Možic na tablici.
ri Blaž6novih  so   imeli  štiri:  Janeza,  Vidka,         J
Nikca in Pavlico. Janez je že opravil šolsko         I
reč, Videk je okušal  sladkosti in grenkosti         1 prvega rezreda,   Nikec je šele  hrepenel po
šolski torbi,   Pavlice  pa še ni  zanimalo na         J
tem svetu drugo kot ,,papca in pupca".               j
Poletnega popoldneva je bilo. Vidkova         j
šolska torbica je visela na steni  natlačeno-          I
polna.   Videk je dopoldne napravil vse na-          I
loge in je popisal tablico   do  skrajnega roba.   Bil je         j
četrtek, torej pouka prost dan, ne pa brez domačega         ]
dela. Popoldne je pa le hotel videk uživati ljubo pro-          j
stost in je odhitel  z bratom  Janezom   na pašo.  Mati          ]
so mu radi dovolili, saj je pridno drvaril vse dopoldne.          I
— 120 —
Nikec je moral pa ostati doma. ,,Boš kokoši pasel", so rekli mati. ,,Pazi mi, da ne razbrkajo pšenice, ki jo sušimo za ,,semenj". In na Pavlico tudi pazi, da kam ne pade."
Bogve kako rad ni ostal Mikec doma — toda, ker ni kazalo drugače, se je le vdal materini besedi. Imel je čas, — kokoši so se namreč kopale tam v prahu na dvorišču, — pa si je ogledal Nikec vse kote po hiši in prišel končno tudi do Vidkove torbice.
,,Aha, danes pa bomo", si dč, pa odpre torbico, izvleče iz nje tablico in pisalo in se spravi na delo.
,,Lej, vsa je popisana! — Naj bo, če hoče. — Saj se lahko izbriše.   Naj pa Videk še enkrat napiše!"
Malo z rok6, malo z jezikom in malo s komo!-sem, pa je bila tablica prazna. Zdaj je Nikec lahko začel s svojo umetnijo. Kaj neki bi naslikal najprej? No, začel je s tem, s čemer začne vsak pravi umetnik: Nikec je narisal možica.
,,Pavlica, lej, Iej, moža setn naredil!" Ko priraca mala Pavlica, ogledujeta oba možica in ugibata, kdo bi bil ta mož?
,,Hrustov oče so", reče Nikec. — ,,Ne, ne"', se premisli, ,,Komolčev boter so tako suhi. KomoIČev boter so to-le."
,,Pa so vendar narejeni preveč suhi! Lej, ta"le roka je kakor žvepienčka."
,,Daj, daj, Pavlica, daj rokico setn na tablico, da zarišem, kaka mora biti roka."
Pavlica je rada ubogala.
Oba sta bila kar zamaknjena v tablico, ko je Nikec jemal mero od Pavlične roke. Kar završi zunaj: ViSSš! Viššššš! Kaj je neki bilo? — Oho! Cela jata kokoši je brskala po pšenici, ki se je sušila na rjuhah, razgrnjenih po tratini. Mati so prišli s polja in so z veliko nevoljo razpodili razposajeno kurjo družino.
Nikec je dobro vedel, da ne bo ugodno zanj, če ga dobč mati pri igrači, zato hitro pobaše tisto tablico v Vidkovo torbico, skoči na dvorišče in zdirja za kurami, da bi mati mislili, bogve kako zvesto je varoval pšenico, in se mu je le za trenotek prikradla na žito nikdar sita kokošad.
IHHI
— 122 —
Pohvaljen seveda kljub temu Nikec ni bil. Vendar se mu pa kaj hudega ni prigodilo. Saj ima le vsaka gospodinja rada svoje čopke in jim privošči, če dobe kak boljši grižljej, če so tudi potem hlebi malo manjši.
Ali drugačna je bila drugi dan z Vidkom.
Učenec je samovestno vrgel drugo jutro svojo torbico čez ramo in jo brez strahu mahnil v šolo. Ondi je spravil torbico pod klop in se z drugimi vred ve-selil in poskakoval pred šolo. O, da je vedel, kaj ima v torbi, pripravljal bi se bil pač drugače na učiteljev prihod.
Zazvonilo je k pouku, in ni bilo več čuti otro-Škega glasu.
,,Tablice na klop!" se oglase gospod učitelj. Ročno so bile vse tablice na klopi, in učitelj so grede od klopi do klopi pregledovali naloge.
,,No, no, Blaž6n, ti si pa lepo napravil nalogo! Namesto računov pa možica! No, no, si že priden!" so dejalf, pa so mu precej občutljivo privili ,,sladke" tam pri ušesih. ,,Ker nisi spisal doma naloge, jo boš pa pisal po pouku v šoli".
Videk je bil sicer dosti priden deček, imel je vselej dobro izpričevalo, in tudi učiitelj so ga imeli radi,  zato   kazen ni bila  posebno huda.
Toda Vidka je bilo le sram, da je postal rdeč kot kuhan rak, pa ne radi bolečin, ampak zaradi sramote. Kaj so mu že rekli? Da dela namesto nalog možice na tablico ? Kako so se otroci smejali, ko so to slišali. In kako se mu bodo še smejali! — -
Tako hudo mu je bilo pri srcu, da ni mogel iz-pregovoriti. Molčal je.
Še le po šoli, ko sta bila z gospodom učiteljem sama, je razodel, da je on napravil vse naloge, in da mu jih je moral kdo drugi izbrisati in narediti ,,moža".
Učitelj so učencu verjeli in so ga izpustili domov. Seveda so ga tudi opomnili, naj vprihodnje pregleda vse šolske stvari, preden jih vzame v šolo.
Doma se je pa Nikcu slabeje godilo, kakor Vidku   „ v šoli. Vsem se je zdelo, da je imel Nikec opraviti s  ¦ tablico namesto s pšenico in s kurami. Prav nevoljna sta bila oče in mati, da je napravil Nikec tako sramoto
1
HH^     — 123 —
marljivemu  Vidku.   Zato so pa zdaj   Nikčevi  ,,sladki" prišli na vrsto; mati mu pa tudi ob ,,semnju" niso dali
nobenega  boba,   češ,   da bo pomnil,   kako se varuje       m
pšenica za štruklje in bob.                                                 I
Tablici pa še ni kraj.  Jeseni jo dobi Nikec,  ko       I
vstopi v prvi razred. Konec leta jo bo spet z veseljem       ¦
odložil in prepustil Pavlici, če bo le še — cela.               I
Pa ni dosti upanja. Nikec ni Videk! No, Pavlica       I
bo pa tudi vesela,  če ji kupijo čez  nekaj let z novo       I
torbico še novo tablico.                         Ferd. Gregorec.           I
-^ai                              1