- 100 - Novičar iz mnogih krajev. Tudi terdnjavo St. Giulano pred Benetkami je naša armada premagala in v svojo oblast dobila, do danes pa še ni slišati, de bi se bile že tudi Benetke podvergle , ktere se pa, naj počno, kar koli hočejo, ne morejo dolgo deržati. — Mesto Florenc je naša armada obsedla, Jankin pa je od vsih strani, od su-higa in od morja, tako zapredla, de se bo mogla podvreči. — Kaj Francozje z Rimam mislijo, noben človek prav ne ve. Enkrat se bere: de je vse sovražtvo med Rimci in Francozi pri kraji, drugikrat pa spet, de je francozki generalOudinot povelje dobil, Rim si podvreči! Iz vsiga se kaže, de francozka politika v Rimskih rečeh ni odkritoserčna. Sliši se, de so Rimci zlo pri volji, Papeža spet na tron posaditi, tode kardinalov nočejo za ministre imeti. — Na Ogerskim pretečem teden še ni bilo velike vojske. Višji zapovednik cesarske armade na Ogerskim Welden je zavoljo bo-lehnosti odložil sebi izročeno oblast, in namesto njega so Cesar izvolili Havnaua, iz laške vojske slovečiga vojskovodja. Weldon se je na svojo grajšino, ki joima blizo Gradca podal, svoje zdravje okrepčat in potem spet službo mestniga poglavarja na Dunaji nastopit. — Cesar so zdej na Dunaji in so 7. majnika celi zbor škofov prav prijazno v svoji dvorani sprejeli. Sliši se, de bojo tudi Cesar precesijo sv. Res nji ga telesa na Dunaji spremili in ž Njimi vsi škofje celica cesarstva, ki so zdej na Dunaji zbrani. To bo pač imenitna prece-sija, kakoršne mende še nikdar na Dunaji ni bilo. Po tem se bodo Cesar k vojski na Ogersko podali, kjer je že, kakor smo iz nekiga vojaškima dopisa iz Oger-skiga brali, 155,000 pesnih Rusov, 44,000 pa k on ji-kov zbranih.. V več časopisih se bere, de so prebi-vavei Kašo ve Ruse v mesto privabili, po tem pa na nje iz okinj strelati in krop in vrelo olje vlivati začeli. To je Ruse neki tako razkačilo, de so Kašovo s streljanjem tako razdjali, de, kakor nekidaj v Jeruzalemu, ni kamen na kamnu ostal. — Škoda od poslednjima bombardiranja v Peš tu in Budi je na 10 milijonov cenjena. Budinske terdnjave bi ne bil Gorgej morebiti v svojo oblast dobil, ko bi ne bili nekteri vojaki Laški-ga bataljona Ceccopieri izdajavci bili. Cesar so ukazali ministru Kordonu, de naj na tanjko zve za vse udove in otroke tistih vojakov, ki so v Budinski terdnjavi smert storili, de se jim bo berž pomoč dala. Madžarji so barona Jelačiča, Banoviga brata, ki je stotnik Serežanov, vjeli in ga imajo v Peštu zapertiga. To slišati, so nekteri že pripovedovali, de so Bana vjeli. Ban je s svojo armado pri Batini že čez Donavo šel, ki je - kakor se sliši — puntarje v Backi premagala. Tudi Kničanin se proti Percz elnu srečno vede. — Glasoviti general puntarske armade Bem je na Erdeljskim tudi 14 letne fante v soldate pobral. — Nekaj avstrijanske armade bo tudi na Nemško mar-širalo, Nemške prekucije, ki se vedno bolj razširjujejo, ustaviti. Kralj Prajsovski je že poslal 60,000 mož proti Frankobrodu. Zbor vFrankobrodu se zmi-raj manjša, in se bo iz Frankobroda v Stutgard preselili Prajsovski kralj je namenil nemškim deželam oktroirano vstavo, in s to se je nemški klop-čič še bolj zapletel. Nadvojvoda Janez je še zmirej v Frankobrodu, in noče Prajsovekimu kralju visi oblasti izročiti. — 22. dan pretečeniga mesca je narodna banka na Dunaji spet 1 milijon in 200,000 sterganih in zrezanih bankovcov očitno sožgala, ki niso bili za rabo več. — Minister denarstva je unidan oznanil dohodke in izdaj ke naše deržave od mesca listopada lanjskiga leta do konca svečana tega leta. Dohodki so znesli 29.945,111 gold. — i z da j k i pa 59.983,315 gold. De morajo izdajki zdej veliko veči biti, vsak lahko za-papade, če pomisli: koliko vojska na Ogerskiin in Laškim stroškov prizadene, in de ti deželi že dolgo nič v deržavno kašo ne odrajtate, kar bi imele odraj-tati, kakor druge dežele. Le mir zamore to reč poravnati , Bog ga nam daj kmalo ! — Na Francozkim se bo s tem mescam nova doba začela. Novi postavedajavni zbor je vkupej stopil 28. dan preteč, mesca. Kmalo bomo slišali: kakošni duh ga bo vladal — ali duh miru ali vojske!