za ekonomsko povzdigo naroda.