Časopis je izhajal kot Rudar«, glasilo delovnega kolektiva Rudnika lignita Velenje. Od 1. maja dalje ga izdaja občinski odbor SZDL Velenje. Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks, tehnični urednik Ivan Fijavž. Velenje, 3. junija 1965 Leto I., številka 3 Cena 30 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE .VELENJE GOSPODARJENJE V INDUSTRIJI Svet za industrijo in obrt ter zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Velenje bosta na svojih sejah obravnavala rezultate poslovanja industrijskih organizacij in splošnega gradbenega podjetja »Vegrad« Velenje. Da bo z obravnavano tematiko seznanjen čim širši krog naših občanov, zato v današnji številki našega časopisa obširneje objavljamo poslovne rezultate, ki so jih v ta namen pripravili občinski organi. , Podatki zaključnih računov po enotnih pokazovalcih kažejo: — da je ekonomičnost poslovanja (tj. neto produkt nasproti porabljenim sredstvom) manjši za 9,2 odstotka v celotnem gospodarstvu; — da je izplačani čisti osebni dohodek na delavca znatno porastel in sicer za 27,9 odstotka. Produktivnost pa se je povečala le za 7,1 odstotek. Kot posledica tolikšnega porasta čistega osebnega dohodka na delavca je zmanjšanje skladov na zaposlenega za 52,9 odstotkov; — da se je rentabilnost povečala le za 0,8 odstotka v celotnem gospodarstvu. Odločilen vpliv na gospodarske uspehe ima industrijska proizvodnja, ki je dosegla 1964. leta najslabše poslovne rezultate. Ekonomičnost poslovanja v industriji "še je zmanjšala kar za 12,8 odstotkov. Neto osebni dohodki so v industriji porasli na de- lavca za 26 odstotkov, medtem ko se je produktivnost povečala le za 1,4 odstotka. Skladi na delavca pa so se v industriji zmanjšali kar za 62,4 odstotkov na kar vpliva predvsem Rudnik lignita Velenje, kjer so se sredstva skladov v absolutnem znesku zmanjšala za preko 762 milijonom dinarjev, čeprav v tej delovni organizaciji niso imeli možnosti, da bi uredili osebne dohodke zaposlenih. Najboljše rezulatte poslovanja in vskla-jeno delitveno razmerje kažeta med industrijskimi podjetji Lesno industrijski kombinat Šoštanj in Galanterija Šoštanj. Po posameznih delovnih organizacijah so rezultati zelo različni. Med tem, ko se je ekonomičnost povečala le v Galanteriji Šoštanj na 131,2% in v Lesno industrijskem kombinatu na 117,4 je bila v vseh ostalih industrijskih podjetjih manjša kot prejšnje leto. V Elektrarni 65,4 %, Rudniku Velenje 95,1 %, TGO Gorenje 85,3 % in šoštanjski usnjarni 81,1 %. Produktivnost je bila večja v rudniku za 5,4,%, Galanteriji 19,7%, Lesno industrijskem kombinatu za 31,8 %, dočim so v Elektrarni dosegli produktivnost le v višini 86 %, TGO Gorenje 97,6 % in Tovarni usnja 97 % v razmerju na prejšnje leto. Rentabilnost je bila večja v Rudniku Velenje za 9,4 %, Galanteriji za 22,7 odstotka, in v Lesno industrijskem kombinatu za 46,3 %. Manjša pa v Elektrarni za 27,7 %, TGO Gorenju za 33 % in Usnjarni za 4,3 %. Razen v Galanteriji in Lesnoindustrijskem kombinatu, so se skladi gospodarskih organizacij povsod občutno zmanjšali. Izplačana sredstva za osebne dohodke so večja v Elektrarni za 24 %, Rudniku lignita za 26,1 % TGO Gorenju za 29,4%, Galanteriji za 37,1 %, Lesno industrijskem kombinatu za 36,1 ",, in Tovarni usnja Šoštanj za 25,1110. Soočenje vseh teh podatkov zgovorno pove, da tako ne bi mogli dolgo naprej. Predvsem je nujno, da potrošeno zaslužimo in prigospodarimo. INTERNA DELITEV DOHODKA Kako delovne organizacije izvajajo notranjo delitev čistega in osebnih dohodkov bo prav tako predmet raz- rav na svetih ter zboru delovnih skupnosti občinske skupščine Velenje. Podatki zlasti opozarjajo na naslednje. Urejenost notranje delitve dohodka postaja vedno bolj eden od poglavitnih pogojev za uspešnost poslovanja gospodarskih organizacij. Od leta 1962 je občutno popustilo prizadevanje delovnih kolektivov za ureditev pravilnikov in so ponekod delitev prilagajali povsem trenutnim potrebam. Elektrarna Šoštanj, TGO Gorenje — Velenje, Lesno industrijski kombinat Šoštanj in Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje so sprejeli sedaj veljavne pravilnike o delitvi osebnih dohodkov že 1961. leta. Pozneje so jih spreminjali ali dopolnjevali. Rudnik lignita in Tovarna usnja sta sprejela pravilnik o delitvi osebnih dohodkov leta 1962. Usnjarna je uporabljala pravilnik do uvedbe prisilne uprave. Zdaj pa razdeljujejo osebne dohodke samo na osnovi poslovnega uspeha delovne oragnizacije kot celote. Galanterija Šoštanj je sprejela pravilnik o delitvi osebnega dohodka leta 1964 in so ga le enkrat dopolnili. (Nadaljevanje na 3. strani) OB SLOVESU Zagotoviti samostojnost Triindvajsetletni Viktor Ocvirk iz Elektrarne Šoštanj se je pri delu smrtno ponesrečil. Vzroke nesreče še ugotavljajo. Člani kolektiva, gasilci in mladina so ga nadvse dostojno pospremili na zadnji poti. Na trgu Svobode v Šoštanju je imel poslovilni govor predsednik delavskega sveta elektrarne tov. Milan Vrabič, nato je pogrebni sprevod krenil proti šo-štanjskemu pokopališču, kjer so se od tragično preminulega Viktorja Ocvirka poslovili predstavnik občinske gasilske zveze Miloš Volk, od njegovih najbližjih sodelavcev pa Adolf Ošlovnik. Občinska zveza za telesno kulturo je imela v Velenju občni zbor. Udeležilo se ga je malo število delegatov. Na zboru sta poročala o delu in bodočih nalogah predsednik občinske zveze za telesno kulturo tovariš Edo Centrih in sekretar Rudi Zevart. Navzoča pa sta bila tudi Jože Kovač, predsednik občinskega sindikalnega sveta in Mile Topolovec, sekretar občinskega komiteja ZMS. nih šolah imajo pogoje le v obeh velenjskih osnovnih šolah. V Šoštanju imajo učitelje telesne vzgoje, vendar že dve leti nimajo telovadnice. V Smartnem ob Paki še sedaj nimajo učitelja za telesno vzgojo in tudi prostega mesta še niso razpisali. Telesna vzgoja je sestavni del splošne socialistične vzgoje in neločljivi del družbenega ter življenjskega standarda. Zato mora biti aktivnost načrtno organizirana. Vsestransko je treba telesno razvijati mlade ljudi in krepiti njihovo zdravje. Vendar ni naloga telesne vzgoje samo v telesnem razvijanju mladih ljudi, temveč predvsem v krepitvi in razvijanju vseh prvin socialističnega vzgojnega smotra. Načela telesne kulture bodo morala dobiti svoj odraz v vsakdanji praksi, ne samo v življenju in delu telesno vzgojnih organizacij, marveč v reševanju kompleksnih vprašanj telesne kulture. Poročevalca sta podrobno poročala o stanju telesne kulture v občini in vsebinsko načela vsa tista bistvena vprašanja, ki bi jih morali rešiti na tem občnem zboru. Razprava pa je ubrala povsem drugo pot. Po večini so razpravljali o malenkostnih stvareh, ki bi jih morali delegati rešiti že v svojih društvih in telesno vzgojnih organizacijah. (Nadaljevanje na 7. strani) NAPREDEK PRI DELU Poročevalca sta ugotovila, da so premalo sodelovali z osnovnimi organizacijami za telesno kulturo. Kadrovska sestava upravnega odbora občinske zveze je bila slaba, saj je od 17 članov bilo aktivnih le devet. Preveč so se ukvarjali is finančnimi problemi in puščali ob strani poglavitno delo. Ce naj občinska zveza za telesno kulturo prevzame skrb nad celotnim izvajanjem telesne kulture, potem je potrebno za njeno delo zagotoviti sredstva iz točno določenih virov, vendar se morajo sredstva dodeljevati le na podlagi uresničenih programov. Na osnovni šoli Jožeta Letonje-Kmeta so letos ustanovili vzgojno varstveni oddelek, da bi izboljšali znanje nekaterih učencev. V oddelek so sprejeli socialno ogrožene učence, otroke brez varstva in tudi one, ki so potrebni strokovne pomoči in nadzorstva. Vzgojno varstveni oddelek dela po določenem dnevnem redu. Najprej imajo individualno delo. Po kosilu posvetijo pol ure rekreaciji. Največ časa pa porabijo za naloge in učenje. Učence navajajo na samostojnost, zato se morajo sami učiti in samostojno narediti pismene naloge. Ko so se naučili, jim učitelji pregledajo naloge in preverjajo znanje. Pri zadnji šolski konferenci so varovanci pokazali precejšnji napredek. Vzgojno varstveni oddelek na osnovni šoli v Smartnem ob Paki uspešno vodi učiteljica Irena Emeršič. Na sliki: Okolico nove šole v Smartnem ob Paki vestno urejajo sami učenci. Osnovne organizacije so v preteklem obdobju dosegle napredek. Društva so razvijala tiste oblike dejavnosti, ki zanimajo članstvo. Na ta način so ponekod dosegli boljše uspehe. V Velenju sta šolski športni društvi na obeh osnovnih šolah v tekmovanju — telesno kulturo mladini in pionirjem — prejeli okrajno nagrado, šolsko društvo »Smrekovec« iz Belih vod pa republiško nagrado. Težko si zamislimo napredni učno-vzgojni proces brez sistematične telesne vzgoje, ki je doraščajoči mladini neobhodno potrebna. Kakšno je stanje šolske telesne vzgoje v naši občini? Na petih popolnih osemlet- t OBISKALI SO VELENJE V skupščinski dvorani je inž. Pi-puš člane vladne delegacije seznanil z razvojem in perspektivo rudnika In ostalih dejavnosti v občini. Nato so si gostje ogledali kulturni dom, delavski klub in rekreacijski center ob jezeru. Po ogledu obratov tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« so se več kot eno uro zadržali v razgovoru, kjer jim je tovariš Pistor obrazložil gospodarjenje in samoupravljanje tovarne. Ogledali so si tudi zunanje proizvodne objekte novega jaška. Po končanem ogledu so odšli na skupno kosilo v hotel »Paka«, kjer so gostje povedali, da so presenečeni nad arhitektonsko urejenostjo Velenja in nad uspehi, ki so jih dosegli delovni ljudje tega kraja. RAZGOVOR Z BOJANOM GLAVAČEM - DIREKTORJEM GIMNAZIJE Odločitev je pravilna OB PRIPRAVAH NA PRlCETEK POUKA NA GIMNAZIJI V VELENJU SMO SE RAZGOVARJALI Z DIREKTORJEM GIMNAZIJE V IZGRADNJI, PROF. BOJANOM GLAVAČEM. Skupščina občine Velenje je ustanovila gimnazijo v Velenju. S poukom bodo pričeli v prihodnjem šolskem letu, to je letos septembra. V naši občini doslej nismo imeli redne srednje šole, razen rudarskega oddelka pri rudarskem šolskem centru. Učenci, ki so želeli nadaljevati šolanje na šolah II. stopnje, so imeli zelo Predsednik vlade A. Berzanti V Velenju je bila vladna delegacija avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine pod vodstvom predsednika vlade dr. ALFREDA BER-ZANTIJA. Poleg članov vlade so bili v delegaciji tudi predstavniki goriške in videmske pokrajine ter občine in predsednik ter podpredsednik deželnega tajništva krščansko demokratske stranke. Delegacijo so spremljali tudi nekateri člani izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije pod vodstvom predsednika Janka Smoleta. Pred občinsko skupščino Velenje so delegacijo sprejeli Tone Močilnik, predsednik skupščine občine, Avgust Jeriha, pomočnik direktorja rudnika, inž. Pipuš Dušan, tehnični direktor rudnika in Oskar Pistor, tehnični vodja tovarne »Gorenje«. k i * i 1 aBBMI 11 ^iflroF^ žsžjg- ■"■ m^; m§M m 11 m% omejene možnosti. Slovenska šolska središča so' sprejemala na šolanje razmeroma malo naše mladine, bodisi zaradi majhnih kapacitet šol ali slabih finančnih možnosti staršev. Se največ učencev je odhajalo na celjske srednje šole, med katerimi je daleč na prvem mestu gimnazija. Letošnje šolsko leto obiskuje celjsko gimnazijo okoli 90 dijakov s področja naše občine. Vsakodnevna vožnja z vlakom v Celje vzame našemu dijaku 4 ure časa. Tako so učenci v primerjavi z onimi, ki bivajo v kraju šolanja, vseskozi v dokaj neenakem položaju. Večji fizični in psihični napor, ki ga premagujejo, se nujno odraža pri njihovem učnem uspehu. Podatki o nadaljevanju šolanja naše mladine na šolah II. stopnje povedo, da je največji interes za gimnazijo, torej splošno izobraževalno šalo, ki daje mlademu človeku .široko vsestransko izobrazbo in solidno osnovo za nadaljevanje šolanja na višjih in visokih šolah. Za to je, po mnenju tovariša Bojana Glavača, odločitev občinske skupščine o ustanovitvi gimnazije v Velenju povsem utemeljena. To potrjuje tudi anketa na katero so pismeno odgovorili vsi starši otrok na popolnih osnovnih šolah v naši občini. Ko smo vprašali tovariša Glavača, čc se že pripravljajo na pričetek pouka in v čem so te priprave, nam je Člani vladne delegacije dežele Furlanije — Julijske krajine in člani našega republiškega izvršnega sveta pred vhodom v občinsko skupščino tribuna vaših mnenj Kaj mislite ostali? Z veseljem smo v Belih vodah prebirali prvo številko našega občinskega glasila Šaleški rudar. Posebno me je razveselila rubrika Tribuna va,ših mnenj. Želim, da bi naše občinsko glasilo redno objavljalo važnejše odločitve Skupščine občine Velenje. Na ta način bodo lahko občani spremljali razvoj in napredek velenjske občine. Dobro bi bilo, da objavljate kino sporede in sporede ostalih kulturnih prireditev. S tem bi dali večje možnosti obiska kulturnih prireditev prebivalcem izven središč. Jože Melanšek, Bele vode ANTON PODJAVERŠEK, ki služi vojaški rok v Bitolju nam je pisal, da so fantje daleč od svojega kraja prijetno presenečeni ob izdaji našega lokalnega, časopisa. Vsi pozdravljajo naš uspeh in želijo, da bi »■Šaleški rudar« pisal o vseh dogodkih iz občine. Želijo, da bi jim čimprej poslali časopis. Veseli nas tovariš Tone, da ste vsi tisti, ki služite vojaški rok, z veseljem sprejeli vest o izidu našega časopisa. Prijetno smo presenečeni tvojega naročila! Vendar moram sporočiti lebi in vsem ostalim fantom, ki ste bili zaposleni v rudniku lignita Velenje, da je uprava tega podjetja sklenila pošiljati vsem vam časopis brezplačno. Tebe in ostale fante tovari-ško pozdravlja urednik ZDRAVSTVENO VARSTVO KMETOV-BORCEV NOV Med ukrepi naših predstavniških organov za izboljšanje materialnega položaja borcev narodnoosvobodilne vojske, zavzema posebno mesto zakon o zdravstvenem varstvu kmetov-borcev NOV in njihovih družinskih članov. Zakon je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije in velja od 1. aprila 1965 dalje. Kmetje-borci in njihovi družinski člani imajo po tem zakonu zagotovljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot delavci. Za zdravstveno varstvo plačujejo le splošni prispevek od kmetijskih dohodkov in premijo kmetij-v skih proizvajalcev. Splošni prispevek plačujejo vsi, ki imajo dohodke od kmetijstva. Premija pa se odmerja le tistim kmetijskim proizvajalcem, ki so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Splošni prispevek se plača v višini 6 %. Premija pa je odvisna od stroškov osnovnega zdravstvenega varstva kmetijskih proizvajalcev. Letos znaša ta premija 4,51 % katastrskega dohodka, veljavnega za 1965. leto. Stroški za ostali del zdravstvenih storitev, ki so jih sedaj morali plačevati sami kmetijski zavarovanci, bodo v bodoče kriti iz proračuna SR Slovenije. Kmetje-borci in njihovi družinski člani bodo torej imeli zagotovljeno enako zdravstveno varstvo kot ga imajo delavci po 31. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju. To varstvo obsega ambulantno-poliklinično zdravljenje, zdravljenje v bolnišnicah, zdravljenje v zavodih specializiranih za zdravljenje s prirodnimi faktorji, zdravila in sanitetni material, zobno nego in zobotehnična dela, ortopedske pripomočke in nujne prevoze z rešilnim avtomobilom. Vse navedene pravice iz zdravstvenega varstva pridobijo kmetje-borci, če so zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev iz leta 1961 in če jim je priznano dvojno štetje dobe iz NOV ali če imajo priznano invalidnino iz NOV. Te pravice imajo tudi vdove in otroci umrlih borcev-kmetov, če so bili borci NOV ali če imajo priznano pravico po zakonu o vojaških vojnih invalidih. Pravico do razširjenega zdravstvenega varstva imajo poleg kmetov-borcev kot nosilcev zavarovanja tudi vsi družinski člani, ki žive v družinski skupnosti in so že sedaj zavarovani kot kmetijski zavarovanci. To so vse osebe, ki žive v družinski skupnosti s kmetijskim proizvajal-cem-borcem in se na njegovem zem- povedal, da se že intenzivno pripravljajo. Prvo šolsko leto bo gimnazija gostovala v prostorih rudarskega šolskega centra. Predvidevajo, da bodo začeli z dvema prvima oddelkoma. Delajo pa že tudi načrte za gradnjo novega srednješolskega poslopja, ki bo stalo poleg osnovne šole Gustava Šiliha. Tudi kadrovsko vprašanje so za začetek ugodno rešili. Ustrezne učne moči za ključne predmete — slovenski jezik, matematiko, fiziko, biologijo in kemijo — je gimnazija dobila na podlagi razpisa od drugod, medtem ko bodo ostale predmete poučevali profesorji domačini. Nedvomno stoji pred novim vodstvom gimnazije ogromno nalog, ki jih bodo morali pravočasno in temeljito reševati. Tovariš Bojan Glavač pravi, da je ena osnovnih verifikacija gimnazije. Pogoji za verifikacijo so zelo zahtevni. O tem prepričljivo govori podatek, da je od 28. gimnazij v Sloveniji, verificiranih komaj slaba polovica. Ostale so verificirane pogojno in bodo morale do določenega roka izpolniti verifikacijske pogoje. sicer ne bodo več smele izdajati spričevala z družbeno veljavo. NOVO USTANOVLJENA GIMNAZI-JA JE ZA NAŠO OBČINO VELIKA PRIDOBITEV, HKRATI PA TUDI VELIKA ODGOVORNOST. NJENA RAST IN NJENA PRIHODNOST JE ODVISNA OD NAS VSEH. KAM SE BOŠ PRITOŽIL Občinska skupščina je s svojim novim statutom ustanovlia posebno od-borniško komisijo za prošnje in pritožbe. Ta komisija obravnava razne prošnje in pritožbe, ki jih pošiljajo občani na višje oblastne in družbeno politične organe (predsedniku republike, zvezni ali republiški skupščini, zveznemu ali republiškemu izvršnemu svetu itd.) ali pa neposredno na komisijo samo. Ne Obravnava pa pritožb, ki jih vlagajo občani zoper odločbe v upravnem, kazenskem, pravdnem ali drugih sodnih postopkih, ker ni za to pristojna. Občinska komisija za prošnje in pritožbe je prejela že precej raznih vlog zaradi kršitve pravic ali interesov poedincev, vendar ugotavlja, da naši občani z njenimi nalogami še niso dovolj seznanjeni. To je razvidno iz tega, ker se v številnih primerih obračajo na višje organe. Zato želi občinska komisija za prošnje in pritožbe, da bi se občani v vseh primerih, ko so kršene' njihove pravice izven rednega upravnega ali sodnega postopka, obračali neposredno nanjo. Na ta način bodo hitreje rešene njihove pritožbe ali prošnje. Prošnje ali pritožbe naslovite: Komisija za prošnje in pritožbe Skupščine občine Velenje. Ali poznaš pionirsko in mladinsko organizacijo Pod tem geslom so tekmovali učenci osnovnih šol velenjske občine v štirih težavnostnih stopnjah. Najprej so imeli razredna tekmovanja, kjer so sodelovali vsi. Izbrali so tri najboljše učence, ki so kasneje sodelovali na odrednih tekmovanjih. Tako so izbrali za vsako težavnostno stopnjo iposebej ekipe, ki so posamezne šole zastopale na občinskem tekmovanju. Na dan mladosti so se dopoldne zbrali mladi tekmovalci prve in druge težavnostne stopnje v kulturnem domu v Velenju. To so bili pionirji nižjih razredov. Sli so se zares! Dve o_enjevalni komisiji — strokovna in iz občinstva, v kateri so! bili trije pionirji. Konferansje pa je bila tova-riš-ica Ambrožičeva. V obeh tekmovalnih skupinah so podelili tri nagrade. Popoldne so se zbrali v Šoštanju tekmovalci tretje in četrte skupine. Ekipa za ekipo so prihajale pred ocenjevalni komisiji. Ocenjevalci so bili zelo strogi. Tekmovalci pa so imeli tokrat manj treme kot njihovi mlajši tovariši dopoldne. Najbolj iso se odrezali učenci osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja, ki so v vseh težavnostnih stopnjah nabrali največje število točk. ljišču poklicno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Običajno so to sorodniki kmetijskega proizvajalca, ki niso z njim v rednem delovnem razmerju (poleg otrok, bratov, sester, vnukov in vnukinj tudi strici, tete, zetje, snahe, tasti, tašče, svaki itd.). Poleg teh pa tudi za delo manj zmožne osebe, ki so zaposlene na kmetijskih posestvih in niso v sorodstvu s kmetijskim proizvajalcem, vendar pa njihova delovna sposobnost žaradi fizičnih okvar ali duševnih motenj ni tolikšna, da bi lahko sklenili delovno razmerje. Če pa kmetje-borci niso nosilci zavarovanja, niso lastniki posestva, potem pridobijo pravico do razširjenega zdravstvenega varstva samo sami in člani njihove ožje družine (zakonec in otroci). Ko kmet-borec kot nosilec zavarovanja umre, obdrže pravico do zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov-borcev samo ožji družinski člani (zavarovanec in otroci do dopolnjenega 15. leta, če študirajo do 26. lela ali če so postali pred dopolnitvijo te starosti popolnoma nezmožni za delo, dokler ta nezmožnost traja. To velja tudi za vdove in otroke umr-(Nadaljevanje na naslednji strani) Tragično naključje je prekinilo življenje Jožetu Zajcu in ga iztrgalo iz naših vrst. Njegovo življenje je bilo vse prej kot rožnato. Že v rani mladosti je moral od doma in ^e zaposliti v šoštanjski us-njarni kot delavec. Ker so bili Zajčevf že od nekdaj napredni, je tudi Jože sodeloval 1935. leta v štrajku in zaradi tega ostal nekaj časa brez službe. Okupacija ga je doletela kot delavca v tovarni usnja. Kmalu je dobil stik z nekaterimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja v šaleški dolini. Leta 1944 pa je postal borec Zidanškove brigade. Neposredno pred koncem vojne je bil v borbi ranjen. Zaradi teh poškodb so ga takoj po osvoboditvi demobilizirali. Ko je v SLOVO popolnoma ozdravel se je zaposlil na starem delovnem mestu v usnjarni, kjer je bil kot predsednik sindikalne podružnice aktiven organizator pri obnovi porušene domovine. Jože Zaje je delal pri kmetijski zadrugi Družmirje, rudniku lignita Velenje, bil upravnik kmetijske zadruge Šoštanj in direktor komunalnega podjetja Šoštanj, ki je bilo leta 1960 priključeno velenjskemu »Vegra-du«. Čeprav je bil močno angažiran pri svojem rednem' delu, je Jože Zaje vedno našel čas za družbeno-politično aktivnost. Našli smo ga v najrazličnejših organizacijah in društvih. Posebno aktiven pa je bil v Socialistični zvezi delovnih ljudi. Več kot 10 let je bil neumorni predsednik krajevnega odbora SZDL v Družmir-ju. Bil je tudi odbornik občinske skupščine in predsednik prejšnjega delavskega sveta v splošnem gradbenem podjetju »Vegrad« Velenje. Za njegovo neumorno delo po osvoboditvi in kot borec narodnoosvobodilne vojske, je prejel medaljo za hrabrost in orden zaslug za narod. Njegovi najbližji sodelavci in širša družbena skupnost je s smrtjo Jožeta Zajca izgubila enega najboljših borcev za izgradnjo socializma. Slava njegovemu spominu! DONELA JE PESEM O SVOBODI Dan zmage je spomin na dogodke pred dvajsetimi leti. Takrat so naši borci poslednjič juri-šali na sovražnika in izstrelili zadnji strel. Priborili smo svobodo. Tisto svobodo, ki smo jo tlačeni in teptani željno čakali stoletja... Ostali so spomini, ki jih ne bomo pozabili. Letos jih dvajsetič obujamo svobodni. Brez spon in brez verig! Zbrali smo se na proslavah, partizanskih mitingih in rajanjih. Proslavljali smo v Topolšici, Ravnah, Belih vodah, Zavodnji, Šalekn, Podkraju, Šentilju, Šmartnem ob Paki in na Lubeli. Povsod je bilo tako kot nekoč v partizanih. Peli smo, rajali in obujali spomine. SEDEM VISOKIH MLAJEV Posebno svečano so dan zmage praznovali v Ravnah pri Šoštanju. Pri vseh obeležjih, ki so postavljeni v spomin na našo revolucijo, so postavili visoke mlaje in s tem že na zunaj pokazali, da praznujejo pomembni praznik. Postavili so kar 7 mlajev ter jih okrasili z zastavami in zelenjem. Zvečer, pred dnevom zmage, so člani Zveze borcev NOV obiskali družine, katerih člani so zaradi sodelovanja z narodno osvobodilnim gibanjem leta 1942 bili odpeljani v koncentracijska taborišča, in tiste, ki so prvim borcem dajale zatočišča. Ob spominu na težke dni so se razgovorih in na ta način za hip pozabili na bolečine, ki jih mnogi Ravenčani še sedaj kruto občutijo, ker je vojna vihra iztrgala iz družinskega okolja prenekaterega člana. Družinam so prinesli majhna darila in jim čestitali ob 20-letnici osvoboditve. V nedeljo zvečer so prižgali taborni ogenj. Ob njem so se zbrali mladi in stari. Pravijo, da se vaščani še nikoli niso tako polnoštevilno udeležili skupnih proslav. Zato je bilo tudi razpoloženje ob tabornem ognju nadvse živahno in podobno tistemu slavju, ki so ga partizani praznovali, kadar so zmagovali v bojih. Razvilo se je spontano petje partizanskih in narodnih pesmi. Pri kresu so ostali dalj časa. Da bi bilo vzdušje še bolj podobno onemu v partizanih, so bližnji kmetje sami od sebe prinesli pleten-ke z vinom. In zopet so zapeli... Nato so skupaj odšli h kmetu Gor-šeku, kjer so pripravili družabni večer, Petje, glasba in spomini so se med seboj mešali do ranega jutra. NA PROSTEM KOT NEKDAJ Sredi vasi so se zbrali vaščani Podkraja in okoliških krajev na partizanskem mitingu. Najprej je govoril o dnevu zmage spomeničar Franc Povh-Izak. Domačine je pozdravil tudi Janko Zevart — dosedanji sekretar okrajnega odbora SZDL Celje. Z recitalom so v bogatem kulturnem programu sodelovali Milan in Mira Meža, Jože Obrč in Dragica Verbot. Nastopili so tudi pevci društva upokojencev iz Velenja. Po programu so se zbrali na družabnem partizanskem večeru. Vse je bilo tako kot nekoč v partizanih. ZBRALI SO SE VSI VASCANI Prebivalci Lokovice so imeli krajevno proslavo v zadružnem domu. Postavili so visoke mlaje, na vrhu teh pa so plapolale zastave. Dvorano, kjer je bila proslava, so okrasili s cvetjem, zelenjem in parolami. Nanjo so prišli skoro vsi vaščani. Tako velike udeležbe ne pomnijo. Na proslavi je bil tudi predsednik občinskega odbora SZDL Velenje tovariš Franc Pristovšek. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor iz Lesno industrijskega kombinata Šoštanj. Govoril pa je domačin — partizan Martin Primožič-Branko. Po kulturnem programu so položili venec pred spominsko ploščo, kjer so vklesana imena padlih žrtev. ŠE POMNITE TOVARIŠI Krajevni odbor Zveze borcev iz ' Škal je organiziral na Lubeli partizansko slavje. Pri lovski koči so se, poleg prebivalcev iz Skal in okoliških vasi, zbrali tudi člani delovnih kolektivov Vegrada in Gumh-nice. Predsednik krajevne organizacije ZB Skale tovariš Janko Lukman je govoril o zadnjih dneh bojev za svobodo. Pionirji iz Škal in Cirkovc pa Tovariš Matevž Hace PIONIRJI NAM PIŠEJO TUDI PIONIRJI POMAGAMO V Bele vode bo vodila nova cesta. Vendar je pred pričetkom gradnje precej dela. Čiščenje grmovja in trase ob cesti smo prevzeli pionirji. Ustanovili smo delovno brigado in opravili že precej delovnih ur. Za vse to nam bo namenila krajevna skupnost Bele vode skupno nagrado. Šli bomo na šolsko ekskurzijo v Prek-murje. Tako bomo spoznali tudi nižinski svet Slovenije in naftna polja. Cesta bo omogočila nam pionirjem prevoz v šolo v Šoštanj, Belim vodam pa bo odprla možnosti razvoja na področju turizma. Pri vsem tem nam zelo pomagajo skupščina občine Velenje, KZ Šoštanj in GG Nazarje. , Tine Slemenšek, učenec 8 r. osnovne šole Bele vode TEŽKI ČASI Aprila 1941. leta je našo domovino zasedel okupator. Požigal je domove, slovenske družine pa uničeval na krvoločen; način. Izseljeval jih je v taborišča smrti: Dachau, Buchenwald, Oswiecim, Gonars, Rab in še mnoga druga. Mnogi domoljubi so zapustili domove in odšli v gozdove. Pod vodstvom KPJ, s tovarišem Titom na čelu, so ustanovili partizanske enote, ki so se bojevale proti okupatorju in domačim izdajalcem. Enote so se iz dneva v dan krepile. V bojih s sovražnikom so dosegale vse večje uspehe in osvobajale vasi in mesta. V teh bojih so mnogi borci prelili svojo kri in dali življenja za svobodo in lepšo bodočnost. V težkih okoliščinah in trenutkih so zapeli partizansko pesem, ki se je razlegala da- NAROČITE SE NA ŠALEŠKI RUDAR Občani velenjske občine! Naročite se na časopis »Šaleški rudar« in postanite njegovi redni bralci. V našem glasilu boste našli zanimivosti iz naših krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in naših društev. Naročila za časopis »Šaleški rudar« pošljite na naslov: Šaleški rudar, uredništvo — Velenje, Titov trg. 2. Cena posamezne številke »Šaleškega rudarja« je 30 dinarjev. Letna naročnina 700 dinarjev, polletna 350 dinarjev. Naročnino sprejemamo letno za naprej na tek. rač. 603-16-608-43. so nastopili v kulturnem programu. Šolska mladina je obiskala partizansko hišo Avberšek na Lubeli, starejši pa so se po proslavi zbrali na partizanskem rajanju. NEDELJSKI MITING Nedeljsko popoldne je pritegnilo mnoge Velenjčane na Gorico pri Ša-leku. Proslavljali so dvajset-letnico naše osvoboditve. Igrala je rudarska godba na pihala. Pevci društva upokojencev iz Velenja pa so peli partizanske in druge pesmi. Na partizanskem slavju je govoril ing. Mali Ludvik. Poleg domačih gostov, udeležencev narodno osvobodilne vojske, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in občine je bil navzoč tudi tovariš Matevž Hace — partizanski komisar. Proslavo so organizirali Skalčani. MED PREŽIVELIMI BORCI Tudi vaščani Zavodnje so svečano proslavili zmago nad fašizmom. Kljub slabemu vremenu se je v prosvetnem domu zbralo precej prebivalcev tega partizanskega kraja. Med gosti so bili preživeli borci NOV, ki so se borili na tem področju, predstavniki občinske skupščine, konuu-nalne banke in rudnika Velenja. Proslavo je začel predsednik zveze borcev. Nato so položili vence na spomenik šestindvajsetim žrtvam fašizma. Po govoru, ki ga je imela tova-rišica Ročnikova, je šolska mladina izvedla pester kulturni program. Veselo razpoloženje, ki je trajalo pozno v noč, je potrdilo, kako prebivalci tega kraja, združeni v množičnih organizacijah, premagajo marsikatero težavo in žanjejo vidne uspehe. GORELI SO KRESOVI V Belih vodah so imeli več prireditev ob priliki praznovanja 20. obletnice osvoboditve. Najprej so imeli na dan ustanovitve osvobodilne fronte in prazniku dela krajevno proslavo. Po proslavi so predvajali slovenski film »Ne joči Peter«. Nato so sprejeli odred šutedntov strojne fakultete, ki so šli po partizanskih poteh. Na predvečer dneva zmage so kurili kresove na Savinekovem vrhu, Počivavskem vrhu, Zgorrljem Brložniku, Završniku in Visočkem vrhu. Pionirji so bili na srečanju pionirskih odredov okoliških šol v Topolšici. V osnovni šoli pa so na dan zmage imeli proslavo s kulturnim programom in zabavno prireditvijo. Sodelovali so pionirji, člani prosvetnega društva in člani zveze borcev NOV. GOSPODARJENJE V INDUSTRIJI leč naokrog. Moj stric je bil borec Šlandrove brigade. 1944. leta je sodeloval pri napadu na meško postojanko v Moravčah pri Domžalah. V hudi borbi je padel in daroval svoje življenje za svobodo. Njegovo ime je vklesano z zlatimi črkami v bel marmornat spomenik, ki stoji pred kulturnim domov v Kamniku. Mnogo imen je vklesanih v marmor. Vsa ta imena nas spominjajo na težke čase, v katerih je izgubilo življenje na tisoče mladih fantov, deklet, mater in očetov. Mladi bomo čuvali svobodo, ki je priborjena s krvjo! Janka Bernot, učenka 8, b razreda II. osnovne šole »Miha Pintar-Toledo« Velenje (Nadaljevanje s 1. strani) Industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih letos Industrijska proizvodnja se je v obdobju januar—april v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 2,3 odstotke. Štiri mesečni proizvodni plan je bil dosežen z 94,2 odstotki. Posamezna industrijska podjetja so dosegla naslednje povečanje proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem leta 1964: elektrarna Šoštanj 86,9%, rudnik lignita Velenje 112,9 odstotkov, TGO Gorenje — Velenje 114,6°,o, Galanterija Šoštanj 78,8 %, Lesno industrijski kombinat Šoštanj 111,4%, Tovarna usnja Šoštanj 91,7 odstotkov. Kot lansko leto tako ugotavljamo tudi letos, da narašča industrijska proizvodnja predvsem Zaradi večjega vključevanja novo zaposlenih delavcev. Povprečno število zaposlenih v obdobju januar—april se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 1964 povečalo za 4,6 odstotkov. Občinski družbeni plan za industrijo pa predvideva povečanje zaposlenih za 5,8 odstotkov. Produktivnost je zaradi ekstenzivnega načina industrijske proizvodnje padla. Do konca meseca aprila je produktivnost za 2,2 odstotka nižja napram enakemu obdobju lani. Izplačani čisti osebni dohodki so se povečali v masi kar za 42,8 odstotka. To ni v skladu z doseženo produktivnostjo in tudi ne s porastom življenjskih stroškov. Po družbenem planu občine za leto 1965 je predviden hitrejši porast realnih osebnih dohodkov nad doseženo produktivnostjo dela le v rudniku lignita Velenje. Industrijska podjetja so do konca aprila v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta izplačala naslednje neto osebne dohodke: elektrarna Šoštanj 108,7 "„, rudnik lignita Velenje 154,3%, TGO Gorenje — Velenje 138,2 11 „, Galanterija Šoštanj 129,4%, LIK Šoštanj 158,3 % in tovarna usnja Šoštanj 90,9 " 0. GIBANJE ZAPOSLENIH Kako je naraščalo število zaposlenih v posameznih industrijskih podjetjih in kakšna proizvodnja ter produktivnost je bila pri tem dosežena je razvidno iz naslednjih podatkov. Povpr. št. zapos: januar—april Indeks 1964 1964 1965 1965 g,-d rr, 9 -a o c ^ m a Elektrarna Šoštanj 383 395 Rudnik lignita Velenje 2.878 3.136 TGO »Gorenje« Velenje 673 703 »Galanterija« Soštarij 157 163 LIK Šoštanj 156 161 Tovarna usnja Šoštanj 713 634 Skupaj 4.960 5.192 103.1 108,9 104,6 103,8 103.2 88,9 104,6 86,9 112,9 114,6 78,8 111,4 91,7 102,3 84,2 103,6 109,5 71,0 107,9 103,1 97,8 IZVOZ Skupna vrednost izvoza v letošnjih prvih štirih mesecih je 143.722 ame- Dredvidevanja so dosežena le v viši-li 60,6 odstott 4-mesečni Izvršitev do 30. IV. Indeksi plan 1964 1965 izvrš. izvrš. 64 plan izvr. 65 TGO »Gorenje« — Velenje 100.000 95.627 33.609 33,6 35,1 LIK Šoštanj 32.000 23.325 43.927 137,2 188,3 Tovarna usnja Šoštanj 105.000 18.626 66.186 63.0 419,7 Skupaj 237.000 146.126 143.722 60,6 98,3 ' Slabo izvažata TGO »Gorenje« in lesno industrijski kombinat v redu iz- tovarna usnja Šoštanj, medtem ko polnjuje svoje izvozne naloge. ZRAVSTVENO VARSTVO KMETOV - BORCEV NOV (Nadaljevanje s prejšnje strani) lega kmeta-borca, ki je padel med narodnoosvobodilno vojno aH pa umrl po osvoboditvi do 31. marca 1965. Otroci po tej starosti in tako imenovani širši družinski člani, pridobijo zopet pravico do zdravstvenega zavarovanja, ki jo daje zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. Pravico do dvojnega štetja udeležbe v NOV, ki daje svojstvo kmeta-borca po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih zavarovancev, ugotovi občinska komisija za ugotovitev pokojninske dobe. Udeležba v NOV ni vezana na pogoj sodelovanja pred 9. septembrom 1943, temveč zadostuje, da je neprekinjena dvojna doba priznana ne glede na dolžino trajanja do 15. maja 1945. Odločba ni potrebna, če je kmetu-borcu že izdana odločba o posebni dobi z dvojnim štetjem od pristojnega občinskega organa za ugotavljanje pokojninske dobe ali od socialnega zavarovanja, kakor tudi ne v primerih, kjer so kmetu-borcu priznane pravice po zakonu o vojaških vojnih invalidih. Kmetje-borci in njihovi družinski člani uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva s posebno zdrav- , stveno izkaznico. Te zdravstvene izkaznice izdaja komunalni zavod za socialno zavarovanje v Velenju, na podlagi odločbe o ugotovitvi posebne dobe v dvojnem trajanju. Istočasno je potrebno predložiti tudi sedanje izkaznice za kmetijsko zdravstveno zavarovanje za borce in njihove družinske člane, ki jih bodo zamenjali za nove zdravstvene izkaznice za kmctc-borce. Stroški za nove zdravstvene izkaznice bremenijo kmete-borce. Vsem kmetom-borcem priporočamo, da si s pomočjo svojih krajevnih organizacij Zveze borcev NOV čimprej zagotovijo odločbe o ugotovitvi posebne dobe udeležbe v NOV v dvojnem štetju in zdravstvene izkaznice do konca leta 1965. Vsi, ki bodo do tega časa sprejeli te zdravstvene izkaznice, bodo imeli pravico zahtevati od zavoda za socialno zavarovanje povračilo stroškov za tisti del zdravstvenih storitev, ki od 1. aprila 1965 bremene republiški proračun, pa so jih zaradi zakasnitve* postopka plačali iz lastnih sredstev. Kmetje-borci, ki bodo uveljavili posebno dobo v dvojnem štetju šele po 1. ja- »t nuarju 1966, bodo upravičeni do pOT- '" nega zdravstvenega varstva šele od dneva uvedbe postopka za ugotovitev dvojne dobe. O £ S 2 £ o 'ž ft % 2 3 M -O O) O T3 pre ni 60,6 odstotka. Podjetja, ki izvažajo niso dosegla niti lanskoletni izvoz. Prikazujemo izvozne rezultate (v riških dolarjev. Planska izvozna dolarjih): O IPB| IM ti S CM iz naših delovnih organizacij Novi upravljalci Delovni kolektiv rudnika Velenje je 14. maja volil polovico članov v samoupravne organe. Kot vedno so tudi tokrat z vso resnostjo pripra-vili in izvedli volitve. Na kandidacijskih zborih so določali kandidate in pregledovali poslovne uspehe, ki so jih dosegli v prvem tromesečju. Na dan volitev je v kolektivu vladalo slovesno razpoloženje. Volišča so lepo okrasili, pred jaškom pa je igrala rudarska godba. Po zvočnikih so člane kolektiva sproti seznanjali z volilnimi rezultati iz posameznih volišč. Volitve so zaključili že v zgodnjih popoldanskih urah.__ Volili so polovico članov v centralni delavski svet iin obratne delav-ske svete: jama vzhod, jama zahod, klasirnica_in jamski izvoz, elektro-strojni obrat, avtopark, zunanji obrat, gradbeni obrat in obrat EFE So-štanj. Volili pa so tudi člane obračunskih enot in predračunske enote splošne uprave. _ Volitev se je udeležilo 86,89 odstotkov volilnih upravičencev. Največja pa je bila volilna ■ udeležba v yolilni enoti avtopark (100 %) in splošni upravi (98,86%). V centralni delavski svet so izvoljeni: Miha Bukovec, Janez Grašič, Emil Koželj, Emil Hofinger, Anton Uranjek, Stane Nedeljko in Erno Rahten iz jame vzhod; Ciril Greben-šek, Franc Majhen, Karel Vrečar, Jože Jelen in Anton Ževart iz jame zahod; Vinko Bastel in Rudi Ploh iz klasirnice; Ivan Felicijan, Slavko Oštir in Anton Javornik iz elektro-strojnega obrata; Fran j o Skarja in Franjo Deberšek iz zunanjega obrata; Mirko Škorjanc iz avtoparka; Alojz Mrzel, Franc Andreje in Franc Juvan iz gradbenega obrata; Mirko Zager iz obrata EFE in Edo Fras iz splošne uprave. NOVI ČLANI OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV Ekonomska enota jama vzhod: Franc AVbreht, Jože Bačovnik, Dušan Jane-žič, Jože Cepin, Vinko Miklavžina, Franc Kovše, Mirko Novak, Zdravko Oblak,, Franc Habat, Karel Verdnik, Ivan Mramor, Rudi Janič, Anton Mahkovec, Janez Vrbnjak, Stane Nedeljko, Bernard Zaborovnik, Ivan Skrlovnik in Karel Jelen. Ekonomska 4nota jama zahod: Ivan Koželj, Emil Hudomalj, Edo Lipnikar, Miha Culk, Slavko Meža, Avgust Oblak, Zdravko Vidmar., Edo Krajnc, Franjo Jambro-Vič in Viktor Krašek. Ekonomska enota klasirniea: Ivan Kaligaro, JFranc Koradej. Franc Gluk, Jože Hriberšek, Roman Stepišnik, Jože Jus, Franc Brišnik in Marjana Kuhar. Ekonomska enota elektrostrojni obrat: Karel Stropnik, Oto Fijavž, Anton Pirmanšek, Tomo Tonkaš, Uroš Devic,.Ludvik Kričej, Ludvik Skrabl, Viktor Jeseničnik, Franc Zaluberšek in Anton Razbornik. Ekonomska enota zunanji obrat: Stane Mlinar, Terezija Jemec, Cveto Gregorin, Ivan Cvikl, Ivan Potočnik, Rudolf Rednak in Franjo Požgaj. Ekonomska enota avtopark: Mirko Jamnikar, Viktor Jakob, Vlado Korošec, Ivan Stvarnik, Maks Dobnik, Stane Javornik, Branko Krajnc in Leopold Ivenčnik. Ekonomska enota gradbeni obrat: Rudolf Marič, Rihard Kozjak, Anton Skaza, Franc Lipovšek, Albin Hlastec Jože Turnšek, Edo Lipnikar, Milica Rotovnik in Nikola Vodlan. Ekonomska enota EFE: Marin Smon, Leopold Škorjanc, Ana Reherman, Marija Fučko, Tekla Grah, Matilda Jazbec, Anton Tajnik, Stane Huber in Adolf Cigler. — NOVI ČLANI OBRAČUNSKIH ENOT Obračunska enota 100. etaža: Jože Cepin, Ivan Močnik, Pavel Mejaš, Franc Bizjak, Jože Povh vsi za dve leti in Jože Polenik za eno leto. Obračunska enota 101. etaža: Miha Bu-kovšek, Anton Mahkovec, Stane Bo-rovšak, Franc Zupane, Franc Av-breht, Ivan Florjan, Anton Razgor-šek za dve leti in Leopold Šuster za eno leto. Obračunska enota 93. etaža: Alojz Hliš, Franc Petek, Franc Kovše, Štefan Orter, Alojz Napotnik, Ivan Ošlak za dve leti ter Vinko Je-žovnik in Ivan Stimulak za eno leto. Obračunska enota priprave: Franc Planine, Jože Bačovnik, Anton Ku-mer in Ivan Zaje. Obračunska enota zračenje, sanacija in transport: Miha Koren, Stanko Medved, Martin Miklavžina in Jože Slapnik. Obračunska enota jamska mehanizacija vzhod: Albin Marhart, Avgust Jan, Viktor Knez^ Janez Oder in Riko Pirmanšek Obračunska enota proizvodnja in priprave: Anton Sterk, Rudi Herlah, Ivan Baloh, Rudi Petek, Rajko Vo-dovnik, Franc Vrstovšek in Silvo Završnik. Obračunska enota OMKT: Karel Centrih, Viktor Krašek, Lud- vik Hribar, Stanko Cevzar, Stanko Rošer in Anton Zidar. Obračunska enota jamska mehanizacija zahod: Anton Felicijan, Franc Repnik, Anton Draž in Alojz Lešnik. Obračunska enota raziskave in vrtanje: Jože Mi-helec, Stane Bec, Karel Vrečar, Vojko Flego in Alojz Lindič. Obračunska enota zračenje, sanacija, transport in jekleno oporje: Leopold Klančnik, Slavko Meža, Ivan Smit in Ivan Kel-har. Obračunska enota klasirniea: Alojz Verbič, Martin Sušeč, Rudi Brunšek in Vlado Doblšek. Obračunska enota jamski izvoz: Anton Eber-linc, Baltažar Mevc in Ivan Blaj. Obračunska enota transport: Vili Potisk, Andrej Goltnik, Rudi Satler, Florjan Meh in Roman Ocepek. Obračunska enota elektro-delavnica in trafopostaja: Anton Miklavžina, Ivan Grudnik, Stanko Oštir, Anton Lipnik in Anton Tajnšek. Obračunska enota mehanična delavnica: Karel Avberšek, Oto Kuhar, Hubert Mravijak ml., Pavel Repnik in Milan Polak. Obračunska enota kovaška delavnica: Ignac Kuhar, Stanko Lesjak, Dušan Grilc, Ivan Završnik, Stane \oh in Stane Srebotnik. Obračunska enota lesni obrat in žaga: Miha Brglez in Ivan Verboten. Obračunska enota skupina čistilk: Fanika Videmšek in Albina Borovnik. Obračunska enota kopalnica in okrepčevalnica: Rado Petek, Rudi Sevšek in Jože Stimulak Obračunska enota pomožna skupina: Karel Gril in Viktor Mrak. Obračunska enota težaška skupina: Ignac Jamnik, Martin Ramšak, Blaž Cvikl, Ivan Robnik in Ivan Civič. Obračunska enota nizke in visoke gradnje: Ivan Mesaric I., Štefan Mardžetko, Slavko Pirih in Zlatko Matotek. Obračunska enota jama — investicije: Anton Javornik, Franc Drev, Ivan Bašnec za 2 leti, Štefan Vešligoj, Franc Miklavžina in Djuka Rjaveč za 1 leto. Obračunska enota kamnolom: Ivan Potočnik, Hasim Sarajlič in Franc Zaluberšek. Obračunska enota betonarna: Ivan Mesaric III., Josip Ivanovič, Huso Hauku-sič, za 2 leti, Franjo Zadravec, Ludvik Smon in Štefan Levačič za 1 leto. Predračunska enota splošna uprava: Jože Guštin, Anton Remžgar, Karel Vrečko in Ivan Fece. NA SVETOVNIH VELESEJMIH V želji, da bi se s svojimi izdelki uveljavila tudi na inozemskih tržiščih, se tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« srečuje z močno mednarodno konkurenco. Med proizvajalci sorodnih izdelkov se na tržišču pojavljajo svetovno znana podjetja: ameriški General Electric, nemški Siemens, AEG, Bosch, italijanski Ignis, Elba, Zoppas in mnogi drugi. Svetovna konkurenca je tolikšna, da si lahko na svetovnem trgu popolnoma nov in do nedavnega nepoznan ponudnik izdelkov gospodinjske opreme, kot je tovarna »Gorenje«, obeta uspeh samo z intenzivno obdelavo tržišč. Najuspešnejša in najcenejša je vsekakor udeležba na mednarodnih velesejmih in specializiranih razstavah. Tako so bili izdelki naše tovarne gospodinjske opreme razstavljeni že na velesejmih v Plov-divu, Kijevu, na Dunaju, v Casa-blanci, Alžiru, Damasku, Solunu, Budimpešti, Poznanju, Utrechtu, Tripo-lisu in Karačiju. Razena velesejmov se tovarna udeležuje tudi specializi- ranih razstav, na katerih Jugoslavija ne nastopa s svojo kolektivno razstavo, temveč organizira razstavo skupina za prizadeto tržišče ali za državo najbolj zainteresiranih podjetij. Letos so to jugoslovanska razstava blaga široke potrošnje v Pragi in Parizu in specializiran sejem gospodinjske opreme v Kolnu. Udeležba na mednarodnih velesejmih je za tovarno precejšnje finančno breme. Kljub temu pa je naložba v take stroške za podjetje rentabilna. Na razstavah, ki jih redno obiskujejo trgovci in gospodarstveniki, se navežejo prvi stiki z interesenti, ki večkrat pripeljejo tudi do dejanskih naročil. Čeprav vidnih rezultatov ni na vsakem velesejmu, je vendar dosežen osnovni namen udeležbe, ki je v tem, da se izdelki »Gorenje« pojavijo na tržiščih, kjer ostaja možnost prodaje, kar je predpogoj za uspešno vključevanje tovarne v zunanjo trgovino. -kt ORGANOV V VEGRADU PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH i 1 > lisi?' mk lili ~ Mi " |n BBMHKfeM MBMmffl»rt - Bolič inž. Muharem, predsednik centralnega delavskega sveta SGP »Vegrad« Velenje. Rodil se je 3. aprila 1936 v Bosanskem Petrovcu. Leta 1955 je končal srednjo-tehnično šolo — gradbeni oddelek. Leto kasneje je začel študirati na arhitektonski fakulteti v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral. Po diplomi je bil zaposlen kot projektant, nekaj časa pa kot glavni inženir pri vodni skupnosti Bosanska Gradiška. Leta 1963 je prišel k Vegradu, kjer je bil nekaj časa šef gradbišča, nato pa šef gradbenega sektorja Velenje, kjer je še sedaj. Že kot študent je aktivno sodeloval v koordinacijskem odboru fakultete. Pri vodni skupnosti Bosanska Gradiška pa je bil predsednik upravnega odbora. Več kot eno leto je bil predsednik sindikalne podružnice SGP »Vegrad« Velenje. I *| ""VI Jurak Milan, predsednik obratnega delavskega sveta gradbenega sektorja Velenje. Rodil se je 22. novembra 1929 v Košnjički gori. Za časa vojne je bil pri starših, kjer je obiskoval osnovno šolo. Pri Vegradu se je zaposlil 1961. leta kot gradbeni delovodja. Najprej je položil izpit za kvalificiranega zidarja, z izrednim šolanjem pa je leta 1960 postal visoko kvalificirani zidar. Bil je član delavskega sveta in predsednik komisije za zdravstveno in tehnično varnost delavcev. Sedaj je član upravnega odbora in član, izvršnega odbora sindikalne podružnice. Na zadnjih volitvah so ga izvolili v obratni delavski svet, člani pa so ga izbrali za predsednika tega samoupravnega organa. Mažgon Ignac — predsednik obratnega delavskega sveta gradbenega sektorja Laško. Rodil se je 29. junija 1913 na Ravnah pri Idriji. Ze leta 1941 je bil izseljen in se vrnil šele ob osvoboditvi. Od julija 1945 do aprila 1962 je bil zaposlen v zunanjem obratu rudnika Laško kot gradbeni delovodja. V tem času je bil več let član delavskega sveta, leto dni pa tudi član upravnega odbora rudnika Laško. Leta 1962 se je zaposlil pri bivšem »Gradbeniku« v Laškem, ki se je letos priključilo k SGP »Vegrad«. Tudi sedaj je gradbeni delovodja na gradbišču v Laškem, kjer uspešno opravlja svoje dolžnosti. Dne 14. maja 1965 so ga izvolili za predsednika obratnega delavskega sveta gradbenega sektorja Laško. TOVARIŠTVO 10. maja 1945 je bila grupa taboriščnic iz Rawens-briicka v bližini Oranienburga. Tam se jim je priključilo osem italijanskih vojnih ujetnikov. Tako so imele sedaj moško spremstvo. Po poti so dobili voz in dva belgijska konja — lepo okrogla in močna. Prtljago in one, ki so težko hodile so sedaj vozili. Potovanje je bilo neprimerno prijetnejše. Prav konjem so se lahko zahvalili za takšno udobje in vsi so se jim hoteli oddolžiti vsaj s hrano. Toda za hrano — tudi konjsko — takrat ni bilo lahko. Kljub najboljši volji novih gospodarjev sta konja začela hirati. Neredna hrana, a posebno rž je enemu hudo škodovala. Od Oranienburga se je grupa počasi pomikala po glavni cesti na zapad. Konju je bilo vsak dan slabše. Komaj je še vlekel noge za seboj. V neki vasi blizu Belitza se je vlegel, glolboko vzdihnil in izdihnil življenje. Konjska smrt je res čudovito mirna. Do zadnjega je potrpežljivo vlekel, kot da bi vedel, da vozi žene, ki so tudi štiri leta stradale in trpele v koncentracijskem taborišču. Nemški vaščani so se nabrali okoli mrtvega konja in zahtevali od bivših jetnikov naj konja čimprej pokopljejo. Toda naši grupi se je mudilo domov in zategadelj so pognali konja, ki je še ostal živ, naprej po cesti. Toda, glej, konj se ni hotel premakniti. Izgubil je tovariša. Italijan ga je prijel za uzde in se pritisnil ob njega. Šele takrat je spet potegnil. Vso pot je moral Italijan nadomeščati poginulega konja, ker sicer ne bi preživeli niti metra potegnil voza. Preživeli belgijski konj je potem hitro hiral. 2e davno je izgubil okrogline, ki so tako značilne za njegovo vrsto konj. Nekoč zavaljen in močan — je sedaj kazal že rebra, da si mu jih lahko preštel in kolki so štrleli v zrak. Zalivali so ga s čajem, da bi ga ozdravili. Tudi hrane je bilo več. Toda konj je samo malo pobrskal in spet žalostno gledal v svet. Vsem se je zdelo, da tokrat ni toliko kriva za vidno hujšanje hrana, temveč žalost za izgubljenim tovarišem. Nekega dne je tudi ta legel... SVEČKI NJET? Štirinajst dni so že na poti. Same žene, suhe kot okostnjaki pokriti s kožo. Koncentracijsko taborišče jim je pobralo vse, le optimizma ne. Sedaj, ko se vračajo domov, so polne načrtov za bodočnost in ne manjka jim tudi smisla za humor. Po poti so se znašle. Ko hodijo' skozi vasi, ki jih je civilno nemško preibivalstvo zapustilo iz strahu pred bližajočo se zavezniško vojsko, najdejo i hrane i oblek. Kar vidno se popravljajo, Blizu nekega naselka v Vzhodni Nemčiji so naleteli na kravo. To je bila ena izmed mnogih, ki jih je nemška vojska gnala s seboj za svoje potrebe. Toda ta je bila že strašno shujšana in hodila je počasi samo še po treh nogah. Zaradi tega je zaostala in se zapletla v gozdu med * * BILA JE V vejevje, ki ga je oklestila vojna vihra. Tu je obležala in mirno prežvekovala. Mesa ni bilo in zato je bila tudi ta strašno suha krava privlačna za našo grupo. Pregledali so orodje za mesarski posel. V grupi so imeli samo eno sekiro, francoza in britev. Lastniki teh stvari so bili Italijani, ki so se nedavno priključili naši grupi. Pri prvem udarcu s sekiro je počil ročaj. Mesto sekire so tolkli kravo po glavi s francozom. Mirno je držala glavo in potrpežljivo čakala na smrt, ki je le po- / iz naših delovnih organizacij VSI SO VOLILI DELOVNE ENOTE RUDNIKA LIGNITA V PRVEM TROMESEČJU Tudi v osnovni proizvodnji so uvedli obračunske enote in na ta način povsem približali gospodarjenje neposrednim proizvajalcem. V ekonomskih enotah imajo organizirano tako, da lahko vse stroške in proizvodnjo sproti ugotavljajo. Sedaj imajo osem ekonomskih enot, tri obrate s samostojnim obračunom, predračunsko enoto in v okviru ekonomskih enot 41 obračunskih enot. Obračunske enote zunanjih obratov imajo dokončne obračune s polno strukturo cene. V proizvodnji pa po obračunskih enotah obračunavajo vse direktne stroške. To so tisti stroški, na katere lahko vplivajo vsi zaposleni. Tudi vsi finančni plani so v posameznih elementih vsklajeni s plani ekonomskih enot in planom rudnika. Ker morajo določiti kriterije in interne prodajne cene v obračunskih enotah, zato so načrti ekonomskih enot zelo važni. Enotno planiranje -skladnejši in boljši rezultati Pri planiranju morajo sodelovati vsi člani in predvideti pogoje dela ter možnosti realizacije proizvodnje. Ker v letnem družbenem planu ni mogoče predvideti vseh med letom nastalih sprememb, zato morajo biti mesečni operativni načrti stvarni in se morajo približati dejanskim pogojem in obsegu možnosti v proizvodnji. Planiranje mora biti enotno. Ce obračunske enote planirajo različno, lahko rezultati odstopajo zaradi neenotnega planiranja. Mesečni operativni plani morajo zato zajeti obseg proizvodnje v obračunski enoti, porabo stroškov, število zaposlenih in osebni dohodek. Na ta način je v obračunski enoti med meseci gibljiva tudi interna prodajna cena. Za ekonomsko enoto pa je ta cena dokončna za vse leto. Ce obračunske enote dosežejo boljše delovne uspehe, potem je lahko večji tudi osebni dohodek. Kadar pa imajo ugodnejši rezultat zaradi planiranja z rezervo, so odstopanja neupravičena in nesorazmerna z uspehi ostalih obračunskih enot. Večja proizvodnja, večji učinek dela in znižanje poslovnih stroškov pri internih prodajnih cenah zagotavljajo zaposlenim boljše osebne dohodke. To so glavna merila stimuliranja. Vsak posameznik je v strukturi stroškov vezan na svoj rezultat dela in preko obračuna tudi na osebni dohodek. Dosežki letnega plana Količinski plan, ki ga prikazujemo v odstotku na letni plan, so v prvem tromesečju letos presegli za 5,2 odstotka. Količinsiki plan Finančni plan Jama vzhod 26,8 26,8 Jama zahod 38,8 38,8 Jama zahod - OMKT 6,6 13,3 Raziskave 25,1 25,1 Klasirnica 28,6 28,6 Elektrostrojni obrat 32,7 30,9 Avtopark 15,9 15,9 Zunanji obrat 28,1 28,1 EFE Šoštanj 26,1 26,7 Splošna uprava — 28,2 Tiskarna 28,0 21,6 Vse ekonomske enote povprečno 26,3 26,9 Gradbeni obrat 12,3 10,1 RŠC 29,6 30,4 Delavski klub 20,5 20,5 dopisujte v »ŠALEŠKI RUDAR« Ekonomska enota jama vzhod je imela ugodne proizvodne rezultate. Z znižanjem stroškov pa je svoj finančni rezultat še izboljšala. Tudi jama zahod je letni plan močno presegla. Na raziskavah se dela odvijajo po planu in ni odstopanja. Ekonomska enota klasirnica beleži sorazmerni rezultat osnovrie proizvodnje in nakopane količine rudarskega! šolskega centra. Elektrostrojni obrat ima ugodno realizacijo dela, slabšo pa realizacijo materiala. Zunanji obrat dosega plan ob potrebah osnovne proizvodnje. Tudi v obratu »EFE« Šoštanj so doseženi dobri rezultati, vendar bo realizacija proizvodnje v letnem času slabša zaradi remontov v šoštanj ski elektrarni. Plana nista dosegla gradbeni obrat in avtopark, ker ni bila za njuno dejavnost sezona. Tudi tiskarna je imela ugodne finančne rezultate. 24,2%; električna energija 23,6%; tuje usluge 31,4%; raziskave 29,2%; rudarska škoda 28,7 %; površinski zasip 28,5 %; elektrostrojni obrat 33,3%; avtopark 22,9%; zunanji obrat 25,4%; kopalnica 24,4%; popravilo jeklenega oporja 24,6 %; amortizacija 26,6 %; investicijsko vzdrževanje 26,1 %; obratovna režija 26,4%; upravno prodajna režija 26,6%; interni rezervni sklad 27,8%; rezervni sklad OD 270,0%; skupni skladi 56,3 %; OD splošne uprave 28,2 %. Rezultati ekonomskih enot / ■ Po posameznih ekonomskih enotah so, izraženo v odstotkih na letni plan, dosegli naslednje rezultate: Jama vzhod: Realizacija 27,4 Poslovni stroški 25,7 Osebni dohodki 26,2 Jama zahod: Realizacija 40,5 Poslovni stroški 38,8 Osebni dohodki 29,9 Jama zahod — OMKT: Realizacija 6,6 Poslovni stroški 9,8 Osebni dohodki , 17,1 Jama zahod — raziskave: Realizacija 25,1 Poslovni stroški 27,4 Osebni dohodki 18,1 Klasirnica: Realizacija 28,6 Poslovni stroški 26,2 Osebni dohodki 27,6 Elektrostrojni obrat: Realizacija 25,1 Poslovni stroški 20,9 Osebni dohodki 25,3 Avtopark: Realizacija 19,1 Poslovni stroški 16,9 Osebni dohodki 23,5 Zunanji obrat: Realizacija 29,1 Poslovni stroški 26,6 Osebni dohodki 25,4 EFE Šoštanj: Realizacija 26,7 Poslovni stroški 26,5 Osebni dohodki 26,4 Gradbeni obrat: Realizacijaa 10,1 ■ Poslovni stroški 13,2 Osebni dohodki 13,5 Produktivnost so v prvem četrtletju, napram letnemu planu, dvignili za 8,4 odstotka. Čeprav imajo ugodne odkopne pogoje v jami, so rezultati plod kolektiva, ki je z zavestnim delom in neposrednim vplivom presegel planska predvidevanja. Pred volitvami v samoupravne organe so v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje temeljito ocenili delo teh organov in šele na podlagi vsestranskih ugotovitev izbrali nove kandidate. Na kandidacijskih zborih so določili 15 kandidatov za člane centralnega delavskega sveta. Posebno pozorno so izbirali kandidate glede na strukturo zaposlenih. Tako je v centralni organ upravljanja kandidiralo 8 žena in 7 moških. Med njimi je bilo kar 6 mladincev in mladink. V delavske svete ekonomskih enot so določili več kandidatov kot so jih volili. Volitve so imeli 14. maja. Ko smo na ta dan obiskali volišče, je v kolektivu vladalo posebno praznično in hkrati delovno razpoloženje. Kako živo se zanimajo člani kolektiva za poslovanje njihove delovne organizacije, kaže volilna udeležba, saj se je volitev udeležilo 97,4 odstotkov volilnih upravičencev. Neupravičeno ni izostal noben volilec. Od predlaganih kandidatov so bili izvoljeni v centralni delavski svet: Terezija Breznik, Franc Brinovec, Franc Dobrovnik, Vlado Cigala, Oto Cokan, Pavla Časi, Franc Golob, Anica Kolenc, Ana Kovač, Cilka Než-mah, Anton Orešnik, Ivan Okretič, Hedvika Ribezel, Pavla Zaje in Anica Žižek. DELAVSKI SVETI — ekonomska enota stiskalnica: Janko Ocepek, Ber-ta Dren in Ivan Tomazin — ekonomska enota II. emajlirnica: Breda Rajh, Darinka Šmon, Fanika Stropnik in Tončka Jelen — ekonomska enota lil. montaža: Franc Brinovec, Cilka Nežmah in Hedvika Ribezel — ekonomska enota vzdrževalni obrati: Franc Časi, Anton Orešnik in Anton Dolenc — ekonomska enota VI. uprava: Jože Kuder, Olga Pilih, Ivanka Babič in Martin Mulej. Na prvi seji y občanov je s 1. januarjem 1965 prenehala veljati uredba (6 o dohodnini in vsi predpisi, ki so bili izdani na podlagi « te uredbe. Prenehala je veljati tudi odredba o plačevanju g davka in drugih dohodkov ob izplačilu računov državlja- (6 nov. Sedaj Ibodo državni organi, zavodi, gospodarske, za- » družne in družbene organizacije izplačevale račune za- (4 sebnikom brez predhodne registracije pri upravi za do- S hodke, ne glede na to ali izplačujejo v gotovini ali preko » žiro računa. (H Državni organi, delovne in druge organiazcije pa so S dolžne ob izplačilu računov odtegniti vse prispevke po i) odbitku, ki jih je predpisala Skupščina občine Velenje. (6 O višini teh prispevkov je finančni organ že obvestil vse » prizadete. Odlok bo objavljen tudi v prihodnjem urad- w nem vestniku. Prispevki se odtegujejo ob vsakem izpla- S čilu avtorskega honorarja, nadomestila za delo do treh » dni, prevoza z delovno živino, za delo doma za državne ($ organe in druge organizacije itd. Delovne organizacije pa S niso dolžne odtegovati tistih prispevkov in davkov, ki jih g odmerja uprava za dohodke. (5 Otroci grafiki in slikarji Boj z Nemci — linorez, Miran Čas, IV. razred Delavski klub je za 20. obletnico osvoboditve in za dan mladosti pripravil razstavo grafik in akvarelov učencev osnovne šole Gustava Siliha iz Velenja. Na otvoritvi so bili otroci — razstavljalci, njihovi starši in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Razstavo je odprl direktor šole Gustava Silika, tovariš Franc Arlič. AVTO-MOTO DRUŠTVO SVETUJE AVTOMOBILISTI BICIKLISTI VOZNIKI v vasem interesu je, da ste člani avto-moto zveze jugoslavije. ker je težnja vseh organizacij amzj, da svojim članom — avtomobilistom in motociklistom — omogočijo iste pravice pri uživanju določenih ugodnosti, zato je zvezni odbor avto-MOTO ZVEZE jugoslavije odloČil enotno Članarino, Člansko izkaznico in zagotovil ugodnosti za člane organizacij amzj. na podlagi te odločbe imajo vsi člani amzj enotne pravice in dolžnosti. sterl, Zora Valenčak, Lučko Žgank, Nada Matič, Štefan Bačovnik, Zvon-ko Klavž, Majda Canč, Vlado Mrak, Zdenko Buršič, Milica Rajh, Milan Usar, Vlado Pečečnik, Mira Doliin-šek, Jožica Pajenk, Boža Tajnšek, Zoran Pistotnik, Metka Gerlanc, Majda Stimulak, Bojan Cavnik, Janko Zavolovšek, Miran Hladin, Nada Borovnik in Milena Žagar. Odločba se glasi: Članarina: uvede se enotna osnovna članarina za člane organizacije AMZJ in to: — za lastnike avtomobilov 1800 dinarjev letno; — za lastnike motorjev 1200 dinarjev letno; — za pomožne člane 600 dinarjev letno. Članarino plačajo člani enkrat na leto. Osnovna članarina se deli po naslednjem ključu: avto-moto društvu 60 %, republiškemu odboru 40 % in zveznemu odboru AMZJ 10 % od 40 0'0, ki pripadajo republiškim odborom. Članska izkaznica: uvede se enotna članska izkaznica za celotno organizacijo AMZJ. Pri plačilu letne članarine prejme član člansko izkaznico, ki velja do 31. decembra tistega leta, v katerem je bila izdana. Vsako le(to se izda nova članska izkaznica. Člani imajo naslednje ugodnosti: — pravico koriščenja kreditnega pisma, doma in v 'tujini, ki ga izda AMZJ; — pravico do koriščenja uslug pri objektih, ki so narejeni s skupnimi sredstvi organizacij AMZJ; — brezplačno tehnično izpopolnjevanje in izobraževanje v okviru or-, ganizacije AMZJ (predavanja, tehnična tribuna, posvetovanja, filmske projekcije); — dvakrat letno brezplačne usluge Službe pomoči na cestah; — brezplačni letni informativni priročnik; — popust pri kupovanju bencinskih bondov za turistično potovanje v tujino; — popust od 25 do 50 % Pri nabavi vstopnic za vse športne prireditve AMZJ; T Gradnja — šablonski tisk, Zlatko Mosterl, IV. b razred Svoje likovne izdelke so razstavili naslednji učenci: Janko Mravijak, Jože Flis, Adela Niegelhel, Marjana Stukovnik, Mija Dedič, Stojan Oštir, Danilo Pire, Dušan Jeriha, Miran Cas, Anton Kališnik, Jožica Stravs, Franc Kvartič, Tilka Leve, Milan Zvan, Srečko Rajh, Milena Pogorelč-nik, Alenka Ajnik, Jože Zučko, Mira Pogorelčaik, Ida Zaje, Zlatko Ma- — popust do 30 % pri nabavi mednarodnih carinskih in prometnih dokumentov; — popust od 10 % pri nakupu knjig in ostalega tiska AMZJ, razen časopisov. Pogoji in čas posluževanja navedenih ugodnosti za člane AMZJ Nove članske izkaznice bodo izdajala vsa avto-moto društva in klubi takoj ob plačilu letne članarine. Knjižico potne pomoči bodo dobili člani v svojem AMD. Prav tako bodo dobili v AMD kreditno pismo. Služba pomoči na cestah nudi dvakrat letno brezplačno pomoč članom AMZJ. Pomoč lahko koristijo člani s pomočjo posebnih kuponov, ki jih dobijo pri svojih AMD. Informativni priročnik bo vseboval avtomobilsko karto cest, informacije za potovanja v tujino in drugo. Popust pri ceni bencinskih bonov za potovanje v tujino v turistične namene, lahko dobijo člani AMZJ pri svojih društvih. Popust pri vstopnicah, carinskih dokumentih in publikacijah se lahko poslužujejo člani pri vseh organizacijah AMZJ, ki izdajajo carinske dokumente, prometne knjižice in prodajajo publikacije. Pri nakupu vstopnic za športne prireditve bodo člani pokazali člansko izkaznico. Usluge pri objektih, ki so v skupnem interesu za vse članstvo (tehnič-no-diagnostični centri, avto-kampi idr.) so ustanovljeni z namenom, da lahko člani uživajo posebne ugodnosti. Preko AMD bodo člani obveščeni o pogojih uslug v teh objektih. Za vsa navodila se obračajte na svoje Avto-moto društvo Velenje. FICO IN HLADILNIK Od pravilnega hlajenja v veliki meri zavisi delovanje avtomobilskega motorja. Če hlajenje ni dovoljno, se motor pregreje in njegov efekt je manjši. Tudi življenjska doba motorja je pri nepravilnem hlajenju mnogo krajša. Zato glejmo, da bomo hladilnik motorja pravilno vzdrževali. Strokovnjaki svetujejo, da polnimo hladilnik z destilirano vodo ali deževnico. Te vedno nimamo v dovolj-ni količini na razpolago. Zaradi tega največkrat uporabljamo navadno vodo iz vodnjakov ali vodovoda. Takšna voda vsebuje mnogo kalcija, ki se nabira na stenah hladilnika v obliki vodnega kamna. Pogosto dolivanje vode v hladilnik povečuje debelino sloja kamna, ki je izolacijski sloj na steni hladilnika. Večji sloj vodnega kamna je na steni hladilnika, toliko manjši je hladilni učinek. Vodni kamen je dobra toplotna izolacija in zaradi tega onemogoča hlajenje vode v samem hladilniku. S tem pa seveda nenormalno hlajenje avtomobilskega motorja. Zato moramo večkrat pregledati stene hladilnika. Če opazimo večji sloj vodnega kamna, ga moramo čimprej odstraniti. Za odstranjevanje imamo na razpolago več sredstev. Najlažje dobimo »Sredstvo za čiščenje avtohladnjaka«, katerega proizvaja beograjski ANTIKOR. Preparat dobimo po zmerni ceni v manjši ali nove knjige no knjižnem trgu Razstavo je obiskalo precejšnje število otrok in starejših. Otroci se ob lastnih likovnih izdelkih izobražujejo in duševno rastejo. S svojim delom in svojimi izdelki mladi cenijo in spoznavajo delo drugih. Zato je tovrstna vzgoja v sodobni družbi nujna, ker otroka duševno bogati in navaja, da bo spoznal lepote, ki jih je ustvarila plemenita roka človeka za vse. Alojz Zavolovšek Kot prva knjiga letošnje zbirke LEVSTIKOV HRAM je te dni izšla pri Mladinski knjigi Ljubljana »LE-LEJSKA GORA« M. Laliča. LELEJSKA GORA — roman in pesnitev, resničnost in sen, legenda in stvarnost, usodnih dni nedavne preteklosti, predvsem pa epopeja in simfonija bridke človekove osamelo-sti. Čudna in čudovita in pretresljiva knjiga, ki iz posebnega zornega kota odkriva in osvetljuje določen izrez naše ljudske revolucije — samotnega človeka v borbi za življenje in za svoje ideale komunista-partizana. Po številnih variacijah na temo vstaje in revolucije (Svatba, Zlo pro-lječe, Raskid, Hajka) je Mihajlo La-lic kot v žarišču zbral ves svoj ustvarjalni zanos in z Lelejsko goro pokazal nedosegljivo moč opisovanja. Lelejska gora, to je roman samotnega, blodečega partizana v hostah čudne Lelejske gore. Ves roman je kot mozaik, vsak delček, vsako poglavje zase je v nekem smislu zaključeno, toda šele vsa skupaj daje veličastno podobo in vizijo — v okviru določenega poletja in določenega leta v času naše revolucije. Knjiga ima 452 strani in stane vezana v pol platno 2.800 din. Janez Jalen: BOBRI Prastari prebivalci na Ljubljanskem barju, ki nam jih Janez Jalen v »Bobrih« tako živo popisuje, so živeli v teh krajih pred kakimi štiri tisoč leti. Dolga doba je to in vse se je spremenilo od takrat — kraji in ljudje. Težko je naslikati s preprostimi besedami takratno pokrajino ljubljanske okolice. Zgodovinarji trdijo, da se je nekoč raztezalo približno 150 km2 veliko jezero z mnogimi otoki, na katerih so prebivali koliščarji. Zgodba BORBOV je zgrajena preprosto: na spopadih med dobrim in zlim, med ljubeznijo in sovraštvom, na rodovnih in erotičnih zapletljajih, na naravnem boju med starim in novim — prepletena pa je z lepimi opisi narave, dela in življenja, navad, skrbi in radosti ko-liščarjev, ki so se rojevali in umirali v divjini in zato priznavali predvsem zakone narave in prvobitne strasti. Knjiga BOBRI se sestoji iz treh delov in to: Bobri SAM, Bobri ROD in Bobri VRH. Vse tri knjige skupaj imajo 600 strani. Vezane v eno knjigo stane 2.500 din, broširane vse tri skupaj 1.800 din. E. Rosenstein večji embalaži. Topi se v navadni vodi v razmerju 1 : 3 (na tri dele vode en del preparata). Kako čistimo s tem preparatom? Najprej na hladilniku odvijemo pip-co in izpustimo vodo. Zatem s čisto vodo izpiramo napravo za hlajenje. Zapremo pipico za vodo in nalijemo razredčeno sredstvo za izpiranje hladilnika. Potem pustimo, da motor obratuje pod nekoliko močnejšim plinom, da bi dosegli čim prej potrebno delovno temperaturo in cirkulacijo vode. V hladilnik nalijemo samo toliko čistilnega sredstva, da z njim pokrijemo celice. Motor pustimo obratovati dve do tri ure pri temperaturi od 80 do 85 stopinj. Ko končamo z izbiranjem, ohladimo motor in nato izpustimo čistilno sredstvo neposredno v kanal. Hladilnik ponovno dobro izperemo z navadno vodo. Najbolje je, da ga tuši-ramo. Gumijasto cev namestimo v odprtino hladilnika in pustimo teči' vodo pod večjim pritiskom skozi ves hladilni sistem. Ko priteče iz hladilnika čista voda, končamo z izpiranjem. Se važno opozorilo! Sredstvo za čiščenje hladilnikov lahko povzroči na koži opekline. Zato moramo paziti, da ne pride v stik z občutljivimi organi, posebno s poškodovanimi deli kože. Čistilni preparat lahko nabavite pri bencinskih črpalkah ali v trgovinah s kemikalijami. Ivan Fece Razstava Stojan a Batiča v Velenju Razstava lignitnih skulputr kiparja Stojam Batiča bo odprta v delavskem klubu do 21. junija. Slikarska razstava v Šoštanju V Šoštanju so v dvorani glasbene šole odprli razstavo slovenskega slikarja Frana Zupana iz Ljubljane. Razstavo je priredila likovna sekcija DPD Svoboda v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Na otvoritvi so bili tudi sekretar občinskega odbora SZDL Milan Sterban, predsednik Občinske zveze Svobod in kultur-no-prosvetnih društev Maks Podlesnik ter umetnik Fran Zupan. O pomenu proslavljanja 20-letnice osvoboditve je govoril Miloš Volk, o ustvarjalni poti slikarja Zupana pa Viktor Kojc. Ta je povedal, da je Fran Zupan že kot dijak kazal zanimanje za slikarstvo. Po maturi je Bil tri leta v Jakopičevi slikarski šoli. Z mojstrom Jakopičem je kasneje slikal na Dolenjskem, v škofjeloški okolici in na Gorenjskem. V počitnicah je slikar Zupan vsako leto obiskal Dalmacijo, Srbijo, Makedonijo in Bosno. V teh področjih je dobil umetniški navdih za risanje najlepših in najznačilnejših pej-sažev. Poglavje zase pa iso akvareli s Koroškega. Njegove pokrajine iz tega dela slovenske zemlje so prava pesem njeni lepoti. Prvič je Fran Zuipan razstavljal na zgodovinski retrospektivni razstavi leta 1910 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Kasneje pa je priredil samostojne razstave v Mariboru, Splitu, Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Dunaju, Pragi, Berlinu, Lohdonu in Trstu. Precej njegovih slik je v mnogih javnih in zasebnih zbirkah doma in v tujini. DVIGANJE UTEŽI Ponoven uspeh Na mladinskem državnem prvenstvu v dviganju uteži, ki je bilo v Ljubljani so nastopili tudi dvigalci uteži »Partizan-Rudarja«. Pravico udeležbe na tem tekmovanju so imeli samo republiški prvaki v posameznih kategorijah. Tako je od Velenj-{anov lahko nastopilo kar 5 tekmovalcev: Pire, Velunšek, Zaluberšek, Salmič in Melanšek, poleg teh sta Slovenijo zastopala še dva Ljubljančana. Skupno je nastopilo 28 mladincev iz 15 klubov vseh republik. Velenjski dvigalci so ponovno dosegli odlične rezultate ter osvojili tri srebrne in eno bronasto kolajno. Rezultati v kategorijah, kjer so nastopili Velenjčani: Perolahka: 1. Maleč, Sarajevo 285,0 kg; 2. Jakšič, Srem. Mitrovica 230,0 kg; 3. Pire, Velenje 227,5 kg. Lahka: 1. Kovačič, Osijek 317,5 kg; 2. Sebeledij, Vukovar 265,0 kg; 3. Vajda, Novi Bečej 252,5 kg; 4. Zaluberšek, Velenje 242,5 kg. Srednja: 1. Džordževič, Indžija 300,0kg; 2. Velunšek, Velenje 297,5 kg 3. Matijevič, Kikinda 285,0 kg. Srednje-težka: 1. Ujevič, Split 3H.5 kg: 2. Salmič, Velenje 292,5 kg; 3. Moljnar, Subotica 285,0 kg. Težka: 1. Peruzovič, Split 317,5 kg; .'.Melanšek, Velenje 315,0 kg; 3. Cu-lič, Srem. Mitrovica 265,0 kg. Neuradna razvrstitev po klubih, če bi točkovali dosežena mesta (1. mesto 3 točke, 2. mesto 2 točki, 3. me-stol točko), bi bila naslednja: 1.Velenje 7 tbčk; 2. Split 6 točk; 3. Ljubljana 4 točke; 4. Subotica 4 točite, 5. Sarajevo 3 točke; 6. Sremska Mitrovica 3 točke itd. Šport šport šport šport Množičnost zagotavlja kvaliteto NOGOMET Slovenska conska liga Velika borba za 1. mesto (Nadaljevanje s 1. strani) Govorili so tudi o množičnih nastopih šolske mladine. Tovariš Franc Cesar je menil, da takšni nastopi hromijo šolsko dejavnost, ker z vajami izgubljajo ostale šolske ure. Bil je mnenja, da vaje in množični telovadni nastopi ne spadajo več v sedanji čas in da so ostanki nekdanjih »sokolskih« nastopov. Kakor učitelji, tako tudi učenci nimajo iprave volje za masovne nastope, zato bi bilo bolje, da bi jih opustili, ker tak način telesne vzgoje ni več sodoben. Drugi pa so menili, da ravno masovni nastopi popestrijo proslave in prikažejo raznolikost telesne vzgoje. Z vajami je potrebno pravočasno pričeti in ne šele neposredno pred samim nastopom, kot je bilo v večini primerov pred sedanjo proslavo, ko bi morali imeti tak množični nastop za 20-letnico naše osvoboditve. Razpravljanje, ki je vseka:kor potrebno in koristno, vendar ni bistveno za občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. Pripomba predsednika TVD »Partizan Rudar Velenje« inž. Kovačiča je bila zelo umestna in ATLETIKA ^ KOŠARKA Maribor 6 5 1 428:357 10 Branik 6 4 2 400:349 8 Jesenice 6 4 2 441:409 8 Svoboda 6 4 2 297:281 8 Ljubljana 6 3 3 333:330 6 Elektra 6 3 3 341:363 6 Sora 5 2 3 285:297 4 ASK Tivoli 6 2 4 426:401 4 Ilirija 6 1 5 337:430 2 Domžale 5 0 5 240:301 0 pravilna. Zakaj postavljajo odgovorni organizatorji neposredno pred samo izvedbo vprašanje množičnih nastopov, saj bi morali že takrat, ko so se dogovarjali o programu, oceniti tovrstne nastope. Sistematični pristop nikakor ne more hromiti ostalo športno aktivnost in zibijati voljo pri nastopajočih. Slutimo lahko nasprotno! Nalogo, ki so jo prevzeli nase, najbržda niso v redu opravili in se bojijo, da predvideni množični nastopi šolske mladine ne bodo najbolje uspeli. Športni objekti, ki so v občini na razpolago, niso povsem uporabljeni. Društvom omogočajo širšo dejavnost kot jo organizirajo. Ker so bila za izgradnjo športnih objektov porabljena precejšnja denarna sredstva, koriščenje ni gospodarsko. Najprej bi morali organizirati vsestransko športno dejavnost, potem bi šele lahko načeli vprašanje denarja. Navada je, da društva ne morejo začeti nobeno aktivnost, ne da bi načela vprašanje virov sredstev. Na koncu so sprejeli statut občinske zveze za telesno kulturo in izvolili nov upravni odbor. Tekmovanje v SCL — vzhod se bliža h koncu, preostali sta še dve koli. Rudar pa ima trenutno samo dve točki pred nevarnim Kovinarjem. V zadnjih treh kolih so Velenjčani zbrali tri točke. Najprej so premagali doma po težki borbi Grafičarja iz Murske Sobote z rezultatom 3:2. Nato so igrali v Mariboru z ekipo Maribora (B), ki igra izven konkurence in zmagali s 4:1. Prikazali so lep nogomet in pričakovati je bilo, da bodo v Celju proti Olimpu zabeležili obe točki. Izkupiček pa je bil samo točka, kajti igrali so neodločeno 2:2. Temu rezultatu je mnogo pripomogel mariborski sodnik, ki je močno oškodoval Rudarja. Med drugim je iz- Celjska podzveza — A skupina ključil tudi igralca Kujana. Ta »*kiks« Velenjčanov pa je lahko usoden v borbi s Kovinarjem za osvajanje prvenstva. Kovinar je v zadnjem srečanju zmagal proti Fužinarju s 5:3. Za Rudarja so v tekmi proti Olimpu nastopili: Devič, Kuret, Rednak, Tomšič, Koren, Vladisavljevič, Goje-vič, Bizjak, Kujan, Topčič, Vodeb. Strelec golov za Rudarja pa je bil Bizjak (2). Po 15. kolu je stanje na tabeli v borbi za prvo mesto med Rudarjem in Kovinarjem naslednje: Rudar Kovinar 15 11 3 1 43:11 25 15 11 1 3 49:19 23 Šoštanjčani ponovno v vodstvu Preko 200 tekmovalcev Poraz in dve zmagi »ELEKTRE« V nadaljevanju tekmovanja v slo-ski košarkarski ligi so Šnštanjča-doživeli en poraz in zabeležili dve aafii. Na gostovanju v Ljubljani so Snubili srečanje s tamkajšnjo »Svo-toio«-z rezultatom 56:54. Dvakrat za pomtjo pa so bili uspešni na domačem igrišču. Najprej so premagali ASK Tivoli z rezultatom 71:54, nato pašo ekipo »Ljubljane« z rezultatom 53:31. Tako se Elektra po 6. kolu nahaja s Šestimi točkami na 6. mestu. Ostale tekme 6. kola: Branik — Maribor 58:68; Svoboda — Jesenice 48.41; Ilirija — ASK Tivoli 42:74; Sora — Domžale neodigrana. Lcstvica: V počastitev 20. obletnice osvoboditve in Dneva mladosti sta Šolsko športno društvo rudarskega šolskega centra in atletska sekcija »Partizan-Rudarja« priredila množično atletsko tekmovanje. Nastopilo je več kot 200 mladih atletov, učencev RSC. Tekmovanje je veljalo tudi kot šolsko prvenstvo. Doseženi so bili povprečni rezultati, vendar pa je bilo opaziti veliko zanimanje za to zvrst športa, saj je v posameznih panogah nastopilo tudi več kot 30 tekmovalcev. Ta množica mladih atletov daje poroštvo, da bo ob prizadevanju obeh atletskih sekcij tako pri SŠD RŠC, kot pri »Partizanu« lahko atletika v Velenju ponovno zaživela. Rezultati: Tek na 100 m: 1. Pugelj 13.2; 2. Za-ger Janko 13.7; 3. Korotančnik Karel 13.7. STRELJANJE Tek na 400 m: 1. Bizjak Drago 60.3; 2. Slokan Janez 60.5; 3. Pirmanšek Jože 61.5. TOk 1000 m: 1. Florjančič Vaško 2:58.6; 2. Pirmanšek Jože 3:01.7; 3. Cepelnik Milan 3:03.2. Skok v višino: 1. Hleb Ivan 150; 2. Bizjak 150; 3. Eržen Miro 150. Skok v daljino: 1. Kekec Marjan 501; 2. Hleb Ivan 481; 3. Prinel Ivan 472. Met kopja: 1. Jericio Bojan 42,80; 2. Goter Stanko 39,20; 3. Gašper Jože 38,60. Met krogle (5 kg): 1. Nagode Branko 11,77; 2. Višner Franc 11,52; 3. Fevžer Marjan 11,09. Met diska: 1. Gašper Jože 37,15; 2. Leskovar Jože 36,54; 3. Nagode Branko 35,79. Met kladiva: 1. Nagode Branko 34,90; 2. Bevc Martin 25,00; 3. Gašper Jože 20,40. Nogometaši Partizana Šoštanj so v 11. kolu prvenstva nogometne pod-zveze gostovali v Brežicah in izgubili srečanje s tamkajšnjim moštvom z rezultatom 2:1, in tako izgubili tudi prvo mesto na lestvici. V naslednjem kolu pa so se doma pomerili z vode-čo ekipo — Steklarjem iz Rogaške Slatine. Po napeti in živčni tekmi so Šoštanjčani zabeležili pomembno zmago s tesnim rezultatom 3:2 (2:2) in ponovno zavzeli vodeče mesto na lestvici. Enajstorica iz Smartnega ob Paki je v teh kolih imela dva težka nasprotnika Šoštanj in Žalec, obe srečanji so izgubili. Preseneča pa poraz v Nazarju s 5:2. Rezultati: 10. kolo: Šoštanj — Šmartno 4:2; 11. kolo: Brežice — Šoštanj 2:1; Šmartno — Žalec 2:3; 12. kolo: Šoštanj — Steklar 3:2; Nazarje — Šmartno 5:2. Lestvica: Šoštanj 12 9 1 2 54:16 19 Žalec 12 8 3 1 52:22 19 Rog. Slatina 12 9 0 3 51:24 18 Senovo 1'2 4 4 4 33:38 14 Šmartno 12 4 1 7 25:34 9 Brežice 12 4 1 7 25:45 9 Nazarje 12 2 3 7 27:56 7 Vojnik 12 1 1 10 17:49 3 SLEME VABI V občini je preko 700 strelcev ŠPORTNA ANEKDOTA Bilo je že pred leti, ko je igrala mali rokomet še prva generacija velenjskih fantov. Med prvenstveno tekmo Velenje : Slovenj Gradec je nenadoma pričelo močno deževati. Fantje pa so se kljub temu zagrizeno borili za vsako žogo, vendar dež ni in ni hotel prenehati. Takrat pa je zaklical eden izmed Slo-venjgradčariov svojim soigralcem: »Fantje, igrajmo hitreje, da bo tekme prej konec, pa ne bomo tako mokri!« Občinski strelski odbor združuje 10 strelskih družin z več kot 700 strelci. To so: SD »Dušan Mravljak-Mrož« Šoštanj, SD »Elektra« Šoštanj, SD EFE Šoštanj, SD »Galanterija« Šoštanj, SD »Usnjar« Šoštanj, SD »Gradiš« Šoštanj, SD »Rudar« Velenje, SD »Franc Rozman-Stane« Salek, SD »Železničar« Velenje, SD »Ravne« Ravne pri Šoštanju. Ta športna dejavnost se pod vodstvom prizadevnih organizatorjev lepo razvija. Dosegli so lepe rezultate, pri širjenju športnega strelstva ter na tekmovanjih v okrajnem in republiškem merilu. Veliko si prizadevajo, da bi zgradili športna strelišča, saj v občini ni primernega objekta za tekmovanje z malokalibrsko in vojaško puško. Poslužujejo se starega vojaškega strelišča v Lajšah pri Šoštanju. Potrebno bo slej ko prej, tako v Velenju kot v Šoštanju, prisluhniti željam in prizadevanejm strelcev. Strelci za DAN MLADOSTI V počastitev Dneva mladosti je občinski strelski odbor priredil občinsko strelsko prvenstvo z malokalibrsko puško za pionirje in mladince. Tekmovali so iz vseh treh stavov (ležečega, klečečega, stoječega). Izmed vseh sta se najbolj izkazala pionir Iztok Ravljen in pionirka Zdenka Slomšek, oba iz Velenja, ki sta od 300 možnih krogov dosegla 254 oziroma 232 krogov. Rezultati: mladinci: 1. Avberšek Franc, Rudar — 218 krogov; 2. Per-hač Dušan, Rudar — 177 krogov; 3. Uranjek Jože, Rudar — 150 krogov; mladinke: 1. Leskošek Breda, Usnjar — 196 krogov; 2. Lesjak Silva, Elektra — 103 kroge; 3. Cok Zdenka, Elektra — 76 krogov; pionirji 1. Ravljen Iztok, Rudar — 254 krogov; 2. Benetek Jože, Rudar — 246 krogov; 3. Jesih Zdenko, Usnjar — 246 krogov; 4. Lesjak Slavko, Elektra — 246 krogov; pionirke: 1. Slomšek Zdenka, Rudar — 232 krogov. ŠOŠTANJSKI PLANINCI Aprila je bil v Šoštanju redni letni občni zbor Planinskega društva. Poleg planincev iz Šoštanja so bili na občnem zboru tudi zastopniki Planinske zveze Slovenije TONE BUCER in RADO LAVRIC ter predsednik koordinacijskega odbora Planinskega društva Celje tovariš GREBLAHER. Pred pričetkom občnega zbora sta domača alpinista Franc Pečovnik in Jože Melanšek prikazovala diapozitive z obiska šoštanjskih alpinistov na Grossglocknerju. V poročilih so prikazali gospodarsko stran društva in podrobno poročali o dejavnosti v pretekli mandatni dobi. Alpinisti iz Šoštanja so ob vsestranski pomoči sklada za društveno R ALEŠKI alUDAR GLASILO socialistične zveze delovnega ljudstva občine velenje lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejšl, Ivan Fljavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek ln Rudi Ževart. — Časopis izhaja vsak drugi četrtek. — Posamezna številka stane 30 din. — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din. — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 603-16-608-43 pri Niarodni banki Šoštanj. — Naslov uredništva: »Šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2. - Rokopisov In fotografij ne vračamo. — Tisk in kllšejl: ČP »Celjski tisk« Celje. 2®S i p p I 1 1 I I i i I 1 m VPIS NA GIMNAZIJO VELENJE Učenci osnovnih šol na območju bivšega celjskega okraja, ki se želijo vpisati na gimnazijo Velenje, se prijavijo za vpis preko ravnateljstva šole, kjer so zaključili osmi razred. Učenci izven območja bivšega celjskega okraja morajo poslati do 18. VI. 1965 naslednjo dokumentacijo na naslov Gimnazija Velenje: 1. zaključno spričevalo o osnovni šoli; 2. prijavo za sprejem na srednjo šolo (obrazec 1,20) podpisano od staršev ter kolkovano s 50 din; 3. mnenje šole. Vsi kandidati za sprejem bodo opravljali dne 21. in 22. junija 1965, s pričetkom ob 8. uri, v prostorih Rudarskega šolskega centra, pismeni preizkus znanja iz slovenskega jezika, tujega jezika ter matematike. dejavnost občinske skupščine lahko opravili lani 76 vzponov v naših in tujih gorah. Ugotovili so, da z mladino niso dovolj delali. Zato so v razpravi menili, da morajo z društvom v Velenju najti skupna izhodišča za vzgojo planinskega naraščaja. Sklenili so, da bodo organizirali skupni tečaj za mladinske vodnike. Letos bodo morali biti bolj aktivni na vseh področjih planinske dejavnosti. Gore so vir počitka in aktivne rekreacije za delovnega človeka. Zato bodo morali organizirati več množičnih izletov, medsebojnih planinskih srečanj in drugih pestrih oblik dela. Nov upravni odbor, kateremu ponovno predseduje Franc Pečovnik, je na občnem zboru sprejel vrsto pomembnih nalog. Te bo lahko uspešno rešil le ob vsestranskem skupnem delu vsega članstva. -od ZAHVALA Tovarišici Majki Majer iz Šoštanja se zahvaljujemo za prispevek 10.000 dinarjev, ki ga je namensko poslala za obdaritev višinskih kmetov, ki so sodelovali v narodno osvobodilnem gibanju. Združenje borcev NOV občine Velenje ...........................nuni........m.............................i.........................................i.....min........imimimiimmmiimiiiniiiimiiiiiiiiimi............ = K = 'AVI 'AN') Id??, ^NNI ttNi ^M _ SSiSSvHar.T! Mtes&dma taHCMce Čas je, da presadimo naše lončnice. Ker pri presajanju poškodujemo korenine, prekinemo rastlini 'normalno dovajanje hrane in vode. Zato presajamo takrat, ko se rastlina lahko s primerno nego opomore. To je čas, ko dnčvi rastejo ali so najdaljši, se pravi od marca do poletja. Jeseni in pozimi, ko večina rastlin počiva, sploh ne presajamo. Važno je, da hitro rastoče rastline, kot so pe-largonije, fuksije in begonije, kakor tudi mlade rastline, presadimo vsako leto. Tiste, ki počasi rastejo, to so aspidistre, rožmarini in akube in večino starejših rastlin, presadimo na dve ali tri leta. Palme, oleandre in druge, ki jih imamo v večjih čebricah, presajamo še bolj poredko. Vedno pa je dobro, da se pred presajanjem prepričamo, če je potrebno rastlino presaditi. Ko rastlino izlon-čimo, vidimo do kolikšne mere je rastlina razraščena pri koreninah. Zakaj moramo presajati? Zato, da damo rastlini novega življenjskega prostora. Nova hranljiva prst in večji lončki ali druge posode, omogočijo, da rastlina lahko spet pospešeno raste. Tisti, ki nismo poklicni vrtnarji, se presajanja bojimo. Prva skrb bodi, da pripravimo rastlino pred presajanjem. Lončnice ne smejo biti pred presaditvijo suhe. Zato že nekaj časa pred tem opravilom primerno omočimo rastline, ki jih nameravamo presaditi. Pripravljeni morajo biti tudi lonci. Ce so novi, jih najprej namočimo. Ce so stari, jih umijemo. Zakaj? Lončeni lonci imajo v stenah majhne luknjice, skozi katere prihaja zrak do korenin in prsti. Ker se luknjice sčasoma zamašijo, zato jih moramo oprati, preden vanje ponovno vsadimo rastlino. Nove lonce pa moramo pred uporabo namočiti v vodo. Lonci so žgani in zelo suhi. Posrkali bi vso vlago iz prsti in to takrat, ko rastlina potrebuje največ hranljivih snovi, da se ponovno opomore. Namakamo jih tudi zato, da voda izrine iz sten loncev škodljive snovi. Ko smo pripravili rastlino in lonce, preidemo na pripravo po- trebne prsti. Razvajene in bolj zahtevne rastline pott-ebujejo mešanico, ki jo napravimo sami ali gremo ponjo k vrtnarju. Za ostale, ki so manj zahtevne, lahko vzamemo tudi dobro vrtno zemljo. Paziti moramo, da je prist primerno vlažna. Izlončeni rastlini najprej otre-semo slabo zemljo in zrahljamo koreninsko grudo. Suhe in prevelike korenine malo skrajšamo. Korenine onih rastlin, ki so debele in mesnate, ne režemo, ker se na ranah lahko pojavi gniloba. Na luknjo lonca postavimo črepinjo, da jo prst ne zamaši. Crepinja naj bo ravna. Če je upognjena naj bo hrbtna stran spodaj. Nato v lonec nasujemo malo prsti, nanjo postavimo rastlino in okrog nje ponovno nasujemo prsti. Tako nasuto prst potlačimo s prsti na roki ali s pripravnim klinom. Lonec ne smemo povsem napolniti s prstjo. V manjših naj manjka 1 cm prsti do roba, v večjih pa 2 in tudi več centimetrov. To napravimo zaradi lažjega zalivanja. Novo presajene rastline ne smemo zalivati s hranilnimi za-livki (npr. belflor hranivo za cvetice) ali raztopinami mineralnih gnojil vse dotlej, dokler se dobro ne ukoreninijo. i ffi i i i H i n i IS i i i f! i m i m i ¥ 11« i m i m 4 U111111111111 n IM1M M11IIUIMIM11HIM11 Ml II111 li MM IMIII lili MMTIIIMI Mltllllllllllill II lili 111111IIM111111111111 f 111111111M1III1111IIIIIIIIIIIIIM tlllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIlItlTl Slikarska razstava del Mihe Maleša, ki je bila v avli delavskega kluba, je bila dobro obiskana. Akademski slikar in grafik se nam je predstavil v vseh njegovih tehnikah. Oljnate slike je slikal neposredno v naravi, zato odseva iz njih čista liričnost. Grafične storitve pa kažejo odtenke do- GIBANJE PREBIVALSTVA Rojstva: rodil se je 1 deček. POROČILI SO SE: Zagoričnik Franc, unsjarski delavec iz Sv. Florjana, št. 42 In Začnik Ana, delavka iz Sv. Florjana, št. 44; Cavnik Edvard, rudar iz Raven, št. 154 in Skarlovnik Marija, delavka iz Hrastovca, št. 1; Zaluberšek Franc, ključavničar iz Šoštanja, Koroška c. št. 17 in Navodnik Jožefa, frizerka iz Šoštanja, Metleče št. 51; Marc Alfonz, upokojenec iz Maribora, Vinarska ulica št. 3 in Toter Antonija, posestnica iz Šoštanja, Trg Svobode št. 9; Krulej Stanislav, tesar iz Šoštanja, Cesta Talcev št. 8 in Brišnik Jožefa, delavka iz Šoštanja, Cesta talcev št. 8; Mernik Janez, sprevodnik iz Šoštanja, H. Gašperja 4 in Kos Ivana, bolničarka iz Velenja, Jenkova c. št. 4; Linder Anton, kovač iz Velenja, Jurčičeva c. št. 3 in Vidovič Marija Elfrida. frizerka iz Velenja, Jurčičeva e. št. 3; Sehič Teufik, strojni ključavničar iz Velenja, Tomšičeva 18 in Pestotnik Olga, frizerka iz Velenja, Tomšičeva c. št. 14: Jarec Danijel, rudar iz Velenja, Šaleška c. št. 22 in Lipov-šek Dragica, delavka iz Velenja, Šaleška c. št. 22c; Zlodej Božidar, krojaški pomočnik iz Velenja. Slandrova c. št. 15 in Oštir Uršula Gabrijela, trgovska pomočnica iz Velenja, Šaleška c. 7; Podojsteršek Vilhelm, električar iz Šoštanja, Goriška 9 in Zagradišnik Jožefa, krojaška pomočnica iz Velenja, Celjska 12; Hren Jože, rudar iz Velenja. Kersnikova c. št. 3 in Rogl Breda. tekstilna delavka iz Kaplje vasi št. 41; Brišnik Franc, premikač iz Velenja, Celjska c. št. 89 in Tomic Breda, delavka iz Velenja, Celjska c. št. 89; Vivod Frane, galvanizer iz Pake št. 6 in Paulovič Ka-tika. delavka iz Pake št. 6; Jan Jurij, KINO mačnosti, zlasti barvne elemente folklore v Makedoniji. - V Vele- kino »svoboda« velenje nju je ostalo 39 slik akademskega slikarja Mihe Maleša. Na sli- 0