KAM NI ŠKI ZBOR NIK XVII/2004 3 4 Cip - ka taloški za pis o publ ikaci ji Narod na in un iverzitetn a knjiž nica Ljub ljana Kamniš ki zbornik XVII ISSN 1318-9069 Kam ni ški zbor nik XVII 2004 Spoš t o va ni bral c i! XVII. šte vil ko Kam ni š ke ga zbor ni ka iz da j a mo v pre lom - nem èa su – tik pred vsto pom Slo ve ni je v Evro p sko uni - jo. Za to se je na re fe ren du mu odlo èi la ve li ka ve èi na slo ven skih dr žav l ja nov. Za ka te r a po dro èj a živ lje nja bo ta spre me m ba po zi tiv na, za ka te ra pa ne ga tiv na, je ve - li ko od vi sno od nas . Upaj mo, da smo naj ve èje go spo - dar ske pro ble me, na sta le za ra di ne trž ne ga go spo dar - stva sa mo u prav n e ga so ci a li z ma, že re ši li. Svo je me sto med evrop ski mi na ro di si bo mo mo ra li za me ji ti sa mi, zla sti s sa mo sp oš to v a njem in zna njem. Na na šo bliž nj o pre te klos t in pri ho dnost sta ve za na dva èla n ka. Kam nik je za svo je pri ja telj ske st i ke z evrop s ki mi me st i do bil èa stno evrop s ko za sta vo, s èi - mer se lah ko po hva li žu pa n ob èi ne Kam nik An ton To - ne Smol ni kar. Eko no mist dr. Bo go mir Ko vaè pa pred - stav lja svoj po gled na to, ka j bi bi lo mo go èe al i tre ba sto ri ti na go spo dar skem, kul tur nem in uprav nem po - dro èju, da bi bi la pri ho dnost na še ob èi ne sve tl ej ša in tr - dnej ša. K ohra n ja nju bis tva slo ven stva so di ra ba slo ven šèi ne , za to smo v raz del ku Naš po go vor pred s ta vi li ra dij sko na po ve do val ko, ra zi s ko val ko in po sre do val ko go vor je - ne ga je zi ka , do bit ni co veè priz na nj za svoj tan ko èu t ni odnos do slo ven š èi ne Na ta šo Do lenc . Z njo se j e po go - var jal slo ve n ist in no vi nar kul tur ne re dak ci je Ra dia Slo - ve ni ja Vla do Mot ni kar . Èas, v ka te r em ži vi m o, je pre lo men ne sa mo po li tiè no, še bolj se spre mi nja na èin spre je ma n ja in for ma cij. Elek tr on ske mu ko mu ni ci ra nju bo tre ba pri la go di ti tu di na še kul tur no iz ro èi l o, da ga bo mo lah ko po sre do va l i no vim ge ne ra c i jam. Za to so po tre bna no va zna nja . O enem ta kih pro jek tov, s ka te rim se uspe š no uve lj av lja kam ni šk a Ma tiè na knjiž ni ca, pi še Bre da Pod brež nik Vuk mir .La ni smo se spo mi nja li dveh po mem bnih oblet nic: sto - let ni c e roj stva sli kar ja, pu bli c i sta, fo to gra fa Mi ha Ma le - ša in šti ri de set let ni ce smr ti pe sni ka, pre va j al ca, pu bli - ci sta Fra n a Al bre hta. Oba sta bi la ro je na v Kam n i ku. Po sve èa mo ji ma veè èlan kov. Kam ni ški zbor nik XVII pri na ša pri spev ke av tor je v raz - liè nih ge ne ra cij , po kli cev in sto pe nj izo braz be . Od ge - ne ra ci je , ki je so de lo va la pri za èet kih te za Kam nik po - mem bne pu bli ka ci je , osta ja sa mo še mag. Ce ne Ma ti - èiè, ki to kra t ob jav lja svo je dra go ce ne spo mi ne na Kam nik v za èet ku prej šnje g a sto le tja . Naj mlaj šo ge ne - ra ci jo so de lav cev pred st av lja jo di ja ki kamniš ke gim na - zije (Kle men Kre gar , Ta dej Ur šiè ), štu den tje (Be nja min Be zek ) in di plo man ti vi so kih šol, ki pred sta v lja jo re zul - ta te ra zi s kav svo jih se mi nar skih in di plom ski h na log (Ja sna Pa la din , De jan Per èiè ) in ra zi s ko val ci, ki pred - stav lja jo svo je de lo v okvi ru ma gi st r ske ga in dok tor - ske g a štu di ja (Ta tja na Dro ve n ik Èa liè , Dam jan Han èi è, An dre ja Er žen ). V tej šte vil ki so ob jav lje ni ne ka te ri pri - spev ki , ki po me n i jo za klj u èek dol go let n ih ra zi s kav že uve ljav lje nih ra zi s ko val cev (Loj ze Ma rin èek , Bo ži dar Dro ve n ik, Ve re na Vi drih Per ko , Mi lan Sa ga din , Ma ri ja Klob èar , Mi ha el Ku zmiè , An drej Vov ko , Raj ko Sla pni k). Ze lo po mem bno je, da je v vsa ki šte vil ki Kam ni ške ga zbor ni ka veè pri spev kov so de lav cev usta nov , kot so šo le in kam ni š ki mu zej (Bre da Zu pan èiè , Ivan k a Uèa - kar, Mar ko Le sar , Zo ra Tor kar) in po sa mez ni kov , ki se s èim po kli c no (Jo že Ar ko , Du šan Li po vec ) ali ne po kli c - no, ven dar vi so ko kva li te t no, ukvar ja jo (Vil ko Ri fel , Ja - nez Hu ma r, Ju re Ža lo har , Vi do Kre gar ). Med nji mi je go to vo naj bol j de la ven Vil ko Ri fel . Kot zme raj tu di v XVII. let ni ku Kam ni š ke ga zbor ni ka pred st av lja mo be se dne in li kov ne us tvar ja l ce. To krat so to pe sni ca Ni na - K ar la Osred kar in sli kar ja Gre ta Bol ta r in Loj ze Ka lin š ek. 5 V raz del ku Lju dje in èas j e Ma ri ja Klob èar ob de vet de - set let ni ci ge. Ma re Pu celj, ki je ve lik del s vo jih us tvar - jal nih mo èi po sve ti la slo ven sk i na ro d ni no ši, opi sa la nje no živ ljenj sk o pot in vpliv na obli ko va nje pri re di tve Dne vi na ro dnih noš. Da ni jel Be zek pa je pred st a vil prav ta ko de vet de s et let ne ga èa stne ga ob èa na ob èi ne Kam nik in že nir ja Vik tor ja Re pan ška, ki se je ukvar jal z žlaht nje njem semenskega krom pir ja. Za t o, da je Kam - nik do bil èa stno evrop s ko za sta vo, je go to v o ze lo za slu - žen tudi Slo ve nec iz Tro fa i a cha Ja nez Ivanc. Nje go vo za ni mi vo živ lje nje , ki ga je dru ga sve tov na voj na po pol - no m a spre me ni la, je opi sa la Mar je ta Hu mar. Na kon cu je do da na oce na knji ži c e o no vi po sta vi tvi la - pi da ri ja v kam ni šk em mu ze ju, ki jo je pri spe va la Ve re - na Vi drih P er ko. Ver jet no bi bi lo tre ba upoš te va ti še mar s i kaj in mar s i - ko ga. Mor da bi t o vr zel za pol ni li pri spev ki, ki jih je mo - ral ure dni ški od bor za ra d i po ma nj ka nja pro st o ra ali ne - do de la no sti za vr ni ti, ali pa ti sti, ki jih av tor ji še ni so uspe li pri pra vi ti do ro ka za od da jo. Ob izi du Kam ni š ke ga zbor ni ka XVII se mo ra mo po klo - ni ti tu di spo mi n u umr le ga so de lav c a Jer ne ja Ste le ta , ki je v prej šnjih let ni kih ob ja vil svo je spo mi ne in mu je to ve li ko po me ni l o. Za hva lju jem se vsem av tor j em in èla nom ure dni ške ga od bo ra za nji hov pri spe vek k vse bi n ske mu bo gas tvu Kam ni š ke ga zbor ni ka XVII, obli ko v al cu Du ša nu Ster le - tu za li kov no kam ni š ko pre poz na v nost knji ge, Ma te ji Re pan š ek za pre vo de pov zet kov v an gle šèi no, Sa šu Ma ti èi èu in nje go vi že ni Ta tja ni iz Stu dia Da ta print z a ra èu nal ni ško ob de la vo be se di la in po tr p e žlji vost pri ko rek tu rah. Po se be j pa se mo ram za hva li ti Mi la nu Šuš tar ju za na - tan èno lek to ri ra nje in ko ri gi ra nje be se di la , brez nje ga bi zbor nik tež ko iz da l i, ter za brez pla è no upo ra bo fo to - gra fij iz cer kve sv. Pri mo ža in Fe li ci ja na nad Kam ni k om na na slov ni ci in k ot ilus tra ci je, kar je n a šo knji go po - pes tri lo in se ve d a zma n jša lo stro šk e. Iz da jo zbor ni ka je fi nan èno omo go èi l a ob èi na Kam nik, or ga ni za cij sko jo je pod prl od de lek za dru žbe ne de jav - no sti, vses tra n sko pa žu pan An ton To ne Smol ni kar. Vsem hva la Glav na ure dn i ca Kam nik, mar ca 2004 6 An ton To ne Smol ni kar, žu pan ob èi n e Kam nik Kam ni ku »èa stna evrop ska za sta va« Kam ni š ka ob èi n a že de set le tj a v EU Pr vi maj , praz nik de la, je že dol ga de set le tja praz nik in sim bol de lav cev. Od slej bo to nov mej nik tu di za S lo ve - ni jo in vs e dr ža ve, ki bo do v le tu 2004 po sta le ena ko - prav ne èla ni ce Evro p ske uni je. Za vstop v sku pnost evrop skih na ro dov smo se Sl o ven ci v le tu 200 3 na re - fe ren du mu odlo èi li sko raj so gla sno v pre pri èa nju, da je to pra va pot, ki smo s i jo že dol go že le li, pot, ki nas pre - u smer j a z evrop ske ga ju ga in do kon èno od ce plja od še ve dno ne mir ne g a Bal ka na. Slo ven ski DA za zdru že no Evro po je bil mo go èen kljub šte vil nim po mi s le kom, kaj tak šna odlo èi t ev po me ni, kljub opo zo ri l om, da se bo spre me ni lo mar si kaj , da je ob vsem po zi tiv nem pri èa - ko va ti tu di sla bo sti, ki jih je tež ko pred vi de ti. Slo ven ci smo pred vsem za ra di ugo dne ge o graf s ke le - ge že v pr ej šnji dr ža vi do do bra di ha li po evrop sko, na - še go spo d ar ske in kul tur ne po ve za ve so nas bo ga t i le, ne sa mo v ma te ri al nem smi sl u. Na evrop ske tr ge iz voz - no na rav na no go spo d ar stvo nam je omo go èa l o hi trej ši go sp o dar s ki raz voj , šte vil ne kul tur ne po ve za ve so kre - pi le na šo sa mo za v est in na ci o nal no pri pa dn ost. Kam nik in Ka m ni èa ni smo t o nuj nost s poz na li že v za - èet ku osem de set ih let, ko so med se boj ne sin di kal ne po ve za ve kam ni ških de lav cev v šte vil nih kra jih nek d a - njih re pu bl ik in po kra j in na šle od go vor v so de l o va nju z ne ka te r i mi evrop s ki mi me st i. Pr vo slo ven sko pev s ko druš tvo Li ra iz Kam ni ka je bi lo za èet nik kul tur ne ga so - de lo va nja in na to po bu dni k za pod pi s li sti ne o so de l o - va nju z ob èi no Gen drin ge n na Ni zo zem s kem, no go me - ta ši z ob èi no Kerns v Švi ci, šte vi l ne ne for mal ne po ve - za ve so se kre pi le tu di na dru gih po dro èjih živ lje nja Kam ni ka in kra jev v dru gih dr ža v ah. Osa mo svo ji tevSlo ve n i je in no va spoz n a nja, ki jih je pri ne sla uve lja vi - tev lo kal ne sa mo u pra ve, so okre pi l a ra zmi š lja nja o no - vih po ve zo va njih. Pod pi sa li smo li sti no o so de l o va nju z ob èi no Tro fa i ach na Av strij skem Šta jer s kem. S tem pri - jet nim me ste cem v bli ži ni Grad ca so nas že v le tu 1916 p re ple tli zgo do vin ski d o god ki, saj je bil d el pro iz - vod nje kam ni ške smo dni šni ce pre se lj en prav v ta kraj. Se dem let no so de lo va nje na vseh po dro èjih živ lje nja in de la ter us tvar ja nja nam po nu j a no ve iz zi ve in vse bin - ska po dro èja, kjer pa je žal naj manj po bud in id ej prav na po dro èj u go sp o dar s tva, ki jih bo mo zla sti v zdru že ni Evro pi še ka ko po tre bo va l i. »Kot za hva l o in priz na nje za šir je nje evrop ske ide je in po ve zo va nje med na ro di je ob èi na Kam nik kot pr va 7 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK Kamniku »èastna e vropska zastav a« Èe stit ka ge. Jo han ne Schic ker slo ven ska ob èi na pre je la èa stno pla ke to Sve ta Evro - pe,« je b i lo sli ša ti le ta 2002 v Stras bo ur gu v pro sto rih Evrop ske uni je, kj er se ne kaj krat na le to zbe re jo evrop - ski po sla n ci. De le ga ci ja ob èi ne Kam nik, ki je pre je la to na gra do z dru gi mi evrop sk i mi kra ji, je bi la še po se be j po no sna, saj je bi lo v obra z lo ži tvi ome nje no, da s mo le - to prej do se gli zla to me da ljo v tek mo va nju En ten te Flo - ra le za ure je nost me st a in oko li ce, za ka ko vos t bi va nja ob èa nov in obi sko v al cev. Evrop ska di plo ma nas n i uspa va la, paè pa nas je spod - bu di l a k po nov ni kan di da tu ri in pri pra vi ob sež ne do ku - men ta ci j e o šir je nju evrop ske ide je in so de lo va nju. Re - zul tat: od bor za oko lje, kme ti j stvo, lo kal ne in re gi o na l - ne za de ve Sve ta Evro pe je Kam ni ku po de lil dru go na - gra do – »èa stno evrop s ko za sta vo«. Ste kl e so in ten zi v ne pri pra ve od bo ra za obli ko v a nje slo ve sno st i 6. sep tem bra v Do mu kul tu re, kjer smo v be se di in sli ki pred sta vi li na šo ob èi n o, na še živ lje nje in od go vo ri li tu di na vpra ša nje , za kaj Kam ni ku »èa stna evrop ska za sta va«. Jo han na Schic ker, pred se dni ca od bo ra: »Sku pna hi ša Evro pe se m o ra gra di ti od s po daj na v zgor, ka r po me ni, da naj bi tvo ri li Evro po lju dje, ki ima jo raz vit èut pri pa - dno sti do do mo vi ne, hkra t i pa spoš tu je jo raz no li kost Evro pe. Prav raz no li kost kul tur, na ro dov, re li gij in kul - tur ne de di šèi ne obli ku je bo gas tv o Evro pe. Vaš pri sp e - vek k ra z vo ju sku pne Evro pe je bi l iz je men. Ko rak za ko ra kom ure sni èu j e te sa nje o mi ru in svo bo di sku p ne Evro pe . Odli ko va nje Sve ta Evro pe ve dno pri na š a tu di ob vez no - sti, kaj ti te ev rop ske ide je mo ra mo pre ne sti na mla di - no, ki bo tu di obli ko v a la na šo pri ho dnost. Ob èi na Kam - nik je te mu ci lju ve dno sle di la, za to bi vam r a da v ime - nu Sve ta Evro pe iz re kl a po se bno za hva lo. Opra vi li ste iz jem no de lo, za to vam, spoš to va ni g. žu pa n Smol ni - kar, pre da jam èa stno z a sta vo Sve ta Evro pe in v as pro - sim, da jo sku paj raz vi je va. Ži vi naj K am nik, ži vi naj Slo ve ni ja, ži vi naj Evr o pa!« Med vi so ki mi go sti slo ve sno sti je bil tu di slav no stni go - vor nik mi ni s ter za evrop s ke za de ve g. Ja nez Po toè ni k, ki ima ve li ko za slug pred vsem pri po ga ja njih v na šem zdru ži t ve nem ob dob ju. Ja nez Po toè ni k, mi ni s ter za evrop s ke za de ve: »Naj brž lah ko re èem, da bo po gla vje èla n stvo t e žje od vseh p o - ga jal skih po gla vij. Ven dar iz kuš nje se da njih èla nic in do se da nje so de lo va nje z nji mi ka že jo, da je bil cilj pra vi in da lah ko v bo doè no st i od Uni je pri èa ku je m o – od nas s a mih j e to od vi sno – t a ko gra jo, pa ob njej tu di po - moè in vzp od bu do, kot tu di po hva lo in ce lo po sne ma - nje. Po tr di t ev mo jih be sed je tu di da naš nji do go dek. Po de - lje va nje evrop sk ih na grad ni zgolj sim bo liè n o de ja nje pri ja telj stva, tem veè do kaz , da v Evrop ski uni ji re sniè - no sprem lja jo na še de lo in na pre dek in ga zna jo tu di ovre dno ti ti. In kar je po mem bno: ne le na dr žav ni, mar - veè tu di na lo kal ni rav ni. Dr ža vo se ve da pred st av lja mo lju dje in èe bo mo še na prej de la li ta ko, kot ste v Kam ni - ku do ka za li, da zmo re mo de la ti , ver ja mem, da da naš - nja za sta va ne bo za d nja in d a bo mo ime li še ve li ko pri - 8 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK Gostje n a pode litvi lož no sti po hva li ti slo ven ska me sta in se za hva li ti nji ho - vim lju dem za do bro pro mo ci jo Slo ve ni je in nje ne ga bo gas tva v Evro pi. « Žu pan To ne Smol n i kar: »Od pr ta evrop ska me ja mo ra po me ni t i no ve iz zi ve , no ve mož no sti , pa tu di no ve ob - vez no sti, ki se ji h mno gi še vs e pre ma lo za ve da mo. Za ve da m o se, da evrop ska za sta va ne pri na ša tek mo - val ne g a du ha, am pak za ve z o, da Kam n ik spod b u di tu - di dru ge slo ven s ke ob èi ne, vse Slo ven ce, da z no vi mi nuj ni mi po ve za va mi v raz šir je nem evrop skem pro sto - ru èim hi tre j e in la žje po sta ne mo ena ko pra ven èlan evrop s ke dru ži ne . Pred na mi so no vi iz zi vi in ob vez no - sti, po no sni smo, da par la men tar na skup šèi n a Sve ta Evro pe, ki po de l ju je priz na nje, poz na na ša pri za de va - nja, ki so v pr id vsem nam .« Po oce ni obi sko v al cev umet ni ško vr hun ska slo ve snost ob po de li tvi in raz vi tju »èa stne evrop s ke za sta ve« do ka - zu je, da smo Kam ni èa ni že dol go ena ko pra ven evrop - ski na rod, za ve zu je nas , da s to ri mo vse , da v pri hod - njih le tih v ob èin ski zgrad b i za si je tre tje priz n a nje – »èa stna pla ke ta« in na to še »evro p ska na gra d a«. Po se - ben do go dek v mo za i ku teh pri za de vanj bo tu di pod pi s li sti ne o so de lo va nju z ob èi no An dechs iz Nem èi je ob le toš njem ob èin ske m praz ni ku, sim bol na za sa di tev spo min ski h dre ves so de lu j o èih ob èin v pre nov lje nem par ku ob zgor nji že lez ni š ki po sta ji, ki ga bo mo po i me - no va li Evrop ski park. Šte vil ne slo ve sno s ti ob le toš njem ob èin skem praz ni ku bo do zaz na mo v a ne tu di z ra zmi š lja nji o spre mem bah , ki jih s 1 . ma jem pr i na ša nov zgo do vin ski tre nu tek za vse Slo ven ce. Da smo Kam ni èa ni že de set l e tja v Evro - pi, do ka zu je jo tu di pre je ta priz n a nja, ura dn o bo mo vsto pi li v Evro po do ber me sec prej kot dru gi Slo ven ci.Kam nik awarded eu ro pe an flag of ho no ur Summa ry At the be gin ning of the 1970s, the Municipali ty of Kam nik be ca me to l ink up w ith a num ber of ot her Eu - ro pe an towns and t he se links grew clo ser and mo re va - ri ed af ter the in tro duc t i on of the lo cal self-ma na ge - ment po li ti cal s ystem. In 1971 a char ter on co o pe ra ti - on was si g ned with th e municipa lity of Gen drin gen in the Net her lands, and Kerns in Switzerl and, whil e Kam - nik tra de uni on mem bers co o pe ra ted with nu me ro us towns in th e re pu blics a nd re gi ons of the for mer Yugo - slavia. The se ven year re la ti on ship and exchange of expe - rience in many are as with the Mun icipality of Tro fa i ach in Aus tria led to the Municipality o f Kam nik app lying for an award fr om the E u ro pe an Un i on. In S tras bo urg in 2002 Kam nik be ca me the fi rst Sl o ve ni an muni - cipal ity to re ce i ve the Fl ag of Ho no ur of th e Co un cil of Eu ro pe in re cog ni t i on of pro mo t ing Eu ro pe a n va lu es and links bet ween co un tri es. An event was held on 6 Sep tem ber 2003 in th e Kam nik cul tu ral cen tre at which Jo han na Schic ker, cha ir of the Eu ro pe Pri ze Com mit tee of the Co un cil of Eu ro pe, pre sen ted the Eu - ro pe an Flag of Ho no ur. Du ring the ce le bra ti ons she sa - id: »Y our c on tri bu ti on to the de ve lop men t of a un i ted Eu ro pe is excep tional. St ep by st ep you ar e ful fil ling the dre am of a free a nd pe a ce ful uni ted Eu ro pe.« Gu est s pe a kers at the event i n clu ded the mi ni ster for Eu ro pe, Ja nez Po to è ni k, who will short ly be co me an EU com mis s i o ner. He pra i s ed Kam nik for its con tri bu t i on to Slo venia's in te gra ti on with the com muni ty of E u ro - pe an na ti on s. The mayor, To ne Smol n i kar, sa id that the pre sen ta ti on of the awa rd re pre sen ted a new cha l - len ge and new com mi tments f or Kam nik. The sig ning of a char ter of co o pe ra ti on with th e Municip ality of An - dechs in Germa ny on the municip ality holida y in 2004 and the s e arch for new twi nning op por tu ni ti es may bring fur ther awa rds in the fu tu re: the Plaque of Ho no - ur and the pre sti gi o us Eu ro pe Award. 9 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK 10 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK Prof. dr . Bo go mir Ko vaè Eko nom ska fa kul te t a Uni ver za v Ljub lj a ni Ka ko raz vi ti me st o in spod bu di ti kam ni ško go spo dar stvo 1. Po stin dus tri j ska kri za in kri za iden ti te te me sta Kam ni k a Go sp o dar s ka zgo do vi na je ne u sm i lje na. Kam nik je v svo ji èa stit lji vi zgo do vi ni do ži vel že ne kaj go sp o dar s kih in so ci a l nih vzpo nov ter pad cev . Po kla siè nem ob dob ju raz vo j a obr ti in tr go v i ne, ki sta bi la zna èil na za na pre - dna me st na go spo d ar stva v no vo ve š kem ob dob ju, smo v dru gi po lo vi ci de vet n ajst e ga sto le tja s pr vi mi in - dus trij ski mi obra ti za ko r a èi li v dru go in dus trij sko re vo - lu ci jo. Raz v oj le sne, ko vin s ke, us njar ske in tek stil ne in - dus tri je pa je do do bra spre me nil kam ni š ko po do bo in - dus trij ske ga me sta zla st i v dru gi po lo vi ci XX. sto le t ja, ko se je Kam nik uvr st il med naj u s pe šnej š a in dus t rij - ska sre di š èa te da nje so ci a l i stiè ne Ju go sl a vi je. To da v raz bur k a nih po stso ci a li stiè nih tran zi c ij skih èa sih je Kam nik do ži vel pra vi raz voj ni po lom. Tra di ci o nal ne in dus t rij ske pa no ge so že po svo jih struk tu r nih zna èil no sti h iz jem no tež ko pri la god l ji ve in v zad njih pet najst ih le tih ni so mo gle sle di ti no vim trž nim, te hno lo škim in me ned žer skim spre mem bam. Me ned žer ska vod stv a v vo dil nih kam ni ških po dje tji h so bi la pre ma lo spo s o bna za ko re ni to spre mem bo po - slov nih stra te gij in po slov nih po li tik. In dus trij ska pod - jet ni š ka mre ža je raz pa dl a. Ne ka te ra po dje tja so do ži - ve la ste èaj in za pi ra nje to var ne (Utok), dru gi so s e do - kon èno se su li v okvi ru dr žav ne sa na ci je (Stol ), tre tji so sku ša l i ohra ni ti zdra va je dra (Al prem), èe tr ti so iska li po ti v do ma èih (Ti tan Li var na, Ke mo stik , Eta) in tu jih pre vze mih (Ti tan), ne ka te ri pa so pre ži ve li z la stnim pre stru k tu ri r a njem (Svi la n it, KIK, Me ni na, Me so Kam - nik …) i n po do bno. Po stin dus trij ske ga zlo ma kam ni š ke ga go spo d ar stva ni tež ko do u me ti. Sta ra in dus t rij ska po dje tja se ni so do - volj uèin ko v i to pre struk tu ri ra la, no vi za se bni po djet ni - ški s ek tor pa se ni r az vi jal do volj hi tro, da bi l ah ko na - do me stil pro pa da j o èe no sil ce kam ni ške ga go spo dar - stva. Sto ri tve ni sek to r se ni do vo lj hi tro uve lja vil kot raz voj na al ter na t i va, po djet niš tvo je bi lo krh ko in brez pra ve in sti tu ci o nal ne pod po re. Za na me èek smo osta l i brez pra ve raz voj n e po li ti ke in ja snih raz voj n ih usme ri - tev me stne in ob èin ske obla sti. Ta se je naj prej na s vo - jem obrob ju iz gub l ja la v re for mi lo kal ne sa mo u pra ve, hkra ti pa je v ka o su sprot n e ga re še va n ja pro b le mov klo ni l a pod bre me nom po ma nj ka nja ja sne vi zi je, kaj, ka ko in s kom r az vi ja ti Ka m nik. Pred vsem pa nih èe ni imel pro gra ma, ka ko pre ma go va t i nje go vo po stin dus - trij sko kri zo. Kam ni k se pre pr o sto ni uspel do volj uèin ko v i to raz vi ti iz ti piè ne ga in dus trij ske g a sre di šèa v po stin dus trij sko me sto z no vo raz vi ja jo è i mi se se kun d ar ni mi in ter ci ar - ni mi de jav no s tmi. Kam ni ška raz voj n a ko a li ci ja v zad - njih o smih le tih ni uspe la. Prav ta ko ni pra ve ga raz voj -ne ga so de lo va nja in med se boj ne ga so de lo va nja na sku p nih pro jek t ih s so se d nji mi ob èi na mi , kot so Dom - ža le, Men geš, Tr zin, Ko men da, ki sku pa j pred st av lja jo na rav no in po li tiè no eko nom sko za le dje šir še re gi je. Re gi o nal ni raz voj in po ve zo v a nje na me dob èin s ki in med m e stni rav ni sta osta la na obrob ju za ni m a nja ob - èin skih vod stev i n s tem je bi la iz gub lje na še ena raz - voj na pri lož nost. Je mo go èe za sta vi ti dru ga è no raz voj no po li ti ko in re ši ti kam ni š ko po stin dus trij sko kri zo? Je mo go èe Kam nik raz vi ti kot so do bno me st o, ki bo uspe lo klju bo va t i raz - voj nim iz zi vom X XI. sto le tja? Da in n e. Da, è e za u pa mo kam ni škim raz voj nim mož no stim in ver ja me mo v re ši - tve, ki jih pre dla g a te o ret s ka prak sa , èe upoš t e va mo uspe š ne iz kuš nje dru gih mest. In èe kaj pa da upoš t e va - mo do se da nje spo s o bno sti kam ni š ke ga ci vi li za cij ske - ga kva s a, ki je v dol go l et ni zgo do vi ni ohra ni l me st no kul tur no iden ti te to kljub go spo d ar skim ci klom in uni - èu jo èim pre ho dom med agrar nim, in dus trij skim in post i n dus tri j skim raz vo jem. Ne, èe na dru gi stra ni upoš te va mo iz jem no èa sov no kon cen tra ci jo spre - memb in ob seg kom plek sne kri ze st a rih m e stnih je - der. In še en krat ne, èe ne bo mo ime li spo so bnih vo dil - nih sku pin na raz liè nih rav neh kam ni ške dru žbe ne zgrad be, da me ned ži ra jo spre mem be in ve li ko bolj uèin ko v i to kot do se da j re šu je jo raz voj ne pro ble m e. Za kaj je se da nj a po stin d us trij ska kri za ne var nej ša od prej šnjih? Pre pro sto se je dr ži izmuz lji vo st pos tmo de r - ne kri ze iden ti te t e. Iden ti te ta me sta Kam ni ka, Kam ni - èa nov in vs eh, ki so z me stom ta ko ali dru ga èe po ve za - ni, se bolj kot v pre te klo sti iz gub lja v la bi rin tu vre dnost - ne kri ze so do bne ga èa sa. Iden ti te t a me sta po me ni ti - sto mi ni m al no vez no tki vo, ki nas zdru žu je, pred s tav lja na èin živ lje nja in pre poz na va nje na ših sku pnih in te re - sov in hkra ti priz n a va nje na ših la stnih raz liè n o sti. Kam ni ška iden ti te ta na sta ja sko zi pre fi nje n film vsak - da njih praks, ra zu me va nja la stne vlo ge lju di v me stu in odno sov z dru gi mi pre ple t a jo èi mi se de jav nos t mi, ki se stav lja jo kom ple k sno in ob èut l ji vo me st no tki vo. Po mem ben del kam ni ške iden ti t e te pa ni zgolj živ ljenj - ska zg od ba, od kod smo in od kod pri ha ja mo, t em veè pred vsem kaj p o sta ja mo in kam g re mo. Za s o do bno zgod bo raz liè nih id en ti tet je zna èil no, da s o bolj u smer - je ne v pri ho dnost kot v pre te klost , da ni so ne kaj s ta bil - ne ga in tra j ne ga, tem veè so pred vsem pot , ki jo ubi ra - mo v pri ho dnost. T a pot je tla ko va na z do sež ki, tve ga - nji in iz gu ba mi, ki jih pri tem us tvar ja mo s sku pnim so - de lo va njem in med se boj ni mi odno si za u pa nja . Kri za iden ti te te je to rej naj ne var nej š a in do do bra spre gl e da - na èer so do bne ga raz vo j a Kam ni ka . In prav za to po tre - bu je m o ob njej ve dno zno va kri tiè no te o ret sko re fle k si - jo in pr gi šèe na pot ko v za ju triš nji dan. 2.Me stn a raz voj na po li ti k a in Kam nik kot po djet ni ško me sto V zad njih dveh de set l e tjih je vr sta eko nom skih dok trin do ka zo va la, da je za go sp o dar s ki raz voj dr ža v e, re gi je ali lo kal ne sku p no sti naj bo l je, èe se raz vi ja jo gle de na svo bo dne trž ne za ko ni t o sti, po djet ni ško av to no mi jo in èim ma njšo vlo go dr ža ve. To da ide a li sta re ga li be ra l i - zma so se na dr u gi stra ni že zdav naj zn a šli v ro po tar ni - ci idej. Da naš nji svet gra di mo na spo z na nju, da mo ra dr ža v a odi gra ti s svo jo po li ti ko kon ku ren ce po zi t iv no 11 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK vlo go pri spod bu ja nju trž ne ga go sp o dar s tva, pre struk - tu ri ra nju po dje tij in pro stor sk em usmer ja nju go spo dar - ske ga raz vo ja. Ta ko je da ne s pre vla du j o èa dok tri na, ki do ka zu je, da pre plet dr ža ve in tr ga naj la žj e na do me sti nju ne med se boj ne po manj klji vo sti. Ta ko sta so ci a l no trž no go sp o dar s tvo in traj no st ni raz voj po ka za la, ka ko na naj bol j uèin ko v it na èin re še v a ti raz voj ne pro ble m e dr žav, sek tor jev , re gij, mest in na zad nje ce lo po dje tij . S pov s em te o ret ske ga sta li šèa po li ti ka kon ku ren ce po - me ni, da vla da jo èe eli te obli ku je j o splo š ne me ha ni - zme re a lo ka ci j e pro iz v o dnih vi rov in ta ko vpli va jo na raz voj sek tor jev, re gij, mes t ter po dje tij. Da nes ni veè spor no, ali po tre bu je m o po li ti ko kon ku ren ce, tem v eè kak šno po li ti ko naj ima m o in ka ko z nje ni mi in stru - men ti za go t o vi ti uspe šno go spo d ar je nje. Po li ti ka kon - ku ren ce mo ra us tva ri ti oko lje, ki po dje t jem omo go èa bo ljš e po slov ne odlo èi t ve, pri vab lja uspe šne pro iz v o - dne vi re in po ve èu je kon ku ren ène pre dno sti do lo èe ne - ga go sp o dar s ke ga pro sto ra. To pre pr o sto po me ni, da z ukre p i po li ti ke kon ku ren ce us tvar ja mo ra zme r e za bolj še de lo va nje tr ga in po djet niš tva ali pa pod pi ra mo trž no kon ku ren co, da bi pri va bi li do bra po dje t ja ter in - te lek tu al n i ka pi tal. Vse sku paj pa je na me nje no spod - bu ja nju go sp o dar s ke ga in dru žbe ne g a raz vo j a. Ne ka - te re dr ža ve, kot na pr im e r ZDA ali Ve li k a Bri ta n i ja, za - go var ja jo re ak t iv no po li ti ko kon ku ren ce, ki za sle du je in te re se po sa mez nih po dje tij . Ne ka te re dru ge, kot na pr im er Nem èi ja ali Fran c i ja, vo di jo an ti ci pa tiv no po li ti - ko kon ku ren ce, ki spod bu ja splo šne ra zme r e na tr gu in po sre dn o vpli va na pre struk tu ri ra nje po dje tij. EU je vse s ko zi pod pi ra la po li ti ko kon ku ren ce in me ša - nje trž ne ga in dr žav ne ga si ste ma. Ta ko je v se dem de - set ih le tih iz dat n o pod p i ra la la dje d el niš tvo, ru dar stvo, tek stil no in av to mo b il sko in dus tri jo, da bi usta vi la nji - ho vo na za do v a nje. Ukre pi so bi li pro te k ci o ni s tiè ne na - ra ve, saj so z nji mi za šèi ti li do ma èa po dje tja pred tu jo, zla st i ne e vrop sko kon ku ren co. V de vet de set ih le tih, ko pre vla da ide ja enot ne ga tr ga in pri ha ja do ve èje ize na - èi tve cen in stro škov, pa je po li ti ka kon ku ren ce po sta la ce lo osred nj a raz voj na po li ti ka EU. To da hkra t i je po - sta la ve li ko bolj po sre dna. Ome je na je na pod po ro trž ne kon ku r en ce, na po stav lja nje in sti tu ci o nal nih pra - vil trž ne ga obna ša nja in spod bu ja nje èim bolj eno sta v - ne ga vs to pa na trg. Vs i ti ukre pi naj bi v EU om o go èi li pre struk tu ri ra n je po dje tij in na rav no trž no se lek ci jo med do bri mi in sla bi mi po dje tji na do lo èe nem sek tor - skem ali ge o gra f skem ob mo èju . Po li ti ka kon ku ren ce pa ne ve lja sa mo za dr ža v e in ve li - ke re gi je, tem veè jo lah ko raz vi je mo tu di na me stni rav - ni ozi ro ma na r av ni lo kal nih s ku pno sti. Od tod tu di ide - ja, da bi re gi jo ali me sto ra zu me li kot po dje tje. Te me ljn i prin cip po djet n iš tva so spre mem b e in us tvar ja nje po - slov nih idej in obo je je po mem b nej še kot us tvar ja nje do biè ka. Nas za ni ma pred vsem po djet ni š ka na ra va me st a. Po djet ni ško me st o se raz li ku je od obi èaj ne ga ra zu me va nja po dje tj a. Na eni stra ni da je ve li ko ve èji po men jav nim kot za se bnim in te re som in gra di na par - tner stvu med jav ni mi in za se bn i mi de jav no s tmi. Na dru gi pa se pri kla nja splo šni ka ko v o sti živ lje nja in od - go vor no s ti do lju di na me s to po djet ni ške mu dvor je nju po tro š ni kom na tr gu. V pre se èi šèu teh raz lik so po djet - ni ška me st a de jan s ko no va obli ka pos tmo der nih so ci - al no-t rž nih pro ce s ov v so do bni dru žbi. V Evro pi brez me ja pri do bi va ta ve lja vo prav re gi o n al ni raz vo j in mre ž a ur ba n ih sre dišè. Me sta po sta ja jo po - mem bna, ker so ne kak šna raz voj na voz li šèa. Tu po sta - ja jo glo bal ne po slov ne in po li tiè ne odlo èi tve de jan sko vse bolj lo kal ne. Èe pra v mi sli mo glo ba l no, lah ko prak - tiè no de lu je mo sa mo lo kal no. Me st a si pri tem kon ku ri - ra jo z no vi mi in ve s ti ci ja mi, ka ko vo s tno de lov no si lo in po gum ni mi po slov ni m i ide ja mi . To da kon ku ren ce med me sti ne mo re mo za me nje va t i s po djet ni š ko. Me st a v EU ni so veè pre prost ser vi ser po slov ne ga oko lja ali zgolj nev tra len živ ljenj s ki pro st or me šèa nov. Nas p rot - no, v os pre dju so od pi ra nje kon ku ren ènih spo s o bno sti me sta, ak tiv na po li ti ka raz vo ja nje go ve ga po dje t niš - tva, ja sno tr že nje me stn e ga pro sto ra, ki naj pri vab lja no ve lju di, po djet n i ške in raz voj n e pro jek te in us tvar ja iz me st a pos tmo der no mre žo odno sov in no vih iden ti - tet. To je p ro stor, kjer po slov ne in dru ge raz voj ne eli te, sku paj z me šèa ni in dru gi mi ljud mi, ki jih po ve z u je no - va me st na iden t i te ta, obli ku je jo raz voj ni kon senz gle - de vi zi je, te me lj nih stra te ških usme ri tev in pov sem kon kret nih raz voj nih pro jek t ov. Za kaj mo ra Kam nik po sta ti po djet ni ško me st o? V ana - li zi ame ri ških in evrop skih mest , ki so bi la raz voj no naj - na pre dnej ša, naj de m o ena ko spo ro è i lo. Vsa ko me st o je raz vi lo svoj si stem ak tiv ne g a vpli va me stnih obla sti na go spo d ar ski raz voj in obli ko v a nje la stne iden ti te te. Te me ljne zna èil no st i Kam ni ka kot po djet ni š ke ga me - sta bi la h ko opre de li li kot pro stor: a)od pr te ga go spo dar st va z mi ni mal ni mi ovi ra mi pri od pi ra n ju no vih po dje tij, b)kon ku ren ène ga po slov ne ga oko lja z ja sni mi pod - por ni m i me ha ni z mi raz vo ju po djet n iš tva, c)di na miè ne so ci al ne struk tu re, ki je pri jaz na do tuj - cev in no vih pre bi val cev, d)po se bne g a raz vo j a zna nja, cen trov in te lek tu a l ne - ga ka pi ta la in pri vab lja nja èim bolj stro kov n ih in po djet n ih lju di, e)spod bu ja nja ka ko vo s tnih živ ljenj s kih ra zmer, kul - tur ne ga raz vo ja in pri vlaè ne me stne iden ti t e te. To da vse te la stno sti ne mo re jo za ži ve ti , èe me sto ne zna uprav lja ti s svo jim raz vo jem, za to sta uèin k o vit raz - voj in spr e mem ba me sta od vi sna pred vsem od me - ned žer ski h spo s o bno sti vo dil nih oseb in osred nj e me - stne ad mi nis tra ci j e. Le ma lok do ve, da je me stni me - ned žer de jan sko ar he ti p so do bne ga raz vo ja me ned - žmen ta in da tu ti èi te me ljna pra k tiè na mo drost vo de - nja raz voj nih pro jek t ov in spre memb. Kam nik ima ned vom no atrak tiv no in pes tro pa le to na - rav nih in us tvar je nih raz voj nih vi rov, pre poz n av ne kon - ku ren ène pre dno sti, to da ves raz voj ni kvas Kam ni ka je na kon cu od vi sen od uèin ko vi to s ti me stne upra v e, nje - ne spo s o bno sti or ga ni zi ra nj a, vo de nja in ure sni èe va - nja raz voj nih mož no st i in pri lož no sti . Èe že li Kam ni k po sta ti so do bno po djet ni ško usmer je no me st o, po tre - bu je trž no in k traj no st ne mu raz vo j u usmer je no raz voj - no stra te gi jo. Nje ni te me ljni ci lji so si la pre pro sti. Kam - nik mo ra zna ti pro d a ja ti ur ba n e fun k ci je in raz vo j ne ra - zme re me st a, raz vi ti mo ra spo s o bno sti za iz bo lj ša nje svo jih kon ku ren ènih spo s o bno sti , s ka te r i mi bo pri vla - èil spo so bne lju di, no ve in ve sti ci je, no va po dje tja . To po me ni ra di kal no spre mem bo po djet ni ške g a na èi - na ra zmiš lja n ja in obna ša nja, dru ga è en ur ba n i me n ed - žment in de lo va nje me stne upra v e. Vo dil ni lju dje mo ra - 12 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK jo ime ti ja sno raz voj n o vi zi jo in stra te gi jo ak tiv ne g a iska nja po slov nih pri lož no sti, pra vih po slov nih lju di, in - ve sti tor jev in po dje tij, ki spre mi nja jo na èin živ lje nja, go - spo da r ske spo s o bno sti in so ci a l no struk tu ro me st a. Uspe š na po djet ni š ka me sta te me lj i jo na ure sni èe va - nju pre stiž nih raz voj nih pro jek t ov, oko li ka te r ih se sple - ta mre ža pod por n ih de jav no sti in po slov nih spre memb v me st u. Kam nik kot po djet ni ško me st o mo ra bi ti pri - prav ljen na dol go roè ne spre mem be in mo ra ime ti ja - sno vi zi jo, ka ko pre ma ga ti ob sto j e èo po stin dus trij sko kri zo. 3. Kak šn o raz voj no stra t e gi jo po tre bu j e mo v Kam ni k u? Evrop s ke in te g ra ci je bo do v pri ho dno sti si li le slo ven - ska me st a, da ve li ko bolj in ten zi v no sprem lja jo no ve pri lož n o sti in ne var n o sti, ki iz ha ja jo iz sku pne ga tr ga, no ve dr žav ne sku pno st i in dru gaè ne ga na èi na živ lje - nja. V in te gri r a ni EU bo kon ku ren ca med re gi ja mi in me st i po sta la še oèit nej ša. Vsi se bo do bo ri li za od pi ra - nje no vih de lov n ih mest, pri do b i va nje do ma èih in tu jih in ve s ti tor jev, za pri vlaè no oko lje, ki pri vab lja do ma èi ne in tu ri ste in hkra t i do volj uèin ko v i to re šu je obno vo in raz voj eko nom sko in so ci a l no ogro že nih ob mo èij. Z evrop ske per spek t i ve po sta ja mo pred mes t je na pol po ti med Ate na mi, Ber li nom ter Brus lj em. Vsa ko le to po te ka v Can ne su se jem MI PIM (Mar c he In - ter na ti o nal des Pro fes s i on nels de l'Im mo bi l i er), kjer se sre èu je jo po li ti ki, žu pa ni mest, pred stav ni k i bank , me - stni in za se bn i in ve sti tor ji, ne pre miè nin ski po sre dn i ki, ur ba ni sti, ar hi tek ti in eko n o mi sti na èr to val ci. Tu se pred stav lja jo vsi ve li ki evrop ski in sve tov ni raz voj ni pro jek ti. To je ne kak šna bor za in na njej s e tr gu je z ide - ja mi, lo bi ra pri in ve sti tor jih in tr ži pro mo ci ja mest. To je kaj pa da pro st or za ve li ka me st a, ve li ke pro jek t e in ve - lik ka pi tal, to da ne kaj po do bne ga poz na jo tu di na manj am bi ci o z nih kra jih zno traj EU. Slo ven skih mest ni ne v Can n es in tu di na evrop sk ih re gi o n al nih tr gih ni ma jo no be ne pra ve stra te gi je, ka ko raz vi ti in pro da j a ti svo je ur ba ne kon ku ren ène pre dno sti. Evrop s ka me st a se tr ži jo jav no, slo ven ska obi èaj no se - ga jo po ne tra n spa ren tnih ukre pi h pod mi zo. Za raz voj slo ven skih mest bi na pr vi sto pnji za do st o va lo, èe bi jav no in z od pr ti mi kar ta mi pre ve ri li njihove raz voj n e spo s o bno sti . Še na dru gi rav ni po tre bu je m o stra te gi je, pro gra me in ukre pe , ki obli ku je jo sklop raz voj nih na èr - tov me sta. Na tr e tji so po mem bni pred vsem kon kret ni ko ra k i in ci lja nje do lo è e nih ure sni èlji vih ci ljev. Ta ko pa raz voj ni na èr t i v me st ih, ko li kor sploh ob sta ja jo, osta ja - jo pa pir na ti ti gri, v za ku li sju pa se sre èu je mo z mo no - po li, kli en t e li zmom in po go st o tu di s ko rup ci jo. Na ših me stnih upra vi te ljev sej mi me stnih pri lož n o sti ne za ni - ma jo, saj je po go s to že vna pr ej do go vor j e no, kdo, kje in ka ko bo gra dil in ka ko bo mo na te h te me ljih nak na - dno ute me l je va l i raz voj ne spre mem be. Po vst o pu v EU s e ra zme re ne bo do spre me ni le èez noè. Evrop s ki pro st or ski ka te ki zem (Evrop s ke pro st or - ske raz voj ne smer ni ce, ESDP) na vi dez no ne pri na š a ni - èe sa r no ve ga. Traj no stni raz voj , po li cen tri è nost, ko he - ziv nost, po u dar j a nje zma n jše va nja re gi o nal nih raz liè - no sti, pa var èe va nje z ener gi jo, ve lja va jav ne ga pre vo - za in po do bno so sta re zgod be. V Slo ve ni ji je po li cen tri - zem že zdav naj uš el z va je ti, saj ima mo veè kot 200raz voj nih sre diš è na ob èin skih, me dob èin skih in ce lo re gi o na l nih rav neh . Dr ža v o tvor nos t se je od nek daj ka - za la pri po se gih v pro stor in pri go spo dar je nju s pro sto - rom. Za kaj se naj ve èje pro stor s ke spre mem be do ga ja - jo pri Ni zo zem cih in Dan cih, za kaj se z n aj ve èji mi ur ba - ni mi ino va c i ja mi po stav lja jo me sta, kot so Lon don, Ber lin, Pa riz? A li gre zgolj za ve li kost m est in p o mem - bnost dr žav a li pa za na èin ra zmiš lja nja, spo so bnost or ga ni zi ra nja in ume tel nost vo de nja ter šir še ga me - ned ži ra n ja raz vo j nih po slov? Da nes je ja sno, da ni po - mem b en fi nan èni, tem ve è in te le k tu al n i ka pi tal, da manj v e lja ta m oè in ve li kost d r žav a li me st kot pro dor - nost idej, po djet ni ška or ga ni zi ra nos t in spo s o bnost lju - di, ki jih po ve z u je jo. La ni je v la pi da ri ju Na ro d ne ga mu ze ja v Ljub lja n i raz - stav lja lo me st o Ma ri bor svoj pro jekt ur ba ne g a raz vo j a, za ka te re ga je pre je lo med na ro dno priz na nje. Ma ri bor ome nja m o, ker je nje gov krov ni pro st or ski in raz voj ni do ku ment pre se gel obi èaj ne slo ven s ke okvi re me stne - ga na èr to va nja. Spo mi n jal je na av strij ski Gra dec, ki je v ra zme r ju do Du na ja uspel raz vi ti la stno iden ti te to in mo der ni po stin dus trij ski raz voj n i po ten c i al. To ni zgod - ba o ve li kem me stnem na èr tu, tem veè usme ri tev k di - na miè ne m u pro ce su ko o pe ra tiv n e ga na èr to va nja in us kla je va nja in te re sov, ki naj da jo Ma ri bo ru po do bo ak tiv ne ga pre u re ja nja me sta. Se ve d a tu di tu kaj ne gre brez po mem bnih raz voj nih di lem in opaz nih raz voj nih na pak. To da sku pna ide ja, ki vo di do smi sel ne nad - grad nje me stnih spo so bno sti, je v ma ri bor skem pri me - ru ven dar le tla ko v a na s si ste ma tiè no po tjo kva li te t nej - še ga usmer ja n ja raz vo ja in kom plek sn e re ur b a ni za c i je me sta. Kam nik je v na s pro tju z Ma ri bo rom ost al vpet v sta re spo ne dru žb e ne ga pla ni ra n ja in sla bo na èr to va ne ga ure ja nja pro st o ra. Ne koè se je na èr t o va lo pod krin ko ce lo vi t e ga usmer j a nja »ma t e ri al ne in dru žbe ne re pro - duk ci j e« in vse je bi lo za pi sa no v dol go roè nih pla nih. Re èi so bi le ne na va dno pre pro st e. Po tre bu j e mo to li ko in to li ko to varn, do njih mo ra mo sp e lja ti ce ste in ker za - nje po tre bu je m o de lav ce, mo ra mo zgra di ti sta no va nja, vrt ce, šo le, te le fon sko omre žje in ka na l i za ci jo. V raz vi - tem trž nem go sp o dar s tvu in ob raz vi ti pro st or ski de - mo kra ci ji po tre bu je m o ve li ko bolj kom ple k sen pri stop. Nje go vo iz ho di šèe te me lj i na ka ko vo stnem me stnem na èr t o va nju raz vo j a, obli ko v a nju kon ku ren ènih pro jek - tov in ak tiv nem pri vab lja nju lju di, ka pi ta la in po slov nih za mi s li. V tak šen pro ces mo ra j o bi ti vpe ti ta ko pro st or - ski na èr to val ci, ur ba ni sti, ar hi tek ti in tu di eko n o mi sti, upra v ni (me st ni) me ned žer ji kot no vo do bni trž ni ki , mo - de ra tor j i in ne po sre dni ak ter ji pro ce sne ga na èr to va nja me stne ga raz vo ja. Lah ko kaj tak šne ga pri èa k u je mo tu - di v Kam ni ku? Kam ni ško me stno j e dro že ne kaj èa sa umi ra na obr o - ke. Udar ci in ne spa met ne po te ze se vr sti jo dru ga za dru go in da nes je že mo go èe tr di ti, da gre pri t em za te - me ljno stro kov no ne zna nje in po li tiè no ne spo s o bnost. Se ve da ni Kam nik pri tem no be na po se bnost, po do - bne raz voj ne ne um no sti sre èu je t e na vsa kem ko ra ku tu di dru god. Kam ni ška ob voz ni ca je že pred le ti, po do - bno kot BTC v Ljub l ja ni, iz pra z ni la po slov no sre di šèe me stne ga je dra, ki že tra di ci o nal no mo ra ži ve ti s tr go vi - no kot te me l jno me st o tvor no de jav nos tj o. So se s ka Ma li grad, ki v par ter ju ob lju b lja no vo po slov no sre di - šèe z lo ka l i, bo do kon èno po ko pa la vsa kr šne po slov ne 13 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK fun kci j e Šut ne in po do bno ne um nost so na pra vi li v Ma ri bo ru, ko so z Len tom obu di li le vi breg Dra ve in hkra ti z Evro par kom na de sni stra ni v ve li ki me ri za pe - èa ti li uso do me stne ga sre di š èa. Tu je še kam ni ški Mer - ca tor , ki s svo jo lo ka ci jo ob Ljub l jan ski ce sti po me ni pov sem nes truk tu ri ran po seg v pro stor in pred stav lja mi ni me st no kon cen tra ci jo brez po ve za ve z dru gi mi me st ni mi po ten ci a li. Po do bno zgod bo lah ko sre èa mo na pr im er tu di v Ko pru in še bi lah ko naš te va li svo je vr - stne slo ven s ke in kam ni ške ne ga t iv ne ur ba ni stiè ne, ar hi t ek tur ne in raz voj ne vzpo re dni ce. Kaj to rej sto ri ti? Èe spet vza me m o slo ven sko pri me r ja - vo, po tem lah ko na pr im e r v Ljub l ja ni naj de m o ko pi co raz voj nih pro jek t ov, od ka te r ih ni pra ve ga uèin ka . V Kam ni ku nas p rot no ni ma mo ve li ko raz voj nih pro jek - tov, u èi nek pa je po do ben. Lo gi èen sklep bi bil , da ra z - voj nih pa pir jev ni ti ne po tre b u je mo, ker z nji mi me stne obla s ti na va d no ni ma j o kaj po èe ti . To da pro ble m i na - va dno ne ti èe v pa pir na tih ela bo ra tih, tem veè v spo - sob no st i nji ho v e upo ra be in vo de nju raz voj nih spre - memb. Kam nik bi po tre bo val naj pr ej so do ben raz voj ni pro gram ob èi ne, mo de ren stra te ški na èrt svo je ga sred nj e roè ne ga raz vo j a, vkljuè no z dol go roè no vi zi jo, kam in ka ko bo mo za pe l ja li me st o v na sled njem de set - le tju (2015) , èe že li m o re ši ti se da njo raz voj no kri zo. To se ve da ne sme bi ti ne kak šen po li tiè ni do ku ment, tem - veè usme ri tev me stnih in ob èin skih obla sti z ja sni mi pro gra mi, pro jek ti, te me ljni m i no sil ci, fi nan è ni mi in dru gi mi vi ri in pred vsem nad zo r ni mi me ha ni z mi za nji - ho vo ure sni èi tev. Èe je te me ljni cilj me šèa nov in dru gih so pot ni kov Kam - ni ka bla gi nja pre bi val cev, po tem to lah ko do se že m o sa mo s po ve èa njem lo ka cij s ke pri vlaè no sti me sta . Lo - ka cij ski fak tor ji ob se ga jo ta ko de mo gra f ske, go spo - dar ske, okolj s ke, in fra s truk tu r ne, sta no vanj s ke, uprav no-po li ti è ne kot tu di dru ge de lov ne, po djet ni š ke in so ci a l ne po go je živ lje nja . Kam nik bi mo ral do lo èi t i pri o ri tet na po dro èj a raz vo j a ob èi ne. So to èlo ve š ki vi ri in nji ho vo pri vab lja nje in za do volj stvo ali pa bo t o go - spo da r ski in po djet ni ški raz voj ? Bo mo sta vi li na spod - bu dno na rav no oko lje za sta no vanj s ko grad nj o ali pa so lah ko na še pre dn o sti tu di ure je n a ma te ri al n a in so - ci al na in fras truk tu ra, pri jaz n a in uèin k o vi ta ob èin ska upra va? Dol go r oè na vi zi ja Kam ni ka bi mo ra l a obra èu na ti s post in dus trij sko kri zo, stra te ške usme ri tve bi mo ra l e po ka za ti na te me l jna pri o ri tet na po dro èj a. Vse sku p aj bi mo ra l i za vi ti v kon kret ne pro gra me, po li ti ke in pro - jek te. To da pri t em ni kljuè na sa ma st ra te gi ja, tem veè vo de nje iz ved be nih ukre pov in me ned ži ra nje spre - memb. So do bni stra te ški pro jek t i za hte va jo sprem lja - nje, oce nje va nje in do pol nje va nje stra te ških usme ri - tev, ci ljev in ukre pov. So stra te ške usme ri tve, pro gra mi in pro jek ti us trez ni, uèin ko vi ti, uspe šni, ko ri stn i in traj - ni? Od go vo ri na ta vpra ša nja še le omo go èa jo , da pre - mo st i mo lok med uto p i jo in re al nos tj o, med že lja mi in mož nos t mi, ki lah ko usme ri jo raz liè ne in te re se v sku - pno re ko re al ne ga na èr t o va nja pri ho dno sti me st a Kam nik. 4.Na me st o za kljuè ka Ko je 26. 11. 2002 no vi newyorški žu pan Blo om berg, ki je na sle di l le gen dar ne ga Gu il li a ni j a, pre vzel me stno oblas t, je ja sno oz na nil, da je New York » od prt za biz - nis«. To s e je zgo di lo le ne kaj me se cev po ka tas tro fal - nem na pa du na WTC, ki je do te me ljev pr e tre sel me - sto. Do bro le to ka sne j e je no vi žu pa n s po vi š a njem me - stnih dav šèi n sko raj da ena ko pre tre s el svo je me šèa ne kot pred tem po ni gla v i te ro ri s tiè ni na pad. Še po se bej, ker je nje gov pred ho dnik re še val pro ra èun s ke te ža ve z ra ci o na li za ci jo stro škov, ve èjo pro duk t iv nos tjo me st ne upra ve in ne pre sta nim in po sto pnim iz bo ljše va njem ka ko vo s ti me st nih sto ri tev. Obo je no si s se boj po mem bno spo ro è i lo. Èe je me st o v kri zi, je edi na pra va re ši tev zanj po slov na pre no va in do dat n o pri vab lja nje biz ni sa, po djet n i ki in me ne d žer ji pa bo do za u p a li me st nim obla s tem, èe bo do sa me rav - na le kot do ber go spo d ar. Èe ob èi na ali me st o na èr t u je - ta po djet ni ško usm er je nost, èe v si v t em vi di jo dru gaè - no go spo dar no obna ša nje, èe tu di ad mi nis tra ci j a tr di, da bo bolj uèin ko vi ta in vsi pri t em po ve èu je mo bla gi - njo, po tem bo Kam nik de jan s ko po stal po djet ni ško me sto. Pri me ra je ze lo ame ri ška. Èe ne kaj ra ca kot ra - ca, ga ga kot ra ca in vsi vprek v tem v i di mo ra co, po tem je pred na mi ned vom no ra ca, èe prav je m or da ni smo pre poz na li na pr vi po gle d. Èe bo to rej Kam nik vi de t i kot po djet ni ško me sto, èe bo rav nal ta ko in bo do lju dje èu ti li spre mem be, po tem se de jan sko ne kaj spre mi - nja, èe prav se spr va te ga mor da ne bo mo ni ti do bro za - ve da li . To da èu de žev še lep èas ni pri èa ko va ti za vsa - kim vo ga l om, za to je nji ho v o do ka zo va nje v obi èaj ni kr - šèan ski tra di ci ji si la na tan èn o in po sto pno . Kam nik po tre bu je spre mem be in do njih ne bo mo pri - šli po sa mo dej ni po ti raz vo ja. Na dol gi rok s mo vsi mr - tvi, je ne koè za pi s al naj sl av nej ši eko no mist XX. sto le t ja lord Keynes. To z dru gi mi be se da mi po me ni, da v ži v lje - nju ne sme mo èa ka t i pre dol go in odla š a ti z odlo èi t va - mi, za to je do volj krat ko ob dob je, de jan s ko ta koj šnje ukre pa n je. Ukre pi se za èe n ja jo pri gla vi, pri vi zi ji in stra - te gi ji me sta, ki jo v kam ni ških ra zme rah mo ra nad gra - di ti kriz ni me ned žment, èe že li mo pre ma ga ti raz voj ne pa sti po stin dus trij ske kri ze. Kam nik brez kon ku ren - ènih po slov nih al ter n a tiv po sta ja, èe to že li m o ali ne, so ci a l no sme t i šèe zgo do vi ne, in to je uso dno spo ro è i lo da naš nje ga dne. In èe bi ra di od go vor na pre pro sto heming ways ko vpra ša nje, ko mu zvo ni jo zvo no vi, ni kar ne glej mo pre da leè in ne išèi mo vseh mo go èih iz go vo - rov. Zvo ni jo nam v sem i n ni ko gar dr u ge ga ni, ki bi nas odre šil uso dne le po te nji ho ve ga zve na in èu dež ne pre - va re, da mor da ven dar le od ne kod pri de sa mo dej na re - ši tev ex ma chi na. In ne èa kaj mo pre dol go, sa j ve ste, na dol gi rok ... 14 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK The re vi ta li za ti on of Kam nik and its econom y Summa ry Thro ug ho ut history , the struc tu r al de ve lop me nt of Eu - ro pe an ci ti es has be en de ter mi ned by the se arch for an op ti mum quality o f li fe; ur ban r enewal and r e vi ta li - sa ti on is a cen tral ele men t in that se arch to day. U r ban renewal is a com pel ling st rategy of ur ban de ve lop ment in ten ded to pre ser ve the eco no mic, so ci al and physical in te gra ti on of the ur ba n en vi ron ment in clu - ding a town’s cu l tu ral he ri ta ge and identity . Kam nik as an old in dus tri al cit y has fa ced eco no mic and so ci al de cli ne for so me de ca des. In tan dem with de in dus t ri a - li sa ti on, de ur ba ni s a ti on and so cio-eco no mic cri ses Kam nik has to co pe with cu mu l a ti ve pro blems con cer - ning eco no mic, so ci al , phys ical and en vi ron men tal de - sta bi li sa ti o n. The im pro ve me nt and re ha b i li ta ti on of the town cen tre for every day li fe, and th e pro mo ti on of dif fe rent com pa ti ble bu si ness, a re likely t o be the two ba sic ob jec ti ves of the ur ban renewal. Ma na ging Kamnik’s p ost-in dus tri al cri ses wi ll requi re the for mu - la ti on and im ple m en ta ti on of so me form of stra te gi c plan ning and in clu de spe ci fi c en tre pre ne u ri a l plan (Kam nik as en ter pri sing town) a nd the us e of eco no - mic de ve lop ment to fa ci li ta te ma in te nan ce and ot her so ci al and re ge ne ra ti on ac ti v i ti es. New types of ma na - ge ment to ols and a p pro a ches are r equired in or der to su sta in the q uality of our hi sto ric tow n cen tre, a va lu a - ble as set in t erms of our s ha red he ri ta ge and fu tu re identit y. 15 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK 16 tsondohirp ni tsojnades – kinmaK Dr. Ma ri ja Klob èar Glas be no n a ro do pi sn i in šti tut ZRC SA ZU Ljub lja na Kam ni è a ni v Ste le t o vih za pi si h ljud ski h pe smi Slo ven c i in ve li ka av strij ska ak ci j a zbi ra nj a ljud sk ih pe smi V za èet ku 20. sto le tja je na ro de Av stro-O gr ske po ve za - la po mem b na ak ci ja zbi ra n ja ljud skih pe smi, ki na vi - dez ni ime la ni èe sar sku pne ga s po li tiè ni m i strem lje nji. Po bu d o za zbi ra nje je da la du naj sk a del ni ška dru žb a Uni ve s al-Edi ti on, ki se je odlo èi l a, da bo zbra la »bi se re« pe smi vseh na ro dov de dnih de žel Av stro-Ogr ske in jih iz da l a pod sku p nim na slo vom Das Volk sl i ed in Öster - reich. Pri pe smih ne bi zbi ra li sa mo be se dil, tem veè tu - di na pe ve, kar j e bi la no vost, 1 iz da ti pa so jih na me ra - va li z iz vir nim be se di lom in z nem škim pre vo dom . Ak ci jo je pod pr la dr ža va, ki se je za ve da l a po me na te - ga pro jek ta: z raz kri va njem pe sem s ke de di šèi ne po sa - miè nih na ro dov bi na mreè lah ko pre mo s ti li na ci o na l ne pro ble me, saj bi bo ljš e poz na va nje la stne kul tu re in kul tu re bliž nj ih lah ko pri po mo glo k bo ljš e mu med se - boj ne mu ra zu me va nju na ro dov v dr ža v i.2 Po za slu gi po me m bn e ga av strij ske g a ra zi sk o val ca ljud skih pe - smi, dr. Jo se fa Pom mer ja, je ak ci jo mi ni strs tvo za uk in bo go èas tj e le ta 1904 tu di pre vze lo, 3 in si cer v o r ga ni - za cij s kem in fi nan ènem po gle du. Za vo de nje ak ci je je mi ni st rs tvo po po sa mi è nih de že - lah or ga ni zi ra lo us trez ne de lov ne od bo re. Slo ve n ski de lov ni od bor je mi ni s trs tvo za bo go èas tje in na uk ime - no va l o z de kre tom 23. ok to bra 1905. 4 Se stav ljen je bil ta ko, da so èla ni skr be li za po sa mi è ne de le slo ven s ke - ga ozem lj a. Vod st vo je bi lo po ver j e no slo ven ske mu vse u èi li ške mu pro fe sor ju v Grad cu dr. Kar lu Štre klj u, nje gov na me stnik in poz ne je na sle dnik pa je bil dr. Ma - ti ja Mur ko. Od bor je, ta ko kot osr ed nji od bor na Du na ju, za ob ve - šèe nos t po skr be l s pri pra vo us trez ne ga pro pa gan dne - ga gra di va. Pr va so bi la Osnov n a na èe la za pu bli ka c i jo »Av strij sk e Na ro dne Pe smi«, ki jo na me r ja iz da ti c. k. mi ni s trs tvo za bo go èas tje in na uk. 5 Osnov nim na èe - lom je sle di la t. i. Pov pra šal na po la; tu di ta je, ta ko kot Osnov na na èe la, sle di l a Pom mer je vi m spi som. Te mu je sle dil tre tji do ku m ent, ob šir n a Na vo di la in vpra ša nja za zbi ra nj e in za pi so va nje.6 Pra vi od ziv n a ak ci jo pa je pri ne sla še le ob ja va èlan k a z na slo vo m Na bi r aj te na ro - dne pe smi v Mo hor je vem ko le dar ju za le to 1908. 7 Mo - hor jev ko le dar j e pri šel ob kon cu le ta 1907 v r o ke 79.146 na roè ni ko m.8 S po sre do va nj em Mo hor j e ve dru žbe je vest o zbi ra nju pri šla med pre pro ste lju di. Zbi ra l ci, ki so se od zva l i na ak ci j o, so bi li ve èi no ma naj - bolj izo bra že ni ali raz gl e da ni lju dje v kra ju . Za vsa ko za - pi sa no pe sem s o do bi li eno kro no. Med zbi ral ci je bi lo naj veè uèi te l jev, in si cer pet najs t, or ga ni st ov je bi lo de -set, v zbi r ko pa j e vklj u èe nih tu di ve li ko za pi sov s ta rej - ših or ga ni stov. Pet za pi so va l cev je bi lo di ja kov, med za - pi so val ci pa sta bi la tu di dva ura dni ka. E den od teh je bil Fran ce Ste le iz Kam ni ka.9 17 ajigolontE – evarpzaR Pr vi pe vo vo dja Li re, Fran ce Ste le (1855–1924), je z za pi s i ljud s kih pe smi med kam ni š ki mi me šèa n i do ka - zal, da j e ljud ska pe sem ži ve la tu di v me stnem oko lju. /Fran ce Ste le v èa su, ko je za ra di ne oz drav lji ve bo lez ni že ze lo osla bel. Ar hiv Pr ve ga slo ven ske ga pev ske ga druš tva Li ra v Kam ni ku./ 1Prav zbi ra nje in ob jav l ja nje ljud skih pe smi brez me lo dij do da nes na mreè pov zro èa zmot no pred sta vo o tem, da so se ljud ske pe smi re ci ti ra le. 2Ta ko da nes ra zu me jo to ak ci jo tu di na sle dni k i nek d a njih de žel nih de lov nih od bo rov v Av stri ji (In ter pre ta ci ja ak ci je Hun dert Ja hre Österre ichisches Vo lksliedwe rk v do pi su Österrei chisches V olksliedwerk n a Du na ju z dne 14. ap ri la 2003, pov ze ta po Mo rit zu Csákyju). 3Ma ti ja Mur ko: Ve li k a zbir k a slo ven s kih na ro d nih pe smi z me lo di ja mi, Et no log III/1929, Ljub lja na 1929, str. 7–8. 4Jo sip To min šek: Pr vo se stav n o na bi ra nje slo ven ski h na ro dnih na pe vov, Èa so pis za zgo d o vi no in na ro do pi sje XXXII, Ma ri bor 1937, str. 308. 5Osnov na na èe la za pu bli ka ci jo »Av strij ske Na ro dne Pe smi«, ki jo na mer ja iz da t i c. k. mi ni strs tro za bo go èas tje in na uk, Za druž na ti skar ni ca, Ljub lja na 1906, 8 str. 6Na vo di la in vpra ša nja za zbi ra n je in za pi so va nje na ro dnih pe smi, n a ro dne g od be, na ro dnih ple sov in šeg , ki se na na ša jo na to, Ljub lja na 1906, 36 str. 7Ko le dar dru žbe sv. Mo hor ja za le to 1908, Ce lo vec 1907, B, str. 33–36. 8Ko le dar dru žbe sv. Mo hor ja za le to 1908, Ce lo vec 1907, A, str. 133. Za pi so va nje ljud skih pe smi je bi lo to rej od vi sno od od - zi va zbi ral cev, saj se na ne ka te rih po dro èjih ni od zval nih èe. Raz lo gi so bi li ose bni al i pa, ta ko kot na p r im er na Ko ro škem, po li tiè ni. Po leg te ga je tu di sam od bor zbi ra nje sku šal usme ri ti v kra je, kjer je bi la ljud ska pe - sem še ze lo ži va. Ob tem s o po u dar ja li, da je po tre bno »kra je, kjer na ro dna pe sem sa mo še ži vo ta ri , /…/ pre - pu sti ti v pre i s ka vo ene mu ali veè stro kov nja kom .«10 Naj raz vi tej še ob mo èje Slo ve ni je po tem mne nju s sta li - šèa ljud ske pe smi ni bi lo za ni mi vo . Re zul ta ti ak ci je, ki je fond slo ven skih ljud skih pe sm i obo ga t i la z 12.937 za pi si, pa s o po ka za li, da so s e prav na tem po dro èju ohra ni le ne ka te re naj bo lj za ni mi ve pe smi. Pri tem ima prav Kam nik po se bno me st o. Kam nik kot iz ziv za za pi so va nj e ljud sk ih pe smi Fran ce ta Ste le t a, pe vo vo djo kam ni ške ga pev ske ga zbo ra Li ra, je kot mož ne ga zbi ral ca ali in for ma tor ja le ta 1907 v iz pol n je ni pov pra še val ni po li or ga n i za cij ske m u od bo ru pri po ro èil že c.-kr. so dni pri stav Ka rol Be zeg. 11 Fran ce Ste le se je po va bi l u Od bo ra za na bi ra nje slo - ven skih na ro dn ih pe smi z na pe vi s pr vi mi za pi si od zval le ta 1909. Tu di nje ga je ver jet no spod bu dil èla nek v Mo hor je vem ko le d ar ju, saj je bil med ti sti mi 297 fa ra ni kam ni š ke žu pni j e, ki so bi li èla ni Mo hor j e ve dru žbe in so tu di pre je li Mo hor je ve knji ge .12 22. ma ja le ta 1910 je po slal v Ljub lja no 75 pe smi,13 ki so jim k ma lu sle di li na sled n ji za pi si. Ste le je bil to rej eden od manj št e vil nih za pi so val cev iz osred nje Slo ve ni je. Pe smi, ki jih je za pi sal, pa kljub te - mu ne bi bi le niè po se bne ga, èe ne bi bi le za pi sa ne v nek meè kem oko lju , v me st u. V nas p ro tju z iz kuš nja mi , ki ljud s ko pe sem po ve zu je j o s po de že ljem, na mreè ti za pi si od pi ra jo vpra ša nje ob sto ja ljud ske pe smi med me šèa ni. Fran ce Ste le je za èel za pi s o va ti med svo ji m i so me š èa ni brez po se bne g a ra zmi sle ka o tem, kaj si sam pred stav lja kot lj ud stvo, na rod in kaj kot lj ud sko, te daj ime no va no na ro dno pe sem, i n kaj si j e te daj pod te mi poj mi pred st av lja la jav nost : ni se na mreè spra š e - val, ali je pri me šèa nih mo go èa lju d ska pe sem al i ne. Fran ce Ste le se je ro dil 5. de cem bra le ta 1855 v Kam - ni ku na Šut ni. Po izo braz bi je bil uèi telj, ven dar je ve èji del s vo jih slu žbe nih le t pre bil kot pi sar. Bil j e pr vi zbo ro - vo dja Li re, ki jo je z ma njši mi pre ki ni tva mi vo dil do le ta 1920. Ra zen Kam ni ka je na mreè poz nal pred vsem Pr i - mor sko, kjer s e je dalj èa sa tu di za dr že val.14 Kot Kam - ni èan in zbo ro vo dja Li re je imel do volj mož no sti sli ša ti pe sm i ta ko v vsak da njem živ lje nju kot med svo ji mi pev ci, ki so bi li te daj ugle dnej š i me šèa ni. 15 Raz loè ka med en im in dr u gim ni è u til. V pi smu, ki ga je pri lo žil od - po sla nim pe smim, je med dru gim za pi sal: »Na š na rod ima res bo ga t o za lo g o na ro dnih pe sm i in dru ze g a na - rod ne ga bla ga. Imam tu di na bra ni h mno go iz re kov, pri - m er, zb ad ljivk in t. d . to da èa sa mi pri ma njku je, da bi vse zbr al in liè no uvr stil. – P a bo že pri šlo.«16 Pri tem je imel Ste le go to vo pred oè mi svo je so me šèa - ne, med ka te ri mi je pre ži vel ve èi no živ lje nja . Kam nik kot maj hno me sto s po se bno stru k tu ro je bil na mreè za Ste le ta do vo lj »na ro den«,17 da je tu za èel za pi so va ti ljud ske pe smi. Kljub ti stim ele m en to m, s ka te r i mi sose Kam ni èa ni že le li lo èi ti od kmeè ke ga za le dja me sta , je Ste le kot do ber poz na va l ec kul tu re me šèa nov na - mreè na šel tu di se sta vi ne, ki so Kam nik opre de lje va le kot sku pnost , kjer je moè na j ti »iz vi re na ro do ve kul tu - re«, to rej ljud sko kul tu ro . Fran ce Ste le to rej go vo ri o na - ro du, o Sl o ven cih, i n si cer ne gle de na so ci al ne in po - klic ne raz loè ke. Kam nik je Ste le tu po nu ja l do volj raz lo gov za tak šen pri stop: Kam ni èa ne sta na mreè nav zven opre de lje va li moè na na ve za nost na iz ro èi l o in na ro dna za ves t hkra - ti.18 Na ve za nost na iz ro èi l o ni bi la sa mo del du hov ne po do be me sta , tem veè je me šèa nom nu di la po memb - ne ma te ri al n e ugo dn o sti in jim za go tav lja la us tre ze n po lo ž aj na dru žb e ni les tvi ci, na ro dna za vest pa je us - tre za la so do bni pred st a vi o ugle dnem me šèa nu. Tež ko je re èi, al i so bi le lju d ske pe smi, ki jih j e med Kam ni èa - ni za pi s al Fran ce Ste le, iz raz pre pro st e na ve za no sti na iz ro èi l o, ki se je po ve zo va la s »pur gar s tvom« , ali so bi le od sev iska nja ti stih ele men tov »na ro dn e ga«, ki jih je v èa su po u dar j a nja na ro dne za ve sti od me šèa n ov pri èa - ko va l a dru žba .19 Še te žje je ugo tav lja ti, ali se je te ga za - ve dal tu di za pi s o va lec sam. 18 ajigolontE – evarpzaR9Ar hiv Glas be no na ro do pi sne ga in šti tu ta ZRC SA ZU, Zbir ka OSNP. 10 Osnov na na èe la, Ljub lja na 1906, str. 8. 11 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, Iz pol nje na pov pra še val na po la o na ro dnih pe smih, na ro dni god bi in na ro dnih ple sih, iz Kam ni ka od po sla na dne 27. 3. 1907. 12 Ko le dar dru žbe sv. Mo hor ja za le to 1908, Ce lo vec 1907, A, str. 77. 13 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP 131, sprem ni do pis k od po sla ne mu gra di vu z dne 22. 5. 1910. 14 Li ra 1882–1982, Kam nik 1982, str. 11; Fr an ce Ste le je umrl 5. 6. 1924 v Kam ni ku. Po go sto ga za me nju je jo s so i me n ja kom in mlaj š im so do bni ko m, umet n o stnim zgo do vi nar jem dr. Fran ce to m Ste le tom iz Tu njic, ki je pri lož no stno prav ta ko za pi so val ljud ske pe smi, ven dar brez me lo dij. 15 Li re se je vse d o 2. sve tov ne voj ne dr žal vzde vek »fra kar ska «, to rej me šèa n ska. Ohra nj e ni sez na mi ozi ro ma fo to gra fi je pev cev vse od na stan ka ta vzde vek opra vi èu je j o (nav. de lo, str. 15–34) 16 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 131, sprem ni do pis k od po sla ne mu gra di vu z dne 22. 5. 1910. 17 Iz raz »na ro den « tu mi sli m kot soz na è ni co za »ljud sko«, ne kot ne kaj, kar je bi lo s po se bni mi na me ni na re je no »za na rod« (na pr im er èi tal ni ce, bé se de itn.). V tem po me nu b es e d o »na ro d« upo ra b lja tu di Ste le (Ar hi v GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 131, sprem ni do pis k od po sla ne mu gra di vu z dne 22. 5. 1910). 18 O tem ob šir n e je Ma ri j a Klob èar: Tran sfor ma ci ja me šèan ske za ve sti v Kam ni ku, Tra di ti o nes 30/1, Ljub lja na 2001, str. 253–278. 19 V tem èa su je bi lo kot iz raz is ka nja in po u dar ja nja »na ro dne ga« v Kam ni k u v Na ro d ni èi tal n i ci že veè raz st av »na ro dnih sta rin«, ki jih je pre d vsem iz zbir ke Na ro dne èi tal ni ce pri re jal njen gar de ro ber Jož ko Ste le, brat za pi so val ca Fran ce ta Ste le ta in hkra ti eden od nje go vih pev cev v teh za pi sih. Na ži vos t ljud ske pe sm i v Kam ni ku sta go to vo vpli va li ve li ko st in struk tu ra me sta. Kam n ik je na mre è kljub raz vo ju in dus tri je in tu ri zma ostal maj hen, saj je ime l v èa su Ste le to vih za pi sov 2262 pre bi val cev. 20 Gle de na to, da j e imel t e daj s » pred kra ji«, z no vej ši mi pred mest - ji, pri klju èe ni mi sre di 19. sto le tja, 351 hiš (od te ga sta - ro me sto s pr ed mes tji 262 h iš),21 je ra zum lji vo, da je b i - la go sto ta pre b i val stva ve li k a. Gra di tev no vih sta no - vanj je bi la ze lo po èa sna: n o vi na se ljen ci so si na mreèpri za de va li pri ti do »pur gar ske« hi še s po se bni mi pra vi - ca mi, do tlej pa so ra je sta no va li pri me šèa nih. Le ta 1913 j e ta ko v Kam ni ku veè kot po lo vi ca, 1 83 po se - stni ko v, od da j a la sta no va n ja. Pri tem so bi li na jem ni ki 19 ajigolontE – evarpzaR 20 Spe zi a lort sre per to ri um der österreichischen Länder. VI: Kra in, Du naj 1919, str. 97. 21 Prav tam. Ve li ko ljud skih pe smi, za pi sa nih v Kam ni ku, po sre dno iz ra ža raz gi ba nost živ lje nja me šèa nov, v »fren tar ski« pe smi pa to spo ro èa jo tu di vse bi na in oko li šèi ne, kjer se je p e sem pe la: to pe sem so pe li, ko so kot po moè ni ki od ha ja li »v uk« n a tu je, »v fr ent«. /GNI ZRC SA ZU, Ar hiv Od bo ra za na bi ra nje slo ven skih na ro dnih pe smi, št. 6151/ veè krat pre mož nej ši ali ugle dnej š i od la stni kov sta no - vanj. 22 Me šèan ska kor po ra ci ja je hkra ti z dru gi mi ma - te ri al ni mi ugo dnos tmi pov zro èa la ve èjo na ve za nost na sta ro me šèan sko iz ro èi lo, èe prav so se me šèa ni pred - vsem ob kon cu 19. sto le tja za èe l i po na š a ti tu di z na ci - o nal no za ves tjo. Go sto ta na se lj e no sti in maj hn ost me sta sta pov z ro èa - li, da so se Kam ni èa ni med se boj do bro poz na li in s e kljub raz slo je no s ti med se boj po ve zo v a li na raz ne na èi - ne, z vklju èe va njem v druš tva in z or ga n i zi ra n im dru -žab nim živ lje njem, pa tu di ne for mal no. Ne for ma l no dru že nje me šèa nov pa je bi lo prav za ra di pes tro s ti dru - ža bn e ga živ lje nja, ki je ime lo v ve li ki me ri or ga n i zi ra ne obli ke, nav zven vi de ti ne po mem bno. Ude le že va nje druš t ve nih pri re di t ev je na mreè me šèa nom hkra ti da - ja lo ve èjo dru žbe no ve lja vo. Nav zve n so se ta ko opre - de lje va li s ti stim, kar je bi lo dru žbe no od mev nej še: za ugle dne ga me šèa na je bi lo ne kaj pov sem dru ge ga, èe 20 ajigolontE – evarpzaR 22 Ma ri ja Klob èar: Kam ni è a ni med iz ro è i lom in so do bnos tjo, Ljub lja na 1998, str. 78–79. Zna na za bav lji c a o kam ni ških pur gar jih, ki je v Ste le to vem za pi su ohra ni la tu di me lo di jo, iz ra ža odnos oko li èa nov do me šèa nov, pe li pa so jo tu di v me stu. /GNI ZRC SA ZU, Ar hiv Od bo ra za na bi ra nje slo ven skih na ro dnih pe smi, št. 11.179/ se je kot èa stni èlan z va bi lom v ro ki po ja vil v pr vih vr - stah na bé se di Na ro dne èi tal ni ce ali na se ji tak šne ga druš tva kot od bor nik, kot pa èe j e za pel v kro gu pr i ja te - ljev. Èe prav je ime lo for mal no dru ža bno živ lje nje ve èjo ve - lja vo, se me šèa ni te mu vre dno te nju ni so po pol no ma po dre ja li. To je ve lja lo za pet je in igra nje v go stil nah in za ne ka te r a praz no v a nja, pred vs em za go do ve. Ne for - mal no pet je po me stu ob poz nih ve èer nih urah pa ni bi - lo le ne za že le no, tem veè tu di kaz no va no, o èe mer pri - èa jo pri to žb e v po li cij skih za pi sih. 23 Pet je in igra nje v za se b nih kro gih pa ni ni ko gar mo ti l o, ven dar je tak šno po ve zo va nje ve lja lo le za do lo èe ne dru žbe ne sku pi ne in je raz kri va l o le do lo èe ne dru žbe ne slo je. Med nje so so di li tu di Èe hi, ki jih je bi lo pred vsem za ra di in dus tri je ve li ko; na za se bnih dv o ri šèih so s e ob sku pnem mu zi - ci ra nju zbi ra li pred vsem v pred mes t ju Gra ben. Sá mo pet je v za se bnih kro gih, pred vsem pet je ljud s kih pe - smi, pa bi bi lo pov sem p o zab lje no, èe ne bi bi lo Ste le to - vih za pi sov. Pev ci v Ste le to vih za pi sih – me šè a ni ali po de že la ni? Pri za pi so va nju pe smi je Fra n ce Ste le, ta ko kot vsi za pi - so val ci v tej ak ci ji, upoš te val na vo di la, ki jih je na re k o - val Od bor za na bi ra nje slo ven skih na ro dnih pe sm i. Za - pi se je oprem ljal z naj nuj n ej ši mi po dat ki o pev cih, ki jih je tu in ta m le i z je mo ma do pol nil z do dat ni mi opom ba - mi. Zbra n e ga gra di va Kam ni è a ni ni so poz n a li, saj je bi - lo last mi ni strs tva, ki je ak ci j o tu di pla èe v a lo.24 Fran ce Ste le je Od bo ru za na bi ra nje slo ven s kih na ro - dnih pe smi z na pe vi v Ljub lja ni v le tih 1909 in 19 10 po slal 283 pe smi. Za pi so val je pred vsem v Kam ni ku, ne kaj pe sm i pa so mu za pe l i oko li èa ni. Pri za pi so va nju si je po ma g al z vi o li no, o èe mer pi še v pi smu pro fe s or ju An to nu Štr i to fu: »… Ho dim, k a dar im am èas, po de že li in jih na bi ram. Go sli mi pri de jo ze lo prav, ker drug in - štru ment s sa bo vla èi ti, bi bi lo ne mo go èe …«25 Kra ji iz vo ra pe smi, na ve de ni pri po sa miè n ih Ste le to vih za pi sih, so pri opre de lje va n ju pov zro è a li naj veè te žav. Pri ne ka te rih dru gih za pi so val cih v tej ak ci ji na mreè na - ve de n i kra ji po me n i jo kraj za pi sa pe smi, ne sa mo roj - stni kraj p ev ca. Iz ka za lo se je, d a Ste le to vo pi smo, ki ome nja za pi so va nje po de že li ,26 prav za pr av za va ja: Ste le je pev ce, ki so pr i šli od dru god, na šel v s a mem Kam n i ku. Èe sta na pr im e r sku paj za pe li pev ka Re za Grk man iz M e kinj, za ka te ro se j e iz ka za lo, da je v èa su Ste le t o vih za pi sov že pet de set let ži ve la v Kam ni ku, in pev ka Ma ri ja Gr da lo va iz Ru dni k a,27 je ja sno, da je b i la pe sem za pi sa na v Kam ni ku. Pr av ta ko bi Ste le, èe b i na pr im er od pev ke Je re Pen gov pri po ve dne pe smi res za pi sal v Iha nu, 28 go to vo v pev s ko iz jem no bo ga t em Iha nu za pi s al pe smi tu di od dru gih, sta rej ših pev cev. Naj p o mem bnej š i za pi so va lec v okvi ru te ak ci j e, or ga - nist Fra n ce Kra mar, j e na mreè v Iha nu v tem èa su za pi - sal 54 pe smi.29 Te na ved be to rej veèinoma po me ni jo sa mo kraj roj stv a pev ca, ki j e si cer ži vel v Ka m ni ku. Ta ko se je iz ka za lo, da so bi li kam ni šk i za pi si na re je ni v sa mem me stu inda opom be, od kod je do lo èe ni pe vec, oz na èu je jo sa - mo kraj, kjer je bil pe vec ro jen, pa š e pri tem S te le ni bil ve dno do sle den. Vseh pev cev je bi lo tri in šti ri de set. To so bi li: Franc Ben - ko viè, Alojz Ben ko viè iz Bla go vi ce , Ur šu la Bol te, Fra ni - ca, Iva na in Ma ri ja Bre ži è e va, Jo že in Loj ze Do lin šek s Pe ro v e ga, An to n Gre go riè iz Šem pa sa, Ma ri ja Gr da lo va iz Ru dni k a, Re za Grk m a no va iz Me kin j, Jo si pi n a Ha ce, roj. Ste le, in Jo si pi na Ha ce ml., Ma ri ja Hor va to va s Kri - ža pri Ko sta nj e vi ci, Ma ri ja Hu ta že va, Ka ta ri na In gliè iz Vol èje ga Po to ka , Jo sip Jan ko, Re za Ke pi è e va, Ma ri ja Ko flar j e va, Gre go r Krat nar , Je ri ca Krat nar je va iz Kraš - nje, Blaž L o gar, Jo že Mi se tiè iz Brn ce pri Be lja ku, Ma ti - ja Oz biè, Ma ri ja Pen gla va s Hom ca, Iva na Pirc , An ton Pirc iz Tu njic , Je ra Pen go v iz Iha na, He le na Po gaè n i ko - va, Len èi ka Po gaè n i ko va, Iva na Po go r el èe va iz Bla go vi - ce, Fran èi ška Rom ša ko va iz Tu njic, Fran ce Sle vec iz Pra prot ne ga in Re za Sle vec, roj. Ko želj, iz Sta ho v i ce, Fran ce Sta re iz Do ba, Ana St e le, roj, Kon ci lja, Ma ri ja, Fran ce in Jo že Ste le, Ol ga Šle gel iz Hras tja pri Piv ki, Pe - pi ca To mi n èe va , An to ni ja Trav no va in Ana Tr pin èe va .30 Ime na pev cev in na ved be roj stne ga kra ja so glav ni po - dat ki, s ka te ri mi je Ste le opre mil svo je za pi s e, ven dar ne ve dno. Ta ko pri ne ka te rih pev cih na va ja, od kod so, na pr im er: »Za pe l a ko ro ški Slo ve nec z Brn ce pri Be lja - ku, Jo že Mi se tiè, in go ri ški Slo ve n ec An ton Gre go riè iz Šem pa sa, oba dra go n ca«, »Za pe la 51 let sta ra Ma ri ja Hu ta že va iz Kam n i ka«, »Za pel Jo sip Jan ko v Kam n i ku«, »Iva na Po go rel èe va , do ma iz Bla go vi ce, 73 let; pe sem pel njen oèe«. 31 Kra jev ni iz vor pev ca je bil to rej ve èi no - ma ja sno opre de ljen, vèa si h je na ve de no tu di, od ko ga se je pe vec pe smi na u èil. Te že, mar si k daj ce lo ne mo - go èe, pa je bi lo ug o to vi ti, kaj roj stni kraj p o me ni ozi ro - ma to, ali je b il pe vec v K am ni ku sa mo z a kra tek èas ali pa se je v Ka m nik st al no na se lil, bo di si s po ro ko ali ka - ko dru ga èe. Za ra zu me va nje ljud ske pe smi v me stu se mi je p ra vil - no ovre dno t e nje kra ja iz vo ra zde lo ze lo po mem bno, po se bno za to, ker je bi lo po ve zo va nje me st ne ga oko lja in ljud s ke pe smi do kaj ne na va dno. Za ra di èa sov ne od - 21 ajigolontE – evarpzaR 23 Po li cij ski za pi si ko t del t. i. spl o šnih spi sov (ZALj, KAM 102, Splo šni spi si). 24 Gra d i vo slo ven sk e ga od bo r a je zbi ra la Glas be na ma ti ca v Ljub lja ni, kje r je bil t u di njen pred se dnik Ma tej Hu bad, si cer pa je bi lo last mi ni strs tva za uk in b o go èas tje na Du na ju. 25 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, ma pa 131, pi smo z dne 14. 7. 1910. 26 Prav tam. 27 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, št. 655 3. 28 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, št. 6425, 6431, 11.167, 11.168 in 11.170. 29 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP. 30 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP. 31 Opom be k pe smim GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, št. 642 1, 6423, 6200, 6459. da lje no s ti mi je bi lo pri opre de lje v a nju pev cev v po moè pred vsem ar hiv s ko gra di vo, za ne ka te re pev ce pa je bi - lo moè do bi ti po dat ke tu di na te re nu . Pr vo po do bo sem si us tva ri la s po mo èjo ne u r a dne ga me stne ga po pi sa pre b i val stva Kam ni ka iz le ta 1900 in sta tu sov ani ma - rum žu pni je Kam nik iz te ga èa sa.32 Na ta na èin je bi lo moè ugo to vi ti kra je v ni, del no pa tu di so ci al ni iz vor le za ne ka te re pev ce, ki jih ome nja Ste le. Poz ne je sem manj ka jo èe po dat ke sku š a la do pol ni ti s Po se l skim za - pi sni kom ob èi ne Kam nik, 33 ven dar so prav po dat ki iz Po sel ske ga za pi sni ka po pol no ma spre me ni li mo jo pr - vot no oce no Ste le to ve g a za pi so va nja ozi ro ma pre so jo nje go vih pev cev. Na pod la gi pr vih dveh sku pin do ku me n tov, to rej po pi - sa pre b i val stva in sta tu sov ani ma rum , sem za ne ka te - re pev ce lah ko ugo to vi la, kaj po me ni j o na ved be kra je v - ne ga iz vo ra . Ja sno je bi lo, da so ne ka te ri pev ci ži ve li v sa mem me stnem sr e di šèu, v Me stu, za dve pev ki, za Jo že fo To minc in An to ni j o Tra ven,34 je po leg te ga ja - sno, d a sta bi la nju na oè e ta la stni ka me šèan skih hiš z vse mi me stni mi pra vi ca mi, to rej ugle dna me šèa na. Me stne pra vi ce, s t em pa tu di sta tus ugle dnih me šèa - nov, so ime li tu di ne ka te ri dru gi pev ci iz pred me st ij, pred vsem v me stu te daj že sko raj ize na èe nem pred - mes tju Šut na. Iz za pi sov je ra z vi dno, da je ve li ko pev cev, pred vsem pevk, v Ka m nik pri šlo od dru god. Kot je moè skle pa ti iz ome nje ne ga ar hiv s ke ga gra di va , je ve èi na pri se l je nih pevk, ki s o pe le Ste le tu, pri šla v Kam nik pred vsem s po ro ko, ne ka te r i pa so v me st u ži ve li kot pod na j em ni - ki, go sta è i, in se pre živ lja li kot »za se b ni ki«. De lež Kam - ni èa nov, ki so se po ro èi l i z oko li èa n ka mi, je bil te da j nam reè še ve dno ze lo ve lik, èe prav je v tem ob dob ju v pri mer ja vi s pre te klos tj o na ra slo šte vi l o pri me rov, ko sta se v K am nik pri se li la oba za kon ca.35 S po ro ko so v Kam nik pri ha ja li naj ve è lju dje iz oko li ce. V živ lje nje me sta se ni so vkl ju èe va li vsi ena ko, kar od - se va tu di v Ste le to vih za pi sih. Za pev ko Te re zi jo Grk - man Fran ce Ste le ob vseh za pi sih p e smi na va ja, da je iz Me kinj, iz dru gih ar hiv skih vi rov pa je raz vi dno, da je ob za pi su pe smi že pet de set let ži ve la v Ka m ni ku, in si - cer kot že na Ja ne z a Grk m a na, la stni ka hi še na Šut ni št. 12. 36 Ta ko je vp ra ša nje, èe s o nje no glas be no ob - zor je obli ko va l e sa mo Me ki nje: v pet de set ih le tih je, gle de na svo je za ni ma nje za ljud s ko pe sem, go to vo spoz na la vsaj del ljud skih pe smi, ki so jih pe li v Kam ni - ku, hkra ti pa so se ver jet no s pe smi mi, ki jih je pe la, sez na ni li tu di ne ka te ri Kam ni èa ni. V nas pro tju s tem za pev ko Ur šu lo Bol te Fra n ce Ste le pi še, da je iz Kam ni ka, po sta tu su ani ma rum in po pi su pre bi val stva pa je ja sno, d a je bi la ro je na v Lo ki pri Men gšu, se ob po ro ki z moj strom v sm o dni šni ci, prav ta ko pri se l jen cem, pri se l i la v Kam nik, 37 kjer je o prav - lja la slu žbo ba bi c e. Dru ži n a je sta no va la pri ugle dn em tr gov cu Al bre htu v Me stu, 38 na Tr gu, kot ug le dna b a bi - ca pa je ime la Ur šu la Bol te z ljud mi ze lo ve li ko sti kov; na je ma li so jo tu di naj pre m ož nej ši. Kot vdo va se je po - tem, ko je l e ta 1916 ene mu naj po mem bnej ših ka m ni - ških tr gov c ev, no žar ju Iva nu Kos chi er ju, umr la že na, zno va po ro èi l a39 in se uve lja vi la v naj u gle dn ej ši kam ni -ški dru žbi. Ste le jo je na ve del kot Kam ni èan ko, njen odnos do l jud ske pe smi p a je g o to vo zaz na mo val njen roj stni kraj. To je Ste le po ne kod ce lo iz rec no na ve del, kot na pr im er: »Pe sem od ci ga nov /…/, ka te ro zna od ze lo sta rih lju di« ali »Ro jen sem pr i Ljub ljan ci /…/ , ka te - ro zna od s vo jih de dov«. 40 Spre mi n ja nje kra ja bi va nja je to rej v tak šnih pri me rih po me ni l o tu di spre mem bo so ci a l ne ga po lo ža ja, to rej dru že nje z dru gi mi lju d mi kot do tlej. Èe prav s o lju dje ta ko po vzp o nu na dru žbe ni les tvi ci še ve dno zna li pe - smi iz otro š tva – in jih Ste le tu tu di za pe li, ni ja sno, èe so ime le te pe smi v no vem oko lju de jan sko kak šno vl o - go v nji ho vem živ lje nju, to rej ali so jih v no vem ok o lju pe li ali pa le ohra nja li spo min n a nje. Èe prav je za opre de lje va nje pe smi kraj roj stv a ze lo po - mem ben, se je ob po glob l je nem spoz na va nju opi ra nje na Ste le t o ve na ved be kra ja roj stv a pre vcev zde lo ve - dno bolj re la t iv no. Ob na tan ènej šem pre gle do va nju ar - hiv skih vi rov sem ugo to vi la, da roj stni kraj, za pi san pri po sa mez ni ku, ve li ko krat po me ni sa mo eno od po staj na nje go vi po ti, s tem pa t u di sa mo eno od mož no sti za sre èe va nje z de di šèi no in so do bnos tjo. Lju dje so se nam reè, ne gle de na svoj dru žbe ni po lo žaj, ve li ko se li li tu di iz kra ja v kraj. Ve li ko je bi lo se li tev za ra di de la, ko so bi li po sa mez ni ki, kot na pr im e r dr žav ni uslu žben ci, pre me šèe ni v drug k raj ali pa so iska li bo ljši za slu žek kot obrt ni ki . Ena od S te le to vih pev k, Ol ga Šle gel, je bi la na pr im er ro je na le ta 1888 v Hras tju pri Piv ki. Oè e je b il krè mar iz Vi pa ve, dru gi otro ci – bi lo jih je šest – pa so bi li ro je ni v 22 ajigolontE – evarpzaR 32 Za le to 1900 je ohra njen ne u ra dni po pis pre bi val stva, pri stoj ne ga v te da njo ob èi no Kam nik, ki se je raz lo èe val od dr žav ne ga po pi sa. Za le to 1910 ni ohra njen no ben po pis. (ZALj, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900); NŠALj, Kam nik, Sta tus ani ma rum – me sto – go sta èi 1815–1912 in Sta tus ani ma rum – me sto in va si Šut na, Gra ben, Fu ži ne, Pod go ro, No vi terg, Za per ce, Ža le, Rav ne, Pe ro vo 1821–1913. 33 ZALj, Kam 102, 62, Po sel ski za pi snik 1897–1924 (TE 20) . 34 An to ni ja Tra ven je na pr im er za pe la pe sem Pa stir c i, ne haj te, oz na èe no kot pe sem Od sv . treh kr a ljev, ki je tri kra ljev ska ko le dni ca z za ni mi vo ko le dni ško dra ma ti za ci jo (GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 10.934) . 35 V ob dob ju med le to ma 1883 in 1901 na pr im er je bi lo èi stih kam ni ških za ko nov ma lo (22,2 %), me ša nih za ko nov je bi lo oko li 52 %. 22,2 % je bi lo pri me rov, ko sta se pri se li la oba za kon ca (Zo ra Tor kar: Be ži Ljub lja na, Gra dec se skrij, Du naj tud Kam ni ku gli ha niè ni. Naj pre mož nej ši me šèa ni Kam ni ka v dru gi po lo vi ci 19. sto le tja, Kam n ik 1996, str. 117). 36 ZALj, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900; NŠALj, Kam nik, Sta tus – me sto in va si Kam nik, Šu ti na, Gra ben, Fu ži ne, Pod go ro, No vi terg, Za per ce, Ža le, Rav ne, Pe ro vo – 1821–1913. 37 NŠALj, Žu pni ja Kam nik Sta tus me sto – go sta èi 1815–1912; ZALj, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900. 38 ZALJ, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900. 39 ZALJ, KAM 102, 60 (T E 19). 40 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6458 in 6483. Kam ni ku, Ri bni ci, Piv ki in spet v K am ni ku, ka mor se je dru ži na pri se li la le ta 1900. 41 Dru ži na se je t o rej veè - krat se li la in se za ra di bi va nja v raz liè nih kra jih in za ra - di svo je de jav no st i, go stin s tva, pov sod sre èe va l a z ljud - sko pe sm i jo. Ka ko je mo go èe ugo to vi ti za krè mar j e vo hèer, ki se je z dru ži no se li la iz kra ja v kraj, od kod zna pe sem, ki j o je za pe la? Kaj po me n i jo se li tve iz kra ja v kraj in hkra ti sre èe va n ja z dru gi mi ljud mi , je do ka zal sam za pi s o va lec Ste le. To ne po sre dno od se va tu di v nje go vih za pi s ih: med kam - ni ške pe smi je na mreè uvr stil tu di ne kaj ti stih, ki se jih je na u èil na Kra su, v Piv ki, in jih je z a pi sal po spo mi - nu:42 pri tem j e bil hkra ti pe vec in za pi so va lec. Med te - mi je tu di edi na tu je je ziè na pe sem, Mad ža ri ca. Gre za po sre dni za pis, saj i z rec no pra vi, da se je je na u èil na Pri m or skem: »To pe se m so pri ne s li voz ni ki iz Piv ke, ki so bi li le ta 1878, 79 in 80 v Bo sni.«43 Pet je in pro stor ska raz slo je n ost Kam ni k a Za ra di se li tev tu di za sa me Kam ni èa ne ni bi lo mo go èe ugo to vi ti, v ka te rem de lu me sta se je pe lo veè in v ka te - rem manj. Se li li so se na mreè tu di zno traj s a me ga Kam ni ka, red ke je po se st ni ki kot go sta èi. Do se li tev je pri ha ja lo pred v sem za ra di pri la ga ja n ja bi val ni h ra zme r gmot ne m u po lo ža ju – ne ka te ri so se vzpe nj a li vi še, dru gi so iska li ce nej š e bi val ne mož no sti . Ta ko je na pri - m er eden od pev cev v Ste le t o vih za pi s ih, èev lja r Gre - gor Krat nar, ki se je med dav ko pla èe val ci pr viè po ja vi l še le le ta 1883 in se je kma lu uv r stil med naj pre - mož nej še me šèa ne, 44 kar še st krat m e njal sv o je sta no - va nje, poz ne je hi šo: od le ta 1850 , ko je pr viè ome njen v naj bol j kmeè kem kam ni š kem pred mes tju, v No vem tr gu, je ži vel še n a dveh lo ka ci jah v Me stu, na to na Š ut - ni, po nov no v Me stu, zad njo hi šo pa je ku pil na Šut ni,45 kjer je od da jal sta no va nje pre mož nim na jem ni kom, tu - di okraj ne m u zdrav ni ku in to var n ar ju. Iz go sta èa je to - rej po stal po mem ben kam ni š ki po se s tnik. Spre mi n ja nje bi va li šèa je v mar si èem po me n i lo tu di spre mem bo dru žbe ne ga oko lja , kar pa ne po me ni, da se je te mu pov s em pri la go di lo tu di po sa mez ni ko vo pe - sem s ko ob zor je. V èa su Ste le to vi h za pi sov je bil èev lj ar Gre gor Krat nar že ugle den me šèan in po se stnik. St e le - tu je med dr u gim za pel eno naj bolj za ni mi vih kam ni - ških pe smi, pe sem En pu šelc na kl ob èi èu; ob njej je Ste le na pi sal opom bo: »To pe sem j e pel s svo jim bra - tom, k o sta šla ko t ro ko del ca na tu je le ta 1867 .«46 Pe - sem, ki je hk ra ti edi na v ar hi vu GNI, je to rej »fren tar - ska«, na tu je, »v fr ent«, pa so ho di li obr t ni ki, saj b rez iz - ku šenj pri tu jih moj strih ne bi m o gli po sta ti moj stri. Iz vse bi ne pe smi pa je raz vi dno, da je no vej ša, saj že ome nja že lez ni co – »hla pon« . Pri iska nju od go vo ra na t o, kak šno oko lje in kak šno me sto je i me la ljud ska pe sem v Kam ni ku, se t o rej ge o - graf sko in so ci a l no oko lje moè no pre pl e ta ta. Sa mo po - vr šna oce na te ga, od kod in kaj so bi li pev ci, lah ko moè no za va ja. Ta ko so na p r im er v t ej zbir ki ze lo opa z - ne pe smi, ki jih je Ste le tu za pel urar Jo sip Jan ko. Te pe - smi ni so opa z ne le za to, ke r so ze lo za ni mi ve, tem veè za ra di sa me ga pev ca. Jo sip Jan ko je edi ni, ki je Ste le t u za pel za bav lji co o kam ni š kih pur g ar jih.47 Za bav lji c a jebi la zna na po ob ja v ah v Štre kl je vih Slo ve n skih na ro - dnih pe smih. 48 V Štre kl je vi zbir ki ob jav lje ne va ri an te ni so iz sa me ga Kam ni ka, tem veè iz nje go ve oko li ce. Prav za to pre se ne èa za pis te pe smi v s a mem me stu, saj bi se, èe bi upoš t e va li sa mo po dat ke iz Ste le t o ve ga ro ko pi sa, na ta na èin ugle dn i kam n i ški me šèan pri tem nor èe val iz so me šèa nov in sa me ga se be. Na tan è nej ši pre gle d ar hiv ske ga gra di va pa je po ka z al, da je bi l Jo sip, na ve den kot Jo že ali Jo seph Jan ko, ro jen v Kam ni ku 12. 3. 1865, in si cer v pred mes tju No vi trg. Bil je ne za kon ski sin Te re zi j e Jan ko z Vo dic v me kinj s ki fa ri, ki je te daj slu ži la v No vem tr gu,49 in èe ške ga vo ja - ka, ki je te daj s lu žil vo ja ški rok v smo dni šni ci. V ob èi ni Kam nik je ži vel od le ta 1884 , te daj kot na jem nik v Me - stu št. 5, 50 poz ne je pa je bil po se stnik na Šut ni. Ot ro - ških let to rej ni pr e živ ljal pri ma te ri, služ ki nji, v Kam ni - ku, èe prav se je ta poz ne je po ro èi la, tem veè ver jet no pri sta rih star ših na Vo di cah. Na to opo zar ja jo tu di Ste - le to ve opom be pri ne ka te rih pe smih. P ri eni od ko le - dnic pr a vi: »Pe la jo je nje go va pra ba bi ca, ki je v 84. le tu pred 70 le ti umr la,« pri pe smi Dra go nar pa: »Na u èil se je to pe sem od svo je sta re ma te re, ki je bi la 80 l et sta - ra.«51 Kje je pre živ ljal le ta, ko se je uèi l za ura r ja, ni zna - no. Živ ljenj s ka pot Jo si pa Jan ka ta ko ze lo zgo vor no re - la ti vi zi ra ve ljav nost roj stne g a kra ja: No vi trg, kjer je bil Jo sip Jan ko ro jen , v nje go vi za ve sti gle de ljud skih pe - smi to rej ni d o sti po me nil. Ob pre so ja n ju in vre dn o te nju pet ja ljud skih pe smi so to rej ra zmer ja med po sa miè ni mi de li me sta ozi ro ma med Me st om in pred mes t ji ze lo za ni mi va . Za ne ka te re pev ce ni mo go èe ugo to vi t i, od kod iz ha ja jo, ven dar le je ja sno, da so zu naj Ste le t o ve ne po sre dne za pi s o val s ke po zor no sti v pre cej šnji me ri osta l a ti piè na kmeè ko-de - lav ska pred m es tja: Gra be n, Pod go ra, No vi trg, Za pri ce , Ža le in Ko ši še. V teh pred mes t jih so bi li pre bi val ci ze lo na ve za ni na iz ro èi lo, za to je bi la ljud ska pe se m tam ze - lo ži va. Gle de na na klj uè no zna ne po dat ke iz po pi s a je moè skle pa ti, da je Ste le ne kaj pe smi za pi sal tu di v 23 ajigolontE – evarpzaR 41 ZALj, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900; NŠALj, Kam nik, Sta tus me sto – go sta èi 1815–1912. 42 To so pe smi OSNP 6530, 6531 in 6532. 43 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6230. 44 Tor kar: Be ži Ljub lja na, Gra dec se skrij, Du naj tud’ Kam ni ku gli ha niè ni. Naj pre mož nej ši me šèa ni Kam ni ka v dru gi po lo vi ci 19. sto le tja, Kam nik 1996, str. 45–46. 45 NŠALJ, Žu pni ja Kam nik, Sta tus ani ma rum – me sto in va si, 1821–1913. 46 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6151. 47 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 11.179. 48 Štre kelj na va ja osem va ri ant, ven d ar brez me lo d ij (Š 8558–8565). 49 NŠALJ, Kam nik, Sta tus ani ma rum – me sto in va si, 1821–1913. 50 ZALJ, KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900. 51 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 2002 in 6471. pred mes tjih, èe prav i men zna nih pev cev iz bolj kmeè - kih pre de lov, pred vsem iz No ve ga tr ga, ni za sle di ti. Gle de na to, da so fan tje pod l i po v No vem tr gu pe li še po 2. sve tov ni voj ni,52 je moè s kle pa ti, ka ko ži va je bi la ljud ska pe sem v t em de lu me sta v Ste le to vem èa su. Tam, kjer se je v Ka m ni ku pe lo naj veè, to rej Ste le ni za - pi so val. Na pod la gi Ste le to vih za pi sov in ar hiv ske ga gra di va iz že ome nje nih raz lo gov ni mo go èe ugo to vi ti, v ka te r em de lu me sta so pe li veè i n kje manj. Še manj je zna ne ga o no vej ših kam ni ških pred mes tjih. Ra z log za to pa ni sa mo v tem, da Ste le v ve èi ni pred me stij ni za pi so val, tem veè v tem, da so se l ju dje ve li ko pre se lje va li. Ena od Ste le to vih pevk , Ma ri ja Hüttaž, roj. Puk sho fer, že na briv ca, si na pr vih èe ških pri se l jen cev v Kam ni ku, je bi la ro je na v No vem t r gu. Z mo žem st a kot g o sta èa veè krat me n ja la sta no va n je: ži ve la sta na Šut ni, v Me stu, na Fu ži nah, v Me stu, na Šut ni in na Gra bnu.53 Pe smi, ki jih je za pe la Ste le t u, prav go to vo iz pri èu j e jo del pe sem s ke po do be No ve ga tr ga, kjer je pre ži v e la svo je otroš tvo. Vsaj del no pa je Ste le v teh za pi sih p red sta vil eno od no vih kam ni ških pred me st ij, kmeè ko-de lav sko pred -mes t je Pe ro v o, in si cer z za pi si pet ja bra tov Jo že t a in Loj ze t a Do lin ška. 54 V èa su Ste le to vih za pi so v je mi ni lo že pol sto le tja, kar se je me sto uprav no po ve èa l o.55 No va pred mes t ja so bi la z me stom s i cer uprav no ize na èe na, od st a rih pa so se lo èe va la v po se bn ih, po de do va nih pra vi cah, si cer pa tu di so ci a l no, po kli c no in vre dno s tno. Hkra ti je ime - lo me st o svo jo pro st or sko struk tu ri ra nost: ob èu te k me - stne ga je od sre di š èa me sta pro ti pred mes t jem sla bel. Bi va nje v do lo èe nem de lu me sta je ta ko sa mo po se bi na re ko va lo dru ga è no obna ša nje kot pred mes tja. V 24 ajigolontE – evarpzaR 52 In for ma tor k a Lin ca Re pan š ek, Kam nik . 53 NŠALJ, Sta tus me sto – go sta èi 1815–1912. 54 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6 490 in dr u gi za pi si. 55 Sre di 19. sto le tja so na mreè me stu, ki se je no tra nje èle ni lo na me sto in pred mes tja Šut na, Gra ben, Pod go ra in No vi trg, pri dru ži li no va, ve èi no ma kmeè ko-de lav ska pred mes t ja, ki so jih od sta rih lo èe va li z iz ra zom pred kra ji. Kot pred kra je so pri klju èi li va si Ko ši še, Ža le, Za pri ce in Pe ro vo. Eden naj za ni m i vej ši h pev cev je bil kam ni ški urar Jo sip Jan ko, ne za kon ski sin služ ki nje, ki je slu ži la v Kam ni ku, in èe ške ga vo ja ka, ki je slu žil vo ja ški rok v smo dni šni ci. Pe smi se je na u èil od sta rih star šev z Vo dic nad Me ki nja mi, kjer je pre živ ljal otro ška le ta, na te pe smi pa j e bil po no sen tu di po tem, ko je po stal ugl e den kam ni ški me šèan. /Jo sip Jan ko s si nom pred svo jim lo ka lom na Šut ni v Kam ni ku pred 2. sve tov no voj no; sin Sa ša je, v nas pro tju z oèe - tom, igral vi o li no v Kam ni škem »jazz-ban du«. Iz vir nik je last Ma rin ke Jo ska, Ma ri bor./ me stnem sre di šèu ni bi lo klo pi pred hi ša mi, kjer b i lju - dje po se da li, med tem ko so jih ce lo sta ra pred mes tja ime la, no va pred mes tja, me stu pri klj u èe n a v 19. sto le - tju, pa so ime la kmeè ko-de l av sko po do bo. Ve èi na Ste le t o vih za pi s ov je bi la na re je na v po mem - bnem de lu Kam ni ka, v Me stu in v pred mes tju Š ut na, to rej v pred mes tju, ki se je ob kon cu 19. st o le tja vre - dno stno ve èi no ma že ize na èi lo z me stnim sre di - šèem. 56 Ste le to vi za pi si ta ko za go t o vo po me ni j o sa mo del kam ni ške de di šèi ne ljud s ke pe smi. Tu di dej stv o, da so ne ka te ri pev ci so di li med ugle dnej š e me šèa ne, opo zar j a na to, da Ste le to vi za pi si ni so na sta li ne kje na obrob ju me sta, ki bi se, ne od vi sno od s i cer šnjih kul tur - nih te ženj v me stu, pre pr o sto na pa ja lo s kul tu ro po de - že lja, tem ve è so ta pre ple ta nja po te k a la na ve li k o bolj za ple t en na èin. Ljud sk a pe sem v Kam ni k u – od sev iz ro èi la ali na klj uè nih sre èan j Da je bi la ta za ple te nost še v e èja, kot je vi de ti na pr vi po gled, do ka zu je jo ne ka te ri za pi s i pev cev iz od da lje - nih kra jev. Tak šni so na pr im er za pi si pe smi, ki sta jih za pe l a dva za ni mi va pev ca , ko ro ški Slo ve nec z Brn ce pri Be lja ku, Jo že Mi se tiè, in go ri ški Slo ve n ec An ton Gre - go riè iz Šem pa sa. Ste le je pri eni od pe smi ome nil, da sta dra go n ca,57 dru gih po dat kov o nji ju pa ni. Ke r v raz - po lo žl ji vih ar hiv skih do ku men t ih ni bi lo moè za sle di ti ni èe sar o t eh dveh pev cih, mi je od go vor omo go èil sa - mo da tum za pi sa pe smi: pe smi so bi le za pi sa ne 15. av gu sta 1910, to rej na praz n ik Ma ri ji ne ga vne b ov ze - tja. Pev ca sta bi la te daj to rej v Kam ni ku na o bi sku, na do pu stu ali ka ko dru ga è e. V kak šn em kro gu sta za pe la te pe smi in kaj so te po me ni le za obo ga ti tev ka m ni ške de di š èi ne, lah ko sa mo ugi ba mo, to da tu di tak šni po ja - vi so bi li del t eh pre ple tanj. Ni iz klju èe no, da je na t a na - èin za pel St e le tu še ka te ri od pev cev, za ka te re v ar hiv - skih do ku men t ih ni bi lo moè do bi ti po dat kov. Pre pl e ta nj a to rej ni so pov zro èa li sa mo se li tve po sa - mez n i kov in spre mi nja n je nji ho ve ga po lo ža ja na dru - žbe ni les tvi ci, tem veè tu di kraj ša , na kljuè na sre èa nja , hkra ti pa je bi lo ze lo po mem bno tu di to, od ko ga so se pev ci pe smi na u èi li . Pri ne ka te rih pev cih je to ne po sre - dno na ve de no, ven dar ve li ko krat s sko po opre de li t vi jo: »na u èi la od 70 l et sta re že ne«, in po do bno. Le pri ne ka - te rih za pi sih je toè no na ve de no, kdo je to pe sem ne koè pel, in si cer sa mo, èe s o bi li za za pi so val ca po se bej za - ni mi vi : na pr im er »Po Fran ce tu Pra šni k ar ju – ‘Ne b e - škem oèe tu ’«, kot so ime no va li naj bol j za ni mi ve ga go - stil ni èar ja v sre di š èu me sta , ipd. Na pod la gi teh omemb si ta ko sko ra j ne mo re mo us tva ri ti po do be o tem, ali so bi li ti sti ki bež ni in po ve za ni le s pe smi jo in z na kljuè n i mi dru ža bn i mi sre èa nji ali pa so bi li re sniè n o po ve za ni z živ lje njem . V ne ka te rih pri me rih pa je ven dar le veè kot ja sno, da za pe t e pe sm i od se v a jo glo bo ko vpe tost v živ lje nje: gre pred vsem za p ri me re, ko so se p e smi na u èi li do ma. Po - ne kod je to v za pi sih ne po sre dno raz vi dno: ob pe sm i Pre lju ba mo ja kel nar ca je n a pr im er op om ba, da sta jo za pe li Ma ri ja Hu ta že va in nje na hèer k a, de set let n a Ani ca. 58 Za ve li ko pe smi St e le na va ja, da so se ji h on,brat ali ses tri na u èi li od ma te re. Nje go va ma ma, Ana Ste le, je p ri šla v Kam nik iz Ma le Raè ne na Do lenj - skem .59 Od nje so se na u èi li pe smi vsi štir je otro ci. Fran ce Ste le je pri pe smih, ki se ji h je od ma te re na u èil sam, ma ter na ve del ne po sre dno kot pev ko. Naj veè pe - smi pa se je od n je na u èil brat Jo že, ki je bil naj mlaj ši; v ne ka te rih pri me rih to pri pe smi tu di za be le ži: »Za pe l i so jo ma ti, Ana Ste le, roj. K an ci lja, in od n jih se je na u - èil Jo že Ste le, v Kam ni ku, ki mi jo je za pel.«60 Ve li ko pa je pe smi, ki so mu jih za pe li brat ali ses tri, pa ma te re pri tem ne na va ja. Ali to po me ni, da s o se teh p e smi na - u èi li v Kam ni k u? Vlo ga ma te re je bi la to rej tu ze lo po mem bna , ven dar te ga za m e sto, kot je bi l Kam nik, ni m o go èe pos plo še - va ti. Ma te r e so ime le na mreè v Kam ni ku raz liè no vlo - go, in si cer gle de na so ci al ni sta tus dru ži ne, za to so se tu di raz liè no ukva r ja le z otro ki. Naj p re pro s tej še Kam ni - èan ke, ta ko kot si cer naj rev nej š i, ni so ime le slu žin èa - di; po po tre bi so ime le le »pe den ta r ce«, po moè ni ce za ob èa sno po moè. Vzgo ja otrok, ko li kor so ime li sploh èas za to, je bi la to rej sa mo nji ho v a. Ne ka t e ri Kam ni è a - ni, ki so se po sv o jem odno su do i z ro èi la bol j uvr šèa li med pur gar je in so si slu žin èad lah ko pri vo šèi li, pa so ime li de kle, po sa mez ni ki tu di hlap ce.61 De kle ni so vzga ja le ot rok: z nji mi so se u kvar ja le ma te re. Tu di v teh pri me rih sta bi la vzgo ja in pre na ša n je iz ro è i la od ma te re k otro kom po do bna po de žel skim . Dru ga èe je bi lo v t i stih dru ži nah, ki so s e s svo jo sve tov - ljan sko na rav na nos t jo za raz lo è ek od pur g ar jev opre - de lje va le za me šèan ske in so do bne: te go spo di nje so ime le služ ki nje, sa j si cer ne bi bi le go spe. V št e vil nih dru ži nah so se služ ki nje ukva r ja le z otro ki, ma te re pa so de la le v tr go v i ni, v go stil ni in po do bno. Vzgo ja in iz ro - èi lo se tu ni sta po ve zo va la: otro ci so bi li de lež ni vzgo je, vèa s ih stro žje od vzgo je rev nej š ih me st nih otrok, iz ro èi - lo, tu di pe smi, pa so, v saj de lo ma, spoz na va li prek slu - žin èa di. Ja sno je, da odnos t eh me šèa nov do ljud ske pe smi ni bil ena k odno su po de že la nov: zna no je, da so vs aj ne - ka te ri ime li pe sma r i ce, saj so se pri ne ka te rih ohra ni le do da nes.62 Na pe sma ri ce se v opo m bah svo jih za pi - 25 ajigolontE – evarpzaR 56 Tu di na Š ut ni so k u po va li hi še lju dje, k i so s o di li v kam ni š ki dru žbe ni vrh, kot na pr im er okraj ni zdrav nik , okraj ni ži vi noz drav nik, le kar nar pa tu di fo to graf, po mem bni tr gov ci in dru gi. Po sa mez ni ki, kot na pr im er eden od pev cev v Ste le to vih za pi skih, so ce lo pro da ja li slab še hi še v me stu in se pre seli li na Šu t no, kje r so im e le hi še tu di vr to ve. E di ni nav zven v i den r az lo èek je bil ta, da so bi le na Šut ni pred do lo èe ni m i hi ša mi še klo pi, na ka te rih so lju dje po se de li, v Me stu pa so to mož nost nu di le le stran ske uli ce . 57 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6421; dra go nec – vo jak, pri pa d nik lah ke ko nje ni ce. 58 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, št. 644 3. 59 NŠALj, Kam nik, Sta tus me sto in va si 1821–1913. 60 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6126. 61 De kle in hlap ce na va ja tu di po pis iz le ta 1900 (ZALj; KAM 102, 108, Ljud sko šte tje 1900). sov po ne kod skli cu je tu di sam za pi s o va lec Ste le. 63 To pa se ve da ne po me ni, da s o se pe smi, za pi sa nih v pe - sma ri cah, uèi li le iz pe sma ric: iz ohra nje nih va ri ant iste pe smi je v i de ti, da so se pre na ša le tu di ust no: ob pr vi va ri an ti Pe smi sta re ga Kraj n ca, ki se nor èu je iz so do - bnih na vad Slo ven cev, pred vsem iz ml a di ne, je na pri - m er Ste le za pi s al: »Za p e la Len èi ka Po gaè ni ko va iz Kam ni ka. To pe sem je pe la 80 l et st a ra že na Ana Tr - 26 ajigolontE – evarpzaR 62 Bo žo Ma ti èiè ima na p r im er ve è pe sma ric, m ed nji mi tu di pr vi in d ru gi del Korytkove zbir ke Slo ven ske pe smi krajn ski ga na ró da, Raz la go vo pe sma ri co iz le ta 1872, Deželiæevo pe sma ri co in dru ge. 63 Pe smi od št. 6126 do 6132 Ste le na va ja kot pe smi iz Re pe že ve zbir ke (z us trez no šte vil k o v pe sma ri ci), pri enem od dveh za pi sov Pe smi sta re ga Kraj nca (K aj do ži vel sem na sve ti, GNI, Ar hiv 0SNP, 6496) pa pra vi: »Na d a lje v a nje ki tic glej v Raz la go vi pe sma ri ci z le ta 1872, stran 116.« Ve èi na ljud skih pe smi, za pi sa nih v Kam ni ku, je so ro dna ali ena ka pe smim s po de že lja, po sa miè ne pe smi pa od se - va jo do ma èe, me stno iz ro èi l o. S Pe smi j o pri pe sto va nju otrok je Ste le na ka zal , da je bi la pe sem tu di se stav ni del vzgo je. /GNI ZRC SA ZU, Ar hiv Od bo ra za na bi ra nje slo ven skih na ro dnih pe smi, št. 6162/ pin èe va.« 64 Ste le je to p e sem za pi sal z dve ma va ri an ta - ma. Te mu na èi n u pre n a ša nja pe smi, uèe n ju iz pe sma ric , je bi lo so ro dn o sez na n ja nje s pe smi mi na druš tve nih pri - re di tva h, pred vsem na kon cer tih Li re, na pri re di t vah Na ro dne èi tal ni ce in Pro svet ne ga druš t va in drug je. Spo min na to se j e ohra nil tu di v us tnem iz ro èi lu. Le ta - ko si je mo go èe raz la ga ti hi tro spre je ma nje ne ka te rih pe smi so do bnih av tor j ev. Po sa mi è ne po na ro de le pe - smi so tu di med S te le to vi mi za pi si, ni pa zna no, ali se je av tor stva tak šne pe smi za ve d al sa mo za pi so va le c Fran ce Ste le, al i je bi lo to zna no tu di pev cem teh pe - smi.65 Prav v tem po gle du pa s e je me stno oko lje moè no raz - lo èe va lo od va ške ga. Tu s e je na mreè eni vre dno ti, za - ve za n o sti iz ro èi lu, pri dru ž e va la dru ga vre dn o ta, sve - tov ljan stvo, od pr tost no ve mu. Prav za to se po stav lja vpra ša nje, èe se za ni ma nje za lju d sko pe sem ni vs aj del no po ve zo v a lo tu di z no vo tež njo po od kri va nju ti piè - nih s lo ven skih vre dnot, ki jih je s o do bni me šèan kot iz - raz svo je na ro dne na rav na no st i iskal pri kmeè kem èlo - ve ku. Vpra ša nje je to rej, v ko lik šni me ri je pe sem na - sto pa la v ena k i vlo gi kot »na ro dna no ša«: brat Fran ce ta Ste le ta, Jož ko Ste le, ki je Ste le tu za pel naj ve è pe smi, je bil kot gar de ro ber Na ro dne èi tal ni ce v Kam ni ku nav du - šen zbi ra lec na ro dnih noš, ve è krat pa je v èi tal ni ških pro sto ri h pri re dil tu di raz sta ve »na ro dnih dra go ce no - sti«. Prav go to vo je tu di na ljud sko p e sem gle dal ko t na eno izmed teh dra go ce no sti . Ob pre gle do va n ju ar hiv skih vi rov pa me je naj bolj pre - se ne ti l o, da Ste le v svo je za pi s e ni vklju èi l slu žin èa di. 66 To je ra zum lji v o, saj slu žin è ad ni raz po la ga la s svo jim èa som, d a bi im el Ste le pri lož nost sli ša ti te pe smi. Hkra t i so bi li za to ver jet no tu di dru žbe ni raz lo g i: Ste le kot me šèan bi ji m na ta na èin dal dru žbe no ve lja vo, to pa je bi lo v èa su, ko je mar si kje pri me šèa nih slu žin èad še je dla po se bej in ko me šèan ke ni so šl e od kri te v cer - kev, da so se lo èe va le od s luž kinj, sko raj ne mo go èe. Ste le se je na ta na èin izog nil po mem bni de di šèi ni, ki je pri ha ja la s po de že lja, vpra š a nje pa je, ko li ko je ta de di - šèi na re sniè n o vpli va la na živ lje nje v me stu: pri me ri, ko sta go spa in sl už ki nja s ku paj pe li, so bi li ze lo red ki. Po se bn o sti pe smi v Ste le to vih za pi sih Ugo tav lja nje kra jev n e ga iz vo ra in so ci al ne in po klic n e pri pa dno sti pev cev je vsaj del no raz ja s ni lo pred st a vo o tem, kak šna je b i la vlo ga ljud ske pe smi v Kam ni ku. T o vlo go pa po svo je na ka zu je jo tu di sa me pe sm i. Po sku - si, da bi lo èi li pe smi, ki so jih za pe li v Kam ni ku ro je ni kam ni ški me šèa ni, in pe smi, ki so jih za pe li lju dje, za stal no ali za èa sn o na se lje n i v Kam ni ku, so se iz ka z a li za ne u sp e šne ozi ro ma so za ra d i dru žbe ne g a oza dja , ki je te pe smi sprem lja lo, ne sm i sel ni . Iz teh raz lo gov to rej obrav na vam te pe sm i kot ce lo t o. Splo šno ra zmer je med po sa miè ni mi ti pi pe smi ka že do lo èe ne po se bno sti . Od 283 pe smi je pri bliž no èe tr ti - na lju be zen skih in èe tr t i na na bož nih. Na pod la gi šte vil - ène oce ne je šte vi lo na bož nih pe smi iz re dno vi so ko, v re sni ci pa sko ra j po lo v i co po me ni j o za pi si od pe vov kla vre tan skim li ta ni jam; v Kam ni k u so te pe smi ve èi no - ma za pe li pred vsem so ro dni ki sa me ga za pi s o val ca , naj veè Jož ko Ste le, ne ka te re pa je Fran ce Ste le za pi s al sam po spo m i nu. Pri ne ka te rih na bož nih pe sm ih je znan ne sa mo iz vor, tem veè je tu di ja sno, da s o ime li pev ci v ro kah Re pe že vo zbir ko: Ste le jih je oz na èil kot pe smi iz Re pe že ve zbir ke in jim pri dal us trez ne šte vi l - ke. Ne ko li ko veè kot de set ina pe smi je pri po ve dnih : èe - prav je ne kaj za ni mi vih za pi sov tu di iz Kam ni k a in za - slu ži jo po se bno po zor nost , so pri po ve dne pe sm i pe li ve èi no ma lju dje, ki s o se v Kam nik pri se li li od dru god; med nji mi so tu di ne ka te re ze lo red ke, pred vsem od pevk, ki so pri šle iz Iha na in iz Bla go vi ce. S le di jo jim sta nov ske pe smi (sko raj de set ina ) pa tu di ša lji ve pe - smi, ki jih je ne ko li ko man j (16), se v pre cej šnji me ri na - na ša j o na po kli ce. Se dem najst pe smi je vo ja š kih: za - nje je z a ni mi vo, da jih je Ste le ve èi no ma do bil pri pev - cih iz Kam ni ka. Ne ka te re od teh je s am oz na èil kot fa n - tov ske. Nav zoè nos t vo ja ških pe sm i na ka zu je po ve za - nost Ka m ni ka z voj sko. Sko raj to li ko (15) j e piv skih, manj pa zdra vic (10). Pe smi, ki so opre de lje ne kot ko - le dni ce, je enajs t, èe prav je t u di med na bož ni mi veè pe sm i, ki so bo žiè nim ko le dni cam ze lo bli zu : bo žiè nih pe smi, ki so ime le tu di vlo go ko le dnic, je v St e le to vi zbir ki 19. Dv a najst pe smi j e ob smrt nih, b olj kot Kam ni - èa ni pa so jih pe li lju dje, ro je ni drug je. Manj k ot de set je otro ških, mo ra li stiè nih, sva tov skih in dru gih. Bolj kot ti po lo ško ra zmer je med pe sm i mi me st o oz na - èu je jo ne ka te re pe smi sa me, in si cer hkra ti z oko ljem. Po sa mi è ne pe smi se na mreè te mat sko pov sem na ve - zu je jo na me stno oko lje. T o po se bno ve lja za že ome - nje no za bav lji co o kam ni šk ih pur gar jih, ki pa je bi la za - ra di sme še nja me šèa nov b olj zn a èil na za v as, ne z a me sto. Od dru gih sta nov skih pe smi, za be le že nih v Kam ni k u, je mor da naj za n i mi vej ša t. i. štu den tov sk a pe sem Sv et Ma tevž s e pri bli žu je, ki po je o za kljuè ku šol ske ga le ta in o po èit ni cah .67 To je ed i ni ohra nje ni za - pis v ar hi vu Glas be n o na r o do pi sne g a in šti tu ta v Ljub lja - ni. Po se bno po zor nost in po se bno obrav na vo za slu ži jo ko - le dni ce. Ko le do va nje je bi lo v Kam ni ku ži vo vse do dru - ge sve tov ne voj ne, ven dar je že v t em èa su do živ lja lo spre mem be. To po tr ju je za pis ko le dni ce Pe sem od sv. treh kra ljev, ki je bi la v St e le to vem èa su si cer že po zab - lje na .68 V tej ko le dni ci, ki j o je Ste le tu že pred a k ci jo 27 ajigolontE – evarpzaR 64 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6482; av tor pe smi je Ma ti ja Rav ni k ar - Po žen èan, že v Raz la go vi pe sma r i ci pa je pe sem ob jav lje na kot »na ro dna«. 65 Pri pe smi Pla ni na ri ca (GNI ZR C SA ZU, Ar hiv OS NP, 6547) je na pr im er Ste le za pi sal: Be se de An dre ja Pra prot ni ka – za pe la Jo si pi na Ha ce t o va iz Kam ni k a. 66 V po se l skem za pi sn i ku me st ne ob èi ne Kam nik ni sem na šla no be ne ga od Ste le to vih pev cev. ZALj, KAM 102, 62, Po sel ski za pi snik 1897–1924 (TE 20). 67 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6208. 68 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6465; prim . Ni ko Ku ret: Slo ven ska ko le dni ška dra ma ti ka, Ljub lja na 1986, str. 234–235. OSNP za pel osem de set let star Kam ni èan, je ohra njen spo min na ce lot ni dram ski pri zor: v njem sta po leg Treh kra ljev na sto pa la tu di He rod in an gel. Te ko le dni - ce go vo ri jo o lju deh po sre dno: s tem, da so se ohra ni le, iz pri èu je jo ži vos t ko le do v a nja. Pri eni od bo žiè nih pe - smi, ki jo je na slo vil »bo žiè na /pi ka la jov ska/« , pa je St e - le iz je mo ma v op om bi za pi sal tu di ne kaj v eè o lju deh: »Pi ka la jov ce na zi va li so v Kam ni ku one žeb lja r je, ki so se tu na se li li in k o va li žeb lje, ka te ra ob rt je pa p ri nas po pol no ma po ne ha la. – Ti lju dje iz go va r ja li so èr ko ’r’ali ’l’ ka kor ’j’. – Re ci mo: ’ze m ji’ me sto ’ze mli’ in ’pa sti - ji’ me sto ’pa stir ji’.« 69 Ne ka te re pe smi se si cer na ve zu je jo na Kam nik, ven - dar v nj ih ni p o se bej po u dar je no me stno oko lje. T o so pe smi Od kam ni ških de klet, po sne ma nje zvo nov in Pe - sem pri pe sto va nju otrok. 70 Te pe smi iz pri èu je jo odnos 28 ajigolontE – evarpzaR Raz lo èe val na la stnost me šèa nov je bi la od pr tost no ve mu. To se je iz ra ža lo v hi trem po na ro de va nju ne ka te rih no vih pe smi i n v so do bni us tvar jal no sti, kot na pri mer v pe smi, ki jo je Ste le na slo vil Pe sem od fa bri ke. /GNI ZRC SA ZU, Ar hiv Od bo ra za na bi ra nje slo ven skih na ro dnih pe smi, št. 11.182/ 69 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6219. 70 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 6428, 6173 in 6162. Kam ni èa nov do so me š èa nov, po se bno ra zmer ja med raz liè n i mi so ci al ni mi slo ji, do iz ra za pa pri ha ja jo tu di odno si med me šèa ni in oko li èa ni. Pri ne ka te rih pe smih me st no oko lje na sto pa po sre dno, in si cer kot pro st or do ga ja nja : lju be zen ska pe sem Kod ho di moj par se na pr im er v pr vi slo ven sk i znan stve ni zbir k i ljud skih pe - smi, v Štre klje vih za pi sih, po ja vi kot Dckle ta po vas c špan ci ra jo in De kli ta po po li te èe je, 71 v Ste le to vem za - pi su pa kot De kle ta po plac špan ci ra jo.72 Va ško oko lje je to rej v po sa miè nih pe smih, za pi sa nih v Kam ni ku, pre sta v lje no v me stno oko lje, med me šèa ne na osred - njem tr gu, na »p la cu«. Ne ka te re pe smi, za ka te re je bi lo moè ugo to vi t i, da v Kam nik ni so za šle na kljuè no, te m veè s o bi le tam za pi - sa ne kot kam ni ška de di šèi na , pre se ne èa j o po svo ji so - ro dno sti z de di šèi no po de že lja; pe smi, kjer ni sle dov me stne ga oko lja, je v Ste le t o vih za pi s ih naj veè. Po sa - miè ne pe sm i pa ima jo kljub te mu po te ze kam ni š ke ga oko lja : pri po ve dna pe sem Zor ma no v a Mi ci ka, ki jo je Ste le na slo vil Sta ri pur gar ,73 je po stav lje na v oko lje, ki je bi lo Kam ni èa no m bli zu (Ko men da, Ska ruè na, Šmar - na go ra) . Pe sem je Ste le tu za pe la ses tra Ma ri ja. Èe - prav je b i la pe sem zn a na tu di na N o tranj skem, 74 vsaj ta va ri an ta go to vo ni od t am, saj o tem go vo ri jo po dro - bno sti v pe smi, to rej sa mo oko lje, na ka te ro se p e sem na ve zu je. Ta ko je ja sno, da te pe smi v tej obli ki ni mo - gla v Kam nik p ri ne sti nje na ma ti Ana, k ot ve lja za ne ka - te re dru ge, tem veè se je j e – pev ka ali pa ma ti – na u èi - la v Kam ni ku. Med Ste le t o vi mi za pi s i pe smi ima po se bno me sto Pe - sem od f a bri ke,75 ki jo je Ste le t u za pe la Ke pi èe va Re za iz Kam ni ka. Gre za pe sem, oz na èe no kot ša lji vo, ki po vsej ver jet n o sti go vo r i o kam ni šk i smo dn i šni ci: ome n ja na mr eè »be lo fa bri ko«, ki sto ji na »tra ti ci«, de kle ta, fan - te, ki i ma jo »sve tle sa bli ce«, in lu èi v to var ni. Pe sem do - ka zu je us tvar jal no ži vost v sa mem me stu, žal pa tu di s po mo èjo ar hiv ske g a gra di va ni bi lo mo go èe ugo to vi ti kaj veè o sa mi pev ki; Ste le je na ve del le, da je iz Kam ni - ka. Nav zoè nost te p e smi v i ska nje ra zmer ja med me - stnim in va škim ozi ro ma v i ska nje od se va te ga ra zmer - ja v ljud ski pe smi vn a ša še en o raz sež nost: po jav pe - smi med de lav ci, ki s e ni so uvr šèa li ne med ene ne med dru ge. Èe prav vseh pri me rov v Ste le to vih za pi sih ni moè po ja sni ti, je ven dar le go to vo, da s o bi li tu di de - lav ci po mem bni no sil ci te de di šèi ne. Kam ni è a ni so pe li tu di pe smi dru gih slo van skih na ro - dov, ven dar te ga v Ste le to vih za pi sih ni vi de ti; prav ta - ko so pe li tu di nem ške pe smi, èe prav je bi la na ro dna za ve dnost za dru žbe ni ugled ze lo po mem bna. Ste le v Kam ni ku tu di ni iskal ali za pi so val pe smi dru gih na ro - dov ni ti pe smi È e hov, ki jih je gl as ba ze lo po ve zo va la in je bi la od mev na tu di med me šèa ni. Slo ven ski od bor se je na mreè èu til od go vor ne ga za za pi s o va nje slo ven - skih pe smi, ta ko pa so ve èi no ma èu ti li tu di nje go vi za - pi so val ci. Za klj u èek V du hov ni kul tu ri, ka te re de l sta tu di glas ba in pe sem, na po se ben na èin od se va po do ba dru žbe in nje ne raz - no li ko sti . Za pi s i Fran ce ta Ste le t a, ki je pred vsem v le - tih 1909 in 1910 zbi ral ljud ske pe smi v Kam ni ku, soza tak šno opa zo va nje ze lo dra go ce ni, hkra t i pa so dra - go ce ni tu di sa mi po se bi. Te pe smi so za to pri èe val ne na dveh rav neh: po eni stra ni na po se ben na èin pred - stav lja jo Kam ni è a ne in pre ko pe smi tu di del nji ho ve ga du hov ne ga sve ta, po dru gi stra ni pa so se na ta na èin ohra ni le ne ka te re dra go ce ne pe smi, ki jih za pi s o val ci na po de že l ju ni so mo gli do bi ti . Kljuè n e ga po me na za raz kri va nje dru žb e ne ga oza d ja teh pe smi, s tem p a tu di vlo ge, ki so j o ime le pe smi v živ lje nju, je bi lo ugo tav lja nje kra jev n e ga in so ci al ne g a iz vo ra ter po kli ca pev cev . Ob po dro bnej ši ana li zi pe sm i in ar hiv ske ga gra di va, ki mi je bi lo v po moè pri ug o tav - lja nju kra jev n e, so ci al ne in po klic n e pri pa dno sti pev - cev, se j e iz ka za lo, da j e Ste le za pi so val v s a mem Kam - ni ku. Lju dje , pri ka te rih na va ja, da pri ha ja jo od dru go d, so se v Kam nik ve èi no ma pri se l i li, ne ka te ri tu di pred pol sto le tja, dru gi pa so b i li v me stu na kljuè no. Teh je bi lo ma lo. Tu di pri se ljen c i so na svoj na èin obli ko va li dru ža bn o živ lje nje in hkra t i po do bo du hov ne kul tu re me st a. Pri tem pa so vi dni tu di raz loè ki, ki so se n a svoj na èin iz ra - zi li v Ste le to vi h oz na kah, od kod so po sa miè ni pev ci : ne ka te ri pev ci so še ve dno èu ti li moè no pri pa dnost svo je m u roj stn e mu kra ju, èe prav so v Kam n i ku ži ve li že pol sto le tja, dru gi pa s o se opre de lje va li za Kam ni - èa ne, èe prav v me stu ni so ži ve li ta ko dol go. Iz Ste le t o - vih za pi sov p a ni mo go èe raz bra ti, ali so pev cem, ki so iz šli iz oko li ce, te pe smi re sniè n o na pol n je va le živ lje nje in so jih pe li tu di si cer ali pa so sa mo ohr a ni li spo min na nje . Pri opre de lje va nju kra jev ne ga iz vo ra pev cev je bi lo po - tre bno raz bra ti tu di to, v ka te r em de lu me sta so ži ve li. Pri tem se je bi lo po tre bno opre ti na a r hiv ske vi re, ven - dar je bi lo ugo tav lja nje ze lo za ple te no. S po mo èjo teh vi rov sem ugo to vi l a, da je bi lo ve li ko ne le pre se lj e va - nja med po sa mi è ni mi kra ji, tem veè tu di pre se lj e va nja zno traj sa me ga me sta . Pre se l je va nje iz ene ga de la me sta v dru ge ga je ote že va lo in hkra ti raz re še va lo ra - zu me va nje vlo ge ljud s ke pe smi v me stu : iz ka za lo se je, da je St e le v ve èji me ri za pi so val v Me stu in v me stne - mu sre di š èu sko raj ena ko vre dnem pred mes t ju Šut na. To je do ka zo va lo, da je bi la ljud ska pe sem nav zo èa v naj u gl e dnej šem de lu me sta . Pre se lje va nja iz ene ga v dru gi del me sta so bi la ze lo po ve za na s pre mo ženj skim sta njem ali z dru žbe ni m i pri za de va nji po sa mez ni kov. Pre se l je va nje iz ene ga de - la me sta v dru ge ga pa ka že na to, da so n a ta na èin pre ha j a le tu di pe smi, to rej je ne mo go èe re èi, v ka te - rem de lu me sta so lju dje poz na li veè pe smi in kje ma nj. 29 ajigolontE – evarpzaR 71 Š 1024 in 1025, za pi sa iz Iha na in iz Go re njih Ra dolj. 72 GNI ZRC S A ZU, Ar hiv OS NP, 6544. 73 GNI ZR C SA ZU, Ar hiv O SNP, š t. 617 7. V Št re klje vi zbir ki je ob jav ljen ver jet no po prav lje ni za pis M. R. Po žen èa na z Go renj ske (Š 233). 74 Pe sem je bi la še le ta 1961 po sne ta nad Cer kni co (GNI M 24.513). 75 GNI ZRC SA ZU, Ar hiv OSNP, 10.938. To, da za ra di pre se lj e va nja veè krat ni bi lo mo go èe ugo - to vi ti, kje je v èa su Ste le t o ve ga za pi s o va nja ži vel do lo - èe ni pe vec, to rej te mu pre gle do va nju ni bi lo v ško do. Iz za pi so va nja pa so bi la sko ra j iz klju èe na no va kam ni - ška pred mes tja, ki so ime la pov s em dru ga è no po do bo: tam je bi la še ze lo nav zo èa ljud ska kul tu ra, po do bno kot v raz vi tih po dro èj ih na po de že l ju. Èe prav so ne ka te ri pev ci iz šli iz oko li ce in se sèa s o ma pov zpe li v kam ni ški dr u žbe ni vrh , so v no vem oko lju ohra ni li na klo n je nost ljud ski pe smi. Ljud ska pe sem je na mreè v pre cej šnji me ri us tre za l a dru gim obli kam kul - tu re, od nje ne ma te ri al ne do du hov ne po do be – ta ko kot je na pr im er de kle iz pred mes tja, ki ni bi lo va je no no si t i klo bu ka , no si l o ru to tu di po tem , ko se je po ro èi l o v me sto. Po sa mi è ne pe smi pa do ka zu je jo, da so ljud - sko pe sem ohra nja li tu di ti sti av to hto ni me šèa ni, ki so se z za ve za nos tj o iz ro èi l u bolj opri je ma l i tra di ci o na l nih ko ri sti in vre dnot, to rej pur gar ji v sta rem po me nu be se - de. Ob tem ne mo re mo prez re ti še ene ra v ni odno sa do ljud ske pe smi, ti ste, ki se je ob kon cu 19. st o le tja že ze lo za ve d a la izu mi ra n ja sta re ga, ti piè no slo ven ske ga, in jo na svoj na èin po na z ar ja Rav ni k ar je va Pe sem sta - re ga Kra njca, kot ljud s ka pe sem za be le že na tu di med kam ni ški m i me šèa ni: ljud s ko pe sem so me šèa ni poz - na li in jo ohra nja li kot vre dn o to za ra di na ro d nih ci ljev. V teh p ri me rih je bil t a odnos p o do ben kot pri dru gem po mem bnem sim bo lu na ro dne ga sa mo za ve da nja, pri no ši, ko so me šèa ni ku po va li sta re, do bro ohra nj e ne no še s po de že l ja in si jih na de li ob po se bni h pri lož no - stih in s po se bnim na me nom, ven dar še le te daj, ko ni bi la veè pra ž nje obla èi lo na v a si. Tem, »na ro dn im ci ljem«, je bi lo bli zu tu di spre je ma n je ti stih no vih pe smi, ka te rih av tor je so poz n a li in so po u - dar ja l e vre dno te, ki naj bi odli ko va l e zgle dne ga Slo ven - ca. Tak šne pe smi s o lju dje hi tro spre je li za s vo je, v po - moè pa so ji m bi le tu di pe sma ri ce in »na ro dne« pri re di - tve. Spre je ma li pa so tu di dru ge pe smi, ki so »po na ro - de va le« tu di med me šèa ni. Me st no oko lje je na mreè, za raz lo è ek od va ške ga, ze lo ce ni lo no vo st i. Iz ro èi lo – in ljud s ka pe sem je bi la del te ga du hov ne ga sve ta – je to rej kljub svo je mu bo gas tvu po me ni l o sa - mo del me šèan ske kul tu re. To je bil ti sti del , ki so ga že v èa su zgod nje in dus t ri a li za ci je in na pred ka dru ge obli - ke pre hi te le: v me stu je ime la vs aj nav zven pre dnost sve tov ljan sk a od pr tost no ve mu. Prav ta od pr tost, ki je po spe š i la t. i. druš t ve no živ lje nj e, pa je za ra di spe ci f iè - nih po tre b po iska nju na ro dne pre poz na v no st i zno va pri pe lja la tu di k ljud ski pe smi. Ci ti zens of Kam nik in Stele's writ ten re cords of folk songs Summa ry In our spi ri tu al cul tu re, which in clu d es mu sic and songs, t he ima ge of our societ y and its diversi ty are re - flec ted in a very spe ci al way . The writt en re cords ofFran ce Ste le, who col lec ted folk songs in Kam nik between 1909 and 191 0 as p art of a much wider p i e - ce of work ac ross t he tra di ti o nal la nds of the Au s - tro-Hun ga ri an em pi re , are of spe ci al va lue both within that fi eld of st udy and on the ir own me rit. They pro vi de us wit h evi den ce on two le vels: t hey re pre sent Kam nik ci ti zens and part of the ir spi ri tu al world, and al so were the only w ay of pre ser ving so me of the se pre ci o us songs as they wer e out of re ach to t ho se col lec ting folk songs in th e countrys ide. Of key sig ni f i can ce in re ve a li ng the so ci al back gro und of the songs (to get her with the ro le they play ed in people’s li fe) was t he discovery of the lo cal as well a s the so ci al back gro und and oc cu pa t i on of the sin gers. By anal ysing t he songs i n de ta il and chec king the ar - chi val re cords, we di sco ver that Ste le was ma king his re cords in Kam nik it self. Th e re are so me pe o ple men ti - o ned in his re cords who ca me from ot her pla ces as well. The ma jority of t hem im mi gra ted to Kam nik half a century be fo re, whil e ot hers were in Kam nik only by chan ce; the re were few of su ch pe o ple. The se in co mers to th e town hel ped, in the ir own way, to sha pe its so ci al li fe and con tri bu te d to the spi ri tu al cul tu re of the t own at the s a me ti me. However, it is dif - fi cult t o ascer ta in from Stel e’s re cords wheth er the fol k songs were pa rt of th e people’s everyday li fe and were sung on a dai ly ba sis or whether t hey were only s o met - hing they had re ta i ned in the ir memory. So me folk songs gi ve pro of th at the fol k song wa s kept ali ve al so by the l o cal ci ti zens who closel y ad he red to the ir tra di - ti o nal va lu es and be ne fits – the pur gar ji or to wn b ur - ghers in t he tra di ti o nal sen se of the w ord. De ter mi ning where the fol k sin gers were from me ant that we h ad to w ork out in what par t of the town they used t o li ve. Ac cor ding to the r e cords they of ten mo ved ho u se, not only from one t own or vil la ge to a not her, but al so withi n the town . Mo ving from one part of the tow n to anot her was re la ted to an i ndividua l’s wea lth or s o ci - al am bi ti ons. It has be co me cle ar that Ste le prim arily ma de his re cords in the cen tre of town and in it s equally pr e sti gi o us quarter of Šut na. T his ga ve pro of that folk song s were part of li fe in the mo st no ta ble area of town. The newer, out lying are as of Kam nik that re ta i ned a country s tyle of li fe were not in clu ded in the writte n no tes. The re is anot her im por ta nt fact re gar ding at ti tu des to folk s ongs t hat sho uld be men ti o ned: folk s ongs were known and va lu ed by the t ownspeople for re a sons re - la ting to na ti o na list sen ti m ent. They welco med song s where the a ut hor was known and tha t stres sed the v a - lu es that a true Slo ve ni an sho uld li ve up to . Pe o ple quickl y to ok to th e se fol k songs , hel ped in p art by written col lec ti ons o f son gs and »et hnic« fe sti vals. Th ey al so welcomed ot her songs i n to the f olk can non, as in con trast to th e countrys ide, towns people were ke en on new ide as. De spi te its ric hness, tra di ti on – and the fo lk son gs that were part of the spi ri tu al tra di ti on – was still just co n si - de red part of nor mal t own cul tu re a part that ne ver the - less was s u per se ded with t he on set of ea rly in dus tri a li - za ti on and pro gress. Op en ness to new ide as was fas hi - o na ble and led to the pro mo ti on of so ci e ti es, which due to the ir spe ci fi c aim of in ve sti ga ting the na ti o nal cha rac ter, on ce mo re bro ught folk s ongs t o the f o re. 30 ajigolontE – evarpzaR Be nj a min Be zek, štu den t Pod gor j e 94 f Kam nik Vo tiv ne fi gu ri ce v Nev ljah pri Kam ni ku Še ge in na va de Ne ve ljè a nov na praz nik sv. Šte fa na De di šè i na šte fa no ve ga na Slo ven sk em Praz nik sv . Šte fa na je da n po bo ži èu (26. 1 2.). To je praz nik ene ga naj sta rej ših svet ni kov, ki je že v zgod - njem sr ed njem ve ku pre vzel s krb za ži vi no, zla sti za ko - nje. Šte fan je to rej konj ski pa tron ne le na Slo ven - skem, am pak v vs ej se ver ni in sred nji Evro pi. Na do me - stil naj bi ne ko sta rej še bo žan st vo, mor da ger ma n ske - ga Fro ja in slo van ske g a Ve le s a ali Vo lo sa . De di š èi na èa šèe nja sv. Št e fa na se je ohra ni la do da nes. Po leg osta lih oblik se ka že tu di v pri na ša nju mi ni a tur nih iz - rez lja n ih le se nih fi gu ric konj in dru gih do ma èih ži va li na nje gov go dov ni dan k bl a go slo vu v c er kev. Pr ven - stve no je Št e fan za vet nik konj, s o di pa v po pu lar no sku pi no pa tro nov, ki jim j e bi la za u pa na »s krb« za ži vi - no. Po leg Šte fa na so di jo sem še An ton Pu šèav nik, pa Ju rij, Mar tin, Le nart in V id. V šte vil nih kra jih, zla sti na Go renj skem in v va seh med Kra njem, Kam ni kom in Dom ž a la mi, so pri na ša li v cer kev na šte fa no vo le se ne vo tiv ne 1 fi gu ri ce, ki so bi le na me nje ne veè krat nim vo ti - ra njem. Fi gu ri ce konj, go ve d i, pra ši èev in tu di kom b i ni - ra ne kom po zi ci je so bi le iz rez lj a ne iz le sa ter po bar v a - ne. Pri na ša li pa so t u di vo šèe ne ali ko vin ske, ki so bi le de lo do ma èih ko va èev. Fi gu ri ce so mo ra li pred za èet - kom bla go slo v a ozi ro ma ma še ku pi ti od cer kov ni ka pred cer kvi jo. Na to so j ih po sta vi li pred ol tar ali na st o - pni ce pred njim. Po leg fi gu ric so pri ne sli s se boj od do - ma t u di ne kaj ov sa in so li. Po bla go slo vu so odne sli oves i n sol d o mov in j u da li ko njem t er ost a lim ži va lim, fi gu ri ce pa so os ta le v cer kvi do na sled nje ga le ta, ko so jih mo ra li po no v no od ku pi ti. Prav za ra di ta ke ga na èi - na, ki ima s vo jo lo gi ko tu di v gm ot nem de lo va nju Cer - kve, se na m je na Slo ven skem ohra ni la vr sta odliè nih le se nih fi gu ric, med ka te ri mi jih je ve li ko tu di iz 19. sto - le tja. Še ga pri na ša nja le se nih fi gu ric konj in osta le ži vi - ne k ol tar ju je še da nes moè no ži va v kr anj ski, kam ni - ški in de lo ma ško fj e lo ški ter ljub ljan ski oko li ci . Svo je v r - stno po se bnost pred st av lja de di šèi na te še ge v sa mi Ljub lja ni, in si cer v Šte fa no vi fa ri v Šte pa nji va si. Tu di tu kaj na šte fa no vo no si jo lju dje v cer kev le se ne ko njiè - ke, èe prav je med nj i mi ve li ko ta kih, ki na obrob ju me - sta ni ma jo ni ti ži vi ne in ne kme ti je. Po leg pri na š a nja le se nih fi gu ri c v cer kev ima jo še ge na šte fa no vo še dru ge obli ke in iz ved be. Mar s i kje na Slo - ven skem, t u di med na ši mi lju d mi v za mej stvu, je v na - va di bla go slav lja nje ži vih konj, ki jih pri pe lje jo k cer kvi. »Tra di ci o na l no« žeg na nje konj ima jo npr. v Šta bnu pri Glo ba sni ci na Ko ro škem. Na Do lenj skem s e je t a na va - da ohra ni la na ko nje rej skem Šen tjer nej s kem po lju. Na šte fa no vo pri ja ha jo do ma èi ni iz va si na tem ob mo èju k cer kvi v Do le n ji Sta ri va si pri Šen tjer ne ju in se po sta vi - jo okrog cer kve. Po tem j ih du hov nik bla go slo vi. Po ne - ka te rih ar hiv skih pri èe va n jih naj bi ta ke je že na ko njihin nji ho v o bla go slav lja nje na šte fa no vo poz na l i še v 19. sto le tju pov sod n a Kranj skem, pa tu di na Š ta jer - skem in Pri mor skem. To rej je da naš nja ži va še ga na Šen tjer nej skem po lju osta nek ali de di šèi na nek da njih splo šnih praz no vanj in pred vsem ve ro vanj. Med po - seb no po mem bni mi kra ji, zna ni mi po konj ski h bo žjih po teh na Kra nj skem in Šta jer skem, s o bi li še zl a sti Blej s ka Do bra va, Ku plj e nik pri Ble du, Men geš, Ko men - da, Šen tvid pri Lu ko vi ci, Utik pri Vo di cah, Su ha pri Kra - nju, So ra pri Med vo dah, Šte pa nja vas v Lj ub lja ni, Mo - zir je, Te har je, Go mil sko in dru gi. V ne ka te rih kra jih pa se je šte fa no vo z bla go slo v a konj in ži vi ne pre ne s lo tu - di na bla go slov av to mo bi lov in trak tor je v.2 Ta ko je še ge na šte fa no vo in pri na ša nje vo tiv nih fi gu ric opi sal dr. Ja nez Bo ga taj. Ven dar pa ni b il edi ni slo ven - ski et no log, ki je p i sal o še gah na šte fa no vo. Pred njim je o te m že po ro èal in svo je ug o to vi tve tu di ob ja vil Ni ko Ku ret v svo jem de lu Praz niè no le to Slo ven cev, in si cer v dru gi knji gi, kjer opi su je mno ž i co slo ven sk ih in tu jih ljud s kih pe smi, ki ope va jo živ lje nje in de la sve te g a Šte - fa na. Ka ko glo bo ko za ko re ni nj e no je bi lo praz no v a nje v pre - te klo st i, še pred pri ho dom kr šèan ske ve re, se pra vi v èa su po gan s tva in mno go boš t va, še po se bej na se ve r u 31 ajigolontE – evarpzaR 1Na re jen, po da r jen za ra d i (za)o b lju be; za ob lju ben, za ob lju b ljen. 2BERK, E., BO GA TAJ, J., in PUK ŠIÈ, J., 1993: Ljud s ka umet n ost in obr ti v Slo ve ni j i. Ljub lja na, str. 260–261. V zad njih le tih so v Nev ljah vpe lja li tu di bla go slo vi te v konj pred cer kvi jo. Ži va li na to sim bo liè no na kr mi jo z bla go slov lje nim kru hom in so ljo. (Fo to: Be nja min Be - zek, 26. 12. 2001) Evro pe, do ka zu j e spre mem ba, ki jo je mo ral spre je ti sve ti Šte fan na Šved skem. Po šved ski le gen di »St af - fan« sploh ni bil di a kon, am pak ko njár p ri He ro du, ka - kor po je šved ska pe sem: Staf fan ar en st allend räng , han for dra de He ro des häster …3 kar bi se v slo ven skem pre vo du gla si lo ta ko l e: Šte fan je bil ko njar, je kr mil He ro do ve ko nje … Po do bno je bi lo tu di na Sl o ven skem. Lj u dje s e ni so kaj do sti me ni li za Apo s tol ska de la in iz svet ni ka na re di li ne kaj no ve ga. Na sled nja ep ska pe sem nam ga pred - sta vi kot ko le dni ka : »No coj, no coj je en svet ve èer, en svet ve èer, ena sve ta noè, ki je ni bi lo in je ne bo: no coj, no coj se je en kralj ro dil, en kralj ro dil èez kra lje vse, tud’ èez kra lja He ro de ža!« Še ge in na va de v Nev ljah Kdaj toè no se je v pra fa ri Nev lje za èe la še ga, da se na šte fa no vo v cer kev pri na š a jo vo tiv ne fi gu ri ce, ne ve nih èe . Go spa Ma ri ja Go lob , ro je n a le ta 1911, ena naj - sta rej ših fa rank , skle pa ta ko le: »È e sem jaz sta ra 89 let, pa o d kar pom nim, sm o ime li to n a va do, po tem mo - ra bi ti sta ra veè kot 1 00 let. « Na šte fa no vo se je ce lot na dru ži na od pra vi l a v cer kev k sve ti ma ši. Pred cer kvi jo sta bi li po sta v lje ni dve dol gi mi zi, na njih pa pe har ji, pol ni le se nih vo tiv nih fi gu ric. Fi - gu ri ce so ime le obli ke kra ve, ko nja, pra ši èa, ov ce; to rej ži va li, ka te re so do ma èi n i ime li v svo jih hle vih. Fi gu ri ce sta vsa le ta pro da ja la dva klju èar ja – Je ri nov ata s Hr i - ba in Ja ke ljèev a ta iz Ne velj. Ce na za nje ni bi la do lo èe - na, v sak j e dal po sv o ji zmož no sti (pre mož no sti), èe - prav je bi lo ne ka ko ne pi s a no pra vi lo tak šno, da veè kot si vzel fi gu ric, veè de nar ja je bi lo po tre bno da ti. Na to je šel go spo d ar s fi gu ri ca m i oko li glav ne ga ol tar ja in se na zaj gre de usta vil pred ol tar j em sve te g a Šte fa na . Tu je odlo žil fi gu ri ce ter zmo li l krat ko mo li tev za zdra v je ži - vi ne ter po moè ob mo re bit ni bo lez ni. Ka sne je so fi gu ri - ce pred ol tar ne sli tu di žen ske in otro ci. Go sp od Jo že Go lob, stroj ni te hni k v po ko ju , dru ga èe pa eden red kih ko lár jev da leè na o ko li, se spo mi nja praz - no va nja praz ni ka v le tih, ko je b il sam še mi nis trant. Do bro se s pom ni, da je bil prav on za dol žen za to, da je fi gu ri ce, ki so jih go spo dar ji pri ne sli pred ol tar sve te ga Šte fa na , po bi ral v ple te ne pe har j e ter jih zo pet no sil pred cer kev, kjer s ta jih klju èar ja vno viè pro da la go spo - dar jem. In ta ci klus s e je po nav ljal pri obeh ne delj skih ma ša h. Fi gu ri ce so se lah ko pro da ja le sa mo pred sve - to ma šo in p o njej (za za mu dni ke), med ma šo pa pro - da je ni bi lo. V cer kev sta go spo dar in nje go va že na ne - sla tu di vre èo so li, ki jo j e du hov nik pri obre du bla go slo - vil in s ka te ro so na to do ma kr mi li ži va li. Dru gih s tva ri se ni no si l o bla go slo v it. 32 ajigolontE – evarpzaR 3KU RET, N., 1989: Praz niè no le to Slo ven cev II, Ljub lja na, str. 383. Iz bi ra fi gu ric ži va li raz liè ni h ve li ko st i in oblik je ze lo bo ga ta. (Fo to: Be nja mi n Be zek, 26. 12. 2001) Da je bi lo pri na ša nje vo tiv nih fi gu ric med ljud mi re sniè - no živ po jav in je ime lo ve lik po men, po tr ju je dej stvo, da so v ne velj sko fa ro ho di li mo lit za ži vi no tu di kme tje in ži vi no rej ci iz so sed njih far in va si, pred vsem s Kri ža, iz Ko men de, Pod gor ja, Stranj, Sta ho v i ce in Tu hinj s ke do li ne, kjer te še ge ni so poz na li. Na šte fa no vo so v cer - kev v Ne v ljah pri šli pet tu di raz liè ni pev ski zbo ri od b li - zu in da leè. »To li ko lju di je bi lo, da s e èlo vek tu di do zra - ven ni mo gel pre ri n i ti,« se ti stih èa sov spo mi nja go spa Ma ri ja. To rej je bi la to ne ke vr ste tu ri stiè na atrak ci ja, saj je pri vab lja la ne sa mo do ma è i ne, am pak tu di lju di iz bli ž nje in da ljne oko li ce. Pred cer kvi j o je sta la tu di po so da z bla go slov lje no vo - do, ki so jo lju dje po i me no v a li kar Šte fa no va vo da. Vsak g o spo dar j o je ne kaj v zel s se boj do mov, kj er je na to po kro pi l ži vi no, hlev, go spo d ar sko po slo pje ter po - lja, na ka te rih je ra sla kr ma za ž i va li ozi ro ma na k a te ri so ži va li oprav lj a le te žja po lje del ska (fi ziè na) de la. Po - ne kod so s to vo do ži vi no tu di na po ji li. Po bo žiè ni pol noè ni ci so ne velj ski fa ra ni, zla sti mo ški , ra di od šli v go stil n o »Pri Ko rel nu«, na šte fa n o vo pa ni nih èe za vil v go stil no. »Ti sti bi mo ral bi ti pa že res z e lo ne ve ren,« me ni jo èla ni dru ži ne Go lob. Šte fa no vo je ime lo tu di nek zdru že val ni po men, lah ko bi ce lo re kli, da je bi lo ne ke vr ste dru žin ski p raz nik. Šte fa no vo v Nev lj ah je s svo jo atrak tiv nos t jo pri vab lja - lo tu di so ro dni ke Ne ve ljèa nov, ki s o se po m a ši od pra - vi li k nj im na obi sk in t a ko se j e pra z no va nje pra z ni ka iz cer kve in iz pred nje pre ne slo na do mo ve. Hra no so pri - pra vi le go sp o di nje v èa su, ko je go sp o dar oprav ljal žeprej ome nje ni bla go slov go sp o dar s kih ob jek t ov in ži vi - ne. Ra zmiš l ja nje za pri ho dn ost Ta ko kot mno go lju d skih šeg, na vad i n obi èa jev v da - naš nje m èa su to ne v po za b o, tu di pri na ša n je vo tiv n ih fi gu ric iz gub lja na ve lja vi. Naj lep ši pr im er za to je na ve - del ne velj ski žu pnik: »V za kri sti ji ima mo kar os em ška - tel le se nih fi gu ric, ve n dar smo le tos iz bra li le tri, pa še teh je bi lo pre veè.« Upa da nje za ni ma nja za praz nik so opa zi li tu di pri dru ži ni Go lob. Vzro kov za t o je pra v go to - vo veè. Pr vi vzrok je spre mem ba na se l ja in go sp o dar s kih pa - nog v njem. Na se lje je da nes sko raj po ve za no s Kam ni - kom. Lju dje so za po sl e ni pred vsem v se kun dar nih in ter ci ar nih pa no g ah v bliž n jih Kam ni ku, Dom ž a lah in Ljub l ja ni. Pra vih kme tov je osta lo ze lo ma lo, ve èi no ma so tu pol kme tje, ki do pol dne de la jo v to var ni ozi ro ma po dje t ju v me st u, po pol dne pa skr bi j o za kme ti jo. Ven - dar je tu di pol kme tov tu ve dno manj. In èe èlo vek ni ma veè ži vi ne, tu di ne èu ti po tre be, da bi od ku pil ži val s ke fi gu re in jih po sta vil pred ol tar ter m o lil. Dru gi vzrok pa lah ko naj de mo v so do bni dru žbi, v ka te - ri so se u ve lja vi le no ve nor me in no ve živ ljenj ske smer - ni ce. Slo ven ci, pred vsem mla di na , se vse pre ma lo za - ve da m o, ka ko bo ga t o je na še kul tur no iz ro èi l o. Del no je te mu bo tro va lo tu di pet de set let tra ja jo èe živ lje nje v ko mu ni stiè n i dru žb i. Da nes v sve tu vla da ka pi tal in kdor ga ima, ta je s ve ta vla dar. Ven dar smo oèit no pre - le ni tu di za to , da bi se ma lo po tru di li in si k a pi tal pri do - 33 ajigolontE – evarpzaR Vo tiv ne fi gu ri ce konj. Bar ve fi gur ne igra jo po mem bnej še vlo ge, ta ko so lah ko ko nji tu di rde èi. (Fo to: Be nja min Be zek, 26. 12. 1999) bi li tu di na ra èun bo ga te kul tu r ne de di šèi ne. Ma lo je na mreè da nes kra jev na Slo ven skem, ki s e še la h ko po hva li jo s tak šnim praz no v a njem šte fa no ve g a, kot to lah ko sto ri jo v Nev lj ah. Prav go to vo bi bi lo pri na ša nje fi - gu ric na ol tar lah ko tu ri stiè na za ni m i vost, ne sa mo za Kam ni èa ne, ne sa mo za Go re njce ali p a vse Sl o ven ce, tem veè tu di za tu j ce. Ne ka te ri pa ven dar le še ohra nja j o de di šèi no in ve ro v po moè sve te g a Šte fa na , èe prav se je tu di praz no va nje praz ni ka ne ko li ko spre me ni lo. Èe so vèa s ih k sve ti ma - ši od šle ce lot ne dru ži ne, se je se daj šte vi lo moè no zma n jša lo. Na va dn o gre sta k ma ši le go spo d ar in nje - go va že na ter naj m laj ši otro ci, ti sti ma lo sta rej ši pa osta ne jo do ma ozi ro ma gre do k ma ši dru ga m. Bla go - slav lja nje so li in škro plje n je go spo dar skih po slo pij in ži vi ne z bla go slov lje no vo do še ve dno osta ja ta za ni mi v in tu di živ ri tu al. Spre me nil se je tu di po tek pri proš nje. Go spo dar od ku pi fi gu re, da ru je ne kaj de nar ja (le ta 1999 je ve èi na da ro va la 1000 SIT, de nar pa se na to po ra bi za po tre be fa re – po moè osta re lim in po mo èi po tre bnim, obno vi t ve na de la na ob jek tu , ogre va nje in osta li stro ški bi va nja), na to pa jih od ne se pr ed ol tar, kjer s to ji mi za, p o gr nje na z vin sko rde èim pr tom. Z ob - ho di oko li glav ne ga ol tar ja so pre ne ha li, ko so po sta vi li še da ri tve ni ol tar in j e du hov nik med ma šo obr njen k lju dem. V ne velj ski fa ri tu di ni veè klju èar jev, ki bi pr o da ja li vo - tiv ne fi gu ri ce, za to so nji ho v o opra v i lo pre vze li mlaj ši fa ra ni. Le ta 1999 je fi gu ri ce pro da ja l go spod Bra ne iz So te ske, ki j e tu di si cer ze lo de ja ven v fa ri in je ve li ko po ma gal tu di pri po sta vi tvi ja slic. Pri pro da ji mu je po - ma gal go spod J a nez Re pnik iz Vr h polj. Ven dar p a le ni vs e ta ko èr no, kot bi se mo go èe zde lo bral cu ob pre bi r a nju te ga. Med bo ga t o ko lek ci j o fi gu ric sem opa zi l tu di iz sto pa jo èe be le ov èke, ki ni so bi le le - se ne, tem veè pla stiè ne. V pre te klo s ti je bi lo ov èe re je v Nev ljah in oko li ci ve li ko, na to pa je za ne kaj èa sa za mr - la. Pred l e ti se j e zo pet uv e lja vi la med l jud mi in le ta 1996 je mo ral te da nji du hov nik do ku pi ti ov èke. V zad - njem èa su pa se uve ljav lja tu di re ja koz , ki jih bo prav ta ko po tre bno še do ku pi ti in s tem obo ga t i ti zbir ko ži - va li. V dol gi h le tih praz no v a nja praz ni ka se je mars ikaj spremenilo. Na ta da n so v fa ro pri šli tu di so ro dni ki od bli zu in da leè. Ta ko so po kon èa ni sve ti ma ši in po vse h obre dih do ma èi ni ime li ve li ko obi skov , kar da nes po - gre ša jo. Vo ti ve fi gu res from Nev lje ne ar Kam nik St St ephen’ s Day cu stoms in th e vil la ge of Nev lje Summa ry On 26 De cem ber pe o ple ce le bra te St St ephen’s Da y, a sa int wh o in com mon with St An thon y, St Ge or ge, St Mar tin, St Le o nard and St Vi tus is con si de red a pa tron sa int of li ve stock or do me stic a ni mals . Over the cen tu - ri es, many dif fe rent cu stoms ha ve de ve lo ped in the vil - la ges and towns in Slo ve nia in con nec ti on with th is ce - le bra ti on, in clu ding the vi l la ge o f Nev lje. I t is a day when pe o ple bring vo ti ve fi gu res to chu rch of the h or - ses, cat tle, she ep an d ot her an i mals that the y ke ep at ho me and ask God for t he ir he alth. To this day th e pe o ple of Nev lje con si der this day fir st and fo re mos t a re li gi o us ce le bra ti on, but al so an oc ca - si on for fri ends and re la ti ves to v i sit ea ch ot her and ta - ke part i n the ceremony of pre sen ting th e vo ti ve fi gu - res. 34 ajigolontE – evarpzaR Prof. Bre da Pod bre ž nik Vuk mir Ma tiè na knjiž ni ca Kam ni k Ljub lj an ska ce sta 1 Kam nik Ve ro ni ka z Ma le ga gra du: kam ni ško ljud sko pri po ve dno iz ro èi lo v knjiž ni in elek tr on ski obli k i Vsak èlo vek ima svo jo zgo do vi no. Po go s to se po gla b lja va njo, da bi se bo lje spoz nal in ra zu mel. To rej je po - mem bna za s e da njost . Ta ko je tu di s s lov stve no fol klo - ro. »Pr vi pa ra doks s lov stve ne fol klo re je, da jo na eni stra ni na s plo šno kaj hi tro za de ne oèi tek in s prem lja pred s o dek za sta re lo sti, ne ak tu al no s ti, a skr bnej še po - glab lja nje va njo raz kri je nje no mno go pl a stnost, ki ima vsa ke mu èa su po ve d a ti kaj no ve ga.« (Sta no nik 1999, str. 5 ) Ali nam lah ko prav lji ca o sko pi kam ni š ki Ve ro ni ki , ki za - man èa ka odre ši tve iz za kle t o sti, pri na ša kak šno mno - go pla stno spo ro èi lo? Ali pa raz la gal n a po ved ka Far jev plaz, ki pri ka zu je po hlep po ma te ri al nem bo gas tvu, ki je moè nej š i od za ve za no sti k du hov ne mu po slan stvu. Ko li ko skri tih spo ro èil ima prav lji ca o Dva najst ih bra tih in se s trah: naj mlaj ši s po gu mom in spr et nos tjo te r al - tru i stiè no na rav n a nos tjo pre ma g u je ar he tip sk e ovi re in zdru ži dru ži no, ki pred stav lja eno od te me ljnih v re - dnot. Iz te ga lah ko bra lec iz lu šèi zgo do vin s ki, so ci a l ni in du - hov ni okvir, zno traj ka te r e ga so ži ve li na ši pre dni ki in nas po tem obli ko v a li. Za to je slov stve na fol klo ri sti ka po mem bna. V Ma tiè ni kn již ni ci Kam nik smo leta 1999 ob 50-let ni ci de lo v a nja iz da li knji go Ve ro ni ka z Ma le ga gra du: ljud - sko pri po ve dno iz ro èi l o s Kam ni š ke ga. Le to ka sne j e smo ti ska no knji go pre o bl i ko va li še v elek t ron sko z in - te rak tiv nim bra n jem, do sto pno na sve tov nem sple tu. Èla nek po ve, za kaj s mo to s to ri li in ka ko smo do se gli svo je na me ne ter z njim pre se gl i lo kal ni ni vo de lo va - nja. 1Vzro ki za na sta nek kla si è ne in elek tron ske knji ge Ena od na log splo šne knjiž ni ce je tu di iz pol nje va nje po - treb oko lja, v ka te rem de lu je. V mi slih ima m po se bne za hte ve po se bni h upo ra bni kov, kar ni ve dno nuj no po - ve za no z iz po s o jo knjiž nièneg a gra di va ali omo go èa - njem do sto pa do in for ma cij. Vsa ka knjiž ni c a mo ra za - zna ti spe ci fiè n o sti svo je ga oko lja in se te mu pri la ga ja - ti. Knjiž ni ce mo ra jo bi ti iden ti fi k a cij ski znak lo kal ne sku p no sti in hkra t i ti sti ele me nt oko lja , ki po nu j a zme - raj veè, kot so de jan ske po tre be pre bi val cev, za to da oko lje uspe šno spod b u ja k us tvar jal ne mu de lo v a nju. Med te me ljni m i na lo ga mi jav nih knjiž nic so obli ko va - nje in utr je va nje bral nih na vad pri otro cih , pod pi ra n je la stne ga in for m al ne ga izo bra že v a nja, spod b u ja njedo miš lji je pri otro cih , go je n je za ve sti o kul tur ni de di šèi - ni in tu di pod pi ra n je ustne tra di ci je (Ma ni fest o splo - šnih knjiž ni cah, 1994). Za kon o knjiž ni èar stvu (2002) med na še na lo ge priš te va in for ma cij sko opi sme nje v a - nje, pod pi ra n je vse živ ljen j ske ga uèe nja, zbi ra n je, ob - de la vo in hra nje nje do moz nan ske ga gra di va ter spod - bu ja nj e bral n e kul tu re. Ve li ko krat so nas otro ci v na ši knjiž ni c i spra še va li o prav lji cah (èe upo ra bim to po lju dno po i me no v a nje) z na še ga, to rej kam n i ške ga kon ca. Zla sti jih je za ni m a la zgod ba o ukle t i gro fi c i z ma lo graj ske ga hri ba , ka te r e ime sre èu je mo sko ra j da na vsa kem ko ra ku: v mest - nem gr bu, iz ve s kih pred me st no ka va r no, po i me no v a - njih. Otro ko m ni smo mo gli po nu di ti niè pri mer n e ga, saj ni bi lo do sto pne ga gra di va. Otro ci so po mem bni upo ra - bni ki splo šnih knjiž nic, za to smo po zor ni do nji ho v ih po tre b. V tem smo pre poz na li po tre be na še g a lo kal ne - ga oko lja ozi ro ma spe ci fiè ne po tre be na ših bral c ev. Na nje smo od go vo ri li ta ko, da smo za èe l i pri prav lja ti pr vo kam ni š ko an to l o gi jo ljud ske ga slov stva. For mal ni raz log je bi la 50-let ni ca knji ž ni ce, ki s mo jo to rej obe le - ži li s knji go z do moz nan sko vse bi no, oprem l je no s stro - kov nim bi bli o graf skim apa ra tom in stro kov ni mi , na ro - do pi s ni mi ko men ta r ji. Ker smo kot bi bli o te kar ji uspo - sob lje n i za iska nje gra di va in in for ma cij, smo se èu ti li kos tej na lo gi . Po leg te ga do bro poz na mo kam ni š ko do moz nan sko gra di vo, ki je pre cej bo ga t o. V njem smo na šli pre cej za pi s ov ljud s ke ga pri po ve dne ga iz ro èi la , ven dar s o ti ra z drob lje ni in te ž ko do sto pni, kar je še en raz log ve è za odl o èi tev o zbi r ki kam ni ških prav ljic in po - vedk. Po leg te ga je lj ud sko iz ro èi lo ti sti del na še iden ti - fi ka ci je in na ro d ne za ve sti, ki ze lo hi tro iz gi nja, za to ga je tre ba ohra nja ti z ob ja va mi in za ni ma n jem zanj. Knji go smo na slo vi li Ve ro ni ka z Ma le ga gra du : ljud sko pri po ve dno iz ro èi l o s Kam ni š ke ga. Ven dar je po tem sle dil še nov iz ziv: tra di ci o nal no vse bi - no smo pre ne sli na nov me dij – sv e tov no med mre žje. Obli ko va l i smo na mreè elek t ron sko in te ra k tiv no knji go na in ter n e tu z vse mi mož n os tmi, ki nam jih po nu ja ta in ter net in ra èu n al ni ška te hno lo gi ja. Za kaj? Na ši iz zi vi in vzro k i so bi li na sled n ji: -Od kar je k nji ga sre di av gu sta le ta 1999 pri šla na na - še knjiž ne po li ce, je bi la ves èas med naj bolj iz po so - ja ni mi. Tu di pro da ja in dru gi od zi vi so bi li ze lo do br i, med dr u gim je kn ji ga v bliž njih osn ov nih šo lah na sez na mu za br al no znaè ko. To nas j e spod bu di lo k odlo èi tvi , da jo pre ne se mo tu di na in ter net. -Po tre be po knji gi na in ter ne tu pred vi de va mo gle de na ra zma h no ve in for ma cij ske te hno l o gi je. Po na - tanè nem pre gle do va nju slo ven s ke ga in sve tov ne ga med mre žj a lah ko za tr di mo, da tak šnih po sku sov, kot je na š, ni ve li ko. Odlo èi li smo se za obli ko in te rak - tiv ne knji ge, v ka te r i smo li ne a r no bra nje obo ga t i li z mož n os tmi, ki jih nu di no va te hno lo gi ja: ani ma ci je, hi per po ve z a ve, sti ki z bral ci, do pol n je va nje in spre - mi nja nje . -Po ve za li smo pre te klos t ustne ga iz ro èi l a s pri ho - dnos tj o elek t ron ske knji ge, ker ima elek t ron ska knji - ga ne slu te no pri ho dnost. Sku š a li smo ustno tra di ci jo pre ne s ti v pri ho dnost tu di v elek t ron ski obli ki . -Sku š a li smo obli ko v a ti izo bra že val ne in pred v sem knji žev ne vse bi ne za sve tov ni splet, ki po sta ja v knjiž ni ca h, izo bra že v a nju, vsak da njem za se bnem in 35 ovtsraketoilbiB – evarpzaR stro kov nem ter pro fe s i o nal nem živ lje nju bolj in bolj po mem ben. -Sku š a li smo obli ko v a ti tu di di dak t iè no gra di vo za bi - bli o p e da go š ke de jav no sti v splo šnih in šol skih knjiž ni cah za po moè knjiž ni èar je m pri vzgo ji sa mo - stoj nih upo ra bn i kov knjiž nic, gra di va in iska nju in for - ma cij. 2 Tra di ci o na l na in elek tron ska knji ga 2.1Knji ga kot tra di c i o nal ni me dij Kaj pak je knji ga kot tra di ci o n al ni me dij »du hov na vre - dno ta, s ka te ro se n a svoj na èin m e ri kul tur na sto pnja èlo ve ka (npr. šte vi lo pre bra nih knjig na le to) ali na ro da oz. dr ža ve (npr. šte vi lo iz da nih del ali na tis nje n ih iz vo - dov n a pre bi val ca)« (Mun da 1983 ). Na svo ji raz voj ni po ti se je za pi so va nje , hra nje n je in šir je nje vse ga èlo - ve ške ga vé de nja sre èa l o z mno gi mi re vo lu ci o nar ni mi za re za mi od od kri t ja pi sa ve, pi snih pod la g, kot je npr. pa pir , do ti ska in ka sne je do ra èu nal ni ške te hno lo gi j e. Vse s o pov zro èi le, da je knj i ga po sta la lju dem bolj do - sto pna. Da nes sto ji tra di ci o n al ni knji gi nas pro ti elek - tron s ka, ki mor da po me ni ta ko ali ce lo ve èjo re vo lu ci o - nar no spre mem bo kot nek daj t isk. Vs e ka kor je ra èu - nal ni ška te hno l o gi ja pov zro èi la to, da smo po sta li in - for ma cij ska dru žba . Ko vaè (1999) v de lu Skriv no živ lje - nje knjig na va ja be se de vo dil ne ga bri tan s ke ga zgo do - vi nar ja za lož n iš tva J. Fe at her ja, ki šir je nje ra èu nal n iš - tva od l e ta 1970 do da nes pri mer ja z me nja vo re ži ma ali vse po li tiè ne ure di tve – š e veè, nje gov vpli v naj bi bilbolj da ljno se žen, saj bo do po sle di ce pre o bl i ko va le tu di so ci a l no fi zi og no mi jo so do bnih družb. V tem kon tek st u je tre ba po gle da t i tu di na vlo go knji ge kot tra di ci o nal - ne ga me di ja in se za ve da t i, da bo do elek tron ske knji ge pov zro èi le ne ka te re te me lj i te pre mi ke. Mo nu men tal - nost knjiž nic bo za me n jal mi ni ma li ze m ra èu nal n i ške - ga za slo na, v en dar pa ob sta ja tu di »vzrok za ža lost, ob - èu tek iz gu be. Mo go èe v pri ho dno st i ne bo pro sto ra za knji ge. Mor da bo do po sta le zgo do vin s ki ar te fak t i, ar - he o lo š ki ob jek ti , mu ze a li je. Ne bo mo veè mo gli obr ni ti no ve ga li sta. In niè veè èut nih iz ku šen j dr ža n ja knji ge , do ti ka nja, skr be t i za njo, jo po ljub lja ti. Knji ge kot estet - ske ga ob jek ta, ne èe sa le pe ga, kot lju be èe in ljub lje ne stva ri tve. « (Hal man 1995) Vse ka kor se ob so o èe nju tra di ci o na l ne in elek t ron ske knji ge sre èa mo z di le ma m i. Te so ve èje na po dro èju le - po slo vja, kjer osno va ni to li ko in for ma ci ja kot do živ l jaj - sko in es tet sko bra nje. Ali lah ko elek tron ska a li in te - rak tiv n a knji g a na do me sti tra di ci o nal no , pa pir na to knji go, ki smo je va je ni in k i je mar si ko mu la žje do stop - na, saj tak šno bra nje ne za hte v a do dat ne te hniè ne opre me? Gle de na po nud bo elek tron skih knjig in na ra - šèa nj e elek t ron skih za lož ni kov pov s od po sve tu mo ra - mo te mu vpra ša nju kar pri tr di t i. Vse ka kor ima ta oba me di j a svo je pre dno s ti in sla bo sti , za go t o vo pa lah ko elek t ron ska obli ka tra di ci o na l ne li te rar ne tek ste obo - ga ti in po nu di no ve mož no st i bra nja ter do živ l ja nja. Ker pa im a na ša knji ga Ve ro ni ka z Ma le ga gra du tu di vre dnost in for ma ci j e, smo v tem, da jo pre ne se mo na in ter n et, vi de li po zi tiv n o pri la ga ja nje no ve mu èa su. 36 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Prva stran i nteraktivne el ektronske knjige s kam niškim l judskim pripov ednim izroè ilom: www.kam niskaveronik a.net 2.2Elek tron ska knji ga Elek tr on ska knji ga je do ku ment v di gi tal ni obli ki , ki je za pi s an na mag net nem, op tiè nem ali dru gem me di ju in ga je mož no pro ce si ra ti na ra èu n al ni ških ali so ro - dnih na pra vah. Lah ko je do sto pna tu di na sve tov nem sple tu in si jo upo ra bnik shra ni na svoj ose bni ra èu nal - nik (Peè ko 2001) . Ter min ni po e no ten, s aj lah ko po me - ni be se di la, ki jih sne ma mo z in ter ne ta in jih po tem be - re mo, lah ko je to CD-RO M z med be s e dil ni mi po ve za va - mi, sli ka mi, ani ma ci ja mi, zvo kom … V èem je e lek tron - ska knji ga po do bna tra di ci o na l ni, kdaj je pro gra m ska opre ma že e-knji g a? Elek tr on ska knji ga je elek t ron ski tekst, ki je upo ra bni ku pred s tav ljen vi zu al no na pre no - snem ali na miz nem ra èu nal ni ku, pre ko di ske te ali CD-RO MA ali pa pre ko sve tov ne ga sple ta, lah ko pa ta tekst pre ko pi ra mo v bral nik ali dlan èni k,1 lah ko ga ce lo na ti sne mo. Elek tr on ski tekst je knji gi po do ben v tem, da ima vse bi no, stra ni, opom be. Ne ka t e re elek t ron ske knji ge so le v drug me dij pre tvor j e ne kla si è ne/tra di ci o - nal ne knji ge. Bis tvo e-knji ge je še ve dno be se di lo, ani - mi ra ne ilus tra ci j e so po dre je ne vse bi ni. Se ve da pa elek tr on ska knji ga omo go èa do dat ne mož no sti . Na ra - šèa jo èa raz voj na tež nja elek t ron skih knjig je vklju èe va - nje mul ti me dij skih tek stov, ilus tra cij z gra fi ka mi in ani - ma ci ja mi, to rej in te rak tiv nost. Vklju èu je jo tu di zvok , iz - go vor ja vo, pre va ja nje , iska nje po ge slih ali vse bin sk ih klju èih, vpi so va nje la stnih opomb in po do bno (An der - son-I n man, Horne y 1997). E- knji ge so na i n ter ne tu na raz po l a go v raz liè nih for ma t ih, za to je po mem bno, da ima mo na la stnem ra èu n al ni ku na me šèen us tre ze n for mat za bra nje elek t ron skih tek stov.2 Ame ri ški, bri tan ski, špan ski, fran co ski in ita li jan ski za - lož ni ki že ne kaj let di gi ta li zi ra jo svo je pre te kle in no ve j -še ti ska ne iz da je, po jav lja jo pa se no vi in no vi splet ni za lož ni ki, ki omo go èa j o iz da j e za maj h ne stro ške v pri - mer ja vi s tra di ci o n al no, pa pir na to iz da jo (Loè ni škar Fi - dler M . 2003). Na j bolj zna n je pro jekt G u ten berg, ki se je za èel že le ta 1971 , ko je Ame ri èan Mi cha el Har t za - èel pre pi s o va ti li te ra tu ro in dru ge tek ste, da nes pa je na teh s tra neh do sto pnih na ti soèe be se dil brez ome - jitve (www.gu ten berg.net/index.htm l). Na sve tov nem sple t u je ve li ko raz liè nih po nudb elek tron skih be se dil (http ://www.esme ral da.com/, http://www.bartleby .com/, htt p://www.cdlib.org/, http:/ /do tlit.co m/, …). Na slo ven skih sple t nih str a neh prav ta ko lah ko naj de mo slo ven ska li te rar n a de la (glej: http:/ /www .ijs.si/lit/le posl. html). Pr va slo ven ska elek - tron sk a knji ga je de lo Mi he Maz zi n i ja Drob ti n i ce (http ://www.drob ti ni ce.com/). Elek tr on ske knji ge nu di j o bral cem mno ge mož no sti : - Iska nj e po do lo èe nem klju èu ali fra za h: ta ko po i šèe - te v be se di lu ali med mno gi mi be se di li po sa mez ne be se de, ime na (li te ra r ne ju na ke), odlom ke … 37 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Prikaz ka mniške pokraji ne in posameznih likovni h elementov , ki se navezujej o na vsebino pravl jic in povedk v knjigi. S kli kom na ikono se pov ežemo z besedi lom. 1Bral nik je (Loè ni škar Fi dler 2003) po se bna na pra va za bra nje elek tron skih knjig, re vij in èa so pi sov z za slo nom in ohi šjem, na ka te rem so fun kcij ski gum bi za uka ze, kot so: li sta nje po knji gi (po m i ka mo se na pre j ali na zaj), po ve èe va n je be se d i la, spre mi nja nje pi sa v e … Ve li k o sti so raz liè ne, ven dar ga lah ko dr ži mo v ro ki ali spra vi mo v žep. Vse bu je od 40 do 300 knjig! Dlan ènik je pre no sna mul t i me dij s ka na pra va z ekra nom, ki je ob èut ljiv na do tik, s po mo èjo po se bne ga pi sa la pa po ekra nu lah ko pi še mo. Vse bu je tu di be lež n i co, adre sar in nu di mož nos t vpi so va nja opomb . Prav ta ko kot v bral nik tu di v dlan ènik ko pi r a mo e-knji ge z in ter ne ta. (http://www.e-b o oks.org/pro ducts.htm, pri dob lje no 15. 12. 2003) 2 Naj bolj raz šir jen pro gram je Ac ro bat eBo ok Re a d er, ki je na sple tu do sto pen brez plaè no. -Pri la ga ja nje: e-knji gi lah ko sa mi na sta vi mo pi sa vo, po ne kod ce lo bar ve, lah ko vpi su je m o opom be, pod - èr tu je m o, oz na èu je mo. Ne ka te re so ve èje zi kov ne z mož nos tj o pre va ja nja . -Do po l nje v a nje: tek sti, ce lo li te rar ni, so do po l nje n i z med be se dil ni mi po ve za va m i na raz la ge, slo va r je, po ja sni la, sli ke, zvok, s po ve za va mi na so ro dne do - ku men te v sple t u … E-knji ge, npr. en ci klo pe di je, se ažur no do pol nju je jo, ka r je veè kot oèit na pre dnost e-knjig, saj je pri tra di ci o n al ni ti ska ni knji gi to ne mo - go èe (An der son- In man, Horney 1997). Še ne kaj pre dno sti e-knjig pred tra di ci o nal ni mi: do - stop nost gra di va je 24 u r na dan, e-knji ge so ce nej še, ker ni ti ska nja in dis tri bu ci je, na kla de in za lo ge ni so po mem bne, v svoj bral nik lah ko ko pi ra mo z in ter ne ta knji ge, ki so že zda v naj po šle, lah ko jih na ti sne mo, pr i - hra ni mo pro st or, saj en dlan èni k ali bral nik na do me s ti - ta og rom no knjiž no po li co, ker l ah ko v teh na pra vah shra ni mo ve li ko knjig. Sla bost je s e ve da v tem, da so apa ra tu re dra ge , da je iska nje po in ter ne tu vèa sih za - mu dno, da je iz bi ra bral ni kov tu di za ra di ce ne ne do se - glji va (Loè ni škar Fi dler M. 2003). Pred pri pra vo in te rak tiv ne knji ge in med njo smo kar ne kaj èa sa na me ni li pre gle do va nju »knjig« na in ter ne - tu. Tu pa smo se sre èa li z ze lo raz liè no ter mi no lo gi j o in nji ho v o ne us kl a je no upo ra bo. Ta ko se knji ge na in ter - ne tu po jav lja jo z na sled nji mi iz ra zi : »on li ne bo oks«, »elec tro nic bo oks«, »full text bo oks«, »in te r ac ti ve bo - oks«, »d i gi tal bo oks«. Za man p a smo isk a li us trez ne de - fi ni ci je, ki bi po e no ti le upo ra bo po sa mez nih iz ra zov ta - ko v tu ji ni ko t tu di pri nas. Pre gle da li smo raz liè ne vse - bi ne, ki so po i me no v a ne s te mi iz ra zi , in ugo to vi li, da se naš in te ra k tiv ni pro jekt struk tu r no in vse bi n sko naj - bolj pri bli žu je gra di vu, ki ga na sple tu po i me n u je jo »in - te rac ti ve bo oks«. Za to smo se odl o èi li, da bo mo za naš splet ni pro jekt Ve ro ni ka z Ma le ga gra du upo ra b lja li ter - min in te rak tiv na knji ga. 3 Še ne kaj be sed o ljud sk em pri po ve dn iš tvu 3.1Po se bn o sti slo ven sk e ga ljud sk e ga slov stva Slo ve n sko ljud sko slov stvo je pred vs em po ve za no z bo gas tv om slo ven s kih na re èij, ker se je pre na ša lo ustno. V njem naj de m o ta ko pre žit ke sta ro slo van s ke - 38 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Kamniti l ovec v elektronski obliki in z ilustraci jo Kostje Gatnika ga mi sel n e ga si ste ma, ki so se ohra ni li v slo ve n skem du hov nem ob zor ju tu di v ne ka te r ih mo ti v ih in baj nih bi - tjih (vol k o dla k i, èa rov ni ce, ve do m ci …), v go ra ti h Al pah pa po ve za ve z za ho dno e v rop ski m kul tur nim kro gom. Ti piè ni alp ski mo tiv je di vji mož. Prav ta ko je slo v stve na fo klo ri sti ka po ve za na s sre do zem skim in vzho dnim po - dro èjem pre ko po sa mez nih se sta vin. Snov slo ven ske fol klo ri s ti ke je paè med na ro dna, do ma èe so le ne ka te - re po se bno s ti: je zik, stil, ob èu t je, do ma èi m ra zme r am pri la go je n e si tu a ci je (Sta no nik 1999). Ustno slov stvo v ne ve za ni obli ki je ljud sko pri po ve dniš tvo. De li mo ga na dve ve li ki sku pi ni: na pri po ved ke in prav lji ce (Ma ti èe - tov 1956). K pri po ved kam ali po ved kam3 so di j o baj ke, zgo do vin s ke pri po ved ke, ai to lo ške pri po ved ke in kr - šèan ske pri po ved ke ali le gen de. Pri po ved ke po mne - nju ljud s kih pri po ve do v al cev po da ja jo re sniè no raz la - go po sa mez nih do god kov ali oko li š èin. Baj ke raz la ga jo na sta nek sve ta in na rav nih po ja vov, v njih pa na sto pa - jo raz na ba je sl ov na bi tja: vi le, ro je ni ce, be le de kli ce, di - vji mo žje, kri vo p et ni ce , ža lik že ne, ško pni ki, škra ti … Zgo do vi n ske se na na š a jo na do lo èe no zgo do vin s ko ob dob je, me sta , gra šèi ne, do god ke. Raz la gal ne ali ai - to lo š ke raz la ga jo na sta nek kak šne na rav ne po se bno - sti: ka ko so na sta le ne na va dne kam ni t e gmo te, go ro - vja, do li ne, pla zo vi … Le gen de pri na š a jo zgod be s kr - šèan sko vse bi no, naj veè o Kri st u su in sve tem Pet ru pa tu di Ma ri ji. Prav l ji ce so izmiš l je ne, ne ver jet ne pri po ve di z vse mi prav l jiè ni mi ele men ti: šte vi la, èu dež ni pred me ti, prav - ljiè na bi tja in ju na ki s po se bn o mo èjo , ki pri pe lje jo do sreè n e ga kon ca in kaz n o va nj a zla ter na gra je va nja do - bro te.Ljud sko iz ro èi lo in ljud ske mi te je moè raz la ga ti na raz - liè ne na èi ne: do be se dno ali sim bo li è no. Šmi tek (1998) opo zar j a, da je sim bo liè ni vi dik po go s to kri viè no za ne - mar j en in opo zar j a na po ve za nost sim bo l a in be se de, ki še ni raz bi la oko vov s li ke; na p r vin skost sim bo la in nje go vo po ve z a nost s ti sti mi ni vo ji re al no sti, ki nam si - cer ni so do sto p ni. Spom n i tu di na raz la go Car la Jun ga, da so mi ti, prav l ji ce in sa nje iz raz te me lj ne èlo ve ške du šev ne struk tu re in da so t o ar he ti pi, la stni v sem èlo - ve škim pred sta vam o sve tu. Po se bnost ljud s ke ga pri po ve dniš tva je se ve da v tem, da ima jo za ra di ustne tra di ci je po se ben po men pri po - ve do val ci , ki pri po ve do va nju vsa ki è da jo dru ga èen ton. Od kri va nje te ga de la na še fol klo ri s ti ke je spe ci f iè no, saj gre za t e ren sko de lo in mno go krat na kljuè no od kri - va nje na dar je n ih pri po ve do val cev. Ra zi sko val ci po ro - èa jo o na dar je n ih ljud skih umet ni k ih, ki so zna li ži vo in ume t el no pri po ve do va ti ve li ko zgodb. Ali ka kor pra vi naš fol klo rist Mil ko Ma ti èe tov: »Vsa ka pra va ljud ska pri po ved – ne g le de na t o, ka ko si j o raz la ga jo pri vr žen - ci te al i one šo le, je s ad bolj al i manj za ve stne ga umet - ni ške ga pri za de va nja. Od iz ro èi la je da no pred vsem ogro dje, med tem ko me so, kri in du šo do bi jo pri po ve di vsa ko krat spro t i od pri po ve do va l ca. Èe je ta res moj - ster svo je obr ti, se bo vs e lej po tru dil, da bo zgod bi vdi h - nil ne kaj se be sa me ga.« (Ma ti èe tov 1956, st r. 122) Tu - di Cevc (1999) po ro èa o na dar je nih pri po ve do v al cih , ki jih je od kr il pri svo jem ra zi sko va nju ljud ske ga slov stva na Kam ni škem: To ne Ko ma tar iz Žu pa njih Njiv , p. d. Je - riš tov, Ku har j ev To ne s Kre gar je ve g a, p. d. Sva ten š ek. Opi su je tu di oz ra è je, ki ga je znal us tva ri ti zla sti Je riš - tov To ne s svo jim pri po ve do va njem, in vtis, ki ga je na - re dil na po slu šal ce. To so bi li nje go vi vnu ki in hèe re. Prav ta ko smo tu di mi na le te li na do bre ga pri po ve do - val ca: Jer na èe ve ga ata ali An to na Zo re ta iz Laz v Tu - hinj ski do li ni, ki ga je k so de lo va n ju na go vo ri la in po - sne la nje go va sna ha Sa bi n a Zo re , za po sle na v na ši knjiž ni ci. Po se bnost ljud ske ga pri po ve dniš tva je tu di v raz ko ra - ku med za pi so va njem in go vor je njem. Na rod op i sna stro ka se zav ze ma za èim bolj pri stno, ne po tv or je no za pi so va nje in ob jav lja nje . Li te ra tu ra be se di la spre mi - nja v kn již ni je zik, s èi mer iz gub lja ži vost in pri stnost, ven dar na re di be se di lo ra zum l ji vo sle her ne mu bral cu in pred vs em otro ku , ki na reè ne ga je zi ka in po se bno s ti go vor j e ne ga je zi ka (po go s ta upo ra ba ka zal nih za im - kov, po nav l ja nje, elip tiè ne po ve di , oko li š èin ska se sta - vi na go vo r je nja) ne ra zu me . 3.2Za pi so va n je in za pi so val ci slo ven sk e ga ljud sk e ga pri po ve dn iš tva Za ni m a nje za ljud sko slov stvo je ži va hno vzni ka l o pov - sod po Ev ro pi v è a su ro man ti ke, s aj je bolj o d ne us trez - ne stvar n o sti po sta la za ni mi va pre te klost, tu di na ro - dna. Evrop skim zgle dom so vsa j de lo ma sl e di li tu di na - ši knj i žev ni ki: Koryt ko, Vra z in Ra v ni kar. Ka sne je, v èa - su re a li zm a, pa še Tr di n a, Ma jar in Va lja vec . Ven dar je bi lo za ni ma nj e ne re dno in brez traj nih na èrt nih po bu d (Ma ti èe tov 1956). Jer nej Ko pi ta r je ne u spe š no iskal 39 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Elektronska razglednica z motivi iz knjige 3Termin povedke zagovarja narodopisna stroka. Glej Tone Cevc (1972) Velika planina: živ ljenje, delo in izroèi lo pastirjev, Ljubljana: DZS, str. 55. èlo ve ka , ki bi Slo ve n cem pri pra vil po do bne zbir ke, kot jih je Ka radžiæ za Sr be (Kro pej 1995) a li bra ta Gri mm za Nem ce. Veè za ni ma nja je po že lo ljud s ko pe sniš tvo, pro za je os ta ja la v oza dju. P o go ste so bi le ob ja ve v pe - ri o di ki, zla sti od dru ge po lo vi ce 19. sto le tja, sle di le pa so tu di knjiž ne iz da je: Ma ti ja Va lja vec le ta 1875 (Na ro - dne pri po vi e sti iz su sje dne Va raž di nu Šta jer ske), Gaš - per Križ nik le ta 1874 (Slo ven ske pri po ved ke iz Mot ni - ka) in Bo go mil Krek le ta 1885 (Slo ven ske na ro dne prav lji ce in pri po ved ke ). Splo š no slo v en sko za sno v o ima tu di zbir ka Ja ko ba Ke - le mi ne iz le ta 1930 z na slo vom Baj ke in pri po ved ke slo ven ske ga ljud stva, po tem zbi r ka, ki jo je za Mla din - sko knji go ure di l Aloj zij Bol ha r z na slo vom Slo ve n ske na ro dne prav lji ce in je pr viè iz šla le ta 1952 . Le ta 2000 je iz šla že 12. iz da ja te zbir ke! Zbir ke sl o ven skih prav - ljic so se po jav lja le še ka sne je, naj ome nim le ne ka te - re: Slo ven ska ljud s ka pri po ved (ure dnik Fran èek Bo ha - nec, Ljub lja na, Mla din ska knji ga, 1966, zbir k a Knjiž ni - ca Kon dor), Pe klen ski bo ter in dru ge slo ven s ke prav l ji - ce (ure dni k Aloj zi j Bol ha r, Ce lo vec , Mo hor j e va za lo žba , 1990 – 2. iz da ja ), Slo ven ske ljud s ke prav l ji ce (Ljub lj a - na, Mla din ska knji ga, 1999 – 2. po na tis), Sl o ven ske prav lji ce (ure d ni ca Ja na Unuk, Ljub lja n a, No va re vi ja, 2002), Ba bi ca pri po ve du je: slo ven s ke ljud s ke pri po ve - di (ure dn i ca Kri sti na Brenk , Ljub lja na, Mla din ska knji - ga, 2001 – 9. na tis), Sl o ven ske ljud ske pri po ve di (ure - dni ca Kri sti na Brenk , Ljub lja na, Mla din ska knji ga, 1985 – 3. na tis. Zla ta pti ca: zbir ka prav ljic in pri po - vedk). Že šte vi lo po na t i sov po sa mez nih iz daj na na - šem maj h nem slo ven skem knjiž nem tr gu je zgo vo rendo kaz o pri ljub lje no sti in bra no sti teh zbi rk! Vseh dru - gih po kra jin skih iz daj je pre veè, da bi jih n aš te va li, še veè pa je sli ka ni ških iz daj, ki do d a naš nje ga èa sa ni so za mr le in prav ta ko ne za ni m a nje za nje . Po se bnost v slo ven skem pro st o ru je zbir ka Gla so vi pri Kmeè kem gla su, ka te re ure dni ca je Ma ri j a Sta no nik. Zbir ka pri na ša še ži vo ljud sko pri po ve dniš tvo in osta le pri po ve dne drob ce z raz liè nih kon cev Slo ve ni je, ki jih za pi su je jo raz liè n i zbi ra te lji z vse mi po tre b ni mi opom - ba mi in osta lim stro kov nim apa ra tom. Zbir ka iz ha ja od le ta 1988, ko je iz šla knji ga Ja vo rov hu diè zbi ra t e lja Fran ca Èer ni go ja, sle di la je zbir ka Noè je mo ja, da n je tvoj (istr ske što ri je), ki jo je zbral pi sa telj Mar jan Tom - šiè. Vse ga sku paj je na sta lo 26 kn jig, pri prav lja jo pa se še no ve iz da je. To je znak, da pri po ve do va nje ljud s ke - ga iz ro èi la še ni za mr lo. Njen po men je moè oce ni ti tu di na pod la gi po go st e ga ci ti ra nja te zbir ke. Vse no vej š e zbir ke ne mo re jo mi mo gra di va, ki so g a zbra li pri za - dev ni zbi ral ci za Gla so ve. 3.3Za pi si kam n i ške ga ljud sk e ga pri po ve dn e ga iz ro èi la V tem po gla vju bom po kro no lo š kem za po re d ju pred - sta vi la vi re, iz ka te rih smo èr pa li gra di vo za na šo an to - lo gi jo. Zna n a je Tr di n o va men ge ška le gen da o na stan k u sve - ta, ki je še da ne s za ni m i va za ra zi sk o val ce (Šmi te k 1998). Zbral pa je še ne kaj dru ge ga gra di va, ki se na - na ša na kam ni ško oko lje. Le ta 1849 je v èa sni ku Sl o - ve ni ja ob ja v il po ved ko Za kle ti tol mun v Dr no vem (po lje 40 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Elektronsko okolje svetovnega spleta nudi možnost, da strani sooblikujejo tudi bralci – z likovnimi in literarnimi prispevki sodeluj ejo šola rji in dij aki. Na sliki : nagrajen prispevek na tem o Bele dekli ce dija ka Silva Narobeta . ob Pod gor ju), ki jo je ka sne je uv r stil v svo jo zbir ko Na - ro dne pri po ved ke iz Bis tri ške do li ne. Pr va ti ska na zbir ka ljud ske g a slov stva pri ha ja prav z na še g a ob mo èja , be se di la je zbral in v sa mo za lo žbi iz - dal G aš per Kri ž nik le ta 1874 v Ce lov cu. Na slov dro bne knji ži ce z osmi mi be se di li je Slo ven ske pri po ved ke iz Mot ni ka. Ob tem ne sme mo prez re ti, da je bil Križ nik po izo braz bi le èev lj ar, a za to to li ko bolj da ljno vi den, da je iz dal p r vo to vr stno zbi r ko. Zbral je še ve li ko dru ge ga gra di va in si za pi so v al, kar so mu pri po v e do v a li dru gi. Svo je pri spev ke je po ši ljal raz liè nim stro kov nja kom , te - da nji ru ski in ju go slo van sk i aka de mi ji, ki sta nje go ve pri spev ke ob jav lja li v zbor ni kih, in raz liè n im èa sni ko m ter re vi jam (Uran kar 1940). Po mem ben je pred vsem za ra di zbi ra nja slo ven s ke ljud s ke pro ze. Za pi s al je èez dve sto pri po ve di , ve èi no ma prav l jic, pa tu di po vedk, le - gend in šal, po tem še ra z liè ne drob ce iz mot ni ške oko - li ce: kra jev na in le din ska ime na, zmer ljiv ke, o de lu na kme ti ji, zdrav lje n ju, obi èa jih … (Sta no nik 1998). Prav ta ko tu di pe smi, ve li ko jih je o b ja vil Štre kelj v svo ji zna - me ni ti zbir k i. Po ši ljal mu je tu di ljud ske pri po ve d i. Na In šti tu tu za na ro do pi sje ZRC SA ZU v Štre k lje vi za pu šèi - ni hra ni jo Križ ni ko v e ro ko pi s e in kar ne kaj ar hiv skih ška tel èa ka na re sno ob de la vo, ra zi s ka vo in mo re bit no ob ja v o vse g a, kar je Križ nik za pi sal o svo jem do ma èem kra ju, tu di ljud s ke ga pri po ve dne ga iz ro èi la . V na ši zbi r ki je ka r 9 nje go vih be se dil (od sku pno 28). Mno ga so na šla svoj pro stor v raz liè nih iz da jah slo ven - skih ljud skih prav ljic. Že le ta 1889 je iz šla zbir ka Fra na Ne de ljka z na slo vom Prav l ji ce in pri po ved ke za mla di - no, kjer j e prav lji ca z na slo vom Pr i po ved ka o fa n tu, ki je z maè ka mi oral. Le ta 1930 jo je pre vzel Ke le mi na v svo ji zbir ki Baj ke in po ved ke slo ven ske ga ljud stva. Mno ge iz da je Slo ven skih na ro d nih prav ljic, ki jih je ure - dil Aloj zij Bol har, pri na ša jo nje go vo prav lji co O dva - najst ih bra tih in ses trah, Slo ven ske ljud ske pri po ve di (1972) pa ša lji vo be se di lo O pre bri sa n i de kli ci. Aloj zij Bol har je v zbir ko Pe klen ski bo ter (1 990) u vr stil krat ko ša lji vo zgod bi co z na slo vom Gnoj na nji vo, ka me nje z nji ve. Tu di v dru gih knjiž nih iz da jah naj de m o Križ n i ko - vo za pu šèi n o: v stro ko v nem de lu Prav lji ca in stvar no st Mo ni ke Kro pej , kjer so be se di la ob jav lje na v ori gi nal ni obli ki; v zbir ki Vi so ko v go rah, glo bo ko v vo dah (R a dov - lji ca, Di dak ta, ZRC SA ZU 1999) in dru gih. V na šo zbir ko smo pre vze li be se di la iz knjiž nih iz daj (Dva najst bra tov in se ster, Tri je kme tje), iz nje go ve kn ji - ge (O treh si no vih, O pre bri sa ni de kli ci, Mi tri je bra tje) in iz Štre k lje ve za pu šè i ne: O mot n i škem pol žu, O treh ugan kah, Bo di mo pre vi dn i, Tri je si no vi. Prav tam smo na šli še ne kaj pre pi sov te ren skih za pi sov dru gih za pi - so va l cev. Štre kl ju je ša lji vo po ved ko o Treh koz lih po - slal di jak An ton Ma li, prav ta ko pa t u di za pis o Dok tor ju iz gub l je nih re èi; obe zgod bi, za pi sa ni okrog le ta 1870, pa je sli šal v Šmar tnem p ri Kam ni ku, kar j e bil glav ni vzrok, da smo ju uvr sti li v na š iz bor. Se ve da je bi la za na s gle de na enajst raz li èic, ki j ih je zbral in raz lo žil v svo ji raz pra vi Emi li jan Cevc (1958), naj tr š i oreh prav le gen da o Ve ro ni ki. Že le li smo naj ti kar se da star za pis naj bol j zna ne ga Ve ro ni ki ne g a mo - ti va. O dlo èi li smo se za mo tiv bra tov t roj èkov, ka te rih proš nj o je Ve ro ni ka za ra d i sko po s ti za vr ni la in bi la za to kaz no va na s pre kl et stvom. Ko le ba li smo tu di med zgod bi co o preg na nem be ra èu in Ve ro ni ki ni pe sti v kam ni t em obo ku ob graj skem vho du . Pre vze li smo za -pis Jo si pa Ben ko vi èa, ki ga je o b ja vil v Vrt cu le ta 1887. Be se d i lo je moè no li te ra ri zi ra no v ma ni ri kon ca 19. sto - le tja, v uvo du pred s tav lja le po kam ni š ko oko li co in na - go var ja bral ca. Prav za ra di teh ele men tov smo be se di - lo pri re di li po tre bam so do bne ga bral c a. Ne kaj pri mer nih za pi s ov je ob ja vil Ko men dèan An drej Me ja è v Ljub l jan skem zvo nu ob kon cu osem de s et ih let. Tu di nje go vi za pi si so pre ti ra no li te ra ri zi ra n i, ven - dar so b i li za naš n a men upo ra bni. Mo ti vi nas n a va ja jo k mi sli, da so nje go vi za pi si pri stni in re s pre vze ti iz ži ve go vo r i ce in ži ve ga iz ro è i la. Škra tje v Kam ni ških pla ni - nah, o b jav lje no le ta 1887 , so na šli svo je me sto tu di v na ši knji gi, prav ta ko pa tu di mo tiv mit ske ga bi tja Tor - ke. Le ta 1894 je Lju de vit Stiasny ob ja vil knji ž i co Kam nik , ki je še da nes zgle den pr im er do moz nan ske pred st a vi - tve do lo èe ne ga kra ja. Tu di on se v svo ji mo no gra fi ji ni izog nil mo ti v om iz ljud ske ga iz ro èi l a: mo ti v u po to p lje - ne ga zvo na v nek da njem je ze ru med Sta rim in Ma lim gra dom, ki še v e dno zvo ni na sve ti ve èer; zvo nje nja ne - velj ske ga zvo na ob treh po pol dne, mo ti v u za kle t e Ve - ro ni ke, ki je odre kla fi nan èno pod po ro bra tom troj - èkom, spre go vo ri pa tu di o vi te zu Vi tov cu s Sta re ga gra - du. Vse to na va jam kot do kaz, da je bi lo ljud sko iz ro èi lo glo bo ko za si dra no v za ve s ti nek da nji h Kam ni è a nov. Le ta 1930 je iz šla po mem bna zbir ka Ba j ke in pri po - ved ke slo ven s ke ga ljud s tva Ja ko ba Ke le mi ne. Iz da ja pre se ga lju bi telj ske na me ne, saj so ob ja ve pod pr te z bi bli o graf ski m i na ved ba mi vi rov . Ke le mi no va zbir ka je po sta la bo gat vir za na sled n je se stav ljav ce raz liè n ih zbirk slo ven sk ih ljud skih prav ljic in pri po ved k. Pri na ša pa tu di ob ja ve raz liè n ih prav ljic in po vedk s kam ni šk e - ga kon ca: pra v lji co o Ve ro ni ki, o zl a tem v i ru v ka m ni - ških pla ni n ah, o ukle te m tol mu n u na Dr no vem (Tr no - vem) p ri Pod gor ju (pov ze to po Tr di ni) in po M e ja èu pre - vze to be se di lo o škra tih v kam ni š kih pla ni nah. Ke le mi - na ob jav lja ti sto va ri an to o Ve ro ni ki, ki vple ta ele ment po kris tja nje va nja. Pri na šem zbi ra n ju po dat ko v je ime - la Ke le mi no va zbir ka odlo èi l en po men. Le ta 1937 je v Et no lo gu iz šel èla nek umet no st ne ga zgo do vi na r ja Fran ce t a Ste le ta z na slo vom Iz ro èi l o To - ma ža Ste le ta: na ro dno bla go iz Tu nji c. Av tor je za pi sal pri po ved svo je ga sta re ga oèe ta in pra vo bo gas tvo pri - po ve dni h drob cev iz lo kal ne ga in šir še ga oko lja . Mno gi drob ci so po zab lje ni in jih pri ra zi sko va nju ni smo veè na šli. Mno gi pa še ve dno ži vi jo v spo mi nu sta rej ših pre - bi val cev na še g a oko lja . Èla nek je po mem ben tu di za - to, ker pr i na ša pri stne ustne vi re in jih tu di ver no za pi - su je, ta ko kot dan da nes za hte va na ro do pi sna stro ka. Iz te ga èl an ka sm o pre vze li mo tiv di vje ga mo ža, ki se bo ri z med ve dom, mi sleè, da je ta hu da mu ca in se za - ra di str a hu pred t o mu co ne vr ne veè h kme tu, ki ga je prej po go st o obi sko v al. Med naj bo lj po mem b ni mi in stro kov n i mi èlan ki pa je pri sp e vek dr. Emi li ja na Cev ca v Kam ni škem zbor ni ku le ta 1958, k i pri na ša kar en ajst va ri ant zg od be o ukle ti ma lo graj ski gro fiè ni Ve ro ni ki s ko men ta r jem in raz la go te ga mi ta. Èla nek je pod prt s stro kov no bi bli o gra f i jo, je pre gl ed do se da njih ob jav in po ve zu je Ve ro ni ko z mo ti - vom svet no se èe ri be Fa ro ni ke. Pri na šem de lu je bi l po mem ben sme ro ka z za iska nje naj bol j us trez ne ob ja - ve o Ve ro ni ki. Do slej p a se je na j bolj zav ze to in pred vsem znan stve - no lo til ra zi s ko va nja in zbi ra nj a ljud ske ga pri po ve dniš - 41 ovtsraketoilbiB – evarpzaR tva dr. To ne Cevc. Na za èet ku svo je ga znan stve ne ga de lo v a nja je ra zi s ko val , zbi ral , po snel in za pi sal pre cej - šnje šte vi lo ljud s kih po vedk in prav l jic. Nje go vo de lo je bi lo za na s naj bolj t r dna in s tro kov na opo ra pr i se stav - lja nju kam n i ške ljud ske an to lo gi je. Prav za to smo ga pro si li za so de lo va n je pri na sta ja nju knji ge . Le ta 1972 je ob ja v il zna no mo no gra f i jo o Ve li ki pla ni ni, kjer med dru gi mi zna èil n os tmi živ lje nja, de la in iz ro è i la ve li ko pla nin sk ih pa stir jev pri na ša tu di po ved ke in prav lji ce, ki so k ro ži le med n ji mi. Ti z a pi si so bi li bo gat vir pri na sta ja nju na še knji ge . Kar ne kaj be se dil smo pre vze li od dr. Cev ca. Prav t a ko smo se opi ra li na nje - go ve èlan ke in iz njih pr e vze li ne kaj raz la gal nih in b a je - slov nih be se dil, kot npr. K am ni ška a li Slev ška r o ža (Cevc 1973), Ka m ni ti lo vec (prav t am), Fa r jev pla z pod Mo kri co (Cevc 1973 a), O be lih de kli cah, Sv e ti An ton ukra de ogenj v pe klu, O ba bah co pr ni cah (Cevc 199 3). Cevc je za go t o vo naj bol j za slu žen za ohra nj a nje in znan st ve no ob de la vo kam ni š ke ga ljud ske ga pri po ve - dne g a iz ro è i la. Nje go vi za pi si so tran skrip c i ja pri stne - ga, go vor je ne ga je zi ka , ta ko da ob bra nju pred na mi za ži vi pri po ve do va lec z vse mi zna èil nos t mi na reè ne ga in go vor je ne g a je zi ka. Za ni miv pa je tu di èla nek dr. Ma ri je Ma ka ro viè z na slo - vom Franc Ber gant, » Je far«, in nje go ve prav lji ce: gra di - vo za pro u èe va nje slov stve ne fo lklo re (Ma ka ro viè 1995). Èla ne k pred stav lja pra ve ga ljud ske g a pri po ve - do val ca in za pi s e nje go vih prav l jic, ki so oz na èe ne z med na ro dnim ka za lom prav l jiè nih ti pov. Je far j ev oèe je pred stav ljen ko t iz vr sten prav lji èar, ki je ž i vel raz gi - ba no živ lje nje in je imel ve se lje »te stva ri sku paj sprav - ljat in pr e miš lje vat, ke r sem i mel ve li ko krat è as in sem si jih za pom nil.« (Ma ka ro viè 1995, str. 408) Ker pa smo za na šo an to l o gi jo zbi ra l i pred vs em kra je v no obar va ne pri po ve di , no be ne od teh prav l jic ni smo uvr - sti li v na šo knji go. Na kon cu je tre ba ome ni ti še t e ren ske za pi se. Kar ne - kaj jih je na mreè tak šnih, ki še n i so bi li ni kjer o me nje ni. Z nji mi nam je p o ma gal prof. Vla do Mot ni kar (Kam ni - ško je ze ro, pri po ve do va la Ana Si tar), ki ima zbra nih kar ne kaj ži vih pri po ve d o vanj. Po leg nje ga nam je po ma gal štu dent Be nja min Be zek (Gra šèi na na Ve li ki pla ni ni, pri po ve do va la Ani ca Ža gar), od ka te re ga smo prav ta - ko pre vze li eno be se di lo. Tu di sa mi smo od šli na te ren. Na Okro glem smo pri P a vli Ma r tinc, ro je ni le ta 1913, zdaj že po ko j ni, sli ša li in za pi sa li pri po ve d o va nje o di - vjih mo žeh. V Tu hi nju smo od kri l i že ome nje ne ga do - bre ga pri po ve do va l ca An to na Zo re ta , ki je s svo jim iz ro - èi lom v na šo knji go vne sel kar t ri be se di la: Za klad na d Šmar tnim, Co pr n i ce ple še jo in Di vja ja ga pod Ka vra - nom. Hra ni mo še ne kaj nje go vih be se dil. Po sne li in za - pi sa li smo še ne kaj dru gih pri po ve do val ce v in nji ho vi spo mi ni ter p o ved ke še èa ka jo na ob ja vo. Ob t em je tre ba po ve da ti še to, da je ne kaj pri po ve do va l cev, ka - te rih gra di vo hra nim v svo jem ar hi vu, že po koj n ih (Pa - vla Mar tinc, Alojz Ja go dic, Iva na Drol c). To nas opo zar - ja, da z ra zi sko va njem in zbi ra n jem gra di va ne gre odla ša ti.4Med tra di c i jo in pri ho dn os tjo Ob vsto pu v vir tu al ni ra èu n al ni ški svet se spra šu je mo , kaj je lep še: li sta ti po kn ji gi in jo o b èu ti ti kot skriv no - sten svet , ki s e nam bo vs ak hi p raz kril, ali kli ka ti in iska ti po ve za ve pre ko bar vni h in gra fiè no bo ga t ih splet nih str a neh? Pa èe g re mo še eno sto pnjo na zaj: ali je bo ljše dru že n je s pa stir ji v ve li ko pla n in skih baj tah in po slu ša ti kle no go vo ri co ter baj ke o di vjih mo žeh in že nah, ki so men da vse re sniè ne? Po slu ša ti Jer na èe - ve ga ata iz Tu hinj s ke do li ne, ki pri po ve du je svo je zgod - be in do go div šèi ne svo je ga sta re ga oèe ta, ki je bil fur - man in je mar si kaj do ži vel, ce lo di vjo ja go! Ali je le p še – ker smo zdaj in di vi du a li sti – bi ti sam pred ra èu nal n i - kom in kli ka ti na me sto li sta ti ali po slu ša ti? Ker ene ga sa me ga od go vo ra ni, je naj bo lje, da od vsa ke ga sve ta iz be re mo ti sto, kar je do bro. Ze lo tra di ci o nal ne vse bi ne smo za ra di na še ga po sla n - stva šir je nja br al ne kul tu re in na me na, da smo vklju èe - ni v lo kal no oko lje, ter p red vsem že lje, da ohra ni mo na - še iz ro è i lo, iz da li naj prej v knjiž ni obli ki, po tem pa je sle dil pov sem nov pro jekt – sl e di la je el ek tron ska in mo der na obli ka iz da je tra di ci o nal nih vse bin. 4.1Tra di c i o nal na vse bi na in tra di c i o nal ni me dij Ta ko je to rej na sta ja la in se iz raz liè n ih vi rov opla ja la na ša knji ga Ve ro ni ka z Ma le ga gra du: ljud sko pri po v e - dno iz ro èi l o s Kam ni š ke ga, ki smo jo iz da l i ob 50-le t ni ci (le ta 1999) na še knjiž ni ce. S tem smo že le li pro mo vi ra - ti na šo knji ž ni co in lj ud sko sl ov stvo. Z njo sm o se t ru di - le bi bli o te ka r ki An dre ja Štor m an in Bre da Pod brež ni k Vuk mir ter knjiž ni èar k a Ma ja Šin ko vec Rajh. Na me n i le smo se iz da t i knji go z ljud skim iz ro èi lom, pri m er no za odra sle in otro ke. To je bi lo vo di lo tu di pri iz bi ri be se dil in je zi ko v ni pri red b i go vor je nih in na reè nih be se dil. Za knji go smo zbra li veè kot 150 tek stov. Na sled nja na lo g a je bi la iz bor gra di va. Pri tem smo upoš te va li na - sled nja me ri la : -Kra jev ni vi dik: S tem smo že le li za do sti ti za hte vi po lo kal ni obar va no sti in pre poz na v no st i do ma èi h kra - jev in nji ho vih po se bn o sti od Tu hinj ske do li ne do Ko - men de. S te ga sta li šèa smo upoš te v a li tu di av tor stv o in ta ko v zbir ko uvr sti li prav lji ce, ki ni so kra je v no obar va ne, ven d ar so bi le za pi sa ne na na šem po dr o - èju. -Pri st nost pri po ve di : Že le li smo se izog ni ti be se di lom, ki so obno ve al i ce lo obno ve obnov pr i stne ga pr i po - ve do va nja. Že le l i smo ohra ni ti tak šno be se di lo, ka kr - šno je za res ži ve lo v u stni obli ki. -Vse bin s ka zgrad ba : Pri po ve do va nje je po ve za no tu - di s po zab l ja njem ali z vse bi n ski mi pre sko ki, za to smo na šli ali pri do b i li tu di be se di la, ki ni so bi la pri - mer na za knji ž no ob ja vo. Iz bra li smo ta k šna, ki ima jo tr dno no tra nj o zgrad bo. -Raz liè ne vr ste: Pri iz bo ru smo upoš te va li vse vr ste ljud ske g a pri po ve dniš tva (raz la g al ne baj ke , prav lji - ce, no ve li st iè ne pri po ve di ). Prav vr ste ljud ske ga slov stva so n am slu ži le ko t kljuè za vse bi n sko ure ja nje zbra nih be se di l. Ta ko smo to rej vsa be se di la raz po re di l i v na sled nje sklo pe: -raz la gal n e: raz la ga jo na sta ne k na rav n ih po ja vo v ali kra je v nih po se bno s ti; 42 ovtsraketoilbiB – evarpzaR -ba je s lov ne: v teh na sto pa jo raz liè na ba je s lov na bi - tja; v ka m ni škem kon cu so to hu do bni duh , ze le ni mož, ber gman delc, Lah, k i išèe z la to, lin tvern (zmaj), di vja ja ga, gams, aj di (Ce vc 1999), pa tu di di vji mož je, be le de kli ce, tor ka, ba be co pr ni ce, ki jih naj - de mo v na ših iz bra nih be se di li h; -ša lji va ali no ve li stiè na be se di la -in na k on cu prav lji ce. Za ht ev no de lo je bi lo je zi kov no obli ko v a nje be se di l, saj smo na reè ni je zik pre na ša li v knjiž ne ga. Na ro d o pi sje se zav ze ma za ne po tv or je no je zi kov no po do bo, ven dar bi bi lo na re èje te žav n o za ra di ra zu me va nja in tu di za - ra di za pi so va nja, ki bi prav ta ko ote ži l o bra nje. Da bi ohra ni li vsaj ne kaj zna èil n o sti na reè ne ga in go vor je ne - ga je zi ka, smo v be se di li h pu sti li na reè ne, sta rin ske in dru ge manj zna ne be se de, ki s mo jih raz lo ži li v slo var - èku. Tu di na sk la denj ski rav ni smo ohra ni li ne kaj zn a - èil no st i go vor je ne ga je zi ka, ven dar je bi la me ri lo ra - zum lji vost. K de lu smo po va bi l i tu di ne ka te re stro kov nja ke, da bi bi la knji ga us trez na ta ko z li te rar ne g a kot na ro do pi - sne ga in je zi ko s lov ne ga vi di ka. Et no log dr. To ne Cevc nam je po ma gal z n a sve ti, pri spe val pa je tu di opo m be in ko me n tar je, s èi mer smo pre se gli ni vo po lju dno sti in knji go na re d i li za ni mi vo tu di odra slim in stro kov n i jav - no sti. Za priz n a ne ga slo ven ske ga ilus tra tor ja Kos tjo Gat ni ka pa smo s e odlo èi li tu di za to, da bi v saj v li kov ni go vo ri ci pre se gli iz ra zi to lo kal no obar va nost. Slo va r ski del nam je po ma ga la obli k o va ti prof. Mar je ta Hu mar, je zi kov no pa jo je pre gle da la mag. He le na Maj ce no vi è. Knji go je obli ko val ar hi tekt Mar jan Koc jan . 4.2Elek tr on sko oko lje in tra di c i o nal na vse bi na Za ra di po zi t iv ne ga od zi va smo se odlo èi li za so o èe nj e z na sled n jim iz zi vo m. Knji go s tra di ci o n al no vse bi no smo pr e ne sli na nov me dij – pre o bli ko va li smo jo v on-li ne knji go, do sto pno na in ter ne t u. Ta ko smo sta ri ru ral ni svet, na reè ni je zik in pri po ve do va nje pre ne sli v ra èu nal ni ško, ur ba no oko lje, kjer pre vl a du je jo za pi sa - ne in for ma ci j e. V tak šen svet, kjer je pri po ve do va nje in dru že n je ob sku pnih kmeè kih opra vi lih ali s Kr jav ljem v Obr šèa ko vi go sti l ni na do me sti lo se de nje za ra èu nal ni - škim ekr a nom. Naš cilj je bil o hra nja nje ljud ske ga iz ro - èi la in tu di na ro dne iden ti t e te ter po so dab lj a nje za to, da bi bi le pred st av lje ne vse bi ne spre jem l ji ve tu di za no ve ge ne ra ci je. Knji g o Ve ro ni ka z Ma le ga gra du po nu j a mo na me di ju, ki omo go èa tu di do pol nje va nje in nad gra je v a nje, del no ohra nja n je atri bu tov pa pir na te knji ge , hkra ti pa ji lah - ko lo èe no do da mo še splet no do go div šèi no z igri ca mi in po uè ni m i na lo ga mi, ki nas spro ti pri pe lje jo tu di do zgodb. Na ta na èin spod bu ja mo ohra nj a nje tra di ci o - nal nih vse bin tu di na so do bnem me di ju. Po leg po sa - mez ni kov, ki bo do na šo in te ra k tiv no knji go »pre bi ra li« za za ba vo in v p ro stem èa su, vi di mo mož nost t u di za vklju èi tev v izo bra že val ne de jav no st i šol in vrt cev. Za ni - mi va je ra zi sk a va, ki je pri mer ja la ra zu me va nje bra n ja ti ska nih in elek tron ski h tek st ov. De vet l et ni uèen ci so pre bra li knji go na C D-ROM-u in v ti ska ni ob li ki, šlo je to - rej za isto vse bi n o. Pri ra zu me va nju pre b ra ne ga ra zi - sko va l ci raz lik ni so zaz na l i, za to pa je bi la sku p i na, ki je pre bra la knj i go v obli ki CD-R OM-a , v p re dno sti, ko so mo ra li še en krat po ve da ti vse bi no pre bra ne ga. Sled -nja sku pi na si je na mreè za pom ni la veè v se bi ne. To na - ka zu je, da je bolj uèin ko vi to uèe nje in bra nje CD-RO M-a. Otro ci so v in te r ak ci j i z be se di lom za ra di ilus tra cij, ani ma cij in do dat n ih mož n o sti te ga me di ja. Dru ga ek spe ri men tal na sku pi na so bi li uèen ci, ki so bra li raz liè ne tek ste na CD-R OM-u in v t i ska ni obli ki. Uèen ci, ki so b ra li CD-ROM, so se vra èa li k vse bi ni, ra zi - sko va l i ilus tra ci j e, po ve za ve in še en krat pre bra li be se - di lo. Uèen ci, ki so bra li ti ska no be se di lo, se k bra nju ni - so vra èa li. To rej je no vi me dij z gra fiè n i mi in zvoè ni mi uèin ki iz ra zi to vpli val na ra zu me va n je in po do ž iv lja nje be se di la (Matt hew 1997). 4.3Struk tu ra in te r ak tiv n e knji ge V tem po gla vju pred s tav lja mo na èin, ka ko smo struk tu - ri ra li kla siè no vse bi no v splet no do go div šèi no, ki nam omo go èa do pol nj e va nj e in nad gra je va nje, po sto po ma pa bo mo vklju èe v a li še do dat ne apli ka ci je, za ni mi vo s ti in ak ci j e. Mož no st i so ne o me je ne. Ko ome nja mo »ne o me je ne« mož no sti in ter ne ta, ima - mo v mi slih veè med se boj si cer po ve za nih in pre ple te - nih vs e bin skih sklo pov, ki pa so st ruk tur no (in za to èa - sov no in ne na za d nje tu di fi nan èno) po stav lje ni ne od vi - sno eden od dru ge ga in se med s e boj le do pol nju je jo. Ta ko lah ko z do bro po stav lje no za èet no struk tu ro tu di s so ra zmer no manj ob sež nim za èet kom (ome je no šte - vi lo prav l jic, iger in do dat nih mož no sti) v do lo èe nem èa su in ter net no pred st a vi tev raz ši ri mo. Z osnov ne stra ni je mož na po ve za va na tri sa mo stoj ne vse bi n ske sklo pe: v in te rak tiv no kn ji go, v svet prav ljic in v sklop, kaj je no ve ga, ki je na me njen st i kom z upo ra bni ki. -Pr vi sa mo stoj ni sklop je 28 prav ljic, v ka te re ak tiv no ne po se ga mo. -Dru g i sa mo stoj ni sklop so splet ne do go div šèi ne, ki so za sno v a ne cen tra l no, s svo jo vsto pno stra njo, kjer se po ja vi ori en ta cij ski zem lje vid , ki smo ga po - ime no va li kot svet prav ljic. Sem so di jo tu di in te rak - tiv ne igre z ani ma ci ja mi in zvoè ni mi efek ti, vse bi na pa ni le z a bav na, paè pa tu di po uè na. -Tre tji sklop je na me njen ko mu ni ka ci ji z obi sko v al ci stra ni. So de lu jo èi lah ko s splet ni h stra ni pri ja te lj u poš lje elek t ron sko raz gl e dni co in ga ta ko po va bi k so de l o va nju , lah ko vpi še svo je mne nje v »knji go« vti - sov, o gle da si lah ko ga le ri jo ilus tra cij itd . Ta str an je na me n je na tu di li kov n im in li te rar nim na te èa jem v po ve za vi z in te ra k tiv no Ve ro ni ko. Ti tri je sklo p i so vse bi n sko struk tu ri ra ni ta ko l e: -Vsto pna stran je kla siè na, z iz bra n i mi me ni ji, in omo - go èa sez na nj a nje z vse bi no in krat ko pred s ta vi tvi jo in te r ak tiv ne knji ge, kjer so na ka za ni po sa mez ni sklo p i oz. po ve za ve z raz liè ni mi vse bi na mi. S te stra - ni se lah ko po ve že mo z zem lj e vi dom, z be se di li (pre - li staj mo kn ji go), igri ca mi in s stra njo, k i je na me nje - na sti kom z upo ra bni ki. -Zem lje vid je pr va gra fiè na hi pe rak tiv na stran v in te - rak tiv ni knji gi. Po i me n o va li smo ga kot Svet prav ljic. Z gri èi, re ka mi in gor skim oza djem z zna èil no obli ko Kam ni ške ga se dla zem lje vid na ka zu je kam ni ško po - kra ji no . S sim bol n i mi gra fiè n i mi ele men ti smo be se - di la ume sti li na ob mo èja, kje r so n a sta la. Ta svet prav ljic nam omo go èa, da se ori en ti ra mo po pro st o - ru, po ka te rem se pre mi ka mo. Na njem so raz vr šèe - 43 ovtsraketoilbiB – evarpzaR ne ak tiv ne toè ke, ki nas po pe l je jo v po sa mez no do - go div š èi no (igri co, kviz, na lo go itd.), ki je obi èaj no po - ve za na z zgod bo in nas z njo (v pr vi sklop) t u di po ve - že. Ta del je na me n jen ani ma ci ji in ak tiv ni vklju èi tvi obi sko v al cev, ki ta ko po sta ne jo »ra zi sko v al ci« oz. »igra l ci« in ni so veè le sta tiè ni ele ment. Ne ka te ri gra - fiè ni ele men ti so skri ti in jih je po tre bno naj ti, dru gi so ani ma ci je, drug je spet je vklju èen še zvoè ni efekt. Že le l i smo kam ni š ko prav ljiè no po kra j i no pred s ta vi ti veè pla stno, skriv no stno i n tu di ta ko, da bi bral ce ve - dno zno va spod bu di li k po nov ne mu pre li sta va nju elek tron ske knji ge. V tem de lu naj de mo tu di in te rak - tiv ne igre, ki ni so le za bav ne, paè pa tu di po uè ne. -Knji ga ob se ga sklop stra ni s tek sti vseh 28 prav ljic in po vedk, sprem no b es ed o, opom ba m i in ko men ta r ji, s slo var jem sta rin skih in na reè nih iz ra zo v. Be se di la so do sto pna pre ko sez na m a, po ja vi jo se vsa ko za se in jih je mo go èe lo èe no pre bi r a ti (po do bno kot v knji - gi); v tem de lu ni do da nih ani ma cij, stra ni so po stav - lje ne kot si cer vse in ter net ne stra ni v html -ko di. Ak - tiv ne so po ve za ve v slo var èek (pre ko iz pi sa nih be - sed) in ko men tar je (pre ko vpra š a ja nad be se di lom). Prav lji ce so oprem lje ne tu di z ilus tra ci ja mi iz knji ge . -Igri ce in na lo ge so na me n je ne ak tiv ni vklju èi tvi upo - ra bni k a. Glav ni na men igric je pri bli ža ti upo ra bn i - kom ljud sko iz ro èi l o in nje go ve po se bno s ti na po u - èen in hkra ti za ba ven na èin v obl i ki sp let ne do go div - šèi ne. Tre nut na igri ca se na ve zu je na prav l ji co Far jev plaz. Po mem bno je poz na va nje vse bi ne zgod bi ce: ta go vo ri o pa stir èku, ki je op a zil, da im a jo ga m si zla te par ke ljce. Ko jim j e sle dil, je ugo to vil, da za to, ker ho - di jo èez zla to, ki je le ža lo na ne kem pl a zu. To od kri tje je vzbu di lo po hlep, ki pov zro èi pa stir èko vo smrt . V igri se odl o èi mo la h ko tu di za t o mož nost, da s pla zu ne po bi ra mo z la ta, po an ta je to rej v te m, da n e sme - mo bi ti po hle pni, zl a sti ne v odno su do na ra ve. To rej nas ta ani mi r a ni del spod b u ja k po glo b lje n e mu bra - nju in in ter pre ti ra nju be se di la. Tu di na lo ge ši ri jo kla - siè no bra nje k po glob l je ne mu spoz na va nju . Tak š na je npr. be se dna igra, kjer mo ra mo pra vil no po ve zo - va ti knjiž ne in na reè ne ali za sta re le iz ra ze in je pod - kre plje n a z za ni mi vi m i ani ma ci ja mi in zvoè ni mi efek - ti. Pri prav lja mo igri co na te mo prav lji ce o Dva najst ih bra tih in ses trah ter sli ko pi s e za spod bu ja nje opi - sme nje va nj a. -Sti ki z bral ci je po se be n sklop in te ra k tiv ne knji ge, na - me nje n na te èa jem , knji gi vti sov, otro škim ilus tra ci - jam in ob jav lja nju li te rar nih pri spev ko v. -Po ve za ve omo go èa j o, da upo ra bni ki sa mi iz be re j o svo jo pot sko zi splet no do go div šèi no, ta ko da se ak - tiv no vklju èi jo v do ga ja n je, ki jim ga omo g o èa in te - rak tiv na she ma. Raz liè nih po ti je to li ko, da je p ri vsa - kem po nov nem obi sku s tra ni mož no naj ti nov iz ziv. In te ra k tiv no knji go www.kam ni ska v e ro ni ka.net smo še do pol ni li z be se di li, ki jih v kla siè ni iz da ji ni, in s tem iz ra bi li pre dnos t elek t ron skih knjig – na mreè sprot no do pol nje va nje in do da ja nje be se dil ter po ve zav. Do da li smo no ve po ve za ve s po ved ko Sve ti An ton ukra d e ogen j v pe klu in Šk ra tje v Kam ni ških pla ni nah, da bi otro ke spod bu di li k ra zi s ko va nj u kla siè ne ga knjiž ne ga bo gas tva v knjiž ni cah do ma in v šo lah. Ta no vi sklop be se di l smo obli ko v a li tu di kot po moè pri bi bli o pe da - go ški h urah v knjiž ni ca h, za in for ma cij sko opi sme nje -va nje in za p o moè pri po u ku in iz bir nih vs e bi nah v osnov nih šo lah. Vse ra èu nal ni ško de lo in pre o bl i ko va nje kla siè ne knji - ge je opra vi l o po dje tje Hal In te rac ti v z ar hi t ek tko Na djo Kos. 5 Od me vi Naj prej smo mo ra li oku si ti re sniè nost sta re ga re ka: »Nih èe ni pre rok v do ma èem kra ju.« Pred st a vi le pa smo se slo ven ski jav no sti in do ži ve l e po zi t iv ne od me - ve. Od pred sta vi tve na stro kov ne m po sve to va nju Zve - ze bi bli o te kar skih druš tev Slo ve ni je le ta 2000 (Pod - brež nik Vuk mir, B.; Ši n ko vec Ra jh, M.; Št or man, A .; 2000) v Ma ri bo ru in ob ja v e èlan ka v zbor ni ku raz pr av smo so de l o va le z raz pr a va mi in èlan ki v raz liè nih re vi - jah in èa sni kih (Pod brež ni k Vuk mir , B.; Šin ko vec Rajh, M.; Štor man, A.; 2000a; Pod brež nik, B., 2001, Pod - brež nik, B. 2001a ). Med dru gim smo s e pred sta vi le z na šim de lom tu di na Med na ro dni izo bra že val ni ra èu - nal ni ški kon fe ren ci v Pi ra nu in v zbor ni ku s te kon fe - ren ce (Pod brež nik Vuk mir, B.; Ši n ko vec Ra jh, M.; Št or - man, A ., 200 2). So de lo va li smo pr i e-sc ho li in z li te rar - ni mi ter li kov n i mi na te èa ji k so de lo va n ju in bra nju kam ni š ke ga ljud ske ga iz ro èi la spod bu di li šo lar je iz vse Slo ve n i je, ne kaj pri jav lje nih je bi lo ce lo iz Kam ni k a. Za so de l o va nje z med na ro dni m pro jek t om e-sch o la skr bi prof. An dre ja Štor man. Le ta 2002 je so de lo va lo 144 otrok iz vse Slo ve ni je, le ta 2003 pa 172. Ri sa li in pi sa li so na te mo in ter net ne Ve ro ni ke. Do bro do š le in sve že ide je ima ve dn o knjiž ni èar k a Ma ja Šin ko vec Rajh. Je - se ni 2002 smo s e s st o jni co in pre da va njem pred sta vi - le na sej mu In te rIn fos v Ljub lja ni, ki je n a me njen uva ja - nju ra èu nal n i ške in for ma cij ske te hno lo gi je v po uk in šo le. Iste ga le ta smo ob ja v i li èla nek o mož no st i vklju - èe va nja na še in te rak t iv ne knji ge v izo bra že val ne vse - bi ne osnov ne šo le v pri roè ni ku Uèe nje in po u èe va nje s knjiž ni co v osnov ni šo li (2002). Na šo knji go ima jo kam ni š ke osnov ne šo le vklju èe no v sez na m e za ob vez - no do ma èe bra nje in na sez na me bral ne znaè ke. In na kon cu še po mem ben po da tek – knj i ga je iz šla v na kla di 1000 iz vo dov, vsa n a kla da pa je ž e po šla! In te ra k tiv no elek t ron sko knji go bo mo do pol nj e va li vse - bin sko in dru ga èe. S tem ši ri mo in for ma cij sko pi sme - nost, spod bu ja mo ra bo so do bne ra èu nal ni ške in for - ma cij ske te hno l o gi je in iz po za be re šu je mo pri stno, kam ni š ko ljud sko iz ro èi l o. Zdru žu je mo tra di ci o na l nost in so do bnost . Na še in ter net ne stra ni so lah ko pri me - ren pri po moè ek za uèi te l je, za Kam ni èa ne pa za šir je - nje vé de nja o do ma èem kra ju in za vest o nek da nji us - tvar jal no sti na ših pre dn i kov. 44 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Ve ro n i ka of Ma li Grad: Kamnik ’s nar ra t i ve tra di t i on in writ ten an d elec tro nic for m Summa ry The ar ti cle di scus ses the ori gins of the bo ok Ve ro ni ka z Ma le ga gra du : ljud sko pri po ve dno iz roèi l o s Kam ni š ke - ga (Ve ro ni ka of M a li Grad: t he Kam nik folk t ra di ti on). The in spi ra ti on be hind the bo ok and its s o ur ces are de - scri bed. The ma te ri al for t he bo ok was col lec ted and edi ted by Bre da Pod brež ni k Vuk mir , Ma ja Šin ko vec Rajh and A n dre ja Štor man. The fo r mal re a son fo r pu - blis hing t he bo ok was the 5 0th a nnivers ary of the library , but t he re were ot her re a sons su ch as de e pe - ning our knowl edge of t he Kam nik folk t ra di ti on, pro - mo ting th e library and re spon ding to the r e a ders’ requests , which iden ti fi ed the au t hors in t he lo cal community. As th e re was a n excellent re spon se to t he bo ok met, it was de ci ded to pu blish it in a n elec tro nic for mat. Thi s ar ti cl e al so pre sents the ma in fe a tu res and ad van ta - ges of elec tro nic bo oks and com pa res th em to tra di ti o - nal prin ted bo oks. The in te rac t i ve elec tro nic bo ok www.kam ni ska v e ro ni ka.net is de scri bed in de ta il . The pro ject at trac ted the at ten ti on of the Slo ve ne pu - blic at la r ge, an d the o ppor tunity w as used to of fer the pro ject as edu ca ti o nal ma te ri al to te a chers and li bra ri - ans. The elec tro nic bo ok is continua lly be ing up da ted. The bo ok is a l so pa rt of t he in ter na ti o nal » e-sch o la« pro ject. The pro ject was suc ces sful, and an in te re sting at tempt to con nect Slo ve ni an fol klo re and Kam n ik history to the p re sent d ay. Li te ra t u ra in vi ri 1. AN DER SON - IN MAN, Lynn e; HO RNEY , Mark , 1997: Elec tro nic bo oks for secundary stu dents. Jo ur nal for Ado le scet & Adult L iteracy, 40, št. 6, 486–494. Pri dob - lje no s sve tov ne ga sple ta: http://search.epnet.com/disect.asp?an=9703134170 &db=aph (2. 1. 2004). 2. BRENK, Kri sti na, 1985: Slo ven ske ljud ske pri po ve d i. Ljub lja na: Mla din ska knji ga, 3. na tis . Zla ta pti ca: zbir k a prav ljic in pri po vedk. 3. BRENK, Kri sti na, 2001: Ba bi ca pri po ve d u je: slo ven ske ljud ske pri po ve d i. Ljub lja na: Mla din ska knji ga, 9. na tis . 4. BEN KO VIÈ, Jo sip, 1887: Ma li grad. Vr tec , št. 14, 186–187. 5. BOL H AR, Aloj zij, 2000: Slo ven ske na ro dne prav lji ce. Ljub lja na: Mla din ska knji ga, 12. na tis . 6. BOL H AR, Aloj zij, 1990: Pe klen ski bo ter in dru ge slo ven - ske prav lji ce. Ce lo vec: Mo hor je va za lo žba, 2. iz da ja. 7. CEVC, Emi li jan, 1958: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du. V: Kam - ni ški zbor nik , 4, Kam nik, str. 111–145. 8. CEVC, To ne, 1993: Ve li ka pla ni na: živ lje nje, de lo in iz ro - èi lo pa stir jev. Ljub lja na: DZS, 3. do pol nje na iz da ja. 9. CEVC, To ne, 1973: Ne kaj po vedk iz Grin tov cev. Pla nin - ski ve stnik, št. 9, str. 444–445. 10. CEVC, To ne, 1973 a: Pri po ve dno iz ro èi lo o gam skih z zla ti m i par k e ljci iz Kam ni š kih Alp. Tra di to nes, št. 3, str.79–96. 11. CEVC, To ne, 1974: Okam ne la ži va bi tja v slo ven skem ljud skem iz ro è i lu. Tra di ti o nes, št. 3, str. 81–112. 12. CEVC, To ne, 1999: Pri po ve dno iz ro èi lo iz kam ni ške ga ko ta. Tra di ti o nes, št. 1, str. 89–100.13. HAL MAN, T. S., 1995: From Baby lon to Li bre spa ce. 61st IFLA Ge ne ral Con fe ren ce – Con fe ren ce pro ce e - dings – Au gust 20–25, 1995. Pri dob lje no s sve tov ne ga sple ta: www.ifla.org/IV /ifla61/61-hat.html (1. 8. 2000). 14. KE LE MI NA, Ja kob, 1930: Baj ke in pri po ved ke slo ven - ske ga ljud stva. Ce lje: Dru žba sv. Mo hor ja. 15. KO VAÈ, Mi ha, 1999: Skriv n o živ lje n je knjig: pro ti slo vja knjiž ne ga za lož niš tva v Slo ve ni ji v 20. sto le tju. Ljub lja - na: Fi lo zof sk a fa kul te ta. 16. KREK , Bo go mil, 1885: Slo ven ske na ro dne prav lji ce in pri po ved ke. Ljub lja na. 17. KRIŽ NIK, Gaš per, 1874: Slo ven ske pri po ved ke iz Mot ni - ka. Ce lo vec (pod psev do ni mom Pod šav ni ški). 18. KRO PEJ , Mo ni ka, 1995: Prav lji ca in stvar nost: od sev stvar no st i v slo ven skih ljud skih prav lji cah in po ved kah ob pri me rih iz Štre klje ve za pu šèi ne. Ljub lja na: ZRC SA - ZU. 19. LOÈ NI ŠKAR - FI DLER, Ma te ja, 2003: Elek tron sk a knji ga. Šol ska knjiž ni ca 13(2), 51–56. 20. MA KA RO VI È, Ma ri j a, 1995: Franc Ber g ant, »Je far«, in nje go ve prav lji ce (gra di vo za pro u èe va nje slov stve ne fol - klo re). Tra di ti o nes, št. 24, str. 407–419. 21. Ma ni fest o splo šnih knjiž ni cah. Pa ris: UNE SCO, 1994. Knjiž ni èar ske no vi ce, 5(1995)3, pri lo ga. 22. MA TI ÈE TOV, Mil ko, 1956: Ljud ska pro za. V: Zgo do v i na slo ven ske ga slov stva. Ljub lja na: Slo ven sk a ma ti ca, str. 119–138. 23. MATTHEW, K athryn, 1997: A Com pa ri son of the In flu en - ce of In te rac ti ve CD-ROM Storybooks on R e a ding Com - pre hen si on. Jo ur nal of Re se arch on Com pu ti ng in Edu - ca ti on 29(3), 263–274. 24. ME JAÈ, An drej, 1890: Na ro dno bla go iz ko mend ske oko li ce. Ljub ljan ski zvon , št. 6, str. 357–358. 25. MUN DA, Jo že, 1983: Knji ga . Ljub lja na: Dr žav n a za lo žba Slo ve ni je. 26. NE DE LJKO, Fran, 1889: Prav lji ce in pri po ved ke za mla - di no. Ljub lja na: Ja nez Gi on ti ni. 27. PEÈ KO MLE KUŠ, H ., 2001: Ti ska ni uè be nik – kaj je že to? Knjiž ni ca 45(4), str. 24–38. 28. POD BREŽ NIK VUK MIR, Bre da, 2001: Med knji go, in ter - ne tom in knjiž n iè ni mi sto ri tva mi: kam ni š ka knjiž n i ca z in te rak tiv no knji go na in ter ne tu: www.kam ni ska ve ro ni - ka.net. Re vi ja o knji gi, 2(4), str. 40–41. 29. POD BREŽ NIK VUK MIR, Bre da, 2001 a: Ljud sko iz ro èi lo v obli k i splet ne do go div šèi ne: Ve ro n i ka z Ma le ga gra d u – in te rak tiv na knji ga – www.kam ni ska ve ro ni ka.net. De - lo, 43(134), IV(Knji žev ni li sti), (13. jun. 2001). 30. POD BREŽ NIK VUK MI R, Bre da, ŠIN KO VE C RAJH, M., ŠTOR MAN, A., 1999: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du: ljud sko pri po ve d no iz ro è i lo s Kam n i ške ga. Kam nik: Ma tiè na knjiž n i ca. 31. POD BREŽ NIK VUK MI R, Bre da, ŠIN KO VE C RAJH, M., ŠTOR MAN, A., 2000: S tra di ci jo v pri ho dnost: Ve ro ni ka z Ma le g a gra du – ljud sko iz ro èi lo na po ti od tra di ci je do in ter ne ta. V: Tra di c i o nal ni me di ji v so do bni in for ma cij - ski dru žbi . Stro kov no po sve to va nje Zve ze bi bli o te kar - skih druš tev Slo ve ni je , Ma ri bor, 11.–13.2000. Ma ri b or: ZBDS, str. 179–194. 32. POD BREŽ NIK VUK MI R, Bre da, ŠIN KO VE C RAJH, M., ŠTOR MAN, A., 2000 a: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du – ljud - sko pri po ve dno iz ro èi lo s Kam ni ške ga: knjiž ni ca lah ko bra nje po nu di tu di v svo ji knji gi. Šol ska knjiž ni ca, 10(1), str. 56–60. 33. POD BREŽ NIK VUK MI R, Bre da, ŠIN KO VE C RAJH, M., ŠTOR MAN, A., 2002: Ve ro ni ka z Ma le ga gra du – ljud sko iz ro èi l o na po ti tra di ci je do in ter n e ta. V: Med na ro dna izo br a že val na ra èu nal ni ška kon fe ren ca MIRK 2002: 16. maj–18. maj 2002, OŠ Ci ri la Ko sma èa Pi ran, Ljub - lja na, str. 100–102. 34. Slo ven ske ljud ske prav lji ce, 1999. Ljub lja na: Mla din ska knji ga, 2. po na tis. 35. Slo ven ske prav lji ce, 2002. Ljub lja na: No va re vi ja. 45 ovtsraketoilbiB – evarpzaR 36. STA NO NIK, Ma ri ja, 1998: Fol kl o ri stiè ni por tret Gaš per ja Križ ni ka. V: Kam ni š ki zbor nik 14, Kam nik: Ob èi na Kam - nik, str. 141–146. 37. STE L `E, Fran ce, 1937: Iz ro èi lo To ma ža Ste le ta: na ro dno bla go iz T u njic. Et no log, št. 10/11, str. [329]–343. 38. STIASNY, Lju de vit, 1894: Kam ni k: zem lje pi sno-z go do - vin ski opis. Ljub lja na: Stias ny. 39. ŠMI TEK , Zma go, 1998: Kri stal na go ra. Ljub lja na: For ma 7. 40. Uèe nje in po u èe va nje s knjiž n i co v osnov ni šo li, 2002. Ljub lja na: Za vod Re pu bli ke Slo ve ni je za šol stvo. 41. URAN KAR, Pa vle, 1940: Zgo do vi na tr ga Mot ni ka. Ljub - lja na: [sa mo zal.] P. Uran k ar. 42. Za kon o knjiž ni èar stvu, 2002. Ura dni list Re pu bli ke Slo - ve ni je, 87.43. Sve tov ni splet – vi ri za elek tron ske knji ge: - http://do tlit.com/ - http ://www.bar tleby .com/ - http ://www.cd lib.or g/ - http: //www.esme r al da. com/ - http://www.gu ten berg.net/index.shtml 44. Slo ven ski sple t – vi ri za elek tron ske knj i ge: - http://www .drob ti ni ce.com / - http ://www.ijs.s i/lit/l e posl.html 45. Po dat ki o bral ni kih , èi tal ni kih in pro gram s ki opre mi za bra nje e-knjig : - http://www.e-bo ok s.org/pro d ucts.htm 46 ovtsraketoilbiB – evarpzaR Bre da Zu pan èiè, prof. an g. in nem . jezika Ve li ke Èeš nj i ce 27 Šen tvid pri Stiè ni Fran Al breht in Grim mo ve prav lji ce Ob pet de set let ni c i izi da pr ve iz da je in šti ri d e set let n i ci pre va jal è e ve smr t i 1Fran Al breh t kot pre va ja lec Grim m o vih prav ljic Pi sa te lji za otro ke in po sle diè no tu di pre va jal ci za otro - ke so bi li v pre te klo sti pod ce nje va n i. Mla din ska knji - žev nost je bi la dol ga le ta manj vre dna, dru go raz re dna v pri mer ja vi s ta ko ime no va ni mi kla siè ni mi knji ž ev ni mi zvrs tmi . Še le v zad njem èa su po sta ja ena ko vre dna li te - ra tu ri za odr a sle. V tem dej stvu lah ko išèe mo od go vor na vpr a ša nje, za kaj Fra n Al breht v no be nem ori su zg o - do vi ne slo ven s ke ga slov s tva ni ti z be se di co ni ome - njen k ot pre va ja lec Grim mo vih prav ljic, èe prav so v nje - go vem pre vo du iz ha ja le v iz jem nih na kla dah in se po sko ra j pol sto le tja od pr ve g a na ti sa iz bo ra še ve dno po - jav lja jo v ti sku. Mar ja na Ko be v svo jem èlan ku v pr vi re vi ji Otrok in knji - ga pra vi, da ima ve s slo ven ski kul tur ni pro stor v za ve sti kot prav lji c e bra to v Grimm ti ste prav lji c e, ka kor nam jih je v – ori gi na lu zve stem in vseh po gle dih ne o po reè - nem – pre vo du po sre do val Fran Al breht . V opom bi do - da še: Vse ure dni ško osve šèe no in stro kov no ure ja ne slo ven ske sli ka ni ce vse sko zi upo rab lja jo Al bre hto ve pre vo de, ka dar na no vo, v no vi li kov ni opre mi iz ha ja jo po sa mez n e prav lji ce bra to v Grimm. (Ko be 1972, 54) Ned vom no vsak pre vod v de set le tjih ne ko li ko za sta ri. Za ra di so do b nej še ra be je zi ka so zla sti nuj ni in upra vi - èe ni je zi kov ni po pra v ki in po pra v ki slo gov nih po stop - kov. Ven dar t o ne zma njšu je vre dno sti ne koè do bro oprav lj e ne ga pre va ja l ske ga de la. Kaj je Fr an Al breh t me nil o pr e va ja nju? V è lan ku z n a - slo vom Ne kaj opomb o pre va jal cih in pre va ja nju (Al - breht 1961, 251–259) naj prej go vo ri o ose bno sti pre - va jal ca, ki mo ra pre ti pa ti sle her no vlak no in ži vec v or - ga ni zmu av tor je ve stva ri tve, vsa ko gu bi co, vsak ma - dež na nje ni ko ži. Po do živ lja ti in po us tvar ja ti mo ra tu jo li te rar no umet ni no v svo ji ma te rin šèi ni, to rej mo ra pro - di ra ti tu di v je dro in bis tvo la stne ga je zi ka. Ob te m ne - ne hno od kri va in osva ja no va du hov na in iz raz na ob - mo èja. Za to je pra vo pre va ja n je de ja n je na las po do - bno umet ni ške mu us tvar ja nju. Pre va ja n je je pra va pu - sto lov šè i na: Bro di ti po pra goz du tu jih mi sli, po go šèi tu - je ga iz ra za, po dob in slik, šeg in na vad, obra zov in lic. Da ja ti tem mi slim, po do bam, iz ra z om in obra zom po - lju dni do ma èi kroj, ka kor da so se po ra ja li, do ga ja li in bi va l i na tej kr pi ci slo ven ske zem lje. /.../ Vsak je zik ima ta ko re koè svo jo du šo, v ka te ro se iz li va jo vse svoj - stve no sti in po se bno sti ti ste ga je zi ka. Pre va ja lec – umet ni ški tol maè, k ot ga im e nu je Al breht – ima o pra vi - ti z dve ma je zi ko ma, dve ma du ša m a. Kot me dij za je - ma iz ene du še in pre li va v dru go, išèoè smi slu smi sel, vo nju vonj, bar vi bar vo in zvo ku zvok. Al breht de li do bre pre va ja l ce v dve sku pi ni: v spret ne pre va j al ce in umet ni š ke pre va j al ce. Spret ni pre va j al ci so vir tu oz ni poz na va l ci je zi kov , ob èut lji vi za toè nos t iz - ra za. Umet ni ški pre va jal ci pa so še ne kaj veè, za ja me jo tu di no tra n ji èar umet ni n e, nje no svoj stve no st, živ ljenj - sko èa ro bnos t, vzdu š je. Tu ji ge nij spre go vo ri v ta kem pre vo d u kot v svo ji ma te rin šèi n i, iz vir n ik in pre vod sta ena ko vre dna. Pre va j a lec opra vi pre vod za ra di la stne no tra nje po tre - be ali v za ve sti svo je kul tur ne dol žno sti. Lah ko ga opr a - vi tu di po na ro èi lu. Do be r pre va ja le c pra vi lo m a pre va ja pred vsem de la, ki so mu no tra nje bli zu. Nje go va pr va na lo ga je, da oce ni svoj odnos do l i te rar ne stva ri tve in ra zmi sli o nje ni umet ni ški vre dn o sti. Dru ga na lo ga je, da s kul tur ne ga, pa tu di z eko nom ske ga vi di ka pre so - di, èe je de lo po tre bno za ob mo èje do ma èe ga kul tu r ne - ga tr ga. Al bre ht po zi va, naj skr bi mo za po tre be èa sa in pre sa ja mo zdra va, kle na, ra sti zmož na se me na! Lah ko v teh be se dah iš èe mo Al bre htov nav dih za pre - va ja nje prav ljic? Ure dn iš tvo Mla din ske knji ge ga je res pro si lo za pre vod Grim mo vih prav ljic, ven dar bi lah ko iz vse ga zgo raj na ve de ne ga skle pa li, da se je pre va ja nja lo til tu di za to, ke r so mu b i le prav lji ce no tra nje b li zu, ker se je lah ko v p re va ja nju, ko t po jas nju je v èlan ku, vsaj do ne ke me re iz po ve dal in ker je v prav lji cah od kril do lo èe no le po t o in umet ni ško vre dnos t. Saj sam pra vi v sprem ni be se di k iz bo ru Grim mo vih prav ljic, ki so iz - šle le ta 1954 (Grimm 1954, 270–271): »Prav lji ca – pra sta ra, pr vo bit na zvrst ljud s ke ga ba ja - nja in pe sn iš tva! V sto le tjih in sto le tjih na ko p i èe na ljud - ska mo drost, pre pr o sta živ ljenj ska skuš nja, živ lje nje, ki ga ži vo snu jo èa do miš lji j a gne te in pre o bra èa po svo - jem mi ku in svo jih že ljah, v ka te rem oživ lja m r tve pred - me te in na ra vo, bo ga ti si ro maš tvo, na gra ja do bro, pre - pro sto sr ce in zve sto lju be zen, se po sme hu je in kaz nu - je ne um nost, la kom nost in po žre šnost, a sla vi zvi jaè - nost in pre bri sa nost, pre pr o sto iz naj dlji vost in bis tro - um nost, tu di èe se vèa sih ode va v na vi dez no ábo to. Ši - ro ka živ ljenj ska ve dri na ve je iz pra ve prav lji c e. Ve se - lost in ra do dar nost sta vir sre èe v živ lje nju, èe mer nost in ne voš èlji vost vir ne sre èe in po gu be za èlo ve ka. Re - sni ca in do bro ta v prav ljiè nem sve tu ve dno zma gu je ta! Krut pa je vèa sih prav ljiè ni svet, ka kor so po go sto okru t na in ne èlo ve ška de ja nja lju di; tri krat kru ta je za - te ga delj ka zen za ta ka de ja nja, a le za to, da tem èi ste - je zma gu je jo in tri um fi ra jo re sni ca in ne dol žnost, pra vi - ca, do bro ta in pre pr o stost. ... Pri èu jo èi slo ven ski iz bor je vzet iz bo ga te za kla dni ce ljud skih prav ljic, ki sta jo da ro va la nem ški mla di ni nem ška uèe nja ka Ja kob in Wilhel m Grimm . S ten ko - èut nim pe sni škim po slu hom sta pri slu hni la in za pi so - va la ba ja nje svo je ga ljud stva, nje go v o do miš lji jo, mi - sel nost in iz raz nost. Iz bor sku ša za je ti vse zna ne moj - str ske prav lji ce, a je upoš te val pred vsem ta ke, ki im a jo zdra vo, re a li stiè no živ ljenj sko osno vo, iz lo èil pa v pr vi vr sti ti ste, ki so bo di si pre veè skon stru i ra ne ali pa ima - jo ka ke ne zdra ve pri me si, kot so vsi lji vo, osla dno po - bož nja kar stvo in po do bno. Pre va ja lec upa in že li, da bi pri èu jo è i iz bor prav ljic, ta - ko zna èil nih za naš sred nje e vrop ski du hov ni svet, na - šel do sr ca slo ven skih otrok po do bno pot, ka kor so jo na šle te prav lji c e do mla di ne sko raj vse ga sve ta!« 47 anivodogz anraretiL – evarpzaR Kri sti n a Bren ko va, pi sa te lji c a, pre va jal ka in dol go let n a ure dni ca otro š ke ga le po s lo vja pri za lo žbi Mla din ska knji ga, je ze lo ce ni la pre va ja l sko de lo Fra na Al bre hta , kar je raz vi dno tu di iz spr em ne be se de k ma li iz da ji Grim mo vih prav ljic, ki je iz šla šti ri le ta po pr vem pre vo - du. Bren ko va pi še: Nje gov moj str ski pre vod odli ku je jo pre pr o stost, kle nost in soè nost iz ra za . (Grimm 1958, 253) V Al bre h to vi ro ko pi s ni za pu šèi ni je ohra nj e no tu di vo - šèi lo, ki ga je Bren ko va po sla la pi sa te lju 17. no vem bra 1954, z na sled nji m be se di lom: Spoš to va ni, dra gi moj - ster, do vo li t e, da se tu di mid va pri dru ži va z is kre ni mi vo šèi li k va še mu praz ni k u. Vda na Kri st i na in Fran ce Brenk. Bren k o va je bi la svo je spo mi ne na pi sa te lja in pre va jal - ca pri pra v lje na de li ti z me noj v ne kaj te le fon ski h po go - vo rih ko nec le ta 2002 in v za èet ku 2003. Po ve da la je, da je v ime nu ure dni ške ga sve ta pro si l a Al bre hta , èe bi lah ko za za lo žbo pre ve d el ne kaj Grim m o vih prav ljic. Šlo je za proš njo, ne za na ro èi lo, kot je veè krat odloè no po u da ri la Bren ko va. Po nje nih be se dah je Al breht proš njo z ve se lj em spre jel in ce lo ta koj do lo èil da tum , do ka te re ga naj bi p ri ne sel pre vod. Pre vod je od dal le - po na tip kan ; pri tip ka nj u mu je po ma ga la že na Ve ra. Za kaj so se pri Mla din ski knji gi odlo èi li prav za Al breh - ta? Bren ko va je de ja la, da so ga z a pro si li za to, ker je odliè no pre va jal in ker je p i sal do bro pro zo ter do bre pe smi: bil je to rej ne le pi sa telj, mar veè tu di pe snik. Odlièno je ob vla dal nem šèi no, pra v ta ko je si jaj no ob - vla dal slo ven šèi no. Znal je naj ti pra vo slo ven sko b e -sed o in do da ti tu di kak šno sv o jo, èe j e bi lo po tre bno. Proš n ja Al bre htu je bi la ta ko proš n ja na dar je ne mu èlo - ve ku, re sniè no na dar je ne mu umet ni ku. Grim mo v e prav lji ce so di jo v sve tov ni knji ž ev no sti med naj bolj zna ne, naj veè kra t na tis nje ne in naj veè kra t pre - va ja ne knji ge za Sve tim pi smom. Pr va knji ga zbir k e nem ških ljud skih prav ljic je iz šla le ta 1812 z n a slo vom Kin der- und Hau smärch en (Otro ške in hi šne prav lji ce), le ta 1814 je sl e di la dru ga in le ta 1822 tre tja knji ga. Prav lji ce sta zbi ra la in za pi sa la bra ta Ja kob in Wilhelm Grimm. Do le ta 1886 je sa mo v Nem èi ji iz šlo 21 ta ko ime no va nih »ve li kih iz daj« ter 34 »ma lih iz daj« prav ljic. Bra ta Grimm sta po sta vi la osno vo kla siè ni knjiž ni prav - lji ci. Prav ta ko sta po sta vi la te me lj e znan stve ne m u pre u èe va nju prav ljic. S prav lji ca m i sta se sko raj ne pr e - tr go ma ukva r ja la pol sto le tja. V zbra no gra di vo sta te - me lji to po se g a la, ne ne hno sta ga do po l nje v a la in iz - bolj še va la. V sprem ni be se di k ma li iz da ji Grim mo v ih prav ljic (53 prav ljic), ki jih j e pre ve dla P o lon ca Ko vaè in so iz šle le ta 199 9, na va ja ure dnik An drej Ilc ko pi co ta - kih po pra v kov: iz bi ra la sta sa mo umet ni ško nav di h nje - na, do bro pri po ve do va na be se di la brez opol zko s ti, bla - sfe mij in dru žb e ne kri ti ke, iz lo èa la tu je pri me si, okra - še va l a be se di lo z raz liè ni mi do dat ki, med dru gim s pre - mim go vo rom, èr ta la vse, kar bi l ah ko sla bo vpl i va lo na otro ke (npr. na mi g o va nja na spol nost) , in po do bno. (Ilc 1999, 325–326) »Iz vir ne ele men te iz po gan skih ozi ro - ma pred kr šèan skih ob do bij ter fev da li zma /…/ sta pre de la la in pri re di la v skla du z mo ra lo in vre dno stnim 48 anivodogz anraretiL – evarpzaR GRIMM, J. in W., 1954: Žab ji kralj in dru ge prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. Na slov na stran knji ge. si ste mom vzpe nja jo èe ga se me šèan stva, de lo ma pa tu di la stn i mi pred sta va mi in pred so d ki.« (Ilc 1999, 328) Prav lji ce je ne mo go èe re le van tno obrav na va ti brez upoš te va nja stvar nih (so ci al noz go do vin skih, kul - tur noz go do vin skih, so ci al no po li ti è nih) ra zmer èa sa, v ka te rem so bi le za pi sa ne, pa tu di pov sem ose bnih na - zo rov in pred sod kov sa mih za pi so val cev. (Ilc, s prem na be se da k Bet tle he im 1999, 431) Grim mo ve prav lji ce so bi le – èe prav ne vs e – do sti krat pre ve de ne v slo ven šèi no. Že le ta 1883 je J. Mar kiè pre - ve del enajs t prav ljic. Le ta 1932 je v pre vo du Aloj zi ja Bol har ja iz šlo šti ri de set prav ljic , le ta 1944 pa še pet do dat no pre ve de nih (sku pno šte vi lo 45). Ob Grim mo - vih prav lji cah so se nav di ho va li šte vil ni sli kar ji, na sta ja - le so ig re za otro ke, o pe re, b a le ti, fil mi, lut kov ne pred - sta ve, ri sa ni fil mi, prav lji ce so sne ma li na av dio- in vi - de o ka s e te. V dol gi vr sti umet ni kov zav ze ma po memb - no me sto tu di pre va ja lec Fran Al breht s pre vo dom šest in pet de s et ih prav l jic. 2Pre gled iz daj ne ka t e rih Grim m o vih prav ljic v Al bre h to vem pre vo du Pre gl ed nam pri ne s e ko pi co za ni mi vih po dat kov o po - go sto sti iz ha ja nja do lo èe ne ga na slo va, o za lo žba h, zbir kah in šte vi lu iz da ni h iz vo dov . Rde è a ka pi c a: Šestnajstkrat sa mo stoj no: 1953 (MK, Knjiž ni c a Èe be - li ca 1; 10.000 iz vo dov), 1959 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 46, 22.000 iz vo dov), 1961 (Brat stvo-Je din stvo), 1964 (MK, Knjiž ni ca Zvez di ca), 1966 (MK, Knjiž ni ca Zvez di - ca), 1968 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 121, 25.000 iz vo - dov), 1970 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 10.900 iz vo dov), 1973 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 8.000 iz vo dov), 1975 (MK, Zla ta sli ka ni ca, 10.000 iz vo dov), 1976 (MK, Ve li - ke sli ka ni ce, 10.200 iz vo dov), 1979 (MK, Zla ta sli ka ni - ca), 1982 (MK, Naj lep še Grim mo ve prav lji ce, 10.000 iz vo dov), 1987 (MK, Ci ci ba nov vr ti ljak), 1990 (MK, Ci - ci ba no v vr ti ljak), 2000 (MK, fak si mi le Knjiž ni ca Èe be li - ca 1), 2002 (MK, Ci ci ba n ov vr ti ljak, Ve li ke sli ka ni ce) 1 x sku paj s prav lji co Tri pre di ce: 1969 (MK, Gr im mo ve prav l ji ce v de set ih sli ka ni cah 6, 10.000 iz vo dov) 1972 v zbir ki: Naj lep še prav lji ce, DZS, 6.200 iz vo dov Sne gu ljè i ca: Trinajstkrat sa mo stoj no : 1956 (MK, Knjiž ni ca Èe be li - ca 24, 3.000 iz vo dov), 1961 (Brat stvo-Je din stvo), 1962 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 69, 18.000 iz vo dov), 1963 (MK, Knjiž ni ca Zvez di ca), 1966 (MK, Ci ci ba no va knjiž ni ca), 1966 (MK, Zbir ka Zvez di ca), 1969 (MK, Grim mo ve prav l ji ce v de set i h sli ka ni cah 7, 10.000 iz - vo dov), 1975 (MK, Zla ta sli ka ni ca), 1976 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 10.400 iz vo dov), 1979 (MK, Zla ta sli ka ni ca), 1982 (MK, Naj lep še Grim mo ve prav lji ce, 10.000 iz vo - dov), 1987 (MK, Ci ci ba nov vr ti ljak), 2000 (MK, Ci ci ba - nov vr ti ljak , Ve li k e sli ka n i ce) 1972 v zbir ki: Naj lep še prav lji ce, DZS, 6.200 iz vo dov 2001 v zbir k i: Ve li ki prav lji èar ji in nji ho ve naj lep še prav lji ce, MK Pe pel k a: Deset krat sa mo stoj no: 1953 (MK, Ci ci ba no va knjiž ni - ca, 10.000 iz vo dov), 1957 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 37, 16.000 iz vo dov), 1967 (MK, 5.730 iz vo dov), 1969 (MK, Grim mo ve prav l ji ce v de set i h sli ka ni cah 4, 10.000 iz vo dov), 1971 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 141, 20.000 iz vo dov), 1975 (MK, Zla ta sli ka ni ca, 10.000 iz - vo dov), 1979 (MK, Zla ta sli ka ni ca), 1979 (MK, Knjiž ni - ca Èe be li ca 141), 1982 (MK, Naj lep še Grim mo ve prav - lji ce, 10.000 iz vo dov), 1988 (MK, Ci ci ba nov vr ti ljak, na kla da 13.500 iz vo dov) Tr nu ljèi ca: Devetkra t sa mo s toj no: 1954 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 6, 14.000 iz vo dov), 1963 (MK Knjiž ni ca Èe be li ca 81), 1969 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 133), 1970 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 133, 20.950 iz vo dov), 1973 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 1.035 iz vo dov), 1975 (pre va ja lec ni na ve den; si cer Al bre ht ov pre vod; MK, Zla ta sli ka ni ca, 10.000 iz vo dov), 1979 (MK, Zla ta sli ka ni ca), 1982 (MK, Naj lep še Grim mo ve prav l ji ce, 10.000 iz vo dov), 2000 (MK, Ci ci ba n ov vr ti ljak, Ve li ke sli ka ni ce) Enkrat sku paj s prav lji co Sreè ni An že: 1969 (MK, Grim - mo ve prav l ji ce v de set ih sli ka ni cah 8, 10.000 iz vo dov) 1972 v zbir ki: Naj lep še prav lji ce, DZS, 6.200 iz vo dov Volk in se dem ko zic (koz liè kov): Petkrat sa mo stoj no: 1961 (MK, Naj di hoj ca), 1987 (Ju - go re klam), 1996 (MK, Grim mo ve prav lji ce, Ve li ka sli - ka ni ca), 1996 (pri red ba, MK, Grim mo ve prav lji ce, kar - ton ka), 1996 (pri red ba, MK, Grim mo ve prav lji ce, po - bar van ka) Enkrat p od na slo vom Volk i n se dem ko zic sku paj s prav lj i co Kra lji èek in med ved: 1969 (MK, Grim mo ve prav l ji ce v de set ih sli ka ni cah 9, 10.000 iz vo dov) Jan ko in Me t ka: Štirikrat sa mo st oj no: 1969 (MK, Grim mo ve prav lji ce v de set ih sli ka ni cah 2, 10.000 iz vo dov), 1987 (MK, Ve li - ke sli ka ni ce) , 1994 (MK, Ci ci ba n ov vr ti ljak, Ve li ke sli - 49 anivodogz anraretiL – evarpzaR Rde èa ka pi ca. Mla di n ska knji ga, Ljub lja na 1953 (Èe - be li ca). Ilus tri r a la Mar len ka Stu p i ca. ka ni ce, 4.700 iz vo dov), 1999 (MK, Ci ci ba nov vr ti ljak, Ve li ke sli ka ni ce) Zvez dn i to lar ji : Trikrat sa mo stoj no : 1964 (MK, Knjiž ni ca Zvez d i ca), 1966 (MK, Knjiž ni ca Zvez di ca), 1991 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 318) Bra tec in ses tri ca: Dvakrat sa mo stoj no: 1969 (MK, Grim mo ve prav lji ce v de set ih sli ka ni cah 1, 10.000 iz vo dov), 1971 (MK, Knjiž ni ca Èe be li ca 148, 19.650 iz vo dov), prav lji ca je iz šla sa mo stoj no tu di 1985 (MK, Ve li ke sli - ka ni ce, na kla da 10.000 iz vo dov) – pre va ja lec ni na ve - den, pre vod pa se u je ma z Al bre hto vim pre vo dom iz zbir ke prav ljic 1980. Po gum n i kro ja è ek: Dvakrat sa mo stoj no: 1969 (MK, Grim mo ve prav lji ce v de set ih sli ka ni cah 5, 10.000 iz vo dov), 1990 (MK, Ve li - ke sli ka ni ce) Kralj Dr ozd (Droz go brad): Dvakr at sa mo stoj no: 1980 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 10.000 iz vo dov), 1982 (MK, Naj lep še Grim mo ve prav - lji ce, 10.000 iz vo dov) Žab ji kralj in že lez ni Hen rik: Enkrat sa mo stoj no: 1986 (MK, Ve li ke sli ka ni ce, 10.000 iz vo dov) Enkrat sku paj s prav lji ca ma Bre men ski me stni god ci in Škra tel j èki: 1969 (MK, Grim mo ve prav l ji ce v de set ih sli ka ni cah 10, 10.000 iz vo dov) Bre m en ski me stn i god ci: Enkrat sk u paj s prav lji ca ma Žab ji kralj i n že lez ni Hen - rik in Š kra telj èki: 1 969 (MK, Gr im mo ve prav lji ce v de - set ih sli ka ni cah 10, 10.000 iz vo dov) Škra t elj èk i: Enkrat sku paj s prav lji ca ma Bre men ski me stni god ci in Žab ji kralj in ž e lez ni Hen rik: 1 969 (MK, Gr im mo ve prav lji ce v de set ih sli ka ni cah 10, 10.000 iz vo dov) Mi zi ca, po gr ni se: Enkrat sa mo st oj no: 1969 (MK, Grim mo ve prav lji ce v de set ih sli ka ni cah 3, 10.000 iz vo dov) sa mo s toj na sli ka ni ca 1978 – kot pre va ja lec je ver jet - no po mo to ma na ve den Ru dolf Kre sal , pre vod pa se uje ma z Al bre hto v i mi pre vo di (MK, Ve li ke sli ka ni ce) Sne ži c a in Ro ži ca: Enkrat sa mo stoj no: 1988 (MK,V e li ke sli ka ni ce, na kla - da 10.000 iz vo dov) Lon è ek, ku haj !: Enkrat sa mo stoj no: 1966 (MK, Ci ci ba no va knjiž ni c a) v zbir kah prav ljic z Al bre hto vim pre vo do m (MK): 1954 in 1966 z na slo vom Slad ka ka ša, 1975 in 1980 z na - slo vom Lon èek, ku ha j Pod istim na slo vom poz na mo tu di pre vod èe ške ljud - ske prav lji ce, ki jo je za pi sal Ka rel Ja ro mir Er ben, pre - ve del pa Fran Bra daè, iz šel v le tih 1967, 1974, 1993 (MK).Tri pre di ce: Enkrat sku paj s prav lji co Rde èa ka pi ca: 19 69 (MK , Grim mo ve prav l ji ce v de set i h sli ka ni cah 6, 10.000 iz - vo dov) Sreè ni An že : Enkrat sku paj s prav lji co Tr nu ljèi ca: 1969 (MK, Grim - mo ve prav l ji ce v de set ih sli ka ni cah 8, 10.000 iz vo dov) Kra lji è ek in med ved: Enkrat s ku paj s pr av lji co Volk i n se dem ko zic: 196 9 (MK, Grim mo ve prav l ji ce v de set i h sli ka ni cah 9, 10.000 iz vo dov) Vse na ve de ne prav l ji ce (ra zen prav l ji ce Lon èek, ku haj) so iz šle tu di v v sa kem iz bo ru pr av ljic (MK): -1954 (Žab ji kralj in dru ge prav lji ce, 3.000 iz vo dov), -1958 in 1982 (Prav lji ce, l. 1958 na kla da 12.000 iz vo dov ), -1966 in 1982 (Sne gu ljèi ca in dru ge Grim mo ve prav lji ce), -1975 in 1980 (Grim mo ve prav lji ce, l. 1975 na kla - da 8.000 iz vo dov). V pr vem iz bo ru prav ljic le ta 1954 je bi lo na tis nje n ih šest in pet de s et prav l jic, tu di sprem no b es ed o je na pi - sal Fran Al breht. Le ta 1958 so prav lji ce iz šle v 2 3. zvez ku zbir ke Kon dor, ki jo je u re jal Uroš K ra ig her. V knji gi naj de mo sprem no b es ed o Kri st i ne Brenk. V tem iz bo ru je osem in tri de set prav l jic, osem najs t na slo vov iz pr ve ga iz bo ra je iz pu šèe n ih. Vsi ka snej ši iz bo ri pri na - ša jo pr vot no šte vi lo pre ve de n ih prav ljic, ve dno je po na - tis nje na Al bre hto v a sprem na be se da. Le ta 1975 in ka - sne je je v ko lo fo nu na ve de na lek to ri ca Ifi ge ni ja Za go - riè nik, kar po me ni pr vi ve èji po seg v pre vo dno de lo. Prav lji ce so iz ha ja le v iz jem n o vi so kih na kla d ah: naj - skrom nej ša za be le že na na kla da je 1.035 iz vo dov Tr - nu ljèi ce, ki je le ta 1973 iz šla v zbir k i Ve li ke sli ka ni ce (a ko maj t ri le ta prej 20 .950 iz vo dov v zbir ki Èe be li ca), si - cer pa so se na kla de gi ba le v ne kaj ti soè i h: naj po go st e - je med de set in dva j set ti soè iz vo di. Rde èa ka pi ca je v zbir ki Èe be li ca le ta 1968 iz šla ce lo v na kla di 25.000 iz vo dov ! Rde èa ka pi ca je kot sa mo stoj na pu bli ka ci ja iz - šla sku pno v 106.100 iz vo dih ozi ro ma 116.100 iz vo - dih, èe upoš te va mo še na tis sku paj s prav lji co Tri pre - di ce. To še ve dno ni do kon èna šte vil ka, ker po dat kov o na kla di ni ve dno na raz po la go, zla sti ne v z ad njih dv aj - set ih le tih. Prav ta ko v seš tev k u ni smo upoš te v a li na ti - sa Rde èe ka pi ce v no be ni od knjig z iz bo rom Gri m mo - vih prav ljic. Za pri mer ja vo je za ni mi vo po gle da ti, v kak šnih na kla - dah so iz šli ne ka te ri dru gi Al bre hto v i pre vo di: Go et he: Torquato Tas so – 1.000 iz vo dov (SM, 1968), Go et he: Ifi ge ni ja na Ta vri di – 3.000 iz vo dov (SM, 1950), Go et - he: Pe smi – 4.000 iz vo dov (DZS, 1950), Remarque: Sla vo lok zma ge – 3.000 iz vo dov (NT, 1953), He i ne: Flo ren tin ske no èi – 1.500 iz vo dov (CZ, 1975), Schil ler: Don Car los – 1.200 iz vo dov (DZS, 1960) … Za lo žba Mla din ska knji ga je sko ra j iz kljuè no iz da j a la Grim mmo ve prav lji ce v Al bre hto vem pre vo du (in jih ob - èa sno še ve dno po na t i sku je). Ne kaj sli ka nic so iz da l e za lo žbe Brat stvo-Je di n stvo iz No ve ga Sa da , Ju go r e - klam iz Ljub l ja ne, Dr žav na za lo žba Slo ve ni je pa je le ta 1972 na ti sni la zbir k o prav ljic (Naj lep še prav lji ce), kjer so Al bre hto v i pre vo di Rde èe ka pi ce, Sne gu ljèi ce in Tr - 50 anivodogz anraretiL – evarpzaR nu ljèi ce (osta l e pre vo de sta pri sp e va la Ru dolf Kre sal in Bo ži dar Pre mrl). Mla din ska knji ga je Grim mo ve prav lji - ce iz da ja la v naj raz liè n ej ših zbir k ah. Pr va knji ži ca zbir - ke Èe be li ca je bi la pred na tan ko pet de set i mi le ti Grim - mo va Rde èa ka pi ca, ki jo je pre ve del Al breht, ilus tri ra la pa Mar len ka Stu pi ca. Al bre hto v a že na Ve ra Al breht je pre ve dla sa mo eno Grim m o vo prav lji co, Ve li ka n in kro ja è ek, ki je le ta 1966 iz šla pri Mla din ski knji gi v Knjiž ni ci Èe be li ca (102). Ta prav lji ca se ne po ja vi v no be ni zb ir ki Grim mo - vih pra v ljic, ki jih j e pre ve del Fran Al breht. V slo ven sk i iz da ji Grim mo v ih prav ljic le ta 1954 in 1958 so èr no-be le ilus tra ci j e Mo rit za von Schwin da in Ludwig a Ric hter ja, ki sta jih na ri sa la za pr vo, ori gi n al no nem ško iz da jo iz l e ta 1812. V zbir ki Gri m mo ve pra v lji - ce v de set ih sli ka ni cah (1969) je ilus tra tor nem ški av - tor Nast Ber nhard. Pr ve slo ven s ke ilus tra ci j e iz bo ra prav ljic v Al bre hto vem pre vo du se po ja vi jo le ta 1966, in si cer je v k nji gi se dem bar vnih pri log ilus tra tor ke Li - di je Osterc. Da leè naj veè sli ka nic je opre mi la sli ka r ka Mar len k a Stu pi ca. Med osta li mi ilus tra tor ji naj de m o ime n a kot Da ni c a Ru sjan, Ma ra Kra lje va, Mak sim Se - dej, Jo že Ci u ha, Ire na Maj cen, Pa vle Uèa kar, Kos tja Gat nik, K a mi la Vol èan šek, Svje tlan Junak oviæ in še ne - ka te ra dru ga. Al bre htov pre vo d je dol ga le ta ve ljal za naj bo ljše g a. Zbra ne Grim mo ve prav l ji ce (dve sto enajst prav l jic) pa so pr viè v slo ven š èi ni iz šle v pre vo du Po lon ce Ko vaè le - ta 1993. Oba pre va jal c a sta pre va ja la po Grim mo vi Aus ga be let zter Hand iz le ta 1857. (Ilc 1995, 51) V na - da lje va nj u bo mo pri me r ja li pre va jal sko de lo Al bre h ta in Ko va èe ve, in si cer pre vo de na slo vov prav l jic ter slo - gov ne po stop ke, ogle da li pa si bo mo tu di po se bno pro - ble ma ti ko pre va ja nja, kot je slo ve nje nje imen, ide o lo - ško fil tri ra nje re li gi oz nih poj mov, iz pu šèa nje (ali do da - ja nje) de lov vse bi ne, na paè ne pre vo de ozi ro ma manj us trez ne pre va ja l ske re ši tve ter pre va ja nje li ri ke. 3Pri m er ja va na slo vov prav ljic iz vir ni k a s pre vo di Fra n a Al bre h ta in Po lon c e Ko vaè Ne ka te ri na slo vi prav l jic so raz liè no pre ve de ni: Grimm: Der Froschkönig oder der ei ser ne Hen rik (39–43) Al bre ht: Žab ji kralj in Že lez ni Hen rik (5–9) Ko vaè: Žab ji kralj ali že lez ni Hen rik (12–16, pr va knji - ga) Al breht je v na slo vu upo ra bil be se di co »in« ver jet no za - to, ker sta kralj in Hen rik, kot se iz ka že na kon cu, d ve raz liè ni ose bi. Ko va èe va ohra nj a iz vir ni na slov, v ka te - rem je be se di ca »ali«. »Že lez ni« je pri Al bre htu v vseh iz - da jah zbra nih prav ljic (l. 1954,1966, 1975, 1980) pi - sa n z ve li ko za èet ni co, ra zen v iz da ji iz l. 195 8, med - tem ko je pri Ko va èe vi upo ra ba ma le za èet ni ce raz vi - dna sa mo iz ka za la iz da je l. 19 99. Grimm: Dok tor Allwise nd (491–493) Al bre ht: Dok tor Vsez na lec (19–21) Ko vaè: Dok tor Vse ved (57–59, dru ga knji ga) Dok tor Vsez na lec se pri Al bre htu po ja vi v vseh iz da jah zbra nih prav ljic, ra zen v iz da ji le ta 1958, kjer je na slov pre ve den ta ko kot ka sne je pri Ko va èe vi: Dok tor Vse - ved.Grimm: Die klu ge Ba u er ntoc hter (475–478) Al bre ht: Bis tr o um n a kme ti ca (21–24) Ko vaè: Pre bri sa no kmeè ko de kle (37–40), dru ga knji - ga Grimm: Märchen von ei nem, der aus zog, das Fürchten zu ler nen (51–62) Al bre ht: Zgod ba o èlo ve ku, ki je šel po sve tu, da bi spoz nal strah (25–35) Ko vaè: O fan tu, ki je šel po sve tu stra hu iskat (26–37, pr va knji ga) Ko va èe va se v nas p ro tju z Al bre h tom, ki sle di iz vir ni ku, odlo èi za skraj šan pre vod na slo va. Grimm: Die klu ge El se (210–213) Al bre ht: Bri htna Ur ška (42–46) Ko vaè: Bri htna Špe la (186–189, pr va knji ga) Ko va èe va slo ve ni ime s Špe la, kar ustreza nem ške mu ime nu Eli za be ta, El za. Al breh t se odlo èi za Ur ško, ver - jet no za to, ker Ur ša po me ni tu di ne ko li ko ne ro dno, ne - spa met no žen sko. Poz na mo npr. na go vor: ti ur ša ur ša - sta, ta ur ša je vse po za bi la (SSKJ). Grimm: Von klu gen Schne i der le in (555–558) Al bre ht: O zvi tem kro jaè ku (66–69) Ko vaè: O bis trem kro jaè ku (127–131, dru ga knji ga) Grimm: Das Lum pen ge sin del (85–90) Al bre ht: Po te pi ni (105–107) Ko vaè: Ca pi ni (65–67, pr va knji ga) Gle de na to, da be se da »Lum pen ge s in del« po me ni »so - dr ga, svo ja t«, je pre vod Ko va èe ve us trez nej ši, ker je be - se da »ca pi n« krep kej ša. Po me ni ma lo vre dne ga , ma lo - pri dn e ga èlo ve ka, pa tu di po te pu ha, po sto pa è a, be ra - èa, in je ta ko bli žje iz vir ni ku kot be se da »po te pin« . Grimm: Hans i m Gl ück (419–427) Al bre ht: Sreè ni An že (108–113) Ko vaè: Pre sreè ni An že (412–418, pr va knji ga) Oba pre va jal c a slo ve n i ta ime z »An že«. Pri Ko va è e vi An - že ni le sre èen, tem veè pre sre èen. Grimm: Der Wolf und die si e ben jun gen Geißlein (63–65) Al bre ht: Volk i n sed me ro ko zic – na slov do vklj uè no l. 1966 (128–131), ka sne je Volk in se dem ko zic, v Èe - be li c i l. 1961 Volk in sed me ro koz li èe v, v po sa mez nih iz da j ah tu di koz liè kov Ko vaè: Volk i n se dem koz liè kov (38–41, pr va knji ga) Al bre h tu se v nas p ro tju s Ko va èe vo zdi bo lje pi sa ti o ko zi cah kot o koz liè kih, mor da iz r az lo ga, ker je ko za (in ne ko zel) ge ne riè no ime. Grimm: König Dros sel bart (291–297) Al bre ht: Kralj Drozd (157–162), ka sne je tu di Kralj Droz go bra d Ko vaè: Kralj Droz go brad (264–269, pr va knji ga) Na slov je pri Al bre htu v vseh iz da jah zbra nih prav ljic Kralj Drozd ( red ko za: drozg) , v po sa mez nih iz da jah tu - di Kra lj Droz go brad, ta ko kot pri Ko va èe vi. V s a mem tek stu Al breh t vzpo re dno upo ra b lja tu di ime Droz go - brad. 51 anivodogz anraretiL – evarpzaR Grimm: Der süße Brei (508–509) Al bre ht: Slad ka ka ša – na slov do vklj uè no l. 1966 (162), ka sne je Lon èek, ku haj Ko vaè: Slad ka ka ša (77, dru ga knji ga) Pod na slo vom Lon èek ku ha j poz na mo tu di pre vod so - ro dne èe ške lju d ske prav lji ce, ki jo je za pi sal Ka rel Ja - ro mir Er ben. Grimm: Die Wi chtelmä nner (236–238) Al bre ht: Škra telj èki – na slov do vklj uè no l. 1966 (205–207), ka sne je Škra telj èka Ko vaè: Škra telj èki (ta pre vod pri na ša tri raz liè ne prav lji - ce o škra telj èkih) (213–214, pr va knji ga) V iz vir n i ku so tri prav lji ce o škra tih. Ko va èe va je pre ve - dla vse tr i, Al breht sa mo e no, ven dar je kljub te mu ob - dr žal na slov Škra t elj èki , kar je bi lo ka sne j e po pra v lje - no. Na slov se gla si pra vil no v d vo ji ni, saj v tej prav lji ci na sto pa ta dva škra ta. Grimm: Der Fuchs und di e Frau Ge vat te rin (395–396) Al bre ht: Li sjak in go spa bo tra – na slov do vklj uè no l. 1966 (213–214), ka sne je Li si ca in vol ku lja Ko vaè: Li sjak in go spa ma ti (383–384, pr va knji ga) Al breht sle di iz vir ni ku in pre ve de do be se dno »go spa bo tra«. Na ziv »go spa bo tra« v bi s tvu za va ja, ker je bo ter vol ku lji ne mu mla di èu li sjak, ne obrat n o. Li sjak ime nu - je vol ku ljo bo tro v po me nu te ta, sta rej ša zna na žen ska (SSKJ) . Lek to ri ca to na pa ko od pra v i, prav ta ko Ko va èe - va, ki na me s to go spa bo tra za pi še go spa ma ti. Grimm: Der Zaunkönig und der Bär (506–508) Al bre ht: Kra lji èek in med ved – na slov do vklj uè no l. 1966 (207–210), ka sne je Kra ljiè ki Ko vaè: Kra lji èek in med ved (74–76, dru ga knji ga) Pr vot ni Al bre htov pre vod in pre vod Ko va èe ve sta ena - ka na slo vu v iz vir ni ku. Lek to ri ca se je ka sne j e odlo èi l a za na slov Kra ljiè ki, èe pra v ni bi lo nuj no. Na st o pa res veè kra ljiè k ov, ven d ar sta glav na ju na ka kra lji èe k in med ved. Grimm: Die vi er kun stre i chen Brüder (608–611) Al bre ht: Štir je zve de ni bra tje – na slov do vklj uè no l. 1966 (215–219), ka sne je Štir je izu èe ni bra tje Ko vaè: Štir je bra tje iz ve den ci (189–195, dru ga knji ga)Lek tor s ki po pra vek pri na ša us trez nej š o b es ed o »izu èe - ni« na me sto za sta re le be se de »zve de ni«. Tu di pre vod Ko va èe ve je us tre zen. Grimm: Das Di e tmar sis che Lügenmärchen (673–674) Al bre ht: Laž ni ve baj ke – na slov do vklj uè no l. 1966 (228–229), ka sne je Zla ga ne zgod bi ce Ko vaè: Laž ni va prav lji ca (273, dru ga knji ga) Pre vod Ko va èe ve je naj us trez nej ši. De jan sko gre za eno sa mo prav lji co. Grimm: Tisch chen, deck dich, Gol de sel und Knüppel aus dem Sack Al bre ht: Mi zi ca, po gr ni se Ko vaè: Mi zi ca, po gr ni se Oba pre va jal c a upo ra b i ta skraj šan na slov. 4Pri m er ja va slo gov nih po stop k ov med Grim m o vi - mi prav lji ca mi (nem ški tekst) 1984 in pre vo - dom Fra na Al bre hta 1966 ozi ro ma 1980 (lek to r i ra na iz da ja) ter pre vo dom Po lon c e Ko - vaè 1993 4.1 In ter pun kci ja V iz vir ni ku so po ve di iz re dno dol ge, prav ta ko tu di od - stav ki, ki se po go sto ne p re ki ne jo, ni ti ka dar j e pre mi go vor ni ti ka dar se ne ko do ga j a nje za klj u èi in zaè ne no - vo. Ce lot na pri po ved te èe sko raj da ne pre ki nje no, brez pre da hov. Po ve di so se stav lje ne iz veè po dre dno in pri - re dno ve za nih s tav kov. Med s a bo so st av ki lo èe ni s p o - dre dn i mi in pri re dn i mi vez n i ki, ve ji ca mi, dvo pi èji in pod pi èji. Du šan ka Za bu ko vec se v svo jem èlan k u Ilus tra ci ja k pre va jal ski fol klo ri ukva r ja tu di s pro ble ma ti ko in ter - pun kci je. Pre va jal ci po go st o ugo tav lja jo, ka ko dol gi stav ki iz vir n i kov v slo ven šèi n i zve n i jo tu je in od bi ja jo - èe. Pri pre va ja nju se za to ve li ko krat odlo èa jo za de li tev da ljših po ve di v kraj še. Ne po pus tlji vo vztra ja nje pri pr - vot ni obli ki in su ženj sk o pri la ga ja nje tu je mu je zi ku je vpraš lji vo zla sti pri pre va ja n ju mla din ske li te ra tu re. Ra - zum lji vej še, mla di ni pri jaz ne j še stav ène obli ke so ti ste, ki so kraj še. (Za bu ko vec 2001, 246–253) Ne kaj po prav kov Al bre hto ve ga pre vo da Grim mo vih prav ljic pri na ša že iz da ja le ta 1966. Le ta 1975 je pr viè iz šel ob šir ne je lek to ri ra n pre vod. Ker je bil iz dan po nje go vi smr ti, Al breht ni mo gel vpli va ti na po prav ke s svo ji mi pri pom b a mi. Lek to ri ca Ifi ge n i ja Za go riè n ik sko - zi ves teks t vztraj no ce pi ozi ro ma kra j ša po ve di, zl a sti tam, kjer Al breht si cer upo rab l ja pod pi èje. Za ni mi va je pri mer ja va pre vo do v odlom k a iz prav lji ce Naj dip ti èek : Grimm: Da sprach Len chen »ich will es dir nur sa gen, die al te San ne schlep pte ge stern abend so vi el Ei mer Wasser ins Ha us, da frag te ich sie, warum sie das tä te, so sag te sie, wenn ich es ke i nem Men schen sa gen wollte, so wollte sie es mir wohl sa gen: da sag te sie, mor gen früh, wenn der Va ter auf die Ja gd wäre, wollte sie den Kes sel voll Wasser si e den, dich hi ne in werfen und ko chen. /…/ (288) Al bre ht: »Ho te la sem ti sa mo ne kaj po ve d a ti,« je na da - lje va la Len k a. »Sta ra Ka tra je na no s i la vèe raj to li ko vo - de v hi šo, pa sem jo vpra ša la, èe mu ji bo, i n je de ja la, da mi bo po ve da la, èe ni ko mur ne bom iz da la te ga. Ko 52 anivodogz anraretiL – evarpzaR Pe pel ka. Mla di n ska knji ga, Ljub lja na 1953 (Ci ci ba no - va knjiž n i ca). Ilus tri r al Jo že Ci u ha. sem ji ob lju bi la, da ne bom ni ko mur niè èr hni la, je re - kla, da bo ju tri zju traj, ko b o oèe na lo vu, za vre la poln ko tel vo de, vr gla te be va njo in te sku ha la. /…/ « (17) Ko vaè: Zdaj mu je L en ka po ve da la: »T o le ti po vem, vèe - raj je sta ra Ka tro na pri vle kla ogrom no vo de v hi šo in vpra ša la sem jo, za kaj to p oè ne, ona p a je re kla, èe ne bom ži vi du ši po ve da la, da mi ž e po ve, in jaz sem j i re - kla, da go to vo ne bom ni ko mur po ve da la, in po tem mi je ona za u pa la, da bo ra no zju traj, ko bo oèe na lo vu, za vre la poln k o tel vo de, te v r gla vanj in sk u ha la. /…/« (261, pr va knji ga) Ko va èe va ohra ni eno sa mo po ved. Al bre ht jo raz de l i na tri, lek to r i ra na iz da ja le ta 1980 pa ima šti ri po ve d i. Èim kraj ša je po ved, bolj s e spre me ni ce lot ni vtis ; sli ši se mno go bolj živ èno, hl a stno, v na gli ci – de kli ca vs e po ve v eni sa pi. Odlo èi tev za t a ko ali dru gaè no in ter - pun kci jo bis tve no vpli va na slog pri po ve di. V ta kih pri - me rih, kot je zg or nji, kraj ša nje st av kov ni nuj no za že le - no, èe prav so za s lo ven ski je zik dol gi stav ki ati piè ni. Po dru gi stra ni pa se ot ro kom ta ka pri po ved zdi sme šna, èe prav bi pri èa ko va li, da jih bo si tu a ci ja pre tre s la. Kdaj bi bi lo do bro upo ra bi ti da ljše, kdaj kraj š e po ve di , je od - vi sno od te ga, kak šen uèi nek že li mo do se èi s pri po ve - djo. Èe pri mer ja mo pre vo de vseh prav ljic, ugo to vi mo, da Ko va èe va na splo š no po go ste j e ohra nja da ljš e po ve di kot Al breht in se t a ko bolj p o dre ja slo gu iz vir ne ga be se - di la. Al breht se po go ste j e kot Ko va èe va odlo èa za de li - tev v od stav k e. Od stav ke oba pre va jal c a na va dn o upo - rab lja ta ta krat, ka dar se v tek stu po ja vi pre mi go vo r, pra vi lo ma pa ta krat, ka dar n e go vo ri veè i sta ose ba. De li tev v od stav ke je v ve èi ni pri me rov pri po ro èlji va in ne mo ti. 4.2 Be se dni red Lek tor s ki po pra v ki be se dne g a re da so bi li v Al bre h to - vem pre vo du nuj ni in upra vi èe ni . Lah ko go vo ri m o bo di - si o za sta re li ra bi bo di si o šib ko sti pri pre va ja nju: na sla - nja nje na nem ški be se dni red, vpl iv nem ške skla d nje. Pri me ri ne us trez ne ga be se dne ga re da: Bis tro um na kme ti ca: Èe mi o b lju biš, /…/ da me ne boš iz dal, t i po vem to. (23) Zgod ba o èl o ve ku, ki je še l po s ve tu, da bi s poz nal strah: / …/ poj di mi iz pred oè i, ne ma ram te v i de ti veè . (27) Bra tec in ses tri ca: Sr nja èek je sli šal to i n bi se ta ko ne - znan sko rad ude le žil te ga. (38) Po gu m ni kro ja è ek: /…/ kaj ti mer ja sec jih je že veè krat ta ko spre jel, da jih ni veè mi ka lo go ni ti ga. (55) 4.3 Slab šal ni iz ra zi Žab ji kral j in Že lez ni Hen rik: Med tem ko se Al breht odlo èi za p re vod: » Kaj pa ti je, k ra ljiè na? Saj to žiš ta ko, da bi se t e ka men usmi lil.« (5), Ko va è e va za pi še: »Kaj pa se ti j e pri pe ti lo, kra ljiè na? Saj se de reš, da bi se te ka men usmi lil. « (12, pr va knji ga) »Dre ti se« v po me nu »gla sno jo ka ti se« je slab šal na ra ba in se v prav ljiè nem kon tek st u sli ši gro bo, èe pra v »schre i e n« (v iz vir ni ku »Du schre ist ja /…/ «; 3 9) re s po me ni kri èa ti, vpi ti, tu li ti, dre - ti se. Pr im er sla b šal ne ra be je tu di v zad njem ver zu, ki ga go - vo ri Hen rik: »/…/ ko ste bi li kro ta za co pra na.« (Ko vaè,16). Ra ba obeh be sed, »kro ta« in »za co pra na«, je ne - knjiž na , po go vor na, obe be se di sta pre vze ti iz nem šèi - ne. Ko nec pe smi se sli ši kru to, ne pri mer no. Al breht kon èa z » /…/ in se v ža bo spre me ni li.« (9) Èe prav v pes - mi sa mo volj no do da, da j e kra lje viè ut o nil, o èe mer v iz - vir ni ku ni go vo ra , je nje gov pre vod ned vom no bo ljš i. Sne gu ljèi ca: Al breht go vo ri o »p am žu«, ki ga j e tre ba od - pe lja ti v gozd (70). Be se d a je iz ra z i to slab šal na. Pre - vze ta je iz na reè ne av strij ske nem šèi ne. V be se di lu de - lu je ze lo gro bo. Za ni m i vo si je ogle da ti, ka ko sta se pre va j al ca lo ti la pre va ja n ja škra to ve ga zmer ja nja v prav lji ci Sne ž i ca in Ro ži ca : Grimm: »Da la chen die al ber nen glat ten Mil ch ge sic - hter! Pfui, was se id ihr gar stig!« (680) Al breht: »In zdaj se še sme je ta ta av ša sta, glad ka, mleè na obr az ka! Ka - ko sta gr di, fej te bo di!« (87) Èe je Al breht še ka r pri ja - zen, pa Ko va èe va go to vo ni veè: »Kaj se pa r e ži ta, ksi - hta tra pa s ta, za ru ka na. Fuj, sta žleht! « (279, dru ga knji ga) »Ksiht, za ru k an, žleht« so sa me ni žje po go vor ne be se de, vse pre vze te iz nem šèi ne, vse slab šal ne. Be se di l o se na da lju je v po do bnem slo gu : Grimm: »wahnsinnige Schafsköpfe« (680), Al breht: »O ti av ši av ša sti!« (87), Ko vaè: »Ko za ne um na!« (279) (škra t v na s pro tju z iz vir ni kom ozmer ja sa mo eno de kli - co). Grimm: der verwünschte Fisch (681), Al breht: pre kle - man ska ri ba (88), Ko va èe va moè ne je: pre kle ta ri ba (279). Grimm: /…/ ihr Lor che /…/. Daß i hr la u fen m üßtes t und die Schuh so hlen ver lo ren hättet! (681), Al breht: Ur ši ur ša sti /…/! Da b i va ju ku ra obr ca la /…/ (88), Ko - va èe va ne pri z a nes lji vo po ori gi na lu: »Kro ti /…/! Naj va - ju ko klja brc ne!« (279) B es ed o »kro ta« ima v SSKJ oz - na ko »niz ko« . Grimm: »Was steht ihr da und habt Ma u laf fen fe il!« (682) Al breht: »Kaj pa sto ji ta in pro d a ja ta zi ja la!« (89), Ko va è e va spet slab šal no: »Kaj pa po sta v a ta tu kaj, afni! « (280) Be se da »af na« je t u di ger ma ni zem. Pre vo da go vo ri ta sa ma za se. Ned vom no je pre vod Ko - va èe ve bolj grob in ma nj pri me ren za mla de ga bral ca. Oglej mo si še pre vod Naj dip t iè ka: Grimm: Da schalt die al te Köchin »ih r Ein falt spin sel, ihr hättet das Rosenstöckchen sol len entzweischne iden /…/.« (288) Al breht: »O, vi be da ki!« jih je o š te la sta ra ku ha ri ca . »Mo ra li bi bi li grm na dvo je pre re za ti /…/« (18) Ko vaè: »Oj, vi p o le na, ta rož ni grm bi mo ra li raz èe - hni ti /…/. « (262 , pr va knji ga) Be se d a »Ein falt spin se l« po me ni »tra p, biz gec«. Ko va èe va se odl o èi, da bo t o be - s ed o pre ve dla z b es ed o »po le na« . Èe je Al bre htov pre - vod pri tej be se di us trez nej ši, pa Ko va èe va naj de pri - mer nej šo b es ed o za »entzweis chneiden«, raz èe hni ti . Bo lje kot pre re za ti bi bi lo tu di raz kl a ti ali pre kl a ti. Os trej ši od Ko va èe ve pa je Al breht v Po gum nem kro - jaè ku: Grimm: »/…/ du Lump! du mi se ra bler Kerl!« (144) Al - breht : »O, ti n i èe! Ti k u jon p o ni gla vi!« (48) Ko vaè: »Ti ca - pin! Ti ubo go rev še!« (120, pr va knji ga) Pre vod Ko va èe - ve je us trez nej ši. In še pr im er po ni ž e val ne ga go vor je nja iz prav lji ce Li si - ca in ma è ka (te ž ko bi bi lo re èi, ka te ri pre vod je bo ljši): Grimm: »du ar mse li ger Bar tput zer, du buntschle ki g er Na rr, du Hun ger le i der und Mäusejäger, was kom mt dir in den Sinn? « (396) Al breht: »O ti kla vr na ma èja bra - 53 anivodogz anraretiL – evarpzaR da, ti pri smo da pi sa n a, ti ses tr a da na mi še lov k a, kaj pa ti pri de na mi sel?« (91) Ko vaè: »O ti be dna br ka èa! Ti li - sa sta no ri ca, ti ses tra dan ka, ti lo vec na mi ši! Kaj ti le pa de v gla vo!« (385, pr va knji ga) Pi kre be se de za svo je snub ce naj de kra lji è na iz prav l ji - ce Kral j Drozd (D roz go brad): Grimm: »lang und sc hwank hat ke i nen Gang .« (292) Al bre ht: »Dol go krak, omah lji v ko rak.« (157) Ko vaè: »Dol ga pre kla ra da ople ta. « (264, pr va knji ga) Grimm: »kurz und dick hat ke in Ges chick.« Al bre ht: »Kra tek in r e jen, š tor za va ljen.« Ko vaè: »Krat ko in de be lo še nik dar mi ka ni im e lo.« Grimm: »grünes Holz, hin term Ofen ge troc knet.« Al bre ht: »Kriv ko dren, v za peè ku po su šen.« Ko vaè: »Ze le na ve ja, za pe èjo po su še na.« Oba pre va ja l ca sta odliè no pre ve dla vse pri me re, na šla sta tu di do bre ri me. 4.4 Ar ha i zmi Žab ji kralj in Že lez ni Hen rik: »Ich kann wohl Ratt schaf - fen« (39) pre ve de Al breht kot »Po ma ga la ti bom.« (5), Ko va èe va pa kot »Te m u se da od po mo èi.« (12, pr va knji ga ). Ko va èe va se odlo èi za knjiž no ne ob èe val no ra - bo, kar po me ni, da se be se da v ži vem po go vo ru ne upo rab lja veè. V Al bre hto v em tek stu naj de mo tu di ne kaj za sta re le ra - be de le žja: Bis tro um na kme ti ca: »Pri di k me ni, ne oble èe na, ne na ga, ne vo zeè se /…/.« (22) Dru gi kmet je od šel jo ka je in tar na joè /…/. (23) Bri htna Ur ška: Ne ve doè, kaj naj si od go vo ri na to /…/. (46) Po gu m ni kro ja è ek: Pri šed ši v vo tli no /…/. (50) Sne gu ljèi ca: Pri šed ši do mov pa je vpra ša la zr ca lo /…/. (77) V Po gum n em kro jaè ku je pri Al bre htu tu di ar ha i ze m »ov be, no« (48). Da nes bi med met lah ko na do me s ti li z »joj, ojoj«. Na isti stra ni ima Al breht »po èa si, po èa si«, Ko va èe va pa se odlo èi za sta rin sko, na reè no be se dno zve zo »z leg na tjo« (125, pr va knji ga) ena ko v pra v lji ci Sreè ni An že (412, pr va knji ga). Be se da je že ta ko ne - zna n a, da se zdi nje na upo ra b a ne us tre z na, ce lo ne pr i - mer na. Al breht upo ra bi še eno za sta re lo b es ed o, na - mreè »je li«, kaj ne (49). O zvi tem kro jaè ku: Al breh t upo ra bi b es ed o »uma njka - la«: Sta rej ša dva sta me ni la /…/, da tu di tu kaj ne bo sta uma njk a la /…/. (66) Be se da je st a rin ska in po me ni izo st a ti. Na na sled n ji stra ni upo ra b i še en ar ha i ze m: »Šem bra - no, kak šn a za bi ta kla da si!« Sta rin sko b es ed o »šem - bra no«, ki je otr o ci ver jet no ne poz na jo veè, bi se d a lo na do me sti ti s »pre sn e to«. 4.5 Ne o lo gi zmi Žab ji kral j in Že lez ni Hen rik: Za pre vod nem ške be se de Wasserpatscher (39) Al breht sku je b es ed o èo fo tal ka (5) (od èo fo ta ti), Ko va èe va pa èo fo dra lo (12, pr va knji - ga) (od èo fo dra ti). Al bre hto v a be se da je pri jaz nej ša. Grim m o va ža ba se na sto pni cah sli ši kot plitsch platsch (49), Al bre hto va ža ba pri cap lja s cop cap, co p cap (6), p ri Ko va èe vi pa se ža ba sl i ši kot èlomp, èlomp , èlomp (14). Vsi med me ti uspe š no po sne ma j o ca plj a -nje. Med met èlomp se zdi ze lo do ber, s aj spo mi nja na plom p, plunk, èom f, skrat ka na ne kaj mo kre ga, kar s e naj prej pri le pi (gla so va è-l), po tem pa odle pi od pod la - ge (gla so va m-p). Po gum ni kro ja èek: Al breht iz naj de b es ed o hru stež (tak dol go pet hru stež, 5 0). Pri Ko va èe vi je hru st (121 , pr va knji ga) , v iz vir n i ku pa großer Ke rl (145). 4.6 Pre vze te be se de, iz po so jen ke, tuj ke, di a lek ti zmi Oba pre va jal c a ob èa sno upo rab lja ta pre vz e te be se d e, zla st i be se dne ger ma n i zme . Ta ko je v prav l ji ci Naj dip t i èek iz nem šèi ne pre vze ta be - se da ba jar (A l breht 18) za r i bnik (Ko vaè 2 63, p r va knji - ga). Stra ža na gro bu: Grimm: »me i ne Kin der schre i en nach Brott« (793). V slo ven šèi ni se »otro ci kri èe za kru hom« sli ši tu je, èu ti se, da je pre vze to (Ko vaè 404, dru ga knji - ga). Al breht pre ve de bo lje: » /…/otro ci mi jo ka jo in bi ra di kru ha.« (80). Bre men ski me stni god ci: Ko va èe va upo ra bi ne kaj pre - vze tih be sed (ger ma ni zmov), npr. že hta, žu pa, vi ža (156, pr va knji ga). Al breht upo ra bi ger ma ni zem mu zi - ka in za sta re lo b es ed o za svi ra mo , pre vze to iz hr va šèi - ne (193). Ljud sko iz po so jen ko iz nem ške ga vi ra upo ra bi Al breh t v pra v lji ci Dok tor Vs ez na lec, kjer je kmet do hta ril (19). Be se da je po slo ve n je na v pi sa vi, iz go vo r ja vi in pre gi ba - nju. Ra ba je ni žje po g o vor na. Zgod ba o èl o ve ku, ki je še l po s ve tu, da bi s poz nal strah: Kak šne hu do bne bu da lo sti so to /…/. (27) pre - ve de Al breht nem ške be se de got tlo se Stre i che (53). Ko va èe va pre ve de do be se dno brez bož ne ša le (29, pr - va knji ga). Be se da bu da lost je bi la pre vze ta iz hr va šèi - ne ali s rb šèi ne ne kje v 18. st o le tju. Da nes je ra ba sla b - šal na, nek nji ž na. Po gum ni kro ja èek: tu naj de mo pr im er na reè ne be se de koj za ta koj: Koj na to pa je v enem sa mem sko ku švig - nil sko zi ok no spet ven. (55) O zvi tem kro jaè ku: Ko va è e va za pi še, da sta sta rej ša dva kro ja èa na re di la že pre ne ka te ri fin ubod (127, dru - ga knji ga). Iz ita li jan šèi ne pre vze ta be se da fin se v prav lji ci ne sli ši do bro. Mor da bi bi lo bo lje upo ra bi ti be - se do na tan èen, dro ben, te nek. Be se da ubod se pi še pra vil no vbod . Go sja pa sti ri ca pri stu den c u: Al bre ht upo ra b i tuj ko ti - mi an (117) – pra vil no ti mi jan . Bo ta niè ni iz raz je v prav - lji ci ne pri me ren in ga je Ko va èe va upra v i èe no za me - nja la z ma te ri n o du ši co (337, dru ga knji g a). Al bre ht pa ima prav, ko Himmelsschlüssel (733) – ne be ški klju èi –pre ve de s tro ben ti ca mi in ne z zla ti mi èe ve ljci kot Ko - va èe v a. Al breh t je ver je t no poz nal za ho dno e v rop sko le gen do o tro ben ti ci, ki je zra sla iz tal tam, kjer je ne be - ški v ra tar odlo žil svo je klj u èe. Med tem ko Al breht v Ža b jem kra lju pra vi, da je kra lje - viè po stal kra ljiè n in ljub lje n i to va riš in mož (9), Ko va èe - va za pi še ljub lje n i pri ja telj in so prog (16, pr va knji ga). So prog je knjiž na ne ob èe val na be se da , ki se po go st e je po jav lja v me šèa n skem oko lju in pro to kl ar nih po ro èi l ih (SSKJ). V prav lji ci ni naj bo lj za že le na. B es ed o so pro ga upo ra bi tu di Al breht v prav lji ci Špic par keljc (64). 54 anivodogz anraretiL – evarpzaR 4.7 Pre va ja n je po dob ja, fra ze mi Pov sod, kjer ima mo do ma èe stal ne be se dne zve ze, bi pri pre va ja n ju lah ko za go var ja li upo ra b o le-teh pred no vo tv or ba mi . Bra lec, še zla sti mlaj ši, ob bra nju spoz - na va tu di za ko ni t o sti la stne ga je zi ka , nje go ve po se - bno sti , glo bi no in ši ri no. Slo ve n ski pre go v o ri, re kla , pri - me re so del na še kul tu r ne de di šèi ne, do kaz bo gas tv a us tvar jal ne do miš lji je na ših lju di sko zi sto le tja, pra va je zi ko v na za kla dn i ca. Mo ra li bi jih poz n a ti, ohra nja ti, ne go va ti. Wilhelm G rimm se ljud ske ga bla ga ni b ra nil. V pre d go - vo ru k 6. n a ti su prav ljic le ta 1850 je iz ja vil: »Tu di šesta iz da ja /prav ljic …/ je v po sa mez n o stih iz bo ljša na ali iz - po pol nje na. Ne ne hno sem se t ru dil, da bi vne sel ljud - ske pre go v o re in sa mo svo j a re kla , ki jim zme raj pri - sluh nem .« (Rö lleke, 1 989, 138 ) La stne mu po dob ju bi mo ra li pri slu hni ti tu di mi. 4.7.1 Pri me re Pal èek: Grimm: Die Di e be /…/ ran nten, a ls wä re der wilde Jäger hi n ter ihnen . (231). Al breht pre va ja: Ta to - va sta po beg ni la in jo ucvr la, ka kor bi ji ma go re lo za pet a mi. (13), to rej vza me pri me ro iz slo ven ske ga be se - dne ga za kla d a. Ko va è e va pre va ja: Ta to va sta jo po ce - di la, kot da je za nji ma di vja ja ga (206, pr va knji ga) in ta ko us tva ri no vo pri me ro, s ka te r o se že li po men sko pri bli ža ti iz vir n i ku. Zgod ba o èl o ve ku, ki je še l po s ve tu, da bi s poz nal strah . Grimm: »/…/ an di r ist Hop fen und M alz ver lo - ren.« (51) Al breht: »… pri te bi pa je vse bo b ob ste no.« (25) Ko vaè: »s ta bo pa je sa ma zgu ba.« (26, pr va knji - ga) Oba fr a ze ma sta us trez na. Pr av ta ko sta us trez ni pri me ri: Ucvr li so jo, ka kor da jim go ri za pet a mi. (Al - breht, 56) in /…/ so zbe ža li, kot da jim je ce la voj ska za pet a mi (Ko vaè, 127, pr va knji ga); nem ško: /…/ sie li e - fen al s wenn da s wilde He er hin ter ihnen wäre (154). Sne gu ljèi ca: Kra lji ca si za že li: »hätt ic h ein Kind so wei? wie Schnee, so r ot wie Blut, und so schwarzhaarig wie Eben holz.« (297). Al breht ima: »Da bi ime la otro èiè ka, be le ga ka kor sneg, rde èe ga ka kor kri in ta ko èr nih las, ka kor je okvir t e ga le ok na.« (69). Ko va èe va: »Da bi ime - la otro ka be le ga kot sneg, rde èe ga kot kri i n èr ne ga, kot je oken ski okvi r.« (270, pr va knji ga) Di rek tna pri me - ra, da bi i me la otro ka èr ne ga kot oken ski okv ir in ne èr - no la s e ga kot okvir se sli ši na rav nost »gro zo v i to« – èe upo ra bi mo pri ljub lje no Al bre h to vo b es ed o. Sne ži ca in Ro ži ca: Ko va èe va le po po slo ven s ko pre ve - de Grim mo vo pri me ro: es wäre al les nach Wunsch ge - gan gen (679) z vse mi je šlo kot po ma slu (278, dru ga knji ga), Al breht pa pre va ja do be se dno vse bi šlo po že - lji (87). Po do bno je pri Špic pa r ke ljcu: do be se den pre - vod iz nem šèi ne je tu Al bre htov. Gri mm: /…/ wo Fuchs und Has sich gu te Nacht sa gen /…/ (317), Al breht: /…/ kjer si li si ca in za jec vo šèi ta lah ko noè (65). Ko va - èe va upo ra bi le po slo ven sko po dob je: /…/ za ko tje bo - gu za hrb tom (290, pr va knji ga). 4.7.2 Pre go vo ri Po gum ni kro ja èek: Grimm: Dem Din g will ic h ei nen Ri e - gel vor schi e ben . (153) Al breht se po tru di le po po slo -ven sko: Iz te m o ke ne bo kru ha. (56) Ko va è e va us tva ri nov pre go vor : Sko zi ta vra ta pa ne bo iz ho da. (127, pr - va knji ga) O zvi tem kro jaè ku : Nem ški pre go v or Frisch gewagt ist halb gewonnen pre ve de Al breht s Ko raj ža ve lja, kdor tve ga, ta zn a. (67) Fra ze mu ko raj ža ve lja je do dal š e svo jo ri mo. Ko va èe va upo ra bi znan pre go v or Kdor ri - ski ra, pro fi ti ra . (129, dru ga knji ga) V po go vor nem je zi - ku je t a pre go vor obi èa jen, ze lo pa mo ti v prav ljiè nem kon tek st u, zla sti za ra d i dveh pre vze t ih, nek njiž nih be - sed: ri ski ra t i, pro fi ti ra ti (ger ma ni zma). Dva najst lov cev: Grimm: Wer ei nen al ten Schlüssel ge - fun den ha be, bra u che den al ten nicht . (380) Ko va èe - va pre ve de do be se dno: Kdor je na šel svoj sta ri kljuè, ne po tre bu je no ve ga. (363, pr va knji ga) Al breht se odlo èi za slo ven ski pre go v or Sta ra lju be zen nik dar ne zar ja vi. (228) Naj dip ti èek: Grimm: /…/ so werde du ei ne Kir che und ich die K ro ne da rin. (289). Ko va èe va prav ta ko pi še o cer kvi in kro ni v njej (262, pr va knji ga), Al breht pa o gra diè ku s kra lje vo kro no na njem (18). Pri Al bre htu gre oèit no za ide o lo š ki po pra vek iz vor ne ga be se di la. Pr im er ome nja mo na tem me stu za to, ker se s s pre - mem bo po dob ja po sle di è no spre me ni po men sa me ga sim bo la . Vsak po seg v sim bol prav lji co ne i zo gi bno, ne - po prav lji vo osi ro ma ši. 4.8 Vi ka nje in ti ka nje Med tem ko Ko va èe va ohra nja vi ka nje in ti ka nje, kot je v iz vir ni ku, se Al breht v ve èi ni pri me rov ra je odlo èa za ti ka nje, to rej za ve èjo do maè nost med prav l jiè ni mi ju - na ki (npr. prav lji ce Bis tro um n a kme ti c a, Stra ža na gro - bu, Sreè ni An že). 55 anivodogz anraretiL – evarpzaR Vo šèi lo Kri sti ne Brenk ob roj stnem dne vu. Ro ko pi sni od de lek NUK, Ljub lja na. Žab ji kralj: Za ni mi vo je, da ža ba v pre vo du Ko va è e ve ves èas go vo ri kot mo ški: do si te ga sem s e na je del, ne - si me v s vo jo so bi co, tru den sem, ho èem spa ti … M or - da se je z a ta ko ra bo odlo èi la, da bi n a ka za la, da je ža - ba prav za pra v za kle t i kra lje viè, to rej mo ški . 5 Po se bn a pro ble m a ti ka pre va ja n ja 5.1 Slo ve nje n je la stni h imen Pre va j a nje ozi ro ma do ma èe nje la stnih imen je smi s el - no, zla sti v otro ški li te ra tu r i. Ime na po na va di ni so na - kljuè na in po go s to iz ra ža jo zna èil no sti po sa mez nih oseb. Po tre bno jih j e pre ve sti ta ko, da oh ra ni jo po men, ki ga ima jo v iz vir n em be se di lu. V Grim mo v ih prav lji cah se red ke je po jav lja jo kr stna ime na kot i me na, ki so ne - na va dn a, a po me n lji va. Prav ljiè n a ime n a so ve èi n o ma eno del na (eno be se dna), kot je bi lo v na va di do na sta n - ka pri im kov: Pal èe k, Naj dip t i èek, Pe pel ka , Vsez na lec, Špic pa r keljc … Ime na, kot so: Sne gu ljèi ca, Tr nu ljèi ca, Pe pel k a, Jan ko in Met ka, Rde èa ka pi ca, Žab ji kralj, so se udo ma èi la že v pre vo dih pred Al bre hto vim in ji h ni spre mi nj al ne on ne Ko va èe va. Ne kaj pri me rov slo ve nje nja imen smo si že ogle da li pri na slo vih. Dru gi pri me ri: Naj dip ti èek : za ime Len chen oba pre va jal c a upo ra b i ta ime Len ka. Al te San ne je pri Ko va èe vi Ka tro na, pri Al - bre htu pa sta ra Ka tra. Dok tor Vsez na lec: po leg te ga prav l jiè ne ga ime na se v be se di lu po ja vi še nem ško ime Gre te . Ko va è e va ga slo - ve ni z Me ta , kar je us trez no, sa j nem ško ime po me ni tu di Mar je ta, Mar ga r e ta, Al breht pa ga slo ve ni z Je ra (Ge ra, Ger tru da) . Ime Krebs je pre ve de no Rak. Špic par ke ljc (v ori gi n a lu Rum pe l stilz chen ): nem ška raz li èi ca Spit zb artl po me ni ne ko ga, ki ima koz jo, ko ni - èa sto bra di co, to rej hu di èa . V slo ven š èi ni ima mo iz Bart pre vze to b es ed o par kelj . Be se da par kelj pa v slo - ven šèi n i po me n i tu di sto pa lo pri ne ka te rih ži va lih. Na - ša sko van ka da nes bolj kot na ne ko ga z bra do spo mi - nja na ne ko ga z oz ki mi pa r klji, kar je la h ko tu di hu diè, ker ga po go st o ri še jo s koz ji mi par kl ji. Vse ka kor je be - se da us trez na gle de na vlo go, ki jo ima prav ljiè na ose - ba. Aloj zij Bol har (Bol har, 1932 in 1944) mo žiè ka ime - nu je škra tek Smuk , kar se sli ši pre veè pri jaz no in pri za - nes lji vo. Prav ta ko ne us tre z na je be se da Pi ka p o kec. Ta pre vod n aj de mo v kn ji gi Skri nji ca prav ljic (1998) . Pi - ka po kec bi bi lo bolj pri mer no ime za ka k šno ži va hno, na vi ha no, na ga ji vo in ne re s no bi tje. Za ni mi vo je, ka ko oba pre va jal c a slo ve n i ta ime n a, ki se v nem šèi n i gla si jo Rip pen b i est, Hammel swade in Schnürb ein. Al breht se odl o èi za ime na Re br ce, Koš - tru no vo be dr ce in Za dr ga ter se ta ko pri bli ža iz vir ni ku. Ko va è e va upo ra b i ime n a Re braè, For tunc in Žohc . Zad nji dve ime ni ni ma ta no be ne po men ske zve ze z ori - gi nal ni m a ime no ma. Kunz in He inz po sta n e ta pri Al - bre ht u Urh in Jur, pri Ko va èe vi pa Krulc in Jurc (eno ime se k on èa na - è, osta la na -c) . Sne ži ca in Ro ži ca: pri Bol har j u naj de mo pre vod Šma r - ni ca in Ro ži ca . Ime Šma r ni ca se ver jet no ni veè upo - rab lja lo, ne le za ra di manj us trez n e ga pre vo da nem - ške be se de Schnee weißc hen, am pak tu di za ra di ja sne kr šèa n ske sim bo li ke.Zla ta go ska: pri Al bre htu na sto pa Tep èek , pri Ko va èe vi Tep ko . Bre men ski me stni god ci: Pes se pri Grim mu ime nu je Pac kan , Al breht ga ime nu je Gra b avs, Ko va èe va pa Gri - zun. Pes maè ko na go vo r i z al ter Bar tpu t zer. Al bre htu se zdi bo lje, da jo ime nu je Èo haè ka sta ra , Ko va èe va pa br ka èa (z ma lo za èet ni co). Al bre ht vztra ja pri ime nih še na pr ej: Rde èe gla vec (Ko va èe va rde èe gla vec), Siv ko (Ko va èe va si vec) . 5.2Ide o lo ško fil tri ra n je re li gi oz nih poj mov Iz pu šèa n je (ali do da ja n je) de lov vse bi ne Po dru gi sve tov ni voj ni je no va dru žbe na ure di tev vpli - va la tu di na li te rar n o us tvar ja nje , ta ko na pi sa nje li te - rar nih del ko t na pre va ja nje. K ot v svo jem pri spev ku ugo tav lja Sil va na Orel Kos, se je izo bli ko va la za hte va po je zi kov no in dru žbe no-p o li tiè no pri me r nej š em pre - vo du za odra š èa jo èo mla di no, kar je bil prav za pra v ko - rak na zaj od » zve ste ga pr e vo da«, ki je bi l svo bo do mi - sel nej ši . Na zor s ko in re žim s ko-kul t ur no fil tri ra nje se ka že še zla sti na po dro èj u re li gi oz no st i (Orel Kos 2001, 289–309). Knji žev nost dr ži zr ca lo èa su, v ka te rem na - sta ja, in jo je prav za pra v ne mo go èe lo èi ti od dru žbe in oko lja. Pri la ga ja se »du hu«, za hte vam èa sa. Èas je bil ne na klo nj en iz li vom èu stev, ro man t i ke, lah ko bi re kli vse mu , kar je ka kor ko li da lo pre veè ne po sre dno èu ti ti ob stoj du še v ne ga in du hov ne ga v èlo ve ku , kot bo mo vi de li na ne ka te rih od šte vi l nih pri me rov iz Al bre hto v e - ga pre vo da. Al breht je v sprem ni be se di h Grim mo vim prav lji cam, iz da nim le ta 1954 (Grimm 1954, 271) za pi sal, da je iz - bor sku šal »za je ti vse zna ne in moj str ske prav lji ce, a je upoš te val pred vsem ta ke, ki ima jo zdra vo, re a li st iè no živ ljenj sko osno vo, iz lo èil pa v pr vi vr sti ti ste, ki so bo di - si pre veè skon stru i ra ne ali pa ima jo ka ke ne zdra ve pri - me si, kot so vsi lji vo, osla dno po bož nja kar stvo in po do - bno« . Èe prav Al breht ne go vo ri v pr vi ose bi, to rej ne po - ve ek spli cit no , da je on sam po sta vil kri te rij iz bo ra, am - pak go vo ri ne o se bno o iz bo ru, ki je upoš te val in iz lo èe - val p rav lji ce, bi se i z teh be sed vse e no da lo skle pa ti, da je na na èin pre va ja n ja vpli va la nje go va la stna živ ljen j - ska dr ža ter da so ide o lo ški in dru gi po prav ki plod nje - go ve ga ose bne ga pre pri èa nja, vre dnot, ne pa zu na njih oko li š èin. To je v raz go v o ru ze lo odloè no po tr d i la tu di ure dni ca Kri st i na Bren ko va. Vse e no ni mo go èe s po - pol no go to vos tjo re èi, da se Al breht ni ozi ral na za hte ve èa sa. De jan sko je v pre vo dih pra v ljic u bi ral v t i stem èa - su za že le ne in do vo lje ne sme ri, ne gle de na to, kak šni so bi li de jan sk o nje go vi no tra n ji mo ti vi in iz èe sa so se po ro di l i. Èe že gre za na zor sko fil tri ra nje, lah ko ugo to - vi mo, da se v ve èi ni pri me rov pre kri va z re žim skim. Za ve s tno pri re ja nje in iz pu š èa nje de lov vse bi ne ena èi - mo s cen zu ro. Ob tem je za ni mi vo ome ni ti iz sled ke A. Il ca v di plom - skem de lu na te mo prav ljic bra tov Grimm (Ilc 1995, 42). Ugo tav lja na mreè , da je Wilh elm Gr imm te kst ne - ne hno spre mi nj al ta ko, da je na me sto od vi sne ga vstav ljal pre mi go vor, da j e rad upo rab ljal po ma njše - val ni ce, da je v tekst d o da jal okra sne pri dev ke, sta re re ke, ri me in ri ma ne za kljuè ke. Vri val je tu di šte vi l ne vzkli ke, z la sti ti pa »Lju bi Bo g!«, »Bog nas ob va ruj!« »O, Bog!« , »Usmi lje ni Bog!« , »Za bo žjo vo ljo!« in po do bno. 56 anivodogz anraretiL – evarpzaR Ta ko se je F. Al breht z iz pu šèa njem in spre mi nja njem re li gi oz n ih iz ra zov prav za prav ne ho te in ne ve de pri bli - žal vse bi ni pr vot nih , še ne pre de la nih in s kr šèan sko tra di ci jo manj obre me nje nih prav ljic. V iz vir ni ku naj de m o ko pi co re li gi oz nih iz ra zov . Ko va èe - va jih na va dno pre va ja ena ko vre dno iz vir ni k u. Al breht ze lo red ke pu sti, v gl av nem pa j ih iz pu šèa ozi ro ma za - me nju j e z dru gi mi be se da mi. Ta ko na me s to vzkli kov ach Gott, G ott er bar me in po do bnih naj de m o o, joj me - ne, joj me ne , jej te na, jej ha ta ali jej de ta , po gum ni kro ja - èek ma li ce ne pos pre mi z bog žeg naj , am pak mu do bro de ne , Al breht iz pu šèa, da je ne kaj Bo gu všeè, da je ta - ka bo žja vo lja … sve ti Pet er pa je l e še vra tar P et er. Lek - to ri ra na iz da ja le ta 1975 èr ta še ne ka te re pre o sta le re - li gi oz ne iz ra ze, ta ko da jih osta ne le ma lo. Bra tec in ses tri ca: »Gott und un se re Her zen, die wei - nen zu sa m men!« (91) vzklik ne Grim mo va ses tri ca, kar Ko va èe va pre ve de do be se dno: »Bog se jo èe z na ma vred.« (68, pr va knji ga), Al breht pa »Ne bo in na ji n i sr ci jo èe jo sku paj.« (36) Ses tri ca je od mo li la svo jo ve èer no mo li tev (K o vaè 69 , po i z vir ni ku, 9 4), me d tem ko j e pri Al bre h tu od pe la svo jo uspa van ko. Kra ljev vzklik »ach Gott, was ist das!« (102) Ko va èe va pre ve de z »O, bog, kaj pa je z daj to?« (74), Al breht pa z »Za bo ga, kaj p a je to?« (41), k ar je prav za prav kle tvi ca. N a kon cu, ko je kra lji ca dur ch Got tes Gna de (102) , z bo žjo po mo èjo, spet ož i ve la (Ko vaè, 74 ), je pr i Al bre htu sta vek: In v tem tre nut ku je spet za do bi la živ lje nj e /.../ (42) V prav lji ci Tri je mo žiè ki v goz d u pi še /…/ wo das Kind ge ta uft werden sol lte. Und als es ge ta ucht war /…/ (112) Al breht se i zog ne be se di krst i n za pi še, naj bi de - te do bi lo svo je ime in na da lju je ko so ob ha ja li de te to vo roj stvo . B es ed o krst naj de m o tu di v prav lji ci Zla ta go - ska. V iz vir ni ku be re mo /…/ daß wir he u te noch ei ne Kin der ta u fe ha ben (369), za Al bre hta pa s o to oprav ki (189). V Stra ži na gro bu Al breht ta ko iz pu sti sta vek ma lo pre d kon cem: Die ar me Se e le war ge ret tet. (795) Sne ži ca in Ro ži ca: Al breht iz pu s ti cel od sta v ek, ki se zaè ne z Ein mal, als sie im Wald e übe rnach tet hat ten /…/ in kon èa s s tav kom Die Mut ter aber sag te ihnen, das müßte der En gel gewesen se in, der gu te Kin der bewachte. (676) Ta od sta vek go vo ri o an ge lu va ru hu. Ko va èe va pre vod ima (275, 276, dru ga knji ga). Oglej mo si odlo mek iz P e pel ke: »/…/ l i e bes Kind, ble i - be fromm und gut, so wi rd dir der li e be Gott im mer be i - ste hen, und ich will v om Him mel auf di ch he rab blic ken und will u m dich se in.« (154) Al breht pre ve de ta del ta - ko le: »Lju ba hèer ka, osta ni pri dna in do bra, ohra ni zvest spo min na me in na mo jo lju be zen in jaz ti bom v mi slih ve dno po ma ga la.« (91) Ne ome nja ne Bo ga ne ne bes. Ka sne je naj de mo tu di As chen put tel ging al le Ta ge dre i mal da run ter, weinte und be te te /…/« (155). Pri Al bre htu Pe pel ka sa mo jo èe, n e mo li, za to pa se v mi sli h po go var ja z ma mi co (93). Sreè ni An že je ve se lo sko èil na no ge, na to pa po klek nil in se s sol zni mi oè mi za hva lje val, da mu je bi la iz ka za - na še ta mi lost /…/ ( Al breht, 113) . Za hva li ti bi se m o ral se ve da Bo gu. Za ni mi vo je, da An že v lek to ri ra nem pre - vo du (iz l e ta 1980) s a mo še s ko èi na no ge, ne p o klek - ne veè, na to pa s e s sol zni mi oè mi za hva lju je na klju èju , da je bil re šen tež kih kam nov. (120) Ne kaj spre me nje ne ga naj de mo tu di v Al bre hto v em pre vo du Jan ka in Met ke, med dru gim: Gott wir d un snicht ver las sen (117, tu di 120) po sta ne vse bo še do - bro. (132) /…/ me in ten, sie wären im H im mel. (122) po sta ne /…/ sta le gla in slad ko za spa la. (137) Za ni miv je tu di pre vod v prav lji ci Zvez d ni to lar ji. Und weil es so von al ler Welt ver las sen war, ging es im Ver - tra u en auf den li e ben Gott hi na us ins Feld. (666) Al - breht pre ve de: Ker se je èu ti la ta ko od vse ga sve ta za - pu šèe na, je od šla v za u pa nju va se po sve tu. (163) Al - bre h to va ju na ki n ja za u pa va se, ne v Bo ga. Va se in ne v Bo ga (Grimm 520 in 528) ozi ro ma v svo jo sre èo za u pa pri Al bre htu tu di kro jaè iz prav lji ce Po pot - ni ka (177; 186). In na me sto da bi se Bog v ne be sih ve - se lil, ker j e bil kr o jaè ta ko do bre vo lje (G rimm 5 20), se mo ra te ga ra do va ti ves svet (17 7). Kro jaè si cer tu di pri Al bre htu pro si bo ga od pu šèa nja, ven dar je be se da bog za pi sa na z ma lo za èe t ni co (178) , pri Ko va è e vi pa je lju - bi Bog (91, d ru ga knji ga), to rej Bog z ve li ko za èet ni co. V lek to ri ra nem pre vo du (l. 1980) š e te proš nje za od pu - šèa nje ni veè, na me sto te ga je s a mo za pis, da mu je bi - lo žal (193). Èev ljar, ki j e iz gnal B o ga iz s vo je ga sr ca (Ko vaè 92, Grimm 521), je pri Al bre htu brez èlo ve ške - ga èu ta v sr cu (17 9). Er warf sich auf se i ne Knie, dan - kte Gott für di e erwiesene Gna de und sprach se i nen Mor gen se gen: er ver gaß auch nic ht, für die ar men Sünder zu bit ten /…/ (525) Pa del je na ko le na in se s pre ki pe va jo è im sr cem za hva lil za mi lost, ki mu je bi la iz ka za n a. (179) Al bre htov kro jaè v nas pro tju z Grim mo - vim po za bi na Bo ga, ne mo li ju tra nje mo li tve in n e pro - si za ubo ga gre šni ka. V lek to ri ra nem pre vo du še na ko - le na ne pa de veè in se tu di ne za hva li za mi lost (1 94). Otro èi èek, ki ga kra lji ci pri ne se št or klja, je sa mo še lep in srè kan (Al breht 186), ni pa veè l ep kot an gel èek (Grimm 528). V prav l ji ci Škra tel j èki èev lja r le že v po ste l jo in slad ko za spi (205), ne da bi se prej pri po ro èil Bo gu (Grimm 236). Zju traj tu di ne od mo li ju tra nje mo li tve … V prav lji ci Sm rt ni sli Al breht iz pu sti cel o d sta vek o smr - ti, ki ga po iz vir ni ku (725) pre ve de Ko va èe va ta ko le: »Kaj bo , kaj bo?« si je re kla, »èe bo m oble ža la v tem za - ko tju? Na sve tu ne bo nih èe veè umrl in lju di bo to li ko, da še sta ti ne bo do mo gli drug po leg dru ge ga.« (329, dru ga knji ga) Iz kak šn e ga na gi b a je Al bre ht iz pu stil to be se di lo? Rde èa ka pi ca: Al breht do da zad nji st a vek, ki ga ni ne v iz vir n i ku ne pri Ko va èe vi: »Ka ko hu do bi bi lo ubo gi ma - mi, èe bi osta la jaz v vol ko vem tre bu hu.« Za to pa iz pu - sti na da lje v a nje, ki ga ima ta nem ško be se di lo (179–180) in Ko va èe va (153–154, pr va knji ga). Gre še za e no, kraj šo zgod bi co o Rde èi ka pi ci. Fra nu Al bre - htu s e je oèit no zde la ne po tre bna. Jan ko in Met ka: A l breh t iz pu sti zad nji sta vek. Pri Grim - mu na mreè naj de mo: Me in Märchen ist aus, dort läuft ei ne Ma us, wer sie fängt, darf sich ei ne große große Pel zkap pe da ra us ma chen. (125) Ko va èe va pre ve de: Ta ko. S pra vil sem p rav lji co v hi ško, èe p a ti uja meš mi - ško, si lah ko na re diš iz nje ne ga ko žu šèka ve li ko ve li ko kuè mo. (96, pr va knj i ga) S e Al bre htu tak ko nec ni zdel pri me ren? Ce la pra v lji ca pa s e je oèit no zde la ne pri - mer na Fran ce tu Bev ku, ta ko da se je odlo èil za pr i red - bo. V njej ni veè ma èe he, oè e otrok ne i z po sta vi v g oz - du, am pak se iz gu b i ta, ko ga išèe ta, na me sto èa rov ni - ce na sto p a ta de dek in ba bi ca … Za jec in jež: Al breht iz pu sti cel zad nji od sta vek, na uk zgod be (Grimm 767, Ko va èe va 373, dru ga knji ga). 57 anivodogz anraretiL – evarpzaR Mor da se je Al bre htu t a del zdel p re veè »skon stru i ran«, ne po tre ben? Slad ka ka ša: /…/ und die größte Not, und ke in Mensch weiß sich da zu hel fen (508) Ko va èe va pre ve - de: To je bi la hu da sti ska in nih èe ni znal po ma ga ti. (77, dru ga knji ga), Al breht pa: Na sto pi la je pra va sti - ska. In živ èlo vek ni ve del, ka ko bi se da lo od po mo èi v tem èu du pre èu dnem, ki ji h je do le te lo. (162) Al breht je tu kaj za spre mem bo raz ši r il po ved. Sli ši se re sniè no pre ti ra no. Pe pel ka : Al breht je k zad nje mu stav ku prav l ji ce sa mo - vo ljno do dal – èe ne za res, pa bi bi li vsaj za slu ži li ta ko. (99) Zdi se, da je ho tel omi li ti hu do ka zen, ki je do le te la ses tri. Ob t em je mor da za ni mi vo sle de èe. An drej Ilc v svo jem di plom skem de lu na va ja, da ta ke ga kon ca Pe - pel ke, kjer go lob èka iz klju va ta oèi ses tra ma, naj pr ej ni bi lo, do dal ga je Wilhelm G rimm p ri 2. na ti su (Ilc 1995, 56). P e pel ka v zbi r ki Èe be li ca (l. 1971) ima i z pu šèen prav ta del. Mi zi ca, po gr n i se: Bra nje Grim ma (227) in pre vo d a Ko - va èe ve (200, pr va knji ga) po ka že, da je Al breht iz pu s til del tek sta. O pr vem bra tu in nje go vem oslu še pi še, iz - pu sti pa, da je pri sto pil tu di dru gi brat s svo jo mi zi co in jo poz val, naj se po gr ne. Na njej so se ta koj po ja vi le pol ne skle de naj bo l jših je di. Al bre h tu je bi lo naj brž od - veè po nav lja nje, kar pa ima jo otro ci ra di. Vsi tri je bra tje bi mo ra l i bi ti po nov no ome nje ni. Ta ko bi se prav lji ca le - po za o kro ži l a, po sta la bi skla dna ce lo t a. Ko va èe va, ne Al breht, pa tu iz pu sti med klic, k i je pri Grim mu v ok le - pa ju Ich se he dirs an, du wärst a uch ger ne da bei gewesen . Pre cej cen zu ri ra nja je pre tr pe l a prav l ji ca o Sne gu ljèi ci. Èe pri mer ja mo sli ka ni ce, ugo to vi mo , da je sli ka ni ci iz le ta 1961 ena ka le še sli ka ni ca iz le ta 2000; vme sne iz da je (1966, 1975, 1976, 1982) ima jo iz pu šèe ne de - le vs e bi ne, ki s o groz lji vi, npr. obe pri po ve di z lov cem, kra lji èi no kle tev, ko ugo to vi, da Sne gu l jèi ca za ra di zas - tru plje n e ga glav ni k a ni umr la, pred z ad nji od sta vek , ki go vo ri o te m, ka ko je kra lji ca za kle la in jo je po pa dla gro za … Do lo èe ni de li prav l ji ce so bi li oèit no oce nje ni kot ne pri m er ni, pre kru ti za otro ke. V sli ka ni ci , ti ska ni le ta 2000, se po nov n o po ja vi jo vsi iz pu šèe ni stav ki. 5.3Na pa èen pre vod, manj us trez n e pre va jal s ke re ši tve Pr im er na paè ne ga pre vo da naj de mo v prav l ji ci Špic - par keljc: Al breht je pr e ve del, da s e je pre ja na vi ja la na vi tel (62). Vi tel je n a pra va, na ka te ro se n a vi ja vrv pri dvi ga nju ali vla èe nju (SSKJ), to rej je pre vod ne us tre - zen. V iz vir ni ku naj de m o be se do Spu le (314) (mo tek, tu lec, na vi tek), ki jo Ko va èe va pra vil no pre ve de kot vre - te no (288, pr va knji ga). Vre te no je pri pra va v obli ki na kon cu zo že ne pa li ce, na ka te ro se pri pre de nju na vi ja pre ja (SSKJ ). Pri Al bre hto vem pre vo du je še ena na pa - ka; tr di, da s e mo žic vr ne dru go ju tro (65), de jan sko pa se vr ne kma lu na to (Ko vaè 291), Grimm: bald her nach (317). V Sne gu ljèi ci naj de mo na sled nja pri me ra: Grimm: »Kind,« sprach die Al te, »wie du aus si ehst! Komm, ich will d ich ein mal or den tlich sch nüren.« (302) Al breht: »Otrok moj, « je re kla sta ra pr i liz nje no, »ka ko si le pa! Sto pi sem, da ti opa šem pas.« (74) Ko va - èe va: »Ah, otrok,« je re kla sta r ka, »ka ko pa iz gle daš! Pri -di, jaz t e bom lep še pre pa sa la!« (276, pr va knji ga) Ko - va èe va je pra vil no pre ve dla po men stav ka, ki ga Al - breht – vs aj ta ko iz gle da – ni ra zu mel. Zas tru plje no ja bol ko je rde èe in be le bar ve, v iz vir ni ku in Al bre hto v em pre vo du. Ko va èe va pre ve de, da je bi lo ja bol ko rde èe in ze le no. Mor da se je odlo èi la za ze le no bar vo, ker ze le na sim bo l i zi ra za vist. Ven dar ima tu di be la ba r va svo jo sim bo li ko in je ne bi sme li spre mi nja - ti. Stra ža na g ro bu: Star ke Waden (795) pre ve de Al breht pra vil no z ne sram no moè na me èa (83), Ko va èe va pa z ne sram no ve li ka sto pa la (406, dru ga knji ga). Rde èa ka pi ca se od pr a vi k ba bi c i, ki sta nu je pol ure ho - da od va si (pra vil no po iz vir ni ku, 174: Ko vaè, 149, pr va knji ga). Al bre htu se to oèit no zdi pre bli zu, za to jo p oš lje kar dve uri da leè (102). Ze lo mo ti, ko v pre vo du Ko va èe ve Rde èa ka pi ca vpra - ša vol ka: »Am pak ba bi ca, kak šno groz no ve li ko šo bo imaš!« (152) Be se da Ma ul je pri Al bre htu ve li ka usta, kar je vse e no bo lje kot šo ba. Dvo go vor med R de èo ka - pi co in vol kom, ki g a je p re ve del Al breht , je ta ko pro drl v na šo za vest, da na s no vi pre vod mo ti in se na m ne pri bli ža. Volk in l i si ca: der Knüppe l je pra vil no gor ja èa (Al breht 126), ne ce pec (Ko vaè 382, pr va knji ga). Volk in s ed me ro ko zic: v iz vir ni ku je za pi sa no, da s e je ena ko zi ca skri la pod umi val nik (pra vil no pre ve del Al - breht 129). Ni se skri la v umi val nik (Ko vaè 39, pr va knji ga) . Naj ve èja na pa ka se v Al bre hto vem pre vo du po ja vi v prav lji ci Kmet in vrag. N a nji vi naj bi go rel kup èek z e lja (148). D e jan sko gre za kup èek oglj a, kot pra vil no ugo - to vi Ko va èe va (378, dru ga knji ga ). Gre za po do bnost be sed: der K ohl (ze lje) – množ. die Ko hle, in die Ko hle (oglje) – množ. die Ko hlen. Iz tek sta: Da er blic kte er ei - nen Ha u fe n fe u ri gen Ko hl en (771) je raz vi dno, da gre za 2. s klon mno ži ne be se de oglj e, ne za ze lje. Na kup - èku oglja je se del vrag. V prav lji ci Si ro ma šn i mli nar èe k in muc ka se po ja vi be - se da Winkeleisen (517). Pri Al bre htu je to ko to mer (173), pri Ko va èe vi ogel nik (86, dru ga knji g a). Pra vi len pre vod pa je kot nik . Štir je zve de ni bra tje: Al breht pre va ja : Se šij jaj èka na - zaj, p a tu di mla di èe, k i so v n jih, in si cer t a ko, d a jih strel ne bo po ško do val. (217) Ko va èe va po pra vi iz jem - no ne ro den pre vod in za pi š e pra vil no kot da jih str el ni po ško do val. (192, dru ga knji ga) O zvi tem kro jaè ku: v iz vir ni ku pi še /…/ hat ei n sil ber - nes und ein gol de nes Ha ar /…/ (556) in Al breht ta ko tu di pre ve de (67), med tem ko Ko va èe va go vo ri o zla tih in sre br nih la seh (129, dr u ga knji ga). Èe bi ime la na gla vi veè ta kih las, bi se g o to vo že raz ve de lo, ne bi bi la veè skriv nost. Tri je bra tje: A l breht je pr e va jal ta ko, k ot da je tre tji sin, sab ljaè, z me èem za ma ho val nad sv o jo gla vo in os tal suh (152), Ko va èe va (170, dru ga knji ga) pa je pre ve dla ta ko, da j e za ma ho val nad oèe to vo gla vo in je oè e ost al suh (170). Iz iz vir ne ga tek sta (592) ni raz vi dno, da bi sin vr tel sab ljo nad oèe tom. Ne kaj po do bne ga naj de - mo pri Pe pel ki. V iz vir ni ku (158–160) in pri Al bre htu (95–97 ) je ome njen oèe (s ta ri, mož), ki s e pri bli ža kra - lje vi èu, ki i šèe Pe pel ko. Ko va èe va se odl o èi, da j e to Pe - pel kin oèe (132–134). Ta ko sku ša raz re ši ti vpra ša nje, ki se ob bra nju po sta vi po zor ne mu bral c u, na mreè: 58 anivodogz anraretiL – evarpzaR kdo je prav za prav t a oèe, Pe pel kin oèe ali s ta ri kralj , oèe kra lje vi èa? Gl e de na to, da sta ri po mi sli, èe ni to na ša Pe pel ka (Al breht 95), gre ver jet no res za Pe pel ki - ne ga oèe ta. Zvez d ni to lar ji: Obla èi la, ki jih de kli ca po da ri, si v nem - šèi ni sle di jo kot Mütze, Le ib chen, Röcklein in Hem dle - in (666). Pri Al bre htu naj de mo do be se dni pre vod èe pi - ca, ma ji ca, kril ce , sraj èk a (163). Ko va èe va na me sto ma ji ce ra je upo ra bi b es ed o jo pi ca – zdi se ji b olj lo giè - no, da pred sr aj èko sle èe jo pi co (265, dru ga knji ga). Po pot n i ka: Pri Ko va è e vi si štor klja s pe ru ti sna me po to - val ko (98, dr u ga kn ji ga). Po to valk v sta rih èa sih ni so poz na li. Be se da je v prav l jiè nem kon tek stu ne us trez - na. Po gum ni kro ja èe k: Mno go bolj zna na in po go st e je rab - lje na od be se de ve per (Ko va èe va 125, pr va knji ga) je be se da mer ja sec (Al breht 55). Pr av ta ko je bo lje, da ima mer ja sec ri lec (Al breht ) kot pa go bec (Ko va èe va). Dva najst lov cev: aber Mädchen, si e tri ppeln und trap - peln und s chlürfen (227) Al breht ne ro dno pre ve de kot ca plja jo in ple sa je po dr sa va jo (379); mno go bo ljšo re - ši tev naj de Ko va èe va dro bi jo in sto pic lja jo (362, pr va knji ga). Al breht tu di pi še, naj se de kle ta ma lo po si li jo, da bo do sto pa le kot mo ški, Ko va èe va pa ima de laj te se prav obla stne. V ne ka te rih prav l ji cah se po ja vi be se da Hel ler , to so ko van ci maj hne vre dno sti. Al breht ima vi nar je in nov èi - èe, Ko va è e va pa raj ši bo žja ke, gro še ali re par je . Be se - da re par je naj m anj poz na na. 5.4Pre va ja n je li ri ke Pre va j a nje ve za nih pe sni š kih oblik je ned vom no te žav - no. Otro ci so spe ci fiè n a ci ljna sku pi na, ki za hte va pre - pro sto (a ne otro èje) pri po ve do va nje, us trez no be se di - šèe in ne za ple te ne je zi kov ne struk tu re. Be se dne zve - ze, be se dne igre, pri me re mo ra jo bi ti vze te iz do ma èe - ga je zi ka. Pred me ti, opi sa ni v pe smi, mo ra jo bi ti otro k u poz na ni. Kot prej av tor se mo ra bi ti tu di pre va j a lec spo - so ben vži ve ti v otro ko v o do živ l ja nje in do je ma nje ži ve - ga in ne ži ve ga sve ta. Pov sem krat ka, pre pro sta pe sem je lah ko trd pre va jal ski oreh. Èe se p e sem sku ša pre ve - sti do be se dno, na va dno iz gu bi li riè nost ; èe se pre ve de kot pe sem , pa po go st o na sta ne sa mo stoj na, ne od vi - sna stva ri tev, ki se bo lj ali manj izmak ne smi slu in vse - bi ni iz vir n e ga be se di la. Kri sti na Bren k o va je v po go vo - ru ci ti ra la Izi dor ja Can kar ja, ki je d e jal, da je s pre vo - dom ta ko kot z žen sko: èe j e le pa, ni zve sta, èe p a je zve sta, ni le pa. Al breht v èlan ku o pre va ja nju He i ne je ve li ri ke sam pra - vi, da je vpra ša nje li ri ke nas ploh naj te žav n ej ša in naj - bolj ne hva le ž na na lo g a. Tu di on si za stav lja vpra ša nje , ali je li ri ka sploh pre ved lji va in ugo tav lja, da gre v še ta - ko dog na nem pre vo du v i z gu bo ti sti nav dih, ki ga ni mo go èe po sne ti v tu ji go vo r i ci. Pre va jal ci ubi ra jo dve po ti: ne ka te r i se okle pa jo iz vir ni ka in sku š a jo ohra ni ti èim veè for mal nih in me lo diè nih po se bno sti in le pot, upo ra b lja jo ce lo ri tmi zi ra no pro zo, dru gi pa svo bo dno rav na jo z iz vir n i kom in ob tem spre mi nja jo ri tmi ko, me - lo di jo, for mo in st il. To s o že pre pe sni tve ozi ro ma no ve pe sni tv e. V umet ni š kem po gle du so pre vo di tem bli žje iz vir n i ku, èim moè n ej ša je umet ni ška si la pre va jal ca. (Al breht 1961, str. 262–264)Pri me ri: Pre vo da ver zo v v prav lji ci Žab ji kralj in Že lez n i Hen rik sta do kaj ena ko vre d na: »Königstochter, jüngste! mach mir au f, weißt du nic ht, wa s ge stern du mir ge sagt bei dem kühlen Brunnewasser? Königstochter, jüngste, mach mir au f. (Grimm, 42) »Kra ljiè na naj mlaj ša, vra ta mi od pri, mar ne veš, kaj vèe raj pri tol mu nu hla dnem si ob lju bi la mi? Kra ljiè na naj mlaj ša, vra ta mi od pri.« (Al breht, 7) »Kra ljiè n a mla da, od pr i, no, vra ta! Kaj si po za bi la, kar s i pri mrz lem stu den cu vèe raj ob lju bi la? Kra ljiè n a mla da, od pr i, no, vra ta! « (Ko vaè, 15, pr va knji ga) Kra ljiè na je v iz vir n i ku naj mlaj ša, to rej jüngste , ne m la - da. Mo ti upo ra ba in ter pun kci je v pr vem in zad nje m ver zu pre vo da Ko va èe ve, ker ve ji ce pre ki nja jo glad ko bra nje. Al breht ima s e dem ver zov (kot v iz vir ni ku), K o - va èe va sa mo pet. »He in rich, der Wagen bricht .« »Ne in, He rr, der Wagen nicht, es ist ei n Band von me i nem Her zen, das da lag in großen Schmer zen, als Ihr in dem B run nen saßt , als Ihr ei ne Fret sche warst.« (Grimm, 43) »Hen rik, v oz ti po ka!« »Ne, go spod, to ni voz, to je le obroè s sr ca, ki je po ka lo od gor ja, ko v tol mu nu ste uto ni li in se v ža bo spre me ni li.« (Al breht, 9) »Hen rik, ko lo se tre!« Ne, go spod, to je sr ce, to je obroè s sr ca, ki je tr pe lo za oba , ko ste bi li kro ta za co pra na.« (Ko vaè, 16) Al bre htov pre vod sle di iz vir ni ku, ven dar za pi š e, da je kra lje viè uto n il v tol mu n u, med te m ko v nem šèi ni pi še le, da je ž del n a dnu vo d nja ka ko t za èa ra na ža ba. V zad nji vr sti se iz vir n i ku bolj pri bli ža Ko va èe va, ven dar upo ra bi b es ed o »kro t a«, kar je nek njiž na, po go vor na ra ba (be se da je tu di pre vze ta iz nem šèi ne, to rej ger ma - 59 anivodogz anraretiL – evarpzaR ni zem) in b es ed o »za co p ra na« , kar je prav ta ko ne - knjiž na, ljud ska ra ba. Za klju èek teh ver zov de lu je gro - bo. Sne gu ljèi ca: Ena tež kih na log, ki si jih je z a sta vi la Ko va èe va, je bi la prav go to vo pre vod teh ver zov na no vo. Sne gu ljèi ca, ki se je bra la, pri po ve do va la in po slu ša la to li ko let, se nam je s s vo jo vse bi no in be se di šèem us e dla v s r ce. Lah ko bi re kli, da je na nek na èin po na ro de la. Ri me smo zna li (zna mo) na pa met mi in na ši otro ci. Ker v no - be nem po gle du ni so bi le sla be, ji h mor da ne bi bi lo tre - ba po nov no pre va ja ti. »Spi e gle in, Spi e g le in an der Wand, wer ist die Schönste im gan zen Land?« (Grimm, 297) »Zr cal ce, zr cal ce na ste ni, po vej, ka te ra naj lep ša v de že li je vsej?« (Al breht, 70) »Zr cal ce, zr cal ce na ste ni, po sve tu po glej in po vej, ka te ra naj lep ša v de že li je tej!« (Ko vaè, 270, pr va knji ga) V iz da jah pr ed le tom 1975 j e pri Al bre htu naj za ljša na - me sto naj lep ša. Ko va èe va po ne po tre bnem vri ne del ver za po sve tu po glej. »Frau Königin, Ihr se id die Schönste im Land.« (Grimm, 298) »Naj lep ša v de že li, kra lji ca, ste vi.« (Al breht, 70) »Spoš to va na go spa kra lji ca, v de že li naj lep ša ste kra so ti c a.« (Ko vaè, 270) Èe prav je v iz vir ni ku go spa kra lji ca , za do stu je tu di sa - mo kra lji ca . Spoš to va na go spa kra lji ca je pre ti ra no. Be se da kra so ti ca se sli ši os la dno. Po do bno je v na - sled nji h ver zih: »Frau Königin, Ihr se id sie Schönste hi er, aber Sneewittchen is t ta u sen dmal sc höner als Ihr.« (Grimm, 298) »Naj lep ša, kr a lji ca, vi ste p ri nas, Sne gu ljka pa ti soè krat lep ša od vas.« (Al breht, 70) »Le pi ste že, go spa kra lji ca, am pak Sne gu ljèi ca lep ša je kra so ti ca.« (Ko vaè, 271) Ko va èe va na me sto te ga, da je Sne gu ljèi ca ti soè krat lep ša od kra lji ce, kot be re mo v iz vir ni ku, za pi še sa mo, da je lep ša kra so ti ca. Prav ta ko sto ri v na sled nji ver zih: »Frau Königin, Ihr se id die Schönste hi er, aber Sneewittchen über die Ber gen bei den si e ben Zwergenist noch ta u sen dmal schöner als Ihr.« (Grimm, 301) »Naj lep ša kra lji ca, vi ste p ri nas, a za go ra mi Sne gu ljèi ca, kjer je se dem pal èkov do ma, ta je še ti soè krat lep ša od vas.« (Al breht, 73) »Le pi ste že, go spa kra lji ca, to da Sne gu ljèi ca pri pal èkih za sed mo go ro, naj lep ša je kra so ti ca. « (Ko vaè, 274) »Frau Königin, Ihr se id die Schönste hi er, aber die jun ge Königin i st ta u sen dmal schöner als Ihr.« (Grimm, 308) »Naj lep ša, kr a lji ca, vi ste p ri nas, a mla da kr a lji ca je ti soè krat le p ša od vas .« (Al breht, 79) »Le pi ste že, go spa kra lji ca, to da mla da kra lji ca še lep ša je kra so ti ca.« (Ko vaè, 281) Pe pel ka Pre vo da Pe pel ke sta oba us trez na in ena ko vre dna. Al - breht (97) za ogla ša nje go lo bov iz be re gru gri, gru gr i, gru gri, Ko va èe va (135) pa go ru, go ru, kar je p rav ta ko po do bno gru lje nju . Mor da ne bi bil od veè os tri vec na zad njem zlo gu : go rú. Volk in s ed me ro (se dem) ko zic »Was rum pelt und pum pelt in me i ne m Ba uch he rum? ich m e in te, es wären sechs Geißle in, so sinds la u ter Wackerstein.« (Grimm, 65) »Kaj ta ko se po tre bu hu mi z ro po tom ko ta li? Šest koz li èev sem po žrl, zdaj kot ka men so tež ki.« (Al breht, 131) »Kaj v tre bu hu mi èmo ka? Je to koz liè ko v ère di ca? Ali pa so ska le tri, ker me ta ko hu do te ži.« (Ko vaè, 41, pr va knji ga) Be se da èmo ka je pri Ko va èe vi ne us trez na. Na mi gu j e na ne kaj mo kre ga , meh ke ga , brez o bli è ne ga, raz pa dle - ga; èmo kaš z u sti, po bl a tu. Koz liè ki pa so v t re bu hu ce - li. Jan ko in Met ka »Knu per, knu per, kne is chen, wer knu pert a n me i nem Hä usch en?« »der Wind, der Wind, das him mli s che Kind,« (Grimm, 121) 60 anivodogz anraretiL – evarpzaR »Hrst, hrst, k(a)te ri mi ško kru ši, hru sta mo jo hi ško?« »Ve trc, ve trc iz ne ba okrog hi ši ce pih lja.« (Al breht, 136) »Kdo pa zu naj mi hrus tlja? To je mo ja hi ši ca!« »Kdo hrus tlja? Ve triè pih lja.« (Ko vaè, 94, pr va knji ga) Al bre ht po sn e ma knu per, knu per s hrst, hrst . Mor da se mi ško sli ši pre o tro èje, a ri ma je pri srè na in pri ljub lje - na. Al breh t ob dr ži po nav l ja nje ve trc, ve trc, med tem ko sta pri Ko va è e vi zad n ja dva ver za brez po nav lja nja in ze lo skrom na . Kralj Drozd »ach wem gehört der schöne Wald? »Der gehört dem König Dros sel bart; hättst du’n ge nom men, so wär er d e in.« »Ich ar me Jun gfer za rt, ach, hätt i ch ge nom men den König Dros sel bart.« (Grimm, 293) »Èi gav je ta pr e le pi gozd ?« »Nje gov po se stnik je k ralj Drozd ; da si ga vze la, bil bi tvoj. « »O, da, ubo ži ca sem m la da, za vr gla kra lja Droz go bra da!« (Al breht, 158) »Èi ga va je ve li ka ho sta ta?« »Ho sta ta je del s ve ta, ki ga kralj Droz go brad ima. Èe bi z njim se po ro èi la, bi tu di ho sto to do bi la.« »Ah, le za kaj, si ro ta mla da, ni sem vze la kra lja Droz go bra da?« (Ko vaè, 265, pr va knji ga) Al breh t sle di ori gi na lu in ima ena ko šte vi lo ver zov. Ko - va èe va pe sem po da ljš a, ta ko da ima se dem ver zov. Na enak na èin se na da lju je jo tu di osta li ver zi. »ach, Gott, was ist das Ha us so kle in! wem mag da s elen de winzige Häuschen se in?« (Grimm, 294) »O, maj hna niz ka hi ši ca! Èi ga va je ta ko èi ca?« (Al breht, 159) »Moj bog , kak šna be dna ko èi ca! Se tu kaj splo h ži ve ti da?« (Ko vaè, 266) Al breht je bolj do sle den pri pre vo du, ven dar iz pu s ti za - èet ni vzdih (o, bog). Škra te lj èki (Škra telj è ka) »sind wir ni cht Kna ben gl att und fe in? was sol len wir länger Schu ster se in!« (Grimm, 237)»Ta ko sva le pa, ta ko sva z a la! Ka ko bi zdaj še èev ljar èka osta la?« (Al breht, 206) »Zdaj sva le po oble èe na, ne bo va veè èev lja ri la!« (Ko vaè, 214, pr va knji ga) Ned vom no je tu kaj Al bre h tov pre vod bo ljš i. Pre vo di ri ma ne be se de v prav l ji cah Tri je mo žiè ki v goz - du, Špic pa r keljc, Sreè ni An že, Mi zi ca, po gr ni se so pre - cej ena ko vre dni. Pre vo da v prav l ji ci Po pot ni ka sta ena - ka, Ko va èe va je v ce lo ti upo ra bi la Al bre htov pre vod in ga spre me ni l a sa mo v eni èr ki (na me sto škr pe te ima škar pe t e). 6 Za klj u èek Al bre htov pre vod je sèa s o ma de lo ma za sta rel. Po ja vi la se je po tre ba po upoš te va nju no vih pra vo pi snih pra vil, dru gaè ni sklad nji , pri mer nej š em be se dnem vr stnem re du, za me nja vi do lo èe nih za sta re lih be sed, slab šal - nih iz ra zov in pre vze tih be sed z us trez nej ši mi. Be se di - lo je bi lo za to dva j set let po izi du pr ve ga pr e vo da le k to - ri ra no. Za sle di mo pa tu di ne ga tiv ne po sle di ce lek to ri - ra nja. Po sle di ca na dalj njih ide o lo ških po prav ko v je še veè pri re je ne ga , skraj š a ne ga ozi ro ma iz pu š èe ne ga be - se di la . Nov pre vod je bil zla sti po tre ben s sta li šèa ide o l o ške ga fil tri ra nja. Bra ta Grimm sta si cer res opra vi la vr sto za - ve stnih pri re je val nih po se gov, ven dar se pre va ja lec mo ra dr ža ti iz vir ni ka, ki ga im a pred se boj, ne s me ga po pa èi ti, iz ra bi ti, ohra ni ti ga mo ra v naj ve èji mož n i me - ri ne gle de na ose bni na zor ozi ro ma po li tiè ni re žim. Ra zen zgo raj na ve de ne ga od mi ka se Al breht pre cej do sle dno dr ži pr vot ne ga be se di la . Pre vod obeh pre va - jal cev je zvest . Zdaj eden zdaj dru gi pre va ja lec naj de bolj ali manj (po)ne sre èe no re ši tev pri pre va ja nju. Tež ko je re èi, da j e en pre vod iz ra zi to bo ljši od dru ge ga. Po sla b ša ve se naj de jo tu di pri no vem pre vo du, zla st i pri upo ra b i slab šal nih iz ra z ov, de lo m a tu di pri upo ra b i pre vze tih be sed. Pre va j a nje po dob ja je pri obeh pre va - jal cih ve èi del us trez no. Pri pre va ja nju li ri ke so Al bre - hto vi pre vo di po men sko in spo ro è il no ena ki iz vir ni ku. Moj s tr sko je ohra ni l me ta fo ri ko. Ob tem si lah ko po sta - vi mo vpra ša nje o po tre bn o sti pov sem no ve ga pre va ja - nja ne èe sa, kar je bi lo pre ve de no do bro, zla sti še, ker so v pet de set ih le tih do lo èe ne ri me, do lo èe ni de li be se - di la do be se dno »po na ro de li «. Po mi s li mo sa mo na ti - soèe in ti soèe knji žic Rde èih ka pic, Tr nu ljèic, Pe pelk in Sne gu ljèic, ki s o se zna šle v sko raj v sa kem sl o ven - skem do mu! Mor da je bil pov sem nov pre vod prav ljic, ki jih j e že pre ve del Al breht, re sniè no ne po tre ben in bi bi lo tre ba pre ve sti le ti ste prav lji ce, ki jih o n ni. Ka kor - ko li že, dej stvo je, da ima mo kon èno na vo ljo la stni ce - lot ni pre vod Gri m mo vih p rav ljic in to de lo je ko rek tno opra vi la Po lon ca Ko vaè . Al bre htov je zik, s ka te rim nam go vo ri sko zi prav lji ce, je poln in vzne sen, vèa sih pre ti ran i n oblo žen, v en dar ni ne pri je ten. Nje gov vonj nas na pol ni in po te ši . Be se de, ki jih po u ži je mo, ni so kam ni, ki bi nas kot Gri m mo ve ga vol ka po teg n i li v glo bi n o, mar veè gri žlja ji, ki na si ti jo brez te že. Od knji ge ni ko li ne vs ta ne mo laè ni. Ka ko brid ko vèa s ih jo èe jo Grim m o vi ju na ki sko zi Al bre - hto ve be se de! Ka ko tež ko je mo ra l o bi ti kdaj na še m u 61 anivodogz anraretiL – evarpzaR pre va jal c u, ko je èa kal … zdaj, zdaj bo pla ni lo, za si ja lo in se za is kri lo, krik ni lo va te iz dna, da te bo pre pla vi lo, te zgra bi lo in dvig ni lo s se boj v sve tlo bo, v luè. Za man! Ne, ni bi lo za man. Umet ni ku se je vžga la is kra, ki bo z no vo le po to oza ri la svet. (Al breht 1961, 394–395) Is kra se je vžga la, a ni bi la sa mo en a, bi lo jih je m no go in še ve dno se vži ga jo. Vpra š aj te otro ke. Nji ho va sr ca bo do od go vo ri la. Fran Al breht and Grim ms’ ta les Summa ry The ma in pur po se of th e ar ti cle is t o en ga ge with t he so far n e glec ted tra n sla ti ons b y Fran Al breht of the Grimm fairy ta les. Un til rec ently, c hildre n’s li te ra tu re has be en un de re sti ma ted, and so ha ve be en its tran - sla tors. Howe ver, A lbreht’s tran sla ti ons of Gr imms’ Children’s - and Ho u se h old Ta les ha ve go ne thro ugh nu me ro us prin tings and re a ched nearly every Slo ve ni - an ho me. The cen tral the me of the pa per is de di ca ted to th e the - o re ti c al analysis of lan gu a ge and lin gu i stics, and the con tent, style and q uality of th e tran sla ti on com pa red to the new t ran sla ti on by the writ er Po lon ca Ko vaè. The analysis fo cu se s on the ir tran sla ti on of phra ses, idi - oms, pro verbs, me tap hors and ver se, a s well as on the use of pu n ctu a ti on, word or der, borrowed and fo re ign words, a nd omis si ons, lengt he nings and rewrit es. Albre ht’s tran sla ti on is not f ree o f cen sor ship, ba sed on so ci al cir cum s tan ces, re li gi o u s and po li ti cal re a - sons. The la n gu a ge he uses is to a cer ta in de gree ob - so le te. Ne ver the l ess, Fran Al breht still pro ves suc ces - sful not o nly as a tran sla tor, but al so as a me di a tor between Ger man and Slo ve ne cul tu re. 7VI RI AL BREHT, F. , 196 1: Od se vi èa sa. Ne kaj opomb o pre va jal cih in pre va ja nju . Ljub lja na, Can kar je va za lo žba. BA U SIN GER, H., 1968: For men der »Volk spo e sie« (Obli ke »ljud ske po e zi je«) . Ber lin, str. 161. Ci ti ra no v: WEBER-KE L LER MANN, I., 1986: Otro ške in hi šne prav lji ce bra tov Grimm . Od »pra sta re ga mi - ta« do otro ške knji ge. V: Otrok in knj i ga 23/24. Ob zor ja Ma ri bor. Bra ta GRIMM, 1944: Prav lji ce (pre ve del A. Bol har). Ljud ska knji gar - na, Ljub lja na. CE RAR, V., 1998: Ka ko otro èje je pre va ja ti za otro ke? V: Pre va ja nje otro ške in mla din ske knji žev no sti , 22. pre va jal ski zbor nik. DSKP, Ljub lja na. DE BE NJAK, D., 2001: Ve li ki nem ško- slo ven ski slo var = Gros ses de - utsch-slow enisches Wör terbuc h. Dr žav na za lo žba Slo ve ni je, Lju - blja na. GER STNER, H ., 1974: Bra ta Ja cob in W ilhelm Gr imm: živ lje nje pis. Ob zor ja, Ma ri bo r. GRIMM, J. in W., 1975: Grim mo ve prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1980: Grim mo ve prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1993: Grim m o ve prav lji ce: pr va knji ga zbra nih prav ljic. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1993: Grim m o ve prav lji ce: dru ga knji ga zbra nih prav ljic. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1958: Prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1999: Prav lji ce . Mla din ska knji ga, Ljub lja na (Ve li - ki prav lji èar ji).GRIMM, J. in W., 1966: Sne gu ljèi ca in dru ge Grim mo ve prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. GRIMM, J. in W., 1954: Žab ji kralj in dru ge prav lji ce. Mla di n ska knji ga, Ljub lja na. ILC, A., 1995: Otro ške in hi šne prav lji ce bra tov Grimm v so ci al no - zgo do vi n skem in kul tur noz g o do vin skem kon tek stu. Di plom ska na - lo ga, Fi lo z of ska fa kul t e ta, Od de lek za pri m er jal no knji žev n ost in li - te rar no te o ri j o. ILC, A., 1999: Prav lji ce med kon ser va tiv nim in sub ver ziv nim: sprem na be se da. V: Bet tel he im , Bru no: Ra be èu dež ne ga: o po me - nu prav ljic. Stu dia hu ma ni ta ti s, Ljub lja na. Kin der- und Hau smärche n ge sam melt durch di e Brüder G rimm . Winkler Ver lag, München 1984. KO BE, M., 1972: Pri red be kla siè nih del iz sve tov ne knji žev no sti za mla di n o v sli ka ni cah za naj mlaj še . V: Otrok in knj i ga 1. Ob zor ja, Ma ri b or. Lan gen sche id ts Großwört erbuch: De utsch als Fremd spra che. Lan - gen sche idt KG, Ber lin-München 1998. MO DER, J., 1985: Slo ven ski lek si kon no vej še ga pre va ja nja. Li pa, Ko per. OREL K OS, S., 20 01: Let di vjih la bo dov med ne be si in pe klom: Prav l ji ca »Di vji la bo d i« H. C. An der se na v slo ven s kih pre vo dih. V: Pre va ja nje Pre šer na. Pre va ja nje prav ljic: 26. pre va jal ski zbor nik. DSKP, Ljub lja na. RÖLLEKE, H., 1989: Nov po gled na »Otro ške in hi šne prav lji ce« bra - tov Grimm. V: Otrok in knj i ga 27/28. Ob zor ja, Ma ri bor. Skri nji ca prav ljic: pri ljub lje ne prav lji ce bra tov Grimm in Han sa Chri - sti a na An der se na. Mo hor je va za lo žba, Ce lo vec - Ljub lja na - Du naj 1998. Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga je zi ka. Iz da la SA ZU in In šti tut za slo - ven sk i je zik Fra na Ra mov š a ZRC SA ZU. Dr žav na za lo žba Slo ve ni je, Ljub lja na 2000. Slo ven s ka bi bli o g ra fi ja. Iz da ja NUK. Dr žav n a za lo žba Slo ve ni je, Ljub lja na 1951 ? Slo ven ski pra vo pis. 1, Pra vi la. Iz da ja SA ZU in In šti tut za slo ven ski je zik Fra na Ra mov ša ZRC SA ZU. Dr žav n a za lo žba Slo ve ni je, Ljub lja - na 1994. SMO LEJ , T., 1998: Ho stni ko v o pre va ja nje Ju le sa Ver na. V: Pre va ja - nje otro ške in mla din ske knji žev no sti : 22. pre va jal ski zbor ni k. DSKP, Ljub lja na. SNOJ, M., 1997 : Slo ven ski eti m o lo ški slo var. Mla din ska knji ga, Ljub lja na. TOM ŠIÈ, F., 1974: Nem ško-slo ven ski slo var. Dr žav n a za lo žba Slo - ve ni je, Ljub lja na. Ve li ki prav lji èar ji in nji ho v e naj lep še prav lji ce. Mla din ska knji ga, Ljub lja na 2001 (Ve li ki prav lji èar ji). WAHRIG, G., 1974: De ut sches Wörterbuch. Ber tel smann Lexikon Ver lag, Gütersloch-Ber lin-München-Wien. ZA BU KO VEC , D., 2001 : Ilus tr a ci ja k pre va jal ski fol klo ri . V: Pre va ja - nje Pre šer na. Pre va ja nje prav ljic: 26. pre va jal ski zbor ni k. DSKP, Ljub lja na. 62 anivodogz anraretiL – evarpzaR Ivan ka Uèa kar, pr of. slov. in d ipl. lit. komp . Šolska ulic a 5 Kam nik Fran Al breht (1889–1963) Ob oblet ni ci 11. fe bu ar ja 2003 je mi ni lo šti ri de set let od smr ti kam - ni ške ga ro ja k a Fra n a Al bre hta, zna n e ga kul tur n e ga de lav ca , pe sni ka, pre va j al ca, ese ji s ta. Kam ni èa ni so se od dol ži l i nje go ve m u spo mi nu – po njem so po i me - no va l i do te da njo I. osnov no šo lo ter uli co v no vem de lu na Ba kov ni ku. Al bre h to vo živ lje nje in de lo je v 60. le tih pre te kle ga sto le tja ra zi s ko val prof. Zvo ne Ver st ov šek, ki je po skr be l tu di za iz da j o iz bra ni h pe sm i. Èlan ke o ro ja ku je ob jav ljal v Kam ni š kih zbor ni kih , ki so mlaj ši ge ne ra ci ji mor da manj do sto pni. Oblet ni ca je èas, da po nov no pre be re mo pe smi, ra z - išèe mo in pre mi sli mo, kdo i n kaj j e bil A l breht ; kak šen je da nes nje gov po men za Kam ni èan ke in Kam ni èa ne, pa tu di za S lo ve ni jo kot ku l tur ni pro stor, ki s e od pi ra Evro pi. Pred do bri mi šti ri de set i mi le ti je slo ven s ka kul tu r na jav nost vi de la Al bre ht a pred vsem kot za èet ni ka so ci al - ne, re vo lu ci o nar ne po e zi je, opo zar ja l a je na nje go vo »na pre dnost «. Se ve da ni spre gl e da la nje go vih or ga ni - za cij skih pri za de v anj, ven dar ji ni so po me n i la kaj po - seb ne ga. Da nes re vo lu ci o nar no pe sniš tvo ni v mo di. Kaj to rej bral cu da naš n je ga èa sa po nu j a jo stra ni Al bre - hto ve po e zi je, kaj nje go ve kri ti ke in ese ji? Kaj se od gr - ne, ko pre gl e da mo nje go vo za pu šèi no v ro ko pi s ni zbir - ki Na ro d ne in uni ver z i tet ne knjiž ni ce? Vsak br a lec im a mož nost i n pra vi co, da v li te rar nem de lu iz lu š èi re sni ce za se be, da ga li te rar no de lo na go - vo ri z raz sež nos tm i, ki nje mu kaj po me ni j o. Al bre h to va re flek siv na li ri ka na go var ja tu di da naš n je ga bral ca – saj se spra š u je po te me ljni h re sni cah; mor da ma lo okor no, mor da pre veè v du hu dvaj s et ih let pre te kle ga sto le tja, to da vpra ša nja od pi r a in spro ž a v bral cu pri tr - di len ali ni ka le n od go vor, ga na go var ja. Tu di bra lec 21. sto le tja za èu t i v kak šni od lju be zen skih pe sm i re sni è - no èus tvo, iz po ve da no na do vr šen estet ski na èin. Ob pre bi ra nju ese ji s ti ke in ko re spon den ce pa se od kri - je dru ga èen Al breht – èlo vek, ki je ra zmiš ljal o slo ven - ski li te ra tu ri in gle da l i šèu na pov sem so do ben na èin, po u dar j al je, naj ra ste ta iz na ro dnih ko re nin in se opla - ja ta ob ev rop skih to ko vih. Ni se za pi ral v oz ke na ro dne me je, za to je pri šel v s por s »èu va ji«. Za ve dal s e je, ka - ko po mem bne so in for ma ci je o dru gi h in dru ga è nih li - te ra tu rah, za to je tu di sam ve li ko pre va jal, na ve z o val sti ke s Slo ven ci po sve tu (Jan ko La vrin, Lo u is Ada miè), so de lo val pri usta nav lja nju slo ven ske ga penk lu ba. Bil je »veè no dru gi« : svo je li te rar ne am bi ci je je po dre jal vsa ko dnev ne mu ure dni ške mu , lek tor ske mu , pre va ja l - ske mu de lu. Sku paj z že no Ve ro sta bi la bo di si v Ljub - lja ni bo di si na Ble du go sti te lja mno g ih slo ven sk ih in tu - jih us tvar jal cev. Z ose bn i mi sti ki sta gra di la mo sto ve, ti so pre ra šèa li v for mal ne obli ke so de l o va nja – to pa je »pe sem za da naš n jo ra bo «. 63 anivodogz anraretiL – evarpzaR Fran Albreht leta 1918 Rojstna hiša Frana Albrehta v Kamniku (Foto: Janez Bergant) Vera Albreht , rojena Kessler Da nes nas ro jak Fran ce Al brecht, Lj ub ljan èan in sve - tov ljan Fran Al breh t, na go va r ja pred vs em kot oseb - nost, ki je zna la po ve zo va ti, ki se j e po da la v po le mi ke za ra d i svo jih po gle dov, ki pa je zna la upoš te va ti moè ar gu men tov in vsa ke mu priz na ti nje go ve re sniè ne spo - so bno s ti. Ta ke mu Al bre htu po sv e èa mo ta za pis. Živ ljen j ska pot Fra n a Al bre h ta Kraj, kjer se je kdo ro dil in do ra šèal, od ko der je iz šel, zaz na mu j e èlo ve ka , ga pri teg ne in vkle ne va se ta ko, da ga ne iz pu sti vse ž iv lje nje, tu di èe poz ne je ne ži vi tam. Ka kor otro ška zi bel mu je, ka kor ma te ri no na ro - èje, ka kor pti ci gnez do, v ka te rem se je iz va li la in od ko - der je pr viè vzl e te la. Na gon sko se tu pa ta m ve dno vra -èa na zaj. Èe ne te le sno, pa vsaj du šev no. In èim sta rej - ši po sta ja èlo vek, tem bli že mu sto pa na pro ti nje gov sta ri roj stni kr aj, tem glob lje ga nav da ja z za ves tjo, da je prav za prav tu di on sam – on te le sno in du šev no – sa mo živ dro bec te ga kra ja in te ga me sta. In ta ko se èlo vek po go sto za lo ti, ka ko mu spo mi ni uha ja jo na zaj ter mu obnav lja jo nje go vo mla dost, nje go va pr va ob - èut lji va otro šk a le ta ... F. Al breht: Ob ju bi le ju (Kam ni ški zbor nik V, 1959) Pe snik , pi sa telj, pre va j a lec, ure dn ik, lek to r, or ga ni za - tor, gl e da li ški kri tik ... Fran èi šek Al brecht se j e ro dil 17. no vem bra 1889 v Kam ni ku, v naj st a rej šem de lu me - sta, v hi ši na da naš nji Pre šer no vi uli ci št. 9. N je gov oè e Vin ko se j e do ma na Šut ni izu èil klju èav ni èar stva in se za po slil v smo d ni šni ci, ma ti Iva na, ro je na Stu den , pa je skr be la za dom in po lje. B il je njun pr vi otrok, ki j e star - ša raz ve se lje val s spo s o bnos tj o hi tre ga do je ma nja, iz - vr stne ga spo min ske ga osva ja nj a in na gle g a èus tve n e - ga re a gi ra nja. V spo mi nih ob se dem de set let ni ci sam pi še, da se spo mi nja ve èe rov, ko mu je ma ma pri po ve - do va la zgod be ali bra la, po pol dne vov, ki jih je z v r stni ki pre ži v el na bis tri škem pro du, ob Žaj spo hu , v ska lah Sta re ga gra du ali v za pri ških goz do vih . Ne iz bri s no se mu je vti snil v spo min p o tres le ta 1895. V to pr av lji co je za re za la smrt, p r viè bolj od da leè, ko je u mrl so se dov fan tiè, otr o ški pri ja telj, n a to pa pr av v sre do sr ca – umr - la mu je ma ti. Oèe s e je kma lu vno viè po ro èil, nje ga pa so da li v re jo po bož ni šo lar ski go sp o di nji vrh klan ca nad Sam èe vim pre do rom. Pet raz re dov osnov no š ol ske ga po u ka je med le ti 1896 in 1901 z odli ko opra vil v Kam ni ku, na to so g a vpi sa li v gim na z i jo v Kra nju, kjer je imel pri so ro dn i kih sta no va - nje. Gim na zi jo v Kra nju je obi sko val od je se ni 1901 do po - mla di 1908, ko je ma tu ri ral. Bil je sred nje do ber di jak, saj so nje gov èas je ma le inš truk ci je, pa tu di za li te ra tu - ro se je za èel za ni ma ti. V ni žjih raz re d ih gim na z i je je za - èel s pe sni ški mi po sku si, v vi šjih pa so di ja ki pod F ran - ce to vi m ure dni š tvom osno va li li te rar ni klub z ro ko pi - snim li stom C vet in sad. Z a ni mal se je za tu jo li te ra tu ro, po se bej nem ško in ru sko, knj i ge si je iz po so jal iz Cen - tral ne bi bli o te ke na Du na ju. 64 anivodogz anraretiL – evarpzaR Naslovn ica Pes mi življen ja Pismo M arije Vere, 1925 Le ta 1906 je se dem najs t let ni Al breht pod psev do ni - mom Ru smir v Slo va nu ob ja vil pr vo pe sem. Pod tem in še dru gi mi psev do n i mi je ob jav ljal v Omla di ni , Do ma - èem pri ja te lju in le ta 1908 v osred nji li te rar ni re vi ji Ljub ljan ski zvon, s ka te ro je kot pe snik i n ka sne je ure - dnik so de lo val vse d o le ta 1932 , sko raj èe trt sto le tja. Po èit ni ce je re dno pre živ lj al do ma v Kam ni ku, kjer je po se bno ka sne j e kot štu dent ze lo rad so de l o val pri dram skih in dru gih kul tur nih pri re di tvah kam ni šk e èi - tal ni ce . Na Du na ju, ka mor se je od pra vil je se ni le ta 1909, je štu di ral pra vo do le ta 1912, ko je po ra bil do to. Ker sred stev za na da lje va nje štu di ja ni imel , je od šel za do - ma èe ga uèi te lja v Go ri co. Tu se je s poz nal s p e sni kom Aloj zom Gra dni kom, po li ti kom in al pi ni stom Hen ri kom Tu mo, so ci a l de mo kra tom An to nom Der mo t o. Le ta 1914 se je vr nil na D u naj, da b i štu dij do kon èal, a mu je pr va sve tov na voj na pre pre èi l a na èr te. 1915. je bil vpo k li can k vo ja ko m, slu žil je v Ju den bur gu, na Ptu ju in na Du na ju. Ta koj po kon èa ni voj ni se j e poln na èr tov na se lil v Lju b - lja ni. Vpi sal se je na no vo u s ta nov lje no ljub ljan sko uni - ver zo ter 1927. le ta di plo mi ral na fi lo zof ski fa kul te ti. Do kon èa nje štu di ja se mu je za vle klo iz veè raz lo g ov: -hkra ti je slu žbo val – naj prej ko t taj nik me di cin - sko-t e o lo š ke, na to kot taj nik fi lo zof ske fa kul te te; -med le ti 1919 in 1920 je bil ure dnik Svo bo de, od 1922 da lje Ljub ljan ske ga zvo na; -ob ja vil je dve pe sni ški zbir k i; -bil je lek tor za lo žbe Hra m; -pre va ja l je za gle da l i šèe; -pi sal kri ti ke in ese je; -bil je med usta no vi t e lji slo ven ske ga PEN-klu ba. Ži va hno kul tur no živ lje nje v no vi dr ža vi ga je po teg n i lo v svoj v r ti nec. Z de lom je že lel pri po mo èi k raz vo ju Lju b - lja ne v slo ven sko du hov no, go spo d ar sko in po li tiè no sre di š èe. Le ta 1919 se je po ro èil s pe sni co in pi sa te lji -co Ve ro Kes sl er je vo iz zna ne dru ži ne Kes sl er, pri ka te ri so se zbi ra li ta krat n i kul tur n i ki, in po stal svak Oto n a Žu pan è i èa. Pri èa k o va n ja se ni so ure sni èi la, tu di zve za juž ni h Slo - va nov ni pri ne sla ti ste na ci o nal ne in so ci al ne svo bo de, ki so s e je na de ja li, za to je bi lo po tre bno s pi sa no b e - sed o po se ga ti v do god ke. Svet se j e zo žil na umet nost – ta je bi la kri tiè na, to da ne v slu žbi ta ke ali dr u gaè ne po li ti k e. Le ta 1941 , ob prièet ku dru ge sve tov ne voj ne, zaè ne Al - breht so de l o va ti s Pre ži h o vim Vo ran cem in ra di om Kri - èaè. Že na sled nje le to je mo ral v za por in le ta 1944 v Da chau. Nje go va že na Ve ra je bi la in ter ni ra n a v Rawen sbrück u. Vo j no sta pr e ži ve la oba, vr ni la sta se v Rde èo hi šo na Po ljan ski 15, njun dom od le ta 1927. Al - breht je za ne kaj me se cev po sta l na èel nik od del ka za kul tu ro in umet n ost, na to pa pred se dn ik slo ven ske pre stol ni ce – ljub ljan ski žu pa n – do svo je upo ko j i tve 1948. Po voj n a le ta in po li tiè na sum ni èe n ja tu di nje mu ni so pri za ne sla. Po upo ko ji tvi je usta no vil Druš tvo knji ž ev nih pre va jal - cev, pre va ja l po se bej Go et he ja za odra sle in Grim ma za otro ke, pi sal gle da li ške kri ti ke in knji žev ne štu di je. Po stal je ho no rar ni so de la ve c ra dia Ljub lja n a. Le ta 1960, ne kaj me se cev po do pol nje nem 70. le tu, je za svo je živ ljenj sk o de lo pre jel naj vi šje dr žav n o priz n a - nje za umet ni š ke do sež ke: Pre šer no vo na gra do. Nje go va živ ljenj sk a pot se je za klju èi la tri le ta ka sne je , 11. fe bru ar ja 1963. Zvo ne Ver st ov šek je v Kam ni š kem zbor ni ku IX, 1963, za pi sal: »... še ve dno se ne mo re mo spri jaz ni ti z uso - dno re sni co, da ga ni veè, da je ne ha la pi sa ti nje go va ro ka, ki je pol sto le tja ne u mor no pre li va la bo gas tvo nje go ve ga du ha v dog na nem in iz bra nem iz ra zu na prem no ge stra ni na ših re vij, èa so pi sov, pu bli ka cij in knjig. Pre veè je bi lo v njem ne u mor no sti, pre veè zav ze - to sti za ak tiv no pri sot nost v na šem jav nem kul tur nem 65 anivodogz anraretiL – evarpzaR Pogodba med Tiskovno zadrugo in Franom Albrehtom Pismo Rudolfa Mai stra, 1926 živ lje nju, da bi mo gli ob nje go vi ne na dni smr ti do u me ti glo bo ko vr zel, ki jo bo mo le tež ko in ne ta ko kma lu za - pol ni li.« Pe snik in pi sa telj Al bre h to vi pe sni ški za èet ki se ga jo, kot smo že ome ni li , v gim na zij ska le ta. Le ta 1906 je v Slo va nu ob ja v il svo jo pr vo pe sem, dve l e ti ka sne je pa s e je jav no sti pred sta - vil v eni o d osred njih li te rar nih re vij, Ljub ljan skem zvo - nu, s pe smi jo Ve solj stva utri n ek. S svo ji mi pe smi mi se je ve dno bolj p o go sto og la šal, ta ko da je d o le ta 1917, še v èa su pr ve sve tov ne voj ne, pri pra vil za izid svo jo pe - sni ško zbir ko Mysteria do lo ro sa . Pe smi je sam raz de lil v tri sku pi ne: Iska nja in spoz na - nja z ra zmi š lja jo èo, ose bno iz p o ve dno li ri ko, Iz la bi rin ta lju bez n i z lju be zen sko in In fer no na ših dni z dru žbe no an ga ži ra no li ri ko. Da nje go vo pes nje n je ni bi lo le pri lož n o stni iz liv nje go - vih è u stev, je do ka zal z na sled njo zbir ko tri l e ta ka sne - je (Pe smi živ lje nja , 1920) , ki jo je te mat sko r az de lil v dva de la. Med pr vo in dru go zbir ko pe smi pri de do oèit nih ra z lik, ki iz vi ra jo iz or gan ske ra sti pe sni ko ve ga po li tiè ne ga in sve tov no na zor s ke ga zo re nja ter spre me nje nih dru žbe - nih ra zmer. V pr vi je zbral s vo ja spoz na nja o s ve tu in na me nu živ lje nja , se zgro zil ob stra ho t ah pr ve sve tov - ne voj ne, se po ta pljal v ose bna lju be zen ska èus tva; v dru gi pa lju be zen ske pe sm i zble di j o ob na po ve dih so - ci al nih pre vra tov in re vo lu ci je.Al bre h tu je po me ni l a po e zi j a naj bol j is kre no iz po ve do - va nje, zvest ji je os tal, ko mu je od po ve dal vs ak drug na èin pri èe va nj a. Pe smim se ni nik dar od po ve dal. V Ljub ljan skem zvo nu je vse do l e ta 1930 ob jav ljal raz - miš lja jo èe pe smi; k njim se je za te kal tu di v èa su in ter - na ci je in še k a sne je prav do svo jih po sled njih dn i. Ni pa iz dal no be ne pe sni š ke zbir ke veè, tre tja Cor cor di um je osta l a v na èr tu. V spo mi nih ob se dem de set let ni ci je sam za pi sal, da »... je kot ure dnik raz nih re vij in knjiž nih zbirk naj èe šèe po dre jal in za po stav ljal svo je la stno de lo de lu dru gih, na me sto da bi brez ob zir no sle - dil ži ve mu in tvor ne mu na go nu svo je kr vi ...« (Kam n i ški zbor nik V, 19 59) Ka kor ko l i že da nes so di m o o umet ni ški pre pr i èe va l no - sti nje go vih pe sni ških sa mo iz po ve di in nje go ve ga upor n e ga za no sa, mu mo ra m o priz n a ti, da je znal pri - slu hni ti to ko vom èa sa. B il je še ot rok, ko s ta umr la Ke t - te in Murn, nje go vi li te rar ni so do b ni ki so bi li Žu pan èiè, Can kar, Go lia, Gra dn ik, Gru de n, Pre ge lj, Se li šk ar, bra - ta An ton in Fran ce Vo dnik, Pod bev šek. Al breht je s pa - dal v ge ne ra ci jo na pre ho du. Tež ko se je otre sel vzo rov mo der ne, nje gov iz raz je vèa si h oko ren, na sled nja ge - ne ra ci ja ek spre si o ni stov je na šla od mev nej ši in us trez - nej ši iz raz. S proz ni mi de li se j e Al breht v Zv o nu ogla sil pre cej ka - sne je kot s po e zi j o, pr vo èr ti co je ob ja v il 1910. le ta in na to kraj še èr ti ce vse do 1917. Li te rar na zgo do vi na jim ne priz na va vi so ke vre dno sti, v slo gu so sle di l e mo - der n i, pre ha ja le v ek spre si o ni zem. V knjiž ni obli ki je le - ta 1932 iz šel bi o gra f ski ro man o Fra nu Lev st i ku Zad - nja p rav da. 66 anivodogz anraretiL – evarpzaR Sreèanje ljublj anskega, zagrebškeg a in beograj skega penkluba v Lj ubljani 1929. Fran Al breht stoji v drugi vrsti skrajno desno (s klobukom). Pre va ja l ec Bil je iz re d no mar ljiv pre va ja lec. Bi bli o gr a fi ja šte je veè kot pet de set sa mo s toj nih knjig s pre vo di pe smi, prav - ljic, dram in ro ma nov iz nem šèi ne, an gle š èi ne, dan šèi - ne, šved š èi ne (ne ka te rih pre ko nem šèi ne), fran co šèi - ne, èe šèi ne, slo va šèi ne, srb šèi ne, hr va š èi ne. Nem šèi - na mu je bi la dru gi je zik, saj je štu dij za èel n a Du na ju, ne ka te r ih slo van ski h je zi kov se je na u èi l sam. Ve èi na pre vo dov gle da l i ških del je osta l a v ro ko pi su. Mar s i kaj je pre ve d el v do go vo ru z Oto nom Žu pa n èi - èem, di rek tor jem Dra me. S pre vo di je bil re per to ar vsa - ko le to obo ga t en s so do bnim ali kla siè nim gle da li škim de lom, v knjiž ni obli ki je i z šlo le ne kaj del . S pre va ja njem po e zi je se je spo pa d el že med štu di jem na Du na ju. Po se bej b li zu mu je bil èe ški pe snik Pe tr Bez ruè (s psev do ni mom Vla di mir Va šek) . Nje go ve Šlez - ke pe smi (1903) je le ta 1919 ob ja vi la za lo žba Slo ven - ska so ci al na Ma ti ca, dve p e smi pa je Fran Al breht ob ja - vil v svo ji dru gi pe sni ški zbir k i in iz rec no po u da ril, ka ko bli zu mu je te ma ti ka. Po sa mez ne pe smi raz liè n ih av - tor jev je ob jav ljal v Ljub ljan skem zvo nu, saj je bral ce že lel in for mi ra ti, kaj se do ga ja pri dru gih na ro d ih. Ve li - ko èa sa in pre va jal sk e ga na po r a je po sve til vses tran - ske mu nem ške mu kla si ku Jo han nu Wolfgan gu Go e - the ju. Iz za pu šèi ne je raz vi dno, da so odlom ki pre vo dov na sta ja li še v štu dij skih le tih, da jih je veè krat pre o bli - ko val, ker z nji mi ni bi l za do vo ljen. O Go et he ju, nje go - vem pe sni škem de lu, nje go vi fi lo zo fi ji je na pi sal ob šir - no štu di jo. Po dru gi sve tov ni voj ni, ko j e za lo žba Ml a - din ska knji ga v zna me ni ti knjiž ni zbir k i Kon d or iz da la iz bor Go et he je v e po e zi je, je so de lo va l kot pre va j a lec in ure dnik.V pet de set ih le tih je za ra dio Ljub lja na pri prav ljal li te - rar ne ve èe re, sa m pre va jal in pi sal krat ke ese je o ju go - slo van skih in evrop skih pe sni kih. Pre va j a nje je vèa si h tu di te ža ško de lo. Dom ne va mo lah ko, da so bi li za Al bre h ta to vsa ko let ni pre vo di ro - ma nov, ki j ih je za za lo žbo Hram pre va jal med le ti 1921 in 1938. Da pa je bil tu di ob de lih, ki s o ga za ra di svo je li te rar ne vre dno sti manj pri teg ni la, prav ta ko pro - fe si o nal no od go vo ren, ka že jo ohra nj e ni ro ko pi s i pre - vo dov v za pu šèi ni. Za lo žb a Mla din sk a knji g a je le ta 1953 za èe la iz da ja ti no vo knjiž no zbir ko Èe be li ca, v ka te r i naj bi iz ha ja la so - do bna in kla siè na de la za ml a de bral ce, ki se ko maj uèe bra nja. Nje na ure dni ca Kri st i na Bren ko va je za pr - vo knji ži c o v zbir ki iz bra l a zna no Rde èo ka pi co v pre vo - du Fra n a Al bre hta in z ilus tra ci ja mi Mar len ke Stu pi ca. V nje go vem pre vo du na to v zbir ki Zla ta pti ca sle di iz bor prav lji c bra tov Grimm. Kri tik in ur e dnik Le ta 1911 je Al breht v LZ ob ja vil kar tri oce ne knjig, s kraj ši mi po ro è i li o hr va ški in slo ven sk i knji ž ev no sti je na to re dno so de l o val do le ta 1914. Po kon èa ni pr vi sve tov ni voj ni je le ta 1919 na pi sal Epi log le toš nji dram ski se zo ni in na ka zal, kaj ga b o za ni ma lo na sled - nja le ta: sprem l ja nje raz vo ja osred nje slo ven s ke gle da - li ške hi še. V Epi lo g u je na krat ko ori sa l zgo do vi no ljub - ljan sk e ga gle da li šèa, ugo tav lj al, da so bi le po li tiè ne raz m e re kri ve za sla bo, »pri tli k a vo« sta nje , po tem pa ra zmiš ljal o po me nu odr sk e ga us tvar ja nja za vsak na - rod. Pra vi, »... da smo Slo ven ci še le na za èet ku, kar je po tr di la mi nu la se zo na: ni pra ve ga umet ni ške ga an - sam bla , de lo je ne na èrt no. Iz bor iger ne smo trn, de lo - ma so bi le pre tež ke za pu bli ko in igral ce, de lo ma pa pre lah kot ne bur ke.« Tr di, da mo ra k iz bo lj ša nju ra zmer pri spe va ti stro ga kr i ti ka. In Al breht se je po dal na p ot stro ge, a obe nem pra viè ne kri ti ke. Gle da l i šèu osta ne zvest do zad njih let svo je ga živ lje - nja: z ra zmiš lja nji, kri tiè n i mi za pi ski, raz pra va mi, èlan ki v naj vi dn ej ših re vi jah in ka sne je na ra diu. Fran ta, kot 67 anivodogz anraretiL – evarpzaR Oglas v bilten u Pen Vošèilo Društva sl ovenskih književnikov ob sedem de - set letn ici so ga ime no va li pri ja te lji, je s svo jim po slu hom pr vi opo zo ril na ime na igr al cev, ki so se raz vi li v kla si ke sl o - ven ske odr ske umet no sti : Ma ri ja Ve ra, Mi lan Skr bin - šek, Mi ha e la Ša ri èe va, El vi ra Kra lje va in dru gi. Iz bor kri tik je iz šel v Od se vih èa sa (1961), k i jih je ure dil in jim na pi sal sprem no b es ed o Bo jan Štih. Nje go ve ka - snej še kri ti ke pa s o iz šle 1973, prav ta ko v Šti ho vem ure dn iš tvu. Ogla šal se je ob kri zah v gle da li šèu, ana li zi - ral je po sa mez ne pred st a ve in se zo ne. Z gle da l i šèem je bil se ve da po ve zan tu di kot pre va j a lec kla si è nih in so do b nih tu jih gle da li ških del. Z »va ja mi« v ure dni ko va nju je Al breht pri èel že p ri gim - na zij s kem ro ko pi s nem li stu Cvet in sad. Sle di la so le ta li te rar n e ga us tvar ja nja in kri ti ški h ana - liz, p o ma lem tu di pre va ja nja. Le to 1919 je bi lo de jan - ska po li tiè n a in kul tur na pre lom ni ca. V no vo na sta li dr - ža vi so mo ra l i po sta vi ti na no ge mno ge usta no ve. Spre je ma li so ml a de mo èi, ki s o se šo la le še na Du na - ju. Ta ko je Fra n Al breht po stal ure dnik Svo bo de, že l e to ka sne je pa se mu je po nu di la mož nost, da tri de s et let - nik pre vza me kr mi lo osred nje li te rar ne re vi je, ki je iz - ha ja la že vs e od le ta 1880 . Ko je pre vzel ure dniš tvo Ljub l jan ske ga zvo na, ni na po ve dal no be nih ra di kal ni h spre memb ure dni ške po li ti ke, to da iz le ta v l e to jo je v »po va bi lih na na roè bo« bolj ja sno obli ko v al. Iz li te rar ne re vi je je Ljub l jan ski Zvon pre o bl i ko va l v re vi jo za kul tur - na vpra ša nja. V pet em le tu svo je ga ure dn i ko va n ja, le ta 1927, je za pi sal: »Iz ka o sa re vo lu ci o nar nih po voj nih dni se da nes èim da lje ja sne je in raz loè ne je iz lo èa jo tr - dni in so li dni te me lj i, na ka te rih bo ne koè slo ne la kul - tu ra no ve ga èlo veš tva. In ten ziv no so de lo va nje pri iz - grad n ji teh te me ljev je no tra n ji po stu lat vseh tvor n ih du hov, ki se za ve da jo svo je od go vor no sti in svo je ga po slan stva. /.../ Vsak do se mo ra za ve da ti, da nje go va in nje go ve ga na ro da kul tu ra ne mo re bi ti ne ka izo li ra - na ne od go vor na pro vin ca, tem veè mo ra bi ti živ, opla ja - joè in oplo jen dro bec v ži vem ob èes tvu evrop skih insvet skih kul tur. /.../ Ljub ljan ski Zvon se za ve da svo je od go vor no sti; ve, da so vpra ša nja in pro ble mi so do - bnih kul tur nje go vi la stni pro ble mi in vpra š a nja; ve, da je nje go va dol žnost sto pi ti s te mi kul tu ra mi v naj o žji stik. Za ve da pa se tu di, da je kul tu ra vsa ke ga na ro da svo je vr sten in po se ben or ga ni zem, èi gar ko re ni ne se - ga jo v dav ni ne, èi gar sr ce utri plje v so do bno sti in ki z ve ja mi svo jih slu ten j ti plje v bo doè n ost.« Pri do bil je ši rok krog so de l av cev , iskal je rav no t e žje med pre iz ku š e nim in ek spe ri men t om, ni se ne kri tiè no nav du šil nad vsa ko no vos t jo, ni pa za vra èal no vo st i, ki so jih pri na ša l e evrop ske li te rar ne sme ri. Pri spev ki, ki jih je ob jav ljal, so iz fi lo zo fi je, li te rar ne zgo d o vi ne , et no - lo gi je , ge o gra fi je , glas be in li kov ne umet n o sti, naj ve è pa je se ve da ana liz so do bne ga slo ven s ke ga kul tu r ne - ga živ lje nja. Zvo n je v teh le tih spre me nil tu di svo jo zu - na njo po do bo. Ure dnik je ze lo pa zil na opre mo, t isk in vi dez re vi je, uve del je sli kov ne pri lo ge. Ure dni ško de lo je Al breht oprav ljal po leg re dne slu žbe in štu di ja. Za - hte va lo je m no go èa sa, za to se je dru go mo ra lo um ak - ni ti. V de set ih le tih ure ja nja se je i z ka zal kot s pre ten li - te rar ni or ga ni za tor , ki je z raz gl e da nos tjo, ob èut kom za je zik, za umet n ost us kla dil do sti k rat raz liè ne estet sk e po gle de v ko rist svo je ga me seè ni ka. Brez te žav se ve da ni šlo. Iz ohra nje ne ko re spon den ce so raz vi dne te ža v e z av tor ji, ki ni so v do go vor j e nih ro - kih po ši lja li gra di va, z iz pla èi li ho no rar jev vna prej ipd. Al breht ni b il sa mo ur e dnik, do sti krat je bil me n tor pr i - ha ja jo èi ge ne ra ci ji : Fran ce tu Bev ku, An to nu In go li èu, Mi šku Kra njc u ... La stni ca re vi je Ti skov na za dru ga je v po god bi ure dni ku za go t o vi la pro ste ro ke pri nje go vi po li ti ki, ven dar je z le - ti, po se bej, ko j e Al breht po se gel v raz pra vo o po gle dih na sl o ven stvo, tež ko pre na ša la smer, ki jo je za sto pal. Spor ob Žu pan èi èe vem èlan ku je pre ra sel v kri zo – Al - breht je le ta 1932 od sto pil. Sle di la je usta no vi tev no ve re vi je So do bnost sku p aj z Jo si pom Vid ma r jem, Fer dom 68 anivodogz anraretiL – evarpzaR Vošèilo Zvoneta Verstovška , urednika Albrehtovih zbranih pesmi Ko za kom, Slav kom Le bnom in Loj ze tom Ude tom . Po - tek spo ra, po gle de na po li ti k o, kul tur n o po li ti k o, li te ra - tu ro, umet nost, ure dni ško svo bo do je pred s ta vil v zbor - ni ku Kri za Ljub ljan ske ga Zvo na . Al breht ni ni ko li odre k el po mo è i pri ure ja nju ju bi lej nih zbor ni kov: ob pet de set let ni ci pe sni ka Oto na Žu pa n èi - èa, ob ju bi le ju sli kar ja Ja ko pi è a. Že po dr u gi sve tov ni voj ni je ure dil pe sni ški zbir ki in n a - pi sal sprem no b es ed o dve ma pe sni ko ma iste ge ne ra - ci je: To ne tu Se li škar ju in Igu Gru dn u. Or ga ni za tor -Usta nov ni èlan slo ven s ke ga penkl u ba -Usta no vi telj Druš tva knji že v nih pre va jal cev – pred - se dnik -Pod pred se dnik in pred se dnik druš t va pre va ja l cev Ju go sla vi je Po pr vi sve tov ni voj ni je na po li tiè ne m po dro èju na sta la Zve za na ro dov, knji žev ni ki pa so se le ta 1921 po ve za li v med na ro dno druš tvo PEN-Clu b (kra t i ca za Po - ets/Play wrigh ters, E di tors / Essayists, No ve lists, po slo - ven sko: pe sni ki, dra ma ti ki, za lož ni ki, ese ji sti, ro ma no - pi sci ) s se de žem v Lon do nu, v po sa mez nih dr ža vah pa z lo kal ni mi sre di šèi. V Ljub l ja ni so Pen-klu b usta no vi l i 1926. le ta na po bu d o ro ja k a dr. Jan ka La vri n a, pro fe - sor ja ru ske knji žev no s ti na uni ve r zi v Not ti n gha mu . Nje gov pr vi pred se dnik je bil Ot on Žu pan èiè, pod pred - se dnik dr. Izi dor Can kar, ta j nik pa dr. Fran ce Stel `e. Fran Al breht si je ži va hno do pi so val z dr. La vri nom, ki j e po skr bel za re gis tra ci jo klu ba v Lon do nu. Za mla d i PEN pa sta z ro ja k om ce lo na èr to va la sre èa n ja s pla ni n ar je - njem v Kam ni ku. Al breht je kot u sta nov ni èlan so de lo - val pri pri pra vah med na ro dne ga kon g re sa v Du brov n i - ku 1933 in s e ga tu di ude le žil. Po kon gre su je na Ble du go stil ne ka te re ude le žen ce, s ka te ri mi je ostal v pri ja - telj skih in stro kov nih sti kih še vr sto let ( An der - sen-Nexö, C. A. Scot to va). Pr vi po skus usta no vi tve sta nov sk e or ga n i za ci je , Druš - tva slo ven skih pi sa te ljev , se ga v le to 1862, de set let ka sne je pa je bi lo pod pred sed s tvom D. Tr ste nja ka tu - di usta nov lje no. Pri re di l o je Pre šer no vo slo ve s nost v Vr bi, na to pa za ra di po li tiè nih nas pro tij med èla ni za mr - lo. Po nov no je oži ve lo 188 5. Na men druš tva naj bi bi l pod pi ra t i slo ven s ke pi sa te lje in nji ho ve svoj ce. De nar naj bi zbi ra li s èla na ri no in da ro vi. Prav v le tu Al bre hto - ve ga roj stva, 1889. , je druš tvo v Ljub lj a ni po sta vi lo spo me nik Va len ti nu Vo dni ku, ka sne je pa še veè spo - min skih ploš è in na gro bni kov. Le ta 1915 je av stro-ogr - ska obl ast druš tvo ra z pu sti la. Le ta 1920 je bi lo obnov - lje no pod ime nom Druš tvo slo ven skih le po s lov cev , a se je kma l u pre i m e no va l o v Druš tvo slo ven skih knji - žev ni kov. Vse od na stan ka je v njem s o de lo val tu di Fran Al breht. Pro svet ne mu mi ni strs tvu v Be o gra du so po sla li proš nj o za de nar no po moè, ven dar ni so ni èe sa r do se gli. Od 19 26. le ta da lje je v okvi ru druš tva de lo val penklu b. Tik pre d dru go sve tov no voj no se je d ruš tvo tu di po li tiè no an ga ži ra lo, no vem bra 1944 pa je do bi lo vla dne ga skr bni ka. Še ena voj na vi hra je mi ni la in je se - ni 1945 so skli ca li iz re dni ob èni zbor, spre je li do pol nj e - na pra vi la ter iz vo li li nov od bor s pred s e dni kom Mi - škom Kra njcem. V ne kaj le tih je dru š tvo p o sta lo ne av - to nom ni del Zve ze knji žev ni kov Ju go s la vi je. Do kon gre - sa v Za gre bu 1949 je do se glo del no av to no mi jo, še le 1968 pa se je tu di for mal no pre i me no va l o v Druš t vo slo ven skih pi sa te ljev. Spr va so bi li èla ni druš tva tu di knji ž ev ni pre va jal ci, po - tem p a so 1 952 na p o bu do Fra na Al bre hta, ki je po stal pred se dnik, usta no vi li svo je druš t vo. Ime no va lo se je Druš t vo pre va ja l cev Slo ve ni je in je bi lo z druš t vi v re pu - bli kah in po kra ji n ah Ju go sla vi je v se sta vi Zve ze knji - žev nih pre va jal cev Ju go sla vi je. Že nje gov pr vi pred se - dnik, Fran Al breht, j e za èr tal na men druš tva: s pre da - va nji in ti skom skr be t i za stro kov no izo bra že va nj e pre - va jal cev, za ra ven pre vo do v in pre vo dn ih pro gra mov, za me nja v o med re pu bl i ka mi in s tu ji no, za so de l o va - nje z za lo žba mi, gle da li šèi in ra di o te le vi zi jo. Po memb - no po dro èje de lo va nja je bi lo tu di ure ja nje so ci al ne ga sta tu sa pre va jal cev. Pri vs em tem de lu je t vor no, èe - prav ne ze lo agre si v no, so de lo va l tu di Al breht. Za ra di ve èje pre gle dno st i smo po dro èja de lo va nja Fra - na Al bre hta ori sa l i lo èe no, èe prav je vsak da njik pe sni - ka, pre va jal c a, or ga n i za tor ja po te k al pov sem dru ga è e. Ra zmiš ljal je o po tre bah gle da li šèa, za to je o tem raz - prav ljal s sva kom Ot o nom, ta ga je opo zo ril na ne ko gle da li ško de lo in ga po pro sil za pre vod; i gral ci so m ed pre va ja njem mo gli vpli va ti na spre mem be. Pa po go vo - ri, sre èa nja, pi sma pri ja te ljev, ki so po to va li v tu ji no ali ži ve li tam, pi sma pri ja te ljev, raz tre se n ih po Slo ve n i ji in Ju go sla vi ji, do go vo ri o for ma l nem or ga ni zi ra nj u. Pa spet pre va ja nje , ure ja nje, po go vo ri z živ ljenj s ko so pot - ni co Ve ro , tu di pi sa te lji co, go sti te lji co, ki je zna la po - kram lja ti ... Pre ple ta n je za se bn e ga in dru žb e ne ga. Sa - mo v ta kem tvor nem oz ra èj u je mož no us tva ri ti ne kaj traj ne ga. 69 anivodogz anraretiL – evarpzaR Prešernova nagrada Al bre h to ve ob ja ve v knjiž ni obli ki: Po e zi ja: 1.Mysteria do lo ro sa, 1917 2.Pe smi živ lje nja, 1920 3.Pe smi, 1966 (iz bral in ure dil Z. Ver stov šek) Po sa m ez ne uglas be ne pe smi: 1.Slo ven ske pe smi, 1994 (CD) 2.Zbo rov s ka pe sm a ri ca za Slo ve n ce, 1995 (not no gra di vo) 3.Aka dem s ki pev s ki zbor Uni ver ze v Ljub l ja ni, 1996 (CD) 4.Sre bot nj ak, Alojz: Zbo rov s ke sklad be a ca pel la, 1998 (not no gra di vo) 5.Go bec, R a do van: Ta m na vr tu, 1999 (zv oè ni po - sne tek) 6.Tomc, Ma ti ja: Bi ba le ze, bi ba gre, 1999 (not no gra di vo) 7.Vrem šak, Ci ril: Tu ji glas. M o ški zbor, 2001 (not no gra di vo) Pro za: 1.Zad nj a prav da, 1934 Kri ti ka in ese ji stk a: 1.Od se vi èa sa, 1961 (z bral in ure dil Bo jan Štih) 2.Gle da li ške kri ti ke 1951–1960, 1973 (zbral in ure - dil Bo jan Štih) Ure dil: 1. Ju bi l ej ni zbor nik za pet de s et let ni co (O. Žu pan èi è), 1928 2. Kri za Ljub ljan ske ga Zvo n a, 1932 3. Kri v pla me nih, 1951 4. Se li škar, To ne: Pe smi in spe vi, 1951 5. Go lar, Cvet k o: Ja sne li va de, 1959 Pre vo di: A) Po e zi j a -Bez ruè, P etr: Šlez ke pe smi, 1919 -Go et he, Jo hann W.: Pe smi, 1950; pon. 1961, 1967, 1979 -Ma ja kov ski, Vla di mir: Pe smi, 1957 -Ril ke, Ra i ner M.: Pe sem o lju bez ni in smr ti kor ne ta Kriš to fa Ril ke ja, 1960 -Ko ne ski , Bla že: Ve zil ka = Ve zi lj a, 1966 -Go et he, Jo han n W.: Pe smi, Her ma n in Do ro te ja, 1966 -Svi ta nja: pe sniš tvo ljud ske re vo lu ci je Ju go sla vi je, 1982 -Go et he, Jo han n W.: Jo han n Wolfgan g Go et he, 2002 B) Pro za -Ba ar, Jin dr ich: Fa rov ška ku ha ri c a, 1921 -Vajansky : Le te èe sen ce, 1923 -Ham sun, Kn ut: Glad, 19 25 -Nan sen, Frid tjorf: V no èi in le du, 1928 -Je lu šiè, Mir ko: Ce zar , 1931 -Un dset, Si grid: Jenny, 1932 -Zweig, Ste fan: Jo žef Fo u che, 1932 -Zweig, Ste fan: Ma ri ja An to i net ta, 1933; pon. 1969-Stankoviæ, Bo ra: Ne èi sta kri, 1933; po na ti si 1950, 1976, 1992, 1995 -Stre u ve ls, Sti na: La ne na nji va, 1934 -Zweig, Ste fan: Ma ria Stu art, 1935 -An der sen-Ne xö: Si ro ta Sti na, 1936; po na ti sa 1948, 1977 -Ga gern, Fri e drich: Ljud st vo, 1937 -An der sen-Nexö: Pel le Osva ja lec, 1938 -Kovaè iæ, An te : V re gis tr a tu ri, 1949 -An der sen-Nexö: Otro š ka le ta, 1950 -Petrovi æ, Ve ljko: Pre pe li ca v ro ki in dru ge no ve le, 1951 -Domanoviæ, R a de: Zgod be in sa ti re, 1951 -Remarq ue, Eri ch Ma ria: Sla vo lok z ma ge, 1953 ; po - na tis 1966 -Æopiæ, Bran ko: Og nje no le to, 1955 -Vu èo, Alek sa n dar: Mr tve jav ke, 1959 -Gla e ser, Ernst : Blišè i n be da Nem cev, 1961 C) Pro za – ml a din ska -Rawlings, Mar jo rie: V po mla di živ lje nja, 1940; po - na ti sa 1975, 1983 D) Pro za – prav lji ce -Grimm, J. in W.: Pe pel ka, 1953; po na ti si 1957, 1967, 1969, 1982 1988 -Grimm, J. in W.: Rde èa ka pi ca, 1953; po na ti si 1959, 1964, 1966, 1968, 1970, 1973, 1976, 1982, 1990, 2002 -Grimm, J. in W.: Tr nu ljèi ca, 1954; po na ti si 1963, 1964, 1970, 1973, 1982, 2000 -Grimm, J. in W.: Žab ji kralj in d ru ge prav lji ce, 1954 -Grimm, J. in W.: Sne gu ljèi ca, 1956; po na ti si 1963, 1966, 1969, 1979, 1982, 2000 -Grimm, J. in W.: Prav lji ce, 1958 -Grimm, J. in W.: Bra tec in ses tri ca, 1969 -Grimm, J. in W.: Žab ji kralj in ž e lez ni Hen rik, 1969 -Grimm, J. in W.: Jan ko in Met ka, 1969, po na ti sa 1987, 1999 -Grimm, J. in W.: Mi zi ca, po gr ni se, 1969 -Grimm, J. in W.: Po gum ni kro ja èek, 1969, po na tis 1990 -Grimm, J . in W.: Rde èa ka pi ca, Tri pre di ce, 1969 -Grimm, J. in W.: Tr nu ljèi ca, Sreè ni An že, 1969 -Grimm, J. in W.: Vo lk in se dem ko zic, Kra lji èek, 1969 -Grimm, J. in W.: Grim mo ve prav lji ce, 1975, po na tis 1980 -Grimm, J. in W.: Kralj Droz go brad, 1980 -Grimm, J. in W.: Sn e ži ca in Ro ži ca, 1988 -Grimm, J. in W.: Zve z dni to lar ji, 1991 -Grimm , J. in W.: Volk i n se dem koz liè kov, 19 96 -Naj lep še prav l ji ce, 1972 -Ve li ki prav lji èar ji in nji ho ve prav lji ce, 2001 E) Dra ma ti ka -Ji ra s ek, Alo is: Oèe: dra ma v pet ih de ja njih , 1927 -Mrš tik, Alo is: Ma ri ša: dra ma v pet ih de ja njih, 1928 -So fo klej: Edip kralj. An ti go na, 1941 -Go et he, Jo hann W.: Ifi ge n i ja na Ta vri di: igra v pet ih de ja njih, 1950 -O’Ne ill, Eu ge ne: Strast po d bre sti: igr a v treh de ja - njih 70 anivodogz anraretiL – evarpzaR F) Kri ti ka in ese ji sti ka -Per cov , Vik tor: V. V. Ma ja kov s ki, 1949 -Be lin ski, Vis: Èlan ki in ese ji o knji ž ev no sti, 1950 -Me hri ng, Franz: Pri spev ki k zgo do vi ni knji žev no s ti, 1952 -De di jer , Vla di mir: Jo sip Broz Ti to: pri spev ki za živ lje - nje pis, 1953 Fran Al breht (1889–1963) Mar king t he ann iversary of h is de ath Summa ry The ar ti cle pre sents t he Kam nik ci ti zen Fran Al breht, a po et, a wri ter, b ut mainly a tran sla tor an d a cr i tic, who pas sed awa y on 11th Febru ary 1963 , fo ur de ca des ago. It is al most half a c entury sin ce Pro f. Zvo ne V er - stov šek pu blis he d ar ti cle s abo ut Albre ht’s li fe in Kam - ni ški zbor nik which in clu ded his own me mo ri es and a se lec t i on of previous ly un pu bli s hed po ems. The annivers ary is an opportu nity t o re flect on ce mo re on the im por tan ce of the man a nd to pre sent a somewh at ov er lo o ked ci ti zen of Kam nik to t he town’ s younger ge ne ra ti ons. The ar ti cle gi ves a short biogra phy a nd lo oks at so me are as of his li fe an d wo rk: poetr y, writin gs, tran sla ti - ons, cri ti c al revie ws, and or ga n i za ti o nal work. A full bibliograp hy of A lbreh t’s work is al so gi ven. Vi ri: 1. AL BREHT, Fran: Iz ne ob jav lje ne po e zi je. V: Kam ni š ki zbor n ik IX, 1963, str. 7–11. 2. AL BREH T, Fran: O b ju bi le ju. V: Kam ni š ki zbor nik V, 1959, str. 15–24. 3. AL BREHT, Fr an: Pe smi . Zbral in ure dil Zvo ne Ver stov šek. Ljub lja - na: DZS, 1966. 4. En ci klo pe di ja Slo ve ni je , zv. 1: A–Ca. Ljub lja na: MK, 1987. 5. En ci klo pe di ja Slo ve ni je : zv. 2: Ce–Ed. Ljub lja na: MK, 1988. 6. Iz bor pe smi, pro ze in èlan kov Fra na Al bre hta. V: Kam ni š ki zbor - nik V , 1959, str. 24–86. 7. Pet de set let Pre šer no vih na grad: 1947–199 6. Ljub lja na: Uprav - ni od bor Pre šer no ve ga skla da; Kranj: Go renj ski mu zej, 1996. 8. Slo ven ska knji žev nost, Ljub lja na: CZ, 1996. 9. VER STOV ŠEK, Zvo n e: Fran Al breht (ob se dem de set le t ni ci). V: Kam ni š ki zbor nik V, 1959, str. 7–15. 10. VER STOV ŠEK, Zvo ne: Fran Al breht in Ljub ljan ski Zvon. V: Kam - ni ški zbor nik IV, 1958, str. 201–223. 11. VER STO V ŠEK, Zvo ne: Ma nom Fra na Al bre hta. V: Kam ni ški zbor n ik IX, 1963, str. 3–7. 12. VER STOV ŠEK , Zvo ne: So ci al ne pe smi dru ge Al bre hto ve pe sni - ške zbir ke. V: Kam ni š ki zbor nik III, 1957, str. 186–196. 13. Za pu š èi na v Ro ko pi sn i zbir k i Na ro d ne in uni ve r zi tet ne knjiž n i ce v Ljub lja ni. 71 anivodogz anraretiL – evarpzaR Opomba: Fran Albr eht je bil v r ojstn i in kr stni l ist vpisan k ot Franèiše k Albrech t. Ko je pr ièel z objavami, se je p o opustitvi psevdonimov podpisal Fran Albreht; v 30. letih 20. stol., še bolj pa po drugi svetovni vojni, pa je uporab ljal poslovenjeno obliko priimka – Albreht, èeprav uradno priimk a ni spr emenil . V mrl iškem lis tu je zap isan k ot Franc Albrecht. Vse l iterar ne zgod ovine upor abljajo s lovensk o oblik o priim ka. 72 anivodogz anraretiL – evarpzaR Mar k o Le sar, ku stos mu zej sk i sve to va lec Me dob è in ski mu zej Kam nik Ob sto let ni c i roj st va slo ven ske ga sli kar ja Mi ha Ma le ša (1903–1987) Le ta 2003 sta se sl o ven ska ja v nost, pr ed vsem pa roj - stno me st o Kam nik spo mi nja la svo je ga ro ja ka sli kar ja Mi ha Ma le ša. V K am ni ku se je z vr sti lo veè raz stav. Z ve èjo spo mi n sko raz sta vo in ka ta lo gom, v ka te r em so ob jav lje na vsa Ma le še va de la, ki jih hra ni, pa ga je po - èa sti la tu di Mo de r na ga le ri ja v Ljub lja n i, naš osred nji mu zej so do bne umet no sti . Ze lo tež ko je na krat ko za o kro že no pred s ta vi ti de lo in živ lje nje te ga kam ni š ke ga ro ja ka , vé li ke ga slo ven ske - ga umet ni ka in kul tur ne ga de lav ca v naj šir šem smi slu be se de. Tu je le ne kaj ut rin kov, ne kaj skrom nih vr stic o Mi hu Ma le šu, s ka te ri m i ga že lim sa mo na krat ko pred - sta vi ti in obu di ti spo min nanj ob sto let ni ci roj stva. Pred veè kot dvaj s et i mi le ti, še v èa su sli ka r je ve ga živ - lje nja, je po sta l Kam nik bo ga tej š i za dra go ce no da ri lo: do bil je v p o sest in las t naj ve èji del nje go vih del. Na sta - la je Ma le še va ga le ri ja, ta ko ga le ri ja in pro stor za hra - nje nje nje go vih del in do ku men ta ci j e in pred vsem pro - stor za nji ho vo raz stav lja n je. Od te daj da lje sta nje go va ose bnost i n de lo še bolj p o ve za na s Ka m ni kom, od ko - der je pred st o le ti tu di iz šel. Lah ko re èe mo, da je s e daj Kam nik ti sti, ki s kr bi za t o, da s po min na t e ga po - memb ne ga Sl o ven ca ne bi u to nil v p o za bo, da j e v Kam ni ku, in to v naj o žjem sre di šèu, kraj, kje r so Ma le - še va de la ne sa mo shra nje na, am pak so ve s èas po - stav lje n a tu di na ogled v raz liè nih po sta vi tv ah in iz bo - ru. Spo min n anj pa se o hra nja tu di v iz da nih pu bli ka ci - jah, ve dno pa je nje go vo de lo na vo ljo za in te re s i ra ni jav no sti kot tu di dru gi m li kov nim usta no vam do ma in na tu jem, ki pre u è u je jo umet n ost 20. sto le tja na Slo - ven ske m. S tem ga le ri ja ši ri za ni ma n je za de lo in živ lje - nje Mi he Ma le ša, ob tem pa t u di ho te ali ne ho te pro - mo vi ra me sto Kam nik sá mo, ki ima ob vseh dru gih dra - go ce nih kul tu r nih spo me ni kih tu di to sre èo, da je la - stnik naj ve èje ga de la umet ni ko ve ga opu sa . Ma le š e va ga le ri ja bo svo je de lo še na da lje v a la s pred st a vi tva mi in štu di ja mi Ma le še ve g a ce lot n e ga opu sa in po sa miè - nih zvr sti, prav ta ko pa tu di nje go vih so pot ni ko v. Sku - ša la bo nje gov opus pred stav lja ti tu di na no ve , za ni m i - ve na èi ne, pred vsem pa ga še do pol ni ti s pre o sta lo do - ku men ta ci jo in pri do b i ti tu di èim veè nje go vih in z njim po ve za nih del in do ku men tov. Edi no v Kam ni ku si je da nes moè ogle da t i naj ob sež nej - ši del raz no vr stne ga opu sa Mi he Ma le ša, ki je v n a šem pro st o ru odi gra l pri bliž no ta ko po mem bno vlo go, ka kor sta jo de ni mo odi gr a la Ri hard Ja ko piè in Bo ži dar Ja kac. V mar si èem pa ju je ce lo pre ka šal. Bil je v eè pla stna ose bnost i n umet nik, ki se je ukva r jal s sli kar stvom, ri s - bo, gra fi ko in ilus tra ci jo, umet ni ško fo to g ra fi jo, iz da j a -telj stvom, umet no stno tr go v i no, po sli ka vo ke ra mi ke, s sli ka njem fre sk v cer kvah , ri sa njem os nut kov za s li ka - na ok na, obli ko v a njem knjiž ne opre me, pla ka tov , pro - spek tov, ška tel in ek sli bri sov p a še ka j bi lah ko naš te li. Bil je ena naj plo do vi tej ših ose bn o sti li kov n e ga živ lje - nja na Slo ve n skem. Kot iz ra zi ta in ko mu ni ka tiv na oseb nost pa se je d ru žil z dr u gi mi umet ni ki in usta nav - ljal tu di sku pi ne , naj bo lj zna n a je Èe tr ta ge ne ra ci ja – na sto pi la je le ta 1928, v a njo pa so bi li vklju èe ni za - greb ški in pra ški ab sol ven ti – usta no vil in ure jal je tu di Umet nost, pr vo slo ven sko re vi jo za so do bno umet nost na Slo ven skem, ure dni ko val pri re vi ji Ilus tra ci ja ter ne - na zad nj e so de l o val v Gor še t o vi za se bni ri sar ski šo li, ne kak šni pred ho dni ci da naš nje aka de mi j e za li kov no umet n ost v Ljub lj a ni. Pr ven s tvo, ti sto zgo do vin s ko in ti sto po svo ji ge ni al no - sti, gre go to vo Ma le še vi gra fi ki. Ob Jak cu je prav on ta - ko re koè iz niè us tva ril slo ven sko mo der no gra fi ko, jo raz vi jal in pri pe ljal do ne slu te ne ga moj strs tva in bil po - leg vse ga tu di njen naj moè nej ši za go vo r nik in po pu la ri - za tor. Pr vi pri na s je za èel iz da ja ti po èe škem zgle du tu - di gra fiè ne ma pe. Tež ko naj de mo umet ni ka, ki bi us - tvar jal no de lo v al na vseh kla siè n ih in dru gih sli kar skih po dro èj ih, ki bi upo ra b ljal to li ko te hni k, ne ka te r e od njih pa ce lo sam od kril in jih iz po pol nil. Ob B o ži dar ju Jak cu in dru gih je eden od usta no vi te l jev ljub ljan ske gra fiè ne šo le, poj ma, ki j e da nes v sve tu pri z na na kva li - te ta. Ver jet no bi rav no on mo ral pre vze t i me st o pro fe - sor ja na po voj ni usta nov lje ni aka de mi ji za li kov n o umet nost v Ljub lja ni, a so pri tem go to vo bolj vpli va li ide o l o ški kri te ri ji, ki so ta krat pre vl a do va li v slo ven ski stvar n o sti. 73 anivodogz antsontemU – evarpzaR Mi ha Ma leš le ta 1985 na otvo ri tvi fo to graf skih por tre - tov kul tur n ih de lav cev v Ma le še vi ga le ri ji v Kam ni ku (Fo to: Mir ko Kam biè) Še le na dru gem me stu, ta ko po šte vi lu del kot po po - me nu, je nje go vo sl i kar stvo v ožjem s mi slu, kar je ra - zum lji vo, s aj se je že kot štu dent v P ra gi for mi ral na gra fiè nem od del ku. Iz re dno za ni mi vo pa je to tu di za to, ker je i mel t a ko smi sel za li ni jo kot t u di za i z je men bar - vni svet, ki te me lji na pa ri škem fa u vi zmu in tu di na do - ma èi de di šèi ni ljud s ke in umet ni š ke us tvar ja l no sti . V nje go vi h sli kah od zva nj a jo ta ko na še panj s ke kon èni - ce, sli ke na ste klo , umet n ost ve sn a nov, Trat n i ko ve in Ko že lje ve ris be kot de la naj po mem bnej ši h sve tov nih us tvar jal cev Ma tis sa, Pi cas sa, Dufyja in dru gih. Prav to sta ti sta dva p o la, ki Ma le še vo umet nost do bro ka rak - te ri zi ra ta. Kljub svo ji sve tov ljan ski na ve z a no sti na za - ho dno e vrop ske vzo re se do ma èi de di šèi ni ni nik dar odre kel, kar mor da naj ve è kat opa ža mo rav no v sli kar - stvu, kjer se nje go va èi sta me lo di o z na li ni ja spa ja z bar vni m raz ko š jem. Bar v no sli kar stvo, nje go va olja, tem pe re, akva re li, fre sk e, sli ka n o ste klo in ke ra mi ka se ra z ra ste jo pra v v nje go vem zre lem ob dob ju, ko je tu - di v re sni ci nje go va plo do vi t ost raz de lje na na neš te to po dro èi j in de jav no sti , po tem pa sli kar stvo ob gra fi ki ni ko li ne pre ne ha in po me ni ta ko dru go po mem bno po - dro èje nje go ve ga de la in us tvar ja nja. Us tva ril je pre ko 1200 t a bel nih s lik, ki smo j ih za nje go vo sl i kar sko mo - no gra fi jo uspe l i evi den ti ra ti. Je eden red kih slo ven s kih sli ka r jev, ki je v do ma èe sli ka r stvo vne sel bar vni svet, sve ži no za ho dne Evro pe in este ti ko fran co s ke umet no - sti nas ploh, pro ti te da nji ve èi ni, ki se je ori en ti ra la na ger man ske vzo re. In eden red kih slo ven s kih sli ka r jev, ki tu di z iz bi ro barv , bar vne ha r mo ni je in s pre poz nav - no li ni jo ka že v svo jih sli kah sve tli, »son èni« zn a èaj, kar je ta ko red ko med na ši mi li kov n i mi umet ni k i. Èe prav je bis tvo nje go ve ga sli kar stva èus tve n a di men zi ja, pa to ni edi na pod la ga za do je ma nje nje go vih del. Ne ka te ri mu priz n a va jo tu di smi sel za mu zi k al nost (glas be ni ki) in pe sni ško li riè no st (pe sni k i in pi sa te lji). Z iz kuš nja m i za sred nj e e vrop s ki pro st or ne ko li ko dru ga è ne umet no - sti se je sre èal med š tu di jem v Pra gi, ka mor so se š e pred Za gre bo m ho di li šo lat slo ven sk i sli kar ji in ki par ji. Pra ga pa je bi la pred voj no eno naj bolj od pr tih mest , kjer so se vr sti le ta krat naj po mem bnej še raz sta ve fran co ske umet no sti. Po vr ni tvi je Ma le ša, ki je bil med vse mi iz Èe tr te ge ne ra ci je naj bolj ne mir na ose bnost, pre vzel svo bod nj a ški duh mo der ni zma , v ka te r em je znal po ve z a ti tu di naj bo lj nas pro tu jo è e si stil ne usme ri -tve. Ma le še vo sli kar stvo je iz jem no tu di za to, ker nje go - va sli kar ska de jav nost po go s to naj po pol ne j e ka že nje - gov ose bni sl og, v nj em je op a zen ta ko èut za li ni jo in vse, kar je s tem p o ve za no, kot t u di iz ra zit ba r vni s vet. Glav ne te me nje go ve ga sli ka r stva so že prej v gra fi ki uve ljav lje ni akt, po kra ji n a, naj po go ste je ljub ljan ski Ti - vo li, in šte vil na ti ho ži tja. Ma leš pa ne b i bil Ma leš, èe se ne bi bil po sku sil tu di v vseh d ru gih ta krat pri n as zna - nih mo ti v ih in te hni kah. Na ža los t so nje go ve po sli ka ve sa kral n ih pro sto rov do ma la uni èe ne (Hr va šk a). Oèit no je tu di pri tej de jav no sti spa jal svoj ose bni, lah ko re èe - mo bla gi mo der ni zem pred vsem s slo ven s ko sred nje - ve ško sli kar sko de di š èi no, ki jo je ta krat od kri v al zla sti kon se va tor Fran ce Stel`e. V vseh Ma le še vih de lih ta koj pre poz na mo »t i pi ko«, nj e gov ose bni sl og, ki je s t em tu - di nje gov pod pis. Sa mo po se bi je ra zum lji vo, da je b il tu di moj ster ris be, kot ka že, s o mu t a dar po lo ži le v zi bel ko že ro je ni ce, sam pa ga je vir tu oz no raz vil z n e u tru dnim de lom. Z ri - sar sko èr to je z ne na va dno ob èut l ji vos tjo za pi so va l utrin k e iz vsak da n a in sve ta la stnih mla do stn ih do ži ve - tij in li te ra tu r e, zla sti sa nja ve po do be svo je mla do sti in svo jih lju bez ni, ter us tva ril ne po za bne li ke mla dih de - klic, mla de ni èev in na ra ve v pri èa ko va nju po mla di , hre - pe ne nju. Tu di pri zo rom iz ve le me st ne ga živ lje nja se ni izo gi b al, to da ne opi su je jih z ek spre si o ni stiè no dra stiè - nos tjo, lju di ra zu me, a jih ne ob so ja. Tu di v t em se ka že nje go va hu ma ni stiè na sve tov no na zor s ka kom po nen - ta. Eden nje go vih naj ve èjih po klo n ov svo ji in na ši mla - do sti je zbir ka ris bic z na slo vom Rde èe lu è ke ali zgod - be o lju bez ni. Ob t em je ze lo ce nil tu di bar vo, ki se ni raz cve te l a sa mo na nje go vih oljih, tem pe rah , fre skah , sli ka nih ok nih, tem veè tu di na bar vnih gra fi kah, pred - vsem li to gra fi jah, ki s o že zgo daj p o pri ho du v do mo vi - no po sta le opa že ne pri ta krat ni kri ti ki, pred vs em pa na zanj iz jem n ih mo no ti pi jah, ki jih ima jo ne ka te ri ce lo za nje gov us tvar ja l ni vrh. Gle de na do vr še nost in sli ka r - sko iz po ve dno vlo go te te hni ke je Ma leš us tva ril ene ga od svo jih ne spor nih vr hov, v njih je iz po ve dal se be, slo - ven sko um et nost p a s t em obo ga til. V njih s o opaz ne vse ti ste kva li te te, ki Ma le še vo umet n ost dvi ga j o nad pov pre èje: na ve za va na evrop ski za hod (fa u vi zem), spro š èe no us tvar ja nje, lah kot nost in mu zi ka l nost , sin - te za gra fi ke in bar ve; iz njih spoz na va mo naj po g o ste je 74 anivodogz antsontemU – evarpzaR Mi ha Ma leš na raz sta v i Mla do st na do ba (1920–30) le - ta 1982 v Ma le še vi ga le ri j i v Kam ni ku (Fo to: Do ku men - ta ci ja Me do b èin ski mu ze j Kam nik ) Mi ha Ma leš z Em i li ja nom Cev cem le ta 1980 ob ot vo ri - tvi Ma le še ve ga le ri j e (Fo to: Do ku men ta c i ja Me dob èin - ski mu zej Kam nik) upo da b lja n i mo tiv ni svet: fi gu ra li ko, ži va li, cve tje , ti ho - ži tja, po kra ji ne, por tr e te (av to por tr e te), re li gi oz ne mo ti - ve in fol klor ni svet, do ma èe in ve le me st ne ve du te. Na - sta ja jo že v Pra gi, raz cve te jo pa se po dru gi sve tov ni voj ni v ci klu Ma ke do ni ja in v Jar dran sk ih mo ti vih. Èe - prav so mo no ti pi je sa mo maj hen del v ce lot nem sli ka r - je vem us tvar ja nju, iz njih do bro spoz na mo kva li te to in sin te zo ene naj bol j us tvar jal nih li kov nih ose bno st i na Slo ve n skem. Tu je na mreè zdru že val ta ko te hniè no plat g ra fi ke z ris - bo in svoj bar vni svet moè ne ga ko lo ri zma. Poz ne je, v tri de s et ih do pet de set ih le tih, je ze lo ce nil tu di bar vo, s ka te ro je ra do dar no osli ka val svo je pej sa že, ve du te, in - te ri e re in ve dno zno va sra me žl ji ve de kli ce, pla he fan - te, bo e me, oèar lji ve žen ske, zdaj kot ak te, dru giè ra fi ni - ra ne da me ali pa v zna è il nih no šah po sa mez nih na ro - dov. Ta ko ga ima m o tu di za pred ho dni ka slo ven ske ga bar vne ga re a li zma. Kljub raz liè nim mo ti vom, med ka - te ri mi je tu di kra ji na, pred vsem z veè sto upo do bi tva mi ljub ljan sk e ga Ti vo li ja, za ra di ka te rih ga je zna n i re a li - stiè ni sli kar in kam ni šk i ro jak Ivan Vav po tiè upra vi èe n o oz na èil kot sli ka jo èe g a pe sni ka, oz na ka se ga je upra - vi èe no pri je l a, pa lah ko re èe mo, ko gle da mo nje gov opus v ce lo ti in je že veè kot 16 let za klju èen, da je bi la te me lj na pri sp o do ba in obe nem nav dih v nje go vi us - tvar jal no st i pred vsem ero ti ka, to so v za èet ku pred - vsem ml a de de kli ce, ta ko mla de, kot je bi l v èa su šo la - nja v Pr a gi tu di sam, v z re lih le tih pa že bolj z re le mla - den ke in že ne, ki jih je ta ko kot H. Ma tis se po ve li èal v svo jem sli kar skem opu s u, poz ne je pa tu di po kra j i na in ti ho ži t je. V ce lo ti gle da no pa pre vla du je v nje go vem de - lu fi gu ra li ka, èlo ve š ka po do ba, ob tem ve lja po u da ri ti pred vsem šte vi l ne av to por t re te, manj pa je por tre tov , ti stih po na ro èi lu ni sli kal, saj se mu ni bi lo ni ko li tre ba udi nja ti za kruh, šte vil ni pa so por tre ti v gra fi ki, ob jav - lje ni v šte vil nih pu bli ka ci jah, ki so na sta li po sta rih upo - do bi tvah in tu di po fo to gra fi ji. Umet ni ška fo to gra fi ja je bi la ena od Ma le še vih lju bez - ni. Ohra nil je ce lo se ri jo por tre to v vé li kih kul tur nih de - lav cev in so do bni kov. Še da nes so to de la, ki ni ma jo sa mo do ku men tar ne vre dno sti, kar je Ma leš že ta krat spoz na l, tem v eè ka že jo li kov no pre fi nje ne ga us tvar jal - ca, ki je tu di to te hni ko znal upo rab lja ti na ume t ni ški na èin. Ma le š ev de lež v slo ven s ki kul tu ri ali bo lje re èe no v kul - tur ni po do bi slo ven stv a je ze lo ve lik. Že gra fi ka sa ma je na me nje na èim veè lju dem, skrat ka : je po sre do val ka idej, ki na j gre do med lju di. Tak je tu di nje gov mo tto že na za èet ku, ko je v uvo du k Rde èim luè kam z a pi sal: »Umet nost mo ra bi ti po pu lar na, pri sot na in ra zum lji va vsa ko mur – na j bo no tra nji poz drav d e lav cu, ko p ri de izmu èen iz to var ne, ali ura dni ku, ki zve èer ze ha v ka - var ni. V dnev nik, re vi jo, knj i go, v m a so mo ra da nes umet nost ! … Ne fra za ri t e o na va dnem èlo ve ku, èeš, da ne ra zu me umet no sti! Ta ka je na tu ra že od ve ko maj: nek do do ži vi veè, d ru gi manj, tre tji pa spl oh niè!« Lah ko re èe mo, da je ta mla do st ni ide a li zem po pol no ma ure - sni èil še le v tri de set ih le tih v šte vil nih bi bli o fil sk ih in dru gih knjiž nih iz da jah. Od tri de set ih let da lje pa Ma leš de lu je na dru gem kul - tur nem in li kov nem po dro èj u: v za lož ni š tvu. Odlo è i se tu di za pro mo ci jo svo jih del in del dru gih umet ni kov v raz liè n ih al bu mih, iz da pr vo gra fiè n o ma po pri nas po èe škem zgle du, svoj Gol nik, iz da ja t i zaè ne tu di pu bli ka - ci je s svo ji mi de li in de li dru gih umet ni kov. Ob tem pa tu di ure dn i ku je (ure dn ik re vi je Ilus tra ci ja) in je iz da ja - telj in ure dnik ter za lož nik Ume t no sti, pr ve re vi je za li - kov no umet nost p red dru go voj no pri na s, ki je iz ha ja la do le ta 1945 . Da je to l ah ko ure sni èe val, je ust a no vil tu di svo jo Bi bli o fil sko za lo žbo, ki je prav ta ko iz je m en po jav v na ši pred vo j ni knji go trž ni pro duk ci ji, ne sa mo za ra di iz da je dra go ce nih knjig , am pak tu di za ra di iz da - je pra vih » knjiž nih le po tic«, ki s o lah ko še da nes vzor slo ven ske mu knji go t rš tvu. Za ni miv po jav je že nje go va knji ž i ca ali li riè na ri sar ska pe sni tev Rde èe luè ke ali ri s be o lju bez ni, kar je bi la pri nas no vost. Ob t em je vre dno po no vi ti, da se je Mi ha Ma leš bolj kot dru gi po sve til pr ve mu in naj ve èje mu kla - si ku slo ven ske ga slov stva Fran ce tu Pre šer n u, saj je nje mu po sve èen del nje go ve ga ilus tra tor ske ga opu sa . Med po mem b ni mi slo ven sk i mi li kov n i mi us tvar jal ci men da Mi ha Ma leš ve lja za ti ste ga, ki je naj veè upo - dab ljal Pre šer n a. Za Ma le ša se je že te daj uve lja vi la oz - na ka, da je sli ka jo èi pe snik. Da pa je b i la Ma le šu po e zi - ja ze lo do ma èa, pri èa j o tu di nje go ve ilus tra ci j e, saj ve - lja za na še ga po me m bn e ga ilus tra tor ja knjiž nih del, ne na zad nje pa to iz pri èu j e jo tu di ne ka te re pe smi, ti ste pre ve de ne ali la stne, ki jih je o b jav ljal bo di si kot uvod 75 anivodogz antsontemU – evarpzaR Mi ha Ma leš z že no Ol go na otvo ri tvi raz sta ve Fo to graf - ski por tre ti kul tur nih de lav cev le ta 1985 (Fo to: Mir ko Kam biè) Mi ha Ma leš na otvo ri tvi raz sta ve For tu na ta Ber gan ta le ta 1979 na gra du Za pri ce. V os pre dju Emi li jan in Ani - ca Cevc. (Fo to: Do ku men ta c i ja Me dob èin ski mu zej Kam nik ) in ko men ta r k svo jim pu bli ka ci jam ob raz sta vah ali v svo ji re vi ji Umet no st. In ne na zad nje , ve dno je bil pri - ljub ljen tu di pri slo ven sk ih li te rar nih us tvar jal cih, saj je rad po to val in ži vel v du hov nem sve tu knjig in dru ge li - te ra tu re, pri l ju deh pa os ta ja pred vsem znan kot bi bli o - fil ski iz da ja telj knjig in ilus tra tor svo jih la stnih li kov n ih zgodb in ilus tra tor ne ka te r ih po mem bnih do ma èi h in tu jih kla si è nih del. Ta ko je bi la že pred tri de s et i mi le ti ob nje go vi re tro s pek ti v ni raz sta vi za pi sa na po memb - na oce na ne stor ja so do bne slo ven ske kri ti ke: »Ma leš ve lja ne sa mo kot u met nik, a m pak kot pi o nir izm ed na Slo ven skem naj bo lj upoš te va nih in pri ljub lje nih kul tur - nih ma ni fe sta cij, na mreè bi bli o fil sk ih knjiž nih iz daj /.../« (Zo ran Kr ži šnik). Ob Ma le š u si je ce la ge ne ra ci ja med voj na ma os tri la estet ski èut ob nje go vih iz vir n ih, igri vih ilus tra ci jah k Pre šer n u. Te ga de la na mre è ne mo re pri ka z a ti no be na raz sta va, saj je Ma le še va osve - šèe val n a vlo ga ne i zmer lji va. Po Ma le še vih upo do bi - tvah slo ven skih po mem bnih mož s i je s lo ven ski rod ned vom no kre pil tu di slo ven sko na ro dno za ves t in spoz na val po do be por tr e tov po mem bni h slo ven skih ve li ka nov. Prav M a leš je p ri nas med p r vi mi po èe škem zgle du iz - dal ci kliè ne ma pe gra fik, ne ka te re pa je ce lo po ve zal v nu me ri ra ne knjiž ne iz da je in nam oskr bel pr ve umet ni - ške bi bli o fil ske iz da j e, ki so da nes že ve li ka red kost . Ma le še vo ilus tra tor sko de lo je uti ra lo pot slo ven ski ilus tra ci ji, nje go va gra fiè n a na dar je n ost z nje go vo kul ti - vi ra no ka li gra fi jo, us tvar jal no fan ta zi jo in de ko ra tiv - nos tj o, poz ne je zdru že na s pi sa no bar vi tos tjo, ga uvr - šèa med naj po mem bnej še slo ven s ke ilus tra tor je. To pa ni zg olj za to, ke r se j e uve lja vil pred vsem kot gra fik, am pak je po svo ji na ra vi v re sni ci bil »sli ka jo èi pe snik«. To nje go vo nag nje nje k ilus tra ci ji pe sni ških del pa je po ve z a no tu di z la stnim pe sni škim us tvar ja njem, saj je ve dno rad n a pi sal kak šno pe sem ali jo p re va jal, lju bil je slo ven ske kla si ke, slo ven sko na ro dno us tvar jal nos t in tu je kla si ke. Èe hi ga ima jo ta ko r e koè za svo je ga, ker ve lja nje go va knji ga Maj, ilus tra ci ja pe sni tve nji ho ve ga naj ve èje ga pe sni ka K. H. Ma che, po pra vi ci za naj lep š e ilus tri ra no knji go te ga av tor ja. Mor da je eden od nje go - vih vr hov v ilus tra ci ji tu di knji ga Slo ven skih na ro d nih prav ljic.O Mi hi Ma le šu so pi sa li, in to po zi tiv n o in afir ma tiv no , vsi naj po me m bne j ši slo ven sk i li kov n i kri ti ki in umet no - stni zgo do vi na r ji. Le ma lok do je za ra d i ide o l o ških me ril oce nje val Ma le š e vo de lo ne ga tiv no (To ne Se li š kar), ali pa se mu je zdel Ma le šev opus pre lah ko ten, al i pa je me nil, da je M a leš znal v e dno sam po skr be ti za pro mo - ci jo. Tu di to je, gle da no zgo do vin s ko, ena od nje go vi h ne spor nih kva li t et mo der ne ga umet ni ka, ki jih te daj slo ven ska u met nost š e ni poz na la. O njem so pi sa li v vseh po mem bnej ših mo no gra f i jah o slo ven skem sli - kar stvu pred voj no in po nje j. V n jih je opus Mi ha Ma le - ša ve dno na šel že pred dru go voj no ne spor no me sto. Prav ta ko tu di po v oj ni in la h ko re èe mo tu di po nj e go vi smr ti. Že n aš te ta ugle dna im e na nam lah ko o tem mar - si kaj po ve do: m ed nji mi so bi li naj prej ne stor slo ven - ske umet no stne zgo do vi ne in vo dil ni kri tik pred voj no Fran ce Stel`e, et no gra f in zgo do vi na r Raj ko Lo žar, kam - ni ški ro jak aka de mik Emi li jan Cevc, Fran Ši ja nec, Špel - ca Èo piè , uni ver z i tet ni pro fe so r ji Sta ne Mi kuž, Luc Me - na še, Mi r ko Ju ter šek, Mi l èek Ko melj in dru gi. Za nje go - vo uve ljav lja nje v tež kih èa sih po dru gi voj ni, ki je n a Ma le še vo umet ni ško sve ži no in svo bo do gle da la s svo - jo ide o lo š ko oži no, se sme mo za hva li ti pred vs em Zo ra - nu Kr ži šni ku, te da nje mu di rek tor ju Mo der ne ga le ri je v Ljub lja ni, in dr u gim pi scem, ki so Ma le ša pra vi èas pod - pr li, da je bil l ah ko umet nik še veè de set le tij z ne zmanj - ša no mo èjo pri so ten na slo ven ski li kov ni sce ni. Z Ma le - šem pa s e je slo ven ska umet nost la h ko pred stav lja la tu di zu naj do mo vi ne. Ma leš je bi l na mreè eden red kih umet ni kov, ki se ga ni do tak ni l »za u ka za ni « so ci a li stiè - ni re a li zem. Pod Kr ži š ni ko vim vod st vom je Ma leš do ži - vel tu di pr vo re tro spek tiv no raz sta vo le ta 1974, kma lu na to pa je bil nje go v us tvar jal ni pri spe vek tu di na ci o - nal no ovre d no ten s Pre šer no vo na gr a do in na gr a do me sta Kam nik . Av tor jev, ki so pi sa li in sku ša li za je ti nje gov umet ni ški opus ob šte vil nih raz sta vah, èez 300 jih je bi lo, so šte vil ni, bi bli o g ra fi ja je do sto pn a v nje go vi do ku men ta ci ji v Kam ni ku. Po od pr tju ga le ri je v Kam ni ku so ve èi n o raz stav pri pra - vi li upra va in skr bn i ki ga le ri je, ki Ma le še vo de lo ne sa - mo stro kov no ob de lu je jo in ga pro mo vi ra jo s èim kva li - tet nej ši mi pu bli ka ci ja mi, am pak nje go vo de lo pred - stav lja jo tu di dru god po Slo ve ni ji , Ma le š e va de la po so - ja jo za ob èa sne raz sta ve do ma in na tu je. Raz stav na de jav nost Ma le š e ve ga le ri je je to rej sa mo ena nje na plat, ti sta naj bolj vi dna in opa že na. V zad njem èa su v njej po te ka jo tu di spe ci a l na pe da go ška vod stv a in de - lav ni ce z ime nom Ma le šev otro š ki li kov ni sa lon. Ta ko lah ko mir no re èe mo, da je živ lje nje Ma le š e ve ga le ri je tu di po da ljša no živ lje nje Mi he Ma le ša kot umet ni k a v da naš njem slo ven s kem pro sto ru in s tem se ve da tu di pro mo ci ja me sta Kam nik in oko li ce, kjer je umet nik pred sto le ti za gle dal luè sve ta. Ob te m pa Ma le še va ga le ri ja se ve da ne za ne mar ja ra zi sk av in pred sta vi te v nje go vih so do b ni kov. De lo Mi he Ma le ša pa je ver jet n o naj bol j uve ljav lje no od vseh mo der nih umet ni kov, ro je - nih v Kam ni ku in oko li ci. S tem se ve da ne ka že prez re ti dru gih us tvar jal cev, ki so za ra di raz nih ne u go dnih oko - li šèin osta li manj zn a ni in o pa že ni v slo ven skem pro - sto ru in še èa ka jo na pri mer no pred sta v i tev in pro mo - ci jo. Ma le še va ga le ri ja z nje go vo do na ci jo je lah ko tu di za šèit na znaè ka in pri me ren okvir za na dalj nj e de lo te usta no ve v okvi r u kam n i ške ga mu ze ja. 76 anivodogz antsontemU – evarpzaR Mi ha Ma leš na raz sta vi svo je ga sli kar stva v raz sta vi - šèu Ve ro ni ka le ta 1977 (Fo to: Do ku men ta ci ja Me dob èin ski mu zej Kam nik) Z Mi hom Ma le šem sem s e sre èe val ob kon cu nje go ve - ga živ lje nja, ko je klj ub st a ro sti in bo lez ni še v e dno ka - zal za ni ma nje za umet nost. V ne iz bri s ni spo mi n so se mi vt i sni le be se de, ko s em st i kal p o zbir kah v nj e go - vem ate lje ju, med tem ko je on po le ža va l v spre jem ni ci pod svo jo sli ko Po mlad v Ti vo li ju: »Kaj ste pa na šli?« je vpra šal, ko je ne pri èa ko va no vstal in pri ko ra kal v ate - lje. Od za èu de nja mu ni sem znal od go vo ri ti. Da nes bi mu lah ko. Ma le še va umet nost im a veè o bra zov in veè po me nov, nje go vo de lo in de jav no sti so ta ko bo ga t e in raz no li ke, da jih ve lja še do kra ja spoz na ti in s te m še bolj ra zu m e ti slo ven sko li kov no pre te klos t, ka te r e po - mem ben èlen je in bo ost al ka m ni ški ro jak u met nik Mi - ha Ma leš. Svo je živ lje nje in do živ lja n je sve ta je vti snil v svo ja de la, v slo ven sko kul tu ro in bil v njej ne pre ne ho - ma pri so ten veè kot šes t de set let. Brez Mi ha Ma le ša bi bi li slo ven ska umet no st in kul tu ra mno go si ro ma š nej ši , slo ven ska gra fi ka ne bi bi la ta ko raz šir je na , sli kar stvo bolj eno liè no, brez ga le ri je in bo - ga te ga da ri la Kam ni ku bi bil Kam ni k ne rav no re ven , a mno go manj pre p oz na v en in za ni miv.The 10 0th an niversar y of the bir th of th e Slo ve ne pa in ter Mi ha Ma leš (1903–1987) Summa ry This ar ti cle w ritten to mar k the 1 00th an niversary o f the birt h of the wel l-known pa in ter and cul tu ral worker Mi ha Ma leš , a ci ti zen of Kam nik, ad dres s ed the sig ni fi - can ce of this cre a ti ve personal ity to Slo ve ne art and cul tu re while p re sen ting an im por tant ra n ge of his ac ti - vi ti es and the ir me a ning for Slo ve ne vi su al art and cul - tu re in the fu ll sen se of th e word. At the s a me ti me it em pha si ses t hat mos t of his works ha ve be en kept in the town of Ka m nik. It al so st res ses t he im por tan ce of the autho r’s pre ci o us do na ti on to the to wn, as i t may con tri bu te and ma ke the town even mo re re cog ni sa bl e and at trac ti ve in th e sphe res of vi su al art and c ul tu re. 77 anivodogz antsontemU – evarpzaR 78 anivodogz antsontemU – evarpzaR Du šan Li po vec, aka dem sk i sli kar in li kov ni pu bli cist Can k ar je va ce sta 7 Kam nik Ma le še ve upo do bi tve Pre šer na in nje go vih pe sni tev Slo ven ci vèa si h že kar bo le stno išèe mo av ten t iè no po - do bo na še g a ve li ke ga pe sni ka. Žal se od na no vo »od - kri tih « por tr e tov Pre še r na no ben ni po tr d il kot av ten ti - èen, z go to v os tjo da ti ran v èas pe sni ko ve ga živ lje nja . Ta ko je ver jet no vsa ko iska nje »pra v e« Pre šer no ve vi - zu al ne po do be prej ko sle j ja lo vo, ker s e po et ver jet no ni ko li ni dal por tre ti ra ti. Pre šer no ve po do be, nje go ve - ga živ lje nja in ilus tra cij nje go vih pe smi so se lo te va li sko raj vsi vi dnej ši slo ven sk i li kov n i us tvar jal ci, ne ka te - ri z bolj , dru gi z ma nj sreè no ro ko, od Gol den ste i na pre - ko ve sn a nov in ek sp re si o ni sto v vse v da naš nji èas. Med slo ven sk i mi li kov n i mi umet ni k i so Pre šer n a, nje - go vo živ lje nj e in de lo naj veè krat upo dab l ja li: odliè ni sa - ti riè ni ri sar Hin ko Smre k ar, et no ro man tiè ni Mak sim Ga spa ri in vir tu oz ni por tr e tist Bo ži dar Ja kac. Ome n i mo vsaj še ek spre si o ni stiè ne ga ri sar ja Fra n a Trat ni k a, iz - bor ne ga gra fi k a El ka Ju sti na in sa lon sk e ga por tre ti sta Iva na Vav po ti è a. Vsi naš te ti so upo dab lja li to te ma ti ko v bolj al i manj ne pro ble ma tiè nem, ker gre za pe sni ka, re ci mo po e tiè nem re a li zmu . Eden red kih, ki je v svo - jem kar za jet nem pre šer nov skem opu su pre se gel aka - dem ski re a li zem, še po se bno v ilus tra ci j ah k Pre šer no - vim pe smim, je bil sli kar in g ra fik Mi ha Ma leš. Po svo je je za ni mi v po do ben za èe t ek živ ljenj s ke po ti pe sni ka in s li kar ja. Prav t a ko kot Fra n ce v Vr bi, le pri - bliž no sto le tje za njim , se je Mi ha Ma leš ro dil v kmeè ki dru ži ni na Go renj skem – na Je ra no vem pri Kam ni ku. Prav ta ko je »uka že lja« pe lja la oba ume t ni ka na štu dij v tu ji no: Pre šer na na D u naj, Ma le ša v Pra go. Po ko n èa - nem štu di ju sta se oba usta li la v Ljub lja ni, kje r so n a - sta la nju na naj bo ljša umet ni ška de la. Ma leš je sko raj vse živ lje nje, ra zen otroš tva in štu den t skih let, pre ži vel v Ljub lja ni, kjer je na stal nje gov ob šir ni sli kar ski in gra - fiè ni opus. Na Ljub lja n o je ve za n a tu di nje go va za lož ni - ška, iz da ja te lj ska, pu bli ci stiè na in dru ga kul tur na de - jav nost. T a ko je v L jub lja ni med dru gim iz da jal pr vo slo - ven sko re vi jo o li kov ni umet no sti Umet nost in iz dal šte - vil ne bi bli o fil ske knjiž ne iz da j e. Še po se bno je bil sli kar in gra fik na ve zan n a Pre šer na, saj so po z na ne m no ge Ma le še ve ilus tra ci je, gra fi ke in bi bli o fil sk e iz da je na te - me Pre šer no vih pe smi. Ver jet no je naj st a rej ša Ma le š e va upo do bi tev Fran ce ta Pre šer na bar vni le so rez iz le ta 1922, ki ka že pe sni ka v po pol nem pro fi lu. Za ra di oèit ne po do bno st i mu je za pre dl o go ver je t no slu ži la ski ca s svin èni kom Ma tev ža Lan gu sa iz oko li le ta 1826, ki je bi la le ta 1900 po mo to - ma raz gla še na za Pr e šer nov p or tret. Ma leš je en ak le - so rez, to kra t v èr no-be li iz ved bi , pri lo žil kot sig ni ra ni roè ni od tis svo ji knji ž i ci – bi bli o fil sk i iz da ji Slav ni Slo - ven ci 1754–1808, v ka te ri je zbral 16 le so re zov slav - nih s lo ven skih mož. V knji ži ci je š e ena le so rez na po do - ba pe sni ka, ki je to kra t upo dob l jen fron ta l no. Ze lo po -do ben, sko raj iden ti èen, ven dar ne ko li ko ve èji je le - sorez s pe sni ko vo po do bo v Ma le še v i bi bli o fil ski iz da j i Slav ni Slo ven ci, ki je iz šla le ta 1938 v 195 oš te vil èe nih iz vo di h in vse bu je 87 iz vir nih le so re zov. V tej upo do bi - tvi se je sli kar oèit no zgle do val p ri zna me ni tem Gol den - ste i no vem oljnem por tre tu F. Pre šer na iz le ta 1850. Mi ha Ma leš je v èr no-be li gra fi ki, ver jet n o gre za li no re z /gra v u ra v vi so kem ti sku/, upo do bi l po e ta še le ta 1939 in 1940. V pr vem pri me ru gre za por tret, gle dan fron tal no od spre daj, v dru gem pa za pol pro fil. Oba krat je pe sni kov obraz p o dan z odl oè ni mi, že kar v ir tu oz ni - mi ri sar ski mi po te za mi in ga pred stav lja do kaj »re a li - stiè no « kot le pe g a, mar k an tn e ga mo ža – ide al n e ga po - e ta. Poz n a na in v Ma le še vi mo n o gra fi ji re pro du ci ra n a je še o ljna sli ka Pe snik iz le ta 1940, k i pred stav lja v ne - ko li ko ro man tiè nem re a li zmu Pre šer na z li stom pa pir ja pred se boj in pe re s om v ro ki. Po do ba je bi la na tis nje na še na va bi lu za li kov no raz sta vo Mi ha Ma leš – Pre šer - no vi so do bni ki , ob za klj uè ku Pre šer no ve ga le ta 2000, v fe bru ar ju 2001 v Ga le ri ji Mi he Ma le ša v Kam ni k u. Mor da je naj bolj su ge s ti ven Ma le š ev por tret Pre šer na ris ba iz le ta 1948, ki naj b i pred stav ljal se dem in dvaj - set let ne ga pe sni ka kot ele gan tne ga , apo lo niè ne ga in me lan ho li è ne ga mla de ni èa , pra vo ute le še nje ro man - tiè ne ga umet ni ka. Po se bn a ku ri o zi te ta je Ma le šev osnu t ek ali pre dl o ga za ko lek Drav ske ba no vi ne iz le ta 1939, na ka te rem je le so rez na po do ba F. Pre šer na iz knji ge Slav ni Slo ven ci. Mi ha Ma leš je ne kaj krat ilus tri ral Pre šer n o ve pe sni tve, ki jih je na va dn o ob ja vil v svo jih bi bli o fil sk ih knjiž nih iz - da jah. To so lir ske, po et s ke in sim bo l i stiè ne ris be ali 79 anivodogz antsontemU – evarpzaR gra fi ke, ki po kva li t e ti da leè pre se ga jo so èa sne ilus tra - ci je k Pre šer no vim pe smim. Gra fik je le ta 1937 v te hni ki li no re za ilus tri ral Pre šer - nov So net ni ve nec, le ta 1940 pa pe sem De kle tom in pe sni tev Stru nam. Le ta 1941 je iz šla v Ma le š e vi bi bli o - fil ski za lo žbi knji ži c a Fran ce Pre še ren – Pod ok nom, ki vse bu j e po leg dru gih li kov nih av tor j ev tu di dva Ma le š e - va li no re za in nje go vo ris bo na na slov ni ci. Med upo do b i tva mi pe sni ko ve ga živ lje nja ome n i mo vsaj ris bo šest najst let ne Pri mi èe ve Ju li je iz le ta 1948, ki nam ka že Pre šer no vo mu zo v vsej ma le šev s ki vir tu - oz no sti v upo da b lja nju krh ke le po t e mla dih de klet . Ju li - jo je s li kar up o do bil še le ta 1937 in t a sli ka je i z šla kot bar vna pri lo ga k bi bli o fil ski iz da j i So net ni ve nec z iz vir - ni mi li no re zi. Poz n a na je tu di Ma le še va oljna sli ka Ju li - je iz le ta 1940. Ome ni ti ve lja vsaj še oljno sli ko iz le ta 1948 z n a slo - vom Sla vi stka v Vr bi, ki za klju èu je Ki dri èev Pre šer nov al bum, iz dan le ta 1949. De lo je bi lo na sli k a no ver je t no kot na ro èi lo ali vsaj všeè no ta krat nim obla stem v ta - krat še stro go za po ve da nem soc re a li stiè nem sti lu. V oza dju sli ke je vi dna Pre šer no va roj stna hi ša, ki jo je Ma leš upo do bi l tu di kot sa mo stoj no oljno po do bo.Ma leš’ de pic t i ons of Pre še r en and his po ems Summa ry The po et Fran ce Pre še ren probably ne ver sat for his own por tra it. Every at tempt to find an aut hen tic po r tra - it from his li fe has fa i led. Al most ev ery gr e at Slo ve ni an ar tist sin ce has at tem pte d to cre a te his por tr a it, the style of which has cen tred aro und a kind of po e ti cal re - a lism. However, t he pa in ter and grap hic Mi ha Ma leš s ur pas - sed this ac a de mic r e a lism, partic ularly in his il lus tra ti - ons of Prešeren’s poetry. He de pic ted the p o et at dif fe - rent ages and in dif fe rent en vi ron ments on many oc ca - si ons. Ma leš’ il lus tra ti o ns of Preše ren’s po ems com pri - se the drawings and grap hics, the qua lity of which s ur - pas ses the contempo rary il lus tra ti o ns of ot her ar tists. 80 anivodogz antsontemU – evarpzaR Mag. An dre ja Er žen Jav ni sk lad RS za k ul tu rne dej avnosti Obm oèna izp ostava Kam nik Ja plj e va 2 Kam nik Sve te že ne An de ške Uvod Pri pre u èe va nju zgo do vi ne gro fov An de ških ve dno zno - va na le t i mo na po dat ke, ki ume š èa jo rod bi no v sam vrh evrop ske ga do ga ja nja vi so ke ga sred nje ga ve ka. Obe nem pa nas raz ve se l ju je jo dej stv a o nji ho vi te sni po ve za no sti s Kam ni kom . V pre te klih le tih, ko smo sto - pi li na pot od kri va nja nam do tlej ne zna ne kam ni ške pre te klo s ti, si raz sež no sti vpli va An de ški h ta ko na svet no kot na ce r kve no do ga ja nje ob kon cu 12. t er za - èet ku 13. st o le tja ni smo pred stav lja li. Ko pa s e ob pre - bi ra nj u zgo do vi ne evrop s ke ga pro st o ra ve dno zno va sre èu je m o s ka te rim izmed èla nov slav ne ba var s ke ple mi š ke rod bi ne, nas lah ko ute me l je no pre ve va ob - èu tek po no sa, da sm o bi li tu di Kam ni èa ni z njo te sno po ve za n i. Pri ho du An de ških v Kam nik in nji ho ve m vla da nju Kranj ski s S ta re ga gra du je bi lo po sve èe nih že kar ne - kaj s tro kov nih èl an kov, zdru že nih v zbor nik o tej ple mi - ški rod bi ni 1 ali ob jav lje n ih v pre te klih Kam ni ških zbor - ni kih. 2 Pri spev ki so bi li te ma t sko ve za ni pred v sem na nji ho vo sv et no oblas t v na ših kra jih, manj p a je bi lo go - vo ra o vp li vu An de ških na raz voj do ga janj v Cer kvi. V zbor ni ku pri spev kov s sim p o zi ja o po mem bno s ti An de - ških je dr. M. Smo lik3 si cer pred st a vil an de ške sve te in bla že ne, a nji hov vpliv na cer kve no zgo do vi no kot tu di na raz voj na ših kra je v je mno go pl a sten in za to r ej za go - to vo za slu ži po se bno obrav na vo. V tem pri spev ku je po se bna po zor nost na me nje na pred vsem sve ti m in bla že nim že nam an de ške ga ro du. S svo jim de lom in živ lje nje m so za pu sti le ne iz bri sen pe èat v evrop ski zgo do vi ni, z ne se biè nim de lom po ma - ga le ubo gi m in bol nim, usta nav lja le sa mo sta ne ter si ta ko za slu ži le svet ni šk i na ziv. Ob ses trah, sve ti Hed vi k i in bla že n i Ma til di, bo ve èji del po zo r no sti na me n jen nju ni ne èa k i nji, sve ti Eli za be ti, za vet ni c i Fran è i ško ve ga svet ne ga re da, z njo pa s ta te sno po ve za ni še dve s ve ti že ni 13. sto le tja – sv. N e ža Pra ška in sv. Kla ra. An de ški in Kam ni k O an de š ki pri do bi tvi po se s ti na Kranj s kem je bi lo, kot ome nje no, že mno go za pi s a ne ga. Ven dar se na za èet - ku pri spev ka o nji ho vi vpliv no sti na po tek cer kve n e zgo do vi ne v za èet ku 13. sto le tja ne mo re mo izog ni t i ne ka te r im dej stvom, ki nas bo do pri pe lja la k bo ljš e mu ra zu me va nju zgo do vi n e ti ste ga èa sa oz. an de ške pri - sot no sti na na ših tleh. Kranj ska in is tr ska ve ja An de ških gro fov se je v slo ven - ske de že le s svo je ga ma tiè ne ga gra du An dechs na juž nem Ba var s kem raz ši ri l a v dru gi po lo vi ci 12. sto le - tja z že ni tvi jo Ber tol da II.4 s So fi jo iz ro du kra nj skih in istr skih mej nih gro fov Weimar-Orl amünde. Po izu mr tju te di na st i je v mo ški èr ti so An de ški pre vze li po lo vi conje nih te ri to ri al nih go spo stev na Go ren j skem in No - tranj skem; že Ber told II. (+1151) s e ime nu je tu di po Kam ni ku (co mes de Sta in) in se s t em ime nom v le tih med 1143 in 1147 tu di pod pi su je na li sti ne. Nje gov sin Ber told III. (+1188) je do bil od oglej ske ga pa tri ar ha fun k ci jo de že l ne ga upra vi te lja (na m e stni k a no m i nal - ne ga no sil ca fun kci je mej ne ga gro fa), vnuk Ber told IV. (+1204) pa je le ta 1173 po stal tu di istr ski mej ni grof in si po se ve r o za ho dni Is tri (Me ra ni ja, ki so jo že ko nec 11. sto le tja osvo ji li kra ji šni ški Weimar-Orlamün de) na - del na slov voj vo da Me ran ski (dux Me ra nen sis ). Z ura - dni mi fev di in tu di na dru ge na èi ne se je po sest di na sti - je pre cej raz ši ri la, pred vsem v za èet ku 12. sto le t ja z že - ni tvi jo Hen ri k a (+1228) z de di n jo vse ga ve li ke ga viš - nje gor s ke ga te ri to ri a l ne ga go spos tva, Zo fi jo Viš nj e gor - sko. Pr av v ge ne ra ci ji otrok Ber tol da IV. s o se ze lo raz - ši ri li vpliv in zve ze di na sti je, pred vsem z uspe šni mi po - ro ka mi na fran co s kem in ogr skem dvo ru. Po leg Hen ri - ka, ki je b il mej ni gro f v Is tri in de žel ni upra vi telj kranj - ski, Ber tol da V., d o 1218 na d ško fa v K a lo èi na O gr - skem in na to oglej ske ga pa tri ar ha, in Ek ber ta , bam - ber ške g a ško fa z ve li ki mi po ses tvi tu di na Ko ro škem , je še vr sta dru gih nje go vih otrok pri šla v naj vi šje di na - stiè ne kro ge v Evro pi. Ko je bil le ta 1208 grof Hen rik osum ljen so de lo va nja pri umo ru kra lja Fi li pa Sta u fov sk e ga, je bi la prav v èa - su, ko si j e 1209 p ri do bil viš nje gor ska p o ses tva na Do - lenj s kem, raz gl a še na raz sod ba de žel nih kne zov, po ka te ri je iz gu bil vse dr žav ne fev de in fun kci je, med dru - gim tu di kra ji šniš tvo v Is tri. Nje go va moè n a Kranj - skem, o pr ta na alo di al na po ses tva, pa je osta la ne o - ma ja na, kljub tež njam oglej sk e ga pa tri ar ha je bil še ve - dno de jan ski go spo dar. Spor med oglej ski m pa tri ar - hom in H en ri kom pa s e je kon èal, ko je Ber told V. (+1251) po stal oglej ski pa tri arh. Hen rik je umrl brez otrok, ve èi na nje go ve de di šèi ne je za to pre šla v ro ke ne èa ki nje Ne že Kam ni ške (+1262), ki je s svo ji m i mo - ži tva mi, naj pr ej s Fri de ri kom Ba ben ber ža nom (1229) in na to z Ul ri kom Span he im skim (1248) pre cej vpli va la na raz ple te di na stiè nih bo jev za oblas t nad Kr anj sko. Mo ška li ni ja rod b i ne je izu mr la s smr tjo oglej ske ga pa - tri ar ha Ber tol da V. S svo jo pr vo po ro ko je Ne ža pri ne s la Ba ben ber ža nu z do to sko ra j vso an de š ko-viš nje gor s ko de di š èi no in za - to se je Fri de rik le ta 1232 za èel na slav lja ti z do mi nus Car ni o l ae, go spod Kranj s ke, kar pri èa o po mem bno s ti an de ških po se st i. S smr tj o Fri de ri ka je po ve zan ko nec Ba be n ber ža nov, v Av stri ji vla da jo èih 270 let, sle dil pa je boj za nje go vo de di šèi no. V tem bo ju se j e pred vsem 81 anivodogZ – evarpzaR 1Gro fje An de ško- Me ran ski, Pri spev ki k zgo do v i ni Evro pe v vi so kem sred njem ve ku, Zbor nik raz prav z med na ro d ne ga znan stve ne g a sim po zi ja. Kam nik, 22.–23. sep tem ber 2000. 2 ER ŽEN, A.: Gro fje An de ški – Kam ni ški del evrop ske zgo do v i ne. Kam ni š ki zbor nik XV, 2000. 3SMO LIK, M., Svet ni ki in bla že n i An de ški. Zbor nik raz prav z med na ro d ne ga znan stve ne g a sim po zi ja … 4Tu di o šte tjih an de š kih Ber to l dov je bi lo za pi sa n e ga že mar s i kaj. Šte vil ni slo ven s ki zgo d o vi nar ji Ber to l da II. An de ške ga ime nu je jo tu di Ber told I. kot pr ve ga An de ških, ki si je p ri do bil po se sti v na ših k ra jih. V tem pri spev ku bom za ra di bo ljše ga ra zu me v a nja upo rab l ja la šte vil èe nje, kot ga na va ja tu di tu ja li te ra tu ra. sku šal uve lja vi ti Ul rik Spe in he im ski, ki si je s po ro k o s Fri de ri ko vo vdo vo Ne žo An de ško pri do bi l an de š ko de - di šèi no in si tu di na del na slov go spod Kranj ske. Ven - dar Ne ža tu di v za ko nu z Ul ri kom ni ime la po tom cev in ta ko je rod An de ški h iz vr hun ca evrop s ke zgo do vi ne uto ni l v po za bo. Nji ho vo de di š èi no so si v na ših kra jih sèa so ma pri do bi li Hab sbur ž a ni, na Ba var ske m pa so za vla da li nji ho vi veè ni tek me ci Wittelsbach i. Slav na dru ži na Šte vil ni èla ni rod bi ne so se odli ko v a li s po mem bni m i na zi vi , med vi dnej še pa za go t o vo so di j o otro ci Ber tol da IV. An de ške ga in Ne že iz Roc hlit za. Nju nih os em otrok, štir je mo ški in šti ri žen ske, so s s vo jim de lom gl o bo ko zaz na mo v a li po do bo vi so ke ga sred nj e ga ve ka. Ko je Ber told IV. po Weim ar-Orl amündskih po de do val na slov Me ra n ske ga voj vo de, je na ziv ba ha ško raz ši ril v na slov »voj vo d a Dal ma ci je , Hr vat ske in Me ra n i je«. Z »do bri m i« po ro k a mi je uspel vpliv An de ških raz ši ri ti na evrop s ke dvo re. O nje go vi h mo ških po tom c ih sem ne - kaj za pi sa la že v pr ed ho dnem po gla vju, za to jih tu le ome njam: de diè po se st ev na Ba var s kem in na slo va me ran s ki voj vo d a in obe nem bur gu nd ski pa la tin ski grof je po stal O to VII. (+ 1234), Hen rik IV. (+1228) je po stal istr ski mej ni grof in si s pri do b i tvi jo viš nje go r - skih po se sti utr dil po sest na Kran j skem , Ek bert (+1237) je po stal bam ber ški škof, Ber told (+1251) pa je bil spr va nad škof v Ka lo èi na O gr skem, po tem p a oglej ski pa tri arh. Žen ski de l po tom stva pa je B er told s spr et no p o li ti ko po ro èil na dva evrop ska dvo ra: Ger tru da (+1213) j e po -sta la že na ogr ske ga kra lja An dre ja II., Ag nes (+1201) pa fran c o ske ga kra lja Fi li pa Av gu sta. Hed vi k o (+124 3) so po ro èi l i v Šle zi jo s Hen ri kom I., Ma til da (+1254 ) pa je bi la opa ti nj a sa mo sta na v Kit zin ge nu. Slav no dru ži no so v ka snej ših ob dob jih mno go krat upo da b lja li v šte vil nih ko dek si h, od ka te r ih je naj bol j znan ko deks Hedwigs legende iz 1541. Z vs a kim od èla nov te dru ži ne so po ve za ne šte vi l ne le gen de. S svo - jim živ lje nje m in de lo va n jem so za pu sti li mo èan pe èat na raz liè nih po dro èjih zgo do vi ne vi so ke ga sred nje ga ve ka; ta ko na po svet ni kot na cer kve ni rav ni. In vsa k do od njih si za slu ži po dro bnej š o obrav na vo. Ven dar se bom to kra t osre do t o èi la pred vs em na vpliv ne ka te r ih èla nov te dru ži ne na cer kve no zgo do vi no v pr vi po lo v i ci 13. sto le tja. Ob pa tri ar hu Ber tol du in ško fu Ek ber tu sta za zgo do vi - no Cer kve za go t o vo po mem bni tu di sve ta Hed vi ka in bla že na Ma til da, ob nji ju pa ogr sk a kra lji ca Ger tru d a. Sve te že ne An de ške Po ro ke so bi le v s red njem ve ku, kot tu di pre j in ka sne - je, us pe šno sred stvo za šir je nje mo èi in vpli va. Pred - vsem še, èe so bi le po ro ke na kra lje ve dvo re. Ta ko kot so An de ški na še ozem lj e pri do bi li s po ro ko, so svoj vpliv po Evro pi ši ri li pred vsem s po mo èjo šte vil nih uspe šnih po rok. Ena izmed tak šnih je bi la po ro ka Ger - tru de z ogr skim kra ljem An dre jem II. Ger tru da je na Ogr skem ime la ve lik vpliv. Za je zi la je moè tam kaj šnjih ve lja kov, kot tuj ke pa j e se ve da ni so ma ra li. Za to jo j e le ta 1213 umo ril ogr ski fev da lec Ban Bank. Ta na Mad žar sk em še ve dn o ve lja za na ci o nal ne ga ju na ka. 82 anivodogZ – evarpzaR Kodeks sv. Hedvike – od leve proti desni si sledi jo: sv. El izabeta , Gertruda, Agnes, sv. Hedvika , mati Agnes, oèe Bertold IV ., patriarh Berto ld V., škof E kbert, Oto VI I., Henrik IV., sedi Mati lda. Na te mo umo ra Ger tru de pa je zna ni mad žar ski skla - da telj Fe renc Er kel (1810–1893) po tra ge di ji Joz se fa Ka to na v 19. sto le tju skom po ni ral pr vo mad ža r sko ope ro z na slo vom Ba nk Ban. Ger tru da je v za ko nu ro di la dv a otr o ka, B e lo IV., ka - snej še g a kra lja, na sle dn i ka An dr e ja II., in sv. Eli za b e to. Sv. Eli za be ta Tu rin gij sk a Sve to Eli za be to mno gi šte je j o med vi dnej še zgo do vin - ske os e bno sti, ve lja pa t u di za eno od p o mem bnej ših žensk ka to li ške Cer kve. Fri de rich He er 5 jo je n a sli kal kot eno naj ne ž nej ših, naj bo lj pri srè nih in pri jaz nih svet - ni ški h ose bno st i sred nj e ga ve ka. Kot plem ki nja po ro - du je t u di ona p ri do bi la svo jo moè s po ro ko. Klju b bo - gas tvu in ma te ri al nim do br i nam, ki so jo ob da ja le, je iz - bra la uboš t vo in ta ko z ve li ko do sle dnos t jo sle di la ide - a lu sv. Fran èi ška, nje ne ga ve li ke ga vzor ni ka, ki je ži vel v istem èa su kot ona. Eli za be to, ki se je ro di la le ta 1207 n a Ogr skem , so že šti ri let no za ro è i li s si nom tu rin gij ske ga de že l ne ga kne - za, Lu d vi kom IV., in j o po sla li na dvor v T u rin gi jo. Po ro - èi li so jo, ko j e bi la sta ra 14 l et. Èe prav je bil za kon vna - prej d o lo èen, s ta bi la z Lu d vi kom v za ko nu sre è na. Eli - za be ta je v za ko nu ro di la tri otro ke. Naj ml aj še ga, ro je - ne ga le ta 1227 , Lud vik IV. ni veè do ži vel. 11. sep tem - bra iste ga le ta je na mreè umrl v kri žar ski voj ni v Otran - tu v Apu li ji. Že v èa su za ko na z Lud vi kom je Eli za be ta po sv e èa la ve li ko po zor no st i in lju bez ni dru ži ni , ob njej pa tu di naj - rev nej šim v dru žbi. Skr be la je za bol ne in ubo ge. Z Wart burga, kjer je ži ve la, je pri ha ja la v rev ne èe tr ti. Pred na pa di plem stva, ki so jo ob to že va li za ra di nje ne do bro del no sti, jo j e bra nil nje n mož. Ko pa j e Lud vik umrl , je Eli za be ta osta la brez sle her ne obram be, ob so - ja na za ra di svo jih »pre stop ko v«. Oblast v Tu rin gi ji je pre vzel Lu d vi kov mla j ši bra t Ra spe, ki je s va ki njo po - sta vil pred iz bi ro : naj se pri la go di dvor n im na va dam ali pa bo ob pr e mo že nje, ki ji pri pa da kot v do vi. Eli za be ta je iz bra la, da na da lju je svo jo za èe to pot in j e s tre mi otro ki za pu sti la Wartburg. S po mo èjo od prav ni ne, ki ji jo je d al Ra spe, je v Mar bur gu v Hes snu usta no vi la bol - ni šni co . Tam je ne go va la bol ni ke, ki jih ni so ho te li spre - je ti dru ga m. Eli za be ta je po i me no v a la bol ni š ni co po sv. Fran èi šku, ki je bil n jen ve lik vzor nik. Vzor uboš tva sv. Fr an èi ška A si ške ga jo j e ta ko glo bo ko pre vzel, da je o d da la svo je otr o ke, vsto pi la kot tr e tje - red ni ca v Fran èi škov tre tji red i n na ve li ki pet ek le ta 1228 na re di la veè ne za ob lju be. Do kon èno se je od po - ve da la sve tu , s svo jim živ lje njem je ho te la po ma ga t i, da bi s e uboš tvo u ve lja vi lo kot na j ve èja kre post. Za t i sti èas je bi la to pre cej re vo lu ci o nar na že lja, saj s o v sve tu pre vla do va le pred vsem že lje po bo gas tv u in mo èi, ven - dar je bil vpliv sve te ga mo ža iz As si si ja za njo po memb - nej ši . V po pol nem sa mo od po ve do v a nju se je Eli za be ta v na sled njih treh le tih vse do smr ti pov sem po sve èa la lju bez ni do bliž nj e ga. Eli za b e ta Tu rin g ij ska (An de ška) je umr la 17. no ve m bra 1231, i z èr pa na od skr bi za dru ge. Dva dni ka sne je so jo po ko pa l i v bol ni š ni ci sv. Fran èi š ka v Mar bu r gu. Že šti ri le ta po n je ni smr ti, le ta 1235, j o je p a pež G re go rij IX. raz gla sil za svet ni c o. O be a ti f i ka ci ji sv. Eli za be te ci ster ci ja nec Al be ri cu s Tro - is-Fon ta i nes, pi sec sve tov ne kro ni ke, za pi š e sle de èe: 6 »An no 1235 … In di es Pen te co st es ca no ni sa t a est a dom n o pa pa sol lem pn i ter San c ta Eli sa be th vi dua Lu - do vi ci Thu rin gi e quondam Lant gra v ii re lic ta , re gis Hun - ga rie An dree fi lia, que aliq ua in vi ta sua fe cit mi ra cu la et post mor tem in nu me ra fe ce rat mi ra cu la , plu res eti - am mor tu os re su sci t an do …« »Na bi n koš ti 1235 je pa pež za s ve to pro gla sil Eli za be - to, vdo vo umr le ga tu rin gij ske ga gro fa Lud vi k a in hèer mad žar ske ga kra lja An dr e ja. Že v èa su nje ne ga živ lje - nja, kot tu di po n je ni smr ti, so se do go di li šte vil ni èu de - ži, med n ji mi tu di obu di tve od mr tvih.« K be a ti fi ka ci ji je za go to vo pri po mo gel tu di njen stric, oglej ski pa tri arh Ber told V. An de ški, ki je dvaj set let po Eli za be ti n i smr ti, le ta 1251, v Slo ve nj Grad c u svo ji ne - èa ki nji po sve t il cer kev, po sve èe na pa ji je tu di žu pnij - ska cer kev v Lju bnem ob Sa vi nji. Dru žbe do bro del nih (ka ri ta tiv no de lu jo èih ) že na se po njej ime nu je jo Eli za be ti ne kon fe ren ce. Do za èet ka dru - ge sve tov ne voj ne so de lo va l e tu di v slo ven s kih žu pni - jah in ohra nj a le spo mi n na sv. Eli za be to. Eli za be ta je Fran èi ško vo ide jo o uboš t vu ure sni èe va la z ve li ko do - sle dnos t jo. Na upo do bi tvah je ta ko naj veè krat pri ka za - na v kne žji obl e ki, ko re ve žem de li mi lo šèi no in umi va no ge. V kam ni š ki cer kvi fran èi škan s ke ga sa mo sta na je upo dob lje na v pr vi de sni stran ski ka pe li, sku paj z 83 anivodogZ – evarpzaR Dušan S terle: Sv. Elizab eta, olje n a platnu 5 Svet ni ki in go dov ni za vet ni ki za vsak dan v le tu, Mla din ska knji ga, 1995, str. 596. 6Bayerisch-un g a ris che Fra u en ge stal ten, Ha us der Bayerischen Ges chic hte, 1996, str. 15. Lud vi kom, ki je prav ta ko za vet nik Fran èi ško ve g a svet - ne ga re da. Ta upo do bi tev iz ha ja iz le gen de èu de ža vrt nic iz èa sa Eli za be ti ne mla do st i. Sv. Eli za be ta je na mreè že od zgod nje mla do sti skr be la za u bo ge in laè ne; da je ne bi od kril s tro gi tast, je kru h skri la pod pla šè. Ko jo j e tas t vpra šal, kaj no si pod pla šèem, mu je od go vo ri la da vrt - ni ce. In ko je od nje za hte val, naj mu ji h po ka že, s o se kljub mrz li zi mi iz nje ne ga na ro è ja usu le vrt ni ce . Sv. Ne ža Pra ška Sve ta Eli za be ta je s svo jo ho jo po Fran èi ško vi h sto pi - njah vpli v a la tu di na ne ka te re nje ne bliž nje in da ljne so ro dn i ke. Med nji mi je bi la ena vi dnej ših Ne ža Pra - ška, nje na ses triè na po oèe to vi stra ni.7 Ne ža Pra ška je v cer kve ni zgo do vi ni zna na kot usta no vi t e lji ca sa mo - sta na kla ris v P ra gi. Veè kot se dem sto let po nje ni smr - ti je p a pež Ja nez Pa vel II. le ta 1989 èe ško kra lje vo hèer Ne žo raz gla sil za svet ni co. Ko se je spo mi njal nje - nih kre po sti , je po u da ri l pred vsem nje no po niž nost in pro st o vo lj no uboš t vo. Ne ža Pra ška (1211–1282) je bi la naj mlaj ša hèi èe ške - ga kra lja Oto kar ja I. Pø emysla in K on stan ce Ogr ske. Tu - di Ne ža je bi la že kot de klet ce iz po li tiè nih ra z lo gov za - ro èe na. In to ka r dva krat. Ne žin oèe Ot o kar je bil odl i - èen str a teg, ki je z do bro po ro ko svo jih dv eh hèe ra, Ne - že in Ane, kra ljes tvu sku š al za go t o vi ti sta bi len po lo ža j in na sled stvo. Obe hèe ri je d al v oskr bo šle zij ski gro fi ci, ka snej ši svet ni ci Hed vi ki (1174–1243), ki pa je pravta ko bi la An de ška. O sve ti Hed vi ki Šle zij s ki veè ka sne - je, za go to vo pa je bi la tu di ona za služ na za ka snej šo Ne ži no odlo èi tev , saj je ure di l a, da so Ne žo vzga ja le ci - ster ci jan ke v sa mo s ta nu Tre bni ca. Ko se je Ne ža iz Šle zi je vr ni la v P ra go, jo je oèe ta koj za - èel pri prav lja ti na po ro ko. Pr va za ro ka Ne že s Hen ri - kom II., si nom nem ške ga ce sar ja Fri de ri ka II., je raz pa - dla za ra di po li tiè nih raz lo gov. Sle di la je za ro ka z an gle - škim kra ljem Hen ri kom III. Ven dar s e je Ne ža ta krat že za pi sa la asket ske mu na èi n u živ lje n ja. Pa pe ža Gre go r - ja IX. j e pro si la, naj ra z dre nje no za ro ko, na kon cu je na nje no str an sto pil tu di njen b rat, ka snej ši kralj V en èe - slav I. Le ta 1231 je v st a ro sti ko maj 24 let umr la Ne ži na ses - triè na, sv. Eli za be ta, ki je bi la od N e že le ne kaj let sta - rej ša. El i za be ti na skr b za ubo ge in bol ne je na Ne žo moè no vpli va la in t a ko je že dve le ti ka sne je sle di la nje - ne m u zgle d u in v Pra gi usta no vi la bol ni šni co za ubo g e in za pu šèe ne ter po se bno še za ne oz drav l ji vo bol ne go bav c e. Ob bol ni š ni ci je Ne ža zgra di la tu di žen ski sa - mo stan in ob njem mo ški s a mo stan za pa tre, ki bo do skr be l i za du hov no oskr bo. V Rim je po sla la od po sl an - ce z že ljo, da odo bri jo njen na èin živ lje nja, ki j e sle dil ubo gi m ses tram v sa mo sta nu sv. Da mi ja na. S pa pe že - vim do vo lje njem je Kla ra po sla la v P ra go pet se ster. 84 anivodogZ – evarpzaR Cerkev v Di essnu; v njej je pokopana veè ina èla nov družine Ande chs. Zgoraj Diessensko nebo – u po do bi - tev svet ih in bla ženih Andeških. Cerkev franèiškanske ga samostana v Kam niku – stran ska kapela , levo sv. Ludvi k, desno sv. Eli zabeta (Foto: Mar jan Smer ke) 7An drej II., ogr ski kralj in oèe sv. Eli za be te, ter Kon stan ca, èe ška k ra lji ca in ma ti sv. Ne že, st a bi la brat in ses tra. Ne ži na vzo ra sta bi la vse s ko zi Fran èi šek Asi ški in predvsem Kl a ra, s ka te ro si je Ne ža v le tih med 1234–1253 tu di do pi so va la. Ohra nje na so šti ri Kla ri - na pi sma Ne ži, Ne ži na so se ž al iz gu bi la. Iz n jih ve je nju no glo bo ko pri ja telj stvo in na ve za nost, èe pra v se ni - ko li ni sta sre èa li. Kla ri na pi sma Ne ži pred stav lja jo po - mem ben vir za ra zu m e va nj e po lo ža ja žensk v vi so kem sred njem ve ku. Pr vo Kla ri no pi smo Ne ži da ti ra v l e to 123 4, èa s, ko s e je Ne ža od po ve da la po ro ki s Fri de ri kom II. in vsto pi la v pra ški sa mo stan, sta ra 23 let. Kla ra je bi la ta krat v zgod njih št i ri de set ih le tih in je že 22 let p re bi va la v s a - mo sta nu sv. Da mi ja na pri As si si ju. Kla ri no pi smo je sla vo spe v »sve ti za me nja vi«, kot po i m e nu je Ne ži no odlo èi tev, da vsto pi v sa mo stan . »Ve ne ra bi li et san ctis si mae vir gi ni, do mi n ae Ag ne ti, fi li - ae excellenti ssimi ac il lus tris si mi re gis Bo he mi ae, Cla - ra, in dig na fa mu la Ie su Chri sti et an cil la inu ti lis do mi - na rum in clu sa rum mo n a ste rii San cti Da mi a ni , sua ubique sub di t a et an cil l a, re com men da ti o nem sui om - ni mon dam cum re ve ren tia spe ci a li ae ter nae fe li ci ta tis glo ri am adi pi sci.« 8 »Èa st i ti in sve ti de vi ci, go spe Ne ži, hèer ki odliè ne ga in slav ne ga èe ške ga kra lja, Kla ra, ne vre dna de kla Je zu sa Kri stu sa in ne ko ri s tna slu ža bni ca go sp a, ki so za pr t e v sa mo sta nu sv. Da mi ja na, pov sod nje na pod lo ž ni ca in de kla , se v vsem pri po ro èa s po se bni m spoš to va njem, ko ji že li, da bi do se gla s la vo veè ne sre èe.«9 V na da lje va nju pi sma Kla ra za pi še: »Ko pri ha ja ve lik slo ves o va šem sve tem rav na nju in živ lje nju, ne sa mo do me ne, am pak se j e iz re dno raz ši - ril sko raj po vsem sve tu, se moè no ve se lim v Go spo duin se ra du jem; a ne mo rem se ve se li ti te ga sa mo jaz, am pak v si, ki so i n že li jo bi ti v slu žbi Je zu sa K ri stu sa, saj je ja sno: vi bi mo gli bol j ka kor ost a li uži va ti blišè, èa - sti in sv et no do sto jan stvo in se v ve li kem sl a vju za ko ni - to po ro èi t i s slo vi tim vla dar jem, ka kor bi pri sta ja lo va ši in nje go vi odliè no sti. Ven dar st e za vr gli vs e to in st e z vso du šo in v sem s r cem ra je iz vo li li sve to uboš tvo in te - le sno po ma nj ka nje, ko ste iz bra l i že ni na še ple m e ni te j - še ga ro du, go spo d a Je zu sa Kri stu sa, ki bo va še de viš - tvo ohra ni l za ve dno ne o ma de že v a no.« Ko re spon den ca med dve ma svet ni ca ma je iz je men vir za šir še ra zu me va nje do ga ja n ja v pr vi po lo vi c i 13. sto - le tja, po ve za ne ga pred vs em z na stan kom in raz vo j em pr ve ga, dru ge ga in tre tje ga Fran èi ško ve ga re da. Ne ža se je le ta 1234 od po ve da la kro ni in na re di la za - ob lju be kot kla ri sa. Vse svo je pre mo že nj e je po ra bi la za gra d njo cer kve in s a mo sta na. Ne ža je bi la to rej ta ko kot nje na ses triè na sv. Eli za be ta kra lje v e ga ro du in je po nje nem zgle du ob sa mo sta nu usta no vi l a bol ni š ni - co, kjer je vs e svo je živ lje nje da ro va la za dru ge. Umr la je le ta 1282 , ven dar je klj ub èu de žem, ki so s e do go di li na nje nem gro bu, kar se dem sto let ni so pro gl a si li za svet ni co. Sv. Hed vi ka Šle zij sk a S Hed vi ko Šle zij sko s mo se na krat ko sre èa li že v se - stav ku o Ne ži Pra ški. Ne iz pod bit no dej stvo je, da je bi la sred nj e ve š ka evrop s ka dvor na po li ti ka moè no po ve za - na med se boj. In po mem ben de jav nik v tej zgod bi so bi li An de ški. Hed vi ka se je ro di la le ta 117 4 na gra du An dechs ob Am mer skem je ze ru na Ba var skem, kjer j o še ve dno ime nu je jo Hed vi ka An de ška, v zgo do vi no pa se je za pi - sa la kot Hed vi k a Šle zij sk a. Èla ni c a slav ne dru ži ne Ber - tol da IV. je na ro dnem gra du pre ži ve la bolj ma lo èa sa. Oèe jo j e že kot ot ro ka iz ro èil v vzgo jo be ne dik tin kam v sa mo stan Kit zin gen. Ko je bi la sta ra dva najst let, se je oèe odlo èi l, da jo za ra d i po li tiè nih raz lo gov po ro èi s ka - snej šim šle zij skim voj vo d om Hen ri k om I. Hed vi ka je v za ko nu s H en ri kom I. ro di la šest otrok, pr ve ga že p ri tri - najst ih le tih. He n rik I. je u mrl le ta 1238 . Hed vi ka se je ves èas živ lje nja po sve èa l a bla gi nji svo je - ga ljud stva in po glab lja nju kr šèan ske ve re med ljud mi. Po leg šte vil nih bol ni š nic in za vo dov za ne go va nj e bol - ni kov je usta no vi la tu di zna me ni ti ci ster ci jan ski sa mo - stan Tre bni ca se ver no od Wroclawa (v njem je tu di vzga ja la Ne žo Pra ško). To j e bil p r vi žen ski s a mo stan v Šle zi ji. Živ lje nje Hed vi ke je bi lo pol no vi har j ev. An de ška rod bi - na je po èa si izu mi ra la, do ma èi grad An dechs so po dr li nas pr ot ni ki Wittelsbac hi, nje na ses tra Ger tr u da je po - sta la žr tev mo ril sk e ga na pa da, le ta 1238 ji je umrl mož, t ri le ta ka sne je pa je v bo ju pro ti Ta ta rom pa del š e njen sin Hen rik II. Po si no vi smr ti se je Hed vi ka umak ni - la v svoj sa mo stan Tre bni ca in tam umr la 15. o k to bra 1243, s ta ra se dem de set let. V svo ji usta no vi je voj vo - 85 anivodogZ – evarpzaR Tri svet e žene Andeške – plošèa v at riju sam ostana Andechs 8 MU EL LER , J.: Clare’s Let ters to Ag nes, Texts and So ur ces, New York, 2001, str. 28. 9Pre vod – dr. Alojz Re bu la ob praz no va nju 750-let ni ce smr ti sv. Kla re, Na zar je, 11. 8. 2003. di nja v raz ko šne m gro b u na šla tu di zad n je po èi va li šè e. Pa pež Kle men IV. jo je raz gla sil za svet ni co že 26. mar - ca 1267. Hed vi ka je po na va di upo dob l je na z mo de lom sa mo - sta na Tre bni ca, p o go sto ima v ro kah èev lje, ker je p o iz - ro èi lu ve dno ho di l a bo sa. Na fre ski Jo ha n na Berg - müllerja (iz l. 1736) v di es sen ski Ma ri ji ni cer kvi je Hed - vi ka upo dob l je na sku p aj z osta li mi èla ni An de ške rod - bi ne. Sve ta Ma til d a Bolj kot bla že na Ma til da (+12 54), opa ti n ja iz Kit zin ge - na, je v zgo do vi ni An de ški h poz na na sve ta Ma til da (+1160) , opa ti nja iz Di es sna. Di es sen je bil pr vot ni se - dež gro fov An de ških, od ko der so se pr e se li li na ve li ko od da lje ni grad An dechs. Ma til da se je ro di la v za èet ku 12. st o le tja kot hèer ka gro fa Ber tol da II. na gra du An dechs. Ko je bi la sta ra pet let, so jo i z ro èi li v vzgo jo av guš tin kam v bl iž njem Di - es snu. Kot s mo že bra li pri šte vil nih pred stav ni cah pl e - mi ških dru žin , je bi la vzgo ja v sa mo sta nih usta lje na na - va da vi šjih slo jev . Ko je Ma til da do se gla po tre bno sta - rost, je po sta la av guš tin k a, kor na re do v ni ca v sa mo - sta nu St. Step han v D i es snu. Veè let je b i la tam tu di pre dni ca, do kler je le ta 1153 aug sbur ški škof ni i me - no val za opa ti n jo sa mo sta n a Edel stet ten v bli ži ni Krum ba cha na B a var skem. Ma til da se je po ne kaj le tih bi va n ja v Edel stet tnu kma lu vr ni la v Di es sen . Umr la je 31. ma ja 11 60. Po ko pa li so jo v s a mo stan ski ce r kvi v Di es snu, kjer s i lah ko nje no ste kle no kr sto š e ve dno ogle da mo. Sve ta Ma til da je sku paj s sve to Eli za be to in sve to Hed - vi ko upo dob lje na na s po min ski p lo šèi, ki so j o v èa su dru ge sve tov ne voj ne (1943) v sp o min na sve te že ne An de ške po sta vi li na sve ti go ri An dechs. Za klj u èek Ob ra zu me va nju ce lot n e ga do ga ja n ja pr ve po lo vi c e 13. sto le tja in po lo ža ja žensk v vi so kem sred nj em ve - ku sp oz na mo, da sta bi la vlo ga in p o men sv e tih že na An de ških ne za ne mar lji va. Èe prav jim je bi la živ ljenj sk a pot do be se dno po lo že na že v zi bel, saj so ji m že v otroš tvu do lo èi l i, kak šna bo nji ho v a vlo ga , so s svo jim de lo va njem za pu s ti le pe èat v zgo do vi ni. Sve ta Eli za be - ta npr. je umr la sta ra ko maj 24 let. V tem è a su je ro di la tri otro ke, ov do ve l a, usta no vi la bol ni š ni co, skr be l a za bol ne, rev ne, obne mo gle , obu bo ža ne. Z da naš nje ga sta li šèa se nam to zdi sko raj da ne ra zum lji vo . Od po ve d a ti se bo gas tvu, kro n i in sle di ti živ lje nju v po - mo èi dru gim so bi li ide a li, ki so jim s le di le an de ške že - ne. Z nji mi so si pri slu ži le svet niš tvo in po mem bno me - sto ta ko v sv et ni kot t u di zgo do vi ni cer kve. The bles sed women of the A n dechs no ble family Summa ry The Ba va ri an co unts of A n dechs were one of th e most im por tant me di e val royal fa mi li es . Thro ugh wise mar ri - a ges they ga i ned ter ri t o ri es all over Eu ro pe, in clu ding Slo ve nia. At t he end of the 12t h century B er thold II mar ri ed Sop hie Weimar-O rlamünde, and wit h this mar - ri a ge the co unts of A n dechs be ca me the owners of l ar - ge Slo ve ni an esta tes, with a se at in Kam nik. In re cent years the re ha ve be en se ve ral ar ti cl es written abo ut the ar ri val a nd the si g ni fi can ce of the An dechs family to o ur town . One part of the ir history h as re ma i - ned unknown; that t he An dechs fa mily ev en in clu ded sa ints. At the be gin ning of the 13t h century the power of the An dechs fa mily re a ched its ze nith, du ring the l i fe of Ber thold IV and hi s wife Ag nes. They ha d fo ur sons and fo ur da ug hters and they all left the ir se al on E u ro - pe an me di e val hi story. The ol dest, B er thold V was the pa tri arch of Aqui lea; Ek bert be ca me the bis hop of Bam be rg, Ot to VII held ter ri to ri es in Ba va ria, Henr y IV be ca me an Is tri an co unt and th e owner of lands in Sl o - ve nia. The da ug hters were no less i m por tant: Ger tru de mar ri ed the Hun ga ri an king Andrew II, Ag nes was t he wife of the French king Fil lip Au gust, Hedwig wa s mar ri - ed to Schle sia, and Mec htild be ca me nun in the monas tery of Kit zin gen. The ar ti cl e de scri bes the im por ta n ce of the fe ma le si - de of this fa mo us family, particular ly tho se ma de sa - ints or be a ti f i ed. Sa int Eli sa b eth, da ug hte r of Ger tr ud, Sa int Hedwi g and the bl es sed Mec htild were women, who strongl y in flu en ced the de ve lop ment of the h istory at the be gin ning of the 13t h century. 86 anivodogZ – evarpzaR Cerkev sv. El izabete v Slovenj Gradcu. Posv etil jo je pa - triarh Be rtold, Elizabetin s tric. Dr. Mi ha el Ku zmiè Evan ge lij s ka te o lo ška fa kul te t a Osi jek Re fo r ma ci ja na Kam ni škem Uvod Kam nik, sta ro dav no me st o na obrob ju Kam ni š ko-Sa - vinj s kih Alp, s èu do vi to rav ni n sko-gor s ko oko li co ima svo jo bo ga t o in pes tro opi sa no in z mu zej s ki mi ek spo - na ti po tr j e no zgo do vi no, ki se ga »v èa se naj sta rej še ga do ku men ti ra ne g a èlo ve ške ga bi va n ja na zem lji «.1 V nje ni pre te klo s ti so po mem bna ob dob ja, ose be 2 in usta no ve .3 Eno od manj zna nih ob do bij, ki je bi lo v 16 . sto le t ju v veè smi s lih pre lom no, je ob dob je re for ma ci j e in pro te stan ti z ma.4 Ver sko gi ba nje, ki je moè no zaz na - mo va lo no tra nje av s trij ske de že le s slo ven s kim pre bi - val stvom, v Kam ni ku si cer ni ime lo ta ko moè ne de jav - no sti ka kor v Ljub l ja ni in ne ka te r ih šta jer skih in ko ro - ških me stih, to da za ra di bli ži n e Ljub lja ne in dru gih ugo - dno sti je bi lo moè no raz šir je no v sa mem me stu in oko - li ci. Po men re for ma ci je in pro te stan ti zma za slo ven sko knji žev nos t, kul tu ro in na ro dno st ni raz voj je kljub uèin - ko vi t i pro ti re for ma ci ji ško fa To ma ža Hre na med zgo do - vi nar ji in dru gi mi stro kov n ja ki na splo šno priz n an. Po - mem bnost in bo gas tvo na še pro te stant ske pre te klo s ti pa ob po se bni h pri lož no sti h in dru žbe ni h do ga j a njih po u dar ja jo tu di kul tur ni in dru gi de lav ci v jav nih me di - jih, na me n je nih naj šir še mu bral stvu. 5 V raz pr a vi že lim pri ka za ti vzro ke, ki so po go je v a li re for - ma ci j o in so bi li v Kam ni ku ze lo po do bni splo šno e vrop - skim; za èe tek in raz voj re for ma ci j e na Kam ni škem; njen ko nec v pro ti re for m a ci ji in de lo va nje pro te st ant - skih cer kva v Kam ni ku v 20. sto le tju. Raz p ra va bo osve t li la manj zna no ver sko ob dob je kam ni š ke zgo do vi ne, hkra t i pa bo po ka za la na da l je va - nje pro te st ant ske de jav no st i v me stu in oko li ci, ki se na ve zu je na ana bap t i stiè ne ver ske ko re ni ne v me stu v 16. sto le tju. Za èet ki re for ma c i je na Kam ni š kem v 16. sto le tj u Evro pa je v 14. in 15. sto le tju do živ lja la na so ci al nem in eko nom skem po dro èju ve li ke spre mem be, ki so omo go èa le na sta nek re for ma ci j e in nje no na da lje va - nje v pro te stan ti zem. Z raz vi ja jo èo se obr tjo in za met ki ka pi ta li zm a so na sta ja la moè n a me sta, v ka te rih je me šèa n stvo pri do bi va lo go spo d ar sko pre moè nad fev - dal no go spo s ko. Us tvar ja li so se no vi slo ji pre bi v al stva. Me stni fi nan è no moè n i ve lja ki so s pod pi ra n jem sta - nov ske ga šol stva in uni ve rz od vze ma li vlo go sa mo sta - nom kot prej šnji m edi nim cen trom po spe š e va nja pi - sme no sti in zna n o sti. Ide je nem šk ih in švi car skih re for - ma tor jev so do bi le v svo jem oko lju moè no pod po ro in so se hi tro š i ri le v kra je, ki so le ža li ob v až nih pr o met - nih po teh in ime li raz vi ja jo è e se obrt n iš tvo in dru ge me - stne zna èil n o sti. Me sto Kam nik je kljub svo ji maj hno sti ime lo vse mož no sti, da so do nje ga pri šli in v njem za - èe li de lo va ti pro te stant ski pri di gar ji.Na Kranj s kem so bi le ena ko ugo dne oko li š èi ne ka kor v sred nji in za ho dn i Evro pi. Raz vi j a jo èa se tr go vi na je bi la v sred njem ve ku ze lo po - mem bna z a raz voj me st, tu di Kam ni ka. V sa sta ra slo - ven ska me sta so na sta la in se raz vi la ob pr o met nih po - teh, kjer so bi la sej mi šèa in tr ži šèa. Kam nik je le žal ob ce sti sko zi Tu hinj sko do li no na Šta jer sko. Moè na tr go - vi na je pov zro èa la na sta nek mest, v ka te rih se j e na bi - ra lo de nar no in ma te ri al no bo gas tvo. Rav no tako na - bra no bo gas tvo pa je po tem da lje vo di l o v na sta nek me stne ari sto kra ci je. Tr gov s ke po ti in po ve za ve so bi le za ra d i ugo dne le ge za Kam nik ide al ne v vse sm e ri, ta ko da je bi lo me sto ze lo po mem bno pro met no kri ži š èe na Slo ve n skem. Èez Kam nik je šla pot od vzho dne šta jer ske sme ri v za - ho dno, kra nj sko sm er. Èe zenj se j e po ve zo val pa non - ski pro stor s pri mor skim, z Ita li jo in se ve da mor jem. Zgo do vi nar Fer do Ges tri n je del teh po ve zav ze lo na - tan èno pred sta vil: »Od Kam n i ka so na to vo di le kar šte vil n e po ti pro ti za - ho du, ju go z a ho du in ju gu. Naj važ n ej ša je bi la pot pro ti Ško fji Lo ki na Tol min, Ko ba rid, Èe dad in da lje v Fu r la ni - jo in I ta li jo, ki je šla prek Most in Vo dic pro ti Sa vi. Od te se je od ce pi la pra v ta ko važ na pot prek Ko men de pro ti Kra nj u ...«6 Obrt niš tvo se je v Kam ni ku po ja vi lo že ze lo zgo daj , v 12. sto le tju; med naj važ n ej ši mi obrt n i mi de jav no s tmi so bi li že le za r ska in ko va š ka obrt, no žar st vo, us njar - stvo, krz nar s tvo; na da l je kro ja è i, pe ki, kra ma r ji. Ime li so svo je ce he. Po leg me st nih in po tu jo èih obrt ni kov so se z obrt ni škim d e lom u kvar ja li tu di kme tje, ko ni so ime li nuj nih opra vil zu naj do ma. Spo min na za èet k e obrt niš tva je nav zoè tu di v no vej šem èa su ob l jud skih kul tur nih pri re di tvah. 7 Me šèan stvo. S po ra stom me sta in nje go vih pre bi val - cev, ki so p ri ha ja li iz ple mi ških8 in kmeè kih kro gov, s e je ve èa la vlo ga me šèan stva, s tem pa je i z gi njal do te - 87 anivodogZ – evarpzaR 1Ma ri jan Za dni k ar: Sa dn i kar jev mu zej v Kam ni k u, Kam ni ški zbor nik 1956, str. 118. 2Za na šo te mo ome njam v tek stu ne kaj zem lji ških go spo dov v sred njem ve ku, po leg njih še pred vsem ame ri šk e ga iz se ljen ca An dr e ja Ber nar d a Smol ni kar ja v 19. st. in pro te sta nt ske ga pa stor j a Ci ri la Slev ca v bra zil skem me stu Por te Al le gro, ka mor se je iz se lil po dru gi sve tov ni voj ni. 3Opi sa ne so v zbor ni ku Kam nik 1229–1979 (Zbor nik raz prav s sim po z i ja ob 750- let ni c i me sta) . Kul tur na sku pnos t Kam nik in Sek ci ja za kra je v no zgo do vi no Zgo do vin ske ga druš tva za Slo ve ni jo, Ljub lja na 1985. 4Z iz ra zom »re for ma ci ja« go vo rim v tej raz pra vi o re for mnem ver sk em gi ba nju v 16. sto le tju, ki je za je lo tu di na še kra je, z iz ra zom »pro te stan ti zem« pa o že obli ko va nih cer kvah v okvi ru re for ma ci je, ki so de lo va le po Evro pi in na na šem et niè nem pro sto ru. 5Na pr im er Dra go Jan èar : Zvo ni k i in mi na re ti, De lo , le to XLVI, št. 6, 10. j a nu ar ja 2004, So bot na pri lo ga, str. 32; Jo že Ši rec: Uni ver z a Pri m o ža Tru bar j a, De lo , le to XLVI, št. 9, 13. ja nu ar ja 2004, str. 5. 6Fer do Ges trin: Tr gov sk o-pro met ni po lo žaj Kam ni ka do 17. sto le tja, Kam nik 1229–1979 ..., str. 45. 7Ma ri ja Klob èar: Me sto Kam nik. 25. dne vi na ro dnih noš, Kam nik 1995, str. 3–4. da nji pre vla du jo èi po men vi so ke ga plem st va. V Kam ni - ku naj de m o ne kaj za ni mi vo sti s te ga po dro èj a. Svo jo šo lo v me stu naj bi imel že od le ta 1391. V èa su tur ških vpa dov le ta 1471, 1491 in 1528 so jo pre se li li v sa mo - stan, kj er je tu di osta la.9 Gru den na va ja, da je »le ta 1481 na šo li po u èe val uèi telj Ju rij Lo šk i«.10 Kam ni ški du hov n ik Pa u lus (de Ober ste in) je v 15. sto le tju štu di - ral v Bo log ni v Ita li ji, ka mor so o d ha ja li na štu dij po leg v Pa do vo slo ven sk i fan tje in tu di odra sli mo žje . Štu dij v Bo log ni mu je omo go èil sre èa nje z ita li jan sko re ne sa n - so, ka te re vpli ve je na to pri ne sel v do ma èi kraj. Gru den ome nja tu di, da j e du hov nik Pa vel (de Ober ste in) v la - tin šèi ni na pi sal sla vo spev ce sar ju Mak si mi li ja nu; 11 o ohra nj e no sti te ga de la ni ma mo po dat kov. Re for ma c ij ske ide je in li te ra tu ro so ši ri li iz Nem èi je in Švi ce po osta li sred nji Evro pi in še na prej pred vsem tr - gov ci, po tu jo èi obrt n i ki, štu den tje, vo ja ki in tu di ru dar - ji.12 Z nji mi so pri šle tu di v Kam nik. Bis tvo re for ma c i je Ad fon tes. Evrop ska re ne s an sa in hu m a ni zem sta s svo jim m o tom Ad fon tes (K iz vi rom) kl i ca la na zaj k i z vi - rom evrop s ke kul tu re, h gr ški in ra ni rim ski fi lo zo fi ji . Nje ni za go vo r ni ki so iz da ja li in ti ska li li te ra tu ro iz an ti - ke s fi lo zof sko, mi to l o ško, ver sko vse bi no. Era zem Ro - ter dam ski (1466–1536) je pro ti kon cu 15. sto le tja iz - dal kri tiè no iz da j o No ve za ve ze v gr šèi ni. Sta ra za ve za je bi la že pred t em iz da na le ta 1488 na Špan skem. Nje gov na gib za to d e ja nje je b il bolj hu ma ni sti èen k ot oz ko ver ski, saj so mne nja o nje go vi ver ski opre de l i tvi še da nes de lje na. Pre vla du je ti sto, po ka te rem je bil v sr cu pro te stant, klj ub te mu pa je o stal èlan r im sko ka - to li ške cer kve. No vi te o lo ški po u da r ki. Gle de na nji ho v e za èet ni ke se je re for ma ci j a za èe la v treh sme reh: 1. Mar tin Lut her (1483–1546) je s svo ji mi re for ma cij - ski mi ide ja mi ver sko in po li tiè no moè n o vpli val nanem ške de žel ne kne ze, ki so bi li ra zen na ve ro ze lo ne - je vo ljni tu di na pa pe že ve po sla n ce, tr gov ce z od pu st ki. Ve li ke vso te de nar ja so od ha ja le mi mo njih in iz nji ho - vih de žel v Rim za grad njo cer kve sv. Pet ra. Za èe lo se je že tu di mer je nje po li tiè ne mo èi med juž no in se ver no Evro po. Ni èu dno to rej, da s o se nem ški de žel ni sta no vi hi tro in te me lji t o opre de li li za Lu tro vo smer re for ma ci - je. Po na èe lu cu i us re gio ei us re li gio so pra vi lo m a pe lja - li s se boj v pro te stan ti zem tu di svo je pod lož ni ke. Ne ka - te ri zgo d o vi nar ji jo ime nu je jo »kne ž ja re for ma ci ja«. 2. Švi car ska re for ma tor ja Ul rih (Huldrych ) Zwingli (1484–1531) in Je an Cal vin (1509–1564) sta de lo va - la v Švi ci, kjer se je nju ni sme ri re for ma ci je pri dru ži lo pred vsem me šèan s tvo. Pri staš švi ca r ske re for ma ci j e je bil vsaj na za èet ku tr ža ški škof Bo no mo, pr i ka te rem je ne kaj èa sa pred le tom 152 7 bi val Pri mož Tru bar. Škof Bo no mo je im el za s vo je du hov ni ke na sv o jem dvo ru te o lo š ko šo lo, kjer so bra li in pre u è e va li de la Ver - gi la, Era zma Ro ter d am ske g a, Cal vi na in dru gih. Švi car - sko smer lah ko ime nu je mo »me šèan ska re for ma ci ja«. 3. Le vo ali so ci al no kri lo re for ma ci j e se je za èe lo na za - èet ku 16. st o le tja na Ba var skem in v Švi ci pod ime nom ana bap ti zem. Vo dil g a je T o maž Mü nster (pred 1490–1525). Pri teg ni lo je pred vsem kme te, obrt ni ke, 88 anivodogZ – evarpzaR 8Po dro bno pi še o njih Du šan Kos: Med gr a dom in me stom. ZRC SA ZU, Ljub lja na 1994, str. 180–182. 9Ana Ka ste lic: Šo la v Kam ni ku do dru ge sve tov ne vo jne, Kam nik 1229–1979 ... , str. 97. 10 Jo sip Gru den: Zgo do vi n a slo ven ske ga na ro da , Mo hor je va dru žba, Ce lje 19 92 (r e print pr ve iz da je, ki je iz šla v 6 zvez kih v le tih 1910–1916), str. 498. 11 Gru den, n. d., str . 500–502. 12 V 16. sto le tj u so se na pr im e r v Idri jo pri se li li pro te sta nt ski ru dar ji, ki so da li me stu v ti stem èa su mo èan pro te stant s ki pe èat. Še da nes se en pre del Idri je ime nu je Kal vi n. Kamnik v 16. stoletj u ro ko del s ke po moè ni ke in ru da r je. Spro ži lo je ne kaj kmeè kih vstaj. Po se bnost te ga kri la re for ma ci j e je bi la ra di kal na za hte va , naj bo cer kev lo èe na od dr ža ve, naj se tu di v cer kvi uve de jo ne ka te ra de mo kra tiè na na èe la vo de nja in stro ga pri vr že nost iz pol nje va nja sve to pi - sem skih za po ve di v prak tiè nem živ lje nju (na pr im er krst odra slih v vo di). La h ko bi jo i me no va li ver ska »kmeè ka ali so ci al n a re for ma ci ja«. Vsi re for ma tor ji so ime li tri sku p na osnov na bi bliè na in te o lo ška iz ho di šèa: so la fi de, so la gra tia, so la Scrip tu ra (sa mo ve ra, sa mo mi lost, sa mo Pi smo). Za odre še nje v Je zu su Kri stu su je bi la po nji ho vem na u ku do vo lj le ve - ra, brez po tre bnih del . Do bra de la so oz na nja li kot po - sle di co od re še nja in n e kot po goj zan j. Mi lost je bi la ti - sta Bo žja na klo nje nost do èlo ve ka , ki mu je omo go èi l a vstop v Bo žjo pra viè nost . Oz na nje va li so »èi sti Evan ge - lij«, s èi me r so ra zu m e li sa mo sve to pi sem ski tekst ju - dov ske g a ka no na Sta re za ve ze in No vo za ve zo. Cer - kve no uèi telj stvo rim sko ka to l i ške cer kve in nje ne ob - ve zu j o èe za po ve di in prak s e, ki so se na bra l e sko zi sto - le tja in ni so ime le pod la ge v Sve tem pi smu, so za vra èa - li. Glav ni te o lo ški pre mik je bil v tem, da so sred nje ve ški kr šèa n ski mi stiè ni po gle d zgolj v onos tr an stvo pre u - sme ri li v po zor nost do svo je ga bliž nj e ga. Ob jekt nji ho - ve ga kr šèan ske ga slu že n ja je po leg Bo ga po stal tu di èlo ve k in v tem smi slu je do bi la te o lo gi ja no ve, an tro - po lo š ke po u da r ke. Èlo ve ko v o živ lje nje ni ma vre dno s ti sa mo v onos tran stvu, am pak i ma s voj po men že tu kaj na zem lji, v tos tran stvu, ki n i ve dno in sa mo d o li na solz in gor ja, tem veè Bo žje stv ar stvo, do ka te re ga ima èlo - vek do lo èe ne od go vor no s ti upra v lja nja in ohra nj a nja. Te o lo gi ja slo ven s kih re for ma cij skih pi scev je od vseh dru žb e nih in hu ma ni stiè nih po dro èij, ki sta se jih do - tak ni la re for ma ci ja in pro te stan ti zem na Slo ven skem, da nes n aj manj r a zi ska na in ob de la na. Z njo se je naj - veè ukvar jal Jo že Raj hman (1924–1998), pro fe sor na ma ri bor skem od del ku Te o lo š ke fa kul te te v Ljub l ja ni, ki je po leg šte vil nih raz prav in èlan kov na pi sal tu di dve po mem b ni knji gi. 13 Zbra n a Tru bar je va de la na po bu d o Slo ven ske ga pro te stan t ske ga druš tva Pri mož Tru bar v Ljub l ja ni iz ha ja jo v po se bni zbir ki, ki bo v ce lo t i iz šla do le ta 2008, ko bo 500-let ni ca Tru bar je ve ga roj stva. Usmer je nos t v prak ti è no živ lje nje. V sred nje ve š kem kr - šèan st vu je imel po se bno vre dnost du hov ni š ki stan, vse od ka pla nov in da lje do kar di na lov in pa pe ža. Fi ziè - no de lo je bi lo manj ce nje no od du hov ne ga in ver ske - ga. Na sta jal je vtis , da je l e de lo v cer kvi Bo gu vš eè, vsi dru gi po kli ci in opra vi la so »ne sve ta«. Mar tin Lut her je s svo jim na u kom pov zro èil te me lji to spre mem bo v odno su do de la. Po nje go vem pre pri èa - nju je vsa ko poš te no de lo »sve to de lo« in ne sa mo ti sto, ki se oprav lja v cer kvi. Iz te ga vi di ka je poz ne je na sta la pro te stant ska eti ka de la, ki jo je znan st ve no ob de la l nem ški s o ci o log M ax We ber in jo j e ob sl o ven skem pre vo du pov zel Fra ne Adam s stav kom: »Vs a ko po klic - no de lo, ki je ime lo pro iz vo dne uèin ke in ki j e bi lo mo - ral no (ki je pro iz v a ja lo do bri ne za sku p nost), je bi lo bo - guv š eè no.« 14 Med vzro ke za za èe tek re for ma ci j e na Slo ven skem mo ra mo priš te ti tu di ze lo sla bo du hov no in du hov ni ško sta nje v ka to li ški cer kvi, ki je bi la po tre b na te me lji te re - for me od gla ve do udov, ka r so te daj in tu di da nes priz - na va j o ka to l i ški zgo do vi na r ji.15Raz voj in za ton re for ma c i je na Kam ni š kem Zem lj i ški go sp o dje. Po mem bne gro fov s ke in ple m i ške dru ži ne, ki so ži ve le v vi so kem sred njem ve ku in v èa su re for ma ci je v Kam ni k u in oko li ci, pri prav lja le splo šne po go je in tu di sa me spre je l e re for ma cij ske ide je in na - u ke pro te stan ti zma , so bi le: An de ški gro fje , rod bi na An dechs-Me ra n;16 Au er sper gi, ple mi ška rod bi na; 17 Hohenwarti; 18 Lam ber gi; 19 Pa ra de i se r ji.20 Nji ho ve g a živ lje nja in de la tu kaj ne bo mo opi so va li, èe prav ima jo brez dvo ma do lo èe ne za slu ge za pro te stan ti zem in tu - di za s lo ven stvo nas ploh.21 Lu te ra n stvo. Po leg ple mi èev so tu di kam ni ški me šèa ni po ši lja li svo je si no ve na štu dij v Tübin gen, k jer je bi lo v 16. sto le tju vpi sa nih 113 Kra njcev (115 Šta jer cev, 69 Ko ro šcev in 4 Go ri èa n i). Ple mi ške dru ži n e, ki jih Gru - den naš te va v tem o zi ru, so: Gall, Gal len berg, Sa u er, Au er sp erg, Bar bo, Ka zi a ner in Mer che rit sch. Imen me - šèan skih in kmeè kih dru žin, ki so po sla le otro ke št u di - rat na Nem ško, še ne p oz na mo. Èe prav vs i ple mi èi ni - so bi li iz Kam ni ka, so pa ime li v njem in v oko li ci do lo - èen vp liv, saj je bil Kam nik po leg Ljub lja ne in Kra nja naj po mem bnej š e sre di š èe na Kranj skem. Po kon èa - nem štu di ju so se vr ni li v do ma èe kra je in de lo va l i kot pro te stant ski pri di gar ji ali vzgo ji te lji v ple mi ških dru ži - nah. Re for ma c ij ske ide je in pro te stant ski na u ki pa ni so pri - ha ja li sa mo iz nem šk ih kra jev, am pak tu di iz ita li jan - skih. V Pra pre èah (?) pri Kam ni ku so n a mreè du hov ni ki akvi lej ske ga ar hi di a ko na oprav lja li pro te stant sko bo - 89 anivodogZ – evarpzaR 13 Jo že Raj hman: Pr va slo ven ska knji ga v lu èi te o lo ških, li te rar no-zgo do vin s kih, je zi k ov nih in zgo do vin sk ih ra zi s kav, Par ti zan ska knji ga, Ljub lja na 1977, 175 stra ni. Isti: Tru bar je va ena dol ga pred gu vor, Can kar je va za lo žba, Ljub lja na 1986, 136 stra ni. 14 Fra ne Adam: Pro te s tant s ka eti ka in pro ce s ra ci o na l i za ci je (mo der ni za ci je), str. 216. V: Max Weber: Pro te s tant ska eti ka in duh ka pi ta li zm a. Stu dia Hu ma ni ta tis, ŠKUC, Fi lo zof sk a fa kul te ta, Ljub lja na 1988. 15 Gru den, n. d., str . 600–603. 16 En ci klo pe di ja Slo ve ni je 1 (A–Ca), Mla din ska knji ga, Ljub lja na 1987, str. 75–76; Kos, n. d., 24; Gru den, n. d., 181–185; Slo ven ski bi o graf ski lek si kon (ose b no ka za lo), ZRC SA ZU, Ljub lja na 1991, str. 6. 17 Gru den, n. d., s tr. 130, 385–392. SBL (ose bno ka za lo) ..., str. 8. 18 En ci klo pe di ja Slo ve ni je 4 (H ac–Ka re), Mla din ska k nji ga, Ljub lja na 1990, str. 39. SBL (ose bno ka za lo) ..., str. 67. 19 En ci klo pe di ja Slo ve ni je 6 (Krek–Ma ri j), Mla din ska knji ga, Ljub lja na 1992, str. 94–95. SBL (ose bno ka za lo) ..., str . 101. 20 Gru den, n. d., s tr. 846. SBL (ose bno ka za lo) ..., str. 134. 21 Zgo do vi nar Jo sip Gru d en je ob naš te va nju raz liè nih ve èjih in ma njših di na s tov za pi sal : »Ven d ar nji ho v a vla da ni bi la brez po me na za na šo do mo vi no. Mno gi so ute me lji te lji na ših mest, tr gov in gra dov, ali pa so s sno va njem žu pnij, sa mo s ta nov in dru gi mi jav ni mi na pra va mi vpli va li na raz voj slo ven ske ga ljud stva. Za to je po tre bno, da se oz re m o na nji ho v o de lo va nje .« Va slij Me lik: Ob re prin tu Zgo do vi n e slo ven ske ga na ro da. Gru den: Zgo do vi na ... VII–XXII. go slu žje , pri ka te re m je bi la iz pu šèe na ma ša s pov z di - go va nje m. V pri di gah so oz na nje va li »èi sti Evan g e lij«, kar po me ni, da so se dr ža l i sa mo sve to pi sem ske g a be - se di la. Lj ub ljan ski š kof Kriš tof R av bar je že le ta 1525, to rej o sem let p o ti stem, ko je Mar tin Lut her pr i bil na vra ta witenberške sto lni ce svo jih zna me ni tih 95 tez in z nji mi pov zro èi l evrop s ko re for ma ci jo, priz na l moè no ak tiv nost pri di gar jev v svo ji ško fi ji, nad ka te ro vse ka - kor ni bil nav du šen. V Ljub lja n i je za èe l v tem èa su or ga n i zi ra ti krog lu te ran - skih so miš lje ni k ov Ma ti ja Klom bn er, ki je bil taj nik de - žel nih sta nov. V nje go vi sku pi ni so bi li me šèa ni (Ma ti ja Zwekl, An drej Far rest , Le nart Bu di na, Kriš t of Prun ner, Adam B o ho riè in dr u gi), ki so na za èet ku moè no spod - bu ja li Pri mo ž a Tru bar ja na pro te stan t skem oz na nje val - nem in li te rar nem po dro èju. Za ra di ne ga tiv ni h ose bno - stnih p o tez je pri šel poz ne je Klom bner v ne mi lost p ri Tru bar ju in med nji ma ni bi lo veè so de lo va n ja. Od pr to pa osta ja vpra ša nje, ko lik šen vpliv je ime l Klom bner jev lu te ran ski me šèan ski krog na šir je nje pro te st an ti zma v Kam ni k u. Za ra di bli ži n e Ljub lja ne in do br ih tr gov - sko-obrt ni ških sti kov je mo ral bi ti ze lo mo èan, s aj je pro ti re fo r ma cij ska ko mi si ja še le ta 1601 na šla v me - stu 50 pro te stant ski h dru žin.22 Le ta 1561 je v Kam n i ku de lo v al pri di gar Ju rij Ju ri šiè, znan po te m, da je bil ta koj za Tr u bar jem pr vi pri di gar, ki je pri di gal v du hu pro te stan ti z ma v ljub ljan ski cer kvi nem ške ga vi te š ke ga re da. Ne kaj èa sa po ti stem je de - lal v Un gna do v em za lož ni škem za vo du slo ven skih in hr va ških pro te stant ski h knjig na Vir te m ber ške m. Le ta1563 je pri šel po nov no v K am nik z a pri di gar ja, a je bil že na sled nje le to iz gnan. Lu te ra n stvo se je naj moè ne je pri je l o med ple mi š kim pre bi val stvom. Po se bno tr dni sre di šèi sta bi li grad Križ, ki so ga ime li v la sti ba ro ni Tur ni, in Za pri ce, ki so jih ime li Lam ber gi. Aha cij Turn je imel na svo jem gra du pri di gar ja, ki je re dno oprav ljal pro te stant ska bo go sl u - žja, h ka te rim so pri ha ja li ob ne de ljah in praz ni k ih pred vsem po l e tu 157 4 ver ni ki iz Kam ni ka in šir še oko - li ce. V me stu je bi lo ver sko de lo va nje pro te st an tov po tem le tu one mo go èe no. Le ta 1588 je pri njem p ri di gal Mar ko Kum precht, ki je si cer re dno de lo val v Ljub lja ni. Vo di telj pro te st ant ski h me šèa nov v me stu je bil Fle riè. Pro te s tan tom se je pri dru ži l tu di del du hov šèi ne in za svo je de lo va nje so do bi li ce lo ne ka te re cer kve. Ena od teh je bi la po druž ni ca sv . Ni ko la ja v Pod gor ju, ki je t e - daj pri pa da la men ge ški žu pni ji. Ana b ap ti zem . V Kam ni ku so se po ja vi li tu di ana bap ti - sti ali pre kr šèe va l ci.23 Ime so do bi li po svo ji prak si kr - šèe va nja odra slih oseb, ki so bi le pra vi lo ma že pr ej kr - šèe ne kot otro ci v ka to l i ški cer kvi . Svoj na èin kr šèe v a - nja so ute me lje va li s Kri stu so vim na ro è i lom, naj èlo vek naj prej ose bno ve ru je in gre še le po ti stem h kr stu. Ana bap ti zem se je iz Švi ce in z Ba var ske ši ril tu di po slo ven s kih de že lah, kjer se mu je pri dru že va lo pred - vsem me šèa n sko in kmeè ko pre bi v al stvo, pa tu di manj še šte vi lo plem stva. Gru de n ugo tav lj a, da so jih po le tu 1540 pre ga nja li in ko so jih uje te vo di li iz se ver - nih kra jev pre ko C e lja, Kam ni ka in Ljub lja ne v Tr st na ga le je, so ne ka te ri od njih po beg ni li in v Kam ni k u ši ri li ana bap t i stiè ne na u ke. Bolj spre jem l ji vo je dej stv o, da so ana bap ti stiè ni pri di gar ji pri ha ja li s Ko ro ške, kjer so ime li moè na ver ska sre di š èa. V Kam ni ku so ime li le ta 1560 pre kr šèe va l ci šte vi l no in do bro or ga ni zi ra no cer kev, ki sta jo vo di l a Ju rij Krelj in Kriš tof St o be. Zbi ra li so se v g ra du Za pri ce. Po St o be je - vi smr ti je p re vze la skrb za cer kev nje go va že na, kar je bi lo v ti stih kr šèan sk ih kro gih spre jem lji vo .24 Nje na vo - dil na vlo ga se je iz ra ža la v dej stvu, da so bi la na nje - nem do mu ob ne de lj ah in praz ni kih bo go sl u žja, na ka - te rih jim je pri di ga la iz Sve te ga pi sma in bra la iz pro te - stant skih knjig. Ana bap ti stiè n o gi ba nje se je del no vklju è i lo v lu te ran stvo, del no pa iz gi n i lo v èa su pro ti re - for ma ci je. Tru bar »sam pra vi, da je bi lo iz pr va šte vi l o pre kr šèe va l cev pri nas mno go ve èje ka kor lu te ra - nov.« 25 Pro ti re for ma c i ja in za ton . Pro te stan ti zem na du naj - skem dvo ru ni imel pod po re in kralj Fer di nand je že le - ta 1523 v svo jih de že lah pre po ve dal šir je nj e Lu tro vi h del. Èe prav je po sku šal z ba va r skim voj vo d o, sal zbur - škim nad ško fom in ne ka te ri mi kne zi od pra v lja ti ze lo sla bo sta nje v ka to li ški cer kvi in hkra ti za vre ti šir je nje pro te stan ti zma , se mu to ni po sre èi lo. Po leg vi so ke ga 90 anivodogZ – evarpzaR 22 En ci klo pe di ja Slo ve ni je 4 (Hac–Ka re, ge slo Kam nik), Mla din ska knji ga, Ljub lja na 1990, str. 378. 23 Gl. Pre kr šèe val stvo. En ci klo pe di ja Slo ve ni je (Plo–Ps) 9, Mla din ska knji ga, Ljub lja na 1995, str. 286. 24 Šte li bi jo lah ko za pr vo pro te stant sko du hov ni co v Slo ve ni ji. V 20. sto le tju so bi le slo ven ske pro te stant ske du hov ni c e v evan ge li èan ski in bin koš tni cer kvi. 25 Gru den, n. d., str . 608. List iz Dalm atinovega prevoda Biblije šte vi la plem stva so se zanj odl o èa li in ga pod pi ra li de - žel ni sta no vi. 1544 je kralj Fer di nand uka zal , naj pre kr šèe va l ce po - za pre jo v je èe. Po sla li so j im uèe ne te o lo ge, da bi j ih od - vr ni li od nji ho ve ga ver ske g a pre pri èa n ja. Ti stim, ki se ne bi odre kli sv o ji ve ri in spr e je li po ko re ter se t a ko vr - ni li v ka to l i ško ve ro, so na me ni l i smrt . Smrt ne kaz ni si - cer ni so iz vr š e va li, am pa k so za por ni ke po sla li v Trst na ga le je. Kranj ski de že l ni gla var Ni ko laj Ju ri šiè se je kra lji ci Ani po hva lil, da so na Kra nj skem pet p re kr šèe - val cev spre o br ni li na zaj v ka to l iš tvo. Nad vo j vo da Ka rel je le ta 1574 iz dal ukaz kam n i ške mu so dni ku in sve to v al cem, naj iz že ne jo iz me sta vse pro - te stan te in pre po v e jo bo go sl u žja v Pod gor j u. Me st ni so dnik Gre gor Kra ma r je na ro èi l o ta koj iz pol nil in ukaz jav no pre bral. Me stni pi sar Na gliè in šti ri de set me šèa - nov, pro te stan tov, je iz gu bi lo svo je slu žbe v kam ni š ki ob èi ni. Ne ke ga me šèa na so ce lo iz gna li iz me sta , ker je pro te stant ski du hov nik kr stil nje go ve g a otro ka . Ta ko pri di gar ji v me stu ni so veè mo gli oprav lja ti svo je slu - žbe, so jo pa n a prej o prav lja li na gra du Aha ci ja Tur na, ki jim je n a ši ro ko od prl svo ja vra ta in svo je sr ce. Ob ne - de ljah in praz ni k ih so se na gra du zbi ra li pro te stan ti iz vse kam ni š ke oko li ce. Vo di tel j kam ni š kih pro te s tan tov je bil Na gli è, a je nad - voj vo da Mak s i mi li jan le ta 1594 iz dal po se be n ukaz, naj se po dre di žu pni ku ali za pu sti me sto. Ko t vla dna ko mi sar ja sta bi la po sla na v Kam ni k sto lni prošt Gaš - per Fre u den schu ss in vi ce dom Ka mil l o Su ar da in pro - te stant skim me šèa nom na lo ži la de nar ne glo be, ker so obi sko v a li bo go sl u žja pri gro fu Tur nu . V Me ki nj ah sta za sli ša la Ur ba n a Ko sa in Ju ri ja Križ k ar ja, ki se ni sta po - dre ja la žu pni ku – v enem me se cu bi se mo ra la od po - ve da ti lu te ran stvu ali pa iz gu b i ti svo je pre mo že nje v me st u. V Kam ni ku so poz va l i pred ko mi sa r ja 38 me - šèa nov, k i jih je za sto pal Lu ka Av niè in v ime nu vseh po ve dal, da se v po li tiè nih stva reh nad voj vo di po pol no - ma po dre ja jo, v ver skih stva reh pa je po tre bno b olj po - slu ša ti Bo ga kot lju di. Kam ni ški so dnik je po treh m e - se cih po ro èal vi ce do mu, da so se lu te ra ni v glav nem vr - ni li v okri lje ka to li ške cer kve, ra zen Wilda , Av ni èa in de - set ih dru gih. Ti so bi li kaz no va ni z glo bo 20 ce ki nov. Vse ome nje ne šte vil ke pri ha ja jo iz ka to l i ških vi rov , za - to lah ko dom ne va mo, da so v s kla du z obi èaj no prak so ti stih èa sov ma njše od re sniè nih, s èi mer se da je vi dez, da pro te st an ti zem ni imel ve li ke ga ra zma ha . Ko so bi li pro te stan ti v Kam ni k u hu do pre ga nja n i, jim je kri ški g ra šèak A ha cij Tu rn za èel ob s vo jem gra du gra di ti mo lil ni co in ure ja ti po ko pa li šèe. De lo je po èa si na pre do v a lo in ob jekt ni bil do kon ca zgra j en. Pro ti re - for ma cij ska ko mi s i ja ga je s to pom raz stre li la. Pro te stant stvo se je v slo ven skih po kra j i nah naj da lj ohra ni lo med ple mi èi. Še le le ta 1628 so se mo ra li po odlo ku ce sar ja Fer di nan da odlo èi ti, ali se vr ne jo v ka to - liš tvo ali pa za pu s ti jo nje go ve de dne de že le. Oko li 800 ple mi ških os eb se je odlo èi lo za iz se li tev, med nji mi tu - di ple mi èi, ki so ime li svo ja po ses tva na Kam ni škem: Lam ber gi in Pa ra de i ser ji. Da nes je tež ko ra zum lji vo in opra vi èlji vo dej stvo, da so pre kr šèe va l ce po leg av strij ske vla de in ka to li èa nov kru to pre ga n ja li tu di lu te ra ni.Pro te s tant sko de lo va nje na Kam ni š kem v 20. sto le tju Ver sko-ku l tur no de lo va nje. O pro te stan tih v Kam ni ku po to le ran ènem pa ten tu Jo že fa II. iz le ta 1781 ni ma m o za nes l ji vih po dat kov. Le ta 1845 so pro te stan ti evan - ge li èan s ke in re for mi ra ne ve ro iz po ve di do bi li do vo lje - nje, da ima jo v Ljub lja ni in o ko li ci lah ko let no e n krat bo go sl u žje. Le ta 1847 pa so usta no vi l i Od bor pri pa dni - kov pro te stan ti zma v Lj ub lja ni in okrog nj e. Ta je skr bel za usta no vi tev ver ske ob èi ne, gra di t ev cer kve, šo le in žu pni šèa. Ali je bil v t o de lo va nje vklju èen kdo od kam - ni ških me šèa nov, do ma èi nov ali pri šle kov iz dru gih de - žel, ni ma mo po dat kov. Po 2. s ve tov ni voj ni so s e iz agrar n o ne raz vi te ga Prek m ur ja tu di pro te stan t ski pre - bi val ci se li li v me sta z raz vi to in dus tri jo. Svo je cer kve v Kam ni ku ni so ime li, za to jih je du hov no oskr bo va la ljub ljan sk a evan g e li èan ska cer kve na ob èi na, ki je svo - je de lo va nje po le tu 1945 zno va ure di la .26 V ana bap ti stiè ne m gi ba nju 16. sto le tja ima jo svo je du - hov ne ko re ni ne da naš nji bin koš tni ki in bap ti sti; po nje - go vih na èe li h ima jo ure je no tu di svo jo ekle zi o l o ško po - do bo. V na šem èa su pred stav lja jo na da lje va nje ana - bap ti stiè n e ga gi ba n ja, rav no ta ko ka ko r evan g e li èan - ska cer kev na da lju je Lu tro vo smer re for ma ci j e in re for - mi ra na cer kev Kal vi no vo smer. De lo va nje bin koš tne cer kve se je iz Ljub lja ne v Kam nik raz ši r i lo po le tu 1970, bap ti stiè ne pa s pri se li tv i jo dru - ži ne Da ni je la Ham pa v Kam nik le ta 1985. Po le tu 1991 si je pri do b i la ma njši krog pro te stant skih pri sta - šev. Sku pna ak ci j a obeh cer kva na kam ni š kem po dro èj u je bi la raz sta va Sve te g a pi sma in pre da v a nja o Sve tem pi smu v le tih 1994–1996. Ok to bra 1994 je bi la v dvo - ra ni Ve ro ni ke v Kam ni ku raz sta va Sve te g a pi sma s pri - mer ki raz liè nih slo ven skih pre vo dov in 40 pa no ji , ki so pri ka zo va l i na sled nje sklo p e: Na st a nek Sve te ga pi - sma, Sve to pi sem ski tekst, Ve ro do st oj nost Sve te ga pi - sma, Šir je nje Sve te ga pi sma , Vse bi na Sve te ga pi sma in Sve to pi sem sko spo ro è i lo.27 Na lo kal ni te le vi zi ji je bi - la po se b na od da j a o pro te stan ti zmu, na ka te ri sta so - de lo va la bin koš tni pa stor Mi ha el Ku zmiè in bap ti stiè ni pa stor Mar tin Hla stan. Ob raz sta vi Sve te g a pi sma je bil te den pre da vanj o Sve tem pi smu, na ka te rem je M. Ku - zmiè ime l dve pre da va nji, in si cer Ju rij Ja pelj in n je gov pre vod Sve te ga pi sma 28 ter Vse bi na Sve te ga pi sma . 22. no vem bra 1995 je bi lo v raz sta vi šèu Ve ro ni ka v Kam n i ku pre da va nje M. Ku zmi èa z na slo vo m Re for - ma ci ja na Kam n i škem (sprem no be se d i lo na va bi lu je pri pra vil bap ti stiè ni pa stor Da ni jel Hamp). Ok to bra 1996 je bi la v Ma tiè ni knjiž ni ci v Kam ni k u raz sta va Sve te ga pi sma, ki jo je pri pra vi la Sve to pi sem ska 91 anivodogZ – evarpzaR 26 Pre gled evan ge li èan ske cer kve ne ob èi ne v Ljub lja ni je str nje no pri ka zan v de lu Vi li ja Ker èmar ja: Evan ge li èan ska Cer kev na Slo ven skem, Mur ska So bo ta 1995, str. 263–272. 27 Mar ga ret Da vis: Sve to pi smo, iz re d na knji ga (dru ga , do pol nje na iz da ja). Du hov no ob zor je; Kr šèan ska po bu da Bli že k T e bi, Ljub lja na, Š mar tno o b Pa ki 199 3. 28 Del pre d a va nja je bil ob jav l jen v Knji že v nih li stih; Mi ha e l Ku zm iè: Ju rij Ja pel j in nje gov pre vod Sve te ga pi sma (za praz ni k re for ma ci je), De lo, 10. 11. 1994, let nik 36, št. 260, str. 6. druž ba Sl o ve ni je v Lj ub lja ni; 25 . ok to bra je imel v okvi - ru te ra z sta ve M. Ku zmiè pre da va nje Sve to pi smo in re - for ma ci ja. Zgo do vi n sko-ma te ri al ni spo me ni ki. Vsaj na krat ko mo - ra mo v zve zi z re for ma ci jo na Kam ni š kem ome ni ti dve po se bno s ti, ki sta kam ni š ka dra go ce nost. 1. Sa dni kar jev mu zej v Kam ni ku 29 je med go renj ski mi mu zej s ki mi zbir ka m i go to vo naj sta rej ša in po raz no li - ko sti zbra nih ek spo na tov, nji ho v em èa sov nem raz po - nu ter zem lje pi sn i ši ri ni ena naj bo ga tej ših. Usta no vi telj te ga mu ze ja je bil Jo sip Ni ko Sa dni k ar, ljub ljan ski ve te - ri nar, ki se je po slu žbi v Ljub lja ni, Ra dov lji ci in È r nom - lju le ta 1889 pre se lil v Kam nik, kjer se j e le ta 1904 po - ro èil in 1916 . ku pil hi šo na Šut ni 21. V nje j je za èel zb i - ra ti sta ri ne »ter jo ta ko spre me n il v naj ve èjo pri vat no mu zej s ko zbir ko v Slo ve ni ji«.30 Z le ti se j e na bra lo ve li - ko šte vi lo dra go ce nih pred me t ov iz pre te klo s ti, ki so hi - šo za pol n i li in dru ži n o ute sni li. Dr. Jo sip Sa dni k ar je umrl l e ta 1952 ; del mu zej ske zbir ke iz pr ve ga nad - strop ja so po nje go vi smr t i pro da li kam ni š ke mu mu ze - ju. Da nes skr bi za mu zej 87- let ni dr. Ni ko laj Sa dni kar, usta no v i te ljev sin. Ali so v Sa dni ka r je vem mu ze ju kak šni sle do vi pro te - stan ti zma? Dr. Ni ko laj Sa dni kar je na to vpra ša nje dal ma te ri al ne in ver bal ne od go vo re: 31 -V zbir ki po hiš tva je obnov lje na oma ra iz 1 6. sto le tja iz cer kve v P od gor ju pri Ka m ni ku z zna èil no bar vno Lu tro vo ro žo na vra tih. -V mu ze ju so ime li Pen ta tevh, 5 Moj ze so vih knjig v pre vo du Ju ri ja Dal ma ti na. Oèe je zbi ral po Ko ro škem sta re pro te stant ske knji ge in je ta red ki iz vod do bil tam. O pro te stan ti zmu je po ve d al: »Na Za pri cah je bi la v 16. sto le tju gra šèi na z Lu tro vo ka pe l o, kjer so oprav lja li ver ske obre de. V la sti so jo ime li gro fje Lam ber gi. Tu je bi lo eno sre di šèe pro te stan tov, kjer s o bi li v tej ve ri vsi gra šèa ki in slu ža bni k i. Dru go sre di šèe je bi lo na gra du Križ, ki je tu di imel pro te stant sko ka pe l o. Sa mo s tan ni bil ni ko li za prt, am pak so v njem de lo va li pro te stan ti. V èa su pro ti re for m a ci je je škof Hren re kel: ‘Uni èi te mi to le glo pro te stan ti z ma.’ Ka pe la je bi la zi da n a, moè na, za to so iz L jub lja ne pri pe lja li top in jo r az stre li li. Z zgo - do vi n o pro te stan ti zma v Kam ni ku sta se ukvar ja la Ja ro Do lar in Em i li jan Cevc . Mož ni po dat ki so v Kam ni ških zbor ni kih, v Me st nem mu ze ju, Kul tur nem cen tru in Ma tiè ni knjiž ni ci v Kam ni k u.« 2. Dal ma ti nov pre vod Pen ta tev ha je pri šel v kam ni ški mu zej iz Sa dni k ar je ve zbir k e. Zbi ra telj ga je do bil iz Djekš na Ko ro škem, v plat ni cah p a so na šli do bro po lo - vi co Tru bar je ve ga Ka te ki z ma z dve jma iz la ga ma iz le ta 1575. Iz vod je bi l v upo ra bi, za to so za èet ne st ra ni pre - cej zde la ne. En iz vod Dal ma ti no ve ga pre vo da Pen ta tev ha pa ima tu di fran è i škan sk a knjiž ni ca v Kam ni ku. Av tor pred sta - vi tve te ga red ke ga ti ska je s kle nil svoj tekst z be se da - mi: »Ta ko im a mo z daj v Kam ni ku dva iz vo da dra go ce - ne in red ke slo ven ske knji ge, ki je bi la ti ska na v Ljub lja - ni le ta 1578 in od ka te re je na sve tu ohra nje nih sa mo 5 iz vo dov .«32Sklep Ob dob je re for ma ci je v 16. sto le t ju je bi lo v Kam ni ku in oko li ci ver sko ze lo raz gi ba no; ka kor drug j e po ce sa r - stvu in Evro pi je bi lo po go je no s so ci a l ni mi , eko nom ski - mi, fev dal ni mi in ver ski mi spre mem ba mi v šir šem oko - lju. V slo ven skih de že lah je ena ko ka kor v ost a lih sred - nje e vrop skih de že la h k raz vo j u re for ma ci je pri po mo - glo dej stvo, da je pre bi val stvo v tež kih èa sih kru tih tur - ških vpa dov, na lez lji vih bo lez ni in kmeè kih vstaj iska lo tr den te melj za ži v lje nje v pre lom nih èa sih. Na šli so ga v za pi sa ni in go vor je ni Bo žji be se di, v Sve tem pi smu, v ra zum lji v em do ma èem je zi ku. Za po dro bnej š e ob de la ve po sa mez nih pod tem ozi ro - ma po dro èi j re for ma ci je in poz ne je pro te stan ti zma bo - do v pri ho dno st i po tre bne do dat ne ra zi ska ve v dr žav - nih in spe ci al nih ar hi vih ter knjiž ni cah sa mo sta nov v Slo ve n i ji, Av stri ji, Nem èi ji in Ita li ji. Okvir in ob seg te raz - pra ve te ga ni mo gel za je ti. Kon èu jem v upa nju, da s e bo do v pri ho dno sti v Kam ni ku na šli ra zi s ko val ci, ki bo - do ob dob je in vpra ša nje re for ma ci je èa sov no in po - droè no stro kov no in znan st ve no ob de la li, kar nam bo da lo ja snej š o sli ko in ce lo vi t ej ši pre gled bo ga te kam ni - ške zgo do vi ne. 92 anivodogZ – evarpzaR 29 Ma ri jan Za dni k ar: Sa dn i kar jev mu zej v Kam ni k u, Kam ni š ki zbor nik 1956 , str. 113–119. Pri mož Hi eng: Me ce nov za klad na še de di šèi ne, Te den ska tri bu n a Slo ven skih no vic , 14. ju ni ja 2003, št. 23, le to VII, str. 9–10. 30 Za dni kar, n. d., str . 114. 31 Mu zej sem si v d ru žbi z Da ni je lom H am pom ogle dal 13 . no vem bra 1995. 32 Ivan Zi ka: Dal ma ti n ov pre vo d Pen ta tev ha v Kam ni š kem mu ze ju, Kam ni š ki zbor nik 1967, str. 180–184. Upo rab lj e na li te ra t u ra: DA VIS, Mar ga ret, 1993: Sve to pi smo, iz re d na knji ga (Dru ga, do pol - nje na iz da ja) . Ljub lja na, Šmar tno ob Pa ki: Du ho v no ob zor je; Kr - šèan ska po bu d a Bli že k Te bi. DO U GLAS, J. D. (ur.), 1987: The New In ter na ti o nal Diction ary of the Chri s ti an Chur ch. Regency Re fe ren ce Library: Grand Ra pids, Mi chi - gan, US A. En ci klo pe di ja Slo ve ni je (Hac–Ka re) 4. Ljub lja na: Mla din ska knji ga 1990. GRU DEN, Jo sip, 1992: Zgo do vi n a slo ven ske ga na ro da. Ce lje: Mo - hor je va dr u žba (r e print pr ve iz da je, ki je iz šla v 6 zv ez kih v le tih 1910–1916). Kam nik 1229–1979 (Zbor nik raz pr av s sim po zi ja ob 750-l et ni ci me sta). Kul tur na sku pnost Kam nik in Sek ci ja za kra jev no zgo do vi - no Zgo do vin ske ga druš tv a za Slo ve ni jo, Ljub lja na 1985. Kam ni ški zbor ni ki 1955–2002 . KER ÈM AR, Vi li, 1995: Evan ge li èan ska cer kev na Slo ven skem. Mur - ska So bo ta: Evan ge l i èan sk a Cer k ev na Slo ven sk em. KOS, Du šan, 1994: Med gr a dom in me stom. Ljub lja na: ZR C SAZU .The re for ma t i on in Kam nik Summa ry The pa per ad dress t he pe ri od of the Re for ma ti on in the Kam nik area in t he 16th a nd 17th centu ry, one of th e most dy namic pe ri ods in the long and rich h istory of the town. Kam nik was fer ti le gro und for the R e for ma ti - on thanks t o si mi lar cir cum stan ces to th o se els ewhere in Cen tral Eu ro pe: de ve lo ping tra de, go od tra de ro u tes and con nec ti ons, th e de ve lop ment of craft s and th e ri - se of an ur ban c itizen ry. At the he art of the Eu ro pe an re li gi o u s re for ma ti on of the 16th century was the call fo r a re turn to the ev an - ge li cal ori gins of C hristianity, ba sed on three prin ci - ples: so la fe de, so la gra tia, and so la Scrip tu ra. Th e Re - for ma ti on mo ve ment sta bi li sed in to three mo ve ments cen tred aro und its fo un ders: the Evan ge li ca l or Lut he - ran church (Mar tin Lut her), t he Re for med church (J ohn Cal vin) an d the An a bap tist church ( Tho mas Münz er). In 16th ce ntury K am nik, it was the A na bap tist strand of the Re fo r ma ti o n that pre va i led, and the ir rank s in - clu ded the first fe ma le mi ni st er in Slo ve nia. Op pres si - ve me a su res and per se cu t i on li mi ted the sco pe of the - ir work and led t o be li e vers jo i ning the Slo ve ni an Evan - ge li cal chu rch mo ve ment led by P ri mož Tru bar. The An dechs co unts con tri bu ted a gre at de al to cre a - ting cir cum s tan ces in which the Re for ma t i on co uld de - ve lop. The Au er sperg, Hohenwart, Lam berg and Pa ra - de i ser co unts all adop ted, re pre sen ted and spre ad re - for ma ti on ide as. Most of Kamnik' s po pu la ti on al so con si de red them sel - ves to be P ro te stants. A la r ge sca le and vi o lent Co un - ter-Re f or ma ti on led to the ir per se cu ti on. In 1601 a Co - un ter-Re for ma ti on com mis si on fo und 50 Pro te sta nt fa mi li es in K am nik. At thi s ti me the Pro te stants had to mo ve away or fa ce for ced con ver si on to the Ro man Cat ho l ic church. Pro te stants re tur ned to Kam nik in the 20t h century. The se were primaril y eco no mic mi grants from ot her pla ces in Slo ve nia or o t her Yugoslav re pu blics. The Bap tists and Pen ta c o stals co me from the Ana b ap tist tra di ti o n, the Evan ge li c als from the Lut he r an tra di ti o n. The ir re li gi o us ne eds are ca te red for by pa sto ral ca re from chur ches in Lju b lja na. 93 anivodogZ – evarpzaR 94 anivodogZ – evarpzaR Mar k o Le sar, ku stos mu zej sk i sve to va lec Me dob è in ski mu zej Kam nik Na gro bna plo šèa ple mi è a Ja ne za Ja ko ba Wieder kehrj a z Wieder sbacha Kam ni ški mu zej n a gra du Za pri ce si je le ta 2003 z a dal na lo go in jo tu di iz pe ljal, da pre u re d i in na no vo po sta vi pred veè kot dve ma de set l e tje ma ure je ni mu zej ski la - pi da rij. Ta r es ni b o gat po šte vi lu del, a hra ni ne ka te ra ne po greš lji va de la za zgo do vi no Kam ni ka in oko li ce. Ob tem je iz šel tu di pri roè ni kn již ni vo dnik, v ka te rem so si cer po lju dno, a ven dar le stro kov no opi sa ni vsi za - en krat raz stav lje ni kam ni t i spo me ni ki. Z nje go vo po - mo èjo lah ko do bi obi sko v a lec mu ze j a, ki ga to za ni ma , vse po mem bnej še in for ma ci j e o raz sta v lje nih de lih v njem. 1 V la pi da ri ju so naj šte vil ène j ši kam ni ti na gro bni spo me - ni ki in dru gi ko si iz an tiè ne ga èa sa, na to sle di jo za kam ni š ko me st no zgo do vi no ne ka te r i bolj ali manj zna n i in že ob jav lje n i kam ni ti spo me n i ki iz poz n e ga sred nje ga in no ve ga ve ka – iz 15. in 16. sto le tja. Za vsa ke ga od nji h smo zbr a li sko raj vse po mem bne po - dat ke in do da li tu di mar si kaj no ve ga, še ne zna ne ga. Iz 18. sto le tja sta raz stav lje n a sa mo dva spo me n i ka, eden pr viè – ta , o ka te rem bo te kla be se da, pa je bil del la pi da ri ja že na pr vi po sta vi tvi. To je ba roè ni na - grob ni sp o me nik iz l e ta 1702. V bi s tvu gre s a mo za na - grobno plo šèo ple m i èa Ja ne za Ja ko ba Wied erkehrj a iz Wieders bacha (Ha ns Ia cob Widerker zum W iderspa h). Iz kle san je iz pre cej do bro ohra nje ne kam ni te plo šèe iz si ve ga apnen ca. 2 Plo šèa je si cer ne ko li ko raz po ka na, ma njši del èek na njej se je ko maj še dr žal pod la ge. Plo - šèa je bi la ta ko kot vsi dru gi raz stav lje ni ek spo na ti sne - ta s sta rih že ko ro di ra nih pod st av kov in mon ti r a na na us trez nej še no ve no sil ce, oèi šèe na je bi la sta re bar ve in ome ta, od pa dli de lec pa j e bil pri tr jen s sp e ci al nim le pi lom . Na gro bni k je iz kle s an v pli tvem re li e fu, v te hni ki stran - ske ga re za. V gor njem de lu pra vo kot ne plo šèe je iz kle - san grb dru ži ne Wiederkehr. Šèi tek je obli ko van iz št i - rih polj : v zgor njem le vem in spod njem de snem po lju je upo dob ljen vzpe nja jo èi se eno ro žec, v spod njem le - vem in zgor njem de snem pa vzp e nja jo èi se konj. Na kri ži šèu vseh šti rih polj je šèi tek z vz pe nja jo èim se ov - nom. To zad nje dej stvo go vo ri za t o, da s i je da l Ja nez Ja kob Wied erkehr i z de la ti za svoj ple mi ški g rb ta ko ime no va ni go vo re èi grb, grb to rej , ki raz la ga nje gov pri i - mek, ka te re ga pr vi del je be se di ca »Wider « (nem ško je der Widder – oven). 3 Nad gr bom je v ce li ši ri ni upo dob - lje na iz vi tic sple te na kro na, o b stra neh pa pro stor pr av ta ko za po l nju je ras tlin sk a li stna ta vi ti ca. V spod n jem de lu plo šèe j e pro stor za na pis, ki s e gla si ta ko le: HI ER LIGT BE GRA BEN DER WOHL/EDL GE BOR NE HERR H ANS/IA COB VON W IDERKERN/ZVM WIDER -SPAH DER RÖM:/KAY: MAY:LANDT RATH/IN CRA IN WELICHER/GE STOR BEN DEN/ 15 I VNY 1702 (Tu kaj le ži po ko pa n ple m e ni to ro je ni go spod Ja nez Ja kob Wiederkehr iz Wieders pacha, rim sko-ce sa r ske ga ve li - èas tva de žel ni svét nik na Kranj skem, ki j e umrl dne 15. ju ni ja 1702.) Prav za prav gre za pre cej kon ven c i o - na len na pis, brez kak šne li te rar ne vre dno sti ali kak šne ba roè ne na bre kl o sti, ka kr š ne so si ve li ko krat omi sl i li ne ka te ri ugle dni lju dje te ga èa sa, tu di na Kranj skem. Mož no pa bi bi lo, da je bil del ne o hra nje ne ga na gro bni - ka, ki je b il mor da na ste ni. N a pis, pi san je v ta kratni nem šèi n i, je na ne ka te rih me stih te žje èit ljiv za ra di iz - rab lje n o sti, saj je bi la po vsej ver jet n o sti plo šèa miš lje - na kot p o krov gro bni ce v tl eh. Plo šèa je bi la pred po sta vi tvi jo v la pi da rij vzi da n a na dvo ri šèno fa sa do ob glav nem vho du v grad Za pri ce na le vi stra ni. Ob spo me n i ški obno vi gra du in nje go vi pre - zen ta ci ji v za èet ku 60. let je bil spo me nik za ra di za šèi - te od stra njen in ob ure di tv i la pi da ri ja pre ne sen vanj kot zgo do vin s ki do ku ment in pri èa graj ske zgo do vi ne. V Val va sor je vi Ve li ki knji gi gr bov 4 je med gr bi upo dob - ljen tu di grb ple mi š ke rod bi ne Wiederkehr. 5 Na njem 95 anivodogZ – evarpzaR 1M. ZU PAN ÈIÈ, M. L E SAR, Z. TOR KAR: La pi da rij Kam ni ške ga mu ze ja. Kul tur ni cen ter Kam nik, Kam nik 2003. 2Vi ši ne in ši ri ne: 119 x 83 cm, de be li ne: 11,5 cm (in ven tar na št. K123). 3Prim. OTO RE PEC, B., 1993, str. 48. 4Opus In sig ni um Armarumque Re gum et reg no ru m, nec non t `am ali o rum qu(m et Car ni o li ae , Prin ci pum , ba ro num, no bi li um, Ci vi ta tum, et Op pi do rum…1687–88, str. 154. Na gro bnik Ja ne za Ja ko ba pl. Wiederkehrja, la pi da ri j kam ni šk e ga mu ze ja na gra du Za pr i ce sta v šèit ku v dveh po ljih le vo spo daj in de sno zgo raj upo dob l je na dva èr na ov na, de sno zgo raj in le vo spo - daj pa dva be la eno rož ca.6 V sred njem po lju je upo dob - ljen oven, med tem ko se nad š èit kom dvi gu je ta eno ro - žec in oven. V bra tov šèin ski knji gi sve te ga Di zma 7 je nji hov grb ze lo po do ben gr bu na na gro bni ku (gl ej sliko zgora j). V sr ed - njem po lju je up o dob ljen ov en z zla ti mi ro go vi, de sno spo daj in le vo zgo raj s ta dva be la eno rož ca, na nas - prot nih po ljih pa dva èr na ko nja, nad ce lim gr bom pa se vzpe nja ta na l e vi stra ni oven, na de sni pa eno ro žec. Na gro bnik je bi l, kot re èe no, že od za èet ka se stav ni del la pi da ri ja kam n i ške ga mu ze ja. To da sa ma uso da te ga kam ni t e ga kul tur no-zgo do v in ske g a spo me ni ka je prav za ni mi va in ima zato sa ma za se svo jo zgo do vi no. Za to mi slim, da je vre dna, da jo sku šam tu kaj ne ko li ko po - drob ne je pred st a vi ti. Ker je na gro bni spo me nik ple m i ške g a po re kl a in ker je zna no, da so ple m i èi ze lo skr be l i za svoj zgo do vin s ki spo min, npr. s se ri ja mi por tre tov ple mi ških pre dni kov, se je s prva zde lo sa mo u mev no in na rav no, da je bi la na gro bna plo šèa del kam ni š ke zgo do vi ne že od vse g a za èet ka in da je i me no va ni ple miè na šel svoj zad nji mir v Kam ni ku. D om ne va li smo, da n aj bi plo šèa pri šla na grad Za pr i ce z bliž nj e ga sta re ga po ko pa l i šèa ob sta ri žu pnij ski cer kvi na Šut ni, saj že V al va sor opi su je, da je bi lo okrog nj e in v njej sa mi mno go na gro bni kov. To da pre gled mr li ških ma tic kam ni šk e žu pni je ni po tr dil, dabi bil Ja nez Ja kob Wied erkehr v Kam ni ku tu di po ko - pan. Do sre de 18. sto le tja na mreè tod ni bi lo ple mi èev iz dru ži ne Wiederkehr. Grad Z a pri ce je na mreè še le le - ta 1757 ku pil An ton Me dard Wieder kehr 8 in ga te daj ali ver jet ne je ma lo poz ne je dal tu di pre u re di t i v udob - nej šo ba roè no re zi den co. 9 V tem èa su je g rad Za pri ce ver jet n o do bil tu di sli ka ne ta pi se ri je, ki so nek daj kra si - le dru go nad stro p je.10 V znak sv o ji pri pa dno sti ple mi - ške mu ro du in v èast za èet ni ku svo je rod bi ne Ja ne zu Ja ko bu Wi ederkehr ju pa je, kot vs e ka že, da l iz Lj ub lja - ne v Kam nik pre pe lja ti tu di nje gov na gro bnik in ga dal ta krat ob ba ro ki za ci ji gradu ali kdo drug poz ne je vzi da - ti ob g lav ni ba roè ni gra jski por tal. Po koj ni ple miè J a nez Ja kob Wiederkehr je bil naj ver jet ne je po ko pan v nek - da nji fran èi šk an ski cer kvi v Ljub lja ni na da naš nje m Vo - dni ko vem tr gu, saj so ple mi èe po ve èi ni po ko pa va l i v njej. P okopan bi b il lahko t udi v ljub ljan ski s to lni ci, ka r pa je manj ve r jet no, saj je b i la ob nje go vi smr ti (1702) še v gra d nji. Bli zu obeh cer kva je bi lo na mreè tu di nji - ho vo glav no bi va li šèe, nji ho va pa la èa. 11 Pre ver ja nje mr li ških ma tic sto lne in žu pni je sv. Petra, 12 kjer bi t u di 96 anivodogZ – evarpzaR5Glej tu di La pi da ri j Kam ni ške g a mu ze ja (sl. na. st r. 26). 6Eno ro žec je mi to lo ška ži val z enim ro gom, ki se po jav lja v upo do bi tvah že v sred njem ve ku, poz ne je je veè krat tu di del ple mi ških g r bov. 7Glej Spo min ska knji ga ljub ljan ske ple mi ške dru žbe sv. Di zma: 1688–1801; osta li na slo vi : The a trum me mo ri ae no bi lis, ac al mae So ci e ta tis uni to rum, das ist Schau Bühne der Ged ächtnuss der Ade li chen und Go t tse e li gen Ge sel sc hafft der Ve re i nig ten zu stätts wehrenden An den ken eröff net in der U hral ten Ha ubt Statt Laybach; Schau Bühne der Gedächtnuss der Ade li chen und Got tse e li gen Ge sel sc hafft der Ve re i nig ten zu stätts wehrenden An den ken eröffn et in der Uh ral ten Ha ubt Statt Laybach, fol. 55, hra nje na v Ar hi vu re pu bli ke Slo ve ni je, fak si mi li r a na iz da ja. 8Med dru gi mi je bil è lan te bra tov šèi ne tu di An ton M e dard Wiederkehr ( ?–1794, Li ti ja), na ve den pod št. 192, po se stnik in de žel ni gla var, ki je že im el v la sti Za pri ce (1757–1794). Nje gov grb je na str. 383. (Glej SMO LE, M., str. 559, 701.) Wiederkehrji so ime li grad Za pri ce v la sti vse do 1830. 9N. ŠU MI: Ljub ljan ska ba roè na ar hi tek tu ra . Ljub lja na 1961, str. 150. 10 F. Stel `e jih da ti ra v sre do 18. sto le tja, glej STEL `E, F.: Po li tiè ni okraj Kam nik , str. 93. Mo re bit ni nje gov por tret bi bil lah ko por tret ne zn a ne g a ple mi èa v sta rej ši sli kar ski zbir ki, za to d om ne vo glej LE SAR, M .: Umet ni ne iz de po jev Kam ni ške ga mu ze ja, str. 72, Kam nik 1986. 11 Nje go va hi ša je na mreè sta la prav bli zu obeh ime no va nih cer kva. Prim. DOL NI ÈAR, J. G.: Med ka no ni ški m i hi ša mi pod ljub ljan skim gra dom , str. 112, 265. 12 Žal iska n je, kje je bil po ko pan usta nov n ik in naj u gl e dne j ši èlan t e rod bi ne, ni r o di lo sa dov. Nje gov po greb ni za be le žen ni ti v ljub ljan sk i mr li ški knji gi Sterb-re gi s ter 2, 1658–1735, ni ti v mr li ški knji gi žu pni je sv. Petra (Index mor tu orm) za le to 1702. Gle de na to, da so ljub ljan sko sto lni co ti sti èas gra di li in je bi la ta ko re koè š e brez s tro pa, no vo gro bni co Di zmo ve bra tov šèi ne pa so od pr li še le le ta 1707, lah ko dom ne va mo, da je bil po ko pan kje drug je, mor da v bli ž nji fran èi ška ni ce rkvi. Mor da so rav no ob obno vi gra du Za pri ce, ki jo je vodil An ton Me dard Wiederkehr (?–1794), na gro bnik pre pe lja li iz ta krat po ru š e ne ga fran è i škan s ke ga sa mo s ta na ali cer kve (odstr anjena je b ila 1786). Grb Ja ne za Ja ko ba pl. Wiederkehrja v bra tov šè in ski knji gi sv. Di zme. Arhiv re pu bli ke Slo ve n i je. (Fo to: Dra gi - ca Ko kalj) lah ko bil p o ko pan Ja nez Ja kob Wied erkehr, pa ni r o di - lo sa dov, saj ga ni kjer n e ome nja jo, kar pa n i niè n e na - va dne ga. 13 Ja nez Ja kob je bil na mreè eden od usta - nov n ih èla nov ple mi ške bra tov šèi ne sv. Di zme 14 in bi to rej lah ko bil nj e gov grob t u di v s to lni ci, a so sku pin - sko gro bni co za po koj ne èla ne Di zmo v e bra tov šèi ne ure di li še le 1709. Za to se zdi ver jet ne je, da j e po koj - nik, èi gar na gro bni k hra ni kam ni š ki mu zej , na šel zad - nji po ko j v sta ri, da nes po dr ti fran èi šk an ski cer kvi v Ljub lja n i na da naš n jem Vo dni ko vem tr gu. Prav v èa su ba ro ki za ci je gra du Za pri ce so cer kev po dr li in nje ne ostan ke od stra nje va li , vre dnej šo opre mo pa pro da ja li na dra žbi (1 786) in v er jet no so ta krat re ši li tu di na - grob ni spo me nik na še g a ple m i èa. Kdo je bi l to rej Ja nez Ja kob Wied erkehr? Ja nez Ja kob Wiederkehr 15 je bil ro jen le ta 1631, ba je v Ljub lja ni, nje gov oèe Hans H en rik Wiederkehr je bil po ro du iz sta re švi ca r ske pa tri cij ske dru ži ne iz Züricha , nje go va ma ti Ma ri ja Mar ga re ta Vu ga pa je bi la prav ta ko ple mi - ške ga ro du. Po š o la nju je sto pil v vo ja ško sl u žbo, 165 9 mu je bi lo po de lje no plem stvo iz na slo va pl . Wider - spach (to je bi la Wiederkehrjeva pri sta va16 v Ljub lja ni), to rej gra šèi na iz na slo va dru ži ne, na ka te ro je pre jel plem stvo. Še prej , le ta 1655, se je po ro èil z Ma ri jo Kla - ro Lis t in imel z nj o 12 otr ok, s e dem ji h je p o mr lo že v mla dih le tih. 19. ja nu ar ja 1679 se je po smr ti svo je pr - ve že ne v dru go po ro èil z vdo vo Ma ri jo Eli za be to Graffenweger, ro je no Taxer iz Raz dr te g a, s ka te ro je imel še 9 ot rok. V gla v nem so t a ko kot ot ro ci iz p r ve ga za ko na de lo va li v vo ja ških in du hov nih po kli cih, ome ni - ti pa ve lja Av guš ti na Lud vi ka, ki je štu di ral v ita li jan skiPe ru gii s pod po ro ljub ljan ske ga ško fa Ži ga Kriš to fa Her ber ste i na. Pet pa jih je u mr lo že v mla do sti. 16 86 je po sta l kranj ski de že lan, 1691 pa de žel ni svét nik, kar je za be le že no tu di na »kam ni škem « na gro bni ku . Bil je eden od de vet ih usta nov nih èla nov bra tov š èi ne sv. Di - zme, 17 za vet ni k a umi ra jo èih iz le ta 1688, ime no va ne tu di So ci e t as uni to rum. Druš tvo ni bi lo cer kve na bra - tov šèi na, tem veè pov sem la iè no zdru že nje »za vse do - bro in le po nav du š e nih« èla nov. 18 To je b i la ple mi ška in in te le k tu al n a eli ta kran j skih ple mi è ev, ugle dn ih me - šèa nov, aka de m sko izo bra že nih jav nih de lav cev in cer kve nih odliè ni kov. 19 Nji hov pr vi na men je bi la mi sel na sreè no smrt, prav m i sel na min lji vost pa jih je vzpo d - bu ja la k ve èji de jav no sti in kre po sti. Vsak èlan je mo ral za po koj ni kom na ro èi t i šti ri ma še za du š ni ce, o èe mer je dru žbi mo ral iz ro èi t i po tr d i la. Vsak èlan dru žbe je imel v knji gi sim bol no sli èi co z ge slom in gr bom. 20 Pri Wied erkehrj u be re mo »Vza j em no ohra ni ti zve st o bo« (Der Mit te i len de/Wi ederkerende – Pre da ni/Vra èa jo èi se in v la tin šèi ni »Vi cis sim ser va re fi dem«. )21 Nad nje go - vim gr bom je bil na pis Ver ba se cu ta fi des – Be se dam sle di zve st o ba. Ob na pi s u pa je nad po kra j i no upo dob - lje nih dvo je src, ki zdru žu jet a svo je pla me ne. Alu zi j a nje go ve ga ime na je to rej na re je na na nje gov pri i mek »widerkehren – vr a èa ti se« . Je to rej za èet nik ple mi ške rod bi ne, ki s e je na S lo ven skem oh ra ni la do 2 0. sto le - tja.22 Ime li so v eè ple mi ških po se sti, poz ne je so ime li po leg Za pric tu di Ma lo Lo ko pri T reb njem, Gr iè pri Mir ni in dru ge.23 Èla ni rod bi ne so ime li raz ne upra v ne slu žbe 97 anivodogZ – evarpzaR 13 Mr li ške ma ti ce ljub lj an ske sto lne cer kve so ti sti èas ze lo ne re dno vo di li. Ne ome nja jo ni ti po ko pa ta ko po mem bne ose bno sti, kot je bil sto lni ški de kan Ja nez An ton Dol ni èar, gra di telj ljub ljan ske sto lni ce, èe prav je bil sko raj go to vo tam tu di po ko pan. 14 Prim. Spo min ska knji ga I, 66, 67. 15 V pi snih vi rih naj de m o raz liè no za pi sa n e obli k e pri im k a, npr. Wider kehr, W iderker, Wiederk ehren, Wid erkeher itd . 16 To pri sta vo ome nja tu di Smo le to va kot Widerkehrjevo pri sta vo v Ljub lja ni (1756–68). 17 Te ko èa šte vil ka èla na v Dol ni èar je vi kon c ep tni knji gi je 23, glej Ja nez Kr stnik DOL NI ÈAR, str. 268. Na str. 269 je pod Wied erkehr k ot kraj ro j stva in smr ti na ve de na Ljub lja na, nje gov po klic je oz na èen kot vo jak in de žel ni svét nik. Da tum spre je ma v bra tov šèi no pa je 12. 9. 1689. Umrl je 15. po vr sti, glej tu di Li te ra tu ro v SBL. V bra tov šèi ni sv. Di zme je Ja nez Ja kob upo dob ljen na 55r, 56r, 359v, Prot/5r , Prot /5v. Nje gov so i me njak pl . Ja nez Ja kob ml . pa je na str. 5 6 (to je sin, ki mu je še mlad um rl). V Ljub lja ni so im e li pri sta vo po ime nu Wid erspach, po ka te ri so ver je t no pre je li tu di ple m i ški na ziv. 18 Prim. J. KA STE LIC: Spo min ska knji ga II, 2001, str. 21. V Spo min ski knji gi ljub ljan ske bra tov šèi ne sv. Di zm a (2. del.) je na str. 135 v èlan ku J. Ka ste li ca po po mo ti ime no van J. G. Widerk ehr. 19 Med dru gim je b il le ta 1719 va njo vpi san tu di ba ron Mak s i mi li jan Le o po ld Rasp, kam ni š ki žu pnik , žal je nje gov vpis brez sli kov ne upo do bi tve. 20 Glej Spo min ska knji ga II, str. 278–79. 21 Glej kon cep tno knji go J. G. DOL NI ÈAR JA pod št. 32. 22 Prim. ge slo Wid erkehr v SBL, str. 690, Spo min ska knji ga I, str. 295. Her man (Har man ?) Ve re lst: Por tr et Ja ne za Ja ko b a pl. Wiederkehrja. (Fot o: Janko Dermas tja, fo toteka N a - rod ne gale rije v Lju bljani) in so se ude le že va li kul tu r ne ga živ lje nj a. V bra tov š èin - ski knji gi Di zmo ve bra tov šèi ne je za be le že no, da je bil Ja nez Ja kob pl. Wiederkehr z W iderspa cha sv ét nik rim - sko ce sar s ke ga ve li èa s tva na Kranj skem in je umrl 14. ju ni ja za kam ni, star 75 le t.24 Po koj ni Ja nez Ja kob Wied erkehr s e ome nja t u di kot da ro va l ec za grad njo no ve stav be ljub ljan ske sto lni ce. Ome nj a ga tu di Ja nez Gre go r Dol n i èar,25 da je bil vo jak in de žel ni svet nik, in do da ja, da se je lj u bi telj sko ukvar jal z ar hi tek tu ro. 26 O nje go vi kul tur ni vlo gi je tre ba v zve zi z n jim in gra dom Za pr i ce ome ni ti še eno po ve za vo. Ob svo ji dru gi po ro ki je dal zna n e mu ho land ske mu sli kar ju Har ma nu Ve re l - stu, ki se je ta krat mu dil na Kran j skem, na ro èi ti svoj in že nin po roè ni por tr et. Obe sli ki sta po ve ro do s toj nem pri èe va nj u27 pri šli v Str a hlo vo zbir ko v Sta ro Lo ko iz gra du Za pri ce pri Kam ni ku, da ne s ju hra ni Na ro d na ga - le ri ja v Ljub lja ni. Sli ki sta pri šli v Na ro d no ga le ri jo iz sta - ro lo š ke zbir ke Ed var da Stra hla, ki je dom ne val , da se je sli kar H. Ve relst z bra tom m ed le ti 1678 –80 m u dil na Kran j skem in sli kal po gra do vih tu kaj šnjih ple mi - èev.28 Sli ki sta do ne dav n e ga bi li pri pi sa ni Al ma na chu, vse ka kor pa ka že ta na Wiederkehrj ev vi so k estet ski okus i n mor da tu di na nje go ve vpl iv ne zve ze. Po do ba ple mi èa (o. pl. 103 x 84 ,5 cm) ima sle deè na pis H:I:W :Z:W:D :R:M:L :I:K, A ET:50, A:168 1 (= H ans J a kob Wiederkehr Zu Wieders pach Der R öm:Ka is: Ma jestä tLan drath In Kra in) in naj bi b i la nek daj sig ni ra na & dat. : H. Ve relst 1678. Ja nez Ja kob Wiederkehr je t a èas, ko je bil nje gov in por tret nje go ve že ne na sli kan, oprav lj al de žel no služ bo »po bi ral ca èe pni ne« v Li tij ski èe tr ti (ne ke vr ste dav ka na vi no) in vo dil knji go v od ske za de ve dvo ra kne - zov Au er s per gov v Ljub l ja ni. V zad njem de lu okraj š a ne - ga za pi sa, ki s o ga le ta 1681 (ob nje go vi pet de set let ni - ci) pr i sta vi li na po r tret, pa je pred stav ljen tu di ko t »rim - sko-kra lje v e ga ve li èan s tva de žel ni svét nik na Kranj - skem« , kar lah ko pre be re mo tu di na na šem ka m ni - škem na gro bni ku . Na st a nek obeh por tr e tov po stav lja - jo po 22 . nov. 1678, ko sta Ja nez Ja kob in mla da vdo - va Ma ri j a Eli za be ta Graffenweger, ro je na To per zer zu Präw ald, skle ni la po roè no po god bo. 29 Za drž ke za ra di nju ne po ro ke so ji ma spre gl e da li 7. jan. 1679, do vo lje - nje za po ro ko v pred me stni cer kvi sv. P et ra ali v ka te ri nje nih po druž nic pa ji ma je ško fij ska pi sar na iz sta vi la 19. ja nu ar ja. 30 Ta dva por tre ta sta bi la to rej iz Ljub lj a ne pre ne se na na grad Z a pri ce, ka r ka že na to, da je r od bi na skr bno èu - va la tu di za pu š èi no in de di šèi no po po koj nem Ja ne zu Ja ko bu Wi ederkehr ju, po se bno še za to, ke r je bi l za èet - nik nji ho ve ga ple me ni t e ga ro du. Ta ko se ne sme mo èu di ti, da je za umet nost zav ze ti An ton Me dard Wiederkehr 31 (tu di ta je b il èlan bra tov šèi ne sv . Di zma) ali ka te ri nje gov rod bin ski na sle dnik dal pre pe lj a ti na grad Za pri ce ob dru gih sp o mi nih nanj ce lo nje gov na - gro bnik, ki se je ohra nil vzi dan ob gl av no pro èe lje, do - kler ga ob obno vi gra du v 6 0. le tih 20. st o le tja ni so po - sta vi li v la pi da rij, kjer je še da nes. T a ko n am po leg vseh dru gih ek spo na tov v la pi da ri ju tu di ta na gro bnik pri po ve du j e (saxa loqunt ur) svo jo po se bno za ni mi vo zgod bo, od sti ra zgo do vi no in iz pri èu je, da lah ko slo vi ti la tin ski rek, ki si cer go vo ri o knji ga h, obr ne mo tu di na umet ni ne, na umet no st ne spo me ni ke in ce lo na gro - bni ke, »ha ben t sua fa ta mo n u men ta et epit hap hia«. 98 anivodogZ – evarpzaR Por tret nje go ve 22-let ne že ne Ma ri je Eli za be te pl. Wieder kehr (o. pl. 103 x 84,5 cm), da t. d. zg.: ae 1681 aet. 22 NG S 6 34. Ob e sli ki hra ni Na ro dna ga le ri ja v Ljub lja n i. (Fo to: Jan k o Der mas tja, fo to te ka Na ro dn e ga le ri je v Ljub lja n i) 23 Prim. M. SMO LE, str. 701, 702. 24 Kar je po mo ta, glej Spo min ska knji ga I, str. 229. 25 Ja nez Kr stnik DOL NI ÈAR: Zgo do v i na ljub ljan ske sto lne cer kve, str. 28. 26 Prim. Spo min ska knji ga I, 66/67–68/69. 27 Jan ko PO LEC, 1930, str. 135, 167. 28 Prim. Uroš LU BEJ, 1997, str. 45, op. 59. in sl. 6, 7, str. 44, 47. Prim. tu di An dre ja VRI ŠER: Od re ne san ène èr ni ne do ba roè ne bar vi to sti: mo da v 17. sto le tju = From re na is san ce black to ba rok co lo ur : Se ven te enth century co stu me. V: The a trum vi tae et mor tis hu ma nae: Na ro d ni mu zej Slo ve ni je, str. 213–235, sli ki 21, 22. 29 Uroš LU BEJ, str. 4 5. 30 Glej NŠAL, Ško fij ski pro to ko li 1679, str. 21–22, 78, v: U. LU BEJ, st r. 45. The t omb sto ne of the n o ble man J a nez Ja kob Wiederk ehr from Wieders bach Summa ry The t omb sto ne of Ja nez Ja kob Wied erkehr, fo un der of a Car ni o lan no ble family, is pre ser ved in the lapidary o f Kam n ik mu se um. This tre a ti se sta tes that the tomb - sto ne was probabl y bro ught to th e Za pri ce ma nor ho u - se by An ton Me dard Wieder kehr who owned it in t he se cond half of t he 18th cent ury (1757 ), or poss ibly – tho ugh much less likely – it co uld ha ve be en bro ught t o Za pri ce by anot her re la t i on who pos ses sed the cas tle un til 1830 . To get her w ith the to mb sto ne, th e two pa in - tings of th e no ble man Ja nez Ja kob and hi s wife Eli za - be ta Ma ri ja Wi ederkehr were al so bro ught t o Za pri ce; both a re now k ept in the Na ti o nal Galle ry in L jub lja na. This s ug gests that no ble men in the baroque pe ri od to - ok gre at ca re of the ir hi sto ri ca l me mo ra bi lia, as they bro ught to the ir ma no r ho u se not only the ir col le c ti on of pa in tings o f the ir an ce stors b ut al so the to mb sto ne of the fo un der of the ir no ble fami ly. In the a r ti cle the l i - fe and the i n flu en ce of the no ble man has be en pre sen - ted as well a s the cul tu ral cir cum stan ces, wh ich ma ke the rat her c onventionally ma de to mb sto ne w ith its epi - taph and co at-o f-arms mo re ali ve. Re ve a lin g aspects of the noblema n’s li fe has expanded the s ig ni fi can ce of the to mb sto ne as a mu se um ar te fact in the lapidary and ma de it mo re in te re st ing. Vi ri SHI VIZ HO FE N, Schi viz von, 1905: Der Adel in Ma tri kel in Kra in. Görz. PO LEC, J., 1930: Ka ta log Stra hlo ve ga le ri je slik, Zbor nik za um et - no stno zgo d o vi no 10, str. 135, 167. SMO LE, M., 1984: Gra šèi ne na nek da njem Kranj skem. Ljub lja na. Slo ven ski bi o gr af ski lek si kon (SBL) , ge slo Wiederkehr, str. 690. OTO RE PEC, B., 1993: Val va sor je va gr bov na knji ga »Opus in sig ni - um armarumqu e«, v: Opus in sig ni um armarumque 1687–88, Ve - li ka gr bov na knji ga, štu di je. Ljub lja na. LU BE J, U., 1997: Pri sp ev ki k bi o gra f i jam na Kranj skem de lu jo èih flam skih in ho lan d skih sli ka r jev dru ge po lo vi ce 17. sto le t ja, Ac ta hi sto ri ae ar tis Slo ve ni ca 2. Ljub lja na, str. 47, 54, op. 50. Spo min ska knji ga lju bljan ske bra tov šèi ne sv. Di zma 1688–1801, I. del, Tran skrip ci ja be se di la, pre vod, sprem no gra di vo. Ljub lja na 2001. Spo min ska knji ga lju bljan ske bra tov šèi ne sv. Di zma II. DOL NI ÈAR, J. K., 2003: Zgo do vi n a sto lne cer kve v Ljub lja ni, ure di la A. La vriè. Ljub lja na. 99 anivodogZ – evarpzaR Grb An to na Me dar da pl. Wiederkehrja v bra tov šè in ski knji gi sv. Di zme. Ar hiv re pu bli ke Slo ve n i je. (Fo to: Dra gi - ca Ko kalj) 100 anivodogZ – evarpzaR Dam jan Han èiè, univ. dip l. zgod. Medvedova 2 5 a Kamnik Iz vsak da nje ga živ lje nj a me ki nj skih kla ri s v 17. in 18 . sto le tju Za zgo do vi no, sta rej šo od 100 le t, ve lja, da za ra di (ra - zum l ji ve ga) po ma nj ka nja še ži ve èi h priè ze lo tež ko ugo tav lja mo ta krat ni vsak da n jik. Pre o sta n e nam v glav nem »b r ska nje« po b olj ali manj su ho par nih pi snih vi rih, iz ka te r ih pa re kon st ru i ra mo le kro no lo š ki red do - ga janj in oz ko vse bi no ne ka te r ih prav nih po slov. Ta pro bl em je še to li ko bolj iz ra zi t pri ra zi s ko va nj u živ lje - nja, skri te ga za sa mo stan ski mi zi do vi , še zla sti èe gre za kon tem pl a tiv ni sa mo stan ski red, kot so kla ri se, ki ži vi jo v stro gi klav zu ri. Za to je še to li ko po mem bne j e, èe od kri je mo kak zgo do vin s ki vir, iz ka te r e ga lah ko na - tan ène je ugo to vi m o vsak da nje živ lje nje za sa mo s tan - ski mi zi do vi. Za me kin j ski kla ri ški sa mo stan (usta nov - ljen le ta 1300) pred stav lja jo tak šen vir sa mo stan ske kon sti tu ci je z za èet k a 18. sto le tja in ne ka te ra vi zi ta cij - ska p o ro èi la iz 17. in 18 . sto le tja. Za to po dat ke, pri dob - lje ne iz teh vi rov, ki ima jo ve lik po men tu di za l o kal no zgo do vi no, pred st av ljam v tem èlan ku. Naj prej pa je po tre bno pred st a vi ti, ka te re re dov ni ce so ži ve le v t em ob dob ju v Me ki njah, od kod so bi le do ma in ka te re mu dru žb e ne mu slo ju so pri pa da le. Me kinj ske kla ri se v 17. in 18. sto le tju Gle de re dov nic, zla st i pa opa ti nj v me kinj skem kla ri - škem sa mo sta n u, ima mo za pr vo de set le tje 17. sto le - tja mal ce nas p ro tu jo èe si po dat ke. Ta ko ugo to vi mo na pod la gi vi rov nad ško f ij ske ga ar hi va v Vid mu (Udi ne ), da so le ta 1599 bi va le v sa mo s ta nu na sled nje re dov ni - ce: La u ra Cor net ti, Su za n a Van tuz zi (Obe r nburg - Gor - nje graj sk a), Li via Riz zi iz Go ri ce , Mar je ta Rökin ger, Ana Hren (Chrön) in Eli za be ta Walch. Le ta 1600 se ome nja tu di ses tra Sme ral d a Sa vor g nan.1 Kot iz ve mo iz po ro èi - la ar hi di a k o na Se bas tja n a Tre bu ha na oglej sk e mu pa - tri ar hu 7. 3. 1600, je bi la te ga le ta iz vo lje na za me kinj - sko opa t i njo La vra Co ro ni ni (Cor net t i), ven dar je ta koj pre pu sti la to me sto Li vi ji Riz zi. 2 Na to na sto pi pro blem opa ti nje le ta 1603. Do se daj je ve lja lo pre pri èa nje, ki te me lji na po dat ku Val va s or je ve Sla ve voj vo di ne Kranj - ske (iz nje pov ze t o tu di v Slo ve n skem bi o gra f skem lek - si ko n u), da je bi la ta krat opa ti n ja Mag da le n a Hren , ki je po do bno kot nje na ses tra Ana pr i šla v me kinj ski s a - mo stan po tem, ko sta se obe p o za slu gi svo je ga stri ca Gaš per ja Žit ni k a, pred v sem pa nju ne ga bra ta ljub ljan - ske ga ško fa in vo di te l ja pro ti re for m a ci je na Kranj skem To ma ža Hre na, spre o br ni li v ka to l i ško ve ro. 3 Ven dar na osno v i pri mar ne ga vi ra, toè ne je proš nje me kin j ske opa ti nje in kon ven ta na de žel ne ga kne za 30. 6. 1603, lah ko pov s em ned vo um no ugo to vi mo, da je bi la ta krat opa t i nja La vra Co ro ni ni (Cor net t i). Po leg nje se iz pod - pi sov re dov nic vi di, da so bi le v sa mo s ta nu še: Li vi jaRiz zi, Ana Hren , So fi ja Ra do vi tz, Eli za be ta Re chalc h, Ana Ho r nbur g,4 Ka ta r i na Kern (Ge ren) in Ma ru š ka Weiss. 5 Iste re dov ni ce se ome nja jo tu di v ne kem do pi - su de žel ne mu kne zu le ta 1605. 6 Že le ta 1600 pa s e v pi smu, ki je pri šlo iz Me kinj k oglej ske mu pa tri ar hu, ome n ja še re dov ni ca Eli za be ta Ur su li ni, ki naj bi ime la »ve li ko re v nih pri ja te ljev, ki jim stre že, kar je v ško do sa mo sta na«. 7 Pr vo na sled nje po ro èi lo o šte vi lu re dov nic v sa mo s ta - nu za sle di mo v po ro èi lu o sa mo stan ski vi zi ta ci ji le ta 1627; opa t i nja je bi la La vra Co ro ni ni (po ro èi l o na va j a, da je opa ti nja že 28 let ), ost a le re dov ni ce so bi le: Ana Hren (re dov ni ca 18 let) in Eli za be ta Re chal ch (re dov ni - ca 22 let), Ana Ho ren burg, Ka ta ri na Ge re n a, Ma ri ja Knitl, Ana Ma ri ja (Obe r nburg), Su za n a Pet ri èe viè (Pe - tritschewit sch), Eva Ober bog(d)en in Mar ta Tre tart - schek. 8 Na sled nj e po ro èi lo o me kinj skih re dov ni cah je iz le ta 1636, ko je 12. 4. 1636 se dem re dov nic po smr ti opa - ti nje La vre Co ro ni ni iz vo li lo za no vo opa t i njo Ano Hren (ki jo je pa tri arh po tr dil 18. 4. 1636). Ta krat so bi le re - dov n i ce: Eli za b e ta Re chalch , Ana Ho ren burg, Ma ri ja Knitl, Ana Ma ri ja Ober nburg (Gor nji Grad pr i Lo žu na No tran j skem) , Mar ta Tre bu han, Mag da le n a Co ro ni ni 101 anivodogZ – evarpzaR 1Vi dem s ki ško fij ski ar hiv (AA CU ), A par te Im pe r ii, Car ni o la Su pe ri o re, »Cla ris se a Min ken dorf e Lo co po li«, str. 180, 181. 2AA CU, n. v., st r. 170. 3Slo ven ski bi o graf ski lek si kon, str. 342. 4Ze lo ver jet no gre d e jan sko za An o Ho ren burg z gra du Ho ren burg pri Šen tpa vlu na Ko ro škem. 5NŠAL, ŠAL I., šk. 22/13. 6NŠAL , ŠAL, Sp i si I., fasc. 23/3 . 7AA CU, n. v., st r. 177, 179. 8Va ti kan ski ar hiv , Vi si ta t i o nes no. 59, Ac ta vi si ta ti o nis Pro vin ci ae Sti ri ae et Car ni o lae 1627, str. 38'. (Za po sre do va nje te ga ze lo po mem bne ga vi ra, ki bo v na da lje va nju še veè krat na ve den, se is kre no za hva lju jem men tor ju prof. dr. Fran ce tu M. Do li nar ju.) Sa mo stan Me ki nje (Fo to: Dam jan Han èiè) in Ur šu la An dri jan .9 Do kd aj je ome nje na opa ti nja oprav lja la svo jo slu žbo ozi ro ma kda j je u mr la, ni zna - no. Do slej j e ve lja lo pre pri èa nje, da je u mr la okrog le ta 1650, ven dar se kot op a ti nja ome nja še je se ni le ta 1657, ta ko da je mo ra la umre ti še le okrog le ta 1660. 10 Tri le ta po iz vo li tvi Ane Hren (28. 8. 1639) so b i le v sa - mo sta nu že tri no vin ke: Si do ni ja Au er sp erg, Re gi na Kri sti na Gi a srugk (iz Šta jer ske) in Su za na Pre in, ki je že opra vi la no vi ci at. 11 Na sled nji po da t ek, ki nam od kri va šte vi l èno sta nje re dov nic v me kinj skem sa mo s ta nu, pri ha ja iz le ta 1657, k o naj b i bi le v sa mo sta nu po leg opa ti nj e Ane (Hren) še šti ri re dov ni ce: Ur šu l a An dri jan, Kla ra Go li a niz (Go li ja n iè), Ma ri ja Kraj nik (Chra li n ik) in Ana Pre gl.12 Pri tem je n aj bolj za ni mi vo to, da se z a Kla - ro Go li a niz na va ja po da tek, da je re dov ni ca že 28 let (to rej že od le ta 1629 ), èe prav je v prej ome nje nih ohra nje nih ne po sre dnih ar hiv skih vi rih ni za sle di ti. 13 Ta ko se je šte vi lo re dov nic v me kinj skem sa mo s ta nu sre di 17. s to le tja gi ba lo okrog 8 , èe prav si ne m o re mo èi sto na tan è no raz lo ž i ti ne na dne ga upa da šte vi la re - dov nic (tu di mla dih) okrog le ta 1650 . Po vsej v er jet no - sti je to p o ve za no s hu do ku go, ki j e okrog le ta 1645 mo ri la po Kranj ske m. Šte vi lo re dov nic v Me ki njah je moè no na ra slo v 60 . in 70. le tih 17. sto le tja, za to je b i - lo po ve èa nje sa mo stan skih pro st or ski h ka pa ci tet nuj - no. Šte vi lo re dov nic okrog 10 je oèit no še us tre za lo ka - pa ci t e tam sta re sa mo s tan ske zgrad be, ki je bi la, po po ro èi l u ne ka te r ih vi rov , že v ze lo sla bem sta nju. Ver - jet no je k te mu pri po mo glo tu di po nov no od pr t je ozi ro - ma po ve èa nje zmo glj i vo sti vzgoj ne usta no ve za kranj - ska ple mi š ka de kle ta (la iè ne go jen ke) v le tu 1666. Ta - ko so le ta 1682 pod opa t i njo Kla ro Go li a niz (Go li ja niè ) za èe l i s te me l ji to obno vo sa mo sta na. Do ma naj bi bi la z Go ri ške in j e svo jo slu žbo veè kot za do vo lji vo opra vi - la, saj se je v èa su nje ne ga opa to va nja po mi ril spor sa - mo sta na z de dni mi od vet ni ki Gal len ber gi gle de de dne - ga od vet niš tva, tri le ta pred smr tjo je za èe la tu di s te - me lji to pre no vo sa mo stan ske zgrad be , ki je bi la že v sla bem sta nju in moè n o ra zma ja n a. Da je šte vi lo re - dov nic sre di 80. let 17. sto le tja pre se gl o »ma gi è no« šte vi lo 13, za ko li kor re dov nic je bi l sa mo stan od ust a - no vi tve le ta 1300 na prej prav za prav na me nje n, je raz -vi dno iz do pi sa me kin j skih kla ris oglej ske mu pa tri ar hu 7. 5. 1685 , v ka te rem ga ob ve šèa jo, da so za no vo opa - ti njo iz vo li le Te re zi j o Hal ler. Ta kra t je bi lo v sa mo sta nu vkljuè no z opa ti njo 18 re dov nic: Ma ri ja Kraj nik , Ge no - ve fa Raumschüssel, Ana Pregl, Eli za be ta Val va sor , Re - gi na Par tner , Lud vi k a Gall, Ro za li ja Bruc k en fe ld, Ma ri - ja na Be ne glia (Wen eglin ), Ka ta ri n a At tems (Šta je r ska) , Kla ra Witzens tein, Pe re gri na Kas che i na ge rin, Fran èi - ška Gal len fels, Ce ci li ja Schun ditz, Be a tri k a Thurn , Do - ro te ja Gal len b erg, Ma til da Pa ra de i se r in Ma ri ja Ne ža Si be r au.14 Èez šti ri le ta (31. 3. 1689) se je šte vi lo re - dov nic po ve èa lo še za dv e, sa j se po leg pra v kar ome - nje nih v vi rih ome nja ta še Te re zi ja Fla chen fel d in Ma ri - ja An to ni ja Bur kher ; po leg teh pa so bi le v sa mo sta nu v tem èa su še naj manj tri no vin ke.15 Te ga le ta je bi la za opa ti njo iz vo lje n a Šta jer ka Ka ta ri na ozi ro ma Ma ri ja Kla ra At tems, k i je vo di la sa mo stan 17 let. N a to pa sta v èa su naj ve è je ga vzpo na sa mo sta na, ta ko du hov n e ga kot ma te ri al ne ga , me kinj s ki sa mo stan kot opa t i nji za - po re do ma vo di li pred st av ni ci dru ži ne sa mo s tan skih usta no vi te l jev in de dnih od vet ni kov ro dni ses tri Do ro - te ja Si do n i ja (1706–1 728) in Le o po l di na Mak si mi li ja - na (1729–1759) Gal len berg. Po se bej ve lja na tem me - stu ome ni ti pr vo: ro di la se je 7. sep tem bra 1664 v g ra - du So te ska na Do lenj skem ob re ki Kr ki. Bi la je hèi J u ri - ja Ži ga Ga l len ber ga, ki je ko nec 17. st ol. sku paj s sv o - jim bra tom te me lji to pre no vil me kin j ski sa mo stan, in ses tra W olfa Vaj kar da Gal len ber ga, ki j e bil med le ti 1723 in 1733 kranj ski de žel ni gla var. V sa mo stan je vsto pi la 24. fe bru ar ja 1680, z a opa ti njo p a je bi la iz vo - lje na 24. ju ni ja 1706. Po os tri la je sa mo stan sk a pra vi la in klav zu ro, v me kinj s ki sa mo stan ski cer kvi je da la po - sta vi ti nov le sen glav ni ol tar, po sve èen Ma ri ji n e mu vne bov ze tju. Po sta vi ti je da la no ve cer kve ne or gle. Bi la je tu di med glav ni mi po bu dn i ki usta no vi tve me kin j ske bra tov š èi ne Ma ri j i ne ga pre èi st e ga sr ca, ki je de lo va l a med le ti 1718–1782. Pri pa pe žu je tu di do se gla, da je bra tov šèi no ka no niè no usta no vil . Bra tov šèi na je pri re - ja la pro ce si je, ki so se jih ude le že va li ver ni k i iz vse Kranj ske, pa tu di iz Šta jer ske. Me ki nje so po sta le ne - kak šn a ma la Ma ri ji na ro mar ska pot. Opa ti nja Do ro te ja Si do n i ja Gal len b erg je umr la rav no na bo žiè le ta 1728 ob 5. uri zju traj.16 Šte vi lo re dov nic je moè no na ra s lo po obno vi sa mo sta - na med le to ma 1682 in 1686. Ta ko je bi lo le ta 1704 v sa mo sta nu kar 25 re dov nic. Med nji mi so bi le hèe re iz 102 anivodogZ – evarpzaR 9AA CU, n. v., st r. 182. 10 NŠAL, KAL I, fasc. 28. 11 AA CU, n. v., st r. 184. 12 NŠAL, KAL I, fasc. 28. 13 Ni pa je za sle di ti ni ti v K ro ni ki lo ških kla ris, ta ko da od pa de dom ne va, d a bi pri šla v Me ki nje iz Šk o fje Lo ke; èe prav je bi la Go ri èan ka, od pa de tu di mož nost, da je pri šla iz kla ri ške g a sa mo sta na v Go ri ci , ker je bil ta usta nov ljen še le le ta 1653. 14 AA CU, n. v., st r. 194. 15 AA CU, n. v., st r. 196. 16 Franc Ri har: Bra tov šèi na Ma ri ji ne ga pre èa sti te ga Sr ca, Ma ri bor 1904. Po gled na me kinj sko cer kev, obe ka pe li ter del s a mo - stan ske ga dvo ri šèa s se ve rov zho dne stra ni (Fo to: Dam jan Han èiè) naj po me m bne j ših kranj sk ih ple mi ških rod b in: Val va - sor, Gall, Gal len berg, Thurn , Pa ra de i ser, Gal len fels, Raumschüsse l, Hal ler, At tems itd .17 Na osno vi ar hiv - skih vi rov lah ko ugo to vi mo, da je v dru gi po lo v i ci 17. stol. vsto pi lo v s a mo stan oko li 20 re dov nic, ka r je za oko li 5 veè kot v pr vi po lo vi ci 17. s to le tja. Med le to ma 1700 in 1750 pa je v me kinj ski sa mo stan vsto pi lo kar 30 re dov nic; ta trend se je na da lje val tu di med le to ma 1750 in 1782, ko je bi lo v 32 le tih spre je tih kar 13 no - vih re dov nic. Èe od te ga od šte je mo še smrt nost re dov - nic, la h ko ugo to vi mo, da s e je št e vi lo re dov nic v sa mo - sta nu sre di 18. sto le t ja gi ba lo pov preè no ne kaj nad 20. Gle de kra jev ne ga ozi ro ma de žel ne ga iz vo ra re dov nic ugo to vi mo, da so v M e ki njah v 17. in 18 . sto le tju v veè kot 90 % pre vla do va le Kra nji ce, iz je mo ma je v Me ki nje vsto pi la kak šn a Šta jer k a (Ga i sruk h, At tems /Pod èe tr - tek/, An dri jan /Šmar tno ob Pa ki/) in Hr va t i ca (Pet ri èe - viè (Pet ritschewits ch) /17. st ol/; Ili ja šiè (Ili as chits ch) /18. stol./ ), v pr vi po lo vi ci 17. stol. pa še za sle di mo kak šno Go ri èa n ko (Co ro nin ni). Ko ro ši c, ki so bi le v Me - ki njah ka r moè no pri sot ne v 14. s to le tju, pa v 17. i n 18. sto le tju tu ni veè za sle d i ti (iz je ma le Ana Ho ren burg) . Èe si ogle da mo sta nov sko struk tu ro me kinj s kih re dov - nic, l ah ko ugo to vi mo, da so v s a mo stan sko raj br ez iz - je me vsto pa le le plem ki nje in d a se v šte vil nih vi rih pov - sem upr a vi èe no ime nu je »ade li che Stif ft«. V njem s o bi - le v 17 . in 18. sto le tju za sto pa ne vse tri o zi ro ma šti ri »pod sk u pi ne « kran j ske g a plem stva. 18 Ta ko lah ko v tem èa su za sle di mo pri pa dni ce t. i. »sta rih« kranj skih ple m i ških rod bin, ka te rih ob stoj je na Kranj skem iz pri - èan že pred 15. st o le tjem: Gal len berg, Au er sperg, Ap - fal trer in Lic hte n berg; prav ta ko so bi le za sto p a ne pred stav ni ce t. i. »no vih« dru žin, k i so na Kran j sko pri - šle v 1 4. in 15. sto le tju: P a ra de i ser, R a u ber. Med no - vej ši mi rod bi na mi, ki so do se gle plem st vo v za èet ku 16. sto le t ja, pa za sle di mo pred st av ni ce dru žin Rasp , Thurn , Raumschüsse l, Val va so r, Burg stall. Šte vil n e pa so bi le pred stav ni ce plem stva, ki se j e na Kranj skem uve lja vi lo po iz go nu do ma èe g a pro te stant ske g a plem - stva v pr vi po lo vi ci 17. stol. in ka te rih iz vor je v pre cej - šnji me ri iska ti v se ver ni Ita li ji, pa tu di iz Hr va ške oz i ro - ma Ogr ske : Po sa re l li, Bar ta lot ti , Bu seth, Ta u fe r er, Go li - a niz, Batthyani. Šte vil ne re dov ni ce so iz ha ja le iz manj po mem bnih ple m i ških rod bin, ki so obo ga t e le in do se - gle ple m stvo v 18 . sto le tju pred vsem k ot uspe šni tr - gov ci ozi ro ma obrt ni ki , dru ga èe pa so pri pa da li vi šje - mu ozi ro ma bo ga t ej še mu slo ju me šèa n stva ali izo bra - žen stva: To man, We ber, Wuth, Ri chard itd. Sez nam re dov nic Za po dro bnej š i pre gl ed me kinj s kih kla ris v obrav na va - nem ob dob ju ob jav ljam še s ez nam, kot sem ga re kon - stru i ral na pod la gi treh ar hiv skih vi rov: mr li ške knji ge me kinj skih kla ris (1728–1782; Nad ško fij ski ar hiv Ljub l ja na, NŠAL), pod pi sov re dov nic v po ro èi l ih o iz vo li - tvi sa mo stan ske opa ti nje v 17. sto le tju (Ško fij ski ar hiv v Vid mu , AA CU) in sez na m a me kinj s kih re dov nic ob raz pu sti tvi sa mo sta na le ta 1782 (Ar hiv Re pu bli k e Slo - ve ni je, ARS). 19Živ lje n je v me kin j skem sa mo st a nu v 17. sto le tj u Èe se se daj po te me lji ti sez na ni tvi s šte vi lom re dov nic ter nji ho vem kra jev nem in so ci al nem iz vo ru po vr ne mo k na slo vu èlan k a ozi ro ma pred sta vi tvi nji ho ve ga vsak - da nje ga re dov ne ga živ lje na v me kinj skem sa mo s ta nu, ugo to vi mo, da pr va po ro èi la, iz ka te rih vsaj del no iz ve - mo o vsak da nje m živ lje nju me kin j skih kla ris, iz ha ja jo s kon ca 16. sto le tja. Ta krat je sa mo stan za jel val pro te - stan ti zm a, za ra di ka te re ga je bi la od stav lje n a tu di te - da nja opa ti nj a Su za n a Gor n je graj sk a. O ta krat ne m sta nju v sa mo sta nu naj ve è iz ve mo iz po ro èil raz nih ko - mi sar jev, ki so pri šli v sa mo stan za sli še vat opa ti njo in re dov ni ce; naj po me m bne j ši vir je vse ka ko r vi zi ta ci ja ta krat ne ga oglej sk e ga pa tri ar ha Fran èi ška Bar ba r a iz ok to bra 1593. 20 Na sled njo in kar pre cej po dro bno sli - ko sta nja v me kin j skem sa mo sta nu pa naj de mo pri vi - zi ta ci ji v pr vi po lo vi ci 17. sto le tja, toè ne je iz le ta 1627. Opra vil jo je osor ski (O sor na Cre su) š kof Ce a sa re Nar - di, ki je o sv o jem obi sku v sa mo sta nu tu di pre cej po - dro bno po ro èal v Rim. Na sp lo šno je bi l s sta njem v s a mo sta nu ze lo za do vo - ljen. Ugo to vil je, da sa mo stan sk i ka plan oprav lja ma še za re dov ni ce na vse dni v t e dnu, pra v ta ko jim tu di pri - di ga, ne po de lju je pa jim za kra men tov. Sa mo stan ski spo v e dnik je bil do te da j go renj s ki ar hi di a kon, na to pa je to p o stal eden od bra tov fran èi ška nov (iz Ka m ni ka), 103 anivodogZ – evarpzaR 17 A. Ko blar: Drob ti ni ce iz fur lan skih ar hi vov, str. 66, 67. 18 De li tev pov ze mam po de lu dr. Ma je Žva nut: Od vi te za do go spo da (Kran j sko plem stvo v pre o braz bi), Ljub lja na 1994, str. 21, 22. 19 Kra jev no- de žel ni iz vor re dov nic (ne sa mo me kinj s kih, am pak tu di lo ških in ljub ljan sk ih) in nji ho v o sta nov sko pri pa dnost sem ugo tav ljal pred vsem s po mo èjo na sled nje li te ra tu re: Ema Umek: Eber gi in Do l ski a r hiv, zve zek I., II., Ljub lja na 1991. 20 Veè o pro ce su pro ti opa ti nji Su za ni Gor nje graj ski in ta krat nem sta nju v sa mo s ta nu glej: Dam jan Han èiè : Sa mo stan kla ris v Me ki njah (1300–1782), Kam ni ški zbor nik , XIV, le to 1998, str. 6–70. V ci ti ra nem èlan ku je po da n a tu di splo šna zgo do v i na me kinj s ke ga sa mo s ta na, za to je na tem me stu ne bom po se bej ome njal. Fre ska Ma ri ji ne ga oz na nje nja na stro pu ka pe le sv. Ko - lo ma na v me kin j ski cer kvi (Fo to : Dam jan Han èiè) 104 anivodogZ – evarpzaRIme in priimek redovn ice Leto rojstv a Dežela Red. preobleka Red. zaobljuba Smrt Suzana Va ntuzzi - Obernburg Kranjska ok.1601 Smeralda Sovorgnon Goriška ok. 1600 Jera R adiwitz ( Rado viè) Kranjska 1563 ok.1600 Lavra Coronini (Cornetti) Gradiška ok. 1600 1636 Livija S anzini Gradiška 1603* Livija R izzi Goriška 1600* Klara Rizzi# Goriška 1638 Zofija Radow itz (Radovi è) Kranjska 1603* Elizabet a Walc h Kranjska 25. 12. 1599 Eliza beta Bra chis (Braè iè) Goriška? 1599* Marje ta Rokin ger Kranjska 1599 * Ana Ambschel Kranjska 1600* Lucija Ursulina Goriška 1600* Ana Hren Kranjska 18. 5. 1598 ok.1660 Magdal ena Hr en Kranjska ok.1600* Eliza beta Rekhalkh# ? 1603* 1638 Suzana Petrièe viè# 1598 Hrvaška 1615 pomlad 1647 Ana Horenburg Koroška 1603* Katar ina Geren a (Ke rn) Kranjska 1603* Maruška We iss Kranjska 1603 Marija K nitl Kranjska 1627* Ana Mar ija Obern burg Kranjska 1627* Eva Oberb ogen Kranjska 1627* Marta Treb uhan Kranjska 1627* Magdalena Coronini (Cornetti) Gradiška 1636* Klara Golianzel (Gol ianiè) Goriška ?. 4. 1685 Uršula A ndrijan Štaje rska 1628 1629 Sidonija Aue rsperg Kranjska 1629 1630 Regin a Kristina Gaisr ugk 1613 Štaje rska 1639 1640 Suzana Pr ein Štaje rska 1639 1640 Marija K rajnik (Chrailnikh) Kranjska 1638 1639 Ana Pregl Kranjska 1642 1643 Terezija Hall er Kranjska 1643 1644 ?. 3. 1689 Genovefa Raumschüssel 1624 Kranjska 1644 1645 Elizabet a Valvas or Kranjska 1685* Regina Por tner Kranjska 1685* Ludv ika Gal l Kranjska 1685* Marija R ozalija Brek enfel d 22. 7. 1649 Kranjska 1666 1667 19. 1. 1731 Marijana Benagl ia (Wen aglin) Kranjska 1685* Katar ina Attems 1654 Štaje rska 1672 1706 Marija K lara W itzenst ein Kranjska 1685* Peregrina K aischeinager ? 1685* Ana Fr anèišk a Gall enfel s 1661 Kranjska 1675 ?. 4. 1676 11. 1. 1735 Cecilija Schunditz (Šundiè) Kranjska ? 1685* Beatrik a Thurn Kranjska 1685* Doroteja Sidonija Gallenberg 8. 9. 1664 Kranjska 1679 24. 2. 1680 25. 12. 1728 Matil da Parad eiser Kranjska 1685* Marija Neža S iberau Kranjska 1685* Marij a Roza Hellerstei n 1667 Kranjska 15. 11. 1688 1689 29. 3. 1750 Ana Antonija B urkhard 1668 Kranjska 1686 1687 18. 7. 1730 Marija J ožefa Gal lenfels 6. 2. 1671 Kranjska 22. 11. 1688 1689 19. 4. 1747 Terezija Flachen feld Kranjska 1689* ? Ana Maks imilijana Apfal trer 1673 Kranjska 1690 ?. 7. 1691 21. 12. 1737 Felicita Cortini 1673 Goriška 1687 1688 21. 6. 1729 105 anivodogZ – evarpzaRIme in priimek redovn ice Leto rojstv a Dežela Red. preobleka Red. zaobljuba Smrt Leopo ldina Mak similijan a Gall enberg 13. 10. 1673 Kranjska 15. 11. 1688 1689 18. 4. 1759 Marij a Ksaveri ja Sche rnburg 1679 Kranjska 25. 11. 1698 1699 20. 1. 1752 Marija A lojzija Pe tenegg 1682 Kranjska 6. 11. 1701 1702 10. 2. 1767 Marija T erezija Bu rgstall 1683 Kranjska 18. 4. 1700 1701 27. 1. 1752 Marija I gnacija Din zl 1686 Kranjska 1700 ?. 12. 1701 22. 3. 1731 Marija K ajetana Ko ppini 1687 Kranjska 9. 6. 1710 1711 20. 3. 1754 Ana Lud vika Apf altrer 1688 Kranjska 25. 11. 1705 1706 30. 1. 1752 Marija Mag dalena Burgs tall 1690 Kranjska 9. 6. 1710 1711 15. 2. 1761 Marija H ortulana Gal l 1693 Kranjska 6. 2. 1716 1717 11. 2. 1761 Marija S erafin a Licht enberg 1694 Kranjska 9. 6. 1710 1711 24. 4. 1762 Ivana Baptis ta Rich ard 1695 Kranjska 22. 10. 1713 1714 28. 1. 1753 Ana Bernar dina Batth yani 15. 8. 1697 Kranjska 9. 10. 1712 1713 23. 10. 1778 Marija Beatr ika Kap pus ?. 2. 1700 Kranjska 1719 ?. 2. 1720 12. 4. 1744 Marija Mat ilda Per mat 1701 Kranjska 1718 1719 8. 1. 1732 Cecil ija Smid t (Šmid) 1702 Kranjska 22. 11. 1723 1724 19. 8. 1775 Marija A leksija Wo lwitz (Volviè) 1704 Kranjska 1720 1721 7. 5. 1759 Klara Tauf erer 1704 Kranjska 15. 11. 1730 1731 2. 4. 1769 Marija T erezija A pfaltrer 1704 Kranjska 1725 1726 20. 4. 1781 Klara B enedi kta Štü rgk(h) 1705 Kranjska 7. 11. 1723 1724 25. 4. 1782 Marija An tonija Val vaso r 1705 Kranjska 12. 11. 1731 1732 1. 5. 1748 Ana Marija Val vasor 1706 Kranjska 1725 1726 18. 7. 1776 Avguština Teodora Ba tthyani 1710 Kranjska 6. 2. 1726 1727 29. 3. 1754 Marija H iacinta Gal l 1710 Kranjska 1727 1728 15. 10. 1778 Marija I gnacija K ošir 1710 Kranjska 10. 12. 1733 1734 13. 6. 1773 Marija F ranèiš ka Ser afina Hal lerstein 3. 2. 1711 Kranjska 8. 4. 1736 1737 30. 4. 1759 Marija K oleta Q uandl er 1712 ? 10. 2. 1733 1734 5. 12. 1765 Marija Mat ilda G all 1714 Kranjska ** 6. 3. 1797 Marija Ivan a Nepomuk ena Str uppi 29. 8. 1 717 Kranjska 10.12.1733 6. 5. 1750 Marija J era Aich elbur g 1718 Kranjska 19. 5. 1739 1740 21. 5. 1755 Marija Neža Bec kerfeld 1718 Kranjska **21. 3. 1795 Marija R ozalija R asp 27. 9. 1720 Kranjska 30. 6. 1737 1738 30. 3. 1754 Notburga B useth 1724 Kranjska **23. 8. 1796 Neža Maks imilijana Gal lenfels ?. 3. 1724 Kranjska 1738 10. 11. 1739 25. 12. 1744 Marij a Krescen cija Auerspe rg 1728 Kranjska 15. 11. 1745 1746 14. 8. 1758 Jera T oman 1731 Kranjska **16.8.1790 Jožefa Auersp erg 1732 Kranjska 12. 8. 1750 1751 28. 4. 1775 Vincenc ija Fer rarija Vo dlav 1732 Kranjska 1754 8. 3. 1779 Nepomuk ena Ilijaš iè 1732 Hrvaška **26. 3. 1793 Salezija Weber 1733 Kranjska **27. 1. 1813 Alojzija Apfal trer 1734 Kranjska **28. 3. 1792 Ksaverija Li chtenturn 1738 Kranjska **12. 12. 1796 Doroteja Possareli 1738 Kranjska ? Antonija W eber 1738 Kranjska **19. 8. 1822 Magdal ena Wut h 1738 Kranjska **2. 3. 1811 Ivana H uber 1742 Kranjska **26. 11. 1802 Katarina K olowitz ( Koloviè) 1742 Kranjska **6. 10. 1830 Franè iška H ohenwar t 1743 Štaje rska **30. 4. 1813 Rozal ija Aurach er 1744 Kranjska **17. 7. 1795 Roza Lichtenthurn 1749 Kranjska **26. 1. 1818 Klara Rauber 1750 Kranjska **20. 8. 1818 Elizabet a Bartalo tti 1753 Kranjska **14. 9. 1824 Legenda: # umrl a kot r edovnica v Škofj i Loki *prva oz. e dina omem ba v arhivskih virih **umrla v Ve lesovem po raz pustitvi samostana ki je op rav ljal za re dov ni ce tu di mno go sve t nih po slov. Vèa sih je v ime nu re dov nic oprav lj al po sle z zu na nji mi ljud mi tu di ne ki g. Plan che l ali dru gi sa mo stan sk i sta - no val ci/po s li. Vi zi ta t or po ro èa, da re dov ni ce ne gre do ni ko li iz sa mo sta na, ka plan vsto pi v sa mo stan sa mo ta krat, ko oprav lja bo go sl u žje v ka pe l i, v ka te r i tu di po - ko pa va jo umr l e re dov ni ce . Vèa si h v sa mo stan vsto pi jo tu di ple m i ške go sp e, ni ko li pa mo ški . Tu di o ka kih ne - pra vil no s tih opa t i nje ni bi lo sli ša ti. Cer kve no po so dj e za oprav lja nje bo go sl u žja sprej me ka plan sko zi ok no v cer kvi. Re dov ni ce re dno be re jo ofi cij in se po sa mi è me - seè no spo ve du j e jo. Vi zi ta t or je pre gle da l ves sa mo - stan, re fek to rij, spal ni pro sto r, sa mo stan ske de lav n i - ce, obla èi l ni co, bla gaj no, go spo d ar sko po slo pje, vin - sko kle t, skla di šèe za ži to in vs e oce nil za do volj do bro in za do vo l ji vo pre skrb lje no z vsem po tre bnim ter v skla du z re do v ni mi pra vi li uboš tva in sa mo stan sk e klav zu re. V so bah in ce li cah re dov nic je opa zil le s ve te po do be, na šel ni no be ne po svet ne (pro fa ne) knji ge, am pak zg olj du hov ne; tu di vsa dru ga opra va v ce li cah je bi la v re du. V skr i njah i n oma rah s o bi le le oble ke, ki jih je do vo li la opa ti nja; vse je bi lo snaž no in v skla du z re dov ni mi pra vi li. Vi zi ta tor si je ogle dal še sa mo stan - sko je dil ni c o. Opa ti nja je po ve da la, da so ji pod lož ne vse re dov ni ce, da s o te po niž ne in ubo glji ve, da s e vse brez iz je me zbi ra jo v ko ru, prav ta ko se vs e po sa miè en krat me seè no spo v e du je jo; prav ta ko zna jo sko ra j vse ses tre peti , vse p ri ha ja jo k obe du v je dil ni co, vse s e ude le žu j e jo sv. maš, oble ke, v ka te re se obla èi jo, do bi - jo de lo ma v sa mo sta nu de lo ma od so ro dni kov; re dov - ni ce ni ko li ne za pu šèa jo sa mo sta na. V klav zu ro ni imel vsto p a nih èe, ra zen v pri me ru , èe je kak šna re dov ni ca zbo le la , zdrav ni k in ki rur g. Na da l je iz ve mo, da ka dar so pri sp e le v sa mo s tan ba ro ni ce in plem ki nje, so se z nji - mi lah ko po go var ja le le dve a li tri sta rej še ses tre sku - paj z opa ti njo, in si cer pri sa mo stan skih vra tih, iz ven t. i. »no tra nje k lav zu re«. Vsi osta li svet ni lju dje so se z r e - dov ni ca mi lah ko po go va r ja li v go vo ril ni ci, ven dar le z do vo lj e njem opa t i nje in ob pri sot no st i še kak šne re - dov ni ce. V sa mo sta nu je bi lo za ra di izo bra že va nj a na - sta nje nih 7 mla dih svet nih de klic, ki jim po do bno kot re dov ni ca m ni bil do vo lj en iz hod iz sa mo sta na. V sa - mo st a nu so slu ži le tri de kle, ki so »zgle dne ga živ lje nja in na do brem gla su«. De lo vra ta ri ce je v sa mo sta nu oprav lja la ne ka star ka, ki »ve dn o èu va sa mo stan sk i vhod, po ši lja in spre je ma pi sma, ki jih pre gle da in pre - be re opa ti nja«. Prav ta ko ni bi lo sli ša ti o u por nih kme - tih ozi ro ma sa mo stan skih pod lož ni kih, am pa k rav no nas p rot no. V sa mo sta nu so ime li tu di bla gaj no, ni so pa tam oprav lja li tr gov skih po slov, prav ta ko ni so ime li vanj vsto pa glu ma èi. V za kris tiji so da ja li ka pla nu obla - èi la za oprav lja nje bo go sl u žja pre ko že lez ne ga (za mre - že ne ga) ok na. Na kon cu je vi zi ta tor iz re kel še ne kaj na - vo dil , ki so tu di ze lo za ni mi va za spoz na va nje živ lje nja v sa mo sta nu in za lo kal no zgo do vi no: poz la ti naj se kljuè, ki od pi ra ta ber na kelj v cer kvi; križ, ki je st al do t e - daj pri ol tar ju na s re di cer kve, naj s e pre mak ne na bolj od pr t o me st o. No be na re dov ni ca ni ti opa t i nja, ra zen v skraj ni si li, ne sme za mu di ti k mo li tvi bo žje ga ofi ci ja ob do lo èe ni uri, si po za bi ti zve èer iz pra ša ti vest ali po za bi - ti opra vi ti osta la du hov n a opra vi la. Prav ta ko naj se zgor nja ok na sta no va nja ozi ro ma so be, kjer pre bi v a ka plan in gle da jo na v rt in n a sa mo stan ske so be, po - pol no ma za pre j o ozi ro ma zas tre jo. Ni ti opa t i nja ni tises tre naj pod ni ka kr š no pre tve zo in iz go vo rom pod kaz ni j o skle pov tri den ti n ske ga kon ci la ne go vo ri jo ozi - ro ma ko mu ni c i ra jo zno tra j t. i. »zu na nje klav zu re« pri vra tih, ni ti s ško fom, ni ti pre la ti, ni ti žu pn i kom, ni ti star - ši ali so ro dni ki. Od te daj na prej tu di ni smel n o ben svet ni èlo vek, èe tu di bi bil ba ron, ple miè, so ro dnik itd., pod za po ve djo iste kaz ni pri ti v sa mo stan. Iz je ma so bi - le le žen ske ba ro ni ce in plem ki nje, ki lah ko vsto pi jo po zre lem pre mi sle ku opa t i nje; ni ka kor pa ne sme j o pod no be nim iz go vo rom te žen ske ose be tu di pre spa ti v sa - mo sta nu. Svet nim po pot ni kom (ro mar jem) opa ti nja lah ko raz de lju je sa dje in kru h, ni ka kor pa j im ne sm e do vo li ti, da bi pre spa li v sa mo sta n u, èe tu d i bi po nu di li pla èi lo in èe tu di bi bi li re dov ni ki ozi ro ma re dov ne ose - be. Iz je ma gle de vsto p a v sa mo s tan in pre no èe va nja je ve lja la zgolj za prej ome nje ne tri sa mo stan ske de kle. Opa ti nji je vi zi ta to r do vo lil, da vsem ses tram po de li v èa su sa mo s tan ske »re kre a ci j e« do vo lje nje, da se spre - ho di jo po sa mo s tan skem vr tu in cve tli è nja ku, ven dar v ob se gu, da se n e kr ši klav zu ra. Pri te m je mo ra la bi ti vra ta ri ca ve dn o pred vra ti sa mo sta na in va ro va ti vhod, po no èi pa je mo ra l a ime ti klju èe od sa mo stan skih vrat ve dno le opa ti nja.21 Živ lje n je v me kin j skem sa mo st a nu v 18. sto le tj u O re dov nem živ lje nju me kin j skih kla ris go vo r i tu di ne - ka »svet n a« vi zi ta c i ja iz pr ve po lo vi ce 18. sto le tja. Ta ko nam po ro èi l o gro fov Gal len ber ga in Thur n-Val s as si ne ja no tra n je av strij ski vla di iz ju ni ja le ta 1734 go vo r i, da je opa ti nja Do ro te ja Si do ni ja Gal len berg do se gla , da re - dov ni ce v me kinj skem sa mo s ta nu ni so ime le veè vsa - ka svo je služ ki nje, s ka te ro so si de li le je di. Od te ga èa - sa so mo ra le bi ti vse re dov ni ce ena ko oble èe ne, ime le pa so tu di sku p no ku ha ri co, pe kov ko in pe ri c o. Ses tre se tu di ni so sm e le veè obla èi ti v oble ke iz raz ko šne ga ma te ri a la; obi sk o val ci , ki so pri šli v sa mo stan , so sme li go vo ri t i z re dov ni co le v po se bni go vo ril ni ci, ni so pa sme li iti v so bo po sa mez ne re dov ni ce, kot naj bi s e to do ga ja lo v osta lih go renj skih sa mo sta nih . Pred tem èa - som je ime la vsa ka re dov ni ca tu di svo je do hod ke, npr. 106 anivodogZ – evarpzaR 21 Ar ch i vio Se gr e to di Va ti ca no (Va ti k an sk i ar hiv ), Vi si ta t i o nes , no. 59, Ac ta Vi si ta t i o nis Pro vin ci ae Styriae et Car ni o lae 1627. Za po sre do va nje vi ra se za hva lju jem prof. dr. Fran ce tu M. Do li nar ju. Ve li ki atrij me kinj ske ga sa mo st a na (Fo to: Dam jan Han èiè) de set i no in dru ge da ja t ve v obli ki do ma èih ži va li in po - do bno. 22 Vsak da njik me kinj ski h kla ri s v 18. sto le tju O vsak da n ji ku se ster kla ris v me ki nj ske m sa mo sta nu v pr vi po lo vi ci 18. sto le tja pa veè kot iz vi zi ta cij skih po ro - èil iz ve mo iz ohra nje nih sa mo stan skih kon sti tu cij. 23 Iz njih lah ko ze lo do bro »re kon s tru i ra m o« te da nje živ lje - nje v sa mo sta nu, ki je b i lo na sled nje: Vsta j a nje in oprav lja n je ju tra n jih, dnev nih in ve èer n ih mo li tev 24 Vse le to se je v me kinj skem sa mo sta nu ob èe tr ti uri zju traj zvo n i la ave ma ri ja. Iz je m a je bil le po let ni èas, ko se je mo ra lo zvo ni ti že p rej. O b pol š est ih zju traj se j e z ma lim zvo nom da lo zna me nje, ki je naz na nja lo, da mo - ra do šes te ure vs a ka ses tra v s vo ji ce li ci opra vi ti ju tra - nje pre miš l je va nje in mo li tev za zdra vje ter osta l e mo li - tve. D o vo lje no pa je bi lo, da je p o sa mez na ses tra, ka - dar je že le l a bo di si za ra d i ve èje po bož no st i bo di si iz ka - te re ga ko li dru ge ga ute me l je ne ga raz lo ga te mo li tv e opra vi ti v ko ru (zbo ru), in si cer na t . i. »nu n skem« ko ru25 ali na kak šnem dru gem po bož nem in pri mer nem kra - ju. V dneh, ko so im e le ses tre sp o ved, pa so se v t em èa su pri prav lja le na njo. Ses tre, ki jim je bi la za u pa na dol žnost za tak šno vr sto sa mo stan skih opra v il, da jih ni so mo gle pre lo ži ti, am pa k so jih mo ra l e opra v i ti rav - no v èa su, do lo èe nem za s v. spo ved, s o lah ko to opra vi - le že v tem èa su (tj . od pol šest ih do šes t ih). Ob šes ti uri so ses tre vse le to mo li le sa mo s tan ske ure bre vir ja . Mo - li le so pr vo, tre tjo in šesto m o li tve no uro. Ta mo li tve ni èas se je naz n a nil z dva krat n im hi trim za po re dnim bi - tjem ma le ga zvo na. Ob de lav ni kih so vse le to zvo ni li h kon ven tni ma ši ob os mi ur i. Te ma še so se mo ra le ud e - le ži ti vse re dov ni ce, ra zen ti stih, ki se je za ra di nuj nih ne o dlo žlj i vih in ne pre s tav lji vih ob vez no st i z do vo lj e - njem opa t i nje ni so mo gle ude le ži ti. Po kon èa ni kon - ven tni ma ši so ne mu do ma da li zna k z zvo nom za na - sled nja opra vi la. Iz je m a je ve lja la ob ne de ljah in ti stih za po ve da n ih po stnih dneh, ki sta jih pred pi so va la za po stne bo di si Cer kev bo di si kla ri ško Vo di lo, in na vse pet ke, ko so ses tre šl e ka sne je h ko si lu. Ob ne de ljah in praz ni kih se je oprav lja la sv. ma ša ob de vet ih zju tra j; opa ti nja pa je lah ko gle de na kon kret ni praz ni k odre di l a praz ni è no ma šo tu di ob dru gi uri. Ob ve èji h za po v e da nih praz ni kih, ka kor tu di ob praz ni kih, ki so p ri šli rav no na pet ek, s e je zbo rov sko (ko ral no) pe la sa mo pr va sa mo stan sk a mo li tve n a ura bre vir ja, tre tja in še sta pa sta se gla sno m o li li. Ve èer ni ce (ve sper) so se ra zen v pred ve li ko noè nem po stu oprav lja le ob dru gi uri po pol dne. Znak z zvo nom je bil na sled nji : ka dar so se oprav lj a le ve èer ni ce brez pet ja (da se sa mo mo li), so z zvo nom poz vo ni li dva krat, ob pet ih ve èer ni cah p a se j e z zvo nom poz vo ni lo tri - krat. Po ve èer ni cah so ses tre mo li le skle pni ce (kom - ple to rij), ra zen ob po stnih dneh, ko so ji h mo li le ob èe - tr ti uri zju traj, to rej že pred ju tra nji ca mi. Si cer pa je b il èas za ju tra nji ce – zor ni ce ob èe tr ti uri. Znak za oprav - lja nje te mo li tve ne ure st a bi la dva udar ca z zvo nom. Prav t a ko je bi lo tre ba vsa ko èe tr tle tje na s re do, pet ek, so bo to ali, ko j e opa ti nja me ni la, da bi bi lo ko ri stno, da so se ta koj po pr vem zna ku za j u tra nji ce (ko je za z vo ni -lo s ka pi telj skim zvo nom) zbra le vse ses tre v opa t i nji ni so bi ozi ro ma, è e se j e opa ti nja s tri nja la, v so bi dru ge re dov ni ce. Zbra le so s e z na me nom, da pol u re be re jo ozi ro ma po slu ša jo sa mo stan ske kon sti tu ci je in osta la pra vi la re dov ne ga živ lje nja . Na to so se po zna ku z zvon cem za èe le ju tra nji ce. Ka dar se je to sv. opra vi l o oprav lja lo na pe t ek ali k ak šen dr ug po stni dan , so šle ses tre v kor v vr sti v pa ru (po dve) na èe lu z opa ti njo ali ka te ro od sta rej ših se ster. Med po tjo so mo li le psalm Mis se re re (Go spod , usmi li se). Ko so pri šle v k or, so se s sklo nj e ni mi gla va mi po sta vi le na obe stra ni pro st o ra, kjer so oprav lj a le mo li tv e. Na to so se za èe le ju tra nji ce. Ko so ses tre zmo li le ju tra nji ce, je osta l a opa ti nja še ne - kaj èa sa kle èe na svo jem me stu, med tem ko so ost a le ses tre vsta le in šle v vr sti na è e lu z n aj sta rej šo ses tro dru ga za dru go in na re di le pred opa t i njo glo bok pri - klon. Ob tem je opa t i nja da la ozi ro ma za vr ni la ses tram do vo lj e nje za po go vor ozi ro ma za go vor je nje. Ka da r je opa t i nja mo li l a v svo ji so bi, so šle ses tre po do vo lj e nje za go vor je nje tja, èe pa je bi la za dr ža na, je po de li l a do - vo lje nje opa ti nja pre ko ka ke dru ge (po o bla šèe ne) ses - tre. Za za èe t ek bo žje slu žbe ozi ro ma vsa ke ga sve te ga opra vi l a je da la zna me nje te dni èar ka, po kon èa nem opra vi lu pa je da la zna me nje z a od hod s k o ra opa ti nja 107 anivodogZ – evarpzaR22 M. Smo le, n. d., 5. del , str. 41–42. 23 NŠAL, Žu pnij s ki ar hi v i (ŽA), Raz ne knji ge: Kla ri se v Me ki njah – Kon sti tu ci je kla ris (Con sti tu ti o nes und Sat zun gen des jungfräulichen Clo sters Münkendorf) ; v na da lje va nju: KKM. 24 KKM, str. 19–52. 25 Ur šu lin ka m. Do lo res Ber gant, ki je bi la le ta 1954 še edi na ži ve èa ur šu lin ka od ti stih, ki s o le ta 190 3 pri šle v Me ki nje in je za to do bro poz na la sta nje in raz po re di tev pro sto rov v sa mo sta nu pred te me lji to obno vo le ta 1903, je gle de lo ka ci je kla ri ške ga ko ra 18. sep tem bra 1954 po ve da la g. Vik to r ju Èa de ž u to le: »Kla ri se so ime le naj brž v sa mo st a nu le maj hno ka pe l o v trak tu med obe ma sa mo s tan sk i ma dvo ri šèe ma v dru gem nad stro pju, in si cer ta ko, da se je iz te ka pe le vi de lo v so sed njo so bo za bol ni ke. Ta ko so tu di bol ne re dov ni ce mo gle pri sos tvo va ti sv. ma ši, ki se je bra la v ka pe li. Re dno pa so ob vs a kem let nem èa su kla ri se za ha ja le k sve ti ma ši v sa mo s tan sk o, da nes žu pnij sko cer kev, in si cer n a kor , ki je z a cer kve ni mi or gla mi. Tam so ime le tu di peè, in si cer na kra ju, kjer so še se daj kam ni ta tla v se ve ro za ho dnem ko tu so be. Tam so mo li le svoj br e vir. Z a or gla mi je bil ba roè ni ol tar (de lo iste ljub ljan ske fran èi ška n ske de lav n i ce kot glav ni ol tar v me kinj ski c er kvi; op. D. H.), ki je bil le ta 191 1 od dan Ško fij ske mu mu ze ju v Ljub lja ni.« – Spo m in ska knji ga fa re Me kinj ske 1893–1924. Še da nes so vi dna vra ta, ki so vo di la iz sa mo sta na v ome nje ni pro stor za cer kve ni mi or gla mi ozi ro ma nun ski kor. Le ta 1904 so jih za zi da li za ra d i spo ra med ur šu lin ka mi in ta krat nim me kinj s kim žu pni kom Ri har jem. Iz nun sk e ga ko ra (v vi rih ime n o va ne g a »no tra nj i kor« (cho rus in te ri or)) so lah ko kla ri se sprem lja le sv. ma šo v me kinj ski cer kvi, sa j sta n a obeh stra neh cer kve nih or gel dve vzi da ni ok ni, pa tu di cer kve ni kor za pi ra le po obli ko va na le se na ogra ja z zna èil ni mi klav zu r ni m i mre ž a mi, ta ko da so kla ri s e lah ko sprem lja l e ma šne obre d e v me kinj s ki cer kvi tu di iz se da nje ga cer kve ne ga pev ske ga ko ra. Iz ome nje ne ga »no tra nje ga« nun ske g a ko ra, ka kor tu di iz sa mo st a na, pa je bi la po ve za v a z bal ko no ma v ka pe l ah sv. Ko lo ma na in sv. An to na Pa do van ske ga, ki sta bi la za pr ta tu di z le se ni mi ple te ni mi mre ža mi . To ob mo èje, ki je ob se ga lo tu di pro ti sa mo sta nu od prt pre hod – ho dnik, se v vi rih ome nja kot t. i. »zu na nji kor« (cho rus exte rior). ozi ro ma v nje ni od sot no sti naj sta rej ša ses tra. Po hval - ni cah so ses tre mo li le Ve ni cre a tor spi ri tus (O, pri di, Sve ti Duh – Stvar nik!) sku paj z od pe vom in mo li tvi jo ter De pro fun dis (I z glo bo èi ne kli èem k te bi, Go spod! ) z od - pe vom in mo li t vi jo. Za sa mo stan ske do brot ni ke so zmo li le Stel la Ca e li extirquavit (Vzšla je ne be ška Zvez - da) sku paj z od pe vom in mo li tvi jo. Z a ce sar ja pa so zmo li le Da pa cem (Po de li mir). Po pr vi mo li tve ni uri bre - vir ja so pe le mo li t ev Sal ve Re gi na ozi ro ma v ve li ko noè - nem èa su Re gi na Ca e li (Ne be ška kra lji ca, ve se li se!). Za do brot ni ke in po š esti mo li tve ni uri so po nov no za - pe le Stel la Ca e li in Da pa cem. Po vsem t em so mo li le Sal ve Re gi n a za kak šn e ga do brot ni ka sa mo sta na, po kom ple to ri ju pa De pro fu n dis ta ko kot po hval ni cah in mo li t vah za umr l e do brot ni ke . Vsak èe tr t i te den so mo - li le šti ri ofi ci je za raj ne, in si cer: ju tra nji ce, mo li tve za umr le usta no v i te lje in do brot ni ke sa mo sta n a, eno peto sv. ma šo in še pet najst do dat nih maš z a usta no vi - te lje. Po osmi ni praz ni k a Ma ri ji ne ga vne b ov ze tja so po - nov no oprav lja le tri mo li tve ne ure za umr le sa mo st an - ske usta no vi t e lje in tri mo li t ve ne ure za do brot ni ke. Do dat no so opra vi le še tri ofi ci je za t ri um r le do brot ni - ke, ka te rih ime na so se pr i ma ši po se bej ome ni la in na - pi sa la. Sa mo st an ska ti ši n a in noè n i po èi t ek Med èa som mol èa nja so re dov ni ce v svo ji h ce li cah uži - va le mi r, da bi se l ah ko kar naj bolj p o ve za le ozi ro ma zdru ži le z Bo gom. Po sv e èa le so se mo li t vi, bra nju knjigin dru gim du hov nim opra vi lom ter ta ko èa sti l e Bo ga in od nje ga pre je ma le du hov no to la žbo. Pri tem opra v i lu jih ni smel n ih èe ovi ra ti ozi ro ma mo ti ti. V èa su mol ka se ses tre tu di ni so sme le zbi ra ti v ce li cah dru ga pri dru - gi ni ti za ra di de la ni ti da bi se po go var ja le. Ti sto ses tro, ki je t o pra vi lo kr ši la, je opa ti nja ka z no va la. Ni pa ka z - no va la ti ste re dov ni ce, ki iz upra v i èe ne ga raz lo ga v èa - su mol ka ni opra vi la pred pi sa nih mo li tev. Tej re dov n i ci je bi lo do vo lje no, da opra vi mo li tev ka sne je s še eno ses tro, ki rav no ta ko še ni op ra vi la mo li tve. Èe prav je bi lo vsem s es tram do vo lje no spa ti na per ni - cah in r ju hah, pa je lah ko po sa mez na ses tra iz spo kor - no sti le ža la z do vo lje njem opa ti nje tu di na sla mi. V Me - ki njah je bi la na va da, da ses tre ni so spa le oble èe ne v ha bit, am pak v spal no sr aj co. Ses tram, ki se jim ni z de - lo pre na p or no spa ti oble èe nim v ška p u lir, opa s a nim s pa som in ime ti gla vo tu di med spa njem o vi to v sta ro ko pre no, je bi lo to do vo lj e no. O je di in po stu26 Vse d ni v le tu, ne g le de na to, ali so b i li po stni ali me sni dne vi, so ime le me kin j ske kla ri se pri ko si lu na mi zi pet je di, za ve èer jo pa ob m e snih dne h šti ri. Ob b in koš tih in dru gih v e li kih pr az ni kih, ko je bil od prav ljen mol k ozi ro - ma ti ši na pri je di, je lah ko opa ti nja ses tram do vo li la je - sti tu di veè je di. Pri mi zi so se mo ra le ve sti spoš tlji vo in le po. Prav ta ko je mo ra la opa ti nj a, èe je le ni so za dr že va li dru gi oprav - ki, je sti pri mi zi z o sta li mi ses tra mi. Ti ste ses tre, ki se jim je pu šèa la kri, se je tri dn i za po re do ma opro sti lo so - de lo va nja pri mo li tvah v ko ru in osta lih du hov nih opra - vilih, da s o lah ko med tem èa som osta le v sv o jih ce li - cah. La h ko so je dle bo di si sku paj z osta li mi al i pa v svo - jih ce li cah. Za nje se je pri pra vi la tu di po se bn o iz dat na hra na. Èas za ko si lo je bi l ob de lav ni kih ob de seti uri. Zanj s o ses tre da le pr vi znak, da so lah ko pri pra vi le vse po treb - ne stv a ri, s po se bnim za t o na me nje nim zvo nom ta koj, ko je od bi la ura de set. Pre den so pri ne sle na mi zo pr vo jed, so da le z ome nje nim zvo nom dru gi znak, ki je na z - na njal hi tro bla go slo vi tev je di in da se mo ra jo ses tre po se sti za mi zo. Ob ne de ljah in pr az ni kih s o šle h ko si - lu po oprav lje ni bo žji slu žbi. V po stnem èa su ter vs e le - to ob pet kih in na vse ce r kve ne po stne d ni je bi lo ko si lo ob 11. uri . Ve dno so mo ra le da ti zna me nje z zvo nom èe trt ure prej, da so se s es tre la h ko pri pra vi le. Na obed pa, »naj se ne b i pri prav lja lo zg olj te lo, am pak isto èa - sno tu di duh, ta ko da se ses tre ne bi za po di le k obe du kot kak šne ne ra zum ne ži va li«. Ves èas ko si l a ka kor tu - di med zaj tr kom in med ve èer jo so bra le to le bra nje: pri ko si l u pr vo be ri lo iz evan ge l i ja, na to pa kak šno dru go pri mer no na bož no knji go; ko pa je bi la tu di ta pre bra - na, s o za bra nje la h ko vze le kaj po do bne ga. Ses tre so bra le po v r stnem re du, ko t ga je d o lo èi la opa ti nja, z a - èen ši pri naj mlaj ši ses tri; evan ge lij so ve dno bra le sto - je. Ka da r je bi lo pri mi zi do vo lj e no go vo ri t i, so mo ra l e med po go vo r om vse ses tre kar naj bol j pa zi ti na pri m er no vse bi no po go vo r ov, ker so bi le pri ko si l u vse s ko zi nav - 108 anivodogZ – evarpzaR 26 KKM, str. 57–66. »Nun ski kor«, kjer so se da n za dnem zbi ra le me kinj ske kla ri s e k mo li tvam bre vir ja in dru gim po me m bne j šim sa mo stan skim opra vi lom. (Fo to: Dam jan Han èiè) zo èe tu di go jen ke, ki bi lah ko sa mo stan zu naj sprav lja - le na slab glas. Vse se s tre so mo ra le je sti isto èa sno, ra zen ti stih, ki se iz upra vi èe ne g a raz lo g a ni so mo gle ude le ži ti ko si l a in so mo ra l e za izo st a nek pred ho d no do bi ti do vo lj e nje opa ti nje. V pri stoj no sti opa ti nje pa je bi lo, da je do vo li la ali za vr ni la izo sta nek. Èe pa j e ka te ra od s e ster k sku p - ni mi zi pri šla ka sne je in so ost a le ses tre še s e de le za mi zo, je bla go slo vi la je di pri vra tih in se na to od pra vi la k mi zi obe do vat . Sa mo st an ska klav zu ra 27 Klav zu ra, iz ka te re ses tre ni so ime le iz ho da, se je raz - te za la do g lav nih vr at, kjer je bil ur a dno glav ni vho d v sa mo stan ozi ro ma iz hod iz nje ga . Na da lje je klav zu ra ob se ga la tu di pre del od za kri st i je do vrat v ka pla ni jo (da naš nje žu pni šèe) i n v so bo za go ste. Klav zu ra je ob - se ga la tu di ce lot ni vrt. Ses tre so l ah ko šle v cer kev sa - mo, ka dar so bi la zu na n ja cer kve na vra ta za kle nje na, a ne sa me, am pak ob sprem stvu vsaj ene ga svet ne gaèlo ve ka. Prav t a ko ni sme la ime ti v cer kvi no be na ses - tra pri se bi klju èev od cer kve nih vrat . Klju èe od zu na - njih vr at sa mo stan ske ga vr ta in kljuè od vr at, ki so vo di - la iz sa mo sta na v ka pe lo sv. Ko lo ma na, je ime la ves èas pri se bi opa ti nja. Sa mo èez noè pa je ime la opa ti - nja pri se bi klju èe od glav nih sa mo stan skih vrat in o ba klju èa od zim ske ga in po let ne ga ko ra, kljuè od za kri s ti - je in kl juè, ki je od pi ral vra ta za pre hod po s to pni cah nav zdol v cer kev ozi ro ma v ka pe l o sv. An to na. Po leg te - ga je bi lo na lo že no še ses tri za kri s tan ki , da je za kle p a - la ozi ro ma za pi ra la cer kev v zim ske m èa su ob de vet ih zve èer, po le ti pa oko li de sete ure. Že od sta rih èa sov ni bi lo v sa mo sta nu no be ne ga ve li - kega za mre že ne ga ok na, ki bi slu ži lo za po go vor z ljud - mi ka kor tu di za za sli ša nje in po rav na vo med kme ti pod lož ni ki me kinj s ke ga sa mo sta na ali za dru ge po - mem bne oprav ke. Ses tram pa j e bi lo do vo lje no iti po sto pni cah in na vrt ter se v d veh je dil ni cah (po let ni in 109 anivodogZ – evarpzaR 27 KKM, str. 86–99. Pro stor ski pri kaz sa mo sta na Me ki nje v èa su kla ris zim ski, op. D. H.) i n v zra ven le že èih p ro sto rih po go var - ja ti s tuj ci, ki so pri šli v sa mo stan, in oprav lja ti svo je po - sle s pod lož ni ki in dru gi mi. Ka dar se je že le la ka te ra od se ster po go var ja ti s svo ji mi znan ci ali ka dar se je že le - la iz re dno po go va r ja ti, je to lah ko opra v i la pri maj h nem ok encu. Po go vor je mo ral po te ka ti ob pri sot no st i ses - tre opa zo val ke, ki j o je v t a na men do lo èi la op a ti nja. Ni pa bi lo obi sko v al cem ni ko li do vo lj e no je sti v sa mo sta - nu, ra zen v pri sot no sti de dne ga od vet ni ka ali ko ga dru - ge ga iz nje go ve hi še al i dru ži ne. Ven dar tu di pri t em ni sme lo bi ti nav zo èih ve li ko tu jih lju di, je sti pa so mo ra li ob nav zoè no sti op a ti nje in ene ali dveh dru gih se ster. Prav ta ko ni so sme li pri ti tuj ci v sa mo stan, da bi go vo ri - li brez do vo lje nja opa ti nje ali dv eh do treh dru gih se - ster z re dov ni co ali ime li z nj o kak šen opra vek. Ses tra, ki se je pre gre ši la zo per ta pra vi la, se je mo ra la za ka - zen en krat po sti ti sa mo ob vo di in kru hu, èe pa j e to š e po no vi l a, so jo kaz no va li z od vze mom èr ne ko pre ne za dan ali veè. Po ko pi se ster 28 Umr la ses tra je bi la po ko pa n a v za to pri prav lje no po - se bno gro bni co pod tla kom ka pe l e sv. An to na (Pa do - van sk e ga), ki sto ji le vo od glav ne ga ol tar ja. Umr lo (na - va dno) ses tro s o oble kli v ha bit, ra zen pla šèa in èev - ljev, o pa ti nja pa je lah ko im e la oble èen tu di plašè. Ta - koj, ko j e ses tra umr la, je bi lo po tre bno da ti zna me nje z zvo nom, s ka te r im so si cer zvo ni li ave ma ri jo. Èe je umr la po no èi, so v znak nje ne smr ti zvo ni li le s s a mo - stan skim zvo nom. Na to so ses tro pu sti li s kri žem ter rož nim ven cem v ro kah i n ven èkom na gl a vi le ža ti pol dne va na èr ni rju hi na tl eh v nje ni ce li ci. Èe pa se j e zgo - di lo, da j e ses tra u mr la zve èer ali po no èi, so jo pu sti li na ome nje ni na èin le ža ti v ce li ci vso noè in še p o lo vi co na sled nje ga dne. V tem èa su so pri šle v re dov ni èi no ce li co žen ske, 29 ki so pri t ru plu re dov ni ce mo li le za nje - no du šo. Za tem so pri šli v ce li co du hov ni ki, da s o tam opra vi l i pred pi s a ne obre de, kot je bi lo v na va di. Na to so pri šli po se be j za to do lo èe ni so se dje, ki so vzdig ni li re dov ni èi no tru plo in ga odne sl i v ka pe l o sv. An to na. V tem po gre bnem spre vo du so so de lo va le tu di ses tre, ki so umr l o so se s tro sprem lja le na nje ni zad nji po ti. Oble - èe ne so bi le v pl a šèe, v ro kah pa s o dr ža le pri žga ne sve èe. Ses tre so sprem l ja le tru pl o umr le re dov ni ce do sto pnic, ki še da nes vo di j o iz sa mo sta na v ka pe l o sv. An to na, in se na to pov zpe le na kor (gang) ka pe le sv. An to na. No sa èi pa so šli nav zdol po s to pni cah i n po lo ži - li umr lo ses tro n a tla ka pe le sv. A n to na. Tru plo re dov ni - ce je na to le ža lo v ka pe li ne po ko pa no še dva do tri dni, ra zen èe jo je bi lo po tre bno za ra di bli ža jo èe ga se ve èje - ga praz ni ka po ko pa ti že pred tem. Vo li tve no ve opa ti nj e30 Ko je opa ti nj a umr la, je mo ra la naj sta rej ša ses tra v sa - mo st a nu v ime nu ce lot ne ga kon ven ta to ta koj naz na - ni ti de dne mu od vet ni ku sa mo s ta na Gal len ber gu in du - hov ne mu vod stvu ter ji ma spo ro èi ti dan vo li tev no ve opa t i nje. De dni od vet ni k je ta koj po slal v sa mo stan ur - bar je v po tr di t ev ozi ro ma pe èa te nje. Tri dni pred vo li - tva mi so ses tre v ko ru po pr vi mo li tve ni uri mo li le mo li - tev Pri di, Sve ti duh ! Po tem ko sta pri spe la v sa mo stan du hov no vod st vo in de dni od vet nik, 31 so ses tram naj prej da li obi èaj na po - tre bna in ko ri st na na vo di la ozi ro ma opo mi ne, da mo ra bi ti za opa t i njo iz bra na ose ba, ki bo ko ri st i la sa mo sta - nu. Na dan vo li tev so s es tre mo ra le iti naj prej k spo ve - di in ob ha ji lu. Na to so š le vs e v kor in t am po klek ni le. Naj sta rej ša ses tra, ki je im e la v var stvu klju èe od glav - nih sa mo stan skih vr at, je te p o lo ži la na o l tar.32 Du hov - no vod stvo i n de dni od vet nik, ki so s e de li za po se bej pri prav lje no mi zo, so ses tram po nov no po no vi l i že prej iz re èe na opo zo ri l a gle de la stno st i, ki jih mo ra ime ti no - va opa ti nja. Na to se je de dni od vet nik umak nil in ses - tre so po zad njem kli ca nju »P ri di, Sve ti Du h« za èe le vo - li ti. Vo li le so taj no in s po mo èjo pi sa nja na l i stke. Iz pol - nje ne li stke s o na to od da le v pri prav ljen ke lih – èa šo na ol tar ni mi zi. Šte tje gla sov je oprav lja lo du hov no vod - stvo z dve ma s es tra ma, ki jih je kon vent p o se bej iz vo lil za oprav lja nje te slu žbe . Ta »vo lil n a ko mi si ja« je pre gle - da la od da ne li stke in ugo to vi l a vo ljo se ster. Na to je du - hov no vod st vo po kli ca lo ses tre z de dnim od vet ni kom po nov no v kor. De dni od vet nik je se del zra ven du hov - ne ga vod stva na stol, ses tre pa so d ru ga za dr u go kle - èa le. Na to je du hov no vod st vo po oprav lje nem krat - kem na go vo ru, v ka te rem je ses tre po u èi lo, da je bi la vo li tev opa t i nje sto rje na po bo žji vo lji, raz gl a si lo iz vo lje - no ses tro za opa ti njo. Ob t em so t u di po ve da li, ko li ko gla sov je do bi la iz vo lje na ses tra in ka te ra ses tra se je uvr sti la po šte vi lu gla sov na dru go me sto. Zma ga la je ti sta ses tra, ki je do bi la en gla s veè od po lo vi ce šte vi la se ster v kon ven tu. Èe p a no be na ses tra ni do bi la za do - stne g a šte vi la gla sov, so se vo li tve po no vi le še dru giè , tre tjiè a li èe tr tiè, ta ko da je na kon cu ena od se ster l e do bi la veè kot po lo v i co gla sov kon ven ta . No be na ses - tra ni sme la gla so va ti sa ma za se. Za to je v pr i me ru, ko je kak šna s es tra do bi la sa mo en gla s nad p o lo vi co, du - hov no vod stvo, ki je vo di lo vo li tve, pre ve ri lo, ali ni ses - tra, ki je do bi la ome nje no šte vi lo gla sov, gla so va la sa - me za se. Za to je mo ra la vsa ka ses tra na svo j vo lil ni li - stek na pi sa ti ozi ro ma oz na èi t i s ka kim zna me nje m, da je lah ko po ve da la, ka te ri li stiè je njen ozi ro ma ga je po i - 110 anivodogZ – evarpzaR 28 KKM, str. 107–113. 29 V be se di lu se po jav lja be se da »Weibern« = žen ske, z raz li ko od prej o me nje nih »Schw estern« = se s tre, ta ko da ne vem, ali so miš lje ne žen ske re dov ni ce ali svet ne žen ske iz sa mo sta na ali zu naj. Èe gre za zad nje, je ve li ka ver jet nost, da gre za žen ske so ro d ni ce umr le re dov ni ce, raz ne že ne, ki so sta no va le v sa mo sta nu (do mi ce le) ali za ime nit nej še sa mo st an ske so se de. 30 KKM, str. 113–129. 31 De dni od vet ni ki Gal len ber gi so do bi li le ta 1681 na pod la gi ce sar j e ve odloè be o raz re ši tvi spo ra med sa mo st a nom in Gal len ber gi gle de de dne ga od vet niš tv a po se bne pra vi ce pri vo li tvah in ume s ti tvah me kinj s kih opa tin j. Teh pra vic ni ovi ral ni ti vla dar jev odlok z 11. 11. 1677, po ka te rem je pra vi ca do in ve sti tu re opa ti nj e pri pa dla le vla di na Du na ju. Ta ko vla dni ko mi sa r ni smel pri sos tvo va ti pri vo li tva h me kinj ske opa ti nje, k ot je t o bi la na va da v o sta lih sa mo sta nih; prav ta ko tu di ne in ve sti tu ri (ume sti tvi) opa ti nje . Ta ko me kinj s ke mu sa mo s ta nu ni bi lo po tre bno za pro si ti de žel ne ga kne za ob smr t i do te da nje opa ti n je za do vo lje nje za vo li tev n o ve op a ti nje in s e mu ba ti, da bi v nas pro t nem pri me ru pri šlo do za po re sa mo st an ske g a pre mo že nja. – M. Smo le: Vi ce dom ski urad za Kranj sko, 136. ska la v mno ži ci dru gih, èe j e pri šlo do ome nje ne si tu a - ci je. Na li stek je lah ko na ri sa la kri žec, na pi sa la ime kak šne g a svet ni ka, kak šno b es ed o, èr ko ali kar ko li je že le l a. Ses tro, za ka te r o se je iz ka za lo, da je gla so va la sa ma za se, je bi lo tre ba kaz no va ti s tem, da se je ta krog vo li tev raz gla s il za niè ne ga in ne ve ljav ne ga ter da se je iz ve del nov krog vo li tev, v en dar ti sta ses tra ni ime la ob tem ni ti ak tiv ne ni ti pa siv ne vo lil ne pra vi ce (ne m o re vo li ti ni ti ne mo re bi ti vo lje na, op. D. H.) in je mo ra l a za pu sti ti ka pi telj – zbor se ster. Èe pa je do bi la kak šna s es tra pri v o li tvah za opa ti njo veè kot en gla s nad po lo vi c o, pa vse ga te ga po stop k a ugo tav lja n ja ni bi lo po tre bno iz va ja ti. Po kon èa nih vo li tvah je du hov no vod st vo po kli ca lo iz vo lje no opa t i njo, da je za se d la pr vo me sto med ses tra mi. Naj st a rej ša ses tra je vze la z ol - tar ja sa mo stan ske klju èe, ki jih je hra ni la in jih iz ro è i la no vo iz vo l je ni opa t i nji ter jo po lju bi la; za njo so to v znak po kor šèi ne sto ri l e še osta l e ses tre. De dni od vet nik pa je že ne kaj dni pred vo li tva mi no ve opa t i nje pre ko svo jih od po sl an cev ob ve st il vse žu pa ne me kin j ske mu sa mo sta nu po dr e je nih va si, da na dan, ko po te ka jo vo li tve opa t i nje, pri spe jo v sa mo stan.33 Po kon è a nih vo li tvah in po oprav lje ni za hval ni pe smi Te De um la u da mus (Te be Bo ga hva li mo) se je za to od pr a - vi la no vo iz vo lje n a opa ti nja s sta rej ši mi ses tra mi na sa - mo sta n sko dvo ri šèe in se dla z de dnim od vet ni kom za tam pri prav lje no mi zo, na ka te r i so le ža l i ur bar ji. De dniod vet ni k je po kli c al vse zbra ne žu pa ne pred mi zo. Na - to je vze la opa t i nja pred zbra ni mi žu pa ni v ro ke ur bar je in uka za la žu pa nom, da ji ob lju bi jo po slu šnos t in zve - sto bo, na kar s o drug za dru gim p ri sto pa li k op a ti nji ter ji v znak ob lju be po kor šè i ne po lju bi li ška p u lir. Za tem so se vse s es tre od pra vi le na zaj v kor, kje r so opr a vi le osta le for m al no sti ume sti tve opa ti n je. Po tr d i tev ozi ro - ma du hov n a ume sti tev opa ti nj e je po te k a la, »kot je bi - lo v tem sa mo sta nu od nek daj v n a va di«. Ob tej pri - lož no st i so vse ses tre pred no vo opa t i njo obno vi le veè - ne za ob lj u be re dov niš tva. Sa mo st an ski vzgoj ni za vod za »svet n a« de kle ta 34 V me kinj ski sa mo stan so v v zgo jo in u k spre je ma li tu di svet ne hèer ke, ki so do pol ni le sed mo le to sta ro sti, ne gle de na to, ali so ka sne je vsto pi le v s a mo stan ozi ro ma re dov niš tv o ali ne.35 Te go jen ke so mo ra le ta koj, ko j e bi lo mo go èe, do bi ti po se bno so bo 36 in so mo ra le ži ve ti 111 anivodogZ – evarpzaR32 Gle de ome nje ne ga ol tar ja, ki je stal za cer kve ni mi or gla mi in so im e le kla ri se za n jim kor , kjer so br a le bre vir in o d tam sprem lj a le sv. ma še v sa mo st an ski (da nes žu pni j ski cer kvi) pi še Franc Ri har v žu pnij s ki kro ni ki 14. fe bru ar ja 1899, da so ol tar na ko ru (Cho ral tar) po dr li bra tje Zu pan le ta 1891, da so lah ko tja po sta vi li pe dal za or gle, ka te r e ga so od stra n i za kri v a le plan k e. Na to so le ta 1899 pre dr li zid med ko rom in cer kvi jo ter da li na pra vi ti no vo oma ro za pe dal . Iz do pi s a ško fij ske ga or di na ri a ta v Ljub lja ni z dne 4. fe bru ar ja 1911 je raz vi dno, da je me kinj s ka žu pni ja ta krat po sla la ta ol tar na proš njo te da nje ga kne zo ško fo ve ga taj ni k a Vik to r ja Ste ske v ško fij ski mu zej, ven dar pod po go jem, da ol tar osta ne še na prej last me kinj ske cer kve. Ol tar je bil še le ta 1940 last žu pnij s ke cer kve v Me ki njah. Na to je pri šla voj na in re vo lu ci o nar ni po voj ni èas, med ka te rim se je »iz gu bi lo« mno g o kul tur no- sa kral ni h pred me t ov. Me kinj ski žu pni k Vik tor Èa dež se je ta ko 15. de cem bra 1954 od pra vil ra zi sko vat »uso do« ol tar j a z me ki nj ske g a ko ra v Slo ven ski na ro d ni mu zej v Ljub lja ni. Iz ve d el je na sled nje : »Ško fij ski mu zej, ka mor je bil ol tar od dan le ta 1911, se je na ha jal v Kranj skem De žel nem mu ze ju. Ka sne je so pred me te iz Ško fij ske ga mu ze j a pre ne sli v pro sto re Na ro dne ga le ri je, kjer je bil ne koè Na ro dni d om.« Z a to se je žu pnik p o dal tu di v N a ro dno g a le ri jo, kjer je la h ko zve del le t o, da ima jo v klet nih pro sto rih še dva o l tar ja brez ki pov in ta ber na kljev, o ka te rih ne ve do, od kod sta. Po ve da li so, da je prav mo go èe, da je eden od teh iz Me kinj, a te ga ni mo go èe ugo to vi ti; pa tu di ne bi bi lo po mem bno, ker je ta ko ali ta ko sko raj vse uni èe no (tu di sli ke) ; ol tar na men za sa ma pa ima ma lo po me na. Po vs em tem je bil žu pnik mne nja, da je ol tar iz gub ljen. Kljub te mu pa je žu pnik po iz ve del o po do bi ol tar ja pri ti stih, ki so se ga še spom ni li. To so bi li: An ton in A lojz Ba lan tiè, F ran ce Ba lan tiè in biv ši or ga nist Pa vel Jer man (le ta 1954 ži vel na Hom cu). Ti so po ve da li, da so bi li na o l tar ju štir je niz ki ki pi, ma lo poz la èe ni. Ka j pa je bi lo na sre di ni: kip ali s li ka, te ga ni nih èe veè ve del. Ba je so se še poz na li ostan ki nek d a nje ga ta ber n a klja, a je bi lo že vse pre cej raz bi to . – Spo min ska knji ga fa re Me kinj ske 1893–1924 . Le ta 1997 sem (D. H.) po nov no po sku šal pre ve ri ti ob stoj te ga ol tar ja v Na ro dni ga le ri ji, ven dar smo po te me lji ti pre i ska vi ugo to vi li, da te ga ol tar ja tam ni. Ni ma pa ga ni ti Slo ven ski ver ski m u zej v S tiè ni. 33 Pod na zi vom »žu pan« (Sup ple u te) si ne sme mo pred stav l ja ti žu pa na v da naš njem po me nu. Žu pa ni so bi li v ti stem èa su ne kak šni »nad kme t je«, ki so nad zo ro va li kme te pod lož ni ke po sa mez ne ga zem lji šk e ga go spos tva (v tem pri me ru me kinj ske ga) v po sa mez ni va si. Gle de na to, da je imel me kinj s ki sa mo s tan pod lož ni ke v oko li 110 va seh (po dat ki iz Te re zi jan ske ga ka tas tra, ARS, AS 217), se je mo ra l o ob vo li tvah opa ti n je zbra ti v sa mo s ta nu kar pre cej lju di. Nek d a nji kla ri š ki sa mo stan ski park (se daj ur šu lin ski vrt), kjer so žu pa ni me kinj ske mu sa mo sta nu pod lož nih va si pri se gli no vo iz vo lje ni me kin j ski opa ti n ji fev dal no zve sto bo. (Fo to: Dam jan Han èiè) v sa mo sta nu sku paj, si cer pa lo èe n o od sa mo stan sk ih se ster. Up o rab lja le so s vo je la stne st va ri in èe je bi lo le mo go èe, je spa la vsa ka v s vo ji po ste lji ci. V so bi, kj er so spa le go jen ke, je po mož no sti spal tu di kak šen s tar, po bo žen in èu jeè èl o vek, ki je bu dno pa zil na nje. Go jen - kam naj bi se da lo na v o ljo tu di do volj sred stev za v zdr - že va nje hi gi e ne in èi sto s ti pro sto rov, oble ke in te le s a. Za to je mo ra l a opa t i nja vzgoj ni za vod ob èa sno pre gl e - da ti in pri tem po skr be ti, da go jen kam ne bi pri ma njko - va lo no be ne stva ri. Za vod st vo vzgoj ne g a za vo da je opa t i nja po sta vi la eno ali dve ra zum ni, po bož ni in izo - bra že ni ses tri, ki sta se ime no va li vzgo ji te lji ci. Ses tra vzgo ji te lji ca je lah ko s pri vo li tvi jo opa ti nje osta la lo èe - na od osta lih se ster cel dan, da j e lah ko vzga ja la de kli - ce go jen ke »t a ko v po bož no sti kot v u èe nju in d e lu«. Go je n ke ni so sme le je sti sku paj s ses tra m i v sa mo - stan ski obe dni ci , am pa k v po se be j odre je ni so bi. Iz je - ma so bi le le t i ste go jen ke, ki so bi le že spre je te v red ozi ro ma sa mo s tan in do de lje ne v uk vo di te l ji ci no vink (ma gis tri). Med je djo je mo ra la bi ti pri go jen kah nav zo - èa vzgo ji te lji ca ozi ro ma po odlo èi t vi opa t i nje ka te r a od osta lih se ster i n po skr be ti, da se je v nem škem je zi ku opra vi la bla go slo vi tev je di in po je di za hva la, da je z nji - mi obe do va l a in po skr be la za pri me r no ve de nje pri mi - zi. Pro ti kon cu obe da je ena izm ed go jenk, ki je zna la že do bro bra ti, lah ko pa tu di nav zo èa ses tra, pre bra la do bro lek ci j o ozi ro ma be ri lo iz kak šne du hov ne knji ge. Si cer se je med je djo mol èa lo, ra zen ta krat, ko je bi lo mol èa nje od prav l je no tu di pri ses trah v obe dni ci. Na te dni, pa tu di ob za po ve da nih praz ni kih je obe do va l a vzgo ji te lji ca pri ses trah v je dil ni c i, pri go jen kah pa je bi - la lah ko ta krat nav z o èa kak šn a svet na ose ba. Das alltäglic he Or den sle ben im Kla ris sen klo ster Me ki n je/Mün kendor f im 17. und 18. Ja hr hun dert Zusam menfass ung Der vor li e gen de Ar ti kel ba si ert vor al lem auf den Kon - sti tu ti o nen der münkendorfischen Kla ris sin nen und auf ei ni g en Vi si ta ti on sbe ric hten aus dem 17. Ja hr hun - dert. Auf grund de ren können wir he u te se hr gut das alltäglich e Le ben im münkendorfischen Kl o ster i n der Ver gan gen he it re kon stru i ren. Die erwähnten Kon sti tu - ti o nen stam men aus dem A n fang des 18. J hs. und sind ei ne der wichtig sten und s el te nen schrif tli chen Quell en für die Ges chic hte der Fra u e nor den, die da - mals auf dem he u ti gen Ge bi et Sloweniens be stan den. Im er sten Te il des Auf sa t zes werden zwei Vi si ta ti ons - be ric hten aus dem 17. und 18. Jh. vor ge stellt. Be son - ders in te res s an t und be de u ten d ist die Vi si ta ti on vom Bis chof Ca se re Nar di aus dem Ja hr 1627. Im zweit en Te il wird da s alltägliche O r den sle ben des münken - dorfischen Kla ris si nen auf gru nd ihrer Kon sti t u ti o nen vor ge stel lt. Die Kon sti t u ti o nen wurden in der de ut - schen Spra che des 18. Jh s. ges chri e ben, um fas sen 139 hands chrif tli che Se i ten und werden in 12 Ka pi tel auf ge t e ilt, die sich auf die ver schi e de nen Ver ric htu n - gen des klösterl ichen Le bens be zi e hen. Bei den Kon - sti tu ti o nen ist ke i ne ge na ue Ja hres zahl der Ent ste - hung zu fin den, bei der Tran skrip ti on bzw. Über set -zung des Textes ha be ich fe stge stellt, da ss di e se Kon - sti tu ti o nen am An fa ng des 18. Jhs. ent stan den, am wahrsch einlichs ten während der Ja hre 1710 bis 1720, d.h. in der Ze it, als Do ro tea Si do nia Gal len berg die Äbtiss in di e ses Klo st ers war. Di e se An ga be ist nicht in den Kon sti tu ti o nen selbst zu fin den, son dern aus ei ni gen an de ren Quell en zu er se hen. So steht im »Li ber mor to rum Min cken dor fen sis« be im To de sver - merk der ge nan nten Äbtiss in (sie s tarb ge ra de an Weihnach ten, dem 25. De zem ber 1728) ges chri e ben, dass sie die Klo st er kla u s ur und an de re Klo st er re geln verschä rfte und die Kon sti tu ti o nen einführte. Am En de des Ar ti kels s teht ku r ze Übersicht mit ei ner Li ste (Ver - ze ic hniss ) al ler Non nen, die sich im La u fe des 17. und 18. Jhs. im M e ki nje/Münkendorf be fan den. Ins Klo - ster t ra ten vor al lem adl i ge und re i che bürgerl iche Mädchen au s Kra in, teil weise au ch aus der Ste i er - mark, Görz, Kä rnten und so gar Kro a ti en ein. Weil bei di e sem Klo st er ei ne der Ein tritt sbe din gun gen die Ken - n t nis der la te i nis chen Spra che war, te il ten sich die Schwest ern in di e sem Klo ster nich t in so ge nan nte »Chorsch western« , die das la te i nis che Bre vi er be ten kon nten, und in so ge nan nte »Bei-S chwester n« oder Schwest ern-La i ke rin nen, die nicht i m Chor das Br e vi er be ten kon nten, son dern es gab nur Chors chwester n. 112 anivodogZ – evarpzaR 34 KKM, str. 129–134. 35 Ta vzgo j ni za vod z a kranj ska p le mi ška in me šèan ska de kle ta so usta no vi li bra tje Gal len berg 11. 4. 1666. Za to usta no vo so sa mo sta nu na me ni li let no 100 gld. – ARS, Ar hiv gra šèi ne Dol, fa sci kel 148, dru gi sno piè. Na vpra ša nje, kdo so bi le sa mo stan ske go jen ke, nam na pod la gi do slej od kri tih vi rov da je od go vor le po pis sa mo st an ski h go jenk (Kostfreyle ), iz de la n ob raz pu sti tvi sa mo s ta na. Ta krat so bi le v sa mo s ta nu te go jen ke: Jo že f a Hal ler ste in , Ka ro li na Bo siè, Ma ri ja Ana Ko ta lin s ki, Ma ri ja Ana To ma ž ik, Te re zi ja Ge ri o n ko li, Ma ri ja Ple na rio, Mar je ta Ple na r io, Ka ta r i na Ba di sti š ek in Ma ri ja Ana Ba da st i šek. Za pol let no oskr bo v sa mo sta nu so pla èe va le go jen ke po 40 gld, ta ko da je sa mo stan za ome nje nih de vet go jenk pre jel 360 gld, od te vso te pa jim j e za ra di raz pu sta mo ral vr ni ti de nar v sku pni vi ši ni 207 gld 59 kr. – ARS , AS 7, šk. 246, Eccl. M-7-1. V po ro èi lu o do hod kih in iz dat kih sa mo sta na Me ki nje, ki ga je 24. 10. 1684 na pra vi la ta krat na sa mo s tan sk a opa ti nja Kla ra Go li a niè , pa je raz vi d no, da so zna ša li stro ški vzgoj ne ga za vo da 50 gld let no. Po dat kov za stro š ke vzdr že va nja te ga vzgoj ne ga za vo da v 18. stol. ni ni kjer za sle di ti. – ARS, Ar hiv gra šèi ne Dol, fa sci kel 148, 2. sno piè: »Do hod ki sa mo sta na Me ki nje 1684«. 36 Ta po da tek k a že na to, d a je v me kinj skem s a mo sta nu ta krat pri ma njko va lo pro sto ra. Ka sne je pa je bi lo pro sto ra do vo lj, saj je ob raz pu s ti tvi sa mo s ta na le ta 1782 te da nja opa ti nja Ma ri ja Ma til d a Gall na va ja la po da t ek, da ima sa mo stan Me ki nje na v o ljo 32 sob, o d ka te rih jih je za se de nih sa mo 19. Osta lih 13 sob je praz nih; od teh 13 sob je p et ta ko ve li kih, da lah ko v njih bi va jo po t ri re dov ni ce, v tri so be pa bi lah ko na me sti li po 2 re dov ni ci. Ta ko bi v me kinj ski s a mo stan lah ko spre je li še do 3 8 re dov nic kak šne ga dru ge ga re da. – ARS, AS 7, šk. 235, Eccl. K-5-2. Ja sna Pa la din, d ipl. et n. in kul t. an tr. Šlan dr o va 10 a Ra dom l je Kam ni ški Kur h a us1 Pr vi po dat k i o ko pa li šè u v Kam ni ku se ga jo v dav no 14. sto le t je, na tan ène je v ob dob je med le ti 1318 in 1360, ko so bi la na Kranj skem usta nov lje na jav na ko pa li šè a. Naj bol j zna na so bi la v Ljub l ja ni, Kam ni ku , Ško fji Lo ki in na Ble du. B i la so ze lo pri ljub lje na in kot ta ka tu di sre - di šèa dru ža bnih de jav no sti , v ti stem ob dob ju pa so se zde la tu di ze lo po tre bna, saj je pre vla do va lo splo š no mne nje, da se èlo vek s po go sti m ko pa njem naj la žj e ubra ni ku ge. Ka sne je, ko se j e stra h pred ku go po le gel, so jav na ko pa li šè a na Kranj skem po ve èi n i pro pa d la, a že le ta 1476, v ob dob ju raz cve ta me sta , je ko pa li š èe v Kam ni ku po nov no ome nje no. Po pi sa nju Jo si pa Ben - ko vi èa le ta 1892 je bi lo »de žel no ko pa li š èe ‘am Gri es’ pri Nev ljah, ne ka ko tam, kjer je se daj zdra vi li šèe po Kne ip po vem na èi nu«. 2 In res je na tan ko 400 let p o omem bi de žel ne ga ko pa li - šèa v vi rih, le ta 1876 , Alojz Pra šni kar n a istem m e stu ob so to èju Bis tri ce in Nev lji ce zgra dil ko pa li š èe in zdra - vi li šèe in z za èet kom so do bne ga tu ri zma slo ves Kam ni - ka po pe ljal da leè zu naj me ja Kranj ske. Alojz Pra šn i kar in pr vo ob dob je Kur ha u sa Alojz Pra šni kar (1821–1899) se je v Kam nik ozi ro ma v so sed nje Me ki nje iz Iz lak s ku paj z mlaj šim br a tom Fran cem p ri se lil kot 1 4-let ni fan t z na me nom , da bi se izu èil stro jar stva. Sep tem bra 1839 se je ko maj 18-le - ten ože nil s šti ri le ta sta rej šo do ma èin ko Te re zi jo Šporn in s po ro ko pre vzel l e po po ses tvo nje ne te te v Me ki njah š t. 16. V za ko nu se j i ma je ro di lo 10 ot rok. Kma lu po pri ho du v Ka m nik in po p o ro ki je u go to vil, da mu st ro jar stvo ne le ži pre veè, ta ko da je po dje ten in na - dar jen, kot je bil, z že ni nim so ro dni kom usta no vil maj - hno zi dar sko po dje tje in za èel spre je ma ti ma njša grad - be na de la. S pri ro j e no po slov no ži li co in do brim de lom je le ta 1852 do bil na ro èi l o, da po zi da vse ob jek te kam - ni ške smo dni šni ce in dol go ob zi dje oko li nje. Ker so grad nje v smo dni šni ci za hte va le mno go grad be ne ga ma te ri a la, je Pra šni k ar nas pro ti grad b i šèa po sta vil ope kar no in ne kaj let za tem (1854) š e ce men tar no. To pa je bi la ta krat še le dru ga to var na ce men ta v av - stro-ogr ski mo nar hi ji. Po zgra di tvi kam ni š ke smo dni - šni ce le ta 1857 se je Pr a šni kar usm e ril na no vo de lov - no po dro èje. Po pri dob lje nih iz kuš nja h je na mreè za èel do bi va ti na ro èi l a za grad nj o že lez ni š kih prog v Av stri ji, na Ogr skem in v Švi ci. Kma lu je p o stal eden naj bolj upoš te va nih grad be n i kov v mo nar hi ji. V pre cej krat kem èa su se je raz vil v i z re dno spo so bne - ga po djet n i ka in po ko li èi n i pla èa nih dav kov je so dil v sam vrh naj bo ga tej ših Kam ni èa nov. Kot ve le po s e stnik in ve le in dus tri a le c si je us tva ril ve li k o ka pi ta la, pri èe - mer je bil t r dno odlo èen, da ga bo in ve sti ral v na dalj nji raz voj. Kot la stnik ope kar ne in ce men tar ne je hi tro do - u mel, da raz voj ve èjih ob ra tov in to varn n a Kam ni škem in Dom žal skem za hte va hi trej šo in za nes l ji vej šo pro - met no po ve za vo in t a ko je kot priz nan gra di telj že lez - ni ških prog po Ev ro pi kma lu pri šel do za mi sli o grad njilo kal ne že lez ni š ke pro ge Ljub l ja na–Kam ni k. Za ra di la - stnih go spo d ar skih in te re sov je bil Alojz Pra šni kar ta ko eden glav nih po bu dni kov za gra di t ev ome nje ne lo kal - ne pro ge, a klj ub te mu, da je bil pr e dlog za gra di tev po - dan že le ta 186 8, se š e veè kot de set let na èrt ni ni ka - mor pre mak nil. Po leg po me na pro me t nih po ve z av je Pra šni k ar na svo - jih po go stih po to va njih po Evro pi spoz nal tu di po men t. i. tuj ske ga pro me t a. Vi del je, ka ko ko pa l i šèa, zdra v i li - šèa ali zgo lj za ba vi šèa pri vab lja jo tuj ce in s tem po ma - ga jo kra ju k splo šne mu na pre d ku. Odlo èil se j e, da t u di sam v lo ži sred stva v grad njo ko pa - li ške ga kom plek sa . Ven dar nje go va pr va in ve st i ci ja ni bi la v Kam ni ku, am pak v roj stn ih Iz la k ah. Roj stne mu kra ju je za 14.000 gol di nar jev 6. ok to bra 1868 ku pil nek da nje Val va zor je v o go spos tvo Me di j a, obno vil pa je tu di tam kaj šnje ter mal no ko pa li š èe (da nes Me dij s ke to pli ce v Iz la k ah).3 Po usp e šni in ve sti ci ji v Iz la kah se j e odlo èil, da bo ne - kaj po do bne ga zgra di l tu di v Kam ni ku ozi ro ma Me ki - njah, ta ko da je na ro bu sv o je ob šir ne po se sti med Bis - tri co in Nev lj i co po sta vil ko pa l i ške na pra ve in stav be, na me nj e ne za sta no va nja go stov. Ka kor je bi la za to pri kla dna oko li ca ob so to èju dv eh rek, j e bi lo pri mer no tu di ob dob je. V 2. po lo vi ci 19. s to - le tja je na mreè tu ri zem za èel pri do bi va ti vse po memb - nej šo vl o go in Al ojz Pra šni kar, ki je bi l kot i z re dno raz - gle dan, od prt in iz naj dlj iv go spo dar s tve nik, eden pr vih v mo nar hi ji sploh, se je po me na te ga po ja va za ve dal že ze lo zgo daj. Gle de na to, da je av strij ska dr ža va ve lik 113 anivodogZ – evarpzaR So to èje Bis tri ce in Nev lji ce, kjer je Alojz Pra šn i kar po - sta vi l ko pa li šè e in zdra vi l i šèe. (Vir: Aleksander Sar nav - sky) 1Pri sp e vek je skraj ša no in pri re j e no di plom sko de lo z istim na slo vom, na pi sa no pod men tor stvom prof. dr. Ja ne za Bo ga ta ja na Od del ku za et no lo gi jo in kul tur no an tro po lo gi jo na ljub ljan ski Fi lo z of ski fa kul t e ti. De lo je do sto pno v od del èni knjiž ni ci na fa kul te ti ozi ro ma pri av to ri ci. 2Jo sip Ben ko viè: Kam nik, pri ro do pi sno-zgo do vin ski obraz, Dom in svet, 1892, štev. 11, str. 518. 3Zo ra Tor kar: Me šèan ske vi le na Kam ni škem , od osem de se t ih let 19. sto le tja do 1. sve tov ne voj ne. Ka ta log raz sta ve, Kranj 2002, str. 10. go spo d ar ski po men te de jav no sti spoz na la še le ob kon cu 19. st o le tja in da se je t u ri zem na šir še mno ži ce in vse slo je raz ši ril še le z zgra di tvi jo že lez ni ške g a si ste - ma in raz vo jem ce stne ga pro me ta, je bil Pra šni kar de - jan sko po bu dni k in za èet nik so do bne ga tu ri zma v Kam ni ku in eden pi o nir jev te de jav no st i na Kranj skem. Le ta 1875 je to rej za èel gra di t i kam ni ško ko pa li š èe in vo dn o zdra v i li šèe ali na krat ko Kur ha us. Ven dar je, kljub svo je mu iz re dno do bre mu pre mo ženj ske mu sta - nju, k in ve sti ci ji po va bil še ze ta Ja ne za Ke cla in bra ta Fran ca Pra šni kar ja. Ivan Zi ka je o tem za pi sal: »Èe prav je imel na v o ljo znat na de nar na sred stva, je bi la ven - dar le vs o ta, ki jo j e vlo žil v grad njo ko pa li ških na prav, ta ko ve li ka, da ni do se gla ver jet no st ne me je ren ta bil - no sti.«4 Iz vi rov je moè raz bra ti, da s o se pri pra ve na grad njo ko pa li š èa in vo dne ga zdra vi l i šèa za èe le v le tu 1875 ter da je bi l kom pleks do gra jen in za j av nost od prt le ta 1876. V Slo ven s kem na ro du so ta ko za pi s a li: »Na š e me st o ze lo na pre du je za ra di svo je ro man tiè ne oko li ce, kaj ti že se daj je t u mno go tuj cev pa š e ve dno pri ha ja jo no vi. Le ško da, da še ni to plic, ki jih mi sli ta zgra di ti go spod Ke celj in Pra šni kar, ker bi pri šlo š e veè tu jih lju di v Kam nik, k i se tu di vèa sih ra di v vo di ohla di jo. Ka kor je vi de t i, bo do to pli ce ze lo ve li ke, kar bo da ja lo Kam ni ku le po ime in sl o ves.« 5 Naj veè z a slug za hi ter vzp on Kur ha u sa je imel n ed vom - no Pra šni kar sam. S spret no re kla mo v vseh naj po - mem bnej ših èa so pi sih, pred vsem na Du na ju , zla st i pa s poz nan stvi, ki jih je za ra di svo je ga de la imel v vseh ve èjih me sti h nek da nje mo nar hi je, je v ko pa li š èe pri va -bil mno ge znan ce – pet iè ne že iz Ljub lj a ne, Tr sta , Du - na ja, Pra ge in od dr u god. Prav ta ko so bi li med pr vi mi go sti ko pa li šèa svoj ci vo ja ko v in ofi cir je v, ki so de la li v smo dn i šni ci in v pri jet ne m ko pa li škem oko lju pre živ lja - li sku pne po èit ni ce. Ker je bi lo za g o ste do bro po skrb lje no, so s e ti vsa ko le - to vra èa li s pri ja te lji in znan ci. Da je Alojz Pra šni kar svo jo in ve sti ci jo za sta vil pre cej ve li ko po tez no, a pre mi š lje no in s tem uspe šno, pri èa tu di obisk ce sar ja Fran ca Jo že fa le ta 1883, ka te re mu v spo min so v ve ži glav ne ga zdra vi li ške ga po slo pja vzi - da li spo mi n sko plo šèo z da tu mom nje go ve g a obi ska . Ce sar je ko pa li šèe obi skal 16. ju li ja 18 83 in ga ze lo po - hva lil. Ven dar pa so po ro èi la o nj e go vem obi sku v slo - ven skem èa so p i sju do kaj sko pa . Èe prav je po ne kod ome njen sa mo ce sar j ev obisk Kam ni ka, ne pa iz rec no tu di zd ra vi li šèa, se je obisk tu jih go stov po tem le tu ze - lo po ve èal, a vse e no ne to li ko, kot bi si ta ko ure jen kraj za slu žil. Vzrok je bil se ve da v tem, da je bil Kam nik za ve èji obisk pre cej od mak njen od že lez ni ce. Zdra vi l i ški gos - tje so se mo ra li pri pe lja ti v Kam nik s po š tno k o èi jo, s ka te ro ni bi lo v po let nem èa su niè ka j pri jet no veè ur po to va ti po pra šni ce sti. In kaj je prav za pra v ob se ga lo ko pa l i šèe in zdra v i li šèe v pr vem ob dob ju po grad nj i, kak šna je bi la po nud ba , ki je vsa ko le to pri va bi la veè od di ha že ljni h go stov? Že le ta 1875 so bi le na p ar ce li, ka te re la stni ki so b i li bra ta Pra šni k ar in Ja nez Ke ce l, zgra je ne ko pa li šk a stav ba, zdra v i li ška re sta vra c i ja, vi la Nep tun ter le po ure jen park z vr to vi in spre ha ja li šèi. Vi ri ome nja jo, da je bi la os red nja s tav ba udo bno ure je - na, da je ime la ele gan ten zdra vi l i ški sa lon z bi ljar dom in èi tal ni co. Za re sta vra ci j o, ki je ime la ugo dne ce ne, je skr be la Ma ri ja Ke ce l, ro je n a Pra šni k ar, zdra v i li ško po - slo pje p a naj bi ime lo tu di vs o po tre bno zdrav ni ško po - moè. Kur ha u s je imel za ra di ne po sre dne bli ži ne Kam ni ka tu - di ze lo ugo dne poš tne in te le graf ske zve ze ter vož njo z om ni bu si v vse sme ri v oko li co. Ko pa li šèe je ime lo vse pri pra ve za upo ra bo vo dne ga zdrav l je nja z elek t ro te ra - pi jo in m a sa žo te r ba zen s tu ši za pla val ce in ne pla val - ce. Že ta krat je bi lo po skrb l je no tu di za do dat no po nud bo; po se be j so va bi li na mno ge iz le te v oko li co – do iz vi ra Kam ni ške Bis tri ce, Kam ni ške ga se dla , Grin tov ca in Oj - stri ce, Tu hinj s ke do li ne, do li ne Èr ne in cer kve sv. Pri - mo ža nad Kam ni kom .6 Tu ri zem v Evr o pi je bil t o rej na za èet ku sv o je ga ra z cve - ta in ne sme mo se èu di ti, da so ob tem tu di po djet ni in am bi c i oz ni lju dje, kot so bi li bra ta Pra šni kar in Ja nez 114 anivodogZ – evarpzaR Re klam n i oglas za kam n i ški Kur ha us (pre p is) (Vir: Führer durc h Kra in) 4Ivan Zi ka: Naj sta re j ša kam ni šk a fo to gr a fi ja, Kam ni ški ob èan, feb. 1976, str. 5. 5Slo ven ski na rod , 17. ju nij 1875. 6Pet er v. Ra dics: Führer durch Kra in, La i bach 1885, str. 49–50. Ke cel, eni naj bo ga tej ših Kam ni è a nov, po sku ša li iz tr ži ti ne kaj de nar ja tu di iz te no ve go spo dar s ke de jav no st i. To pa jim je veè kot us pe lo – Kam nik je kot Bad St e in (ko pa li šèe Ka m nik) pro di ral v svet in s e ob kon cu st o le - tja ko sal ce lo z B le dom. O tem pri èa tu di ta krat z e lo raz - šir jen rek: »Vel des und Ste in sind die Per len von Kra in!«7 (Bled in Kam ni k sta bi se ra Kranj ske!) Èe so bi la v 2. po lo vi ci 19. s to le tja le to va nja v zna nih zdra vi li ških kra jih pri nas ve èi no ma še pri vi le gij ari sto - kra ci j e in red kih izo bra žen ce v, so ob kon cu 19. sto le tja po sta la to s tvar š ir ših, èe prav š e ve dno le pre mož nej - ših slo jev. Vi dno je na pre do v al iz let ni tu ri zem, v obrav - na va nem ob dob ju pa se je raz vi la še prav po se bna obli ka le to v a nja. An drej Stu den jo opi su je ta ko l e: »Ve li - ka po èit ni ška po to v a nja z da ljšim le to va nje m na mor ju so bi la dol go èa sa ome je na na pre mož ne dru ži ne. Manj pre m ož nim me šèa nom pa ome je na fi nan èna sred stva ni so do pu šè a la ve èjih po to van j. Za to so us - tva ri li ti piè no me šèa n sko obli ko po èit nic, t. i. po let no sve ži no (Som mer fris ch e). Že sa ma be se da vse bu j e zna èil n ost to vr stnih po èit nic : me šèa ni so jih pre ži ve li po le ti na sve žem zra ku, ve èi no ma na po de že lju s pre - pro stim, sko pim na èi n om živ lje nja. «8 Pri èa ko va ti je bi lo, da bo sta cve to è i tu ri zem in iska nje »po let ne sve ži ne« z ve li kim za ma hom za je la tu di Kam - nik, me sto s sve žim zra kom pod pl a ni na mi. Pra šni ka r se je pri ha ja jo èe pri lož no sti oèit no do bro za - ve dal. Ko pa li šèe in zdra vi l i šèe je že ne kaj let uspe š no de lo va lo, to da ra z cve ta, ki je s le dil ob kon cu 19. s to le - tja, ver jet n o ni ti sam ni pri èa ko val. Kot za mno ge dru ge slo ven s ke le to vi ške kra je je tu di za Kam nik ve li ko pre lom ni co v raz vo j u tu ri zma po me - ni la grad nja že lez ni ce.Pre lom no le to 1891 – kam n i ška že lez ni ca in Se ba sti an Kne ipp Alojz P ra šni kar je kot us pe šen gra d be nik že ze lo zgo - daj spoz nal po men že lez nic in dru gih pro met nih po ve - zav za raz voj go spo dar stva in t . i. tu j ske ga pr o me ta. V vlo gi glav ne ga po bu dni ka se je zna šel pred vsem za ra - di cve to èe ce men tar ne v Me ki njah in in te re sov, po ve - za nih z grad n jo Kur ha u sa. Po šte vil nih z a ple tih je b i la le ta 1886 le zbra na ve èi na ka pi ta la in ko je gra di tev za ra di in te re so v smo dn i šni ce po nov no odloè no pod pr l a tu di voj ska, je sku p no po dje - tje Aloj z a Pra šni k ar ja in Oskar ja La za ri n i ja – Grad b e no po dje t je La za r i ni – za pro s i lo za kon ce si jo, ki so jo iz da l i 14. apri la 1889 za do bo 90 let. Kam ni ška že lez ni ca je bi la pre da n a pro me tu 28. ja nu ar ja 1891 kot pr va lo - kal na že lez ni ška pro ga na Kranj skem. 9 Èe prav je iz do ku men tov ra z vi dno, da je bi la za gra di - tev že lez ni ce v Kam ni ku odlo èil na smo dni šni ca in s tem be se da voj ske, ne mo re mo mi mo pri sp ev ka, ki ga je v t a pro jekt v lo žil Al ojz Pra šni kar. Pra šni kar se je moè no za ve dal po me na že lez nic v tu ri - zmu. V nje go vo ko pa l i šèe in zdra vi li šèe je ko nec 70. in v 80. le tih 19. sto le tja pri ha ja lo si cer èe da lje veè go - stov, a še ve dno ne to li ko, kot bi si že lel in kot bi s i kom - pleks s sv o jo po nud bo za slu žil. Za ve dal s e je po manj - klji vo sti, ki s o bi le pred vsem v dol gih in na por nih po to - va njih s poš tni mi ko èi ja mi, ta ko da si je o d le ta 1880, ko so od dr ža v e do bi li do vo lj e nje, za že lez ni c o pri za de - val pred v sem za ra di tu ri zma in svo je ga Kur ha u sa, saj je ve del, da se nje go vo ko pa li š èe brez že lez ni ške po ve - za ve z Ljub l ja no ne bo mo glo uve lja vi ti. Že lez ni ca je bi la to rej le ta 1891 le zgra je na in prav za - ra di te no vo sti je kam ni ški Kur ha us po t em le tu do be - se dno vzcve tel. Po leg poš tne in br zo jav ne po sta je se je Kam ni ku pri dru ž i la še že lez ni ška po sta ja, »ka mor te vlak z dr žav ne g a ko lod vo r a ljub ljan ske ga pri pe lje v 1 1/2 ur i. Vla ki se pr e va ža jo po tri krat n a dan. Od že lez - ni ške po sta je do vo dne ga zdra vi šèa je 1 0 min. ho da. Pos tre šèkov j e naj ti na ko lod vo ru, kdor se p a ho èe vo - zi ti, na ro èi si voz po pre je pri zdra vi škem re sta vra ter - ji.«10 Le to 1891 pa je po leg do gra di t ve kam ni ške že lez ni ce za Kur ha us pre lom na let ni c a še za ra di ene no vo sti, ki je Kam ni k kot le to vi šèe do kon èno pov zdi g ni la v sam vrh naj bo lj pri ljub lje nih in obi ska n ih tu ri stiè nih kra jev na Kranj s kem in mu pri ne s la no vo ob dob je na pred ka 115 anivodogZ – evarpzaR Re li e fn a po do ba Aloj z a Pra šni k ar ja iz ve že Pra šni k a ri je v Me ki njah. N je na ko pi ja je od 100 . oblet ni ce kam ni - ške že lez ni ce da lje v èast gra di t e lju pro ge vzidana na glav ni že lez ni ški po sta ji v Kam ni ku. (Fo to: Ja sna Pa la - din) 7Jo sip Ben ko viè: Kam nik . Pri ro dno-zgo do vin s ki obra z, str. 517. 8An drej Stu den: K zgo d o vi ni po to vanj in o za èet ki h tu ri zma pred pr vo sve tov no voj no, To in ono o me šèan stvu v pro vin ci, Ce lje 1995, str. 76. 9Mar jan c a Klob èar: Sto let živ lje nja s kam ni èa nom , Kam ni èan pr vih sto le t 1891–1991 , Kam nik 1991, str. 4–17. 10 Ko pa li šèe in Kne i p po vo zdra vi šèe v Kam n i ku na Kranj skem, z ilus tra ci ja mi ko pa li šèa in oko li ce kam ni ške, Ljub lja na 1893, str. 4. in sla ve. Av gu sta le ta 1891 so v kam n i škem Kur ha u su uve dli ta krat iz jem n o pri ljub ljen Kne ip po v na èin zdrav - lje nja. Se ba sti an Kne ipp se je ro dil 17. ma ja 1821 v Step han - sri e du na Ba var skem – le 4 dni ka sne je kot Alojz P ra - šni kar. Na la stni ko ži je i z ku sil moè zdra v lje nja z mr z lo vo do in uspeh , ki ga j e pri tem do se gel, mu ni dal veè mi ru, ta ko da je s vo je iz kuš nje pre iz ku sil še na m no gih dru gih pri me rih in ta ko na pod la gi do se že nih uspe h ov iz de lal si stem zdra v lje nja z vo do, ki je te me ljil na utr je - va nju or ga n i zma, zdrav lje nju z na rav n i mi sred stvi, vo - do in ze li šèi ter pred vsem na zdra vem in na rav nem na - èi nu živ lje nja. Glas o nje go vih me to dah zdrav lje nja se je š i ril da leè na o krog in Kne ipp je ob kon cu 19. s to le tja po stal »naj - slav nej ši zdrav nik te ga sve ta «.11 S svo jim pre pro stim pri sto pom in vzpod bu dni mi re zul - ta ti je po Evro pi pov zro èi l pra vo mo do usta nav l ja nja ko - pa lišè, ki so zd ra vi la po nje go vih me to dah, in tu di Slo - ven cem se je pra v hi tro pri lju bil. V skla du z na èi nom živ lje nja in raz vo j em tu ri zma, ko so lju dje te ži li k »po let ni sve ži ni« in zdra ve mu živ lje nju, bi bi lo prav ne ver jet no, da mo de, po ve za ne s Kne ip po vim zdrav lje njem, ne bi spoz nal tu di ta ko na pre den in raz - gle dan mož, kot je bi l Alojz Pra šni kar. Na s vo jih po to va - njih p o Evro pi je go to vo obi skal tu di ka te ro od zdra vi - lišè in vi del, v kak šne m šte vi lu jih obi sku je jo bo ga ti in rev ni. Pov sem sa mo u mev no se je to rej zde lo, da j e tu di v svo je že t a ko ali ta ko usp e šno ko pa li šèe v K am ni ku v le tu, ko je v me sto pri pe ljal že lez ni co in ko je bil Kne ipp po pri ljub lje no sti na svo je m vr hun cu – le ta 1891 to rej– uve del Kne ip po vo me to do zdrav lj e nja ali na krat ko knaj p a nje. Ob tem so ko pa li š èe te me lji to pre u re di l i in pri pra vi li vse po tre bne na pra ve in pro st o re. Po tre bnih je bi lo tu - di veè d o zi dav, ta ko da so že ob sto je èim na pra vam (ba - zen s tu ši za p la val ce in ne pla val ce ...) do da li še ne kaj no vih. Prav ta ko je bi lo se daj tre ba pa zi ti na tem pe r a tu - ro vo de, ta ko da so iz Ho èe var j e ve ga je zu na Bis tri ci po ce veh na pe l ja li mrz lo bis tri ško vo do, v ba zen in ka di pa so še ve dno do va j a li to plo vo do iz Nev lj i ce.12 Si cer pa je naj bo ljš i vir za pre u èe va nje po nud be, ob se - ga in de lo v a nja kam n i ške ga Kur ha u sa za ob dob je 90. let 19. sto le tja le ta 1893 iz da n a knji ži ca Ko pa li šèe in Kne ip po vo zdra vi š èe v Kam ni ku na Kranj skem, ki jo je iz da la za lo žba K leinm ayr & Bam berg . Pet let k a sne je pa je sa ma zdra v i li ška usta no va iz da la še eno knji ž i co, ne ko li ko raz šir je no nem ško ina èi co zgo raj ome nje ne - ga de la z na slo vom Führer durch Bad Ste in in Kra in und Um ge bung. Knaj p a nje v Kur ha u su Zdrav l je nje v zdra vi l i šèu je si cer ob se ga l o raz liè ne zdra vil n e me to de , naj bo lj pri ljub lje na pa je bi la prav Kne ip po va me to da; ta se je de li la na dva de la: - sred stva za kre pi tev or ga ni zma, - zdrav lje nje z vo do. 116 anivodogZ – evarpzaR Na èrt ko pa li ški h na prav z oko li co oko li le ta 1898 (Vir: To ne Ste le, po bar va la av to ri ca) 11 Do ma èi zdrav ni k po na u kih in iz kuš njah žu pni ka Kne ip pa. Pre va lje 1924, str. 4. 12 Ivan Zi ka: Po Kne ip po vi me to di, Kam ni š ki ob èa n, ju nij 1976, str. 5. Sred s tva za kre pi t ev or ga ni zma so bi la: ho ja z bo si mi no ga mi po ro si, mo krem ka me nj u, po no vo za p a dlem (še ne zmrz nje nem) sne gu in po vo di ter po ma ka nje ra - men in nog v mr z lo vo do in po li va nje ko len. Vo do pa s o kot zdra v i lo upo rab lja li na na sled n je na èi n e: za po li va - nje, umi v a nje, ob ve zo va nje in ko pe li ter kot pa ro in pi - ja èo. Knaj pa nj e pa je po leg vo de za hte v a lo še mno go di sci - pli ne; po leg splo š no zdra ve ga na èi na živ lje nja še pred - pi se gle de pre hra ne in oble ke. V kam ni škem zdra vi l i - šèu s o se knaj pa nja lo ti li ze lo re sno in s tro kov no, ta ko da sta ta ko zdrav lje nje k ot pre hra na ime la strog z drav - ni ški nad zor. Kdor se je ho tel zdra vi ti po Kne ip po vem na èi nu, je ob pri ho du v Kur h a us do bil t. i. or di na cij sko knji go z vse m i na vo di li za zdrav lje nje. Pra v ta ko je mo ral vsak bol nik do bi ti zdrav ni ko vo do vo lj e nje za iz va ja nje ka te r e ko li me to de zdrav lj e nja. Zdrav nik je imel or di na cij s ko so bo v zdra vi l i šèu in je vsa ke ga bol ni ka na tan èno pre gle dal ter mu odre dil po tre bno te ra pi jo in di e to. Zdrav lj e nje v Kur ha u su je bi lo to rej ze lo in di vi du al no usmer j e no. O mno gih uspe šno oz drav lje n ih pa ci en tih lah ko be re - mo že v K ne ip po vih knji gah, za re kla mo pa so jih na va - ja li tu di v kam n i škem Kur ha u su. Iz pri me r ov je raz vi - dno, da so zdr a vi li in tu di va bi li ta ko pre pro ste lju di iz bliž nj e oko li ce kot pre mož nej še ve lja ke iz ce le mo nar - hi je. Že le ta 1891 j e šte vi lo go stov ze lo na ra slo, obisk p a se je še bolj po ve èal po l e tu 1892 , ko je sa m Se ba sti an Kne ipp jav no pri po ro èal zdrav lj e nje v Kam ni ku. V nje - gov Wöris hofen je na mreè pri ha ja lo vse p re veè bol ni -kov, ta ko da do ma èi ni tak šne ga na va l a ni so zmo gli . Ver jet no je Kne ipp ce lo sve to v al Pra šni kar ju, naj v svo - jem zdra vi l i šèu uve de knaj pa nje in pre vza me vsaj pa ci - en te in go ste iz Tr sta in juž nih po kra jin mo nar hi je. Kam nik se je ta ko za res uvr st il med naj i me nit nej ša vo - dna zdra vi l i šèa mo nar hi je, sam Kne ipp pa je po leg re - 117 anivodogZ – evarpzaR Zdra vi li ško po slo pje Kur ha us, osred nja stav ba v zdra vi l i šèu, po ka te rem je ce lot ni kom pleks tu di do bil ime. (Vir: Alek san der Sarnavsky) Vi la Nep tun le ta 1897 (V ir: Alek san der Sarnavsky) kla me in pri po ro èil za nje gov slo ves in na pre de k skr bel tu di s tem, da j e Pra šni kar ju po ši ljal zdrav ni ke, k i so se pri njem uspo so bi li za knaj pa n je. Po leg sa me ga zdrav lj e nja, ki je bi lo na me nje no vsem slo jem, pa je kam ni š ki Kur ha us svo jim go stom po nu ja l še mno go veè. Pre no èi šèa, pre hra na, pos tre žba, za ba - va in vs e, kar je v ti stem èa su so di lo v mon de na ko pa li - šèa, je za do vo lje va lo naj za ht ev nej še go ste in v tem po - gle du je bil Kur ha u s go to vo le to vi šèe za pet iè ne že. Ob seg in po nud ba zdra vi li šè a Kam ni ško zdra vi li šèe je le ta 1893 , a ver jet no že vse od uved be Kne ip po ve ga na èi na zdrav lj e nja, na ob šir nem me kinj s kem po ses tvu Aloj za Pra šni kar j a ob se ga lo zdra v i li ško po slo pje, ko pa l i šèe za iz va ja nje zdra v il nih me tod, ve lik in le po ure jen park ter v i le za na sta ni tev go stov. Zdra v i li ško po slo pje ali na krat ko Kur ha us je bil osred - nja stav ba v Pra šni k ar je vem zdra v i li šèu. Ime la je ele - gan tno in ve li ko ple si šèe in obe dni co, okra š e no z mar - mor na t i mi ste bri. Na po kri t i ve ran di je bi lo pro sto ra za okrog st o go stov, prav ta ko pri jet na je bi la zu na nja ne - po kri ta ve ran da ob me kinj ski ce sti , pred zna èil nim pro - èe lje m stav be, ki ga lah ko vi di mo na fo to gr a fi jah. Sen - èna to te ra so so kr a si li ko ša ti ko sta nji. V nad stro pju Kur ha u sa so bi la ure je n a ve èja in ma njša sta no va nja za zdra vi li ške go ste, v spod nj ih pro st o rih pa je bi lo ke glji šèe, veè t o èil nic, druš tve na so ba in v stran ski h pro st o rih zra ven ple sne dvo ra ne še so ba z bi ljar dom in èi tal ni ca s šte vil ni mi èa so pi si in re vi ja mi. V zdra vi li škem po slo pju so se vr sti li mno gi dru ža bni do - god ki; tu so pri re ja li kon cer te, veè krat pa tu di ple se, gle da l i ške pred st a ve, na ro dne ve se li ce in bé se de. V istem po slo pju je bi la tu di zdra vi li ška re sta vra ci ja, tu je imel svo jo or di n a ci jo tu di zdrav n ik. Kur ha u s je bil to rej je dro zdra vi l i šèa in vse ga do ga ja nja in za to ne pre se ne èa, da s e je nem ška be se da za zdra - vi li ško po slo pj e med ljud mi pre ne sla na ce lot ni kom - pleks. Zdra vi li šèe je po leg te ga ob se ga lo tu di šti ri vi le, ki so jih ver je t no zgra di li oko li le ta 1890 (ra zen vi le Nep tun , ki je bi la zgr a je na ž e le ta 1875 ), saj v li te ra tu ri iz le ta 1885 vi le še ni so ome nje ne. Gos tje so v njih n a je ma li sta no va nja za ne kaj dni, en me sec al i pa kar ce lo se zo - no. Naj zn a èil ne j ša, naj bo lj zna n a in ta ko tu di naj veè krat fo to gra fi ra na je b i la vi la Nep tun. Od vseh vil je b i la naj - bli žje zdra vi li ške mu po slo pju, sta la pa je v pri jet ne m oko lju po leg ri bni ka . Vi la je do bi la ime po sta ro rim - skem bo gu vo de in mo rij, ka te re ga kip je s tal m ed vi lo in ri bni kom. V njej s o bi la ve èja el e gan tna in kom for tna sta no va n ja z ve ran da mi in bal ko ni in tu di po sa mez ne so be, ki p a so za ra di le ge, p o nud be in vi so kih cen p ri - vab lja le le naj bo ga tej še go ste. Za ra di svo je le ge in obli - ke je stav ba, ki si cer pre zi da na in moè no spre me nje na sto ji še da nes, še dol go no si la na ziv »le po t i ca Kur ha u - sa«. Pro ti se ve r u, ob iz ho du iz zdra vi li ške ga par ka , sta bi li vi li Mlin in L u i za. V vi li Mlin (Mühlhof ) so go stom od da - 118 anivodogZ – evarpzaR Ko pa li šèe in vo dno zdra vi li šèe na raz gledni ci s kon ca 19. sto le tja (Vir: Alek san der Sarnavsky) ja li dve sta no va nji s po d ve ma so ba ma in e no sa mo - stoj no so bo. Za vsa sta no va nja sta bi li sku p na ku hi nja in sh ram ba. Kot p a je ra z vi dno iz cen, s o be ni so bi le ta - ko raz ko šne kot v vi li Nep tun, saj so bi le ce ne kar za po lo vi co ni žje. V skl op vi le Ml in pa s o so di li tu di opre m - lje ni hle vi, v ka te rih so zdra vi li ški gos tje lah ko pu šèa li ko nje in ko èi je, ki so jih pri pe lja li s se boj. Vi la Lu i za je do bi la ime po Pra šni kar je vi hèe ri Aloj zi ji, sta la pa je v ne po sre dni b li ži ni vi le Mlin. I me la je kar 17 pro st or nih sob, lep bal kon, šti ri ve ran de in sen èna t o te ra so. Po leg dvo so bni h sta no vanj in eno po st e ljnih sob je bi lo v nj ej tu di pet so bno sta no va nje z dve ma ve - ran da ma in bal ko nom, na me nj e no 8-èlan ski dru ži ni. Tik po leg vi le Lu i ze je te kla tu di mlin šèi ca, ki j e bi la tu šir ša in bolj p li tva in kot na lašè za ho jo po vo di, ka r je bil se stav ni del knaj pa n ja. Še na prej ob ce sti pro ti Me ki njam pa je sta la še vi la Jo - ha na, ki je pra v ta ko do bi la ime po eni od Pra šni kar je - vih hèe ra. Vi lo je ob da ja lo pri jet no sen èna to smre èje, v njej pa so bi la šti ri sta no va nja s po d ve ma so ba ma in veè po sa mez nih s ob. Tu di tu so gos tje lah ko upo rab lja - li sku pno ku hi njo in sh ram bo. Vi le so ime le èu do vit po gled na kam ni ške pla ni ne ali ka kor je za pi sa no v knji ži c i: »Le ga vseh teh po slo pij je prav èa ro b na, raz gle d na pla ni n e pre k ra sen, sta no va - nja ele gan tna in pri prav n a – skrat ka lep še ga bi va li šèa si ne mo reš že le ti.«13 Po leg zdra vi li ške ga po slo pja in ome nje nih vil pa so bi le po se bni m go stom po nu je ne v na jem tu di so be v »po let - ni hi ši« (Som m er ha u se) pri vi li la stni ka Aloj za Pra šni - kar ja, ki sta so di li k ta ko ime no va ni Pra šni ka ri ji (Pras - chni ker hof). Le ta 1893 j e bi lo ta ko v sa mem ko pa li šèu in zdra vi li - šèu na raz po la go sku paj oko li 60 po stelj. Po leg zdra v i li ške ga po slo pja je sta la še ena stav ba, na ka te r i je z ve li ki mi èr ka mi pi sa lo Vo dno zdra vi li šèe, pod tem pa Wasse rheilan stalt. Tu di ko pa li šèe je bi lo oz na - èe no kot »ele gan tno«. V njem so bi le so be, ure je ne za to ple, mrz le in kro pil ne ko pe li . Tik ob po slo pju je bil ve lik pla val ni ba zen s ka bi na mi za pre o bla èe nje. Zra ven ba ze na pa je sta lo še maj hno le - se no po slo pj e, v ka te rem so hra ni li naj raz li è nej še te lo - va dno oro dje, ki je bi lo na me nje no kre pi t vi bol ni ko vi h mi šic. Vo dno zdra vi l i šèe s ko pa li š èem je bi lo to rej na me nje no iz kljuè n o knaj pa n ju in osta lim me to dam zdrav lje n ja in ne to li ko za ba vi. Pri sa mem zdrav lj e nju in se ve da dru - že nju pa je imel ze lo po mem bno vlo go zdra vi li ški park. Le-ta je bi l na èr to van in ure jen že ob sa mi ust a no vi tvi Kur ha u sa, raz pro sti ral pa se je vse od so to èja Bis tri ce in Nev lji ce ob ob sto je èih ob jek tih in se s ku paj z dre vo - re dom in spre ha ja li šèi po da ljš e val vse do Pra šni ka ri je. Sko zi pa rk je t e kel po tok, ki je ime l dva do to ka. Gl av ni del vo de je pri te kal iz pod vo dne ga ko le sa, ki je po ga - nja lo Ho èe var j e vo ko vaè ni co, dru gi, ma njši del vo de pa je pri te ka l ne po sre dno iz Bis tri ce nad je zom pod me - kinj sko br vjo. Pr i vi li Nep tun s e je del po to ka od ce pil, od žu bo rel v r i bnik in iz nj e ga na zaj v Bis tri co. Pre p re de nost par ka z vo do oko lju ni omo go èa l a le ze - le ne ga ras tli nja, pri jet n e ga hla da, žu bo re nja in vo dn e za ba v e, am pa k tu di ze lo spro š èe no iz va ja nje Kne ip p o - vih me tod. Ta ko so v pli tvi nah gos tje zdra vi li šèa zav ze - 119 anivodogZ – evarpzaR Ce nik za vi lo Nep tun na za èet ku 20. sto le tja, ko so bi le ce ne že ne ko li ko ni žje. (Vi r: Vilko Ri fel) 13 Ko pa li šèe in Kne i p po vo zdra vi šèe, str. 15. to »bo sa li« in n a ma ka li ude, se vo zi li s èol nom ali pa le po se d a li ob vo di. Da je bi lo bo sa nj e za res pri po ro èlj i vo in tu di pri ljub lje no, pri èa po da tek, da j e bil v de lu pa r ka ure jen po se be n pro st or za bo sa nj e, ime no va n »trav nik za bo so no ge« . V nem ški bro šu ri ci lah ko pre be re m o, da so bi li v par ku ure je ni v obli ki pod kve zgra j e no po kri t o spre ha ja li šèe in pro stor za te lo vad bo ter i gri šèa za te nis na tra vi, kri - ket ter ke glji šèe.14 Prav te nis na tr a vi je tu di do kaz, d a je kam ni ški Kur ha u s sle dil vsem mo dnim za po ve dim ta krat nih pre mož nej ših Evro pej c ev. Odli èen vir za spoz n a va nje zdra v i li ške ga par ka so tu di mno ge fo to gra f i je in raz gle dni ce iz ti ste ga èa sa . Do bro je raz vi dno, da so bi le trav na te po vr ši ne po sa j e ne z gr - mi èe vjem, dre vjem in cve tjem ter pre ple t e ne z mno gi - mi ste zi ca mi, po su ti mi z be lim pe skom. Pi sa ne cve tliè - ne gre di ce so do pol nje va l e de ko ra tiv ne ce men tne fi - gu re in okra sne va ze – iz del ki Pra šni kar je ve ce men tar - ne. Ko ša ta dre ve s a ob ro bu so da ja la pri jaz no sen co, spre ha jal ce pa so k po èit ku va bi le pri jet ne klop ce. Za zdra vi li ške go ste, ki so si za že le li ne ko li ko da ljših spre ho dov, j e bil p ark s ko zi dre vo red in ob pr ej ome - nje nem na sa du po da ljš an še do me kinj ske ga goz da. Za Pra šni ka ri jo je bi lo na mreè v smre k o vem goz du ure - je no pri jet no spre ha ja li šèe s klop ca mi, ime no va no tu di goz dna pro me na da. Vsa sta no va nja in po sa mez ne so be v sklo p u kam ni - ške ga zdra vi li šèa s o ime la gle de na že ome njen ob seg in po nud bo vil toè no do lo èe no ce no, ki je bi la od vi s na od le ge vi le ozi ro ma s tav be, s tra ni ne ba, ka mor je bi la obr nje na so ba, od ve li ko st i ter se ve da od dol ži ne na je - ma. Da leè naj vi š je ce ne je do se ga l o bi va nje v vi li Nep tun, sle di jo osta le tri v i le, naj ce nej še pa s o bi le so be v zdra - vi li škem po slo pju, saj so bi le tu di naj bo lj pre pro sto oprem l je ne in brez ve rand ozi ro ma bal ko nov . Za vs a ko st a no va nje, ki so ga gos tje na j e li za en me sec ali za ce lo se zo no, je bi lo tre ba vna prej p la èa ti aro, ki j e zna ša la 25 od stot kov ce lot ne ga zne ska, pre o s ta nek pa so pla èa li ob na sta ni tvi. Na jem n a do ba je bi la na va - dno zna na že vna prej. Èe pa s e je bi va nje za ra di do bre - ga po èu t ja ne ko li ko za vle klo ali za ra di ne na dne ga okre va nj a skraj ša lo, so mo ra l i gos tje spre mem be v do - go vo r u spo ro èi ti naj manj 7 dni prej. O tu ri stiè nem du hu pa pri èa tu di opo m ba, da so v si gos tje, ki se ni so hra ni li v zdra vi li ški re sta vra ci ji ozi ro - ma ni so ime li la stne ku hi nje v en i od vil, za z go raj naš - te te na jem ni ne pla èa li kar 80 od stot kov vi šjo ce no! 15 Ven dar se je – ne le za ra di to li ko vi šjih cen, am pak tu di za ra d i ze lo hva lje ne go stin ske po nud be zno traj Kur ha - u sa in po nud be hra ne po Kne ip po vih na sve tih – ve èi - na go stov pre hra n je va la kar v zdra v i li ški re sta vra c i ji. Gos tje so v njej lah ko do bi li »iz dat ne, krep ke in iz vr stne hra ne«, ob èe mer je bi la »pos tre žba ja ko do bra in ce ne niz ke«. 16 In ke r je po Kn e ip po vih na vo di lih hra na v nje - go vem na èi nu zdrav l je nja ime la ze lo po mem bno vlo go, so v Kur ha u su pre hra ni po sve èa li ve li ko skrb. Je dil ni ki so bi li se stav lje ni lo èe no za bol ni ke in za osta le go ste.Ta ko so gos tje, ki so s e zdra vi li po Kne ip po vi me to di (Kne ipp-Curg äste), ime li na ra z po la go obe de v dveh ce - nov nih raz re dih. Za 1. ce nov ni raz red je ose ba na dan pla èa la 1 gol di nar in 36 kraj car jev, to pa je ob se ga lo na sled nje: -zaj trk: sko de l i ca knaj po v e ka ve, ka kav ali krep ka ju ha ozi ro ma sko de li ca slad ke g a ali ki sle ga mle ka z dve ma ko so ma kru ha ; -ko si l o: ju ha in izme niè no go ve di na v oma ki z dve - ma vr sta ma ze le njav ne pri lo ge en dan ter pe èen ka s pri ku ho dru gi da n; vs ak dan s o pri ko si lu do bi li tu - di sla di co (Mehl s pe i se) in dva ko sa kru ha; -ve èer ja: pe èen ka s pri ku ho in kos kru ha. Je di 1. in 2. ce nov ne ga raz re da so se raz li ko va le pred - vsem v ko li èi n i me sa, ki so ga bi li pre mož nej ši de lež n i pre cej veè, s aj je bi lo prav m e so ta krat eden po mem - bnej ši h sta tu snih sim bo l ov. Je pa bi lo po u da r je no, da je za je di, na me nje ne bol ni kom , bu dno skr bel zdrav - nik, ki je po po tre bi po sa mez ni kom je dil nik pri la go di l, in to brez do dat ne ga pla èi la. Osta lim go stom le to vi š èar jem (Abon ne men t für Som - mer fris cher) je bil na vo ljo eno ten, pre cej po do ben, le ne ko li ko iz dat nej ši in za to mal ce dra žji (1 gol di nar in 50 kraj car je v) je dil nik . Pi ja èo so stre gli »po ta ri fi«, to rej po po se bnem ce ni ku. Da pa so gos tje v zdra vi li šèu l ah ko za res do bro je dli, je bi lo po skrb l je no tu di za ma njš a od sto pa nja od si cer ra - zme ro ma stro gih pra vil zdrav l je nja . Gos t je, ki so se zdra vi li, so lah ko v po se bni h pri me rih – osta li le to vi - šèar ji pa ka dar k o li – hra no za zmer ne ce ne na ro èa li tu - di po je dil nem li stu, to rej po na ro èi lu . Po leg pre n o èišè in hra ne so go stom za ra èu n a va li tu di sá mo zdrav l je nje in upo ra bo ko pa l i šèa, za kar je prav ta ko ob sta jal do bro do de la n ce nik. Za vo dno zdrav lje - nje s pri pa da jo èi m i zdrav n i ški mi uslu ga mi in po treb šèi - na mi, vkljuè no s pos tre žb o in enim te me lji tim zdrav n i - škim pre gle dom ter na dalj nj i mi te den ski mi po sve t i z zdrav ni kom, je bi lo na t e den za ose bo pri bl a gaj ni tre - ba pla èa ti 6 gld. ozi ro ma 60 k r. na dan. Ob pla èi lu so gos tje do bi li t. i. abo nent ske kar ti ce, ki s o sku paj z or di - na cij sko knji go pa ci en tu do vo lj e va le upo ra bo ko pa l i - ških na prav in zd rav ni ških sto ri tev. Za to so jih mo ra li ob vsa kem vsto pu v ko pa l i ško zgrad bo po ka za ti ko pa - li ške mu moj stru ozi ro ma dru ge mu oseb ju. Pov preè ne ce ne v zdra vi li šèu s o go sta sre di 90. let 19. sto le t ja za eno me seè no bi va nje in zdrav lj e nje v pr vem ce nov nem raz re du za po ste ljo st a le 20 gld. 50 kr., za hra no v r e sta vra ci ji 40 gld. 8 0 kr. in za z drav lje nje sku - paj z zdrav ni škim pre gle dom ob spre je mu 26 gl d. 10 kr. ali sku paj 87 gld. 40 kr. Pri mer ja ve cen, ki nam prav za prav ovre dno ti jo prav kar na ve de ne šte vi l ke, ka že jo, da je bi lo bi va nje in zdrav - 120 anivodogZ – evarpzaR 14 Führer du rch Bad S te in (in Kra in) und Um ge bung mit P lan des Ba de s und der Um ge bu ng und Ilus tra ti o ne n, Ste in 1898, str. 12. 15 Na za èet ku 20. sto le tja se je ta od sto tek zni žal na 50, kar je ver jet no po ve za no z upa da njem obi ska. 16 Ko pa li šèe in Kne i p po vo zdra vi šèe , str. 15. lje nje v Kam ni ku kljub nad pov preè ne mu udob ju prav - za prav pre cej ugo dno. Na Ble du je na mreè Ri kli je vo zdrav lj e nje go ste prav ta - ko za en me sec st a lo pre cej veè – kar 10 5 gol di nar jev, pri èe mer pa pre no èe va nje sploh ni bi lo vklju èe no, saj je ce na za je ma l a zdrav ni ški pre gled, zdrav lj e nje, pos - tre žbo in ve ge t a ri jan sko di e to.17 Vse e n o pa si bi va n ja v kam n i škem Kur ha u su ni mo ge l pri vo šèi ti prav vsak do. Le ta 1884 je na pr im er me seè na pla èa dav kar s ke ga slu ge v Kam ni ku, ki je imel po leg del na ob èi ni vsa ko dru go noè tu di noè no stra žo, zna ša la 12 gol di nar jev . Le ta 1885 je ime la služ ki nja 3 g ol di nar je »lo na« n a me - sec, me stni si ro ma ki pa so do bi va li od 1 gld. 80 kr. do 3 gld. 60 kr. me seè ne pod po re,18 kar je us tre za lo dve - ma no èi tv a ma v vi li Nep tu n ozi ro ma 12 ko pe li m v ko - pa li šèu ... Po let ni od dih pa za le to vi šèar je ne bi bil po poln, èe ob do se da j opi sa ni po nud bi ne bi bi lo po skr b lje no tu di za za ba vo in raz ve dri lo, ki je bi lo v Kur ha u su me ša ni c a te - le sne ak tiv no st i in kul tur nih do god kov. Vod st vo zdra vi li šèa je od za ba v e po se be j po u da r ja lo god bo, bi ljard, bra nje, raz ne sho de in igre, p le se, na ro - dne ve se li ce v kam ni ški èi tal ni ci, gle da l i ške pred st a ve in bé se de, so de lo va nje z raz ni mi druš t vi, iz le te v oko li - co in ri biš tvo ter lov. Po mem bno je bi lo pred vsem so de lo va nje zdra vi l i šèa s kam ni šk o na ro d no èi tal ni co, ki je ime la tu di si cer za me sto iz je men po men. Ne le do ma èi ni, tu di le to vi šèar j i so bi li po re kla m ni bro šu ri zdra vi li šèa so deè vab lje nipred vsem na t . i. bé se de – pri re di tve z dram ski mi upri - zo ri tva mi, re ci ta ci ja mi, pet jem in glas bo, ki so se na va - dno za klj u èi le s ple som, za ba v o in tom bo l o. Po leg sa - me èi tal ni ce je s svo ji m i na sto pi nav du še v a lo tu di pev - sko dru š tvo Li ra, od le ta 1899 pa še ka m ni ški sa lon ski or ke ster, ki ga je usta no vil skla da te lj Vik tor Par ma. V sa mem zdra vi li šèu so pri re ja li tu di ze lo pri ljub lje ne vo ja ške ko n cer te, ki jih je v let ni do bi v zdr a vi li ški dvo - ra ni, kjer je bil tu di kla vir ozi ro ma »gla so vir«, pri re ja la god ba, in pl e se ozi ro ma ple sne ven èke. Go ste s o naj - bolj raz ve se lje va li tra di c i o nal ni vsa ko let ni ple sni ven - èki ob go do va nju vs eh An in ob ce sar je vem pr az ni ku. Vsak da n so se zd ra vi li ški gos tje lah ko za ba va li ob i gra - nju bi ljar da in ob ke glja nju v en i od sob zdra vi li ške ga po slo pja, od le ta 1898 pa tu di ob igra nju te ni sa na tra - vi, ki j e sta tus elit ne ga špor ta no sil vse do dru ge sve - tov ne voj ne, kri ke t a in ob dru gi h dru ža bnih igrah. Ti stim, ki so po na por nem zdrav lje nju in raz no vr stni za - ba vi ra je vze li v ro ke do bro knji go ali naj no vej ši èa so - pis, je bi la na vo ljo zdr a vi li ška bral ni ca, kjer jih je èa ka - lo mno g o dnev n ih èa so pi sov in ilus tri ra nih li stov v raz - liè nih je zi kih. Prav za to je ime la bral ni c a ve lik kul tur ni po me n tu di zu naj zdra v i li šèa. Ve li ko go stov, še po se be j ti stih, ki so v zdra v i li šèu pre - ži ve li po kak šen me sec a li kar ce lo se zo no, ki j e tra jala od 1. maj a do 15. okt obra, pa s e je z ve se ljem po da lo tu di v oko li co Kam ni ka bo di si na lov a li ri bo lov a li pa na kraj še ali ce lo dnev ne iz le te v oko li ške kra je. Za to vr - stno raz ve d ri lo je bi lo v Kur ha u su vse s ko zi do bro po - skrb l je no. Zdra vi li šk i gos tje O tem , ka ko do bra je bi la po nud ba zdra vi li šèa i n ko pa - li šèa v Kam ni ku, ka ko ze lo so lju dje za u p a li zdrav stve - nim me to da m Se ba s ti a na Kne ip p a in ka ko do bro so se po èu ti li, pri èa j o tu di po da t ki o šte vi lu in struk tu r i zdra vi li ških go stov. Ol ga Jan ša - Zorn na va ja po dat ke, da je zdra vi li šèe v le - tih 1892–1900 pov preè no obi ska lo 311 go stov let no, kar je pri bliž no pet ina ta krat nih go stov na Ble du. Zna ni pa so tu di po dat ki, da je bi lo go stov 600 l et no (eno - dnev ni gos tje ni so všte ti), saj naj bi jih pre cej pre no èe - va lo zu naj ko pa l i šèa. Šte vi lo go stov se zdi maj h no, èe ga pri m er ja mo z obi skom v dru gi h zdra v i li šèih. Le ta 1899 je Bled obi ska lo 1460 oseb, Do lenj ske To pli ce 1208, Èa te ške To pli ce 684 in kam ni ško zdra vi li šèe »le« 184 oseb. Ven dar je pri tem po mem ben po da tek, da so se g os tje v Ka m ni ku, ki je bi l te daj pred vsem zdra vi l i šèe, ne to li ko ko pa li š èe, za dr že va l i dalj èa sa – eden do dva me se ca ali pa kar ce lo se zo no, v osta lih prej ome nje nih zdra vi l i šèih pa so se gos tje za dr že va li v 121 anivodogZ – evarpzaR Osmrt n i ca Aloj za Pra šn i kar ja (Vir: Alek san der Sar n av - sky) 17 Pet er Bo ri sov : Ko pa l i šèa in zdra v i li šèa na nek d a njem Kranj ske m, Kro ni ka 16, str. 56. 18 Ma ri ja Klob èar: Kam ni è a ni med iz ro è i lom in so do bnos tjo, Živ lje nje kam ni ških me šèa nov od le ta 1880 do dru ge sve tov ne voj ne, Ljub lja na 1998, str. 103, 106. pov pre èju po 7 dni, mno go pa je bi lo tu di eno dnev nih obi sko v al cev.19 Za ni mi vi so tu di po dat ki o struk tu ri go stov za to ob dob - je. Med obi sko val ci je bi lo veè kot 50 od stot kov go stov iz dru gi h av stro-ogr skih de žel, oko li 6 od stot kov tuj cev (pred vsem Nem cev in Ame ri èa nov) ter 40 od stot kov Kra njcev. Še po se bno ve li ko je bi lo go stov iz Hr va ške, ta ko da je bil Kam nik v 90. le tih 19. sto le tja pra vo hr va ško le to vi - šèe. Le po te Kam ni ka z oko li co in raz cve t Pra šni kar j e ve ga Kur ha u sa in tu ri zma ni so osta li ne o pa že n i pri mno gih le to vi šèar jih in tuj cih in mno g i so svo je vti se tu di za pi - sa li. Prav nj i ho ve opa z ke pa s o naj bo ljši do kaz za p ra - vil nost Pra šni ka r je ve ga de la in za vi dno me sto Kam ni - ka ko nec 19. st o le tja. »Pred le ti že je pi sal do ber poz na va lec slo ven s ke zem - lje: ’Kam nik je vre den, da se i me nu je bi ser na še do mo - vi ne.’ (Ste in ver di ent un ter den Per len un se res Va ter - lan des ge nannt zu werden) /…/. In res ni mno go kra jev v Slo ve n i ji, ki bi se bo di si v pri ro dn i kra so ti, bo di si v sla - vi svo je zgo do vi ne mo gli ko sa t i s Kam ni kom !«20 »V re sni ci to li ko pri ro dnih kra so t, to li ko èa sti tih sta rin, to li ko mo goè no st i v eno ti in eno te v mo goè no st i, to li ko ne pri s i lje ne pri jet no s ti in pre pr o ste za ba v e v ta ko oz - kem okvi ru ne naj deš da leè na o ko li.« 21 Le to 189 9, ki je sle di lo, ni zaz na mo va lo le kon ca st o le - tja, tem v eè – kljub zgor nji m vr sti cam , ki do ka zu je jo ope va nje kra ja še ka k šno le to pred tem – tu di ko nec zla te do be kam ni š ke ga ko pa l i šèa in zdra v i li šèa. Po le ti le ta 1897 je v do ma èem Wöris hofnu umrl Se ba - sti an Kne ipp, glav ni »kri vec« za ra z cvet zdra vi lišè, ki so zdra vi la po nje go vih me to dah. Še bo lj uso dna z a kam ni ški Kur ha us pa je bi la smrt Aloj z a Pra šni k ar ja 14. ja nu ar ja 1899, po bu d ni ka in la - stni ka zdra vi l i šèa, raz gle da ne ga in na pre dne ga po djet - ni ka, ki je v Kam nik ozi ro ma so sed nje Me ki nje vpe ljal ta krat še ne ta ko raz šir jen mo der ni tu ri zem in z njim pov zd ig nil Kam nik med naj bo lj pri ljub lje na kranj sk a me sta. Kur ha us je si cer še ne kaj èa sa ostal v la sti Pra - šni kar je vih po tom cev in vse do pr ve sve tov ne voj ne uži val sla vo, a ti sti iz 90 . let 1 9. sto le tja se n i nik dar ve è pri bli ž al. Pra šni k ar je bil kot go nil na si la vse ga do ga ja - nja oèit no pre veè ne po greš ljiv. Pra šn i kar j e va smrt in na za do va nj e Kur ha u sa Obisk zdra v i li šèa je že v na sled njem ob dob ju znat no upa del. Èe je v le tih 1892–1900 v pov pre èju obi ska lo zdra vi li šèe 311 go stov let no, je ta šte vil ka v ob dob ju do 1. sv e tov ne voj ne ob èut no ni žja – 9 6 go stov – in to kljub t e mu, da je v Kam ni ku v teh l e tih za èe lo de lo va ti olep š e val no druš tvo. To je bi lo usta nov l je no le ta 1904 za ra d i po tre be po bo ljš em nad zo ru raz vi ja jo èe ga se tu - ri zma in za ra di or ga n i zi ra nja tu ri stiè ne po nud b e. Po smr ti Aloj za Pra šni kar ja si je Ma ri ja Ke cel, nje go va naj sta rej ša hèi in od le ta 188 8 vdo va Ja ne za Ke cla, s ku pni mi po go d ba mi v av gu stu in sep tem b ru le ta 1899 pri do bi la še nje gov de lež in de lež nje go ve ga bra ta Fran ca Pra šni k ar ja22 ter ta ko v ce lo ti po sta la la stni c a zdra v i li šèa in ko pa li šè a, ven d ar ga je od da j a la v na jem . Po sest je po smr ti ma te re av gu s ta le ta 1907 po de do - va la Ke clo va edin ka Te re zi ja Her mann, že na fel dmar - ša la Jo že fa Her man na, ki je z dru ži no sta no va la na Du - na ju. Kljub ne ka te rim pri za de va njem zdra vi l i šèe ni ni ko li veè do se glo sta re sla ve. Za to je ob sta ja lo veè r az lo gov. Eden gla v nih je bi la za go to vo, kot že re èe no, sm rt glav - ne ga po bu d ni ka in la stni ka Aloj z a Pra šni k ar ja le ta 1899. Ka snej ši la stni ki ni so zna li pri slu hni ti že ljam go - stov in ni so do volj hi tro spoz na li, da tu di Kne ip p o ve me to de zdrav lj e nja po smr ti te ga žu pni ka le ta 1897 ni - so bi le veè ta ko pri ljub lje ne kot za èa sa nje go ve ga živ - lje nja. Eden glav nih vzro kov za ne sla v no pro pa da nje kam n i ške ga zdra v i li šèa je bi la tu di te da n ja upra va zdra vi li šèa in njen ne ra zum ljiv odnos do go stov in upra v lja nja kom plek sa. O d oèit kov, ki jih lah ko pre be - re mo v ta krat nem èa so pi sju, so naj po go st ej ši pri vr že - nost nem ški stran k i, »nem šku tar sk i« odnos, pre m a lo za ba ve in pre vi s o ke ce ne. 122 anivodogZ – evarpzaR Pra šni kar jev grob v Me ki njah (Fo to: Ja sna Pa la din) 19 Ol ga Jan ša - Zorn: Pri spe vek k zgo do vi ni tu ri zma v Kam ni ku, Kam nik 1229–1979, Zbor nik raz prav s sim po zi ja ob 750- let ni ci me sta, Kam nik 1984, str. 113. 20 Jo sip Ben ko viè: Kam ni k. Pri ro d o pi sno- zgo d o vin ski obraz, str. 517. 21 Lju de vit Stiasny: Kam n ik. Zem lje pi sno zgo d o vin ski oris, Ljub lja na 1894, str. 11. 22 Franc Pra šni kar je umrl 18. mar ca 1900, star 76 let. Po ko p an je na kam ni šk ih Ža lah. Upra vi ko pa l i šèa so oèi ta li še splo šno po ma nj ka nje raz ve d ri la za go ste, sla bo or ga ni za ci jo, sta re ko pa l i ške na pra ve ter pre ma lo re kla me, prav niè pri jet na pa ni bi - la ni ti bli ži n a smo dn i šni ce. Ko pa li šèe so vo di li lju dje z za sta re li mi na zo ri, za to ni bi lo mo go èe veè kon ku ri r a ti Ble du, Bo hi nju in dru gim tu ri stiè nim kra jem. Kot da n e bi sla bo upr av lja nje K ur ha u sa že do volj pri - za de l o, je raz voj kam ni š ke ga tu ri zma v tem ob dob ju ovi ra la še ena po manj klji vost. In to pra v ti sto, kar je bi - lo v 90 . le tih 19. sto le tja kljuè no za na gel raz voj – ž e - lez ni ca. Med vzro ke za upa da nje za ni m a nja tuj cev za Kam nik šte je m o med dru gim ta ko tu di sla be že lez ni - ške zve ze, ki ni so veè za do s to va le po tre bam tu ri zma. Naj ve èja po manj klji vost pa je bi la ta, da še ve dno ni bi - la ure je na pra va zve za z juž no že lez ni co, s ka te r o je pri - ha ja lo naj veè tuj cev, in to, da je b i la kon èna po sta ja še ve dno Ši ška, in ne Lju b lja na – ju ž ni ko lod vor, kot je pi - sa lo na vo zov ni ca h. Že lez ni ški si stem je bil na mreè še ve dno lo èen na t. i . juž no že lez ni co in na dr žav no ozi ro - ma Ru do l fo vo že lez ni c o in kljub vztra j nim pri za de va - njem upra va juž ne že lez ni ce ni do vo li la do vo za kam ni - ških vla kov na gl av ni ko lod vor, ka r je ze lo ote že va lo ta - ko ose bni kot t o vor ni pro met. P ot ni kom je s i cer ost a ja - la m ož nost p re sto pa nja na g o renj ski v lak v Ši ški, kar pa ni bi lo pri jet no, še man j pri jet no pa je b i lo pe ša èe nje s prt lja go na juž ni ko lod vor v sre di šèe Ljub l ja ne. Kam ni ški Kur ha us, nek daj po no s me sta in »bi ser Kran j ske«, je v le tih po smr ti Pra šn i kar ja ta ko po èa si za èel pro pa da ti. Ome nje ni vzro ki so nek da nji blišè pov - sem iz bri sa li, ope va nje in hva lo so za me nja le hu de kri - ti ke. Te so bi le med do ma èi ni po se bej iz ra zi te pred - vsem za to, ker se je ta krat no druš tvo za po spe še va nje pro me t a tuj cev za Kam nik in oko li co ze lo tru di lo pov - zdig ni ti Kam nik kot le to vi šèe, èe je že zdra vi l i šèe ta ko ži vo ta ri lo. In stva ri so pri pe lj a le ta ko da leè , da so se Kam ni èa ni za èe li zav ze ma ti, da bi tuj ci za èe li raz li k o - va ti ko pa li š èe Kam nik od le to vi šèa. Zdra vi l i šèe in ko - pa li šèe, ki je bi lo »kr i vo«, da s e je s o do bni tu ri zem v Kam ni k u sploh za èel raz vi ja ti, je bi lo se daj ovi ra pri na - dalj nje m raz vo ju te pa no g e. Ra zmiš lja nja o tem , v ka te ri sme ri bi se še n a prej raz vi - jal Kur ha us, kaj do bre ga bi lah ko pri ne sli no vi na jem ni - ki in dru ga èen po gle d la stni kov, ka ko bi k po nov ne mu raz cve tu lah ko pri po mo glo druš tvo ali ka ko ne sla ven pro pad bi lah ko do ži vel v ne kaj le tih, so le ugi ba nja, saj je v ce lot no do ga j a nje gro bo po se g la pr va sve tov na voj na, med ka te ro je Kur ha u s do kon èno pro pa del in pre ne hal de lo va t i. Kam ni ški Kur ha us – v spo min in opo min Dol go ob dob je od pr ve sve tov ne voj ne pa vse do da nes ni po leg ne ka te rih po sku sov oži vi tve, me nja ve la stni - kov, pro pa d a tu ri stiè ne ga druš tva ter èa sa, ki se ne u - smi lje no lo te va nek daj ve li èa stne ga kom plek sa, pri ne - slo niè dru ge ga kot ne kaj bolj a li manj do brih idej gl e de obno ve in oži vi tve, v en dar vsa j v zad njem èa su, žal še niè kon kret ne ga . Brez poz na va nja kam ni š ke zgo do vi - ne si mar si ka te ri do ma èin, kaj še le obi sko va l ec me sta , ne mo re ni ti pred st av lja ti nek da nje ve li èi ne in po me na kam n i ške ga Kur ha u sa, èe prav vse stav be še sto ji jo na svo jem me stu. Nek d aj eno naj bo lj tu ri stiè nih mest naKra njske m ni ma da nes ni ti ho te la ni ti tu ri stiè ne ga druš t va in upo ra ba tu ri stiè ne de di šèi ne pri na èr to va - nju so do bne ga tu ri zma bi bi la veè kot do bro do šl a. Ta ko bo ga t a de di š èi na, kot jo za Kam nik pred s tav lja Kur ha us, ne bi sme la bi ti po zab lje na. The Ka m nik spa Summa ry The pu blic b aths and spa in Kam nik, k nown as the Kam nik K ur ha us, were b u ilt in 187 6 by Alo jz Pra šni kar at the con flu en ce of the Kam ni ška Bis tri ca and Nev lji - ca ri vers. As a n experienced en tre pre ne ur with a mo - dern ou tlo ok he was wel l awar e of the im por tan ce of fo re ign tra de. It was on hi s own lar ge esta te tha t he bu - ilt a pu blic spa b u il ding, a re sta u rant ho u se and th e Nep tun vil la, with gar dens and p athways n ext to it. Af - ter 189 1 the ar ri val of the r ailway in K am nik an d Prašnikar’s i n tro duc ti on of the renowned Kne ipp therap y, the flo u ris hing spa be ca me even mo re po pu - lar. The num ber of vi si tors t o the sp a was in cre a sing rapidl y, so three mo re vil las were bu ilt as ac com mo da - ti on for the weal thy gu ests who would vi sit from dif fe - rent parts of the Aus tro-Hun ga ri an em pi re. They to ok cu res in the spa b aths, spen t nigh ts in the vil las, ate healt hy fo od in the re sta u rant, en ter ta i ned them s el ves by playin g skit tles and ten nis, an d to ok tr i ps aro und Kam nik, en joying the re a ding ro oms and v i si ting cul tu - ral events . By the end of the 19 th century Kam nik was con si de red as one of the most po pu lar to u rist towns in the pro vin ce of Car ni o la. However, af ter the de ath of Alojz Pra šni kar in 1899, the Kur ha us be gan to de cli ne and was cl o sed du ring the Fir st World War . 123 anivodogZ – evarpzaR 124 anivodogZ – evarpzaR Ja nez Hu mar, un iv. dipl. in ž. Ža le 4 a Kam nik Pu škar in go slar J a nez Hu mar iz Go di èa V ne kem pov sem na va dnem po go vo ru me je pre se ne - ti la hèe ri na tr di tev, da de lu je v Go di èu pu ška r Jer nej Bra jer. »P u škar,« sem pov zel. »T o ni mo go èe! Saj je bil edi ni, ki je de lo val na Ka m ni škem, moj s ta ri oèe in od nje go ve smr ti je pre te klo že šest de set let.« Ta do go dek mi je o ži vil spo min n a sta re ga oèe ta, pu škar ja in me ha - ni ka. Po nov no sem ga pri èel do živ l ja ti ob spo mi nih na mo ja otro ška i z kus tva z njim. V me ni je na sta ja la ce lot - na nje go va po do ba in vse sprem lje val ne okol no st i nje - go ve ga živ lje nja , ka kor sem ga do je ma l po pri po ve do - va nju star šev in dru gih, po nje go vih fo to gra fi jah, nje go - vem oro dju in na pra vah, ki so po nje go vi smr ti po sta le na ša la stni na. Ko se stav ljam ce lo s tno po do bo svo je ga sta re ga oèe ta in ga ume šèam v n je gov è as, ugo tav ljam raz li ko m ed da naš njim in nek da njim otr oš tvom. N je gov svet in iz ro - èi lo pre dni kov sem èr pal iz na ra ve in i z ose bnih s ti kov z vr stni ki in sta rej ši mi. Da nes do je ma jo otro ci svet in se - be v ve li ki me ri s po sre do va nje m te hniè nih me di jev in nji ho vih me tod, ne iz kus t ve no, tem veè vir tu al no. Vse - bi ne mno gih s po ro èil, ki jih èr pa ot rok pre ko me di jev, so pol ne brez ob zir no s ti, obra èu na va nj a, na si lja in ne - ne hne ak ci je, kar naj po go st e je pov zro èa v nje go vi du - šev no s ti poj mov no zme do in živ ljenj sko praz ni no. Ni ti ma lo ne um ir ja in ne spro šèa zdra ve do miš lji je. Otro ka oro pa za do živ l ja nje živ ljenj s ke pol no s ti in ve se l ja bi - va nja med do ma èi m i in vr stni ki. Po go sto ga pa hne v izo li ra nost in ne po te š e nost ter k na pa è no po stav lje - nim ci ljem. Te aso ci a ci je me pre ve va j o, ko zrem v mla do st ne èa se, pol ne v ob èu tj ih spoz na va nja se be, vr stni kov, sve ta, na ra v e in bo gas tva iz ro èi l a pre dni kov . Ti èa si so mi bi li ve dno nav dih in na po ti lo v živ lje nju. Bil s em sre èen v dru ži ni in v s vo jem oko lju. Oèe, ki je bi l za po slen kot me ha nik v zna ni Na gli èe vi to - var ni šèetk in èo pi èev v Šmar ci, je v nji ho vi me ha niè ni de lav n i ci po pol d ne lah ko oprav ljal raz na de la za se in za sv oj ra èun. Po se bno v zim skem èa su so k nam na dom pri ha ja li kme tje in obrt n i ki z naj raz liè n ej ši mi na ro - èi li za po pra vi la, vzdr ž e va nje in iz de lo va nje oro d ij in na - prav, ki s o jih p o tre bo va li za svo je de lo. Po go sto s o ti obi sko v al ci še po se d e li in se raz go v o ri li. Z ne i zmer ni m za ni ma n jem sem sle dil nji ho vim pri po ve d im, zgod bam iz živ lje nja, iz pre te klo sti, o lju deh, po ja vih in po dob - nem. Naj pri v laè nej š e so bi le voj ne zgod be iz pr ve sve - tov ne voj ne, dru go sem kot otrok do živ ljal sam. Na pe - te, dra ma t iè ne, iz jem ne. Po go vor je po go sto na ne sel tu di na na še pre dn i ke, po se b ej zna n e ga Ju ri ja Hu mar - ja, èu do del ni ka s Prim s ko ve ga, in mo je ga sta re ga oèe - ta Ja ne z a, pu škar ja in me ha n i ka iz Go di è a, zna n e ga da leè na o ko li , upoš te va ne ga kot spo s o bne ga moj st ra, spret ne g a in iz naj dlji ve ga v mno g ih ve šèi nah. Spoš to - va li so ga k ot »ta u žen tkin stler ja«, to rej m oj stra za vse v naj bo ljš em po me nu te be se de. O sled nji h sta mno go pri po ve do va la star ša. Ma ma je iz pri po ve di sta re gaoèe ta ve de la sko raj vse o Ju ri ju, kar naj de mo da nes za - pi sa no v knji g ah Ja ne z a Žur ge in Sta ni sla va M. Mar ši - èa. Pri po ve d i in zgod be o Ju ri ju, nje go vih zdra vil n ih mo - èeh in usp e hih, ko j e zdra vil ce lo do na Car lo sa iz Šp a ni - je, bra ta kra lja Al fon za XIII., mno ge ple m i èe in bo ga t e me šèa n e na Kran j skem, Du na ju, Ba var ske m in dru - god, so bi le stal ni ce mo je mla do sti. O njem je pri di gal hom ški žu pnik Ka rel Ba bnik, do ma iz G o di èa, ki je bil po se bno po no sen na Ju ri je vo pre rok bo, s ka te r o je na - po ve dal, da bo na za pu šèe ni zem lji ob vzno žju h ri ba pod Vo di ca mi ne koè sta la hi ša, iz ka te re bo iz šel du - hov nik. Oèe je mno go pri po ve do va l o Ja ne zu, svo jem oèe tu, in o sta rem oèe tu Fran cu iz De bev èe ve ga mli na, da nes bolj zna nem kot Sa mot ni mli n, pa tu di o Va len ti nu - Ti - ne tu, mo jem pra pra de du, ki je go spo da ri l pri De bev èe - vih na Vo di cah. Mo ja pred sta va sta re ga oèe ta ni bi la opr ta le na pri po - ve do va nje, tem veè tu di na nje go ve šte vi l ne fo to gra fi je. Nje go va dol ga be la bra da ga je za me ode v a la v tan èi c o skriv n o stno sti in ga od da lje va la iz re al n o sti v svet prav - lji ce, po se bej ker se ose bno ni sva sre èa l a, èe tu di sem bil ob nj e go vi smr ti že 6 let star. Dve u ri ho da je bi lo te - daj, po se bej za otro ka, pre ve l i ka ovi ra . Èu de nje in nav - du še nje za v se, kar je bi lo po ve za no s st a rim oèe tom, se je po se bej po ve èa lo po nje go vi smr ti, ko je ne ki kmet i z Go di èa pri pe ljal k nam d o mov vs e nje go vo oro - dje, na pra ve, ma te ri a le, po liz del ke, zlo že ne v za bo je. Vse to je bi lo od slej na še, pred met na še ga otro ške ga pro u è e va nja, upo ra b e in, žal, tu di raz na ša nja in s tem iz gu be. Ob vsem tem sem se neš te to krat sp ra še val, ka ko da je bil sta ri oèe edi ni v bli žnji in da ljni ok o li ci, ki se je ukvar jal s pu škar stvom, in prav ta ko ed i ni, ki je iz - de lo val vi o li n e. Sa mot n i mlin Do bro uro h o da iz Ne velj èez Ma mu tov mos t, po do li ni po to ka Ošev ka, sto ji ob iz vi ru idi li èen De bev èev mlin, 125 anivodogZ – evarpzaR Ja nez Hu mar (1858–1944) bolj zna n kot Sa mot ni mli n. Sam za klju èek do li ne do - ma èi ni ime nu je jo U konc. Le pa, sa mot na le ga mli na po se be j po dru gi sve tov ni voj ni pri vla èi mno g e iz let ni - ke, saj je nje go va od mak nj e nost iz ra zi to pri m er na za na bi ra n je no vih mo èi in umi ri tev. Mlin je nek daj pri pa dal De bev èe vi do ma èi ji z Vo dic. V njem so m le li ži to se bi in kme tom oko li ških va si z Vo - dic, Bre zij, Bri š in Tuè ne. Ime no val s e je, ka kor še da - nes, De bev èev mlin, po go vor no pa se sko ra j iz kljuè no upo ra b lja vzde vek Sa mot ni mlin. Pr vot no je bi lo hi šno ime Pri De bev c u isto vet no z nji ho vim pri im ko m. V dru gi po lo vi ci 18. sto le tja pa se je k hi ši pri že nil Ju rij Hu mar iz Go di èa in pri ne sel pri i mek, k i se je ohra nil do d a naš - njih dn i. Ju rij se je po ro èil z Ma ri jo in ro di lo se ji ma je veè otrok. N a po ses tvu je osta l Va len tin (1791–1851), ki se je po ro èil z A no Šin ko vec, Ude to vo z Goz da. Tu di v tem za ko nu je bi lo veè ot rok. Naj bolj zna ni so bi li: Ju rij (1819–1890), ki je po stal du hov nik, znan k ot Prim - skov ški go spod, Fran ce (1820–1889), de diè in go spo - dar Sa mot ne ga mli na, Lo vrenc (1825–1911), ka snej - ši go spo dar kme ti je, ter Jer nej (1833–1908), ži vi no - zdrav nik, ki je kot s am ski ži vel do ma. Fra n ce in Lo - vrenc sta za èet ni ka dveh li nij Hu mar je ve ro do vi ne. Za - ni mi vo je, da zna n a al pi ni sta Me tod in To maž Hu mar pri pa da ta vsak svo ji li ni ji. Me tod, ki se po na ša s slo - ven skim v i šin skim r e kor dom (le ta 1965 je kot Sl o ve - nec sku paj z Lju bom Ju va nom sto pil na naj vi šji ne o svo - je ni himalajsk i vrh Yalun g Ri 7535 m ), pri pa da Fran ce - to vi li ni ji. To maž, ek strem n i al pi nist s sve tov ni m i uspe - hi, med ka te ri mi iz sto pa so lo vzpon v ste ni Dha u la gi ri ja le ta 199 9, pa je po to mec Lo vren ca. Fran ce se je po ro èil z Ma ri jo Rak (1837–1917), Str gar - je vo z Br iš. Go spo da ril je v mli nu, ki mu je pr i zi dal sta - no va n je in zgra dil še dve go spo dar ski po slo pji. Mlin je te daj do bil hi šno šte vi l ko Vo di ce št. 6. Obrt ni re gi st er1po tr ju je, da se je pre živ ljal z mli nar stvom, k ar pa z a šte - vil no dru ži no ni bi lo do volj, za to se je vzp o re dno lo til še te sar stva. V dru ži ni en ajst ih otrok so štir je umr li že v otroš tvu. Na do ra š èa jo èe otro ke so ned vom no vpli va li de lo, uspe hi in vse ve èja po pu lar nost nji ho ve ga stri ca Ju ri ja in jih spod bu ja li k am bi ci o z nej šim na èr to m ter za htev ne j šim živ ljenj sk im ci ljem, kot so jih ime li nji ho vi va ški vr stni k i. Po leg Ja ne z a sta se po te da n jem ra zme - ro ma za htev n em si ste mu obrt ne ga uspo sab lja n ja izu - èi la obr ti še Ti ne, ki j e po stal ko vaè, in To ne, klj u èav ni - èar. To maž (1862–1937) in Ma tevž (1869–1945) sta se v or ga n i stov ski šo li v Ljub lja ni pri An to n u Försterju iz šo la la za or ga ni sta. To maž je svo jo slu žbo or ga ni sta in uèi te lja oprav ljal naj prej na Hom cu (1875–1879), za tem pa ve èi no ma na Ko ro škem , v Gre bi nj u, pri Go - spe Sve ti in na zad nje v Ža bni cah, v mes pa š e v Po lja - nah nad Ško fjo Lo ko. Ma tevž j e ne kaj èa sa de lo val v Slo ve ni ji, za tem se j e iz se lil v Ame ri ko in tam med dru - gim usta no vil slo ven sko pev s ko druš tvo Li ra.2 Bil je tu - di skla da telj. Ver jet no je bil pred od ho dom v Ame ri ko èlan kam ni ške Li re. Iz Ame ri ke se je po pr vi sv e tov ni voj ni vr nil in se le ta 1924 pri Sv. Pet ru v Ljub lja ni po ro - èil z uèi te lji co Er ne sti no Po dre k ar. Umrl je v Viš nji Go ri le ta 194 5. V Ame ri ko se je iz se li la tu di Pep ca, v Nem èi - jo pa Ne ža, ki se je po ro èi la in priv ze la pri i mek Ba lan - tiè. Njen vnuk, ki pa ne go vo ri veè sl o ven sko, še v zdr žu - je sti ke s Hu mar ji v do mo vi ni. V èa su na ro dne ga pre b u ja nja v dru gi po lo vi ci 19. sto le - tja so mno g i Slo ven ci slo ve ni li svo je pri im ke. Ta ko so se tu di tri je Fran ce to vi otro ci, Pep ca, To maž in Ma tev ž, 126 anivodogZ – evarpzaR 1ZALJ, Ljub lja na, obrt n i re gi s ter. 2Ustni vi r prof. Sa mo Vre m šak, Kam nik. Ja nez Hu mar v svo ji de lav ni c i le ta 1932 (Fo to: Pet er Na gli è) pre i m e no va l i v Hol m ar je, èeš da je ta ko je zi kov no bolj pra vil no. V tem pre i me n o va nju pa je èu ti ti Ju ri jev vpliv, saj se je ta do sti krat pod pi so va l s psev d o ni mom Ora ti - mar Hol mar. Dru gim Hu mar jem to ni bi lo pre veè všeè. To maž Hol mar (1905–2003), sin or ga ni sta To ma ža, du hov nik in zbo ro vo dja , ki je bil do svo je ga se dem i n de - vet de set e ga le ta ak tiv ni žu pnik na Obir skem na Ko ro - škem, je kot po sled nji nji hov po to mec v ša li veè krat de - jal: »Ne boj te se, Hu mar ji, jaz sem z ad nji Hol mar!« To maž H ol mar j e v zbor ni ku, ki ga je le ta 2001 i z da la Kr šèa n ska kul tur na zve za v Ce lov cu ob 70-le t ni ci nje - go ve ga ma šniš tva, de jal (s tr. 35): »O èe je bil bolj sred - nje po sta ve in mo žat èl o vek. Ta ko kot nje go vi bra tje tu - di on ni bil pri v o ja kih. Ne v em pa, za kaj ne.« Ver jet no je pra vil na dom ne va, da no be ne ga od Fran ce to vih si nov ni do lo èil žreb. V Av stro-Ogr ski je vo ja ško ob vez nost ure je val za kon, spre jet le ta 1858 , ki pa s e je uve lja vil z re for mo voj ske le ta 1868. Ob vez ni ke za slu že nje vo ja - ške ga ro ka so iz žre ba l i. Sa mot ni mlin je po Fra n ce to vi smr ti pre vzel si n To ne. Ta ga j e le ta 190 0 pro dal s vo je mu st ri cu Lo vren cu, ki pa ga je že na sled nje le to pro dal ne ke mu Pla hut ni ku in od tlej mlin ne pri pa da veè Hu mar je vim. 3 Ja ne zo va mla dost in uè na le ta Ja nez Hu mar se je ro dil 11. ma ja 1858 v Sa mot nem mli nu, umrl pa 2 2. fe bru ar ja 1944 v G o di èu. V Kam ni - ku je obi sko v al de ško šti ri raz re dno osnov no šo lo, na ka te r i so po u èe v a li fran èi ška ni . Šo lo je obi sko v al v èa - su, ko je dr ža va le ta 1869 z os nov no šol skim za ko nom uve dl a ob vez no osem l et no šo la nje, hkra t i pa je iz lo èi la du hov šèi no iz ne po sre dne ga pe da go ške ga pro ce sa. Na pod la gi za ko na so v K am ni ku le ta 1882 po uk na osnov ni šo li pre vze li po svet ni uèi te lji. Ta krat je šo la do -bi la tu di no vo po slo pje na Glav nem tr gu.4 Ka ko vos t šo - le in se ve d a tu di ob vez nost obi sko v a nja po u ka naj bol j - še ilus tri ra na sled n ja anek do ta, ki jo je za pi sal To maž Hol mar v že ome nje nem zbor ni ku: »O èe sa m je pr a vil, da mu je sp r va šlo v š o li tež ko, ker ni i mel p od la ge iz ljud ske šo le. Pro fe sor Först er ga je ne koè vpra šal: ‚Ali znaš po š te van ko?’ Re s je ni z nal. Po tem se je uèil in uèil in ga j e pro fe sor ob ne ki ka snej ši pri lož no sti dal c e - lo za zgled dru gim uèen cem.« Kaj je sta re ga oèe ta naj bo lj mo ti vi r a lo za pu škar stvo, ni sem ni ko li iz ve del . Iz nje go ve g a de lo va nja lah ko skle - pa mo, da je b il ver jet no n aj važ nje ši vzgib n je gov smi - sel za t e hni ko. Za ne mar ljiv je v tej zve zi na mig, èeš da so ime li v Sa mot nem mli nu pu ško, kar do ka zu je na - sled nja zgod ba iz že ime no va ne ga zbor ni ka: »Mlin je pre cej od da ljen od cer kve. Ko so šli do ma èi ob ne de - ljah k ma ši, je mo ral osta ti kdo d o ma za v a ru ha. Ne koè si je eden od do ma èih fan tov, ki j e bil za va ru ha, kra j šal èas s tem, da je vzel oèetovo p uško in ma ši ral gor in dol po skla dov ni ci drv. Ne na do ma je za gle dal , da se mu bli ža ve li ka ži val, ne kak šen pes . Po me ril je vanj in ga us tre lil. Ko s o se vr ni li do ma èi iz cer kve, so š e le ugo to - vi li, da je bi la ti sta stra šna ž i val med ved.« Obrt ne šo le Ja nez ni mo gel obi sko v a ti v Kam ni ku , saj je ta pri èe la de lo va t i še le le ta 1886. 5 Mla de ga, am bi ci - oz ne ga fa n ta pa je i z sa mo te vle klo v s vet. V t i stem èa - su, po mar èni re vo lu ci ji 1848, je v Ljub lja ni pu škar stvo oži ve lo, ko je ma gis trat odo bril de lo va nje še èe tr te pu - 127 anivodogZ – evarpzaR 3Ustni vir Franc Hu mar, Vo di ce nad Kam ni kom. 4Ana Ka ste lic: Šo la v Kam ni ku do dru ge sve tov ne voj ne, Kam ni š ki zbor nik XII, str. 99. 5Prav tam. Iz de lo va nje ce men tnih ve rej v Na gli èe vi to var ni oko li le ta 1910; z le ve pro ti de sni: Ja nez Hu mar, Franc Hu mar, ne - zna na ose ba in Ka rol Hu mar (Fo to: Pet er Na gliè) škar s ke de lav ni ce. V Bo rov lja h na Ko ro škem se je pu - škar stvo raz vi ja lo od le ta 1558 na prej, ko je po na ro èi - lu ce sar ja Fer di nan da I. pri šlo iz Bel gi j e oko li 100 pu - škar j ev,6 ki so u ve dli to obrt me d bo ro velj ski mi že le zar - ji. Sre di 19. sto le tja pa so na Du na ju zgra di li ve li ko to - var no oro žja in pu škar stvo v Bo rov l jah je ne ko li ko na - za do va lo. Kljub te mu so le ta 1876 v Bo rov ljah usta no - vi li pu ška r sko šo lo, ki de lu je še da nes, to da Ja nez Hu - mar, te daj osem najst let nik, je bil že na Du na ju in ga v šol skem ime ni ku ni sem na šel . Go to vo mu je mno ge in - for ma c i je o mož no sti h po kli c ne ga izo bra že v a nja po - sre do val stric Ju rij, ki je te daj že ime l sti ke z av strij ski - mi me šèa ni in ple mi èi in ga je Ja nez veè krat ob i sko val ta ko v Èr moš nji cah kot na Pri m sko vem, kjer je stric žup ni ko v al. Na Du na ju se je Ja nez ra zen z me ha ni ko in pu škar - stvom sre èal tu di s so ci a li stiè ni mi ide ja mi, nad ka te ri - mi se je spr va nav du še val. Stric Ju rij mu je to nav du še - nje kaj hi tro na pra vil ne za ni mi vo. Ob ne kem obi sku pri njem mu je Ja nez nav du šen raz la gal no ve ide je, st ric pa ga j e, ker je to znal , hi pno ti zi ral. Ja nez, ki je se del na sto lu, je uti hnil in s e po grez nil v s pa nec. Po da ljšem èa - su ga je s tric dreg nil s ko mol cem, re koè: »No, za kaj gre?« J a nez se je zbu dil in ni ve del ni èe sar veè. Kma lu se je Ja nez pri èel in ten z iv no pri prav lja ti za sa - mo st oj no de lo. Po kon èa nem uspo sab l ja nju se je kot moj ster pu škar s tva vr nil do mov v Sa mot ni mlin. Nem - ški na ziv za p u škar ja je Büchse nmac her.7 Iz te ga na zi - va je na stal nje gov vzde vek Pi ksl, ki st a ga kot hi šne ga pre vz e la tu di si no va Jan ko in Ka rol. Pr vi v Go di è u, dru gi v No ži cah. Ostal pa je tu di pri hi ši v Go di èu, ki jo je Ja - nez ob kon cu svo je ga živ lje nja pro dal .Obe ta j o èi za èet k i Sre di 80. l et se je Ja nez, s tro kov no usp o sob ljen, z iz - kuš nj a mi sve ta, zna šel pred odlo èil nim iz zi vom , pred za èet kom svo je ga obe ta v ne ga po kli ca. Poln idej, raz - gle dan v go spo dar skih, po li tiè nih in dru gih vpra ša njih svo je ga èa sa, je op ti mi stiè no zrl v pri ho dnost . Svoj za - èe tek je na èr t o val z bra tom Ti ne tom , ko va èem . Ni iz bi - ral na kljuè n o, saj je bil v iz bi ra n ju svo jih pri ja te ljev ve - dno kri ti èen. Tak je b il tu di pri iz bi ri so de lav ca. Tu di nas ploh s e ni dru žil z vsa kim, tem veè je ve dno ohra njal kri tiè n o raz da ljo , saj mu je ta omo go èa la us tvar jal no de lo va nje. 8 Gle de gm ot nih m ož no sti je bi l re a list in se je za ve da l skrom ni h ma te ri al nih mož no st i svo je ga za - èet ka. Dru žb e no oz ra èje te da n je ga èa sa je prav ta ko na ka z o - va lo op ti mi stiè no per sp ek ti v o tu di za pu škar st vo. Naj ome n i mo špor tno stre lja nje, ki je na olim pi a di le ta 1896 po sta lo ura dn a di sci pli n a. Pred tem so na sta li klu bi špo r tnih str el cev; v Ljub lja ni že le ta 1885 . Hkr a ti so se od pr l e no ve per spek ti ve po slo va nja za raz ne obr - ti tu di z g ra di tvi jo že lez ni ških pr og, le ta 1857 do T r sta, 1870 pre ko Kra nja in Je se nic, 1891 do Kam ni ka … Ob vsej re al no sti nje go ve g a po kli ca je po tre bno po u da - ri ti, da ni uspel pov sem za tre ti ro man tiè ne ga gle da nja na st ro ko. Zno va in zno va ga je vl e klo k po sne ma nju 128 anivodogZ – evarpzaR 6En ci klo pe di ja Slo ve ni je , 10. zve zek, Pt–Savn, Mla din ska knji ga, Ljub lja na, 1996, str. 22. 7V ma tiè nih knji gah me kinj s ke žu pni je je kot Ja ne z ov po klic v tem èa su na ve den Büchsenmacher – pu škar. 8Ta ko ga je oz na èil nje gov vnuk Jan ko Hu mar iz Go di èa. Ja nez Hu mar pred svo jo de lav ni c o oko li le ta 1935 (Fo to: Pet er Na gli è) sta rih te hnik pri ob de la vi ko vin in dru gih ma te ri a lov, kar do ka zu je tu di dej stvo, da ga je Jo sip N. S a dni kar, zna ni zbi ra t elj sta rin, iz bral za re sta vra tor ja ko vin s kih ek spo na tov za svoj mu zej v Kam ni ku .9 V ta kih ra zme rah sta bra ta Ja nez in Ti ne oprav lja la svo - ji obr ti v hi ši, ki sta jo zgra di la sre di 80. le t v Go di èu. Hi - ša le ži ob ce sti na le vem bre gu Bis tri ce in je pr va ju ž no od mo stu v Stra njah. Da nes ima šte vil ko 37 , je pre nov - lje na in po ve èa na. Sèa so ma pa so spre me nje ne dru - žin ske in dru ge ra zme re bra to ma na re ko va le no ve re - ši tve. Dru žin sk e in po slov ne ra zme re Ja nez Hu mar s e je dva krat po ro èil. V p r vem za ko nu s He le no Er jav šek (1852–1890) iz Žu pa njih Njiv so se ro di li tri je otr o ci, ki so kma lu umr li. Ob zad njem po ro du je umr la še že na, ven dar ni ost al dol go vdo vec. Le ta 1893 s e je po ro èil s Hri bar je vo Cil ko iz Go di èa. Dru ga že na Ce ci li ja Pirc (1870–1919) je ro di la se dem otrok, od ka te rih sta dva umr la v otro š tvu. S po ve èa njem dru - ži ne je po leg dru gi h na stal še sta no vanj s ki pro blem . Z bra tom sta se do go vo ri la, da hi šo pro da sta in zaè ne t a zno va vs ak na s vo jem. Ja nez se je ta koj opri jel grad nje no ve hi še in j o oko li le ta 1905 t u di do gra dil. H i šo, ki da nes, pre nov lje na in po ve èa na, še sto ji, je zgra dil v bli ži ni prej šnje, prav ta ko na le vem bre gu Bis tri ce, to da na de sni st ra ni ce ste. Da nes ima š te vil ko 38. V no vi hi - ši, po stav lje ni med ce sto in Ml in šèi co, si j e ure dil de lav - ni co v kle ti, ki je bi la za ra di str me ga te re na pro ti Mlinš èi ci z ene stra ni dvig nje na nad ni vo te re na, na nas prot nem de lu pa po denj. Pri grad nji so mu že poma ga li sta rej ši si no vi: Jan ko (1893–1979), Ka rol (1895–1967) in Franc (1896–1994). Svo je otro ke jeJa nez zgo daj uva jal v de lo. Osta ja pa vpra ša nje, z a kaj sta rej ših si nov n i dal v uk. N aj mlaj ša, Ber nard in Min - ka, sta bi la de lež na šo la nja. Ber nard (1900–1980) je od šel na šo lo za u met no obrt v Lj ub lja no, ki j o je pri èel sku paj s svo jim so ro dn i kom Mi hom Ma le šem, ki mu je bil Ja nez Hu mar skr bnik, Min ka (1906–1991) pa se je izu èi la za ši vi ljo. Ber nard za ra d i svo je ne ko li ko bo em - ske n a ra ve šo la nja n i kon èal. Jan ko, K a rol in Fran ce pa so si s sv o jim de lom in p rak so ka sne je sa mi pri do bi li po klic n e kva li fi ka ci je . V pr vi sve tov ni voj ni so bi li vsi si - no vi vpo kli ca ni k vo ja kom in se iz nje tu di vr ni li. Ne po - sre dno po pr vi voj ni je Ja ne zu za po sle di ca mi t. i. špan - ske umr la že na. V èa su, ko se je Ja nez pro stor sko in p o slov no pov sem osa m o svo j il, je že imel do lo èen krog po slov nih pri ja te - ljev i n par tner jev, ki ga je še po ve èe val. Med na j po - mem b nej še lah ko šte je mo bra ta Pet ra in Kar la Na gli èa iz Šmar c e, za priz na nje nje go ve stro kov no st i pa je bil prav go to vo naj po me m bnej ši že ome nje ni Jo sip N. Sa - dni kar. Pri n jem se je sez na nil z z na nim kam ni škim no - žar jem (»mes ser s chmid tom«) Jo ha nom Ko šir jem, ki je imel de lav ni co tu di na Du na ju . So de lo va nje s Ko šir jem pri re sta vri ra nju Sa dni k ar je vih mu ze a lij je go to vo pri - spe v a lo k Ja ne zo v i no žar s ki ve šè i ni. Ja nez je vzdr že v al in bru sil no že in dru go ku hinj sko oro dje s ko raj vsem kam ni š kim go stil ni èar je m. V po se bno do brih odno sih je bil z Jo si pom Ken do. Èe tu d i je bil ra zme ro m a li be ral nih na zo rov, sta bi la s te da njim me kin j skim žu pni k om Fran c em Ri har jem v ze lo pri srè nih odno sih. Pri ja telj ske odno se je imel tu di s svo jim s va kom p. Al ber tom P ir cem, š e po se bej, do - 129 anivodogZ – evarpzaR Pred de lav ni co oko li le ta 1935; z le ve pro ti de sni: Ber nard in Ja nez Hu mar, Ka rol Na gliè ( Fo to: Pet er Na gliè) 9Ustni vir d r. Ni ko Sa dni kar, Kam nik. kler je ta ži vel v kam ni š kem fran èi škan s kem sa mo sta - nu. Go slar stvo Ja nez je na èr to val, da bo pu škar stvo nje go va glav na de jav nost, obe nem pa s lu til, da t o ne bo da ja lo do volj za služ ka in se bo tre ba spo p ri je ti tu di z vzpo re dni mi, manj za ni mi vi m i de jav no s tmi. V svo jem de lo va n ju se je ka sne je kar pre cej ukvar ja l z iz de lo va njem no žev, lov skih, pred vsem pa že pnih, z bru še njem br i tev, žag, no žev, ška rij in po pra vi li raz ne ga oro d ja. Za ni mi vo je bi lo iz de lo va nje plo èe vi n a stih pe èi na ža go vi n o, ki jih je ino va t iv no iz po pol nil. Prav za go to vo pa n a svo jem za èet ku ni slu til, da ga bo - sta nje go va na dar je nost in spo s o bnost usmer ja li k iz - de lo va nju vs e bolj za htev nih iz del kov, kot so ci tre in vi - o li ne. Po se bej te so v zad njih le tih živ lje nja pred st av lja - le naj ve èji de lež nje go ve ga de lo va nja . Kdaj se je Ja nez pri èel ukv ar ja ti z go slar stvom, n i za - nes lji vo, v se ka kor pa s e da s kle pa ti, da ta koj po pr e lo - mu sto le tja, ko si je v no vi hi ši omi slil tu di pri mer no de - lav ni co. Mo ti va za to de jav nost ni tež ko ugo to v i ti. Naj - prej je prav go to vo vpli va la na to nje go va uni ver zal na na dar je nost, dru gi raz log pa je bi la glas be n a na dar je - nost d ru ži ne, saj sta iz n je iz šla ugle dna o r ga ni sta – Ja - ne zo va bra ta. Tu di sam je b il glas be no n a dar jen in je igral na vi o li no . Tu di Ja ne zo vi otro ci so zna li igra ti na in stru men te, pri èe mer pa s ta bi la Ka rol, ki j e igral na ci tre, i n Franc manj uspe šna. Oè e je s si no vo ma, Ber nar dom in Jan - kom, ob raz liè nih dru ži n skih pri lož no sti h za i gr al v triu – pr va dva sta igra la na vi o li ni, sled nji pa je bil ci trar. Ja - ne zo vo igra nje na vi o li no je Jo si pa Ni ko la ja Sa dni k ar ja ta ko nav d u ši lo, da ga je ho tel pre d la ga ti za vi o li n i sta kam ni š ke ga sa lon ske ga or kes t ra.10 Ka kor ko l i že, Ja ne za je igra nje vi o li ne go to vo in spi ri ra - lo še za iz de lo va nje teh in stru men tov. Za èel je naj prej z maj hni mi ci tra mi ali, ka kor jih ime nu je Mar jan Za dni - kar, »kam ni ški m i ci tri ca mi«. 11 To so bi le maj hne ci tre, pri tr j e ne na so bna vra ta ; vi se èe kro gli ce, ki pri od pi ra - nju ali za pi ra n ju vrat udar ja jo na vo do rav no na pe te stru ne. Te »ci tri ce« je iz de lal Ja nez za Sa dni kar ja in dru - ge kam ni ške me šèa ne. Pri Sa dni kar ju so te ci tri ce še v fun kc i ji. Ire na Bur ja iz Go di èa, nje go va prav nu ki n ja, hra ni ta ke ci tri ce iz za pu š èi ne Ja ne zo ve hèer ke Min ke. Po pri po ve di mo je ga oèe ta je iz de lo val tu di ci tre za igra nje, ven dar se t e do da nes ni so ohra ni le. O nje go vem iz de lo va nju vi o lin ce link je mar si kaj zna - ne ga. Stri c Franc mi je pri po ve do val, da st a z oèe tom v Ljub lja ni v tr go vi n i s spe ci al nim oro d jem vi de la ze lo maj h ne že lez ne skob lj i èe za fi no ob de lo va nje le sa. Ni - sta jih ku pi la, tem veè sta en a ke iz de la la sa ma. Spo mi - njam se teh skob lji è ev iz Ja ne zo ve za pu šèi ne . Bi lo jih je kak šnih dvaj set. Pod plat skob lji èa je imel pri bliž no po vr ši no 1 x 4 –7 cm, nje go va peta pa je v vi ši no me ri la med 2–3 cm. Skob lji èi raz liè nih ve li ko st i, za me ne ver - jet no pri vlaè ni, so po sta li pred met otro ške za me nja ve za dru ge pred me te, ne ka te ri pa so se po èa si po raz gu - bi li. V za pu šèi ni, ki je b i la shra nje na pri n as, je bi lo tu di pi - smo bra ta To ma ža . V njem je ob èu do va l Ja ne zo v o spret nost pri iz de lo va nju vi o lin, pro sil ga je, naj eno iz - de la zanj ozi ro ma za nje go ve otro ke. Vi o li na naj bi bi ladrag sp o min nanj še nje go vim po tom cem. Èe jih je res iz de lal, ne vem , to da svo jim ot ro kom je iz de lal vsa ke - mu po e no. Moj oèe j o je po dr u gi sve tov ni voj ni za ra di ve li ke ga pov pra še va nja in na vztraj no pri go var ja nje ne ke ga Kam ni èa na pro dal. Le ma lo vi o lin se je ohra ni - lo do da naš njih dni. Zna ne so tri. Pr vi dve hra ni ta Ire na Bur ja in dru ži na Je len èiè, obo ji iz Go di èa. Fran èe vo vi o - li no pa hr a ni av tor èl an ka. Fran èev ko nji èek je bil zbi ra - nje sta rin. Ra zme ro ma bo ga t o in he te r o ge no zbir ko je pro ti kon cu živ lje nja pro dal , oèe to vo vi o li no pa je ho tel da ti ne ko mu, ki bi ohr a njal spo min nanj. P o dol gem te - hta nju med me noj in nje go vo vnu ki njo se je je zi èek n a te htni ci pre ve si l na mo jo stran in de do va vi o li na ohra - nja spo min n anj v mo ji hi ši. V Ja ne zo v i za pu šèi ni je bi lo tu di ra zme ro m a ve li ko pol - iz del kov za vi o li ne. Spo mi njam se re so nan ènih de šèic, ve li ko sti ok. 30 x 50 cm, ja vor je vih de šèic ena ke ve li - ko sti in svež nj ev ukriv lje nih ele men t ov za bo ke vi o lin. Tu di ta ma te ri al smo otro ci upo ra bi li za iz de lo v a nje svo jih igraè in iz del kov ter otro š ke za me nj a ve. Vzpo re dn a de jav nos t Pu škar stvo in dru ge nje go ve de jav no sti ni ka kor ni so za do šèa l e za vzdr že va nje šte vi l ne dru ži ne. Odlo èil se 130 anivodogZ – evarpzaR 10 Prav tam. 11 Mar jan Za dni k ar: Sa dn i kar jev mu zej v Kam ni k u, Kam ni ški zbor nik II, str. 116–117. Janez Humar ob svoj i delovni napravi, ki j e kom bi na - cija raznih orodij in brusilnika , na kateri j e obdeloval ko vi ne in druge materia le. Posnetek je iz leta 1909. (Fo to: Josip N. Sa dnikar. A rhiv: dr. Niko S adnik ar Kam - nik.) je, da bo iz de lo val tu di ce men tne iz del ke, pred vsem stre šno ope ko. Za to pro iz v od njo so na mreè na sta le ze lo ugo dne ra zme re po ljub ljan skem po tre su le ta 1895. Te daj je du naj sk a vla da ve li ko in ve sti r a la v obno vo Ljub lja n e. Na sta la je ži va hn a grad b e na de jav - nost, n e le v L jub lja ni, tem veè tu di v o ko li ci. M no gi so pri èe li gra di ti zi da ne hi še, s ka te ri mi so na do m e sti li le - se ne. Tu di po djet ni ki so ob èu ti li to ko njuk t u ro in ta ko je Jo žef Na gliè iz Šma r ce pred pr vo sve tov no voj no pri - èel z grad njo šèe ta r ske to var ne. Vse ce men tne iz del ke za njo in vs o stre šno ope ko je iz de lal Ja nez Hu mar s svo ji mi si no vi. De lo pri Na gli èu je bi la kaj do br a re fe - ren ca za na da lje va nje te pro iz vod nje pred vsem v Šmar c i in kam ni š ki oko li ci nas p loh. Ne ka t e re hi še in go spo dar ska p o slo pja, pokri ta s cementno op eko, ki so jo iz de la li Hu ma r ji pred pr vo sve tov no voj no in po njej, še da nes sto ji jo.12 Med voj no je ta de jav nost pov - sem za mr la, ta koj po njej pa je spet oži ve la. Si no vi – r a - zen Ber nar da – so š e naj prej so de lo va li z oèe tom, po - tem p a so s e, ka kor ka že obrt ni re gi ster, vsak za se os a - mo svo ji li. 13 Ne ka ko do le ta 1930 in še èez so iz de lo va li ce men tne iz del ke, na to pa so to obr t opu sti li. Sa m Ja - nez je to de jav nost opu stil že pred le tom 1925. Na je sen živ lje nj a Po 65. l e tu je Ja nez re sno ra zmi slil o sv o jem gmot nem po lo ža ju v pri ho dn o sti. Ime tje in hi šo je skle nil pre pu - sti ti si nu Ka ro lu in pre ži ve ti svo jo sta rost v sku pno sti z nje go vo dru ži no. Za èe l i so sku p no živ lje nje, to da sna - ha Ka ta ri na je kaj hi tro ugo to vi la brez per s pek ti v nost te odlo èi tv e. Mo te èi èlen te sku pno st i je bi la Ja ne zo va hèi Min ka, ki naj bi tu di ime la za go to v ljen pre u ži tek v hi ši. Ka ta ri na je uvi de la nes k la dno st nju nih zna è a jev, ki naj bi ne pre sta no pov zro èa la med se boj ne spo re. Ka rol se je odlo èil za gra d njo la stne hi še v No ži cah. Ja nez pa je hi šo na to pro dal Ma ri ji Perne iz Go di èa in si pri tem z a - go to v il pre u ži tek, saj po koj ni n v ti stem èa su, ra zen red - kih iz jem, ni bi lo. V po god bi si je iz go vo r il de lav ni co, ki jo je pre u re dil in je n jen ma njši del upo rab ljal za sta no - va nje. Zad nji de set l e tji živ lje nja je pre ži vel v sa mo t i svo je de - lav ni ce. Za za slu žek je še ve dno bru sil no že, škar je, bri - tve in dru go po do bno oro dje in p ri bor, nje go vo sr ce pa je bi lo še pre da no vi o li nam, ki jih je iz de lo val tu di v tem ob dob ju. Vnuk Jan ko Hu ma r iz Go di èa ve po ve da ti, da je bi lo v 30. le tih ve dno ne kaj vi o lin v iz de la vi obe še nih na ste ne nje go ve de lav ni ce. Ja ne zo v o živ lje nje se je iz te kl o ob kon cu dru ge sve tov - ne voj ne 22. fe bru ar ja 1944. Spo min nanj je bil na Kam ni š kem iz re dno živ. Poz na l i so ga kot pu škar ja , bru sa èa in go slar ja. V èa su mo je g a štu di ja sta se ga spo mi n ja la kot »ta u žen tkin stler ja« prof. Ci ril Šle bi n ger in prof. An drej Šarc. Še da nes se ga v po go vo ru še ma r - sik do spom ni, èe prav je od nje go ve smr ti mi ni lo že 60 let.A gun smit h and a fid dler Ja nez Hu mar from Go diè Summa ry The ar ti cle pre sents Ja nez Hu mar (1858–1944), a gun smith and a me cha nic from Go diè, who s er ved an ap pren ti ce s hip to a gun smith in Bo rov lje in Carinthia and im pro ved his skill s in Vi en na. He was a not her mem ber of the De be vec famil y from Vo di ce ne ar Kam - nik, which al so in clu ded Ju rij Hu mar, the pi o ne er of Slo ve ni an parapsyc holog y, and the two or ga nists To - maž an d Ma tevž Ho l mar. D u ring h is li fe Ja nez Hu mar not only worked as a gun smith and me cha nic but necessit y for ced him to work as a grin der and ma ke pro ducts from con cre te. Anot her sig ni f i cant aspect of his work wa s the f act he ma de vi o lins. 131 anivodogZ – evarpzaR 12 V Šmar ci so s to ope ko še kri te mno ge hi še, npr. Tom lje va (po do ma èe Bro ja no va), Je re bo va (po do ma èe Gr da vo va) in dr u ge. 13 ZALJ, Ljub lja na, obrt n i re gi s ter. 132 anivodogZ – evarpzaR Ta tja na Dro ve nik Èa liè, prof. raz re dne ga po u ka Šut na 5 Kam nik Osnov no šol st vo v Šmar tnem in Zg. T u hi nju v èa su Av str o-Ogr ske (Ob 110 -let ni ci pr ve šol ske zgrad be v Šmar tnem v Tu hi n ju in 100-let ni ci šol ske zgrad be v Zg. Tu hi n ju) »Poz na va nje zgo do vi ne pe da go gi ke je naj bo ljš e sred - stvo za eman ci pa ci jo od pre te klo s ti, za osvo ba ja nje od pre ži v e lih pe da g o ških na zo rov. V tem smi s lu zgo do vi - na pe da go gi ke po ve zu je pe da go š ka spoz na nja /.../ z do se da n jim raz vo je m pe da go šk ih idej in vzgoj n ih usta - nov. /.../ Ome nje na po ve za nost ni le v až na za pe da go - ško te o ri jo, tem veè tu di za v se, ki se u kvar ja jo z vzgoj - no prak so . Obli ku je jim na mre è za vest, da pri pa da jo ve èji sku pno sti, ki se je že pr ed nji mi tru di la za bo ljšo vzgo jo na še mla di ne in ki bo nji ho v o de lo na da l je va la v pri ho dno sti . Ta ka za ves t pa mo re raz vi ja ti nji ho v o kul - tur nost in pre da nost vzgoj ne mu de lu.« (Schmidt 1963, str. 7 )1 1. Uvod Za mno ge otro ke je bi la os nov na šo la še pred ne dav - nim pr va ini ci a ci ja v dru žb o, v ši ro ki, ne zna ni svet on - kraj do ma èi h zi dov. Šo la – be se da , ki vzbu j a pi sa no pa le to pred s tav. Le kdo se ne spo mi nja zna èil ne zgrad be, uèi te l jev, spra - še va nja, uèe nja , do ma èi h na log, zvez kov in knjig, šol - skih iz le tov … Po se ben èar i ma jo sp o mi ni na pr vi šol ski dan in spri èe va l a, ko smo oku si li slad ko st i uspe hov in ob èu ti li gren ko bo po ra zov . Šo la ima v dru žbi po mem bno vlo go. In te gra l no je vklju - èe na v vsak da nji živ ljenj ski utrip dru žin z otro ki, kjer se vse v r ti okrog pri prav na šo lo, uèe nja, ocen, go vo ril nih ur in ro di t elj skih se stan kov . Da nes , ko je tr dna or ga ni - za cij s ka she ma osnov ne šo le hrb te ni ca odra šèa nja, si je tež ko pred stav lja ti, da še pred s to le tjem in pol ni bi lo ta ko. Zgo do vi na šol stva pri èa, ka ko tež ko si j e na po de - že lju šo la kot jav na do bri na iz bo ri l a svo je me st o v dru - žin skem i n jav nem živ lje nju. Le ma lo veè kot po lo vi ca šo lo ob v ez nih otrok je obi sko v a la po uk, a še ti do sti krat ne re dno, èe pra v so bi le za ne o bi sko v a nje po u ka že ta - krat z za ko nom pred v i de ne de nar ne in za por ne kaz ni za star še. Pri tem ima mo v mi slih os nov no, ele men tar - no, ne koè so jo i me no va li ljud sko šo lo,2 ki je n u di la naj - bolj s plo šno zna nje. V na da l je va nju si bo mo ogle da li pre te klos t osnov ne šo - le Šmar tno v Tu hi nju in nje ne po druž niè ne šo le v Zg. Tu hi nju, ki sta bi li usta nov lje ni v istem èa su in sta ob svo jem na sta n ku ime li ena ko vre den, a med se boj no ne od vi s en sta tus. Njun raz voj je po te ka l vzpo re dno in do kaj po do bno, za to si bo mo ne ko li ko po dro bne je ogle da li ra zme r e v av stro-og r skem šol stvu na po de že -lju. Po dat ki za obe š o li so bi li zbra ni v ar hiv skem gr a di - vu Slo ve n ske ga šol ske ga mu ze j a, v Zgo do vi n skem ar - hi vu v L jub lja ni, šol skih kro ni kah obeh šol, iz stro kov ne li t e r a tu re, ki se ukva r ja z zgo do vi no šol stva na Slo ve n - skem ,3 iz pri èe van j. Upo rab lja la sem tu di la stni ar hiv in ar hiv dru ži ne Dro ve nik. 2. Splo šn i oris osnov n e ga šol stva na po de že lju v lu èi av stro- ogr ske šol ske za ko no da j e in nje n e iz ved be v šo lah Šmar tno in Zg. T u hinj Usta no vi t ev pr vih osnov n ih šol v Tu hin j ski do li ni Pred veè kot dve sto pet de set i mi le ti je v ta krat nem Spod n jem Tu hi nju (St. Mar ti nu, Šmar ti nu) pri èe la de lo - va ti pr va šo la. Du hov n ik Fran c Mi ha el Pa glo vec 4 je že le ta 1705 usta no vi l za se bno žu pni j sko šo lo za na dar - je ne kmeè ke fan te. De lo va l a je po vzo ru Ra spo ve žu - pnij ske š o le v Ka m ni ku. Ned vom no je bil njen po gla vit - ni na me n izo bra že v a nje du hov n i ške ga na ra šèa ja, ven - dar so po sta li mno g i nje go vi uèen c i tu di uèi te lji, pi sar ji ali cer kov ni ki , ki so ši ri li pi sme nost po slo ven skem po - de že lju, pred vsem po Tu hinj ski do li ni in na Šta jer - skem. Po nje go vi smr ti le ta 1759 je ta š o la pre ne ha la de lo va t i. Pa glov èe ve šo le ne mo re mo šte ti za pred ho dni co osnov ne šo le.5 V hab sbur ški mo nar hi ji je bi la ide ja o uved bi osnov ne šo le uza ko nj e na z dve ma šol ski ma za - ko no ma, v le tu 1774 in 1806, 6 s ka te ri ma je bi la uve - de na splo šna šol ska ob vez nost in ze lo na ta n èno opre - de ljen šol ski si stem. Ža l pa j e mar si kje na Kranj skem osta lo sa mo pri i z da ji za ko nov, ker j ih dr ža va ni d o sle - dno iz va ja la. Te da n ja za ko no da ja je pred v i de va la tri vr - ste osn ov nih šo l,7 ki so s e raz li ko va le po u è nem pro - gra mu in po dru žbe nem slo ju, ki so m u pri pa da li uèen - ci. Po de žel ske mu pre bi val stvu so bi le na me nje ne t. i. tri vi al ke, naj pre pro s tej še med nji mi, kjer so se otro ci po leg ve ro u ka uèi li bra n ja, pi sa nja in ra èu n a nja. Že ta - krat je bi la pred v i de na osem l et na šol ska ob vez nost za 133 anivodogZ – evarpzaR 1Dr. Vla do Schmi dt, ute m e lji telj zgo do vi n e slo ven ske pe da go gi ke, av tor ob sež ne ga znan stve ne ga de la Zgo do vi n a šol stva in pe da go gi ke na Slo ven skem I–III, ute me lji telj pe ri o di za ci je zgo do vi ne šol stva in nje ne me to do lo ške enot no sti. Ukvar jal se je tu di s te o ri jo vzgo je in tu di s te ga po dro èja ob ja vil veè znan s tve nih raz pr av. Veè o njem v PA VLIÈ, 2000, str. 222, 223. 2Osno v na (ljud ska) šo la je po de fi ni ci ji: a) ele me n tar n a (ne za hte va no be ne ga pred zna nja ob vsto pu); b) na me nje na je vsa ko mur, ne gle de na spol in so ci al ni po lo žaj, pre pro sto za to, ker je vs ak èlo vek vre den izo braz be in vzgo je; c) uè ni je zik je ma te rin šèi na uèen cev (SCHM IDT, 1963, str. 43). 3De la Vla da Shmi d ta, edi ci je Slo ven ske ga šol ske g a mu ze ja in dr u ge. 4Pov ze to po Slo ven skem bi bli o graf skem lek si ko nu (F. KI DRIÈ, 1938), K ro ni ki F. M. Pa glov ca v Kam ni škem zbor ni k u (I. ZI KA, 1963) in Zgo do vi ni šol stva in pe da go gi ke na Slo ven skem (V. SCHM IDT, 1963, 1. del ). 5Glej opom bo št.2. 6Pr vi av stri j ski osnov no šol ski za kon Splo šna šol ska na red ba – l. 1774 in dru gi av strij ski osnov no šol s ki za kon Po li tiè na šol ska usta va – l. 1806. otro ke od 6. do 14. le ta, zad nji dve le ti kot ne delj ska al i po nav ljal na šo la. Po Pa glov èe vi za slu gi se je pi sme no st v Tu hinj ski do li ni ohra ni la do sre di ne 19. sto le t ja, ko so pri èe le de lo va t i pr ve šo le, ki jih lah ko oz na èi mo z ime nom osnov na šo - la. Iz pov zet ka šol ske kro ni ke 9 je raz vi dno, da je bi la v Šmar tn em naj pre j or ga n i zi ra n a ne delj ska šo la, kjer so du hov ni ki ob ne de ljah eno uro po u èe va l i mla di no v bra nju. Sle di la ji je »šo la za si lo«, ki j e de lo va la v Bu èu št. 2, a le v z im skem è a su. Uèi li so se br a nja, pi sa nja in ra èun stva. Za slu ge za njo je imel žu pni k Lu ka Do len c, po u èe val pa je od pu šèe ni vo jak Ši men Lo mov šek. Pr va re dna šo la v Šmar ti nu (S t. Mar ti nu) je bi la usta - nov lje na 16. no vem bra 1857. De lo va la je v eni sa mi uèil ni ci v Mež n ar je vi hi ši (ne koè Šmar tno 14, se daj 23). Kot tri vi al ka je de lo va l a do šol ske re for me le ta 1869. Za slu ge za usta no vi te v šo le pri pi su je jo šmar - ske mu žu pni ku Lu ki Do li nar ju 10 in Flor ja nu Kon šku, ce - sar sko-kra lj e ve mu okraj ne mu pred stoj ni ku v Kam ni - ku. Pr vi uèi telj je bil do ma èin Franc Zo re. Do pr ve po lo vi ce 19. stol. tu di v Ober ntu che i nu (Zg. Tu - hi nju) pi sni vi ri ne ome n ja jo no be ne obli ke šo le, èe prav je ver jet no, da je kak šen na dar jen kmeè ki fant i z Tu hi - nja obi sko v al Pa glov èe v o šo lo v bliž nj em Spod njem Tu - hi nju. Še bolj ver jet no je , da je vas obi skal ka te ri od n je - go vih uèen cev, ki jih je pe da go ško na dah nje ni žu pnik po ši ljal po bliž n jih in od da lje n ih va seh, da so raz šir ja li osno ve bra n ja, pi sa nja in ra èun stva. Po se bna šol ska ko mi si ja je pri šla 10. 3. 1856 v Zg. Tu - hinj z na me nom, da po i šèe pr i pra ven pro stor za šo lo inza go t o vi do ta c i jo za uèi te lja in šol ske po tre b šèi ne. Skle ni li so, da pre zi d a jo žu pni kov hlev v šo lo, žu pni ku pa v za me no na pra vi jo nov hlev. Šo la je bi la iz ro èe na na me nu 1. no vem bra 18 57. Pr vi po uk v sta rem ž u pnij - skem hle vu in lo ka ci ja šo le sim bo l iè no po na zar ja ta po - lo žaj š ol stva na Kra nj skem. » Nad š ol skim p o slo pjem 134 anivodogZ – evarpzaR Šmar tno sre di 19. stol. (olje). Na sli kal okrog le ta 1850 Pu sto vrh,8 žu pnik v Šma r tnem . 7Tri vi al ke so usta nav l ja li v va se h in so bi le na me nje n e pred vsem izo bra že va nju kmeè kih otrok in rev nej šim slo jem. Uè ni in vzgo j ni ci lji so bi li v šol skem za ko nu za pi sa ni ta ko le: »Uèen ci tri vi al nih šol pri pa da jo one mu ko ri stn e mu raz re du, ki se pre ži v lja z na po r om fi ziè nih sil, za to pred met nik na teh šo lah ob se ga po leg ve ro u ka, ki je naj važ n ej ši pred met, le še bra nje, pi sa nje , ra èu na nje in pet je.« Glav ne šo le so na sta ja le v me stih, kjer je bil se dež okra ja. Po u èe va li so veè pred me tov. Uèi te ljev je bi lo veè in so bi li bol j izo bra že ni. Iz gl av nih š ol je bi lo mo è pre sto pi ti v gim na zi jo ali v vi šji raz red t. i. no r mal ke. G lav na šo la je bi la usta nov lje na v Kam ni ku že le ta 1784. Nor mal ke so bi le usta nov lj e ne sa mo v de žel nih glav ni h me stih. Pred stav lja le so vz or ne šo le, ki naj bi da ja le »nor mo«, ka ko je tre ba po u èe va ti. Na njih so po te ka li tu di pe da go ški te èa ji za uèi te lje tri vi alk in glav nih š ol. Ta ko so bi le nor mal ke pred ho dni ca uèi telj ske šo le ozi ro ma uèi te lji šèa, iz ka te rih je bil mo žen pr e hod na gim na zi jo. 8Sli ka vi si v žu pni šèu v Šmar tnem. Žu pnik Pu sto vrh je po ko pan na po ko pa li šèu na Se lih pri Kam ni ku. 9Ma pa OŠ Šmar tno v Tu hi nju, Pov ze tek šol ske kro ni ke – Vi ljem R o žiè in Iv an Ke r žan, h ra ni Slo ven ski š ol ski m u zej. 10 Lu ka Do li nar (1794–1863), žu pnik v Šmar tnem, pe snik in skla d a telj cer kve nih pe smi, le ta 1858 je v Slo ven skem ro mar ju ob ja vil iz vle èek Pa glov èe ve kro ni ke z na slo vom Pri go de ne k da njih d ni. Bil je tu di lju bi telj p la nin in ed en izmed p r vih, ki je pr i šel na Tr i glav. Vir: p o koj ni žu pnik v Šmar tnem An ton Ba loh le ta 2001. se je po no sno dvi g ni lo žu pni šèe z no vim h le vom, ki je bil ja ko èe dno zgra jen in se s šo lo ni dal pri mer ja ti. Od žu pni š èa nav zdol je vo di l o 21 str mih sto pnic, ka te r e so slu ži le šol skim otro kom za te lo va di šèe, po se bno po zi - mi, ko so bi le le de ne. Iz no ve ga hle va se j e ce di la gnoj - ni ca rav no pr ed vra ta šo le.«11 V šo li je bi la ena sa ma uèil ni ca , od usta no vi tve da lje pa je po u èe val uèi tel j Ja - nez Ur šiè. V za èet ku sta bi li obe šo li va ški tri vi al ki. Spre me m be po no vem š ol skem za ko nu so j u do le te le v l e tih 1872 in 1873 , ko je t u di Kra nj ska z za mu do za èe la iz pol nje - va ti do loè be no ve ga šol ske ga za ko na. Tre tj i dr žav ni ljud sk o šol ski za kon in usta no vi t ev ljud skih š ol v St. M ar ti nu in O ber(n)t u che i nu Le ta 1869 je sto pil v ve lja vo tre tji dr žav ni ljud sko šol ski za kon, ki je uki ni l tri vi al ke, glav ne šo le in nor mal ke in jih na do me stil z ljud sko šo lo. Uè ni pro gram je b il v pri - mer ja vi s tri vi al ko pre cej bolj ob se žen. Naj ve èji vre dno - ti ljud skih šol sta bi li po u èe va n je v ma te rin šèi n i uèen - cev in ra zme r o ma do bro izo bra žen uèi telj. Dr ža v a je po skr be la za grad nj o in vzdr že va nje šol skih pro st o rov, uè be ni ke, uè ne pri po moè ke, uspo s ab lja nje in pla èi lo uèi te ljev. Izo bra že v a nje vseh šo lo ob v ez nih otrok ne gle de na nji ho v o po re kl o si je kot dru žbe na vre dno t a le s te ža v o pri do bi va lo us trez no me st o v miš lje nju lju di, zla sti naj ni žjih dru žbe nih slo jev, ki jim je b i la šo la do - slej ne do se g lji va. Le ma lo veè kot po lo v i ca šo lo ob vez - nih ot rok je obi sko va la po uk, a še ti do sti krat ze lo ne re - dno. No vi šol ski za kon je ze lo ob se žno in do naj ma njše p o - dro bno st i ure ja l vse po dro èje ljud ske ga šol stva. Vzbu - dil je ve li kan sko za ni ma nje in pov zro èa l pra ve pla zo ve odo bra va nj in nas p ro to va nj. Na Kranj s kem, ka mor je spa dal tu di kam ni š ki okraj, so šol ski za kon iz va ja li z ne kaj let no za mu do. Enot ne ljud s ke šo le so bi le uve de - ne še le le ta 187 3, po de žel nem za ko nu so jih otro ciobi sko v a li od do pol nj e ne ga 6. do do pol nj e ne ga 12. le - ta,12 v kra jih z veè raz re dni mi šo la mi pa do do pol nje ne - ga 14. le ta. Šo l ski si stem, k i ga je uv e del »b i ser av strij - skih za ko nov« , ka kor so ta krat po pu lar no po i me no v a li šol ski za kon, je bil eden naj na pre dnej š ih v ta krat ni Evro pi. Z ma njši mi po prav ki je ob ve ljal na sled n jih sto let, nje go vi sle do vi pa s o še da nes vi dni v slo ven skem šol stvu. V tem ob dob ju je bi lo v ka m ni škem okra ju13 30 ljud - skih š ol, na vs eh se je p o u èe va la tu di te lo vad ba, kar do ka zu je na pre dnost ta krat ne ga šol stva na Kam ni - škem. (Fa sci kel 33/ 21) Ta ko sta tu di šo li v Šmar ti nu in Go re n jem Tu hi nju po - sta li eno raz re d ni ljud ski šo li s slo ven sk im uè nim je zi - kom, ura do va li pa sta v nem šèi ni. »N o va šo la« je po me - ni la nov za gon, ki ga iz pri èu je tu di bo ga t o ar hiv sko gra - di vo za okra j Kam nik, ka mor st a so di li obe š o li. Za le ta po 1872 so se ohra ni li mno gi do ku men t i in za pi sni ki okraj ni h uèi telj skih kon fe renc. Na njih so obrav na va li pes tro pro bl e ma t i ko okraj ne ga šol stva in se sez na nj a li z na vo d i li mi ni strs tva za bo go èas tje in na uk z Du na ja. Uèi te lja obeh š ol Franc Zo re in Ja nez Ur šiè s ta se jih ude le že va l a in po tr d i la svo jo pri sot nost s pod pi som. Ohra nje n i pa so tu di šte vil ni do ku m en ti,14 ki vse bu je jo kon kret ne po dat ke o šmar ski in tu hinj ski ljud ski šo li. Or ga ni zi r a ni sta bi li kot eno raz re d ni ci. Uprav no -po li tiè - no sta so di li vsa ka v s vo jo ob èi no (Šmar tno in Go re nji Tu hinj), ki s ta mo ra li iz po bra nih da v kov skr be ti za ma - te ri al n e po tre be šo le. Okraj n i šol ski svet v Kam n i ku pa je skr bel za stro kov no iz po p ol nje v a nje uèi te ljev in iz va - jal stro kov ni nad zor na š o lah v okro žju. Spre j e ta osem l et na šol ska ob vez nost je bi la na obeh šo lah iz ve de na kot šes t let na re dna šo la od 6. do 12. le ta in dvo le t na po nav ljal na šo la od 12. do iz pol nje n e - ga 14. le ta.15 Šol ski oko liš Okraj ni šol ski svet v Kam ni ku je 3. 12. 1874 iz dal odlok, s ka te r im sta bi la do lo èe na šol ska oko li š a obeh šol. Š o la v St. Ma r ti nu je ob se ga la tri ob èi ne, in si cer: - Šmar tno: va si Šmar tno, S teb lje vek, S i dol, V uè (B uè); - Lo ke: va si Po tok, Lo ke, Za va se no, Pir še vo, Sno vik; - Hru šev ka: va si Pra pro è e, Pod b reg, Rav ne, Gra di šèe , Ko stanj. 135 anivodogZ – evarpzaR 11 Iz Šo l ske kro ni ke OŠ Zg . Tu hinj. 12 Osem let no šol sko ob vez nost so otro ci do pol nje va li s po nav ljal ni mi ali na da l je val ni mi šo la mi, ki so jih obi sk o va li od 12. do do pol nje ne ga 14. le ta. 13 Kam ni š ki okraj je ta krat ob se gal po leg Kam ni k a, Tu hinj ske do li ne, Mot ni ške ga, Kam ni ške Bis tri ce še Mo ste in Ko men do, Za log, Men geš, Tr zin, Dom ža le, Mo rav èe in Èr ni gra b en. 14 Fa sci kel 33, okraj Kam nik , hra n i Slo ven s ki šol ski mu zej. Vse šo le v kam ni škem okra j u so ura do va le v nem šèi ni, iz je ma je bi la le šo la v Z a lo gu, k i je ura do va la v slo ven š èi ni. Ve èi na ar hiv ske ga gra d i va v ro ko pi su je v nem škem je zi ku, ne ka te ri spi si pa so dvo je ziè ni. 15 Po za ko no da ji se je u èe nec s mel iz pi sa ti iz šo le ta koj, ko je do pol nil 14. le to sta ro sti. Pr va šo la v Zg. Tu hi nju je bi la v pre u re je nem žu pnij - skem hle vu pod žu pni šèem. Šol ski oko liš šo le v Go re njem Tu hi nju je ob se ga l le ob - èi no Go re n ji Tu hinj z va smi: Go re n ji Tu hinj, Go li ce, Èr ni Vrh, L i plje, C ir ko še, Ve li ki Hrib , Ma li Hrib, L a ze in Se - lo.16 (Fa sci kel 33/22) Uè ni je zik, uè ni pred m e ti, or ga ni za c i ja po u ka na obeh eno raz re dn i cah in po nav ljal na šo la Po uk je po te ka l v slo ven skem je zi ku . Po no vi za ko no - da ji je pred met nik ob se gal ve ro uk, bra nje in pi sa nje, uè ni je zik, ra èun stvo in ge o me t rij sko obli ko v a nje, pri - ro doz nan st vo, zem lj e pi sje in zgo do vi no, ri sa nje, pet je, te lo va d bo – za deè ke ob vez na, za de kli ce ne ob vez na – in žen ska roè na de la za de kli ce. Po za ko nu je i me la Cer kev pra vi co, da je v j av ni šo li sa - ma po skr be la za ver ski po uk in ga tu di nad z i ra la. Èe - prav ve ro uk ni bil veè naj po mem bnej ši uè ni pred met, je z dve ma ura ma na te den še ve dno zav ze mal po - mem bno me st o v šol skem pred met ni ku. Ve ro uè ne vse bi ne in nad zor so bi li v pri stoj no s ti kam ni š ke ga de - ka na, po u èe val pa je kra jev ni žu pni k brez plaè no in v pro st o rih šo le. V èa su po u èe v a nja ve ro u ka v šo li je bil žu pnik »pod di sci pli nar n i mi pred pi si šol skih za ko n ov«. Gle de na sta rost in zna nje so uèen ce raz de li li po ra z re - dih in od del kih. In ka ko je bil or ga ni zi ran po uk na va ški eno raz re d ni ci, kjer se je en s am uèi telj s po pa dal z otro ki in odra šèa jo - èo mla di no v sta ro sti od 6. do 14. le ta v eni s a mi uèil ni - ci? Po uk je po te ka l pol dnev no in kom bi ni ra no v treh od del kih za uèen ce od pr ve ga do šest e ga raz re da. Do - pol dne so ga obi sko va li uèen ci 4., 5. in 6. ra z re da, p o - pol dne pa uèen ci pr vih tr eh raz re dov. Sed mi in osmi raz red sta obi sko v a la po nav l jal no šo lo. Uè ne dne ve in šte vi lo uè nih ur po nav lja l ne šo le so do - lo èa l i okraj ni šol ski sve ti po do go vo ru in pre dl o gih s kra je v ni mi sve ti. Obi èa j no je po te ka l ob èe trt kih, ko je bil za dru ge šo lar je po u ka pros t dan, in ob ne de ljah, lo - èe no po sp o lu. Po te kal je sa mo v zim skih me se cih p o dve uri, in si cer dva krat za deè ke in en krat za de kli ce. Ta ko je bi lo tu di v Šm ar tnem. 17 Ohra nje ni so tu di po - dat ki o šte vi lu uèen cev po nav lja l ne šo le. Šte vi lo uèen cev pon avljalne š ole v Šmar tnem in Zg. Tu hi nju 18 Šol sko le toŠte vi lo fan to v Šte vi lo de klet Šmar tn o Zg. Tu hinj Šmar tn o Zg. Tu hinj 1892 20 24 21 28 1893 20 15 21 24 1894 23 22 21 23 1895 23 22 21 23 1897 16 23 15 24 13 21 Šol sko le to je t ra ja lo 46 t e dnov, t e den sko je bi lo 15 u r za vi šji in 10 za ni žji od de lek eno raz re dni ce. 19 (Fa sci - kel 33, dru gi za vi tek) V ka mi škem š ol skem okra ju se je pr i èe lo šol sko le to v za èet ku ok to bra in je tra ja lo do kon ca ju li ja. Po leg ne -delj in za po v e da nih cer kve ni h praz ni kov so bi li po u ka pro sti dne vi še šest te den ske po èit ni ce, dne vi ve li kih sej mov ter roj stni in go dov ni dne vi ce sar ja in ce sa ri ce. Kra jev ni šol ski sv et je gl e de na kra jev ne ra zme re in od - da lje nost ot rok od šo le do lo èil, kdaj bo š ol ski zv o nec oz na nil pri èe tek in ko nec po u ka .20 Oce n je va nj e (re do va nj e) in šol ska spri è e va la Pet sto penj ska oce nje val na les tvi ca za po sa mez ne uè - ne pred me te je ve lja la že od le ta 1806 , pri èe mer je bi - la 1 naj bo ljši, 5 pa naj slab ši red. 21 Po se bej so oce nje - va li ve de nje in nrav nost. Ob za kljuè ku vsa ke ga èe tr tl e tja so uèen ci do bi li èe tr - tlet na spri èe va la – šol ska naz n a ni la, po se b ne obraz - ce, kjer je pi sa lo, ka ko se uèen ci »nrav no ve do(ve de jo) in uèe«. Star ši so jih mo ra li pod pi sa ti. V ar hi vih ob sta ja še za pi snik okraj ne uèi tel j ske kon fe ren ce v Kam ni ku, ki za hte va, da naj b o po leg uè ne ga uspe ha v po sa mez - 136 anivodogZ – evarpzaR 16 Ime na so na ve d e na ta ko, ka ko r so za pi sa na v pi snem vi ru, ta krat ni za pis se od ka sne j ših in da naš nje ga raz li k u je. (Slo ven s ki šol ski mu ze j, Fa sci kel 33/2 2) 17 Ob èe trt kih od 9. d o 11. ure do pol dne in od 1. do 3. u re po pol dne ter ob ne de ljah od 8. do 10. ure. 18 Po dat ki so bi li zbra ni v še ma t i zmih, ki jih hra n i Slo ven s ki šol ski mu ze j. 19 Pre g led šte vi la uè nih ur na po sa m ez nih šo lah v šol skem okra ju Kam nik za le to 1873 je opra vil okraj ni šol ski in špek t or Ja nez Zi ma. 20 Šol ski zvo nec je mno go sta rej ši od ljud ske šo le, že le ta 1788 je bi la z odlo kom pred pi sa na nje go va upo ra ba v re dnih šo lah. Pre pr e èil naj bi za mu ja nje uèen c ev in uèi te ljev. 21 Po tre bno je raz li ko va ti ter mi n a red in oce na. Pr vi je ve ljal za av stro- ogr ski šol ski si stem , od tod iz ha ja tu di be se da re do val ni ca. Oce ne so bi le uve de ne v èa su kra lje vi ne Ju go s la vi je. Franc Zo re s èa stno sve ti njo za 40-let no de lo, le ta 1903 ali ka sne je nih èe tr tle tjih za pi sa na tu di kon èna klav zu la, ali je uèe - nec spo so ben ali ne spo so ben za vi šji od de lek. Za be le - ži li so tu di opra vi èe ne in ne o pra vi èe ne izo sta n ke. Pre gled re dov – iz roè n e ga za pi sni k a za slo ven sk o uèi tel j stvo Sto pn ja Nrav nost Pri dnost Na pre dekVnanja obli ka pis. iz del kov 1po pol. pri me r navstraj n a prav do ber prav liè na 2 pri me r na do vo ljna do be r liè na 3manj pri me r nane sta no vit na za do ste n manj liè na 4 ne pri mer na pre ma lako ma j za do ste nne liè na 5 – – ne za do sten – Okrož ni c a mi ni s trs tva za bo go èas tje in na uk iz le ta 1878 je do vo lje va la ob da ro va nje pri dnih in nrav stve no do brih uèen cev. Jav ne skuš nj e ob kon cu šol ske ga le ta so se po èa si umak ni le, ta ko naj bi ime li uèen ci kam ni - ške ga okra ja ob kon cu šol ske ga le ta bo ta ni è ne in te lo - va dne iz le te. (Fa sci kel 33) Po kon èa ni šol ski ob vez no st i so uèen ci , ki so iz de l a li vseh š est ra z re dov re dne šo le in dva ra z re da po nav ljal - ne, do bi li od pu s tno spri èe va l o – iz pu stni co, ki je po me - ni la, da za do vo l ji vo ob vla da jo pred vi de no uè no snov ljud ske š o le. Ot ro ci, ki ob iz pol nje nem 14. le tu ni so osvo ji li mi ni mal n e ga pred pi sa ne ga zna n ja in pri ka te - rih ni bi lo vi de ti mož n o sti (tu di za ra di nji ho vih te le snih in du šev nih okva r), da bi s p o da ljša no šol sko ob vez - nos tj o na do me s ti li za mu j e no, so do bi li od ho dno spri - èe va lo – od ho dni co. Uèi la, šol ska knjiž n i ca in uè ni pri po moè ki Vsa ki ljud ski š o li naj bi ob èi na in okra j za go to vi la z za - ko nom pred p i sa na uèi la in sa mo u èi la. Ce sar s ko-kra lje vi de žel ni svet v Ljub lj a ni je s po se bno okrož ni co 18. 1. 1872 za u ka zal ure di tev in pom no ži - tev šol skih knjiž nic. V kam ni š kem okro žju so po ro èa l i, da je b i la šol ska kn již ni ca usta nov lje na na v seh šo lah v okro žju, ta ko da je bi lo v t em po gle du do bro po skrb lje - no za na dalj nji raz voj knjiž nic. Po hva li li so tu di okraj n o du hov šè i no, ki je po u dar j a la in pro pa g i ra la po tre b o po do brem èti vu . Kam ni ški šol ski okr aj je imel tu di svo jo kn již ni co, ki je ob se ga la 328 knjig in jih je iz po so ja la tu di uèi te ljem na po de že l ju. Po za ko nu so mo ra l i za okraj no knjiž ni c o uèi te l ji pri sp e va ti pol % svo je let ne pla èe. 22 Vsa ka ljud ska šo la je mo ra la usta no vi ti tu di svo jo knjiž ni co. Šol ski bu kvar n i ci v Šmar ti nu in Go re n jem Tu - hi nju sta bi li usta nov lje ni 4. ju ni ja 1872. 23 (Fa sci kel 33) Prav ta ko so skr bno pa zi li na pri me r nost na slo vov. Obe šo li sta do bi li sez nam do vo lj e nih uè be ni kov in sa mo u - èil, ki se v š o lah s me jo upo rab lja ti (Fa sci kel 33/47), se ob vez no na ro èi t i na Mo hor j e vo dru žbo in pri do bi ti us - trez no knjiž no oma ro iz »tr de ga le sa«. (Fa sci kel 33/18)Po se bno skrb so na me ni l i vpe lje va nju no vih mer in ute ži. Le ta 1873 je bil s ta ri mer ski si stem za me njan z no vim, ki je uva jal me tre, li tre, k i lo gra me … in je pre d - stav ljal ve lik pro b le m, za to je bi lo tre ba uèen ce na zor - no po u èe v a ti, po se be j za upo ra bo v vsak da njem živ lje - nju.24 Vsa ka ljud ska šo la je do bi la po se bno sten sko ta - blo z av strij ski mi me ra mi in de nar jem ko t uèi lo in uè ni pri po mo èek. Za uspo sab lja nje uèi te ljev je bil or ga n i zi - ran po se ben te èaj. Vs a ka šo la v okra ju je bi la ob da ro - va na s p ri me ri mer skih enot, ki so sl u ži le kot na zo ren uè ni pri po mo èek. Vse to do ka zu j e, ko lik š no skrb so na - me ni li uva ja nju te spre mem be. (Fa sci kel 33/28) Raz de lje va n je »ubož nih knjig«25 Uè be n i ki in dru gi uè ni pri po mo è ki so bi li za uspe šen po uk ve li ke ga po me na. Dr ža va se je za ve da l a dej stv a, da jih ne ka te ri star ši ne bo do zmo gli ku pi ti, za to je za - nje na me ni la brez plaè ne uè be ni ke. Okraj ni šol ski sve ti so jih do bi va li iz ce sa r sko-kra lje ve za lo g e na Du na j u in jih raz de li li ljud skim š o lam v svo jem okro žju. Ta ko so si lah ko »ubož ni otro ci « šol ske po tre b šèi ne in uè be ni ke spo so di li v šo li. V le tih 1873 in 1875 so v Šmar tnem in Tu hi nju raz de li li na sled n je šte vi lo ubož n ih knjig (fa sci - kel 33/41, fa sci kel 33/231): Pre gled raz de lje va n ja ubož nih knjig v le tih 1873 in 1875 Na slo v knji ge1873 1875 Šmar tn oZg. Tu hinj Šmar tn oZg. Tu hinj Abe ce dnik za slo ven ske šo le10 kom. 10 kom. 12 kom. 12 kom. Per vo be ri lo za slo ven ske šo le4 kom. 4 kom. 5 kom. 5 kom. Dru go be ri lo za slo ven ske šo le2 kom. 1 kom. 4 kom. 3 kom. Per va ra èu ni c a 1 kom. 1 kom. 8 kom. 7 kom. Dru ga ra èu ni ca 2 kom. 8 kom. 5 kom. 5 kom. Tre tja ra èu ni ca 8 kom. 8 kom. 4 kom. 4 kom. Èe tr ta ra èu ni ca 1 kom. 1 kom. Ubož ne knji ge 26 so ra z de lje va li po šo lah vse d o raz pa - da mo nar hi je, èe prav se je v ohra nje nih za pi sni kih lo - kal nih uèi telj sk ih kon fe renc v 20. le tih 20. sto le tja ohra nil zaz n a mek, da uèen c i v tu hinj ski ob èi n i ni so ta - ko rev ni, da bi po tre bo va l i ubož ne knji ge. Dr ža v a jim je na me ni l a ve li ko po zor no st i in ze lo na ta n èno z za ko - nom ure di la nji ho vo pri do b i va nje in raz de lje va nje. 137 anivodogZ – evarpzaR 22 HE INZ, 1895, str. 461. 23 Glej t u di se z nam kn jig šol skih bu kvar nic v Zg or njem Tu hi nju in St. Mar ti nu iz 12. 6. 1872 v Od ljud ske šo le do de vet let ke (2001) in Šo la na Hri bu (2002) av to ri ce T. DRO VE NIK. Pr vi je na slov ljen v slo ven sk em je zi ku, dru gi pa v nem šèi ni. Oba ob se ga ta 16 na slo vov knjig in uè nih pri po moè kov. 24 Za pi snik okraj ne ga šol sk e ga sve ta 13. 8. 1873 (fa sci kel 33/28, Slo ven ski šol ski mu zej). 25 Glej HE INZ, 1895, str. 133, 177. 26 Glej HE INZ, 1895, str. 159–168. Šol ski nad zor, kraj n i (kra j ev ni) in okraj n i šol ski svet27 Nad de lom po de žel ske ljud s ke šo le sta bde la pred - vsem okraj ni šol ski svet v Kam ni ku in kra j ni šol ski svet ob èin Šmar t no in Go re nji Tu hinj. Na lo g a okraj ne g a šol - ske ga sve ta je bi la, da so bi le šo le sez na nje ne z za ko ni in odlo ki šol skih obla s ti. De lo v a li so tu di kot po sv e to - val ni or gan, ki je spr e je mal odlo èi tve, ki so se jih dr ža le vse š o le v okr a ju. Ne po sr e dni nad zor nad po u kom sta ime la okraj ni in kra je v ni šol ski nad zor nik. Okraj ni šol ski nad zor nik 28 je bil stro kov nja k – uèi tel j; v se dem de set ih le tih prej šnje - ga sto le tja je bil to Ja nez Zi ma (Si ma). Kra jev ni šol ski nad zor nik je bil kak še n izo bra že nec iz kra ja, naj veè krat kar do ma è i žu pni k, po leg uèi te lja po - go sto edi ni izo bra že nec v va si. Vse dr žav ne šo le so pri šle pod nad zor kra jev ne ga šol - ske ga sve ta. V njih so bi li za sto pa ni pred s tav ni ki cer - kve, šo le in iz vo lje ni pred st av ni ki ob èi ne. Pred se dnik je bil obi èaj n o žu pan, taj nik šol ski upra vi telj, pred stav - nik cer kve pa kra je v ni du hov nik, kar do ka zu je, da je Cer kev ohra ni la do lo èen, èe prav ome jen vpliv na šol - stvo. Kra jev ni šol ski svet je skr bel za ma te ri al ne iz dat - ke šo le, sta nje šol ske ga po slo pja, uèil in uèil nic. Se sta - jal se je en krat na me sec. Upra v ljal je kra jev ni šol ski »za kl ad« (skla d), ka mor so se ste ka le šol ni ne, ob èin ske do kla de, »do bro v o ljni« pri spev ki druš tev, po sa mez ni - kov in mo re bit ne de di šèi ne. Pla èa uèi te lj ev in šol ni n a »Naj ma njše pre jem ke, iz pod ka te rih ne sme no be na šol ska ob èi n a iti na ni žje , je od me r i ti ta ko, da uèi te lji in po du èi te lji ni so pri mo ra n i tru di ti se s pos tran ski m i opra vi li, am pak l eh ko vso s vo jo moè v s voj po klic obr a - èa jo, in da je uèi te l jem mo go èe tu di svo jo ro do vi no ži vi - ti pri me r no okol no st im do tiè ne ga kra ja .«29 Pla èa uèi te - ljic je zna ša la 80 % pl a èe, ki bi jo za ena ko de lo in na ena kem slu žbe nem me stu pre je mal uèi tel j. Z no vim šol skim za ko nom je dr ža v a po skr be la za pla èe uèi te ljev l e na èel no, bde la je l e nad naj ma njšim š e spre jem lji vim do hod kom, ki je mo ral uèi te lju omo go èa - ti pri mer n o pre živ lja n je dru ži n e v kra ju, kjer je po u èe - val. Za kon je tu di do lo èal, da mu šol ni ne ni tre ba oseb - no po bi ra ti. Šol ni no ali uk ni no je po bi ra l žu pa n en krat me seè no in se je ste ka la na kra jev ni šol ski sklad. Na Kranj skem s o šol ni no raz de li l i na 4 raz re de gle de na go spo dar s ko sta nje o b èi ne. Šmar tno in Tu hinj sta bi la uvr šèe na v II I. raz red, kje r je bil šol ni na 15 kr aj car jev.30 (Fa sci kel 33/ 218) Uki ni tev šol ni ne po le tu 1874 je po me ni la na pre dek v osnov nem šol stvu, ker je sto pi lo v ve lja vo na èe lo, da mo ra ob vez no šo lo vzdr že v a ti dr ža v a. Ob èi ne so bi le po za ko nu dol žne skr be t i za ljud sko šo - lo. V kam ni škem š ol skem okr a ju je za pl a èe uèi te ljev ob èi na pri spe va la 50 %. Pro ra è u na kra jev nih šol skih sve tov Šmar ti na in Go re nje ga Tu hi nja v le tu 1874 sta bi la med naj ma njši mi v kam ni šk em okra ju (Go re nji Tu - hinj 1295 gol di nar jev, 32 kraj car jev, Šmar tin 1297 gol di nar jev, 92,5 kraj car jev).V šol skem le tu 1873/ 74 je z na ša la let na pla èa uèi te - ljev Ja ne za Ur ši èa in Fran ca Zo re ta 400 gol di nar jev , pri èe mer je bil pri sp e vek ob èin 200 gol di nar jev ozi ro ma 213 gol di nar jev. (Fa sci kel 33/ 218) Pla èo 31 so pre je - ma li en krat me seè no od šol ske ob èi ne ozi ro ma šol ske - ga okr a ja. Osem let na šol ska ob vez nost, šte vi lo uèen c ev in šol ski obisk »Dol žnost v šo lo ho di t i se za èe nja z do pol nj e nim šest - im le tom sta ro sti.« Ob i z pol nje nem 14. le tu je ime l uèe - nec pra vi co iz sto pi ti iz šo le, èe prav sre di šol ske ga le ta. Na lo ga kra jev ne ga šol ske g a sve ta je bi la, da »na tan k o po pi še, gre doè od kra ja do kra ja, od hi še do hi še v šol - ski ob èi ni vse šo lo ob v ez ne otro ke ne gle de na sta rost, ve ro iz p o ved in do mo vin s ke pra vi ce«. Na ta n èno so po - pi sa li tu di vse otro ke, ki so bi li za ra di bo lez ni, du šev ne in te le sne ne zre lo s ti opro šè e ni šol ske ob vez no st i ali pa so se šo la li na kak šni vi šji šo li v dru gem kr a ju.32 Šte vi l o uèen cev za pr va le ta de lo va nja šo le ni zna no. Na st a jal je raz ko ra k med šo lo ob v ez ni mi in de jan s ko všo la ni mi otro ki, ki jih lah ko šte je mo kot uèen ce. Šol ski obisk je do ber ka za l ec raz vo j a šol stva, zla sti za pr va de set l e tja de lo va nja ljud s kih šol. Po dat ki ka že jo, da se je raz li ka med šo lo ob v ez ni mi in šo lo o bi sku jo èi mi iz le ta v le to zm a njše va la. Kaj j e pri po mo glo k te mu, ni zna no. Mor da so bi le to kaz ni. Za ne o pra v i èe ne izo - stan ke otrok je bi la pred vi de na de nar na ali za por na 138 anivodogZ – evarpzaR 27 Glej HE INZ, 1895, str. 409, 421. 28 Na lo ge okraj ne ga šol ske g a nad z or ni ka so bi le ze lo ši ro ke , za je ma le so nad zor nad sta njem šo le, uèil nic, uèil, snaž nos tjo šo le, iz pol nje va njem za kon skih ob vez no sti šo le (vpis, iz da ja nje spri èe val , jav lja n je za mud , iz pla è e va nje uèi telj skih pre jem kov, uè ni èas in ur nik), po kli can pa je b il tu di kot pe da go ški sve to va lec in skli ca telj vsa ko let ne okraj ne uèi telj ske kon fe ren ce. O sta nju šol stva v okro žju je po ro èal okraj ne mu šol ske mu sve tu. Glej tu di HE INZ, 1895, str. 87, 93, 413, 425, 427, 469. 29 HE INZ, 1895, str. 43. 30 Iz za pi sni k a se je okraj n e ga šol ske ga sve ta v Kam ni k u 13. 8. 1873 je raz vi dno, da je le ta 1874 v Go re njem Tu hi nju zna ša la šol ni na 174 gol di nar jev, v Šmar ti nu pa 180. 31 Po le tu 1884 je za vso Kranj sko ve lja la raz de li tev uèi telj skih plaè na šti ri pla èil ne vr ste, pri èe mer je bi la pr va (da nes bi de ja l i peti pla èil ni raz re d) naj bo lje pla èa na. Oba uèi te lja na š o lah Š mar tno in Z g. Tu hinj s ta bi la še le ta 1892 uvr šèe na v 3. pla èil no vr sto s pla èo 500 gld (1. pla èil na vr sta 700 gld). Uèi telj Franc Zo re (po 43 le tih slu žbo va nja) je bi l le ta 1899/1900 raz vr šèen v pr vi pla èil ni raz red s pla èo 1600 kron. Na pre ho du v 20. sto le tje so v de že lah pod av strij sko kro no za èe li upo rab lja ti no vo de nar no eno to – kro no (K in vi nar je), ki je za me nja la gol di nar je. Ra zmer je med kro n o in gol di nar jem je bi lo 2 : 1, to je 2 K = 1 gld. Za to so se tu di pla èe uèi te ljev le na vi dez no po ve èa le, v re sni ci ni so do ha ja le živ lje nj skih stro škov, za to so bi li uèi te l ji ob èa sn o upra vi èe n i do dra ginj sk ih do klad. 32 Zna no je, da so bi li tu di ta ki uèen ci, èe prav jih ni bi lo ve li ko . Naj ome n i mo le Jan ka Ne po mu ka Je gli èa, (1859 ) ka snej še ga na du èi te lja na II. me stni osem raz re dni de ški ljud ski šo li v Ljub lja ni in uèi te lja na Obrt ni na da l je val ni šo li v Ljub lja ni, ki je na bi ral pr vo uè e nost na lju d ski š o li v Zg . Tu hi nju. ka zen (12 ur za po ra); mor da pa so v » no vi« šo li le pre - poz na l i pri lož nost za na pre de k otrok in kra ja . Za ni m i vo je tu di, da j e šte vi lo de klic in deè kov pri bliž no ena ko, iz èe sar sme mo skle pa ti, da so bi le dru žbe ne ra zme re de kli c am v Tu hi nju ra zme ro ma na klo nje ne. Šte vi lo uèen c ev33 v zad njem de set le t ju 19. sto le tj a Šol sko le toŠmar tn o Zg. Tu hinj Šo lo - ob vez niVšo la ni (šo lo o bi- sku jo èi)Šo lo- ob vez niVšo la ni (šo lo - o bi sk u jo èi) 1889/90 ni po dat ka 147 ni po dat ka 160 1892/93 ni po dat ka 127 215 150 1893/94 ni po dat ka 117 197 179 1894/95 ni po dat ka 116 194 182 1895/96 ni po dat ka 116 194 182 1897/98 ni po dat ka 108 171 146 Ob šol skem obi sku v 2. pol. 1 9. stol. na le ti mo na pro b - lem, ko ga sploh lah ko šte je mo kot u èen ca, ke r so s e otro ci ze lo ne re dno ude le že va li po u ka. Ne ka te ri so pri - ha ja li sa mo tri krat ali šti ri kr at te de n sko , dru gi sa mo v zim ske m èa su . Èe so star ši ho te l i do se èi šol sko olaj ša - vo,34 so mo ra l i pri kra je v nem šol skem sve tu vlo ži ti proš njo, odl o èal p a je okr aj ni šol ski s vet v Kam ni ku. Otro ci so sme li opra vi èe no izo sta ti tu di, èe je kdo v dru - ži ni zbo lel, za ra di sla be ga vre me na in ne na dne ga po - slab ša nja po ti v šo lo. Mno gi star ši so bi li ta ko rev ni, da ni so zmo gli stro škov za obla èi la in obu tev s vo jih ot rok (za pi s iz le ta 1875) , za to so uèi te lji kam ni š ke ga okra ja pre dla g a li, da jih opro sti jo pred vi de nih de nar nih kaz ni, ker bi t e sta nje le š e po slab ša le. V šo lah so po go sto zbi ra li de nar za do bro del ne na me ne, tu di šol ske ob èi - ne so ime le na lo go, da po skr bi jo za naj o s nov nej š o oble ko in obu tev za rev ne šo lo ob v ez ne otro ke. Pri ha ja lo je do raz liè n ih, tu di na lez lji vih bo lez ni. Ta ko je na ve de no, da so mo ra l i le ta 1873 pre ki ni ti po uk za ra di oš pic, 1881. p a so obo le va li za èr ni mi ko za mi. Na š o - lah so pre gle do va li tu di sa ni tar no in hi gi en sk o sta nje šol skih pro st o rov. Ukre pi za iz bo lj ša nje sta nja ni so zna ni . Sta rej ši otro ci so ve èi no ma izo sta ja li za ra di do ma èe ga de la, kar je po sle di ca so ci al ne ga po lo ža ja nji ho vih star šev, ki v izo bra že v a nju svo jih otrok ni so vi de l i dru - ge ga ka kor iz gu bo èa sa in de lov ne si le. Mlaj ši otro ci so po go st o izo st a ja li za ra d i šib kej še te le sne raz vi to sti in ve li ke od da l je no st i od šo le. Naj bol j od da l je ni so bi li uèen ci iz Ra ven, Pod bre ga, H ru šov ke in Li pelj, ki so mo ra l i vsa ko dnev no pre me ri ti veè kot 12 km sla be po - ti v šo lo in na zaj. Pr vi uèi te lj i35 v Šmar tnem in v Zg. Tu hi nju v è a su 1857–1918 Naj bol j na pre dno je tre tji ljud sko š ol ski za kon po skr be l za uèi te l je. Za nji ho ve pla èe je za go tav lja la de nar de - žel na up ra va. Bi le naj bi do volj vi so ke, da bi se l ah ko po sve ti li le svo je mu de lu in ne bi iska li do dat n ih vi rov za pre živ lja n je. Oprav lja nje cer kov ni šk e slu žbe pa jimje bi lo z za ko nom pre po v e da no, saj je dr ža v a pre vze la or ga ni za ci jo in nad zor šol stva pod svo je okri lj e. Ob sež n ej ši uè ni pro gra mi so za hte va li te me lji tej šo izo - braz bo uèi te ljev. Usta nov l je na so bi la šti ri let na mo ška in žen ska uèi te l ji šèa , de lo ma lo èe na po pred met ni - ku.36 Ob vsto pu so mo ra l i kan di da ti opra v i ti do kaj za - hte ven spre jem n i iz pit, šo la nje pa so za klju èi li z iz pi ti iz vseh uè nih pred me tov. 37 Kot ka že, se je dr ža va za ve - da la dej stv a, da us trez ni do hod ki in pri mer na izo braz - ba za go tav lja jo uèi te ljev sta tus, ugled v dru žb i in ka ko - vo stno izo bra že va nj e otrok. Uèi te lje so za po s lo va li z dr - žav ni mi de kre t i, ki ni so tr pe li ugo vo r a. Po dveh le tih za - èa sne na me sti tve so mo ra li oprav lj a ti še ze lo za hte ven uspo sob l je no st ni iz pit.38 Še le na to so b i li stal no na me - šèe ni. V kra ju nji ho v e na me s ti tve je ob èi na po skr be la za brez plaè no sta no va n je, upra vi telj šo le (na d u èi telj) pa je imel pra vi co do naj man j dvo so bne ga sta no va - nja.39 Nji ho vo de lo je bi lo stro go pred pi sa no. Po leg po u èe v a - nja in vo de nja (ob šir ne) slu žbe ne do ku men ta ci j e so mo ra l i zgle dno skr be t i za šol ski vrt in se ude le že va t i okraj nih uèi tel j skih kon fe renc v Kam ni ku. Šo la sto ji in pa de z uèi te ljem . Su ho par n a po ro èi la in sta ti stiè ni po dat ki le po sre dno go vo ri j o, s èim vse so se mo ra li ukvar ja ti po leg svo je ga re dne ga šol ske ga de la. Šol ske kro ni ke in dru go ar hiv sko gra di vo da je j o slu ti ti ob sež nos t nji ho v e ga de la. Ve li ko jih je v te kra je pri šlo po di rek ti vi, v tem se raz liè n i po li tiè ni re ži mi ni so ve li ko raz li ko va li. Po u èe va nj e na od da lje nih po de žel skih šo - lah ni bi lo naj bol j za že le no uèi telj sko me st o, za to so bi - li na nje po sla ni lju dje, ki so bi li po li tiè no manj us trez ni, lah ko bi re kli »po kaz ni« in za èet ni ki. Klj ub te mu in de j - stvu, da so pri šli v po pol no ma ne zna no oko lje, so v t eh kra jih mno gi pog na l i glo bo ke ko re ni ne in za pu sti li bo - ga te sle do ve svo je ga de la med ljud mi . Pr vi uèi te lji v Šmar tnem in Zg. Tu hi nju so bi li ze lo ce nje - ni in spoš t o va ni, o èe mer pri èa j o tu di di plo me èa stnih ob èa nov, 40 ki so jim jih po de lje va li za nji ho ve za slu ge in jim ce lo vgra di li spo min sk e plo šèe. 139 anivodogZ – evarpzaR 33 Po Po pot ni ko vem ko le dar ju za slo ven ske uèi te lje in Roè nem za pi sni ku za slo ven sko uèi telj stvo, Slo ven ski šol ski mu ze j. 34 Glej tu di HE INZ, 1895, 27, 67–73, 79–85. 35 Šol ski še ma t i zmi so ime ni ten vir po dat kov o šol stvu. Med dru gim vse bu je jo ime na uèi te ljev, let ni ce ma tu re na uèi te lji šèu, oprav lja nja spo so bno stne ga (stro kov ne ga) iz pi ta in stal no na me sti tev, na ziv (za èa sni uèi telj, uèi telj, na du èi telj) in pla èil ni raz red (pla èil n i red). Hra ni jih Slo ven ski šol ski mu ze j. 36 HE INZ, 1895, str. 31, 41, 51, 339, 431. 37 HE INZ, 1895, str. 35. 38 HE INZ, 1895, str. 35, 335–367. 39 HE INZ, 1895, 45, 485. 40 La stni ar hiv, po da r i la ga je vnu k i nja Ži va Ba ra ga, tre nu t no vi si jo v av li OŠ Šmar tno v Tu hi nju. Franc Zo re (1835–1917) je bil pr vi iz pra ša ni uèi telj, ki je slu žbo val v Šmar tnem. Kot do ma èin je bil eden red - kih, ki je bi l po kon èa nem šo la nju na me šèen v do ma - èem k ra ju. Do le ta 1863 je bil le z a èa sno n a stav ljen, po oprav lje nem uspo sob lj e no stnem iz pi tu mu je bi lo odo bre no »de fi ni t iv no na me šèe nje«. Ker se je šo lal še pred tre tjim šol skim za ko nom, je ver jet no obi sko v al dve le t ni te èaj na ljub ljan ski nor mal ki. 41 Kot uè i telj v èa - su kon ko r da ta (1855–1869) je bil po dre jen stro ge mu cer kve ne mu nad zo ru, ki je s kr bno pa zil, da se otro ci pri ka te rem od šol skih pred me tov ne bi uèi li èe sa ta ke - ga, kar bi nas p ro to va lo ka to l i škim na u kom in nrav ni èi - sto sti. Pi sni do ku m en ti, ki jih je sam pi sal, iz pri èu je jo tu di do - bro zna nje nem šèi ne, to rej izo bra že ne ga èlo ve ka , pred vsem pa osu plja dej stvo, da je na s vo jem pr vem in edi nem de lov nem me stu slu žbo val pol nih 53 let. Tu di v tem je p o se bnež, saj s o v ist em èa su v s o sed njem Zg. Tu hi nju za me nja li 5 uèi te l jev, ker so te da nje obla st i dr - žav ne uslu žben ce veè krat z de kre ti pre sta v lja le na dru - ga de lov na me sta . Ves ta èa s je s lu žbo val s am. Le ta 1903 je do bil dr žav - no odli ko va nje, èa stno sve ti njo za šti ri de set l et no de lo, le ta 1904 je bil naj sta rej ši še slu žbu jo èi uèi telj na Kranj skem. P o ro èil se je z do ma èin ko iz Si do la, s ka te - ro sta ime la šti ri otr o ke. An ton je p o stal du hov nik, dru - gi – Ru dolf pa u èi telj. H èi Aga ta se je po ro èi la s Sreè - kom Ma len škom, uèi te ljem iz Zg. Tu hi nja. V èa su Zo re - to ve g a slu žbo va nja je bi lo le ta 1891 zgra j e no pr vo šol - sko po slo pje v Šmar tnem. V njem je bi lo tu di sta no va - nje za uèi te lja, ven dar si j e Zo re se zi dal s vo jo la stno hi - šo. So va š èa ni so mu 1907 po de li li di plo mo èa stne gaob èa na, na ka te r i so za pi sa li: »Sko zi pol sto le tja po u èe - val in vz ga jal je tu kaj šno m la di no, – žu pa nom pa je bil ves èas de sna ro ka, vs led èe sar im a tu di za ob èi no ne - pre cen l ji ve za slu ge. V znak glo bo ke ga spoš to va nja in is kre ne hva lež no sti po kla nja se mu to ne znat no, a ve - le za sl u že no odli ko va nje.« Umrl je med pr vo sve tov no voj no 1. fe bru ar ja 1917, 42 rav no na dan, ko so iz zv o ni - ka na Go ri sne li zvo no ve za vo ja ške na me ne. 43 Sle di la mu je pr va žen ska uè na mo è, Pa vla Ber gant, ki pa je osta la ko maj le to dni. 1912. se ji je pri dru žil uèi - telj Vi ljem Ro žiè ,44 ki je o stal v Šmar tnem pol nih 26 let in se ga mar si ka te ri va šèan še spo mi n ja kot ži va hn e ga in te lek t u al ca z odliè nim zna njem nem šèi ne. Ro jen je bil 18 86 v L o žu, zr e lo stni iz pit je o pra vil le ta 1906 na uèi te lji šèu v Ljub lja ni. Ko ne c 1910. je bil na stav ljen v Šmar tnem kot stal ni uè i telj, le ta 1914 pa je n a pre do - val v na du è i te lja. Kot ak ti ve n vo jak – te le fo nist in ka - sne je po ve ljnik vo da – se j e pol na tri l e ta bo je val na fron tah 1. sve tov ne voj ne. 45 Imel je sm i sel za t e hni ko, zla sti se je nav du še val za fo to g ra fi jo. Po up o ko ji tvi je ži vel v Kam ni ku, kj er se p o nje go vem si nu, ki je pa del ko t par ti zan, ime nu je tu di uli ca (Vil ka Ro ži èa). Tu di Vi ljem Ro žiè se je s svo jim de lo va n jem za - pi sal v sr ca do ma èi nov, ki so mu za nje go ve za slu ge le - ta 1936 po de li l i di plo mo èa stne ga ob èa na, 47 kar s o ute m e lji li ta ko l e: »To skrom no, a ve le za slu že no odli ko - va nje se mu po kla nja ob 25-let nem ju bi le ju nje go ve ga ne se biè ne ga slu žbo va nja v na šem kra ju , kjer je s svo jo lju bez ni jo do mla di ne za slu žil na šo hva lež nost, s svo - jim poš te njem pa na še spoš to va nje .« Med uèi te l ji te ga èa sa ve lja ome ni ti tu di do ma èin ko Ma ri jo - Mi co Ma len šek, ki je t od sl u žbo va la spr va le kra tek èas. Uèi te lji ca z »ro dov ni kom«, hèi tu hinj ske ga uèi te lja Sreè ka Ma len šk a in vnu k i nja šmar ske ga uèi te - lja Zo re ta, se je ro di la 1889 v Zg. Tu hi nju, ven dar se je nje na ov do ve la ma ti pre se li la na zaj v Šmar tn o, ki ga je tu di Mi ca do živ l ja la kot svo jo do ma èo vas. Bi la je zna - na kot odl oè na ose ba z moè nim zna èa jem. Kot ve li ko uèi te ljic te ga èa sa se ni ni ko li po ro è i la, saj je za nje ve - ljal ce li ba t. Av strij ska šol ska za ko no da j a je z za ko nom pred pi so va la, da sme j o uèi telj sko slu žbo oprav lja ti le 140 anivodogZ – evarpzaR Vi ljem Ro žiè 46 41 Pred met nik je ob se gal: ve ro uk, ob èo pe da go gi ko, nem ško slov ni co, nem ško spi sje z me to di ko, ra èun stvo z me to di ko, le po pis z me to di ko, slo ven šèi no z me to di ko, hi gi e no, ri sa nje, pet je, or gla nje. Sku paj 29 ur na te den s po u dar kom na or gla nju. Pred met nik do ka zu je te me lji tej šo izo braz bo uèi te lja, kar je obe ta l o bo ljš i uè ni uspe h uèen cev. (Uèi te lji šèe, Gim na z i ja Le di na – 130 let, str. 6) 42 Iz Žu pn ij ske kro ni ke Šmar tn o. 43 Žu pnij ska kro ni ka Šmar tno, str. 56, žu pnik Ivan Ope ka je za pi sal : »Ža lo st ve li k a je za vla d a la med ljud stvom.« 44 Vir: Ma rin ka Ro žiè Gre gorš, upo ko je na uèi te lji ca, do ma v Kam n i ku. 45 Vir: Uslu žben ski list kra lje vi ne SHS, last go spe Ma rin ke Ro žiè Gre gorš. 46 V la sti nje go ve hèer ke, go spe Ma rin ke Gre go rš iz Kam ni ka. 47 V la sti nje go ve hèer ke, go spe Ma rin ke Gre go rš iz Kam ni ka. sam ske žen ske. S po ro ko se je uèi te lji ca pro st o vo lj no od po ve da la slu žbi.48 Ta za kon so na Kra nj skem do sle - dno spoš to va li, èe sa r bi ne mo gli tr di ti za Šta jer sko, ki je bi la na mno gih p o dro èjih, tu di v š ol stvu, mno go bolj na pre dna. Uèi te l ji ce so za ena ko de lov no me sto pre je - ma le le 80 % p la èe svo jih m o ških ko le gov. Odloè na Mi ca je ak tiv no po se gla v šol stvo do ma èe ga kra ja v ob dob ju 1945–1948, to je ne po sre dno po osvo bo di tvi, ko je odi gra la po mem bno vlo go pri po nov - nem vzpo stav lja nju šol stva v Šmar tnem. Sez nam uè i te ljev na lj ud ski šo li Šmar tno do k on ca pr ve sve tov ne voj ne 50 Zap. št. Ime in pri i mek Èas po u èe va nja 1. Franc Zo re 1857–1911 (upo ko ji tev) 2. Pa vla Ber gant 1911–1912 3. Vi ljem Ro žiè 1910–1936 4.Ma ri ja - Mi ca Ma len še k1914–1915 1945–1948 (upo ko ji tev) 5. Ma ri ja Tav è ar 1917–1918 6. Šte fa ni ja Pa vliè 1917–1918 Na šo li v Zg. Tu hi nju je bil pr vi »iz pra ša ni« uèi telj Ja nez Ur šiè .51 Ro jen je b il le ta 1840 v Idr i ji, ki je bi la v ti stem èa su za ra di ru dn i ka ži ve g a sre br a ži va hn o sre di šèe , zna no tu di po ze lo na pre d nem šol stvu. Po ta krat ni za - ko no da ji je kon èal dve le t no šo la nje na nor mal ki, pred - ho dni ci uèi te lji šèa. Odlo è en, a ne ko li ko oko ren ro ko - pis, ki je ohra njen na sez na mu pr vih knjig v šol ski knjiž ni ci, da je slu ti ti za ve dne ga Slo ven ca. V da ljnem le - tu 1872 ga je na pi sal v slo ven skem je zi ku, in to v èa su, ko so se ura dni do ku men ti na šo lah vo di li v nem šèi ni. Ja ne za Ur ši èa kot uèi te lja v Go re n jem Tu hi nju je mo go - èe sle di t i po ar hiv s ki do ku men ta ci j i še do 1876, naj -ver jet ne je pa je s lu žbo val do 188 1. V svo jem dvaj set - let nem slu žbo va nju je tu hinj sko šo lo po pe l jal od va ške tri vi al ke do ljud s ke šo le. Za me njal ga je Jo sip Biz lij iz Mo ravè, ro jen 1860, ki je slu žbo val v Tu hi nju do 1886. Ta krat je na sto pil svo jo pr vo in edi no slu žbo Fe liks Sreè ko Ma len šek ,52 ki se je Tu hi njcem hi tro pri lju bil. Ro dil se je 21. 9. 1863 v Ši ški pri Ljub lja ni. Te ga le ta so se ro di li tu di mno gi zna ni slo ven ski kul tur ni ki , ki so obi - sko va li ta krat ne ljub ljan ske šo le. Ma len šek jih je do - bro poz nal in z nji mi so de lo val. Sreè ko je bil že v di ja - ških le tih znan kot ve lik na rod njak, ki se j e v èa su m oè - ne ga po ne m èe va n ja jav no zav ze mal za ve lja vo slo ven - šèi ne, z a to je b il po o prav lje ni ma tu ri le ta 1886 »na gra - jen« z za èa snim na me šèe njem za uèi te l ja na eno raz re - dni ljud ski šo li v hri bo vi te m Go re n jem Tu hi nju. Po oprav lje nem spo s o bno stnem iz pi tu je bil 1889. »de fi - ni tiv no« na me šèen in je ostal v T u hi nju vse do sv o je smr ti le ta 1917. Vse ka že, da se je kma lu po svo jem pr i ho du v v as po ro - èil s hèer ko šmar s ke ga uèi te l ja Fran ce ta Zo re ta, Aga to, ki mu je ro di la pet otrok . Naj sta rej še hèe re Ma ri je - Mi - ce Ma len šek, ki j e po sta la uèi te lji ca in je ne kaj let po u - èe va la tu di v Šmar tnem, se Tu hi njci go to vo še spo mi - nja jo. 141 anivodogZ – evarpzaR 48 HE INZ, 1895, str. 495. 49 La stni ar hiv, po klo ni la ga. Ži va Ba ra ga. 50 Po dat ki so zbra ni po še ma t i zmih, ki jih hra n i Slo ven s ki šol ski mu zej v Ljub lja ni. 51 Ime nik ljud skih uèi te ljev na Kranj skem, 1873. 52 Na tan ènej še po dat ke o dru ži nah Zo re in Ma len šek in fo to gr a fi je je po sre do v a la ga. Ži va Ba ra ga, vnu k i nja Sreè ka Ma len ška in prav n u ki nja Fran c a Zo re ta. Upo k o je na dipl. ar hi t ek tka, ži vi v Ljub lja ni. 53 La stni ar hiv, po klo ni la ga. Ži va Ba ra ga. Mi ca Ma len šek 49 Sreè ko Ma len šek 53 Ver jet no so se tu di po nje go vi za slu gi pri èe la pri za de - va nja za grad nj o no ve ga šol ske ga po slo pja, ta ko kot je bil le ta 1913 eden od po bu dni kov in glav nih ak ter jev za grad njo va ške ga vo do vo da. Bil j e tu di med ust a nov - ni mi èla ni ga sil ske ga druš tva v Šmar tn em in v Tu hi nju. Ta ko se je za pi sal tu di v go sp o dar s ki raz voj kra ja . Se ve da je nje go vo pr vo za ni ma nje ve lja lo kul tu ri. Že v èa su nje go ve ga slu žbo va nja se je pri èe la v Tu hi nju tra - di ci ja ama t er ske ga gle da l i šèa, 54 on pa je b il ver jet no tu di pr vi re ži s er. Imel je bo ga t o za se bno knjiž ni c o, za ka te ro je po ka ta lo gih na ro èa l knji ge na rav nost z Du - na ja. Èe je bi lo ama t er sko gle da l i šèe uèi te l jem te da nje ga èa sa ne ka ko pi sa no na ko žo, pa je nje go vo dru go in te - re sno po dro èj e mno go bolj ne na va dno. Ukva r jal se je na mreè s ho me o pa ti jo. Po tre bno zna nje je do bil iz us - trez ne li t e r a tu re, ki si jo je na ro èal z Du na ja in se je še do da nes ohra ni la, npr. knji ga o zdra v lje nju žen skih bo - lez ni kot tu di nje gov ho me o pa t ski kov èek s se sta vi na - mi za me ša nje zdra v il nih pri prav kov iz iz vleè kov zdra - vil nih r as tlin. Skle pa mo to rej lah ko, d a so se lju dje z a - te ka l i k nje mu tu di po zdrav s tve no po moè. Uspe lo se mu je izog n i ti voj ni vi hri pr ve ga sve tov ne ga spo p a da, ka mor so obla s ti vpo kl i ca le tu di mno ge uèi - te lje. 9. 11. 1917 je za ra di pad ca ne pri èa ko va no umrl. Po ko pa n je v Šmar tnem v dru ži n skem gro bu dru ži ne Ma len š ek Zo re. Po nje go vi smr ti se je mo ra la nje go va dru ži n a pre se li ti iz sta no va nja v šo li. Od šli so v hi šo sta - re ga oèe ta Fran ce ta Zo re ta v Šmar tno. Pre živ l ja li so se sa mo s skrom no po koj ni no. Nje go va vdo va je bi la pri si - lje na ši va ti, da je otro kom omo go èi l a na dal j nje šo la - nje. Plo šèa, ki so jo vzi da li v nje gov spo min 15. 10. 1922, je znak , da so se Tu hi njci z a ve da li nje go vih za slug za raz - voj kra ja in mu da li tu di jav no priz na nje, saj na n o be ni dru gi šo li da leè oko li ni naj ti po do b ne ga priz n a nja uèi - te lju za nje go vo ne se biè no de lo. Èr na mar mor na spo - min ska plo šèa na ho dni ku sta re tu hinj ske šo le je pre ži - ve la po žar in obno ve in je ta ko sa mo u me ven del i n ven - tar ja, da jo opa zi jo sa mo še tuj ci. Po sve ti li so mu jo va - šèa ni za tri de set let no zve st o slu žbo va nje s pri pi som: »Ni sto ril sa mo, k ar ve le val mu je stan , z vsem sr cem nam ta mož bil j e vdan.« Le ta 1902 , ko je šo la po sta la dvo raz re dni ca, s e je nad - u èi te lju Sreè ku Ma len šk u pri dru ž i la pr va uèi te lji ca. To je bi la pet in d vaj set let na iz pra ša n a uèi te lji ca Pa vla Rus, ro je na 187 7 v Ljub lja ni.V Gor njem Tu hi nju je po u èe va l a še v šol skem le tu 1907/ 08. Pa vlo Rus je za me n ja la Fran èi ška Grom (1888) iz Se la pri Brez ni ci. Z de lom je pri èe la v š ol skem le tu 1908/09, vmes je opra vi la spo so bno stni iz pit. Šte fa ni ja Šte fi Schu be rt55 je ena izmed pr vih uèi te ljic, ki so dlj e èa sa po u èe va le v Zg. Tu hi nju. Ro di la se je le ta 1891 na Du na ju. Uèi te lji š èe je kon èa la le ta 1910, spo - so bno s tni iz pit pa je opra v i la 1912. Ime no va nje za stal no uèi telj sko sl u žbo je do bi la le ta 1913. V Zg. T u hi - nju je bi la na me šèe na le ta 1914 , mož no pa je, da že le - to po prej. Sta no va la je v šo li v sta no va nju za sam ske uèi te lje. Po 1917 je bi la ime n o va na za za èa sn o šol sko vo di te lji co. Šo lo je uprav lja la rav no v èa su naj ve è jih dru žbe ni h spre memb, v ob dob ju po ma nj ka nja , ko se je kon èe va la pr va sve tov n a voj na in je na sta ja la no va dr žav na tvor b a kra lje v i na SHS. Z na du è i te ljem Ju li jem Mayerj em sta plo dno so de lo va la, kar je raz vi dno iz ohra nje nih do ku m en tov, saj jo je šol ski upra vi telj veè - krat po hva lil kot do bro uèi te lji co in to va ri ško so de l av - ko. Po se bno skrb je po sv e èa la gle da li ški de jav no sti , saj so otr o ci vsa ko le to pri re di li otro ško ig ro s pr av ljiè - no te ma ti ko. Kot vse uèi te l ji ce te ga èa sa je de kli ce po u èe va l a roè na de la. O dliè no je ob vla da la nem ški je zik, ka r je bi lo za ta krat ne uèi te lje prav ta ko obi èaj no. 142 anivodogZ – evarpzaR Spo min ska plo šèa Sreè ku Ma len šku v ve ži šo le v Zg. Tu hi n ju 54 Po ohra nje nih fo to gr a fi jah in ar hiv s kem gra di vu je mo go èe z go to vos tjo skle pa ti, da ama ter sko gle da li šèe v Zg. Tu hi nju od svo jih za èet kov ni veè za mr lo in je ze lo ži va hno še da nes, do bro sto le tje po svo jem na stan ku. 55 Po dat ki o nje nem de lo va nju so raz vi d ni iz Za pi sn i kov lo kal n ih uèi telj ski h kon fe renc ljud ske šo le v Zg. Tu hi n ju 1914–1930, hra ni Zgo do vin ski ar hiv v Ljub lja ni. O nji je pri po ve do val tu di aka de mik dr. Er nest Mayer, k i se je ro dil v tu hinj ski šo li le ta 1920 ta krat ne mu tu hinj ske mu uèi te lju Ju li ju Mayer ju. 56 La stni ar hiv, po klo ni la ga. Ži va Ba ra ga. Šte fa ni ja Šte fi Schu be rt56 V Tu hi nju je po u èe va la naj manj 12 let, 1926. pa je od - šla, iz ohra nj e nih do ku men t ov ni mo go èe raz bra ti kam. Mož no sti sta vs aj dve: da j e bi la pre me šèe na ali pa da se je po ro èi la in je mo ra la za pu sti ti uèi telj sko služ bo. V teh kra jih je p re ži ve la veè kot de set le tje, ki so ga zaz - na mo va li iz jem ni zgo do vi n ski do god ki, voj na , raz pa d Av stro-Ogr ske in vklju èi tev ne ka te rih slo ven s kih de žel v dr ža vo SHS. Sez nam uè i te ljev na lj ud ski šo li Zg. T u hinj do kon ca pr ve sve tov ne voj ne Zap. št. Šol sko le to Ime in pri i mek 1. 1857–1881 Ja ne z Ur šiè 2. 1881–1886 Jo sip Biz lij 3. 1886–1917 Fe liks (Sreè ko) Ma len še k 4. 1902–1908 Pa vli na Rus 5. 1908–1913 Fra ni ca Grom 6. 1914–1925 Šte fa ni ja Schu bert 7. 1917–1919 Te re zi ja (Zin ka) Po dr žaj 8. 1918–1918 Ka tin k a Ko ši ša Po dat ki so zbra ni po še ma ti zmi h, ki jih hra ni Slo ve n ski šol ski mu zej v Ljub lja ni. Grad nja n o vih šol skih p o slo pij v Šm ar tnem in Zg. Tu hi nju Ob kon cu 19. i n v za èet ku 20. s tol. s o ver jet no na sto pi - le ugo dnej še go spo dar s ke ra zme re, saj sta v Tu hinj s ki do li ni zra sli kar dve so do bni šol ski zgr ad bi, v Šmar - tnem 1891. in v Zg. Tu hi nju 1902. V tem èa su so tu di dru god v kam ni š kem okra ju zra sla pr va no va po slo pja, na me nj e na iz kljuè no šol stvu. Šo la v Šmar tn em je de lo v a la v mež n a ri ji, da naš n ji Mež n ar je vi hi ši. La stniš tvo te hi še je bi lo ne u re je no, saj v sta rih zem lji ških knji gah ni bi lo vknji ž e ne g a la stni - ka. K ra jev ni žu pnik Ko zma Pa vliè je le ta 1888, tik pred svo jim od ho dom iz ne zna nih raz lo g ov, pre pu stil mež na ri jo šo li57 in ta ko so jo tu di vpi sa li v no ve zem lji - ške knji ge. Ven dar zgrad ba ni veè za do šèa la za p o uk šmar s kih »fan ti èev in de kli èev« .58 Kra jev n i šol ski svet je mo ral po i ska ti us trez no zem lj i šèe za šo lo, ki ni sme - lo bi ti pre veè od da lje no od cer kve in je mo ra lo bi ti lah - ko do sto pno. Pa r ce lo za š o lo in š ol ski vrt je brez plaè no od sto pil zem lji ški po se stnik in go stil ni èar Ma tjan. 59 No - vo šol sko po slo pje (da naš nji kul tur ni dom), ki je bi lo na red l e ta 1891 , je ve lja lo po ta krat nih o ce nah 69 74 gol di n ar jev in 7 kraj car je v.60 Šo la je bi la še ve dno eno raz re dni ca, kar je po me ni lo, da ima eno s a mo uèil ni co in eno uè no moè. Uèen ci so jo obi sko va li osem let . Po uk v eno raz re dni ci je bi l or ga - ni zi ra n v treh od del ki h, po te ka l je kom bi ni ra no. V no vi šo li je bi lo tu di sta no va n je za upra vi te lja. Zra ven sta bi - la tu di šol ska dre ve sni ca in ze lo le po ure jen vrt. (Po pot - ni kov ko le dar 1892, 1893) V Zg. Tu hi nju je od vs e ga za èet ka po te kal p o uk v p re - de la nem fa rov škem hle vu . Le ta 1897 je šo la pri do bi la tu di šol ski vrt. N o vo sto le tje pa je Zg. Tu hi nju pri ne slo 143 anivodogZ – evarpzaR 57 Žu pni j ska kro ni ka Šmar tno , str. 18. 58 V Žu pnij s ki kro ni ki Šmar tno so žu pni k i vsa k o le to za pi sa l i tu di šte vi lo roj stev, npr .: ro di lo se je 24 de kli èev in 20 fan ti èev. 59 Vir: pri po v ed nje go ve ga vnu k a Iva na Ma tja na. 60 Ma pa OŠ Šmar tno, Zgo do vi na šo le Šmar tno, RO ŽIÈ, 1929. Hra ni Slo ven ski šol ski mu ze j. 61 V la sti Ro ži è e ve hèer ke Ma rin ke Gre go rš iz Kam ni ka. Fo to gra fi ja šol ske zgrad be v Šmar tnem 61 no vo šo lo. Že 1898. so pri èe li pri prav lja ti ma te ri al. Po - se bna ko mi s i ja je 27. ok to bra 1899 iz bra l a us trez no par ce lo – Hri bni k ov vrt. Hra nil ni c a in po so jil ni c a v Gor - njem Tu hi nju je 6. ju ni ja 1900 pri spe va la po lo vi co par - ce le za s im bo liè no ce no 25 gld . Hri bni kov vrt pa je bil od ku pljen mar ca 1900 za 450 gld. Na kup je vo dil pred se dnik kra jev ne ga šol ske ga sve ta Jo sip Smol ni - kar, po se stnik iz Ma le ga hri ba št. 6. Le ta 1900 so naj - prej zgra di li škar po, pri èe mer so od ko pa l i in od pe lj a li pre cej zem lje, da je bil pro stor pred š o lo lep ši in ce sta šir ša. De žel ni šo l ski sve t je sk le nil, d a se mo ra v Go r - njem Tu hi nju zi da ti dvo raz re dn i ca, za to so se Tu hi njci pri to ži li na mi ni s trs tvo, ven dar brez u s pe šno. No vo šo lo so pri èe li zi da ti 1901. Sreè ko Ma len š ek je vo dil pri pra ve na grad njo no ve ga šol ske ga po slo pja in uved bo dvo raz r e dni ce, za ka te r o se je zav ze ma l tu di kra je v ni šol ski od bor. Zi dar ska de la je opr a vil moj ster Gre gorc iz Men gša, dru ga de la pa kra jev n i šol ski svet. Zi dar ji in mi zar ji so bi li ve èi no ma sa mi do ma èi n i. Je se ni 1901 je bi la no va stav ba že pod s tre ho, s po mla di 190 2 so do kon èa li še osta la zi dar ska in do je se ni še dru ga de la. 15. sep tem - bra s o jo sl o ve sno bla go slo vi li, 16. sep tem bra pa se je pri èel po uk. 62 V nas p ro tju s svo jo pred ho d ni co, po niž no stis nje no ob vzno žju žu pni šèa, se je n o va šo la dvi ga la na Hri bu v zgor njem de lu va si, rav no nas pro ti žu pni šèa, s ka te rim sta si se daj gle da la iz oèi v o èi. Ob da jal jo je ob ši ren šo l - ski vrt, nje no po do bo pa je do pol nj e va lo ši ro ko sto pni - šèe z 18 kam ni ti mi sto pni ca mi, ob da n i mi s cve tliè n i mi gre di ca mi . Eno nad st ro pna zgrad ba s šte vil ni mi ok ni, dve ma sve - tli ma uèil ni c a ma in dve ma sta no van j ski ma eno ta ma za uèi te lje je bi la kra ju v po nos. V sv o jem èa su je bi lanaj ve èja šol ska zgrad b a v Tu hinj ski do li ni. Us tre za la je vsem nor mam in pred pi som, ki j ih je pred vi de la sta ra av strij ska šol ska za ko no da j a, ki v šol stvu ni ni èe sa r pre pu šèa la na klju è ju. Vse ka kor pa j e do kaz o na pre dno sti kra ja že s am ob - stoj šo le, saj sta bi la Šmar tno in Zg. Tu hinj d va od tri de - set ih vš o la nih kra jev v kam ni škem okra ju, ki so i me li v èa su spre je ma no ve šol ske za ko no da j e (1869) že svo - jo šo lo. V tem èa su je bi la stal na šo la v Tu hinj ski do li ni le še v Nev ljah.64 Šo la v èa su pr ve sve tov ne voj ne Ze lo bu ren med vo j ni èas je iz jem n o za ni mi vo in na tan - èno po pi s an v za pi sni ki h lo kal nih uèi telj skih kon fe renc ljud ske š o le Zg. T u hinj. Z a šo lo Šma r tno ni bi lo mo go èe naj ti kon kret n ej ših za pi sov, za to na da lje va n je opi su je 144 anivodogZ – evarpzaR 62 Pov ze to po do ku men tu Šo la in nje na zgo do vi na, ki je pri lo ga šol ske kro ni ke OŠ Zg. Tu hinj. Do ku ment je ne pod pi san in ne da ti ran, ven dar je po obliki ro ko pi sa mo go èe skle pa ti, da ga je pi sa la uèi te lji ca Ma ri ja Brandt stet ter okrog le ta 1930. 63 La stni ar hiv, fo to gra fi ja je bi la po sne ta pred po ži gom. Ver jet no se zgrad ba od po zi d a ve 1902 ni bis tv e no spre me ni l a, pri mer ja va z da naš njim obnov lje nim po slo pjem šo le pa ka že do lo èe ne raz li ke, pred vsem gle de zu na njo sti šo le. 64 V Mot ni ku, na Se lih, v Špi ta li èu pa so le ta 1885 ob sta ja le le »šo le za s i lo«. Tu di v d ru gih kr a jih da naš nje ob èi ne Kam nik in bl iž nje ok o li ce, k i so d a nes mn o go ve èji ko t Tu hinj, v le tu 1885 in tu di še ka sne je šo le še ni bi lo (Stra nje). V Dom ža lah, Bla go vi ci , Tu nji cah, Lu ko vi ci, Vo di cah, Za lo gu pa so ob sta ja le šo le, ki jih lah ko po ve li ko sti in or ga n i za ci ji (eno raz re dni c e) pri mer ja mo s tu hin j sko. Med tem ko so šo le dru god naj veè krat go sto va le v za se bn ih hi šah , je bi la v Tu hi nju po u k u mla d i ne že od vse ga za èet k a na me nje na po se bn a zgrad ba, èe prav v pre de l a nem hle vu. Fo to gra fi ja šo le v Zg. Tu hi nju 63 do ga ja n je na šo li v Zg. Tu hi nju. Iz za pi sov je raz vi dn o, da je av strij sko šol stvo de lo va lo do kon ca, se ve d a pa je bi lo v slu žbi dr žav ne ga pro pa g an dn e ga apa ra ta. Za - to je mo go èe skle pa ti, da se tu di do ga ja nje na šo li v Šmar t nem ni bis tve no raz li ko va l o. Na kon fe ren cah so so de lo va li na du èi t elj Sreè ko Ma - len šek in Šte fa ni j a - Šte fi Schu bert s kra jev nim žu pni - kom J. Št ru kljem , ki je ve stno p od pi sal vse za pi sni ke, iz ka te rih pa ni raz vi dno, ali je na kon fe ren ci so de lo va l ali se je sa mo sez na ni l z vse bi no za pi sni ka . Na fron ti pa so bi li mno gi odra sli in za oro žje sp o so bni mo ški. Na du è i telj Sreè ko k sre èi ni bil vpo kl i can ka kor mno g i nje go vi mlaj ši po klic n i ko le gi, tu di mla di Vi ljem Ro žiè , uèi telj v Šmar tn em. Pri do ma è ih opra vi lih, pred - vsem pa pri pri de la vi hra ne, so mo ške na do me sti li tu di šo lo ob vez ni otro ci in žen ske. Na šo le je pri šel ukaz, »da se mo ra j o opra v i èi ti vse šol ske za mu d e, ki so na sta le vsled p olj ske ga de la« za otro ke, ka te rih oèe tje in bra tje so vpo kl i ca ni v voj sko. Po nav ljal na šo la, ka mor so ho - di li otro ci od 12. d o 14. le ta sta ro sti, je tra ja la le v zi m - skem pol le tju od de cem bra do kon ca apri la. St ar ši so za ra di po ma njka nja de lov ne si le ho te li do se èi, da se po nav ljal na šo la v èa su voj ne uki ne , ven d ar jim obla sti ni so ugo di le. Uve dli pa so skraj šan ur nik z a vi šjo sku pi - no, ki je ime la od zdaj na prej sa mo pol ure ra èun stva na me sto ce le ure. Ta ko je po sta lo ra èun stvo ena od žr - tev pr ve sve tov ne voj ne. V pr vem in dru gem le tu voj ne so raz de li li šol ska naz n a ni la sa mo tri krat na me sto šti - ri krat, ker se j e šol sko le to pri èe lo ka sne je kot obi èaj - no, in si cer: 1. fe bru ar ja, 30. apri la in 15. ju li ja. Po ve èa no šte vi lo za mud , raz liè ne zbi ral ne in do bro del - ne ak ci j e, po ma nj ka nje kur ja ve so zaz na mo v a li šti ri let - ni voj ni èas, dru ga èe pa iz z a pi sni kov n i raz vi dno, da bi voj na bis tve no vzne mi ri la po tek šol ske ga le ta. Gle de na za pi s ni ke je mo go èe so di ti , da na po de že lju v èa su voj ne ni bi lo huj še ga po ma nj ka nja hra ne. Šo lo pa je pri za de lo po ma nj ka nje drv (!), za to so na kon fe ren ci skle ni li, na j vsa k uèe nec pri ne se po ne kaj po len. Šo la je bi la kot dr žav na usta no va pri si lje n a raz šir ja ti raz liè n e raz gla se av strij ske g a pro pa g an dn e ga apa ra - ta, kot so voj na po so ji la in usta nav lja nje »voj nih iz bic«, kjer so sh ra nje va li spo mi ne na po tek voj ne in pa dle vo - ja ke. Za ni mi va sta tu di raz gla sa za »pro ti al ko ho l no in pro ti ka dil sko gi ba nje «, ki ju je pod pi ral tu di žu pnik . V tem èa su je bi la šo la pri zo ri šèe šte vil nih do mo lj u bnih pri re di t ev v èast osta r e le mu ce sar ju Fran cu Jo že fu I. Ta ko so praz no v a li 66-let ni co in 67-let ni co nje go ve g a vla da nja. Ko je 17. n o vem bra 1916 ce sar umrl, s o se po slo vi li od nj e ga z žal no ma šo za du šni co, ki s o se je ude le ži l i tu di vsi uèen ci in uèi te l ji. Gle de na okrož ni co bi mo ra la po te ka ti že 21. 11. 1916, ven dar je no vi ca pri šla z ne kaj dnev no za mu d o, za to je ma ša po te ka la še le 27. 11. 1916. Uèen ci so na bi ra li ja go do vo in ro bi do v o lis tje za èaj za vo ja ke na fron ti , zbi ra l i so vol no za zim ska obla èi la vo - ja kov , de kli c e so ple tle no ga vi ce za voj sko. Šo lar ji so na bra l i kar 176 kg od pa dni h ko vin. Pro pa gi ra li so od - da jo zla tih in sre br nih pred me t ov. Zbi ra l i so ko sti . Na - bi ra li naj bi tu di kn ji ge za vo ja ke, a ta ak ci ja ni bi la uspe šna, saj v va si oèit no ni bi lo od veè nih kn jig. Za voj -ne vdo ve in si ro te so zbi ra l i pro st o vo lj ne pri spev ke in bo žiè ni co. 65 Kljub voj ni je šol ska oblas t uva ja la no ve uè be ni ke , raz - de lje va la ubož ne knji ge, otro ke so ce pi l i pro ti ko le ri , po te kal je tu di go spo dinj s ki te èaj. Obna ša nje otrok p ri ver skih obre dih je bi la po go sta te - ma lo kal nih uèi tel j skih kon fe renc, na ka te rih so spre je - li tu di ne kaj ope ra tiv nih skle pov, in s i cer: tu di v cer kvi naj ima jo uèen ci toè no do lo èen se dež ni red, obr nje ni mo ra jo bi ti z obra zom pro ti žu pni ku (!), kar naj bi ola j ša - lo uèi te l je vo ne delj sko nad zor stvo v cer kvi. Uèi te lji so raz prav lja li tu di o ve de n ju in kar ne kaj krat po de li li zad nji red (5), ker s o se uèen ci obna ša li skraj - no gr do, se od go var ja li, kle li in zmer ja li. Ta ki ni so bi li sa mo deè ki, tem veè tu di de kli ce, ven dar so bi li nji ho vi pre kr ški kaz no va ni le s tre tjim ali èe tr tim re dom iz nrav no sti. Zad nje voj no le to 1918 so obrav na va li tu di uved bo šol - ske ku hi nje, ki pa n aj bi slu ži la sa mo rev nej šim uèen - cem, ven dar so ug o to vi li, da ni po tre bna, ker je po uk le pol dne ven in uèen ci ni so ta ko rev ni. Ste kla je tu di ak ci ja uni èe va nja maj ski h hro šèev. Uèen - ci so j ih v oko li ci šo le uni èi li, ko li kor je bi lo mo go èe. Ver - jet no so po sta le žr tve v se dro bne ži va li, ki so v saj ma lo spo mi nja le na hro šèe, med nji mi tu di dve iz re dno red ki pod vr sti maj skih hro šèev, ki jih je v S lo ve ni ji ze lo ma lo. Ven dar o kak šni h na ra v o var s tve ni kih ne ta krat in še dol go poz ne je ni bi lo sle du. Hu je ka kor ce sar je va smrt je v šo l ski utrip po se gla ne - na dna smrt dol go let ne ga in pri ljub lje ne ga na du èi t e lja Sreè ka Ma len ška, ki se je 9. 11. 1917 smrt no po ne - sre èi l. Sve èa no so ga po ko pa li na po ko pa li šèu v Šmar - tnem v pri sot n o sti ve li k e ga šte vi la lju di. Na šo li je osta - la le uèi te l ji ca Šte fi Schu bert , ki je pre vze la za èa sno vod stvo šo le. Pri dru ži la se ji je su plen ti nja (uèi te lji ca za na do me šèa nje) Te re zi ja Zin ka Po dr žaj, ki je osta l a tri le ta. Tu di v Šmar tnem so po Ro ži èe vem od ho du na fron to osta le sa mo žen ske. Za Mi co Ma len ško vo ni bi lo mo go - èe do bi ti na ta n ènih po dat kov o kon cu nje ne ga slu žbo - va nja v Šmar tn em, za ne s lji vo je bi la za po sle na še le ta 1915. Uèi te lji ci Ma ri ja Tav èar in Šte fa ni ja Pa vliè sta pri - šli 1917. i n naj bi bi li osta li eno š ol sko le to. Za dr žav lja ne Av stro-Ogr ske se je pr va sve tov na voj na kon èa la z v da jo 3. 11. 1 918. Iz za pi sni kov lo kal nih uè i - telj skih kon fe renc ni zaz na t i ni ti ob ža lo v a nja ni ti nav - du še nja , ce lo da tum vda je ni za be le žen, raz sa j a la pa je špan ska hri pa (gri pa), ki je pre bi val ce oè it no b olj vzne mi ri la. V zra ku pa je tle lo vp ra ša nje, ka j bo po kon - èa ni voj ni, saj so se vsi za ve da li, da bo pri šlo do spre - memb tu di v šo l stvu. 145 anivodogZ – evarpzaR 65 Le ta 1915 so tu hinj ski otro ci za bo žiè ni co vo ja kom na fron ti po sla li 66 da ril nih za voj èkov. 3. Za klj u èek Pri pred sta vi tv i na stan k a in raz vo ja osno v ne šo le v Tu - hinj s ki do li ni sem se ome ji la na ob dob je do raz pa da Av stro-Ogr ske, ker gre za èas, ki je odl o èil no zaz na mo - val slo ven sko ele men t ar no šo lo, ta ko osem l et no kot de vet let no, ne sa mo v Tu hinj s ki do li ni, tem veè tu di v vsem slo ven s kem pro sto ru . Na tan ène je sem se po mu - di la pri sta tu su uèi te ljev , nji ho vem uspo sab lja n ju, po - klic nem in za se b nem de lo va nju, or ga ni za ci ji po u ka in grad nji pr vih šol skih po slo pij. Raz v oj osnov ne ga šol stva na Slo ve n skem se pri èe nja v ob dob ju raz svet ljen st va, ko je dr ža va z eta ti za ci jo šol - stva po se gla na po dro èje ve dno sti. Po klic uèi te l ja je ostal dol go za po s tav ljen. Izo braz ba ljud sko š ol ski h uèi - te ljev, ki je ni so opo re ka li gim na z ij skim pre da va te ljem , je bi la pred vsem ze lo dra ga: za hte va la bi pre ve li ka ma - te ri al na sred st va in sim bol na pre me šèa nja v dru žbe ni eko no mi ji . Dru žbe ne za hte ve po zvi ša nju kva li tet ne uèi tel j ske izo braz be so pri ve dl e do dve let nih uèi tel j - skih te èa jev na nor mal ki, po tre tjem šol skem za ko nu pa še do pr ve stro kov ne šo le za uèi te l je – šti ri let ne ga mo ške ga in žen ske ga uèi te l ji šèa . Stro kov no uspo sab l ja nje za uèi telj ski po kli c je eno od pr vih, ki je omo go èi l o do stop do ve dno st i pri pa dni kom ni žjih slo jev in de pri vi le g i ra nim dru žb e nim sku pi nam, žen skam in z us ta nav lja njem lj ud skih šol t u di otr o kom vseh dru žbe ni h slo jev. Omo go èa lo je za po s lo va nje v ne pro duk tiv nih po svet nih po kli cih tu di ti stim, ki jim je bi lo to sto le tja pre po v e da no. Za to po me ni ene ga pr vih ko ra kov k de mo kra ti za ci ji izo bra že va nj a v ožjem in šir - šem po me nu be se de. Ab sol ven t i uèi te l ji šèa so bi li ti stiizo bra žen ci , po leg ma te rin š èi ne so pra vi lo ma ze lo do - bro ob vla da li tu di knji ž no nem šèi no, ki s o bi li v vsak da - njem sti ku z ljud stvom. Ko t ta ki so bi li edi ni kljuè d o izo braz be naj šir ših pla sti, no sil ci kul tur ne ini ci a ti ve in go spo dar s ke ga na pred ka na po de že lju. Èe prav smo Slo ve n ci dol go obi sko v a li ele men t ar no šo - lo pod t u jo na do blas tjo in je bi la ta šo la (kot vse ob vez - ne dr žav ne) sred st vo za vzdr že va nje ob sto je èe ga dru - žbe no po li tiè ne g a si ste ma , je za nas po me ni l o odlo èil - no pre dn ost. Or ga ni z a ci ja ljud ske g a šol stva je bi la še po se bno po mem bna za slo ven sko po de že l je, za to lah - ko tr di mo, da je tu di zgod nji pri èe tek re dne ga šol stva v Šmar tnem in Zg. Tu hi nju pri po mo gel k na pred ku obeh kra jev, ki mu lah ko sle di mo vse do da naš njih dni. Klju b iz re dno skrom nim ra zme ram, v ka te rih je po te ka lo, je bi lo odlo èil no po mem bno dej stvo, da je sploh ob sta ja - lo, da o pi o nir sk i vlo gi pr vih uèi te ljev ne go vo r i mo, saj so se s svo ji mi za slu ga mi za pi sa li v zgo do vi no teh kra - jev. Ob svo jem èa su je av strij ski izo bra že val n i si stem pred - stav ljal naj bolj n a pre den šo l ski si stem v Evro pi, ki je odlo èi l no zaz na mo v al tu di slo ven ski go sp o dar s ki in 146 anivodogZ – evarpzaR Go spo dinj ski te èaj le ta 1915. Na sre di se di žu pnik Ja nez Štru kelj, de sno Sreè ko Ma len šek in Šte fa ni ja Šu bert. 66 66 La stni ar hiv. Dol go let ni tu hinj ski žu pnik Ja nez Štru kel j je vo dil tu di hra n il ni co in po so jil ni co v Go re njem Tu hi nju. Pri èe tek de lo va nja je mo go èe da ti ra ti v zad nje de set l e tje 19. stol., za nes lji vo pa je še de lo va la le ta 1924. Nje go vo so de lo va nje s šo lo in uèi te lji je bil vzo ren pr im er , ka ko lah ko so de lo va nje in te lek tu al cev pri po mo re k na pred ku kra ja. Veè o t em v zbo r ni ku Šo la na hri bu ter v za pi sni kih lo kal nih uèi telj skih kon fe renc 1914–1931, Zgo do vin ski ar hiv. kul tu r ni na pre dek, ka te re ga du hov ni de di èi smo tu di da naš nje ge ne ra ci je. Naj ob tem opo zo rim še na eno oblet ni co: le ta 2009, ko bo do zad nji osem l et kar ji za - pu sti li os nov no šo lo, bo m i ni lo okro glih 150 l et od uved be osem l et ne osnov no š ol ske ob vez no st i na Slo - ven skem. Element ary sch o ols in Šm ar tno an d Zgor nji Tu hinj at the ti mes of Aus t ro-Hun ga r i an em pi re (The 11 0th an niversar y of the firs t scho ol bu il ding in Šm ar tno v T u hi nju an d 100t h ann iversary of t he scho ol bu il ding in Zg. T u hinj) Summa ry In pre sen ting th e ori gins and de ve lop ment of elemen - tary scho ol edu ca ti on in the Tu hinj ska valley the p a per fo cu ses on the pe ri od be fo re the di sin t e gra ti on of the Aus tro-Hun ga ri an Em pi r e; a cru ci al ti me for the Slo ve - ni an elementary edu ca ti o nal system. It pre sents the sta tus of the t e a chers, how they quali fied for te a ching, the ir pro fes si o n al and pri va te li ves, the or ga ni sa ti o n of te a ching in scho ols and t he con struc ti on of the firs t scho ol bu il di ngs. The de ve lop ment of elementary scho ols in Slo ve nia be ga n du ring the En lig hten ment pe ri od when the sta te na ti o na l i sed the edu ca t i o nal system. In Š mar tno an d Zg. Tu hinj the first scho ols were esta blis hed in 1857, both ope ra ting in pri va te bu il di ngs. Af ter the Third Aus tri an law on edu ca t i on in 1869, bot h scho ols be ca me eight -year pr imary scho - ols (ljud ska šo la), and at ten dan ce was co mpulsory. In the fi nal two years pu pil s at ten ded »re vi s i on clas ses« (po nav ljal na šo la). The num ber o f the pu pils ran ged from 150 to 200. The scho ols were or ga ni sed with a sin gle class, la ter o n, in 1902, th e scho ol in Zg. T u hinj re or ga ni zed as a t wo-clas s sch o ol when the new s cho - ol ho u se wa s bu ilt. In Šmar tno th e new sch o ol bu il ding was bu ilt in 18 91 but th e two -class sch o ol was o nly in - tro du ced in 1911. The firs t known te a chers known to ha ve ta ught i n Šmar tno were two pe o ple from Šma r - tno, F ranc Zo re an d Ma ri ja Mi ca Ma len šek, plus ano t - her, Vi ljem Ro žiè. Re cords for th e sa me pe ri od in Zg. Tu hinj, g i ve the na mes of te a chers s uch as Ja nez Ur šiè, Sreè ko Ma len šek and Šte fa ni ja Schu bert. The two scho ols sur vi ved the col lap se of the Aus tro-Hun ga ri an Em pi re.Vi ri in li te ra tu ra Li te ra t u ra: AP PLE, Mi cha el, 1989: Te a chers and Texts, A po li ti cal economy of class and gen der re la ti ons in edu ca ti on. Ro u tled ge, New York, Lon - don. BA HO VEC, E., ur., 1992: Zbor nik Vz go ja med g o spos tvom i n ana li - zo. Knjiž na zbir ka K rt 59 , Ljub lja na. CI PER LE, J., VOV KO, A., 1987: Zgo do vi na šol stva na Slo ven skem sko zi sto le tja, Slo ven s ki šol ski mu zej, Ljub lja na. CEN CIÈ, M. in M., 1994: Prak tiè no uspo sab lja nje uèi telj skih kan di - da tov . Pe da go š ka fa kul te ta, Ljub lja na. DRO VE NIK ÈA LIÈ, T., 2002: Šo la na Hri bu, Kro ni ka osnov ne šo le Zgor nji Tu hinj. OŠ Šmar tno in po druž ni ca Zg. Tu hinj. DRO VE NIK ÈA LIÈ, T., 2001: Od ljud ske šo le do de vet let ke, Zbor n ik ob 110- let ni ci pr ve šol ske zgrad be v Šmar tnem v Tu hi nju. OŠ Šmar tn o. HO JAN, T., 1970 a: Žen sko šol stvo in de lo va nje uèi te lji c na Slo ven - skem. Slo ven s ki šol ski mu zej, Ljub lja na. HO JAN, T., 1970 b: Vzgo ja uèi te ljic, Zbor n ik za hi sto ri ju škol stva i pro svje te. Hr vat ski škol ski mu zej u Za gre bu, Za greb. HE INZ, F., 1895: Zbir ka za ko nov in uka zov o ljud skem šol stvu na Kranj skem, La i bach. KI DRIÈ, F., 1938: Slo ven s ki bi bli o g raf ski lek si kon. MIL HAR ÈIÈ - HLA DNIK, M. , 1995: Šol stvo in uèi te lji ce na Slo ven - skem. Znan s tve no in pu bli ci stiè no sre di šèe, Ljub lja na. PA VLIÈ, S., 2001: Sto zna m e ni tih ose bno st i v šol stvu na Slo ven - skem. Pre šer no va ko le dar s ka zbir ka 2001, Ljub lja na. PE ÈEK, M., 199 8: Av to nom nost uèi te ljev nek daj in se daj. Znan - stve no in pu bli ci stiè no sre di šèe Ljub lja na. 500 let fran èi ška nov v Kam ni ku. Zbor ni k re fe ra tov zgo do vi n ske ga sim po zi ja 1992. Kul tur ni cen ter Kam nik 1993. SCHMIDT , V., 1963, 1964, 1966: Zgo do v i na šol stva in pe da go g i ke na Slo ven skem I–III. Dr žav na za lo žba Slo ve ni je, Ljub lja na. SCHMIDT , V., 1970: Osnov na šo la in osnov no šol ska za ko no d a ja pred sto le ti, Zbor nik Osnov na šo la na Slo ven skem 1869–1969. Slo ven s ki šol ski mu zej, Ljub lja na. Šo la pod Go ba v i co, Zbor n ik ob dve sto let ni ci jav ne ga šol stva v Men gšu. Men geš 2000. OSTA NEK, F., 1955: Šol ski si ste mi na Slo ven s kem 1774–1950, Zbor n ik do ku me n tov o re for mi ob vez n e šo le. Ljub lja na STRM ÈNIK, F., 1970: Raz voj izo bra že va n ja osnov no šol ske g a uèi - telj stva na Slo ven skem v ob dob ju od le ta 1869 d o raz pa da Av - stro-Ogr ske , Zbor nik Osnov na šo la na Slo ven s kem 1869–1969. Slo ven s ki šol ski mu zej, Ljub lja na. Uèi te l ji šèe – Gim na zi j a Le di na 130 let. Gim na zi ja Le di n a, Ljub lja na 1998. ZAJC - CI ZEJ, Ivan ka, 2000: Osnov na šo la Ce lje 1777–1919. Zgo - do vin ski ar hiv Ce lje . ZI KA, I., 1963: Kro ni ka Fran ca Mi ha e la Pa glov ca, Kam ni š ki zbor - nik. ZGA GA, P., 2002: Šol sko po lje – te me iz fi lo zo fi je edu ka ci je in edu - ka cij skih stra te gij. Uni ver za v Ljub lja ni, Pe da go š ka fa kul te ta. The te a chin g pro fe si on in Eu ro pe: pro fi le, trend s and con cern s, Ra port II. 2002. http://www .eurydice.org. 147 anivodogZ – evarpzaR Ar hiv sko gra di vo: Ar hiv Slo ven s ke ga šol sk e ga mu ze ja v Ljub lja ni, pred vs em fa sci kel 33, okraj Kam nik in ma pi OŠ Šmar tno in Zg. Tu hinj. La stno ar hiv sko gra di v o, ar hiv dru ži ne Dro ve ni k in dru ži ne Ro žiè Gre go rš. Še ma t i zmi (pri roè n i ki): - Ime nik ljud skih uèi te ljev na Kranj skem od 1870 d o vkljuè no 1885, - Sche ma ti smu s der Volksschlen Kra ins, 1876, -Po pot ni kov ko le dar za slo ven sk e uèi te lje 1887–1897, -Roè ni za pi snik za slo ven sk o uèi telj stvo 1894–1915, -Uèi telj ski že pni za pi snik 1917–1918, Šol ska kro ni ka OŠ Šmar t no v Tu hi n ju, Šol ska kro ni ka OŠ Z g. Tu hinj, Uèi telj ski to va riš, let nik 1871, Za pi ski lo kal nih uèi telj skih kon fe renc 1914–1930, Zgo do vin ski ar - hiv v L jub lja ni, KAM - 91, Žu pnij s ka kro ni ka Šmar tno v Tu hi nju, hra n i žu pni ja Šmar tno. Pri èe va nja: Ži va Ba ra ga, dr . Er nest M ayer, Iv an Ma tjan in An ton Ba loh. Dru gi vi ri: Spri èe va la, sta ti sti ke, uè ni na èr ti, do ku men ti, fo to gra fi je. Za hva la Ra zi ska v a o zgo do vin s ki pre te klo s ti šol Šmar t no in Zg. Tu hinj bi bi la bis tve no osi ro ma še n a, èe mi pri de lu ne bi po ma g a li stro kov nja ki Slo ven ske ga šol ske ga mu ze - ja v Ljub lja ni in Zgo do vin ske g a ar hi va v Ljub lja ni, po - koj ni žu pnik iz Š mar tna g. A n ton Ba loh, aka de mik dr. Er nest Mayer, go spa Ži va Ba ra ga, dru ži ne Ro žiè Gre - gorš ( For na za riè), B a loh iz Z g. Tu hi nja, Ma tjan in dru gi, ki so i me no va ni v opom bah i n vi rih. Tu di z nji ho vo po - mo èjo je bi lo od kri t o do slej ne ra zi s ka no po dro èj e lo kal - ne zgo do vi ne šol stva da naš nje ob èi ne Kam nik, za kar se jim is kre n o za hva lju jem. 148 anivodogZ – evarpzaR Vil ko Ri fel Ža ga 11 a Sta ho vi c a Ru dar je nje v do li ni Èr ne in nje ni oko l i ci Uvod Pri zbi ra nj u po dat kov so mi po ma g a li do ma èi ni, ki ži vi - jo v bli ži ni ru dni ka, in pa še ž i ve èi ru dar ji. Ti so pri po ve - do va l i o tež kem de lu v ru dni ku ob stal ni ne var no s ti, da ko ga za su je in d a vdre v ja mo vo da. Za ra di vla ge, po zi mi pa za ra d i mra za je bi lo tež ko tu di de lo v plav ni ci (se pa ra c i ja). Za to so ru dar ji ve li ko krat re kli: »Tr do je de lo kna pa, a je p ri slu že ni kruh za to slaj - ši.« Ne var no sti, ki so p re ža le v ja mi, in te ž ke de lov ne ra zme re v veè ni te mi glo bo ko pod zem lj o so utr di le to - va riš tvo med ru dar ji, ta ko so se med nji mi st ka le pri - stne ve zi. V ru dni ku so se do ga ja le ne sre èe, tu di s tr a - giè nim kon cem. Èe je bil kdo med ru dar ji v s ti ski, s o mu dru gi ve dno pri sko èi li na po moè. Ško da, da j e ru - dnik po za pr tju za èel to ni ti v po za bo, s aj je šlo za edi ni ru dnik ka o li na v Slo ve ni ji. Ru dni k so po veè st o let nem iz ko ri š èa nju iz go sp o dar s kih raz lo gov za pr l i. Jam s ke ro ve so de l no za su li, zu na nji obra t pa je del no po ru šen. Vsaj v spo min n a ru dar je nje v do li ni Èr ne in nje ni ok o li - ci bi l ah ko ure di li ma j hno mu zej sko zbir ko. Ta èl a nek je del èek mo za i ka, ki se opi ra pred vsem na pri po ve di do - ma èi no v, ki so ži ve li v oko li ci ru dni k a, in še ži ve èih ru - dar jev. Na me njen naj bo za nam cem, ko v do li ni Èr ne ne bo veè no be ne ga sle du o ru dar je nj u, ra zen ne kaj spla ze ne zem lje in ugrez nje nih tal na ob mo èjih, pod ka te r i mi so po te ka li jam s ki ro vi. Rad bi se z a hva lil vsem ru dar jem in do ma èi nom , ki so med pri jet nim po go vo rom pri obu ja nju spo mi nov na de lo v ru dni ku po ma g a li s svo jo pri po ve djo obli ko v a ti ta za pis. Tip ko p is so pre gle d a li in do po l ni li: An ton Mez ga (ru dar - ski te hni k, ja mo m e rec), Ivan La ni š ek (vo dja pro iz v od - nje na zu na n jem obra tu se pa ra ci je ), Sta ne Osol nik (ru - dar ski nad zor nik). Ge o graf ske zna èil n o sti do li ne Èr ne Do li na Èr na le ži v s me ri za hod–v zhod na j už ni stra ni Kam ni ških Alp. Na za ho dn i stra ni se do li na pri Sta ho vi - ci pri klju èi Kam ni ški Bis tri ci, na vzho dni pa se pre ko pre la za Èr ni vec pre ve si na šta jer sko stran. Do li na je so ra zmer no oz ka, na se ver ni stra ni se nad njo dvi ga jo str ma po bo èja Ve li ke pla ni ne, pro ti ju gu pa pla no ta Vo - var. P o do li ni te èe po tok Èr na, ob nje m pa j e spe lja na ce sta Kam nik–G or nji Grad. V do li ni je n e kaj ma njših na se li j: Èr na, Po tok, Pod stu de nec, Ža ga, Kriv èe vo, Smre èje in P od lom. Na br e go vih na d do li no pa s o še na se lja Pra prot n o, Gozd , Za vrh in Ka li še. Ge o lo ške zna èil n o sti do li ne Èr ne Do li n a Èr na (v sta rej ših za pi sih Èr na do li n a) je na sta la z alp skim gu ba njem. Pri to ki po to ka Èr na in hu do u r ni kiima jo smer s e ver–jug, to je preè no na Al pe. V do li ni Èr - na na sto p a jo kam n i ne tri a dn e sta ro sti, te so: skit ski la - por ni apnen ci, la din s ke sred nje ki sle do ba ziè ne mag - mat ske kam ni n e in nji ho vi tu fi, la din ski psev do z ilj ski gli na s ti skri la v ci ter sred nje- do zgor nje tri a dni apnen ci. Po leg ka m nin tri a dne sta ro sti se v ma njši me ri po jav - lja jo še mlaj še kam ni n e ter ci ar ja – oli go ce n ski la por ji, in kvar tar ja, ki je za sto pan s si go zle plje nim gru šèem, po bo è nim gru šèem in po toè n i mi na pla vi na mi. Na šir - šem ob mo èju do li ne Èr na je naj bo lj raz šir jen sred nji tri - a dni apn e nec, ki spa da v alp ski si stem gor stva. Naj bolj pa so po mem bne la din ske mag ma t ske kam ni ne, ki so na sta le z de lo va njem vul ka nov in vse bu je jo ka o li n ske struk tu r e iz: av git n e ga por fi ri ta, kri sta lo kla stiè n e ga tu - fa av git ne ga por fi ri ta, me ta mor fo zi ra ne ga por fi ri ta, se - ri cit ne ga skri la v ca, epi dot-klo ri t ne ga skri la v ca in kre - me no ve ga ke ra to fir j a. Ge o lo ška zgrad ba ru di šè a Èr na Do li na Èr na je na ob mo èju le ži šèa oz ka. Le ži š èe ka o li n - ske ru de, ki se raz pr o sti ra pod do li no Èr na, po te ka v isti sme ri kot s a ma do li na, t o je sm er vzhod– za hod. Dol go je okrog 1 500 m, v glo bi no pa je bil ka o lin ski sloj ra zi skan do 1 40 m (ko ta 360 m). Na pod la gi vp a dov in jam ske g a kar ti ra n ja se je po ka z a la an ti kli n al na zgrad - ba ob mo èja le ži šèa s str mo vpa da jo èi mi kri li. An ti kl i na - la po te ka v sme ri za hod– vzhod. Je dro struk tu re tvo ri jo sred nje ki sle do ba ziè ne la din s ke vul ka n ske kam ni ne in nji ho vi tu fi. Ve èi n a so to spi li ti zi ra ni di a ba zi, pa tu di av git ni por fi ri ti. Po vsej ver jet n o sti so bi le te kam ni n e osno va za na sta nek ka o li n ske ru de. Slo ji ka o li na vpa - da jo pod raz liè ni mi ko ti, do 60° na klo na . Ru dna te le sa so bol j ali manj sle di li v sme ri za hod–v zhod vzdol ž ce - le ga ru di š èa. Ru dna te le s a so ka za la pre cej ne e na ko - mer no ni ha nje de be li ne, ta ko da je po sle me ni t vi spre - 149 anivodogZ – evarpzaR Pr va plav ni ca v do li ni Èr na (Iz zbir ke Ja ne za Šuš ter ši - èa) mi nja nje ma njše, po vpa du pa ve èje. De be li na slo jev se gib lje od ne kaj pa do dv aj set me trov v red kej ših p ri - me rih. Po sme ri se vèa sih po jav lja jo tu di ne na dne iz kli - ni tve ozi ro ma iz ja lo vi tve ru dnih te les. Po do bno se po vpa du vèa s ih ce pi j o in spet zdru žu je jo. V bo kih an ti kli - na le, to je v krov ni ni ru do no sni h kam ni n, se na ha ja jo pri bliž no kon kor dan t no, v str mem po lo ža ju mlaj ši tem - no si vi do èr ni skri lav ci. Na njih le ži jo v se ver ne m kri lu po ne kod kre me nov ke ra t o fir in nje go vi tu fi. Ka o lin Le ži š èa ka o li n ske ru de se na ha ja jo na juž nem po bo èju Kam ni ških Alp, pred vsem pa na lo ka ci jah Žu pa njih Njiv, Sta h o vi ce, ce lot ne do li ne Èr na, Ka liš , So vi nje Pe èi in Sel pri K am ni ku. Ka o lin na sta ja pri raz pa d a nju alu mo si li kat n ih mi ne ra - lov mag mat skih in me ta mor f nih kam nin ali gli na stih se di men tov, pred vsem gli nen cev, pod vpli v om me te or - nih, z la sti pa ter mal nih vo da. Ka o lin je mi ne ral na su ro vi n a, se stav lje na iz raz liè n ih mi ne ra lov. Glav na kom po ne n ta je ka o li n it (alu mi n i jev si li kat), se stav ljen iz alu mi ni je ve g a ok si da, kre me na in vo de. Po jav lja se v dro bno lu ska stih in ko pa s tih agre - ga tih , je sve tl e ozi ro ma be le bar ve, od vi sno od pri me si , in ma stne g a si ja ja. Pri do ti k u z vo do na br e ka. Kva li te ta se oce nju je z gra nu la cij ski m se sta vom in be - li no. V pa pir niš tvu in v dru gih in dus tri jah, ki so upo rab - lja le ka o li n iz Èr ne, je bi la me ja upo ra bno sti do lo èe na s 60 mi kro ni, pri èe mer je mo ral ka o lin vse bo va ti èim veè del cev, ma njših od 10 mi kro nov, in èim manj del - cev, ve èjih od 20 mi kro nov. Sto pnja be li ne se ugo tav lja s pri me r ja vo ka o li na z mag ne zi je vim ok si dom , ki pred - stav lja osno vo al i 100 % . Ta ko je ime l ka o lin iz Èr ne be - li no 75 %. V le ži šèu Èr na je ka o li n ska ru da vse bo v a la 30–35 % ko ri stne s ub stan ce, ka r je po me ni lo, da so iz 1000 kg ka o lin ske ru de pri do bi li 300 do 350 kg ka o li - na, ki pr ed stav lja upo ra bno snov, o sta nek pa je bi la ja - lo vi n a. Ka o lin iz oko li ce Kam ni ka je ver jet no ves ena ke ga iz - vo ra in je mi ne ra lo ško se stav ljen iz hi dro t er mal no na - sta lih mi ne ra lov sku pi n e si li ka to v, hi dro ter mal n ih sljud, ver jet no tal ka in nes pre me nje nih mi ne ra lov pri - mar ne kam ni ne ter po go sto kre me na. Ka o lin se upo rab l ja v raz liè ne na me ne. Ne ka te re vr ste se upo ra b lja jo pred vs em v ke ra mi ki za iz de la vo por ce - la na. Ka o lin slu ži tu di kot osno v na su ro vi n a pri iz de la vi elek tro ke ra mi ke. Po leg naš te t e ga se se pa ri ra ni ka o linupo ra b lja še kot pol ni lo v pa pir ni, gu ma r ski in ke miè ni in dus tri ji. Za èet ki iz ko ri šè a nja ka o li no ve ru de v do li ni Èr na Ka o lin so pr vi za èe li upo rab lja ti že Ki taj ci 500 let pr. n. št. Tu di po i me n o va nje ru de iz ha ja iz ki taj ske ga ime na na ha ja li šèa »Kao-lin g«, ki je spr va slu žil za iz de la vo por - ce la na, na èin iz de la ve pa je bil dol go skriv nost . Za to so to su ro vi no za èe l i upo ra b lja ti v za ho dnem sve tu še le v pr vi po lo vi ci 18. sto le tja, in si cer n a Sa škem in v Fran ci - ji, ka sne je pa tu di dru god. Naj ve èje le ži šèe ka o li na v Evro pi je bi lo od kri to v Cornwa llu v An gli ji le ta 1746. V to ob dob je spa da tu di pri do bi va nje ka o li na s po vr š in - skim ko pom v oko li ci Kam ni ka, i n si cer oko li le ta 1746. Ka o lin iz Èr ne in nje ne bliž nje oko li ce so že l e ta 1746 ko pa l i Ita li ja ni. Ru do so pri do bi va li s po vr š in ski m ko - pom. Ma tevž Su šnik, do ma èin , ro jen v va si Ka li še, pra - vi li so mu Va ni škov stric, je tu di v do li ni Èr na s po vr šin - skim ko pa nj em pri do bi val ka o li no vo ru do. Bil je ze lo po dje ten èlo vek in je v ko pa nju ka o li na vi del do no sen po sel . Na Va ni š ko vih lo kah ob po to ku Èr na je zgra di l le se ne žle bo ve (ver jet no pre toè ne ba ze ne), va nje spe - ljal vo do, s ka te r o je iz lu žil ka o li no vo ru do. Iz žle bov je po bi ral use dli no (ka o lin) in jo vo zil v Ljub lja no, kjer j o je pro da ja l. Lju dje so se nje go ve mu po èe tju sme ja l i, pa se za to ni do sti m e nil. Nje go vo po èe tje pa je pri teg ni lo po zor nost Nem cev, ki so uv i de li, da so v do li ni Èr na bo - ga ta na ha ja li šèa ka o li n o ve ru de. To so upo rab lja li v obrt nih de lav ni ca h za fa jan èno po so do (pol p or ce la n) v Ljub lja ni, kaj ti pre voz ka o li na iz Ita li je je bil pre drag. Obrt n e de lav n i ce za fa jan so je v Ljub lja n i usta no vil ba - ron Zo is, ven dar so de lav ni ce kma lu pre šle v dru ge ro - ke (Jo žef Al bor ghet ti, bra tje W asser). Ra zen po Kranj - skem i n Go ri škem s o pro da ja li te iz del ke zla sti na Hr va - ško. Po do bne žgal ni ce za fa jan so so i me li tu di v Ka m - ni ku. V isto ob dob je sp a da tu di rov na Se lah na ko ti 610 m. O teh de lih na ob mo èju Sel p ri èa jo naj di šèa nad va sjo Ro žiè no, ob Ro ži š kem po to ku . Ka sne je pa se je ka o li n za èel upo ra b lja ti kot pol ni l o tu - di v pa pir ni in dus tri ji, si cer bi pri do b i va nje ka o li na na po dro èj u Èr ne in bliž nj e oko li ce za mr l o isto èa sno s pre - ne ha n jem iz de la ve fa jan se. Ta ko je po sta la pa pir na in - dus tri ja glav ni odje ma lec plav lje ne ga ka o li n a. S tem so di j o pr vi za èet ki obrt ne upo ra be ka o li n ske ru de v zad nje de set l e tje osem najs t e ga sto le tja. V Vev èah je le ta 1842 ste kel pr vi pa pir ni stroj, ki je po leg èe ške ga in v ma njši me ri ka o li na, uvo že n e ga iz Av stri je, upo rab - ljal tu di ka o lin iz Èr ne. V do li ni Èr na so za èe li z ja m ski mi de li še le le ta 1856 v ro vu Ro za. Nas pro ti ro va so po sta vi li tu di pr vo plav ni co za plav lje nje ka o li n a, kar je za hte va la te da n ja pa pir na in dus tri ja. Ura dni na ziv ru dni k a je bil: Ca o lin – Berg- und Shlemmwerke Cr na (Post St e in in Kra in). Pr vi la - stnik ru dni ka je bil Gu stav Oberst einer’s iz G radca, oko li le ta 1900 g a je n a sle dil Jo sef Roth (Jo žef R ot, po - se stnik iz Kam ni ka). Le ta 1901 so pro iz ve dli 2000 ton plav lje n e ga ka o li na. Ker la stnik Jo sef Roth sam ni imel do volj fi nan ènih s red stev, je za pro sil za odlog obra to - va nja ru dn i ka. V ru dn i ku in plav ni ci so de la li ve èi n o ma do ma èi ni iz o ko li ških va si, ki jim je ru dnik kljub pi èle - mu za služ ku omo go èal pre ži v e tje. 150 anivodogZ – evarpzaR Plav ni ca pred dru go sve tov no voj no (Iz zbir ke Fa ni ke Les) Ob dob j e med obe ma voj na m a 6. fe bru ar ja 1914 je ru dn ik za me n jal la stni ka, ru dar - ske pra vi ce (služ no st ne pra vi ce za iz ko ri šèa nje ru dni - ka) pa so se pre ne sle z Jo se fa Rot ha na Be r thol da Gold b er ga, tr gov c a na Du na ju. No vi la stnik pa ru dn i ka ni iz ko ri š èal, ker se je za èe l a pr va sve tov na voj na. Ta ko ru dnik ni obra to val do kon ca voj ne. Po kon cu pr ve sv e - tov ne voj ne se 10. ju ni ja 1919 pre ne se jo služ no stne pra vi ce za iz ko ri š èa nje ru dni ka z Ber th ol da Gol dber ga na stro jil no to var no Sam s a & Comp. z ome je no za ve zo v Ljub lja n i. For m i ra la se je del ni ška dru žb a Èr na Ka o - lin, È r na, po š ta Kam nik (pre d le tom 19 31 je b il ru dnik v la sti del ni ške dru žbe: Tom šiè - Dom - La diš). De la so bi la za stav lje na vzho dne j e, no vo plav ni co pa so po sta - vi li na me stu, kjer je bi la vse do z a pr tja ru dni ka se pa ra - ci ja. Zra ven plav ni ce je sta lo tu di uprav no po slo pj e. Le - ta 1921 so za èe li pri se pa ra ci ji na po to k u Èr na gra di ti hi dro e lek t rar no, s tem je plav ni ca do bi la elek tri ko, ki je pri po mo gla k po so do bi tvi to var ne (raz s vet lja va, vo dni po gon sti skal nic je po sto po ma za me nj al hi dra vliè ni s po mo èjo elek t ri ke). 151 anivodogZ – evarpzaR Ru dar ji v Èr ni pri plav ni ci po p r vi sve tov ni voj ni (Iz z bir ke An e Vin ski) Ru dar ji so se ra di dru ži li tu di po kon èa nem de lu. (Iz zbir ke Vil ka Ri fla) Pe èat iz po sel skih bu kvic – de lov na knji ži c a iz le ta 1894 (Iz zbi r ke Vil ka Ri fla) Vse do kon ca dru ge sve tov ne voj ne je pro iz vod nja te - kla bol j v obrt ni škem s mi slu, vèa sih ce lo se zon sko. De - lov na si la je bi la iz ne po sre dne bli ži ne ru dni ka, šte vi lo za po sle nih pa se je gi ba lo od 50 d o 100. Ko li èi na pl av - lje ne ga ka o li n a pa je bi la na sled n ja: - le ta 1901 2.000 ton, - le ta 1931 1.300 ton, - le ta 1937 2.707 ton, - le ta 1939 3.667 ton. Tu di na ob mo èju S el so med obe ma voj na ma ko pa li ka o li no vo ru do, pred vs em la stni ki zem lj išè. Pro da ja li so jo v Dom ža le, Ljub lja no in Za greb, kj er so j o upo rab - lja li pred vs em mle to kot do da t ek bar vi . Ob Ro ži š kem po to ku v Be lem pla zu (Šin ko vem pla zu) je bi la leta 1938 zgra je na ma njša plav ni ca za plav lje nje ka o li n a, ki je bi la v la sti ne ke ga An drol ca. Nje ni ost an ki so v i dni še da nes. Na sel skih na ha ja li šèih p a se kot eden zad - njih pro iz v a jal cev v ob dob ju pred dru go sve tov no voj no ome nja P a vel Š uš tar. Med dru go sve tovno voj no je bil o delo u stav ljeno. P o konèani voj ni so z del om na da lje - vali vse do let a 194 6, ko j e bil obr at podržavl jen. Str oje in opremo s o odpelj ali v obrat rudnika kaoli na v Èrno. Izkop ob Roži škem p otoku p a je bi l zaèa sno opu šèen in je zaèel pr opadat i. Jam ski ro vi, ki so j ih iz ko ri šèa li v ob dob ju pred dru go sve tov no voj no, so bi li na sle de èih lo ka ci jah: Rov R o za je p ri bliž no 150 m za ho dno od lo ka ci je, kj er je na zad nje sta la se pa ra ci ja. V njem so za èe li ko pa ti le - ta 1856. Šl o je za ra zi sko val ni in pri do bi val ni rov s po - vr ši ne. Na ha ja se ob re gi o n al ni ce sti, vhod ni ohra nje n, vi dni pa so sle do vi po grez nje ne zem lje. To var ni ški rov (Gu š èev rov) z vho dom nas p ro ti se pa ra - ci je. To j e bil r a zi sko val ni rov s po vr ši ne, ki s o ga za èe li ko pa t i oko li le ta 1921, a so ko pa nje kma l u opu s ti li. Del za su te ga vho da je vi den še da nes. 152 anivodogZ – evarpzaR Ru dar ji pri plav ni ci 4. de cem bra 1930 (Iz z bir ke Vil ka Ri fla) Sledovi rova Ro za, v ka te rem so za èe li s pr vi mi jam ski - mi de li le ta 1856. (Fo to: Vil ko Ri fel) To var ni ški rov – Gu šèev rov (Fo to: Vil ko Ri fel) Rov II (r ov v Po to ško se no žet) j e bil ob P o to škem mo stu (te ga mo stu da nes n i veè) , nas pro ti obr a ta ja me Èr na. Šlo je za ra zi s ko val ni in pri do bi val ni rov s po vr š i ne, v njem so na ko pa li ve li ko ka o li no ve ru de, ki je bi la iz re - dno èi sta. Rov IV (r ov ob Va ni ško vi dr èi) je bil v Va ni ško vih lo kah pri je zu. To je bil ra zi sko val ni in pr i do bi val ni rov s po vr - ši ne. Be ton ski obok v ho da v rov je do bro ohra njen še da nes. Le po pa s e vi di let ni ca 1927 i n oz na ka ro va IV. Iz te ga ro va so vo zi li na ko pa no ru do s ko njem in j o po - tem pre kla da li na gu n te (jams ke vozièke), te pa po ti ru vo zi li ob po to ku Èr na v plav ni co. Ko pa nj e pa so opu s ti li še pred dru go sve tov no voj no. Pred dru go sve tov no voj no so od ko pa v a li tu di v bli ži ni Pir èe vih rid, bi lo je veè ja m skih ro vov. Le ži šèe je ime lo de be le slo je ru de z ve li ko vse bnos tjo ka o li na. Pr vo je bi lo od ko pa no po dro èj e nad ni vo jem ro vov pa vse do po vr ši ne. Za ra di bo ga te ga le ži šèa je bil zgra jen vpa - dnik, s ka te r im so pri pra vi li le ži šèe za od ko pa v a nje tu - di pod ni vo jem po to ka oko li 15 m. Da bi se za va ro va li pred ne var nos tjo vdo ra vo de v ja mo, s o na tem ob mo - èju vo do po to ka spe lj a li v le se ne ra ke. Sto me trov vzho dne j e od glav ne ga od ko pa je bi lo us tje Rom š a ko - ve ga ro va, ki j e po te kal v s me ri se ver–jug . Je se ni 1940 pa so za èe li ko pa ti Rov VI. Na ko pa no ru do so vo zi li v plav ni co tu di s konj sko vpre - go, pred vsem pa plav lje ni in po su še ni ka o lin na prej v Kam nik na že lez ni š ko po sta jo, kjer so ga na to v ar ja li na va go ne. S ko nji so naj ve è krat vo zi le ru do žen ske, za po - sle ne v ru dni ku. Tu di Eli za be ta Su šnik si je le ta 1921 ta ko slu ži la kruh. Ko je ce lo noè vo zi la na ko pa no ru do 153 anivodogZ – evarpzaR Pre voz ru de s konj sko vpre go in pre to var ja nje v Kam - ni ku na va go ne (Iz zbir ke Slav ka To ni na) Rov IV (rov ob Va ni ško vi dr èi) (Foto: Vil ko Rifel) Ru dar ji pri zraè nem r o vu na Pir èe vem (Iz z bir ke Mi ci Do lin šek ) Pr vi to vor njak je le ta 1946 pri ha ja l po ka o li n iz pa pir ni - ce Vev èe. (Iz zbi r ke Ane Vin ski) Ru dar (Pe ro ris ba: Vla sto Ko paè) v plav ni c o, je zju traj mo ra la nuj no pe lja ti voz po su še - ne ga in v vre èe spa ki ra n e ga plav lje ne ga ka o li n a v Kam nik na že lez ni š ko po sta jo. Med vož njo pro ti Kam - ni ku je se de la na vo zu in od utru je no sti za dre ma la. Ko - lo vo za je za pe l ja lo v ob ce st no luk nj o, Eli za be ta pa je zdr sni la z v o za. Ker j o je pri pad cu voz p o drg nil, si je po - ško do va la no go, ta ko da je mo ra l a v bol ni š ni co na zdrav lje nje. Ko se je poz dra vi la, sa ma ni veè vo zi la, je pa še ho di l a pre to var j at ru do na že lez ni š ko po sta jo z vo zov na va go ne. Pre vo ze ru de in ka o li na s konj sko vpre go so oprav lja li tu di Kla dni k o vi, Bur je vi, Špi lar je vi in Pa vli no vi. Tran sport je bil raz de ljen ta ko, da je e na sku pi na vo zi la ru do iz ru dn i ka do se pa ra ci je , dru ga pa plav lje ni ka o lin iz se pa ra ci je v Kam nik na že lez ni ško po sta jo ali pa kar na D ol sko in Ko li èe vo. Ra v no ta ko se je do bav ljal les za pod gra je va nje v ja mi. Pr vi to vor n jak znam ke Om pa je v ru dnik pri pe ljal po dru gi sve tov ni voj ni le ta 1947. Tu di de lo v ja mi je bi lo na por no, saj se je de la lo vse roè - no. Ru dar ji so bi li brez za šèit nih èe lad in dru gih za šèit - nih sred stev, de la li pa so v treh izme nah. Oble èe ni so bi li v svo ja obl a èi la, obu ti pa v co kle. Do bi li pa so ka r bi - dov ke (z nji mi so si v ja mi sve ti li) in de lov no o ro dje: kramp , lo pa to in jam s ke vo ziè ke, s ka te ri mi so vo zi li ru - do iz ja me . Bo le h a li so za si li ko zo – zna no ru da r sko bo - lez ni jo . Ne sre è e med obe ma voj na m a Po go s to je pri ha ja lo do ne sreè. Ko je za su lo kak šne g a ru dar ja, da s e sam ni mo gel re ši ti, so mu hi tro po ma ga - li so de lav ci, ga od ko pa li in mu ta ko re ši li živ lje nje . Naj - veè krat je pri šlo do ne sre èe za ra di zru ška na de lo vi š èu ali pad cev v nad ko pih. Pri ha ja lo pa j e tu di do ne sreè s smrt nim izi dom. Po ne sre èe ne ga so k po sled nje mu po - èit ku pos pre mi li so de lav ci v sve èa ni ru dar s ki oble ki. 11. 6. 1930 se je po ne sre èil ru dar Ja nez Su šnik (po do ma èe Mi hov, kaj žar iz va si Ža ga). B i lo je n a kva tr no sre do, ne sre èa se je zgo di la v nad ko pu, na de lo vi š èu v Ro vu IV (p ri Va ni ško vi dr èi), ko ga je pri ko pa nju za su lo. Nanj je pa dla ta ko ve li ka ke pa, da je pri sot ni ru dar ji ni -so mo gli spra vi ti z nj e ga. Ke po so s kram pi ra z ko pa li kar na z a su tem, ki je b il ves èas pri za ve sti in se ni z a ni - mal za to, kak šne po škod be ima , am pak j e naj prej vpra š al: »Kje so mo je co kle?« Po ne sre èe ne ga ru dar ja Ja ne z a Su šni k a so iz ja me pri ne sli še ži ve g a in ga odne sli k plav ni ci, kjer so ga po lo ži li na rju he. Tam je le - žal z ra z pe to sraj co, po p r sih pa je bil v es kr vav. K ar ne - kaj èa sa je tra ja lo, da so ga na lo ži li na voz in s ko nji od - pe lja li pro ti Kam ni ku k zdrav ni ku, sprem lja la ga je nje - go va hèi Zo fi ja Su šnik. Med pre vo zom v K am nik je iz di - hnil. Nje go vi so de l av ci so se zgra ža li nad upra v ni kom ru dni ka, ker se ni do volj po tru di l, da bi po ne sre èe ni ru - dar hi tre j e pri šel do zdrav ni ške po mo èi. Le ta 1932 je v Pir èe vem ro vu (pod Pi r èe vo ri do) v nad - ko pu na de lo v i šèu za su lo ru dar ja Fran ca Rom ša ka. Nje gov »ko ma rat« je od pe lj al jam s ki vo zi èek, na pol njen z ru do, v si p ko v nad ko pu, t e daj se j e na Fran ca zru šil strop in ga po ko pal pod sa bo, pri tem mu je ve li ka ke pa ru de pa dla na no go in jo dva kr at pre lo m i la. Ru dar ji so kar dv a dni o d ko pa va li za su te ga, da so ga r e ši li in ga odne sli iz ja me. Po tej ne zgo di ni veè de lal v ru dni ku, ker je za ra di po škod be po stal in va lid (imel j e kraj šo no - go) in je po slej pre je mal in va li dni n o. 24. 6.1937 se je pri de lu v ja mi smrt no po ne sre èil Ja - nez Ža gar (p o do ma èe Rez kov) iz P ra prot ne ga pr i Èrni. Od kru ši la se je ve li ka ke pa ma te ri a la in ga sti sni la ob sto jko. V bli ži ni sta bi la dv a ru dar ja, ki st a sli ša la krik in sta ta koj ste kla k n je mu. N e mu do ma sta ga za èe la od - ko pa va ti in ga v è e trt ure tu di od ko pa la, a je bi lo žal pre poz no in je medtem že iz di hnil. Po pri po ve di oèe ta Fa ni ki Les, po do ma èe Gu šèe vi iz Èr ne, ki je ta krat po ma gal re še va ti za su ta ru dar ja, naj bi se na sled nja ne sre èa zgo di la le ta 1937 ali 193 8, in si cer okrog 18. ure v Pi r èe vem ro vu. Ma tevž Rom šak, po do ma èe Ža gar ski, i n Franc Spruk, p o do ma èe Je re - šèkov, s ta de la la v nad ko pu. Ves èas se je iz s tro pa po ma lem usi pa lo, en krat pa se je moè n e je usu lo. Za slu ti - la sta, da bo pri šlo d o udo ra stro pa, za to st a po bra la oro dje in se ho te la umak ni ti na var no. Ta krat se je že zgo di lo, od sko èi la sta stran in se sti sni la v èe pe èem po lo ža ju k s te ni ro va, saj se je s stro pa odl u šèi la ve li ka ke pa ma te ri a la in se usta vi la tik nad nji ma, pri slo n i la se je k ste ni ro va in ju o b va ro va la, da ju sip ki ma te ri al 154 anivodogZ – evarpzaR Sta ra ru dar ska sve til ka na kar bid – kar bi dov ka (Iz zbir k e Fran ca Pa vli na) Ru dar ji pred vho dom v ja mo Èr na (Iz zbir ke Mi ci Do lin š ek) ni po v sem za sul. Ves è as sta mo li la, da ve li ka ke pa ma - te ri a la ne bi po pu sti la in ju zmeè ka la. Ve li k a ko li è i na ma te ri a la je v tre nut k u za su la rov v sme ri od vo z ne pro - ge in ji ma one mo go èi la umik na var no. Ru dar ji, ki so bi - li v bli ži ni, so sli ša li trušè udo ra in so ta koj pri hi te li po - gle dat, kaj se je z go di lo. Spr va so mi sli li, da te ga po do - ra ni sta pre ži ve la , a so ju vse e no za èe li kli ca t i. Ko sta se ogla si la, so ne mu do ma pri èe l i z od ko pa v a njem, ob - ve sti li pa so tu di ru dar je, ki so bi li do ma, da so pri šli po - ma gat . Med re še va njem so ju veè krat po kli ca l i, da so ugo to vi li, èe sta še ž i va. Pri o d ko pa va nju so se me nja - va li, da so èim hi tre je na pre d o va li do za su tih. Pri bliž n o po dva najst ih urah od ko pa va n ja so od stra n i li to li ko ma te ri a la, da so ju vi de l i sko zi maj h no luk nj o. Oko li šeste ure zju traj so s po mo èj o vr vi po teg ni li pr ve g a za - su te ga iz pod ke pe ma te ri a la. Ko pa so re ši li še dru ge - ga za su te ga in se um ak ni li na var no, je ve li ka ke pa ma - te ri a la po pu sti la in se se su la na me sto, kje r sta pre j èe - pe la za su ta. Nad k op je za su lo to li ko ma te ri a la, da so ga od stra n je va li kar šti ri najst dni. Za su ta sta ime la ne - izmer no sre èo, saj ra zen ne kaj udar nin in od rg nin ni sta utr pe la huj ših po škodb . Dru ga sve tov na voj na Pred za èet kom dru ge sve tov ne voj ne je bil ru dnik v la - sti del ni š ke dru žbe Èr na Ka o li n, ki so jo za sto pa li Jen - èiè in K a ste lic, tre tji pa naj bi se bil pi sal Gre gor èiè (o p. p. po pri po ve do va nju Ma ri ce Za mer nik, ki je za èe la de - la ti v plav ni ci le ta 1933 in se pri im kov pr vih dveh do - bro spom ni, za tre tje ga pa ni èi sto pre pri èa na, da s e je pi sal Gre gor èiè). Me d dru go sve tov no voj no, ko je bi l ru - dnik v oku pa tor je vih ro kah, je pro iz v od nja hi tro pa dla na 1.300 ton plav lje ne ga ka o li na, v le tu 1944 pa na 682 ton, èe prav ru dni ške na pra ve ni so bi le uni èe ne. Dvaj s et ru dar jev do ma èi nov, med nji mi sta bi la tu di An - ton Su šnik, po do ma èe Jez ni kov iz va si Ža ga, in An ton Su šnik, po do ma èe Coj zov iz va si Kr iv èe vo, p a je oku - pa tor pri sil no od pe ljal v Le o be n v Av stri jo na pri sil no de lo v t am kaj šnje ru dni ke. Po kon cu voj ne so se vsi vr - ni li in na da l je va li de lo v ru dni ku ka o li na. V ob dob ju od le ta 1942 pa do ju li ja 1945 ru dnik ni ob ra to val, de lo je po te ka lo bolj v smi slu vzdr že va nja ru dni š kih na pra v. Ob dob j e po dru gi sve tov ni voj ni Po dru gi sve tov ni vo j ni le ta 1945 sta ru dnik uprav lja la dva uprav ni ka, pr vi se je pi sal Pa stor, dru gi pa Lu jo. 1946. pa je ru dnik pre šel v las t dr ža ve. 1948. so za èe li ko pa t i rov Ja ma Èr na. Od ko pa li so ob zor je nad ni vo jem po to ka Èr na na ko ti 515 m. V le tih med 1948–49 so za èe li gra di ti iz si pne bun k er je pri vho du v ja mo, ki so slu ži li svo je mu na me nu vse do za pr tja ru dn i ka. Le ta 1950 pa j e ru dnik pre šel v u prav lja nje ko lek ti va. 1951. je bil zgra jen ja šek v le se ni pod grad nji do pr ve - ga ob zor ja na ko ti 475 m v Ja mi Èr na. 16. 12. 1952 se je pri Ja mi Èr na spro žil ze melj ski plaz, ki pa n i bil po sle - di ca ru dar je nja, am pak moè n e ga de že vja. Plaz je za sul ce sto in vh od. Za ra di pla zu so se mo ra li iz s e ver ne ga kri la an ti kli na le umak ni ti v juž no kri lo. Do po do bne ga pla zu je pri šlo na tej lo ka ci ji že le ta 1929, ki je pr av ta - ko za sul ce sto. 1 978 s o kon èa li z od ko pa va njem I. ob - zor ja v Ja mi Èr na. V gla v nem ro vu so med le to ma 196 8 in 1969 zgra di li ozi ro ma iz ko pa li no vi iz voz ni ja šek vbe ton ski pod grad nji v bli ži n i sta re ga ja ška iz le ta 1951, ki je p o stal pre kra tek in ni veè eko no miè no po - se gal glob lje v ka o lin sko ru do (po le tu 1971 je bil op u - šèen). No vi ja šek je se gal s ko te 521 m na ko to 421 m (dru go ob zor je) in j e bil oko li 50 m glob lji od st a re ga. Gra di lo pa ga je Ru da r sko grad be no po dje t je iz Tr bo - velj. S pri do bi tvi jo no ve ga ja ška pa so se iz bo lj ša le tu di de lov ne ra zme re v ja mi. Po tem se je od ko pa va nje iz va - ja lo na II. ob zor ju, ko ta 421 m, ki je bi lo po ve za no s po - vr ši no z no voz gra j e nim ja škom med ko ta m a 521–4 21 m. Na II. ob zor ju je juž no od ja ška p o te ka la preè na pro - ga, ime n o va na Juž na pro ga (pod gra je n a je bi la z je kle - nim pod por j em). Iz nje je pro ti za ho du po te ka la Za ho - dna pro ga, vzpo re dno ob njej p a Smer na pro ga po s lo - ju ka o li no ve ru de, med se boj sta bi li po ve za ni s preè ni - 155 anivodogZ – evarpzaR Sta ri vho d v Ja mo Èr na (Iz z bir ke Vil ka Ri fla) Iz si pni bun ker pri vho du v J a mo Èr na (Iz zbir k e Mar ja n a Han è i èa) kom. Iz Za ho d ne pro ge so bi li se ve r no in juž no iz de l a ni preè ni ki , ki so pre se ka li sloj ka o li no ve ru de, in tu so bi - la de lo vi šèa. To ob mo èje je ime lo dru go po ve za vo s po - vr ši no pre ko zraè ne ga nad ko pa Po tok, ko ta 425–5 15 m, ki j e slu žil za pre tok zra ka in za mo re bit ni nuj ni umi k iz ja me . Ju gov zho dno kri lo le ži šèa je bi lo od pr t o z II. vzho dno pro go, ki j e po te ka la iz Juž ne pro ge pro ti vzho - du in j e bi la po ve za na z zraè nim nad ko pom Jez. O d tod se je pro ga na da lje va la pro ti vzho du. Na me n je na je bi - la ra zi sk a vam na ha ja li šèa na tem ob mo èju, po tem je bil ta del za prt s pre gra do. Med J už no pro go in zra è nim nad ko pom Je z so bi li iz II. vzho dne pro ge iz de la ni preè - ni ki, v ka te rih so bi la de lo vi š èa. Ra zi s ka ve ru dnih te les z glo bi n skim vr ta njem v glob l jih pla steh so po ka za le, da so p od II. ob zor jem š e ru dni sl o ji. Z ve èa njem pro iz vo d nje pa pir ja v Slo ve ni ji in za htev po plav lje nem ka o li nu tu di v dru gih in dus trij skih ve jah je za èe la ra sti pro iz vod n ja plav lje n e ga ka o li n a v Èr ni. Od 1955 na prej je bil Ru dnik Ka o li na Èr na edi ni pro iz va ja - lec plav lje ne ga ka o li n a v te da n ji Ju go sla vi ji. Ra zen pr - vih de set let po voj ni, ko je bi lo za pre de la vo še do volj su ro ve ka o lin ske ru de, se je po tem vsa le ta ka sne je èu ti lo po ma njk a nje od pr tih ali vsaj pri prav lje nih ru dnih za log v J a mi Èr na. Sko raj ves èa s po v oj ni se j e bolj a li manj in ten zi v no ra zi s ko va l o za lo g e ka o li n ske ru de v Ja mi Èr na in v bl iž nji oko li ci. 194 9. so za èe li ko pa ti Osnov ni rov, ki je 2 0 m ni žje od ro va Ro za ob re gi o nal ni ce sti, vhod je še da nes le po vi den. Na men je bil po ve - za ti Osnov ni rov z Gl av nim ro vom Ja me Èr na, da bi zma n jša li stro šek èr pa n ja vo de v Glav ne m ro vu, saj bipo tem vo da sa ma od te k a la iz Glav ne ga ro va in pri te k la ven pri us tju Osnov ne ga ro va. Ven dar s o oko li le ta 1953 za ra d i ne sta bil ne kam ni ne ko pa nje opu s ti li. Do - tok vo de v Ja mo Èr na se j e gi bal od 0 ,3 m 3 do 0,5 m3/mi nu t o. Vo da je do te ka la na od ko pna de lo vi šèa iz zgor njih že po ru š e nih pro st o rov, ki so pov zro èi li, da so se pla sti nad nji mi po ru ši le do po vr ši ne in ta ko po sta le pre pu stne za vo do. Na ob mo èjih, kjer so iz vi ri na p o vr - ši ni, je tu di ta vo da pro ni ca la v ja mo. Na od ko pnih de lo - vi šèih s e je vo da za je ma la v ce vi in se s pu šèa la v ka na - le ob zor ski h prog, po ka te r ih je od te ka la v zbi ral ni ke èr - pa li šèa. V le tih med 194 8–49 s o za èe li ko pa ti Smre ški ra zi sko - val ni rov v za sel ku Smre èje, kj er pa s o ko pa nje kma lu opu s ti li. Ko pa l i so tu di pod hu do u r ni kom Pšen ca , pod sta ro ce sto (a li tu di rov p ri Zjav ki). Rov Èr na pod Va ni - ško vo pu sto to so za èe li ko pa ti le ta 1950 in s o ga iz ko - ri šèa li pri bliž n o dve le ti. To je bil ra zi sko val ni in pri do b i - val ni rov. R ov ni bil dolg, saj se je že v bli ži ni vho da za - èel vpa dnik (ge zenk). Pri de lu v t ej ja mi je ru dar je ogro - ža la vo da, ki je bi la mrz la kot snež ni ca, za ra di moè vir - na te ga te re na je bi lo tu di pod gra je va nje te žav no. Ru da je bi la iz re dno èi sta, slo ji pa de be li. Za ra di vo de in moè - vir na tih tal so ko pa nje opu s ti li. V Pir èe vem ro vu, de sno pod pr vo Pir èe vo ri do, so ko pa l i ka o li no vo ru do tu di po dru gi sve tov ni voj ni. To ja mo so iz ko ri š èa li do le ta 1959. To j e bil r a zi sko val ni in pri do bi val ni rov. R ov je po te ka l naj prej vo do ra v no, na kon cu pa so se za èe l i nad ko pi. Na ko pa no ru do so vo zi li po ti ru èez po tok Èr - na na d ru gi bre g, kjer sta sta la nad zor ni ška pi sar na in si los za ru do. V le tih 1955 in 1956 so na da lje va li z ra zi - sko va n jem Sel ske ga na ha ja li šèa, pred v sem za ra di po - slab ša nj a ra zmer za pri do bi va nje ka o li n ske ru de v Èr - ni. V tem èa su so na mreè v Èr ni iz èr pa li ru dne za lo ge, ki so bi le do se gl ji ve brez ve li kih glo bi n skih del, ru dne za lo g e ka o li n ske ru de na lo ka ci ji Se la pa so bi le nad osnov nim n i vo jem in jih je bi lo mo go èe do se èi s ho ri - zon tal ni mi ru dar ski mi de li. V teh le tih so v bli ži n i sta rih del na ko ti 560 m ob R o ži škem p o to ku iz de la li oko li 150 m dol g rov, ki je pre se kal dv a ka o lin ska s lo ja. Na obeh pre se kih so vze li vzo rec, da bi do lo èi l i la stno st i in kva li te to sub stanc . Do ugo tav lja nja re zul ta tov je pri šlo še le v le tih 1960 in 1961. Po tem so za èe li s te me lji tim ra zi s ko va nje m. Glav ni vzrok za to so bi le na ra s le po tre - be po ka o li nu po l e tu 1960. No vi ra zi sko val ni rov j e bil 156 anivodogZ – evarpzaR Vhod v glav ni rov Ja me Èr na (Iz zbir k e Mar ja n a Han è i èa) Osnov ni rov (Fo to: Vil ko Ri fel) za stav ljen le ta 1960 na ko ti 507,7 m, pod hi šo Fran ca Hva le ta, Na Bl ek, nad v a sjo R o žiè no. Vzho dno od te ga ro va sta bi la za stav lje na še dv a pod ko pa na ko tah 545,3 in 55 3,1m. V si tri je ni vo ji so bi li med sa bo po ve - za ni. Od t od so na ko pa no ru do vo zi li s konj sko vp re go do Pan èe ta, kjer je sta la sip ka (ruè na), o d tod p a s to - vor nja kom v se pa ra ci jo v Èr ni. Ker ob us tju osnov ne ga pod ko pa na ko ti 507,7 m nad va sjo R o žiè no ni bi lo po - tre bne ga pro st o ra za se pa ra cij ske ob jek te, so iz bra l i no vo lo ka ci jo, in si cer v Ka vra n ski do li ni pod va sjo Mar - ko vo (pod M i hov èem). Ta ko so v l e tu 1964 za èe li z no - vim p od ko pom iz Ka vran ske do li ne na ko ti 475,2 6 m. Oko li 900 m jam s ke ga ro va je ob zi da ne g a z be ton ski - mi obli ko van ci. Ta ko je bi lo na t em ob mo èju s ku pno z nad ko pi iz de l a nih 4500 m ro vov. Za ra di po ma nj ka nja de nar ja in za ra di ne do lo èe ne ga te hno lo ške ga po stop - ka pre de la v e ru de se je ra zi sko va l no de lo na tem ob - mo èju le ta 1970 kon èa lo. Za po sle n i v ja mi Se la pa so bi li pre me šèe ni na de lo na II. ob zor je Ja me Èr na.Us tje pod ko pa Ka li še je bi lo na ko ti 673,4 m, se ve rov - zho dno od Kam ni ka ob ce sti Kam nik–Gor nji Gra d, nad ni vo jem po to ka Èr na, p ri bliž no 80 m st ran od pr ve ser - pen ti ne pri na se lj u Smre èje. Ra zi s ko val ni pod kop se je za èel 6. 5. 1955, de la pa so t ra ja la vse do le ta 1960, na to pa so se kon èa la. S po mo èjo pod ko pov s o ugo to - vi li pri bliž ne za lo g e ru de, iz de la nih je bi lo oko li 600 m jam skih prog i n nad ko pov. Sl e di lo je s a mo še v zdr že va - nje ob sto je èih jam skih del do le ta 1964 . Le ta 1965 pa so de lo vi š èe opu st i li, vhod za su l i, zu na nje grad nje mo - stovž, ru dni bun ker, kom pre s or sko po sta jo pa so od - stra ni li. De lo v ja mi V ru dni ku ka o li na v Èr ni je bi lo v naj bo l jših le tih za po - sle nih 250 ru dar jev . De lo ru dar jev je bi lo na por no in ne var no klju b uved bi raz nih s tro jev, ki so d e lo znat no olaj ša li. Ne var no pa z a to, ke r je v ja mi pri ha ja lo do zru - škov i n še po se bno ne var nih vd o rov vo de in bl a ta z m u - ljem. Od ko pa va nje ka o li no ve ru de se je iz va ja lo s preè - no od ko pno me to do z zru še njem stro pa. Ru di šèe je bi - lo od pr to na dv eh ob zor jih, med s e boj lo èe nih za 50 m. Jam s ka pro iz vod nj a je po te ka la na I. in II. ob zor ju. Naj - veè ka o lin ske ru de se je pri do bi lo na od ko pnih eta žah , ma njš o ko li èi no pa z iz de la vo prog in nad ko pov . Od ko - pno po lje po sa mez ne ga od ko pa je ob se ga lo po sme ri slo ja 43 m, za je lo je ce lot no de be li no slo ja 3– 20 m t er vi ši no 50 m med I . in II. ob zor jem. Po vi ši ni je b i lo raz - de lje no na eta že. Vi ši na ene eta že je bi la 5 m. Za pri - pra vo de lo vi š èa so iz glav ne smer ne pro ge iz de la l i preè no pro go, ki j e pre se ka la sloj. Na to so s e dvig ni li po sl o ju z na d ko pom, ki je bil nag njen do 70° (2,5 x 1,2 m, le se na te sar ba) do zgor nje eta že, kjer se j e iz de la lo kri ži šèe. Tu se je iz de la l a smer na od ko pna pro ga v le su (tra pez 2,5 x 2, 5 m) do me je od ko pne ga po lja, to je 20 m. Na kon cu pro ge so za sta vi li preè ni od kop, ki je bil te - sar jen v l e su di men zi je 3 x 3 m . V su hih ob mo èjih so ob do se gu kro vi n e ali tal ni ne pri do b i va li na zaj stro pni del od ko pa. Od pr t i od ko pa ni pro st or preè ne ga od ko pa je bi lo po tre bno po ru š i ti, da se je za pol nil s krov ni mi plast mi, še le na to so za èe l i z no vim preè nim od ko pom. Mo kra ob mo èja so mo ra l a ime ti na vsa ki eta ži iz hod tu - di na d rug nad kop, d a so ime li ru dar ji mož nost umi ka pred vdi ra j o èim bla tom. Po od ko pa nem enem kri lu eta že so pri pra vi li in od ko pa l i dru go kri lo od ko pne ga po lja, na to pa so 5 m ni žje za sta vi li no vo eta žo. Po ka o - lin skem s lo ju iz de lan na d kop je s lu žil za do stop lju di na eta žo , za tran spo rt le sa za pod gr a je va nje , zra èe nje in tran sport na ko pa ne ru de od od ko pne eta že do ob - zor ja. Na ob zor ju pa se je ru da na kla d a la di rek tno iz nad ko pa na jam ske vo ziè ke, ki s o jih z j am sko lo ko mo - ti vo od pe lj a li do iz voz ne ga ja ška. Od ko pa va nje na eta - ži je po te ka l o v veè de lov nih fa zah: vr ta nje, od stre l je va - nje in t ran sport ru de po od ko pu s skre per ji, ki so na do - me sti li prej šnje tež ko roè no na kla da nj e ru de z lo pa t o v jam s ke vo ziè ke, ki jih je bi lo tre ba roè no po ti ska ti do nad ko pa, kjer s o ru do st re sa li v sip ko nad ko pa. S p o - mo èjo skre p er ja pa so sprav lja li na ko pa no ru do di rek - tno z de lo vi šèa v sip ko nad ko pa. Ta ko ni bi lo veè t re ba sprav lja ti tež ke ga pod voz j a ru dni š ke ga vo ziè ka (gun t a) in tra è nic za p ro go po nad ko pu na de lo vi šèe s po mo èjo vi tla. 157 anivodogZ – evarpzaR Vhod v ja mo pod va sjo Mar ko vo (Fo to: Vil ko Ri fel) Ru dar se od prav lja na de lo. (Iz z bir ke Ma ri je Ri fel) Vèa sih pa s o ko pa li od s po daj na v zgor. Ko s o od kop iz - èr pa li, so ga za su li, se po mak ni li eno et a žo vi šje in ta ko na da l je va li vse do po vr š i ne. Bolj ko so se bli ža li po vr - šju, de be lej ši je bil sloj ru de, v glo bi no pa se je iz kli nil, kar po me ni, da je bil vse t a njši. Nad ko pi so bi li ve dno obr nje ni pro ti po vr ši ni. Pre voz v ja mi je bil vse d o le ta 1970 ro èen, z jam ski mi vo ziè k i, ki so jih po ri va li ru dar ji »la u far ji«. Uve dl i so lo ko mo t iv ski pre voz tran spor t a ru - de po ob zor ju od nad ko pa do glav ne ga iz voz ne ga ja - ška, od tu p a so r u do po iz voz nem ja šku dv i go va li na po vr š i no v iz si pne bun ker je . Z uved bo lo ko mo ti v ske ga (av strij ske lo ko mo ti ve JEN - BACH J W-2) p re vo za ka o lin ske ru de po ja mi pa je bi lo omo go èe no od ko pa v a nje pre de l ov, ki so bi li za roè ni pre voz pre veè od da lje ni. Vse do mar ca 1974 je de lo v ja mi po te ka lo roè no. V po moè so bi li le roè ni stro ji za vr - ta nje na po gon s stis nje nim zra ko m, ma njši elek triè ni stroj ni agre g a ti in po do bno. Prez ra èe va nj e od ko pnih etaž je bi lo ure je no s se pa ra t ni mi elek triè ni m i ven ti la - tor ji, ki so se sa li iz rab lje ni zrak v ce vi in ga po ti ska li v pro go na ob zor ju . Ob zor ne pro ge pa so prez ra èe va l i s po mo è jo glav ne ga ven ti la tor ja, ki je bil na po vr ši ni in je bil po ve zan z ja mo z zraè nim nad ko pom, ki je obe nem slu žil kot dru gi iz hod iz j a me. Pod gra je va lo pa se je z le - som. Up o rab lja li so polj ski, nem ški in šved ski na èin ve - za ve st o jke in s tro pni ka. Pri te sar bi na zob je bil zob moè nej ši, od vi sno od te ga, od kod je bil ve èji pri tisk na pod boj. Pr im er: È e je bil ve èji pri tisk s stro pa, je bil zo b moè nej ši pri stro pni ku, èe pa je b il ve èji pri tisk s stra ni, je bil moè nej ši zob p ri sto jki. Ta ko je bi lo iz de la no ce lot - no ta ko ime no va no pr vo ob zor je s ho dni ki, nad ko pi , od ko pni mi po lji in ma njšim šte vi lom vpa dni k ov ter del - no tu di dru go ob zor je. Poz ne je se je za èe l a upo ra b lja ti je kle na pod gra d nja, zla sti za pod pi ra nje iz voz nih prog na ob zor ju . Na ba v a kom baj na Al pi na F-6-A za iz de l a vo jam skih prog i n od ko pa va nje ru de v le tu 1974 je bi la pr vi ko rak k iz bo lj ša nju od ko pa v a nja ozi ro ma k me ha - ni zi ra ne mu od ko pa va n ju ka o li n o ve ru de v ja mi. Po dru gi sve tov ni voj ni se je pro iz vo d nja plav lje ne ga ka o li - na moè no po ve èa la , ven dar je kljub uved bi me ha ni zi - ra ne ga od ko pa va n ja za èe la po le tu 1977 moè n o upa - da ti. Vzr ok st a bi li ni žja ce na in bo ljša kva li te ta uvo že -ne ga ka o li na iz Èe ške, saj so Èe hi pri do bi va li ka o li no vo ru do v dnev nem ko pu, ka r je pre cej ce nej še od jam - ske ga pri do bi va n ja. Tu di od kup pa pir ni ške ga ka o li n a je bil za ra di sla be kva li te te ma njši. V ilus tra ci jo ne kaj po dat kov o po voj ni pro iz v od nji plav - lje ne ga ka o li n a: -le ta 1950 34.300 ton iz ko pa ne ru de, 7.900 ton plav lje ne ga ka o li n a, -le ta 1967 66.800 ton iz ko pa ne ru de, 26.000 ton plav lje ne ga ka o li n a, -le ta 1977 66.900 ton iz ko pa ne ru de, 22.320 ton plav lje ne ga ka o li n a, -le ta 1986 56.000 ton iz ko pa ne ru de, 13.290 ton plav lje ne ga ka o li n a, 158 anivodogZ – evarpzaR Ru dar ji ko pa èi pri roè n em de lu v ja mi (Iz zbir ke Sta ne ta Osol ni ka) Roè ni pre voz ru de v ja mi (Iz zbir ke Sta ne ta Osol ni ka ) Mi ner ski moj ster v ja mi (Iz zbir ke Sta ne ta Osol ni ka) -le ta 1988 35.513 ton iz ko pa ne ru de, 7.955 ton plav lje ne ga ka o li n a, -le ta 1990 13.570 ton iz ko pa ne ru de, 4.458 ton plav lje ne ga ka o li n a. Skok èez ko žo Ru da r ji, ki so obi sko v a li ru da r sko šo lo, so po kon èa - nem šo la nju opr a vi li tu di skok èe z ko žo, to j e obi èaj, po ve zan z do lo èe nim ce re mo ni a lom. Že v prej šnj ih èa - sih so slo va ški in èe ški ru dar ji spre je li mla de ga ru dar ja no vin ca v svo jo bra tov šèi no po stro gem iz pi tu in sko ku èez od pr t i no ja ška in mu do lo èi l i bo tra – va ru ha. Opa - sa na ko ža okrog le dij je šèi ti la ru da r ja pred po škod ba - mi od za de va nja v st e ne ro vov, ko se j e spu šèal pod zem ljo. Na de lov nem me stu mu je slu ži la kot za šèit no sred s tvo. Vlo ga te ga kož na te g a pred pa sni ka je po sta la v so do bnem ru dar stvu spo min na ti ste èa se, ko je bi lo de lo v ru dni kih ve li ko te žje kot da nes. Z le ti so p o sta le od pr ti ne ja škov š ir še in j e zre lo stni skok èez j a ške za no vin ce za me nja l skok èez ko žo. Prav ljiè no bi tje, k i je ži ve lo v ja mi Ljud sko iz ro è i lo pra vi, da so ru dar jem pri nji ho ve m tež kem de lu ra di po ma ga li in ve li ko krat tu di po na g a ja li ru dar ski, jam ski škra tje ali gor ski du ho vi, ime no va ni »ber kman de ljci «. V sta rih èa sih je bi lo ve ro va nje v te škra te med r u dar ji ze lo raz šir je no, za to so s e ba li, da bi si na ko pa li škra to vo je zo in ne mi los t. Ru da r ski škra ti so de la li ne vi dno, èe prav se je sli ša lo, ka ko de la jo in tol èe jo. Ru dar ji so bi li ve se li, èe so jih sli ša li, saj so bi li pre pri èa ni, da so tam, kjer pre bi va ber kman deljc, bo - ga te ži le ru de. Tu di v ru dni ku Èr na so se z no vin cem, ki je pri šel de lat v ja mo, sta ri ru dar ji ra di po ša li li. No vin cu so pri po ve d o va li, da po ja mi stra ši jam ski škrat, ta ko se je nek do od sta rej ših ru dar jev skri l v ja mi z ugas nje - no lu èjo v umik (izo g i ba li šèe). Ko je no vi n ec pri ri nil mi - mo jam ski vo zi èek, je sk ri ti ru dar sko èil nanj in mu uga - snil l uè. Se ve da se je no vi nec poš te no pre stra šil in ko je to ome nil dru gim ru dar jem, so mu t i re kli, da ga je na sko èil ber kman deljc. Še po se bno se je rad po ša l il z no vin ci eden sta rej ših ru dar jev. Ru dar ji so v ja mi no si li za ra di vla ge dvo je hla èe, pa si je ta r u dar n a zad nji pla ti odre zal vrh nje hla èe, po tem pa t ar nal no vin cem, da ga je na sko èi l ber kman de ljc in ga poš te no bo li zad nja plat. No vin ci pa so ga pre stra še n o po slu ša li. En krat naj bi se nek do od no vin cev ta ko pre stra šil, da je pa del v ne za vest, pa so ga iz ja me od pe lja li na jam skem vo ziè -ku za le s. Dru ga èe pa so n o vin cu na ga ja li, da ima rd e - èe oèi, ker še ni v a jen te me v ja mi. Anek do ta , ki se je zgo di l a v ra zi s ko val ni ja mi Se la, je po do bna èr ti ci Ni v se zla to, ka r se s ve ti. V nj ej sta pri ka - za na na iv nos t kme ta in nje go vo gren ko ra zo èa ra nje, ko je sp oz nal, da ni v se zla to, ka r se s ve ti. V ra zi sko val - nem obra tu ja me Se la je ru dar Na ce, ki je vo zil jam ske vo ziè ke, za u pal svo je mu ko ma ra tu, da je na šel ne kaj zla te ru de. Ko ma rat, ki je bil bol j pre bri san, mu je ves nav du še n pri tr dil in ga še vzpo d bu jal, naj na da lju je z iska njem, sa j je ve del, da gre za že le zov kr šec, ki j e brez vsa ke vre dno sti . Ob me seè nem obra èu nu pla èe pa se je iska nje z la ta Na ce tu moè no m a šèe va lo, saj je za ra di nje go ve ga iska nja tr pe lo de lo v ja mi, za to pa je bi la tu di ma njša pla èa. To ga je ta ko uje zi lo, da je z a pu - stil de lo v j a mi in s i po i skal dru go sl u žbo. Jam s ka re še val na slu žba So do bne ga ru da r stva se ne da za mi s li ti brez do bro or - ga ni zi ra ne re še va l ne slu žbe. Osno vo se stav lja te hniè - no oprem l je na in stro kov no uspo sob lj e na re še v al na èe ta. Usta nov lje na je z na me nom, da re šu je lju di in imo vi no v pri me ru ne sreè in ka tas trof, ki jih pov zro èa jo ek spl o zi je, jam s ki po ža ri , vdo ri pli nov, vo de in bla ta z mu ljem, hrib s ki udo ri in po do bno. Re še val na èe ta v ru - dni ku ka o li na Èr na je bi la uspo sob lj e na in te hni è no oprem lje na za re še va nje v na ve de nih ra zme rah. Re še - val ci so bi li pro st o vo lj ci iz vrst iz ku š e nih ru da r jev ko pa - èev in jam skih pro fe si o ni stov z naj manj tri let nim sta - žem v Ja mi Èr na. Pr av ta ko so bi li èla ni èe te ope ra tiv ni vo dje in nad zor ne ose be po slu žbe ni dol žno st i. Re še - val ci so mo ra li bi ti fi ziè n o in psi hiè no do br o pri prav lje - ni, da so v t ež kih ra zme rah r e še va nja pr i upo ra bi izo la - cij ske ga di hal ne ga apa ra ta ohra n i li nor mal no de lov no spo s o bnost, da so zna li oce ni t i po lo ža j v ne var ni h tre - nut ki h in pra vil no ukre p a ti. To pa so do se ga li z re dni mi tre nin gi, pre da va n ji in va ja mi. Za bo ljšo ko or di na c i jo po te ka re še v a nja so bi le v raz liè nih ru dni kih or ga ni zi ra - ne re še val ne va je na re pu bli ški rav ni. V pri me ru re še - val ne ak ci je se je sklic re še val ne ga moš tva oprav lj al te le fon sko al i pa s ku rir ji. Moš tvo za de lo pod i zo la cij - ski mi apa ra ti je bi lo se stav lje no iz treh do še st ih re še - val cev. Vo dja moš t va je bil pra vi lo ma nad zor nik, lah ko pa tu di iz ku š en ko paè. Naj ma njše ope ra t iv no moš t vo, ki je lah ko na sto pa lo sa mo stoj no, je bi lo se stav lje no iz treh re še val cev, ven dar pa j e mo ra lo bi ti v tem pri me ru pri pra v lje no še re zer vno moš tvo. Èe je re še va l o sa mo eno moš tvo, je mo ra lo šte ti naj manj pet re še val cev. V pri me ru ne sre èe so se re še va l ci po skli cu zbra li na zbor nem me st u, kjer so se do bi la na vo di la za na dal j nji po tek re še va nja . Ne sre è e v ru dni k u v po voj nem ob dob ju Kljub iz bo ljša nim ra zme ram za de lo v ja mi pa je pri ha - ja lo do ne zgod, ce lo s tr a giè nim izi dom. Le ta 1949 se je pri bliž no ob 8. uri v Pir èe vem ro vu po - ne sre èil ru dar An ton Šprin gar. Sku paj z ru dar jem Fran - cem Han èi èem, po do ma èe Trat nkom, sta ko pa la ru do v nad ko pu, ko s e je od stro pa odlu šèi la ke pa ru de, pa - dla na p loh, n a ka te rem je stal An ton. Ta se je pre lo mil. 159 anivodogZ – evarpzaR Sve èa na ru dar ska oble ka (Iz zbir ke Vil ka Ri fla) Franc Han èiè se je sti snil k ste ni in n i bil po ško do van, An ton Špr in gar p a je om a hnil z na d ko pa pri bliž no 15 m glo bo ko. Hu do po ško do v a ne ga so so de l av ci ta koj spra vi li iz ja me, ga na lo ži li na to vor n jak in ga od pe lja li pro ti Ka m ni ku do zdra v ni ka, a je ma lo pre d Kam ni kom za ra di hu dih po škod b iz di h nil. Mi hu Osol ni k u, po do ma è e Taj èma n u, iz va si Ža ga je v ja mi pri de lu pa dla ke pa ru de, ki se j e odlu šèi la s stro - pa, na hr bet, da j e oble žal ne za ve sten. So de lav ci so ga odne sli ven, zu naj pa so ga za vi li v rju he in s to vor nja - kom od pe lj a li k zdrav ni ku. Le ta 1952, k o je b i la hu da zi ma in je za pa dlo ve li ko sne ga, je p ri šlo pri Osnov nem ro vu do ne na va dne ne - zgo de, ki se j e za vse u de le že ne kon èa la sreè no. Na kon cu do pol dan ske izm e ne okrog 14. u re so bi li v kom pre s or ski ba ra ki ob vho du v ja mo Ru di Rom š ak, Mi ha Pa jek, An ton Osol nik, Ka rel Ma li in Opre šnik. V ja - mi se je ti sti dan gra di la iz voz na pro ga, za to so pri pra vi - li de lo vi š èe za od strel . Mi ner ski moj ster je rav no ta krat od stre lil, ko so bi li ome nje ni v ba ra ki. Za ra di ek spl o zi je v ja mi se je na p o bo èju spro žil plaz, ki je del no za sul ba - ra ko. Ru dar ji v ba ra ki so sli ša li èu den trušè in so pre - stra še ni ob sta li, le An ton se je po g nal sko zi vra ta. Plaz ga je odne sel s se boj in ga na po vr šju ne po ško do va ne - ga odl o žil ob p o to ku, kj er se j e pla zo vi na us ta vi la. D ru - gi ru dar M i ha se je v p a ni ki pog nal s ko zi ok no. Pla z ga je za sul, da s e je iz sne ga vi de la le ka pa in del gl a ve. Osta li, ki so os ta li v ba ra ki, so ga hi tro od ko pa li iz pla zu ži ve ga in ne po ško do va ne ga. Ti sti dan se je še en krat spla zi lo v p o pol dan ski izme ni, p laz p a je za sul sam vhod v ja mo, v ka te ri so de la li ru dar ji. Uje ti ru dar ji ni so mo gli iz ja me dru ga èe, kot da so v o ziè ke pol ne sne ga vo zi li v ja mo, kje r se j e to pil. Na ta na èin so s pro sti li vhod ja me in pr i šli iz nje. 160 anivodogZ – evarpzaR Jam sk i re še val ci (Iz zbir ke Mi ci Do lin š ek) Re še val ci ru dn i ka ka o li n a Èr na na va ji v ru dn i ku ži ve g a sre bra v Id ri ji le ta 1983 (Iz zbi r ke Vil ka Ri fla) Zad nje slo vo od so de l av ca (Iz zbir ke Mi ci Do lin šek) Le ta 1953 je v Glav nem ro vu (Ja ma Èr na) sti sni lo no go ob sto jko Fran cu Spru ku, po do ma èe Haj ko ve mu. De - lal je sku paj z ru dar jem Al bi nom Re pan škom, po do - ma èe Ovin k ar jem. Zdrav n ik mu je ho tel no go am pu ti - ra ti. Le ta 1961 se je v Glav nem ro vu (Ja ma Èr na) smr t no po ne sre èil Alojz S u šnik, po do ma èe Su ški, ki je s ku paj z jam skim v o ziè kom pa del v j a šek. Ti sti dan so r u dar ji pre ne ha li z de lom in èa ka l i na pre i s ko val no ko mi si jo, da je pri šla na kraj do god ka. 3. ok to bra 196 8 se je v G lav nem ro vu (Ja ma Èr na) smrt no po ne sre èil Mar ko Pi liè, sti snil ga je jam ski les za pod gra je va nje v tran spor t ni ko ša r i v iz voz nem ja - šku. 21. 6. 1977 se je v Glav nem ro vu (Ja ma Èr na) med 18.00 in 18.30 smrt no po ne sre èil Sti pe Ši mu no viè. Fe rid Ra èiè, ki je de lal z nji m, pa j e imel s re èo in je bil sko ra j ne po ško do v an. Na od ko pu je mi ner od stre lil ru - do. Ko se je po od stre lu de lo vi šèe v ja mi prez ra èi lo, sta se ru dar ja vr ni la in za èe la pol ni ti od stre l je no ru do v jam ske vo ziè ke. Ta krat j e pri šlo d o vdo ra mu lja in bla - ta. Fe ri du je še u spe lo sko èi ti v nad kop, Sti pe ta pa sta za je la bl a to in mu lj. Odne slo ju je p o nad ko pu. Vdor bla ta in mu lja je bil ta ko m o èan, d a je v nad ko pu tr ga lo sred nje st o jke, ne po ško do van je osta l le obod nad ko - pa, vse osta lo se je po ru ši lo za ra d i pri ti sk a. Sti pe ta sta bla to in mulj odne sla v sme ri sle pe pro ge, Fe ri da pa v sme ri od voz ne pro ge, pri t em se je St i pe za du šil, ker ga je bla to pov sem za li lo. Fe rid pa je bil del no za sut v bla - tu, da si sam ni m o gel po ma ga ti. Tu di ru dar ji, ki so pr i - hi te li na po moè, ga ni so mo gli dru ga èe iz vle èi iz bla ta , kot da s o mu od pe li hla èe in ga iz vle kli iz hla è in škor - njev. Ru dar j i jam ski re še val ci so po ne sre èe ne ga iska l i vso noè, s aj se s pr va sp loh ni ve de lo, kje j e ob ti èal. St i - pe ta so na šli še le na sled nji dan ma lo èez 8. uro zju traj. Za ilus tra ci jo naj n a ve dem, d a so ta krat iz ja me zv o zi li èez tri sto jam s kih vo ziè kov bla ta. Le ta 1982 je v Glav nem ro vu (Ja ma Èr na) v n ad ko pu za su lo Bo ja n a Rom ša ka, po do ma è e Jur èko ve ga, ki se je pri tem po ško do v al. S ko ma ra tom sta po bi ra la na kon cu od ko pa, po tem so od stre li li nov del od ko pa. Ko se je pre zra èi lo, sta od šla Bo jan in nj e gov ko ma rat v nad kop in te daj je Bo ja na za su lo. Imel pa j e sre èo, da je šlo z a suh ma te ri al. Se pa ri ra n je ru de v se pa ra c i ji Na ko pa na ru da ni bi la pri mer na za upo ra b o, ker je ime la pre veè ne ko ri s tnih pri me si, za to so jo mo ra l i oèi - sti ti – se pa ri ra ti. Se pa ri r a nje v ru dar stvu po me ni bo ga - te nje ozi ro ma kon cen tra c i jo ko ri st ne sub s tan ce na eni in ja lo vi ne na dru gi stra ni. Prin cip se pa ri ra nja ka o li na pred st av lja lo èe va nje ma njši h in ve èjih del cev v vo di. Za to so iz iz si pnih bun ker je v pri ja mi ru do s to vor nj a ki vo zi li v pre de la v o v se pa ra ci jo. V se pa ra ci ji Èr na se je iz va ja lo se pa ri ra n je ka o li n o ve ru de s plav lje nj em. Ru - da je šla z de po ni je pre ko av to ma t ske ga do da jal ni ka na te ko èi trak in na to na j e ža sti dro bil nik, ki jo je zdr o - bil na z r na pod 40 mm. Ru do so na to iz lu že va li v iz lu že - val ni kih, v ka te rih se je me ša la z vo do v ra zmer ju 3 : 1. Iz iz lu že val ni kov je šla pre ko vi bra cij ske ga si ta (kjer se je iz lo èi la ja lo va frak ci ja nad 3 mm) v ho ri zo n tal ni kla si - 161 anivodogZ – evarpzaR Se pa ra ci ja ru dni ka ka o li na Èr na (Iz zbir k e Mar ja n a Han è i èa) Use dal ni ba zen (Iz zbir ke Iva na La ni ška) Fil tr ska sti skal ka (Iz zbir ke Iva na La ni ška) fi ka tor BB , kjer se je iz lo èi la še frak ci ja pe skov 0, 3–3 mm, ki se je upo rab lja la v grad be niš tvu. Pre liv iz kla si fi ka tor ja je šel na dve sto pnji hi dro c i klo - nov. V pr vi sto pnji (ba te ri ja ZVK-8 ) se je iz lo èi la frak ci ja 0,3–0,063 mm, na dru gi sto pnji (ba te ri ja ZVK-16) pa do 1 % os tan ka na s i tu 40 mi kro nov. Gro bi pro dukt ba - te ri je ZVK-8 je šel v ho ri zo n tal ni kla si fi ka tor, ki je iz lo èil del ce 0,3–0, 1 mm. Pre liv iz kla si fi ka tor ja se j e zdru žil z gro bo frak ci jo ci klo nov ZVR-16 , ki je pred s tav lja la ob me ša nju 20 % ka o li n a pa pir ni ške kva li te te ple skar sk o kva li te to. Ka o lin ska su spen z i ja obeh kva li tet je šla v use dal ne ba ze ne, kjer se je zgo šèe va la. Pred v ho dom v ba ze ne so do da li ko a gu lant in f lo ku lant. Po 24 urah se je I. kva - li te ta zgo sti la na 20 0–220 g tr dih de l cev n a li ter, ple - skar ska kva li te ta pa na 300–350 g na l i ter. Vo lu men vseh us e dal nih ba ze nov je bil 1300 m3. Use - de no ka o li n sko go šèo so spu sti li v ho mo ge ni za cij ske èr pal ne ba ze ne, od ko der so jo bat ne èr pal ke po ti ska le pod pri ti skom 10 atm v okvir ne fil tr ske s ti skal ke, ki s o iz ti sni le ka o li n ske plo šèe z vla go 26 ozi ro ma 28 %. Ra - zmer je plošè med pa pir ni škim in ple skar s kim ka o li - nom je bi lo 50 : 50. Pa pir ni šk a kva li te ta se je roè no na la ga la na pa le te in na to spu šèa la na dvo ri šèe, ple skar sk i ka o lin pa se je zla gal v zraè no su šil ni co, kjer se je osu šil pod 15 % vla -ge in se roè no ozi ro ma pre ko je ža s te ga dro bil ni ka pol - nil v vre èe. Del ple skar ske kva li te te (20 %) s e je osu šil na ro to su š il ni ci do 1 % vla ge. Dnev na pre de la v a ru de je bi la pri bliž no oko li 26 0 ton, kar je pred stav lja lo pri - bliž no 90 ton dnev ne pro iz v od nje ka o li na. De lov ne ra zme re v se pa ra ci ji so bi le za ra di vla ge iz re - dno tež ke, pred vsem po zi mi v mra zu in na pre pi hu. Ve - èi na de la je bi lo fi ziè no tež ke ga , za to mar s i ka te ri za po - sle ni ni dol go zdr žal. De lov na si la se je ne pre sta no me - nja va la, ne ka te ri pa so kljub naš te tim ra zme ram de la li do upo ko j i tve. V obra t u so bi le za po s le ne tu di žen ske, zla ga le so ka o li n ske po ga èe v su šil ni ci, pol ni l e gro bo zmle ti ka o lin v v re èe, tež ke po 50 kg , in jih na to var ja le na to vor nj a ke, ki so pri ha ja li po ka o li n. V av gu stu le ta 1962 se je Ru dni k u ka o li n a Èr na pri dru - ži lo obrt no po dje t je Cal ci t v Sta ho vi c i, ki se je ukva r ja lo s pri do bi va njem mar mo ri zi ra ne ga apnen ca, ki ga do - ma èi ni ime nu je jo kal cit . Le ži šèe se na ha ja ob de snem bre gu Kam ni š ke Bis tri ce v po bo èju hri ba Gro ha t, se - ver no od Sta ho v i ce. Za èe tek obrt ne ga pri do bi va nja kal ci ta se ga v ob dob je pred dru go sve tov no voj no. Vse do zdru ži t ve z Ru dni kom ka o li na Èr na je obrt ni obrat Cal ci t pro da j al roè no se ja ni pro iz v od ste klar na m, gro bi pro iz vo d ma njšim li var nam, naj fi ne j ši pro iz vo d pa ke - miè nim to var nam. Pro iz v e dli so oko li 8500 ton kal ci ta let no , in to pred vsem ko so v ne ga ma te ri a la ter gra n u la - 162 anivodogZ – evarpzaR Roè no po bi ra nje ko la èev iz fil tr ske sti ska l ke (Iz zbir ke Iva na La ni š ka) Ko la èi na tran spor tnem vo ziè ku (Iz zbir ke Cil ke Ja ne žiè) Zla ga nje ple skar ske ga ka o li na v zraè no su šil ni co (Iz zbir ke Cil ke Ja ne žiè) ta 1mm. Po pri dru ži tvi pa je pro iz vo d nja hi tro na pre d o - va la. Vs e do le ta 1965 s o bi li pro sto ri za os nov no pre - de la vo kal ci t a v le se ni ba ra ki v ne po sre dni bli ži ni kam - no lo ma. Ker pa s e na tej l o ka ci ji obrat pre de la ve ni mo - gel raz vi ja ti, se je pre se li l v pro sto re biv še ga le sne ga po dje tja Sil va v Sta ho vi ci. 24. 11. 1989 je skup šèi na ob èi ne Kam nik uve dla po - sto pek re dne li kvi da ci je ru dni ka. Ru dnik ka o li na so za - èe li po sto po ma za pi ra ti, ru ši ti od veè ne ob jek te , pol ni t i ja ške z ja lo vi no, za si pa ti vho de in ure ja ti oko li co. Ve li - ko ru dar jev, ki so s lu ži li kru h v ja mi, je od šlo kot te hno - lo ški vi šek na bor zo de la. Ne kaj je bi lo upo ko j e nih, osta li pa so si sa mi po i ska li slu žbe v kam ni šk i in dus tri - ji. Uso da ru dni ka je bi la za pe èa te na, s t em pa je do kon - èno za mr lo ru dar je nj e v do li ni Èr ne. Ne koè uspe š no po dje tje, ki je ve li ko pri spe va lo k po voj n i iz grad n ji in - fras truk tu re in k raz vo j u kam ni š ke ob èi ne, je po za pr - tju hi tro za èe l o to ni t i v po za bo. Mi ning in the Èr na valley and sur ro un dings Summa ry The ar ti cle co vers t he pe ri od from the f irst explorat ion of k a o li ni te or e in the Èr na valle y, and the ve ry rudime ntary ex cavation of ka o li ni te fro m the sur fa ce to the de ve lop ment of the ca ve works un der gro und. It pre sents the de ve lop ment of the mi ne and se pa ra ti on pro ces ses, to get her with met hods of extra cting th e ka - o li ni te or e and pro ces sing it, u p un til the clo su re of the mi ne. The de scrip ti on of the mi ners’ work re ve als all the dif fi cu l ti es and dan gers the mi ners fa ced du ring the ir daily work, de ep un der gro und. Al so in clu ded are te sti mo ni es of mi ners tra p ped in the mi ne and re scu - ed by co-wor kers wor king near by, a nd re ports from t ho - se who ac ted as re scu ers to t he ir fri ends in ne ed.Ustni vi ri: - Sta ne Osol nik, ru dar ski nad zor nik -An drej Osol nik, ru dar ski nad zor n ik -Ma ri ca Za mer nik , de lav ka na se pa r a ci ji -Mar ja n Han èiè , ru dar ski nad zor n ik -Fran ce Su šnik, ru dar -An drej Ja ne žiè, ru dar -Slav ko To nin -An ge la Pet ek, de lav ka na se pa r a ci ji -Ivan La ni šek, vo dja pro iz vod nje na obra tu se pa ra ci je -Franc Pa vlin, ru dar -Sta ne Pa vlin -Cil ka Ja ne žiè, de lav ka na se pa r a ci ji -Al bin Re pan šek, ru dar -Fa ni ka Les -Ro za l i ja Ve rov šek -Ru di Rom šak, stroj ni k na se pa ra ci ji -Va len t in Rom š ak -An ton Mez ga, ru dar ski te hnik, ja mo me rec -Ivan Er me ne c, ru dar ski nad zor n ik Dru gi vi ri in li te ra tu ra: -Kra jev ni lek si kon Slo ve ni je (II. knji ga). Ljub lja na 1971. -MAL, J., 1932: Zgo do vi n a slo ven ske ga na ro da (zve zek štev. 11). -ŠA PEK, S., 1967: Kam ni š ki zbor nik XI. -Kam ni š ki zbor nik VI, 1960. -MO HO R IÈ, I., 1978: Pro ble mi in do sež ki ru dar je nja na Slo ven - skem. -Pa pir, štev. 2., s ep tem ber 1974. -Ar hiv Ru dni ka ka o li na Èr na (v zgo do vin skem ar hi v u v Ljub lja ni). -STR LE, M., KON DA, P., men to ri ca: BER LEC, A., 1997: Ra zi sko - val na na lo ga za mla de ge o lo ge: Ru dnik ka o li na Èr na. Osnov na šo la Fra na Al bre h ta v Kam ni k u. -Pla nin ski ve stnik, l. 1977, štev. 12 , str. 799. 163 anivodogZ – evarpzaR 164 anivodogZ – evarpzaR Vil ko Ri fel Ža ga 11 a Sta ho vi c a Kam ni ški èr ni mli nar ji Uvod Na ozem lju, kjer da nes st o ji jo obra ti to var ne, je v èa sih stal maj hen gra diè, ki je bi l vpi san v de žel ni de ski kot Kat zen berg, poz ne je so na nje go vem po ses t vu zgra di li fu ži ne, po nji ho v em pro pa du pa to var no smo dni ka. Že sto le t ja poz na jo lju dje me ša ni co, se stav lje no iz ka li - je ve ga ni tra ta, žve pla in oglja, ki so jo za ra di nje ne ga vi - de za in la stno sti ime no va li »èr ni smo dn ik«. Njen iz naj - di telj ni t oè no znan, saj j e èr ni smo dnik eden naj sta rej - ših ek splo zi vov. Iznaš li so ga l eta 6 67 pred naši m šte - tjem, razvil se je iz grš kega ognj a, ki so ga takr at upo - rab ljali le kot ognj emetno s redst vo. Zna ni so za pi ski o upo ra bi gor lji vih sno vi sta rih na ro d ov: Rim lja nov, Egip - èa nov in Gr kov. Se sta va teh sno vi je bi la bol j ali manj po do bna se sta vi da naš nje ga èr ne ga smo dni ka. V 14. sto le tju je me nih Ber thold Sch warz iznašel orožje (top), pri kat erem so za strelj anje z njim uporablja li èrni smodnik. D o 17. st o le tja so èr ni smo dnik up o rab lja li le kot st rel no oro žje, p oz ne je pa tu di v ru dar stvu. Za to so v po sa mez nih ta krat in dus trij sko bolj raz vi tih de že la h za èe le na sta ja ti tu di šte vi l ne to var ne smo dni kov. Na men te ga za pi s a je pred st a vi ti pro iz vod njo èr ne ga smo dn i ka v Kam ni ku. To var n a je praz n o va la 150. oblet ni co ob sto j a in spa da med naj sta rej še pro iz v o dne obra te pri n as, prav ta ko pa so di med naj sta rej še to vr - stne obr a te v Ev ro pi. Vs e sko zi je i me la sta tus vo ja ške - ga po dje tja, ra zen zad njih ne kaj let , za to je bi lo de lo v njej za vi to v tan èi co skriv no sti. Po sta vi t ev smo dn i šni c e in nje n o obra to va n je do pr ve sve tov ne voj ne V èa su pro d i ra nja av stro-o gr ske ar ma de le ta 1849 je ta v me stu Man to va v Lom b ar di ji za ple n i la tam kaj šn jo to var no smo dni ka. De mon ti ra ne stro je so poz ne je pre - pe lja li v Ka m nik. Le ta 1871 pa so del na prav za i z de lo - va nje smo dn i ka pre se li li v Kam nik tu di iz maj hne smo - dni šni ce, ki je obra to va la (1715–1871) ob po to ku Do - brunj šèi ca pri Zad vo ru ozi ro ma Sos trem pri Ljub lja ni. Za kaj je av strij ska voj na ob last iz bra la prav Kam nik, n i tež ko uga ni t i. Ime la ga je za zem lje pi s no sre di š èe na pre ho du med Du na jem in Lom bar di jo, prav ta ko so tu že ob sta ja li in dus trij ski obra ti (fu ži n e), pred vsem pa je bi la ugo dna le ga zem lj i šèa, saj so lah ko ob jek t e za ra di ne var ne pro iz v od nje raz vr s ti li v po lju bni od da l je no st i po rav nem z vi so kim dre vje m go sto za ra s lem pro st o ru ob re ki Bis tri ci. Vo ja ški erar je fu ži ne ku pil od la stni ka fu žin in žeb ljar n e vi te za An dri o li ja. K ob sto je è im fu ži - nam je do ku pil zem ljo , last kme tov . Av strij ski in že nir ji so zem lji šèe pre me r i li in na pra vi li na èr te za to var no smo dni k a. Spr va so v to var ni iz de lo va li prah za èi šèe - nje ko vin s kih iz del kov, ime no va n »kam ni ški èi stil ni prah« (Ste i nes Put zpul ve r), pri do bi va li so ga iz gli na ste - ga že le z ov ca, ki so ga ko pa li v Kam ni ški Bis tri ci (Mitth. 1893, 143). 1856–57 so po ru ši li grad Kat zen berg (Val v a sor XI, 297) in zgra di li vo ja šni co in upra v no po -slo pje. V za èet ku obra t o va nj a so bi le te hni è ne ra zme r e še ze lo sla be. Na pra ve so g na la ko le sa na vo do. Kot po gon ski vir je slu ži la vo da Kam ni ške Bis tri ce, ki so jo spe lja li po zem lj i šèu to var ne s ka na l i. V ob jek tu ob te - da nji me ša l ni ci so na me s ti li vo dno ko lo, pre ko ka te r e - ga se je po gon ska ener gi ja vo de pre na ša la s po mo èjo je kle ne vr vi na ob jek t me šal nice. De lav ni ce v II. ra jo nu pa so bi le raz po r e je ne po leg vo dne ga ka na l a in so upo - rab lja le di rek t ni po gon brez pre no s nih na pra v. Poz ne je so uve dl i po gon s po mo èjo par ne g a stro ja in vrv ne ga pre no sa , ki je po ga nj al ko lo dro be. Pr vot no je bi la to var - na ogra je na z le se no ogra jo, ki so jo v pr vem de set le tju obra t o va nja na do me s ti li z zi dom. Za to se je mo ra l a ce - sta iz Kam ni k a pro ti Sta ho vi ci umak ni ti te sno k stru gi Bis tri ce. Kam ni è a ni in tu ri sti, ki so se po da ja li v kam ni - ške pla ni ne, so zid za ra di nje go ve dol ži ne ime no va li Ki - taj ski zid. Kam ni è a ni in oko li èa ni so to var no ime no va li pra har n a. No va to var n a smo dn i ka je za èe la z de lom sre di le ta 1852 . Pr vi upra v nik smo dni šni ce je bil pol - kov nik Acha ci us, sle di li pa so mu pol kov ni ki: Alek s in, Schwab, Ho le èek, Günter in Do la èek. Na sled nji uprav - ni ki so bi li še: ma jor Ga jer, za n jim Je kel, sle dil je Rösner, s ka te rim je bi la pre se lj e na to var na v Tro fa i - ach. Po vr ni tvi to var ne v Kam nik je n a sto pil me sto uprav ni ka pr vi Slo ve nec ge ne ral ma j or Èer ne, za njim pa pol kov nik Se me ra k, ki je do èa kal v Kam ni ku pre o - brat ob kon cu pr ve sv e tov ne voj ne. Me sto K am nik in oko li š ki pre bi v al ci od to var ne ni so ime li no be ne ko ri st i, ker za ra d i vo ja ške na ra v e va njo ni so ime li vsto pa. V njej so de la li sa mo vo ja ki. Ko so eni od slu ži li vo ja ški rok, s o pri šli dru gi. Tu di obrt ni ki, ko li kor jih je to var na po tre bo va l a, so bi li vo ja ki na slu že nju vo ja ške ga ro ka. Po ve èi ni so slu ži li v Kam ni ku vo ja ki iz èe ški h pol kov . Tu di zad nja sku pi na vo ja š kih de lav cev so bi li èe ški mo - bi li zi ran ci. V Kam nik jih je pri pe ljal ma jor Ho le èek , ki je poz ne je po stal ge ne ral in je po ko pan na Ž a lah. V pr - vem ob dob ju je v to var ni de la lo oko li osem de s et lju di. Ka pa ci te ta pro iz v od nje je bi la tri sto ki lo gr a mov smo - dni ka dnev no. De la li so s a mo pri dnev ni sve tlo bi od ju - tra do ve èe ra. Po zi mi je ob hu dem mra zu de lo spl oh po èi v a lo. Pro iz v o dni po sto pek je bil tak, ka kr š ne ga poz na mo da nes . Ime li so oglja r no, me ša l ni co, kolo - drob , se jal ni co, zr nil n i co in su šil ni co. Smo dn ik so su ši li tu di na son cu, to da le kot p o liz de lek, èe je bil v njem pre ve l ik od sto tek vla ge za sti ska nj e. V za èet ku sta se iz de lo v a li dve vr sti smo dni ka, koc ka st i za to po v e 7 in 13 mm i n lov ski, ta ko ime no va ni Ru n dkorn No. 8, rj a ve bar ve za ple mi èe, za na va dne lov ce pa èr ni smo dnik 165 anivodogZ – evarpzaR Smo dni šni ca v Kam ni ku pred pr vo sve tov no voj no od št e vil ke 1 do 4. O d teh v rst smo dni kov je bi l okro gli in rja vi smo dni k vse ka kor naj bo l jše kva li te te, v ce ni pa za lov ce, ki ni so bi li ple me ni t e kr vi, ne do se glji v. Po leg lov ske ga so oko li le ta 1870 za èe l i iz de lo v a ti tu di ru da r - ski smo dn ik. Za ra di spe ci fiè n o sti pro iz vo d nje in voj ne na ra ve po dje tja je ve lja l v smo dni šni ci od vse ga za èet - ka po se be n red no tra nj e in zu na nje var no s ti. Za za go - to vi tev re da in var no sti so bi le po stav lje ne stal ne vo ja - ške stra že. Var no s tna slu žba se je iz va ja la s kro že njem stra žar j ev, pod ne vi ob zu na nji stra ni zi du, po no èi pa ob no tra nji stra ni. S tal na stra ža je im e la svoj se dež pri glav ne m skla di šèu smo dn i ka šte vil ka 30. Pr va le ta so stra ži li Mad ža ri, ko p a je ne ke ga dne v o jak p ri skla di - šèu za pu stil svo je stra žar sko m e sto in se ob e sil, so Mad ža re za me nja li Èe hi. Stra žo so v ne var ni h le tih 1858 in 1866 znat no pom no ži li. Vo ja ška upra va je kma lu uvi de la, da za ra di stal ne ga me n ja va nja de lav - stva de lo v t o var ni tr pi. Ko maj s o usp o so bi li ene v o ja - ke, so jih ž e za me nja li dru gi, ki jih je bi lo spet tre ba uva - ja ti v de lo. Za to se je le ta 1870 vo j na upra va odlo èi la, da sprej me na de lo v to var no ci vil no pre bi val stvo iz Kam ni ka in nje ne oko li ce, ki bo tu stal no za po s le no. Vo ja kom, ki so ta krat od slu ži li svoj rok, so po nu di li, da osta ne jo v to var ni še na prej kot ci vil ni de lav ci . Ne ka te - ri èe ški v o ja ki so re s spre je li po nud bo in ost a li v smo - dni šni c i. Ve èi n o ma so bi li to obrt n i ki. Uèi li so no ve de - lav ce in jih uv a ja li v de lo. Za po sli li so de lav ce iz Kam ni - ka, oko li ce Str anj, Sto lni ka, ce lo iz R a do melj in Tu hinj - ske do li ne . Spr v a so oprav lja li po mož na de la, poz ne je pa iz de lo v a li smo dni k. Ta ko je smo dni šni ca ugo dno vpli va la na živ lje nje, saj je nu di la stal ni za slu ž ek sto ti - nam de lav cev . Ne ka te ri so ji bi li zve sti vse živ lje nje in so se sta ra li z n jo. Kot m la di fan tje so n a sto pi li de lo, kot iz èr pa n i star èki pa so jo za pu sti li. V smo dn i šni ci je bil moè no raz vit èut ko lek tiv no sti, saj je bi l pri ne var niiz de l a vi smo dni ka vsak po sa mez nik od go vo re n za živ - lje nje svo jih so de lav cev. Že vsa ka naj ma njš a ne paz lji - vost bi bi la lah ko uso dna, ne s a mo za de lav ce in to var - no, am pak t u di za Ka m nik in bli ž njo oko li co. Opo mi nja - li so drug dru ge ga, zla st i sta rej ši de lav ci mlaj š e, skr be li za var nos t in stro go iz pol nje va li var no s tne pred pi se. To so za hte va li tu di od pred po st av lje nih. Znan je pr im er iz le ta 1913, ko je oho li uprav nik smo dni šni ce pod pol - kov nik Je kel ka dil po to var ni škem ozem lj u, ne ozi ra j oè se na var no stne pred pi se. Ka kor en mož se je dvig nil ko lek tiv in za hte val pre me sti tev uprav ni ka, ki ne iz pol - nju je pred pi s ov o var no st i, ogro ža živ lje nja de lav cev in dr žav no ime tje. Je kel je bil ta koj pre me šèen. Za ra di var no st i pri de lu so mo ra le bi ti vse de lav ni ce za iz de la - vo smo dni ka ve dno èi ste, v let nem èa su pa vsi do ho di in ce lo str e he poš kro plje ne z vo do. S tem je bil one mo - go èen pre nos na klj uè ne ga vži ga smo dni ko ve ga pra h u z de lav ni ce na de lav ni co. Ka dar se je iz va ja lo po pra vi lo v de lav ni ci , je mo ra la bi ti ta prej te me lj i to oèi šèe na in po li ta z vo do, so sed nje de lav ni ce pa so mo ra le pre ne - ha ti z de lom. Po se bno stro ga pra vi la so ve lja la pri dvi - ga nju, pre n a ša nju in pre vo zu smo dn i ka med de lav n i - ca mi. Te ga st a oprav lja la dva de lav ca, ce lo pri med faz - nem pre vo zu smo dni ka na va gon èki h sta mo ra l a bi ti dva de lav ca . Po to var ni se je sme lo ho di ti le ko ra ko ma, ni ka kor pa se ni sme l o te èi. De la v ci so do bi li po se bno de lov no oble ko in obu tev z nepod ko va ni mi pod pl a ti. Pra vi po no s vsa ke ga de lav ca je bi la ka pa z na pi som »K. u. K . Pul ver fa brik – St e in«. V t ej oble ki so od ha ja li do mov in se ra di ka za li v me stu. Ker je bi la pol na smo - dni ko ve ga pra hu , si je ne ki de la vec do ma pri og nji šèu oble ko za žgal. Po tej ne zgo di je s le di la stro ga pr e po - ved no še nja oblek zu naj to var ne, de lav ska obla èi l ni ca pa je bi la sre di to var ne v zgrad bi Pod li po. 166 anivodogZ – evarpzaR Vra tar ni ca Pod li po (sr ed nji vra tar) in p red n jo kro pil nik Vsak de la vec se je smel za dr že va t i sa mo v ob mo èju svo je ga de lov ne ga me sta . Od mor za ma li co je tra ja l eno uro, v tem èa su so de lav ci sme li za pu sti ti to var no. Za ni mi vo je ome ni ti, da so de lav ci, pre den so se od pra - vi li na de lo v de lav n i ce, po mo èi li prst v kro pil nik , v ka te - rem je bi la bla go slov lje na vo da, in se pre kri ža li z že ljo, da bi de lov ni dan za klju èi li brez ne zgo de. Ko so se de - lav ci pred za èet kom de la zbra li, je sle dil pre gled ob nav zoè no sti pred de lav cev in moj str a. Vsak pred de la - vec je pre gle dal s vo jo sku pi no lju di, o èe mer je po ro èal moj stru, ta pa de žur ne m u moj stru to var n e. Rav no tak - šno kon tro lo so oprav lj a li pred de lav ci v de lav ni ci pred za èet kom de la na stro jih, èe so v t ak šnem s ta nju, kot so jih pu sti li prej š nji dan. Po go s to je po se bna kon tro la obi ska la de lav ni ce in pre i ska la de lav ce, po po tre bi pa tu di moj stre, da ne bi ime li pri se bi sred stev za pri ži ga - nje ali kak šne g a ko vin s ke ga pred me t a. Po kon èa nem de lu so se, ker so b i li èr ni, umi va li kar v vo di, ki je po ga - nja la stro je v de lav ni cah. Ko so le ta 1870 vo ja ške de - lav ce za me n ja li ci vil ni, so tu di za vra tar je po sta vi li do - ma èi ne . Na za èet k u so bi li štir je ci vil ni stra žar ji. Stra žar je op rav ljal slu žbo šest ur, tri ure je se del v str a žar ni ci pri sred njih vra tih, v osta lih treh urah pa je ob šel to var - no. Stra žar ji so bi li obo ro že ni s su li ca mi , ki so bi le nji - ho vo edi no oro žje do le ta 1914, ko so do bi li re vol ver je. No si l i so ci vil no oble ko in us nje ne ka pe s šèit ni kom in na pi som »Wac he«. L e ta 1912 se je šte vi lo stra žar jev po ve èa lo s šti ri na dva najst. De žur n i ofi cir je oprav ljal slu žbo do pol no èi , po pol no èi pa je kon tro l i ral stra žo de žur ni moj ster. Pro ti po žar na var nost v pr vih le tih de la to var ne ni ob sta ja la. D a se j e to iz bo ljša lo, je bil p o vod pr vi ve lik po žar le ta 1886 v de lav ni ci za pre de la v o so li - tra, po leg ka te re ga je bi lo skla di šèe žve pla. Ogenj je na stal za ra di ne paz lji vo sti ne ke ga kle par j a iz Men g ša, ki je p o prav ljal ko tel. Vnel se je so li ter in pov zro èil si len po žar. De la v ci to var ne so po žr t vo va l no vztra ja li pri ne - var nem ga še nju. N a po moè so pr i šli tu di ga sil ci iz Ljub - lja ne, ki so ogen j tu di po ga si li, saj je ob sta ja la ve li ka ne var nost, da se vna me še so sed nje skla di šèe žve pla. Pre bi v al ci Kam ni ka so že za pu šèa li me sto v stra hu pred ne var nos tjo. V 20. št . èasnika Gorenjec i z leta 1906 j e bilo za pisano nas lednje : »V Kam niku j e 11. maja minilo 2 0 let, kar je b il v kamnišk i praharni ve likpožar . Na o pomin takratne ga pove ljnika p raharn e je pobegnil o vse l judstvo iz Kamnika , ker j e bila nevar - nost, da s e vžge ka kih 40 .000 cent ov žvepl a. Možj e, ki so prepreèi li to neva rnost, p aè zasl užijo, da se jih spominjamo na tem mes tu. To so bili ra jna Gregor Slabaj na in Vincenc Exler ter še ži veèi Karol Hutt ež.« To var na je po tem po ža ru do bi la pr vo vo dno èr pal ko, ki jo še d a nes hra ni jo kot s po min na p r ve za met ke pro - sto vo ljne ga ga sil stva v to var ni. Le ta 1888 je bi l v to var - no na pe l jan vo do vod in isto èa sno so bi li po stav lje ni tu - di hi dran ti za ga še nje og nja. Pri vsa ki de lav ni c i so bi le po stav lje ne pri pra ve za ga še nje og nja, za nji ho v o brez - hi bnost pa je bil za dol žen te hniè ni od de lek to var ne. Po klic n ih ga sil cev ni bi lo, paè pa je bi la or ga n i zi ra na in uspo sob lje na ga sil ska sku pi na, »fa jerwe rkerji«, v ka te ri je bi lo naj veè de lav cev te hniè ne ga od del ka. V ob dob ju sta re Ju go s la vi je je bi l ve li k po ža r le ta 1933. Dr. Ni ko Sa dni kar se g a spo mi nja ta ko le: »Stra žar je p ri skla di - šèu ka dil, po tem pa ve r jet no na stra ži za dre mal. Zb u di - la sta ga dim in oge nj, ki ga je sk u šal po ga si ti z vo ja - 167 anivodogZ – evarpzaR Pe ro ris ba pre vo za smo dni ka z vo zo vi V tak šnih so dih so pre va ža li smo dnik. škim pla šèem, k ar pa mu n i uspe lo. N a stal je ve lik po - žar, ko je za go re l a ve li ka ko li èi na us kla di šèe ne krhli ko - vi ne; sij og nja je bil vi den c e lo v Kam ni ški Bis tri ci. Ta - krat je bil tam tu di kralj Alek san der, ki je, kot ž e veè krat pred tem, ’od šel po svo jih po tih’ brez sprem stva. Od bli zu je opa zo v al po žar v smo dni šni ci in vi del pri za de - va nje , da bi ogenj po ga s i li. Ka kor je ne o paz no pri šel, ta ko se je tu di vr nil v Kam ni ško Bis tri co. Na sled nj e ga dne je po te le fo nu spo ro èil v smo dni šni co, da pri de ’na obisk’ . Ko je s pra še val upra v ni ka, ka ko je pri šlo d o po - ža ra, mu je ta od go vo ril, da je s tra žar, ne ki Slo ve nec, že v za po ru. Kralj je od šel v za por do ne sreè ne ga vo ja - ka in za hte val, da mu po ve vse po pra vi ci, ka ko je pri - šlo do p o ža ra. Po u èil ga je, d a se na stra ži ne sme ka di - ti, kaj še le v smo dni šni ci, in ga uka zal iz pu sti ti iz za po - ra, kar se je v Kam ni ku km a lu iz ve de lo.« Za ni m iv je bil pre voz iz de la ne ga smo dni ka iz to var ne do skla di šèa v pred mes t ju Ljub lj a ne. Pred le tom 1891, ko še ni bi la zgra j e na kam ni š ka že lez ni ca , so smo dni k pre va ža li z vo zo vi. Smo dnik je bil v le se nih so dih . Ko nji so mo ra li ime ti ba kre ne pod kve, da s e pri kre sa nju ob ka men ni so de la le is kre, ki bi sm o dnik la h ko vžga le. Pr i pre vo zu smo dni ka sko zi vas ali me st o je bi lo do lo èe no po se bno sprem stvo. Ne kaj de set me trov pred vo zom je ko ra kal v o jak – r e sen mož s èr no za sta vo, ki je opo - zar ja la sta no val c e, da se pre va ž a smo dn ik, kar je po - me ni l o, da je tre ba za va ro va t i ogenj v ko vaè ni cah, za - pre ti ok na po hi šah, na ce sti pa ni smel nih èe ka di ti. Voz so s prem lja li štir je vo ja ki, dv a z le ve in dv a z de sne stra ni. O t em, da bi se ka k so pot nik mo go èe pe ljal na vo zu, ni bi lo go vo ra , kaj ti vsa ko ne spoš to va nje var nos t - nih pred p i sov je bi lo naj stro žje kaz no va no. Na vo zu so pre va ža li oko li 1500 kg smo dni ka. Ko je le ta 1891 ste kla v Ka m nik že lez ni ca, s o bi li do lo - èe ni za pre voz smo dni ka po se bni va go ni , ki so bi li naobeh stra neh oprem lje ni s èr ni m i za sta vi ca mi in èr ko P (Pul ver – smo dnik). V le tih 1911–1912 s o v to var ni zgra di li vo dno elek triè - no cen tra lo, ki je ime la dve tur bi ni z ge ne ra tor je ma in v de lav ni ca h je po sve t i la elek triè na raz svet lja va, vo dni po gon na prav in st ro jev p a so za me nja li z el ek triè nim. V le tu 1930 pa so ge ne ra t or je za me nja li z no vi mi , ki so pro iz v a ja li izme niè ni tok na pe t o sti 220 V. Uved ba elek - triè ne ener gi je je v pr vih le tih pov zro èi la pre cej mo èan od por kon ser va tiv nih in za te hni è ne iz bo lj ša ve ne dov - zet nih de lav cev . Po èa si so se na njo na va di l i, saj je no - va obli ka vi ra ener gi j e omo go èi l a ve li ko hi trej ši raz voj po dje tja . Pr va sve tov na voj na Ob za èet ku pr ve sve tov ne voj ne se je st ra ža moè no okre pi l a in vsa to var na je bi la ob kro že na z vo ja ki. Tu di šte vi lo vra tar jev se je zvi ša lo, vsak pa je oprav ljal služ bo osem ur. Po splo šni mo bi l i za ci ji 1. av gu sta 1914 so bi li de lav ci smo dni šni ce opro šèe ni vo ja š èi ne. V za èet ku le ta 1915 je bi la smo dni šni ca pre se lj e na v Tro fa i ach pri Le o b nu. Pre stav lje ni so bi li vsi stro ji za pre de la v o smo dni ka, ra zen hi dra v liè ne sti skal ni ce. Tu - di za po sle ni de lav ci so od šli tja na de lo. Po pripov edi za poslenih, ki so d elali tam, so bil e razme re za del o izre dno težke zl asti pozim i. V Kam ni ku je os ta lo sa mo ne kaj stra žar jev in vra tar jev. Uprav no po slo pje je bi lo spre me nje no v bol ni š ni co. Kljub te mu so za obram bo to var n e na Pe ro vem na me sti li osem pro ti le tal skih to - pov, ki pa jih ni so ni ko li upo ra bi li. Ko s e je po p o ra zu Ita li je pri Ko ba ri du fron ta pre mak ni la s So èe na Pi a vo, se je smo dn i šni ca spet vr ni la v Kam nik . Pri pe lja li so no ve stro je iz Do nawitz a, ve èi na sta rih pa je o sta la v Av stri ji. 168 anivodogZ – evarpzaR Ve te ra ni – de lav ci smo dni šni c e le ta 1908 Slo ven sk i na ro dn i od bor v Kam ni k u za se de smo dni šni co Pro ti kon cu le ta 1918 je bi lo že moè no èu ti ti bli ža jo èi se raz pad av stro-ogr s ke mo nar hi je. Ta krat je bil uprav - nik smo dni šni ce Mad ža r pol kov nik Se me ra k, to var no pa so stra ži li mad žar sk i vo ja ki. Kam ni ški na pred nja ki so bi li v skr beh, da bo do Av strij ci še pred zl o mom Av - stri je uni èi li elek triè no cen tra lo v to var ni, ki je oskr b o - va la z elek t ri ko tu di me st o Kam nik. V smo dni š ni ci je bi - lo ta krat 120 s rb skih ujet ni kov pod po velj stvom sl o - ven ske ga pod na re dni ka. Z njim je imel Slo ven ski na ro - dni od bor v Kam ni ku vs ak dan zv e zo. Tik pre d zlo mom Av stri je so v Kam ni k u na hi tro se sta vi li vo ja ški od bo r, ki so ga se stav lja li: dr. Ri hard Kar ba, An ton C e rar, Jo že Me jaè - Kr i še kar, Fr an Al breh t in br a ta Po hlin. Na pr - vem s e stan ku 8. no vem bra 191 8 so s e v ku hi nji Ce rar - je ve ka va r ne do go vo ri li, ka ko od vze ti Mad ža rom oblas t v Kam ni ku , pre vze t i smo dni šni co in ba te r i jo to - pov na Pe ro v em. Raz de li li so na lo g e: bra ta Po hlin sta mo ra l a s Kri še kar j e vo po mo èjo obo ro ži ti srb ske ujet ni - ke s pu ška mi in stroj ni co. Ti naj bi ra zo ro ži li mad ža r ske vo ja ke v smo dni šni ci in jo za se dli . Elek triè no cen tra lo naj bi pre vzel Kri še kar in tu di od go var ja l za njo. Fran ca Faj di go so do lo èi li za ra zo ro ži tev mad ža r ske to pni ške ba te ri j e na Pe ro vem in za ple ni t ev ko mo re. Dan na pa - da so do lo èi li ka sne je. Na sled nji dan so o skl e pih za se - da nja ob ve sti l i tu di pod na re dni ka, ki je vo dil srb ske ujet ni ke. On naj bi po obo ro ži tv i pri hru mel na do go vor - je ni znak v vra tar ni co smo dni šni ce , ra zo ro ži l mad ža r - ske vo ja ke in se pri klju èil Kri še kar je vi in Po hli no v i sku - pi ni. V to rek, 12 . no vem bra 191 8, je vo ja ški od bor spo - ro èil, da se bo z a èel »ple s« ob 2 2. ur i; za hte val je splo - šno pri prav lje nost. V ta n a men so pre d na pa dom pre ki - ni li vse te le fon ske zve ze. Na sked nju pred Po hli no vo ža go so i me li skri to oro žje in s tre li vo: dva najst ka ra - bink in eno st roj ni co (mo del Sch warzl ose) s stre li vom. Vse s o na lo ži li na vo zi èek in se pri èe li pred 22. u ro po - èa si po mi ka ti pro ti smo dn i šni ci. Kri še kar, ki je stal obzi du na stra ži, je d al znak , da je »zr ak èist«. I n ta ko so ne o pa že no da li pod na re dni ku oro žje in stre li vo èez ogra jo. Ko so s e srb ski u jet ni ki obo ro ži li, so èa ka li le še na zn ak za n a pad. K ri še kar in bra ta Po hlin so v dr li k vra tar ju, ta koj na to so pri hru me l i Sr bi, ra zo ro ži li Mad - ža re ter od hi t e li z na pa dal no sku p i no pro ti elek t riè ni cen tra li in ra zo ro ži li mad ža r ske stra žar j e. V elek t riè ni cen tra li je ostal Kri še kar s pet i mi Sr bi, bra ta Po hlin sta od hi te l a z osta l i mi, da na pa de jo upra v o. Ker je bil na upra vi ne ki av strij ski nad po roè ni k slo ven ske ga ro du, so bi li Mad ža ri kaj kma lu ra zo ro že ni . Sr bi, ki so do bro poz na l i to var no, so raz po s ta vi li svo jo stra žo, osta li so se pri dru ž i li sku pi ni, ki je od pe lja la uje te Mad ža re v pro sto re se da nje ob èi ne. Po tem pod vi gu sta bra ta Po - hlin z osta li mi Sr bi vdr la v ofi cir sko men zo (nek daj P la - nin ka), od vze la vsem oro žje in j ih od pe lja la k os ta lim ujet ni kom. Pred sed s tvo vo ja š ke ga od bo ra je pre vzel dr. Kar ba. Sko raj isto èa sno je A n ton Faj di ga z os mi mi obo ro že ni mi Sr bi na pa del to pni ško ba te r i jo v Svol š a - ko vi gra šèi ni na Pe ro v em, ra zo ro ži l Mad ža re ter za ple - nil šest to pov. Na t a na èin so bi li obo ro že ni vs i srb ski ujet ni ki, ki so odi gra li ve li ko vlo go v na sled n jih dneh. Te da nji uprav nik smo dni šni ce pol kov nik Se me rak je ho tel ne o pa že no po beg ni ti in se je dal pre pe lj a ti na po - sta jo z vo zom, na lo že ni m s sla mo in vre èa mi pše ni ce. Z dru ži no je bil skrit v sla mi. De lav ci so voz usta vi li in ga pre i sk a li, za ple n i li pše ni c o, biv še ga uprav ni ka pa z dru - ži no vr ed nag na li. Po èi stki v Kam ni ku, ki je tra ja la pri - bliž no šti ri najst dni, je pr i šel v Kam nik po l kov nik Šva - biè in od pe l jal obo ro že ne Sr be pro ti Vr hni ki . Tam so za - u sta vi li Ita li ja ne in ta ko pri po mo gli pri po sta vi tvi me je, ki bi b i la si cer mn o go bli žje Ljub lja ni in je ve lja la do zlo - ma Ita li je v dru gi sve tov ni voj ni. Smo dn i šni c a v sta ri Ju go sla vi ji Po kon èa ni pr vi sve tov ni voj ni je za èe la smo dn i šni ca de lo va t i pod okri ljem dr žav ne vo ja š ke upra v e v te da nji dr ža vi SHS (Sr bo v, Hr va tov in Slo ven ce v). Ime no va li so 169 anivodogZ – evarpzaR Kam ni èa n i v Tro fa i a chu le ta 1916 jo Ba ru ta na, njen pr vi uprav nik je bil ma jor Vid mar, ki je bil znan kot ze lo do ber st ro kov njak za iz de la vo èr ne - ga smo dni ka. Za nj im je p ri šel pol kov nik Vas iæ, na to pol kov nik Obrad oviæ, poz ne je pa pol kov nik Jovanoviæ. Za nji m je po nov no pre vzel d ol žnost m a jor Vid mar, za njim pa pol kov nik De rok. Od le ta 1930 do 1935 je bil na dol žno s ti upra v ni ka pol kov nik Krstiæ, dve le ti za tem pa p od pol kov nik Pa unovi æ. Te ga je spet za me njal ge - ne ral Krs tiæ, ki je bil l e ta 193 8 upo ko jen. Po Krst iæu je pri šel po nov no pol kov nik Paunoviæ, ki je vo dil to var no do apri la 1941. Med uprav ni ki v sta ri Ju go sla vi ji je bil naj bolj pri ljub ljen ge ne ral Krs tiæ, ki se je ose bno po te - go val za re ši tev vpra ša nja de lav skih po koj n in. Ob ne - sre èi v obra tu za vži gal no vr vi co le ta 1934 je bi la po nje go vem pri za de va nju svoj cem ne sreè nih žr tev na ka - za na vso ta 350.0 00 din . Obr at se je ta koj po ve èal, iz to var ne Obi li èe vo pri Kru šev cu so pri pe l ja li dva mli na in zr nil ni co. Iz de lo va ti so za èe li vse vr ste smo dni ka: lov ski, ru da r ski, to pov ski in min ski smo dni k. Letno so izdelali 170–200 ton èrnega smodnika. Le ta 1920 so de lav ci v èr nem smo dni ku do bi li us nje ne co kle, ki so jih no si li zu naj de lav n ic, v de lav n i cah pa sa mo co pa te . V sta ri Ju go sla vi ji je bi lo v smo dn i šni ci šest stra žar skih mest, ki so jih èu va li vo ja ki, no è ni èu va ji pa so bi li iz vrst sta rej ših de lav cev. Ti so mo ra l i oprav lja ti ob ho de po to - var ni in so ime li kon trol ne ure s klju èi pri vseh ob jek tih. Za kon tro lo nav zoè no s ti de lav cev na de lu so do le ta 1926 upo ra b lja li ko vin s ke okro gle plo šèi ce, ki so jih de lav ci po kon èa nem de lu vze li pri vra ta r ju, na sled nje - ga dne p a so j ih ob pr i ho du na de lo sp et obe si li na svo - je sta l no me sto. Po l e tu 192 6 pa s o bi le uve de ne kon - trol ne kar ti ce. Le ta 1921 je to var na za èe la iz de lo va t i tu di pr vo ru da r sko raz stre li vo na ba zi amo ni j e ve ga so - li tra, ki so ga po i me no va li Di na mon , le ta 1922 pa so ga pre i m e no va li v Kam n ik tit, ra zum lji vo po me stu, v ka te - rem se je za èe la nje go va pro iz vod nja. Prav ta ko so le ta 1922 za èe l i iz de l o va ti smo dni k za vži - gal no vr vi co, ka te re iz de la va se je za èe la iste g a le ta v no voz gra je ni de lav ni ci . Le ta 1928 so sku ša li smo dni -šni co pre me sti ti v no tra njost dr ža ve. Za to so si p ri za - de va l i me st na ob èi na, sre sko na èel ni š tvo in tuj sko pro - met no druš tvo, èeš da se Ka m nik ne bo mo gel raz vi ja ti kot le to vi ško in in dus trij sko me st o, ker se le to vi šèar ji in po djet n i ki bo ji jo bli ži n e smo dn i šni ce. Èe bi se smo - dni šni ca pre se li la, bi osta l o nje no zem lji š èe, ki ob se ga 50 ha , z zgra je no vo dno si lo 450 KM na ra z po la go tek - stil ni in dus tri ji. Pre dla ga li so, naj bi se po slo pje upra ve spre me ni lo v sa na to rij ali pa v ho tel. Ob e ta li so si tu di po ve èa nje do hod kov, ker smo dni šni ca kot dr žav no po - dje tje ni pla èe v a la no be nih jav nih da ja t ev. Po se bna sku pi na je te pre dlo ge po sre do va l a dr žav nim or ga - nom. Pov s od so se ve d a ob lju bi li, da bo do pre dl og obrav na va li. Dr ža va kot la stnik to var n e je bi la pri prav - lje na us tre èi že lji Kam ni èa nov pod po go jem, da zgra di - jo v no tra nj o sti dr ža ve no vo to var no. Se ve da Kam nik ni imel n i ti naj ma njše fi nan ène m ož no sti, da bi to vpra - ša nje re šil. Še v eè krat je bi lo v na sled njih le tih spro že - no vpra ša nje pre me sti tve, ven dar pa sa mo v do ma - èem oko lju. Ko je l e ta 1932 na sto pi la kri za v i n dus tri ji in je pre til od pust ve èi ne de lav cev iz smo dni šni ce, je ob èin ski od bor pre kl i cal svo jo vlo go za pre me s ti tev in se kr èe vi t o bo ril za ne o kr nje no obra t o va nje to var ne. Ko so tu di ru dni ki za ra d i kri ze ome ji l i pro iz v od njo, je ob sta ja la ne var nos t, da bo tu di smo dni šni ca , ki je iz de - lo va la ru dar sko raz str e li vo , mo ra la sle di ti ru dn i kom. V skla di šèih so se za èe le ko pi èi ti za lo ge raz str e li va . Za to je bi lo v le tu 193 2 z de la od pu šèe nih 210 de lav cev. Po raz nih po sre do va n jih je bi lo de lav stvo po pet najst ih dneh po nov no spre je t o na de lo, to var na pa je na da lje - va la z nor mal no pro iz v od njo. Dru ga sve tov na voj na Na za èet ku le ta 1941 je bi lo že èu ti ti bli ža jo èi se vi har dru ge sve tov ne voj ne. Lju dje, za po sl e ni v »ba ru t a ni«, so ži ve li v ne go to vo s ti. Pre bi val ci me st a Kam nik so se ze lo za ni ma li za no vi c e pri èr nih mli nar jih, ki so bi li za - po sle ni v dr žav nem po dje tju , v ka te rem je bi lo ta krat pol no vo jaš tva. Pov s od je bi lo èu ti ti pri pra ve na voj no, 170 anivodogZ – evarpzaR Ko lek tiv smo dni šni c e le ta 1934 še po se bej v smo dni šni ci . Ta krat na upra v a je pri èe la skri va ti po mem bne ar hiv ske do ku men te. Ko pi je na èr - tov s tro jev in zgradb s o skr bno za vi li v pa ra fi niran p a - pir, jih vlo ži li v plo èe vi n a ste ce vi in jih po to pi li v tur bin - sko cev elek triè ne cen tra le. Èe tr te ga apri la le ta 1941 so pri èe li z de mon ti ra njem po mem bnej ših stroj nih de - lov, na pri m er pri hi dra vliè n i sti skal ni ci za èr ni smo dn ik in pri diz lo v em stro ju na ža gi. Pre o s ta lo te hni è no do ku - men ta ci jo so spra vi li v se dem ve li kih za bo je v in jih od - pe lja li v Vo go šèe pri Sa ra je vu. Mi ni ra li in po ru ši li so po - mem bnej še ob jek te in tran sm i si je v obra tu èr ni smo - dnik (po lir ni co in dru go sor tir ni co). Po go re l i sta tu di pa - tro nir ni ca in pa ra fir ni c a, one spo sob lje n ih pa je bi lo tu - di ne kaj dru gih stro jev v to var ni. Un i èen je bil ve èji del su ro vin za iz de l a vo èr ne ga smo dni ka in raz stre li va. Med dru gim so uni èi li tu di oko li 9.500 k g lov ske ga smo dni ka. Ne kaj s tro jev in su ro vin pa so us pe li od pe - lja ti v La za re vac tik p red pri ho dom Nem cev v Kam nik. Ta ko so Nem ci na šli do kaj de mon ti ra no to var no, v ka - te ri še ne kaj èa sa ni mo gla ste èi nor mal na pro iz vod - nja. Med oku pa c i jo sta vo di la to var n o dva uprav ni k a: Gra ul, za njim pa Ma sa netz, ki pa mu je tik pre d ka pi tu - la ci jo Nem èi je uspe lo po beg ni ti v Av stri jo. To var n o je pre vze la du naj ska fir ma A. G . Di na mit No bel, ki je vpe - lja la tu di ne ka te re iz bo ljša ve. De lav ci so èi sti li ru še vi ne in oko li co pod bu dnim oèe som nem ški h po li cij skih pa - trulj. Nem ci so v to var ni iz de lo va l i veè vrst smo dni kov, vži ga l no vr vi co, med dru gi m so za ra di eno st av no s ti iz - de la ve de la li tu di ta ko ime no va ni Weichkorn, meh ko zr nje, i n to ta ko, da s o ko la èe iz ko lo dro bov di rek tno pre de lo va li v zr nil nih bo bn ih, ki so jih uve dli v de lov ni pro ces zr nje nja smo dni ka. Poz ne je so na me s to raz - stre li va iz de lo va l i go ril no snov za se gre va nje hra ne (su - hi špi rit). V to var ni je bi lo ve li ko sim pa ti zer je v od por ni š ke ga gi - ba nja . Za èe l e so se vr sti ti sa bo t a že. Iz de la no raz stre li - vo je le ma lo krat us tre za lo se sta vi, saj je b i lo en krat pre moè no, dru gi è pre sla bo. Nem cem ni bi lo ja sno, kaj se do ga j a. Na kon cu so ugo to vi li, da stro ji ne us tre za j o in da ma te ri al ni ho mo gen. To je bi l tu di vzrok, da s o pre ne ha li iz de lo va t i raz str e li vo in za èe li iz de lo va t i go ril - ne sno vi. Ne ka te ri stro je l o mi so bi li se ve da tu di na mer - ni. Pr va od me v na sa bo taž na ak ci ja je bi la med 22. in 27. ju li jem 1941, ko so iz skla di šèa na ram pi s po na re - je ni mi do ku m en ti od pe lja li ve èjo ko li èi n o raz stre li va in vži gal ne vr vi ce. Ker je ak ci ja uspe l a, so po do bne ta tvi - ne še veè kra t po no vi l i, bla go pa po zve zah po ši lja li par - ti za no m. V klju èav n i èar skih de lav n i cah so po prav lja li par ti zan sko in nem ško oro žje, ki je de lo ma pr i šlo v par - ti zan ske ro ke. Že v le tu 1941 je bil iz de lan in od dan voj ne mu ko mi te ju NOV za kam ni š ko po dro èj e na ta n - èen na èrt to var ne v me ri lu 1 : 1000 s toè ni mi pre mi ki straž. V to var ni je b i lo dva najst vra tar jev in n em ška stra ža Wer kschu tz, ob ho de po to var ni pa s ta op rav lja - la ve dno dva, en vra tar in en Werkschut zmann. V to var - ni pa s o se š e na prej v r sti le sa bo taž ne ak ci je. V zrak s o šli: su šil ni ca èr ne ga smo dni ka , ko lo dro bi in 10. ja nu ar - ja le ta 1944 naj ve èje skla di šèe osnov nih su ro vi n. Nem ci in do ma èi n i, ki so so de lo va li z nji mi, so za èe li su mi ti, da mo ra jo bi ti kljub moè n im stra žam tu di v smo dn i šni ci lju dje, ki so po ve z a ni s par ti za ni, in za èe li so s te me lji ti mi pre i ska va mi. Za pi ra li so lju di, ki so jih su mi l i, da so de lu j e jo s par ti za ni. Le ta 1945 Nem cem ni uspe lo uni èi ti obra to v. Ob dob j e po dru gi sve tov ni voj ni Ta koj po osvo bo di tvi Kam ni ka je bi la pr va na lo ga ko - lek ti va od stra ni t ev oko li sto va go nov le tal skih bomb in gra nat t ež ke ga ka li bra, ki so s e ob kon cu voj ne zna šle v to var ni in ogro ža l e ta ko to var no kot tu di me st o Kam - nik ter oko li š ka na se l ja. To var na je za èe l a de la ti za obno vo do mo vi ne in za voj - sko. Za po s le ni so ob po ma nj ka nju su ro vin raz stav lja li vo ja ška ek spl o ziv na sred s tva in ta ko pri do bi va li naj po - tre bnej še su ro vi ne za raz str e li vo, kar je ru dar s tvu in grad b e niš tvu omo go èi lo , da sta lah ko za èe la de la ti. Po do ba vi pr vih su ro vin av gu sta 1945 je to var n a za èe la obra t o va ti s pol no zmo glj i vos tjo. Po tre be po èr nem smo dni ku in raz stre li vu so se hi tro ve èa l e. Za to je bi lo v po voj nih le tih zgra je nih pre cej no vih de lav nic. Za te èa - se je bi lo zna èil no, da s o de lav ci z ve li ko vne mo po pri - je li za tež ko de lo pri obno vi pro iz vod nje. Le ta 1946 je to var n a do bi la sta tus vo ja ške ga po dje tja. Varo vanje tovarne je bilo v pr istojnosti vojsk e, in sicer vse do druge polov ice 20 . stol etja, ko je b ila organi zirana civiln a služba var ovan ja. Za èel se je tu di pro dor n a tu je tr ge. Ta ko so po sta li na ši iz del ki pre poz na ven in za že - len ar ti kel v E vro pi. Po dje tje je v le tih po v oj ni pa vs e do da nes do živ lja lo uspe he in ne u spe he, vzpo ne in pad ce, a s e je klju b te - mu ob dr ža lo in s e še dr ži na ev rop skem t r gu. Da nes s e je v pro iz vo d nji mar si kaj spre me n i lo, le na èin iz de la ve èr ne ga smo dni ka je enak. Obrat šte je 32 za po sl e nih in 171 anivodogZ – evarpzaR Stražar na straži v to varni v 50 . letih 20. stoletja po ko li èi ni iz de la ne ga smo dni ka še ve dno spa da med ve èje pro iz va jal ce smo dni k a v Evro pi, po kva li te ti pa prav ta ko so di mo v sa m evrop ski vrh. V obra tu je pri šlo do ne ka te r ih po so do bi tev de lov ni h na pra v, kar je pri - po mo gl o k bo ljš i ka ko vo s ti iz de l a ne ga smo dni ka. Sam pro iz vo dni pro ces je var nej ši , po ve èa na pa je tu di ko li - èi na iz de la ne ga smo dni ka. S po sta vi tvi jo ko man dnih pro st o rov iz ar mi ra ne ga be to na, ki so na do me s ti li le se - ne pri delav nicah, kj er po te ka jo naj bolj ne var ne fa ze iz - de la ve èr ne ga smo dni ka, je de lo po sta lo ve li ko var nej - še. Vèa si h se za kon tro lo pro ce s a ni upo ra b lja la no be na po se bna me to da in je za pre de la v o na do lo èe nih fa zah pro iz v od nje bil po mem ben le èas obra t o va nja de lov ne na pra ve. Da nes je dru ga èe, de la vec se med obra to va - njem de lov ne na pra ve umak ne v ko man dni pro stor, iz ka te re ga nad zo ru je de lov ni pro ces s po mo èjo pri slu - ško va l ne na pra ve. Kljub tem po so do bi tvam pa mo ra bi ti de la vec pri do lo èe nih fa zah iz de la ve smo dni ka ob stro ju, ker ta ko za hte va te hno l o ški po sto pek de lov ne - ga pro ce sa. Se ve d a pa mo ra vsak za po sle ni v obra tu upoš t e va ti var no st ne in de lov ne pred pi s e, saj se le ta - ko lah ko za go t o vi, da pri ta ko ne var ni pro iz v od nji, kot je iz de lo va nje èr ne ga smo dni ka, ne pri de do ne sre èe. Èr ni smo dn ik in nje go ve la stno s ti Èr ni smo dni k je me ha n sko do bro ho mo ge ni zi ra na zmes, ki jo priš te v a mo med de fla gran tna raz stre li va, smo dni ke. Ho mo ge nos t po me ni, da mo ra vsak de lec smo dni ka vse bo va t i vse se sta vi ne v istem ra zmer ju, kot so bi le do zi ra ne. Je me ša ni ca , ki je se stav lje na iz ka li je ve ga ni tra ta , žve p la in oglja. Ka li jev ni trat vse bu j e ki sik, ki ga zaè ne od da ja ti pri tem pe ra tu ri nad 350 °C, ta ki sik pa lah ko upo ra bi jo za go re nje dru ge sno vi (v tem p ri me ru žve plo in oglje) . Rav no za to se do da ja kot do da tek k èr ne mu smo dni ku, da je sled nji pri go re nju ne od vi s en od okol ne ga ki si ka. Žve pl o pa ima pri èr nem smo dni ku dvoj no vlo go, pr viè: omo go èa bo ljš e sti ska - nje smo dni ka, to rej de lu je kot ve ziv no sred st vo medpo sa mez ni mi del ci in pre pre èu j e, da bi smo dni ko va zr - na raz pa dla, dru gi è: pov zro èa la žjo vnet l ji vos t smo dni - ka, go re nje pa je bolj ena ko mer no. Oglje ima v èr nem smo dni ku vl o go go ri va, ker se s pa ja s ki si kom, ki g a spro šèa ka li jev n i trat. Pr i tem se spro šèa to plo ta in ra z - vi ja jo pli ni. Gra fit ima pri iz de la vi èr ne ga smo dn i ka dva 172 anivodogZ – evarpzaR Za po sle ni v obra tu èr ne ga smo dni ka le ta 2002 De la vec v dro bil ni ci pol ni po se bne po so de z zme sjo oglja in žve pla. na me na: pri iz de la vi vr viè ne ga smo dni ka gra fit po dalj - ša èas go re nja , s po li ra nje m smo dni ko vih zrn z gra fi - tom pa se do se že, da do bi jo zr na smo dni ka gl ad ko po - vr ši no, da se zma njš a hi gro sko pnos t smo dni ka, pred - vsem pa se s po ve èa njem elek tro pre vo dno st i smo dni - ka zma njš u je mož nost na stan ka sta tiè ne elek t ri ke in s tem ne var nos t ek spl o zi je. Ena naj po m em bnej š ih last - no sti smo dni ka je nje go va ve li ka ob èut l ji vos t na uda - rec, tre nje in tem pe ra t u ro. Uda rec, ki na sta ne, èe pa de na pr im e r dvo ki l o gram s ka utež z vi ši ne pri bliž no 70 cm na èr ni smo dnik, l ah ko pov zro èi vži g smo dni ka. Tu - di tre nje med stroj ni mi de li, po se bno èe ni so do bro ma - za ni, lah ko pov zro èi dvig tem pe ra t u re do ta ke me re, da se smo dnik vžge. Z a vžig smo dni ka je p o tre bna tem pe - ra tu ra 300–3 20 °C. Èr ni smo dnik je po se bno ob èut l jiv na is kro, ne gl e de na to, od kod iz vi ra. Mož nost na stan - ka is kre pa ob sta ja pri tre nju dveh že lez nih pred me tov, ko vi ne ob ka men, pr i okva rah i n krat kih s ti kih v e lek - triè nih in sta la ci jah, pa tu di v pri me ru, èe bi se n a kak - šnem pred me tu ali ose bi na bral ve èji na boj sta tiè ne elek tri ke in bi s e na to sko zi oz ra èje iz praz nil na ne ki ozem lje ni pred met. Hi tros t go re nja èr ne ga smo dni ka zna ša 300–400 m/se kun do. To po me ni, èe bi 300 m dol go cev na pol ni li s smo dni kom, bi t a zgo re la v eni se - kun di. Se ve da pa sta vnet lji vost in hi tros t go re nja èr ne - ga smo dni ka v ve li ki me ri od vi sni od vla ge smo dni ka. S po ra stom vse bno sti vla ge se s mo dnik te žje vžge i n po - sle diè no tu di po èa sne je go ri. Upo ra ba èr ne ga smo dn i ka Èr ni smo dni k se upo ra b lja kot ru da r ski smo dni k, ka - dar ho èe mo do bi ti ve li ke ne raz po ka ne blo ke kam nin, v vo ja ške na me ne, vr viè ni smo dni k kot glav na se sta vi na vži ga l ne vr vi ce, kot lov ski smo dni k in kot pi ro t e hniè ni smo dni k, ki se v pi ro t e hni ki upo ra b lja kot po gon sko sred s tvo. Èr ni smo dni k na po sa mez nih po dro èj ih na -do me šèa jo z ekvi v a len t ni mi pro iz v o di, v do lo èe nih pri - me rih pa je ne za men ljiv. Oris pro ce s a iz de la ve èr ne ga smo dn i ka Kot drug je po sve tu tu di pri nas iz de lu je mo èr ni smo - dnik po kl a siè nem ša r žnem po stop ku, ki ima ze lo dol - go tra di ci jo. Pre dno sti so zna ni in do bro pre ver je ni teh - no lo ški de ta j li ter zna ni in ra zme ro m a do bro pre ver je ni var no s tni ukre pi pri pro iz v od nji. Iz del ki so do bre ka ko - vo sti. Ob mo re bit ni ek spl o zi ji pri de do iz pa da ta ko re - koè sa mo ene fa ze ozi ro ma ene ga ob jek ta . Po manj klji - 173 anivodogZ – evarpzaR Pred de la vec pri prav lja mlin (ko lo drob) za de lov ni pro - ces. No tra njost me šal ni ce – zgo raj dro bil ni bo ben, pod njim se jal nik Pre voz iz de la ne ga smo dni ka po de ko vil ni pro gi v pa kir - ni co vo sti to vr st ne ga pro ce sa so: po tre bno je pre cej de lov - ne si le, za ra di var no st i zav ze ma ve li ko zem lji š èe, no - tra nji tran sport pa je za hte ven. Pro iz vo dni pro ces iz de la v e èr ne ga smo dni ka se priè ne s pri pra vo su ro vin ka li je ve ga ni tra ta in zme si oglja in žve pla v dro bil ni ci po re cep tu ri za do lo èen tip smo dni - ka. Ka li jev ni trat se me lje v po se bno fi nih mli nih, da se do bi us trez n a gra n u la ci ja. Oglje se dro b i v po se b nih dro bil nih bo bnih, v ka te r ih je do lo èe na ko li èi na kro gel iz me de ni ne. Oglju s e pri mle tju do da tu di žve plo, ki j e elek triè no ne pre vo dno in se za ra di tre nja pri mle tj u in pre si pa n ju elek tr o sta tiè n o na bi je . Prav iz te ga raz lo g ase žve plo me lje sku paj z oglj em, ki je el ek triè no pre vo - dno in se ta ko od stra ni jo elek t ro sta tiè ni na bo ji . Po kon - èa nem mle tju se zmes iz pu sti sko zi iz pu stno od pr t i no iz bo bna èez se jal no na pra vo v po se bne tran spor t ne po so de . Ste htan k a li jev n i trat, žve plo in oglje se v lo èe nih po so - dah od pe lje jo v ml in (ko lo drob), kj er se s tre se jo v s ko - de lo mli na in se do da do lo èe na ko li èi na vo de. Kam na, ki se vr ti ta po sko d e li, me lje ta in gne te ta ka li je v ni trat z zme sjo žve pla in oglja, med pre de la vo se smo dni kov prah ozi ro ma nje go ve kom po nen te še bolj fi no zdro bi - 174 anivodogZ – evarpzaR Pri pra va smo dni ko ve ga pra hu za sti ska nje No tra njo st pred dro bil ni ka Zr nil ni bo ben jo in po me ša jo med s a bo. Po leg te ga pa se s mo dni ku pri tej fa zi pre de la v e bis tv e no po ve èa go sto ta , pri tem na sta ne ho mo ge na zmes, ki ima že osnov ne la stno st i smo dni ka in obl i ko ko la èev. Vse to se do se že v ko lo - dro bu z drob lje njem, me ša njem, sti ska njem in gne te - njem zme si . Po kon èa nem pro ce s u se smo dni ko vi ko - la èi pre lo ži jo iz sko de l e v tran spor t ne po so de in se od - pe lje j o v na sled njo fa zo pre de la ve – v me šal ni co. Me ša l ni ca opra v i po leg drob lj e nja smo dni ko vih ko la - èev še do dat no po me ša nje in ho mo ge ni za ci jo smo dni - ka, ven dar je osnov na fun kci j a zdro bi t ev ko la èe v. V me ša l ni ci se smo dni ko vi ko la èi zdro bi jo v frak ci jo pod 1 mm v dr o bil nem bo bnu, p od ka te rim j e se jal na na - pra va, pod njo pa tri tran spor tne po so de. V pr vi dve po - so di pa de fra k ci ja pod 1 mm, v tre tjo pa gro ba fra k ci ja, ki je osta la na si tu se jal ne na pra ve . Dro b il ni bo ben de - la na prin ci pu zr nil ne ga bo bna (kro ge l ne ga mli na), le da ima na me sto osmih re šetk (ri pne) in osmih sit šti ri re šet ke in šti ri sle pa si ta (to rej so re šet ke brez rež, na - me sto sit pa so vstav lje n a le se n a pol ni la). V dro bil nem bo bnu so tek sto lit ne kro gle, ki med vr te nj em bo bna dro bi jo smo dni ko v e ko la èe in po ti ska jo zdrob lj e no frak ci jo sko zi re že re šetk na si to, p ri tem fi na fra k ci ja pod 1 mm p a de sko zi si to se jal ne na pra ve, g ro ba fra k - ci ja pa se vr ne sko zi po vra t no od pr t i no na re šet ki (veè - ja re ža od ost a lih rež) na zaj v bo ben v po nov no drob lje - nje. Fi na frak c i ja smo dn i ko ve ga pra hu pod 1 mm po tu je po de ko vil ni pro gi na po se bnem tran spor t nem vo ziè ku (va gon èku ) v sti skal ni co. V pri prav ljal ni ci smo dn i ka za sti ska nje se stre se do lo - èe no šte vi lo tran spor t nih po sod, na pol nje nih s smo - dni ko vim p ra hom, na mi zo in se p o tem t e hta in st re sa na pri prav lje no alu mi ni ja sto plo šèo, ki je pre kri ta s pr ti - èem iz bl a ga, nanj pa po lo žen le sen okvi r. Smo dni kov prah se po rav na z le se nim rav ni lom, po tem po stop ku se okvir od stra ni, pr tiè pa za vi je in po kri je z ma njšim pr - ti èem. Po sto pek se po nav lja, do kler ni na šti rih ku pih zlo že nih 55 plošè. Plo šèe s smo dni ko vim pra h om, za vi - tim v p r ti èe, se pre lo ži jo na po se ben voz, ki se od pe lje v sti skal ni co, kje r se ta ko pri prav ljen prah sti sne. Pr i sti - ska nj u do bi smo dni k go sto to, ki odlo èil no vpli va na nje go vo obna ša nje pri go re nju (ve èja je go sto ta, po èa - snej še je go re nje), po leg te ga pa po sta ne smo dnik pri ka snej ši ob de la vi me han s ko od po ren. Po kon èa nem sti ska nju gre stis nje ni smo dn ik v tol kal ni co , kjer ga v pr ti èih lo èi jo od alu mi ni ja stih plošè in ga pre lo ž i jo na mi zo. Pr ti èe od vi ja j o, stis nje ne plo šèe smo dni ka pa roè no tol èe jo s tek sto lit ni mi kla di vi, da do bi jo gro bo frak ci jo, ki po tem po tu je v pred dro bi l nik. Pred dro bil nik de lu je na prin ci pu valj ène ga mli na. V tej fa zi pre de la ve èr ne ga smo dni ka se v tol kal ni ci gro bo zdrob lj e ne plo šèe smo dni ka zdro bi jo v valj ènem mli nu do ve li ko sti zrn pri bliž no 1 cm. Ta ko zdrob lj e na frak ci ja po tu je v na sled njo fa zo pre de l a ve v zr nil ni bo ben. V zr nil ni ci se z dvi ga lom stre se tran spor t na po so da s smo dni kom v do zir no na pra vo. Z do zir no na pra vo se smo dni k po sto po ma do zi ra v zr nil ni bo ben (kro gel ni mlin) , v ka te r em tek sto lit ne kro gle dro bi jo smo dni k in ga pr i tem po ti ska jo sko zi re že na re šet ki na s i to, p ri tem pa de fi na frak c i ja zr na in pra hu (gra n u la ci ja je od - 175 anivodogZ – evarpzaR No tra njost pr ve sor tir ni ce z ni haj no se jal no na pra vo, v ka te ro so vlo že ni pre da li, na ka te rih so pri tr je na si ta. Pred de la vec pri po lir nem bo bnu 176 anivodogZ – evarpzaR Ob jekt dru ge sor tir ni ce, zgra jen v ob dob ju na stan ka to var ne Pa ki ra nj e èr ne ga smo dni ka vi sna od ve li ko sti si ta) sko zi si to na si to se jal ne na pra - ve, g ro ba fra k ci ja pa se vr ne sko zi po vrat no re žo na zaj v zr nil ni bo ben. Se jal na na pra va je pod zr nil ni m bob - nom . Se jal na na pra va ima dva pr e ka ta, pod vsa kim je po stav lje na tran spor t na po so da . V pr vo po so do pa da prah iz pod si ta v se jal ni na pra vi, zr nje pa po tu je po si tu in pa da v dru go po so do. Sm o dni kov prah se vr ne v sti - skal ni co na po nov no sti ska nje, s mo dnik v zr nju p a v pr - vo sor tir ni c o na se ja nje. V ob jek tu pr ve sor tir ni c e na ni haj ni se jal ni na pra vi po - te ka se ja nje smo dni ka , iz de la ne ga v zr nil ni h bo bnih, da se iz n je ga od stra ni pre o sta li prah, ki bi ov i ral ne mo - ten po tek fa ze po li ra nja pri do lo èe ni h ti pih smo dni ka. Isto èa sno pa se od vza me zr nje ve èjih di men zij in se t a - ko smo dnik sor ti ra v v eè fra k cij. V po lir ni ci po te ka v po se bni h bo bnih po li ra nje smo dni - ka. To s e oprav lja z med se boj nim drg nje njem zrn ob isto èa snem vpli vu do da ne vo de in ob kon cu gra fi t a. S po li ra njem smo dni ka se do se že, da se os tri ro bo vi smo dni ko v ih zrn za o bli jo in se iz rav na jo mo re bit ne vdol bi ni ce, ta ko da do bi jo smo dni ko va zr na obli ko pri - se ka ni h pi ra mid. Go re nje smo dni ka je bolj ena ko mer - no, po li ra no zr nje pa po sta ne mno go bolj od por no pro ti obra bi in pro ti nav ze ma nju vla ge, pre cej pa se po ve èa tu di go sto ta. Po li ra na zr na smo dni ka do be za ra d i do - dat ka gra fi t a le po sve tl e èo po vr ši no in s tem lep vi dez, isto èa sno pa se do se že ve èja elek tro pre vo dnost smo - dni ka. Po kon èa nem po li ra nju gre smo dni k v dru go sor tir ni co. V dru gi sor tir ni c i je ni haj na se jal na na pra va z veè si ti, ki sto ji jo drug nad dru gim . Pod ni haj n o se jal no na pra vo so po sta v lje ne tran sp or tne po so de, v ka te re pa da gra - nu la ci ja, ki gre sko zi spod nje si to. V dru gi sor tir ni c i sejem lje frak ci ja iz smo dn i ka, ki vse bu je raz liè n e ve li ko - sti zr nja. I z smo dni ka se jem lje ena fr ak ci ja, zr nje, ki osta ne med dve ma si to ma, ost an ki pa s e po po tre bi sor ti ra jo v no ve frak ci je (ve li ko st zr nja je pred pi sa na za do lo èen tip smo dni ka). Na zg or njem si tu pa ost a ne gro ba frak ci ja, ki gre na zaj v zr nil ni co v po nov no pre de - la vo. Smo dnik kot kon èni iz de le k po tu je na pa ki ra nje v pa kir ni c o. V pa kir ni ci za pa ki ra jo smo dni k v vreè ke in na to v ška - tle. Ta ko za pa ki ra ni smo dni k je pri prav ljen za pro da j o. Ne sre è e pri iz de la vi èr ne ga smo dn i ka Zna no je, da je iz de lo va nje ek splo ziv nih sno vi eden od naj bolj ne var nih pro iz vo d nih pro ce sov v go spo dar stvu nas p loh. Smo dni ki in raz stre li va so ne var ni že sa mi po se bi. Po dru gi stra ni pa je ta n e var nost n aj veè krat po v - zro èe na pri de lu sa mem, to rej pri ne za do stni skr bi za vzdr že va nje de lov nih na prav in ne paz lji vo sti de lav cev 177 anivodogZ – evarpzaR Spo me nik pr vi žr tvi leta 1894 Kapelica sv. Barbare pred smodnišnico. Fotografijo hran i Marija Ver dnik. Nastala je p red drugo sve tovno vojno. V sredini kleèi Jože Peèe, podoficir jugo slo van - ske vojske, desno ob njem Rajko Verdnik. K ip sv. Barbare je i zdelal ki par Franc Ksaver To nèiè iz K am - nika po podobi svoj e hèere med leti 1911–1912. Ta - krat je b ila postavljen a tudi zidan a kapela. To je pon oèi leta 1948 oblast iz nerazumlji vih razlogov odstranila . Ob kape li so skop ali jamo, vanjo p revrnili kape lo in jo zasuli. O hranil se j e le spodnji del ki pa sv. Barbare, ki so ga našli 21. junija 1995 založenega v župnišèu v Nevljah. Kipar Miha Kaè je k ip obn ovil, Mar ica Ftièar je - va pa ga je pobar vala. Dan es je k ip sv. Barbar e v avli družbe KIK. pri de lu (ne u poš te v a nje var no stni h in de lov nih pred pi - sov, po vr šnost pri de lu). Pri pro ce su iz de lo va nja èr ne - ga smo dni ka je ves èas ne var nost ek splo zi j e. Èim veèja je p o zor nost in na tan ènost pri de lu, m a njša je mož nost ne sre èe. Od pr ve de lov ne ne zgo de s smrt nim izi dom, ki se je zgo di la 18. ju li ja 1894, pa do d a nes se je pri iz de lo va nj u èr ne ga smo dni ka smrt no po ne sre èi l o de vet in dva j set za po sl e nih. Se ve da pa to ni so vse ne - sre èe, ki jih je d o ži vel ko lek tiv. Bi lo jih je ve li ko veè . Na sre èo ni bi lo mr tvih, èe prav ne mo re mo mi mo mno gih hu dih op e klin i n dru gih p o škodb, ki so p ri za de le na še de lav ce. Kam nik blac k mil lers1 Summa ry The pro duc ti on of gunpowder in Kam nik has a 150-year tra di t i on. The ar ti cl e di scus ses the de ve lop - ment of the Kam nik gunpowder-factory, from its ori - gins th ro ugh the m a el strom of wa rs to the pre sent d ay. The met hod of gunpowder pro duc ti on, nowadays much s a fer, are de scri bed. The num ber of vic tims that over the yea rs lost the ir li ves in the da n ge ro us working con di ti ons while p ro du cing the gu npowder is al so men ti o ned. Vi ri in li te ra tu ra: - Mi li ca POZ NIK: Iz zgo do v i ne po dje tja. Na še de lo, 1962. - Pu bli k a ci ja ob 100-l et ni ci po dje tja Kam nik v Kam ni k u, 1952. - Pu bli k a ci ja ob 130-l et ni ci po dje tja, 1982. - Ne da MAÈ K OV ŠEK : Spo mi ni sta re ga Kam ni èa n a. Na še de lo, 1961. - Franc KRE GAR, Jo že CVER LE: Spo mi ni na voj na le ta. Na še de - lo, 1962. - To maž KO ÈAR : Kam ni š ka Bis tri ca – Bis tri ški gozd. Sa mo za - lož ba 2003. 178 anivodogZ – evarpzaR 1black mil lers – pe o ple pro du cing black gunpowder were usually co ve red with black powder in as so ci a ti on with mil lers who a re co ve red wi th flo ur – whi te pow der (transl. no te) Dr. An drej V ov ko In šti tut za bi o gra fi ko in bibliografij o ZRC SA ZU Ljub lja na Èla ni Slo ven ske ma ti ce ter od bor ni k i in èlan stvo Dru žbe sv. Ci ri la in Me to da v Kam ni k u v èa su hab sbur ške mo nar hi je Splo šno zna no dej stvo je, da so se v dru gi po lo vi ci 19. sto le tja v hab s bur ški mo nar h i ji ze lo za os t ri le ra zme r e na na ro dno stnem po dro èju. K te mu sta pri sp e va la pred vsem dva te me lj na, med se boj te sno po ve za na de jav n i ka: kre p i tev na pa dal n e ga na ci o na li zm a po li tiè - no in go spo d ar sko pre vl a du jo èe ga pre bi v al stva nem - ške, mad ža r ske in v ožjem ge o gra f skem ob se gu Pri - mor ske tu di ita li jan ske na ro dno st i ter iz ra zi to sto pnje - va nje na ci o nal ne ga pre po ro da do ta krat po li tiè n o in dru ga èe po dre je nih pre tež no slo va n skih na ro dov ome - nje ne mo nar hi je. Med sled nje so ze lo iz ra zi to so di li tu - di Slo ven ci. V za os t re nih na ro dno s tnih spo p a dih na slo ven skem ozem lju so v tem è a su na slo ven ski stra ni igr a le ze lo po mem bno in da ljno sež no vlo go ne ka te r e na ro dno - pre bu d ne in na ro dno o bra m bne or ga ni za ci je, ki so pri - spe va le svoj odlo èil ni de lež h kre pi tvi slo ven s ke na ro - dno stne (sa m o)za ve s ti. To krat je na še za ni ma nje po - sve èe n o dve ma ta ki ma or ga n i za ci ja m a: naj sta rej ši slo ven ski znan st ve ni za lo žbi Slo ve n ski ma ti ci, usta - nov lje ni le ta 1864, ter naj sta re j ši vse slo ve n ski za se - bni šol ski na ro dno o bram bni or ga ni za ci ji Dru žbi sv. Ci ri - la in Me to d a, usta no v lje n i le ta 1885. To krat bo mo pred s ta vi li le kra je v no in èa sov no oz ko opre de l jen iz sek iz nju ne zgo do vi ne: pri ka z èla nov Slo - ven ske ma ti ce (SM) ter od bor ni kov, šte vi la èlan st va ter de nar ni h pri spev kov mo ške in žen ske po dru ž ni ce Druž be sv. Ci ri la in Me to da (CMD ) v Kam ni ku od sr e de 60. let 19. st o le tja pa do kon ca ha b sbur ške mo nar hi - je. Kam nik v t em ob dob ju si cer ni bi l kraj kak šnih iz ra zi tej - ših na ro dno stnih spo pa dov, s aj je bil t r dno »v s lo ven - skih ro kah« . Kljub te mu sta obe ome nje ni or ga ni za ci ji ned vom no po mem bno pri spe va li k na ro dno st ne mu pre b u ja nju in obli k o va n ju kul tur n e in tu di ce lot n e po - do be te ga me st a. Spo pa di so po zna ni slo ven ski »lo èi - tvi du hov « po te k a li v glav ne m med po li tiè no ka to li šk im in li be ral nim ta bo rom. V tem è a su so v Kam ni ku po leg obeh ome nje nih po druž nic CMD – mo ške l e ta 1889 i n žen ske le ta 1891 – ust a no vi li še ne kaj dru gih te melj - nih kul tur nih or ga n i za cij in druš tev: 1868. Na ro d no èi - tal ni co, 1886. pr vo slo ven sko pev s ko druš tvo Li ra, 1898. God be no druš tvo, 1894. Slo ven sko ka to li ško izo bra že v al no druš tvo, 1904. So ko la in le ta 1907 Or - la. Le ta 1908 so zgra di li Dru š tve ni dom, ki je bil sre di -šèe pred vsem li be ral no usmer j e nih druš t ev, ka to li ška druš tva p a so ime la svoj se dež v Kam ni škem do mu. V le tu svo je ga na stan ka 1893. je Slo ven sko pla nin sko druš tvo usta no vi l o v Kam ni ku svo jo pr vo po druž ni co. 1886. so usta no vi li Me stno po so jil ni co, 1906. Za - druž no hra ni l ni co in po so j il ni co. Na pre lo mu sto le tja je do bil Kam n ik ti skar n o, ka te r e la stnik je bil An to n Slat - nar in je iz da ja la Naš list, ki je imel v le tih 1905–1907 pri lo go Naš Kam ni èan. Kam nik se j e v tem ob dob ju uve lja vil tu di kot kli ma t sko zdra vi li šèe po Kne ip p o vi me to di, ma njše obrt ne de lav ni ce pa so ta krat za èe le pre ra š èa ti v pr ve in dus t rij ske obra te. 1 Me sto je bi lo se - dež fa re in de ka ni je, fran èi ška n ske ga sa mo s ta na, so - di šèa, no tar ske ga , dav ène ga in dru gih ura dov ter tr go - vi ne. Kot bo mo vi de l i, so sko ra j vse naš te te usta no ve in de jav no sti v ve èji ali ma njši me ri na šle svo je me sto v èlan st vu Slo ven ske ma ti ce ter v od bo rih Dru žbe sv. Ci - ri la in Me to da. V pri spev ku ta ko s šte vil èni mi po dat ki po ka te g o ri jah in sku pno, z ime ni in pri im ki ter z ne ka te ri mi ele men ti ana li ze pred st av lja mo èla ne Slo ven ske ma ti ce. Èla ne po druž nic Dru žbe sv. Ci ri la in Me to da pred st av lja mo le šte vil èno po po sa mez nih ka te g o ri jah in sku p no, po leg te ga pa š e nji ho ve de nar ne pri spev ke. Z ime ni in pri im - ki so pred s tav lje ni od bor ni ki ome nje ni h po dru ž nic. Da bi ob seg te ga pri spev ka ostal na spre jem lji vi rav ni, to - krat ne bo mo pred sta vi li kam n i ške g a èlan stv a tre tje , po do bno po mem bne na ro dne usta no ve, naj sta rej še slo ven ske za lo žbe Dru žbe sv. Mo hor j a, ki pa je za ra di svo je šir še usme ri tve ime la ve li ko veè èla nov. Pri kaz èlan st va te ljud s ke za lo žbe in bra tov šèi ne v Kam ni ku bo po pred vi de va n jih pri šel na vr sto v na sled njem Kam ni š kem zbor ni ku. Slo ven sk a ma ti c a V pr vi po lo vi ci 19. sto le tja se je med z a ho dni mi in juž ni - mi Slo va ni kot ime za na ro dno or ga ni za ci jo, ki skr bi za iz da ja nje knjig, uve lja vi la »ma ti ca«. Ta ko so po i me n o - va li tu di pr vo slo ven sko znan st ve no za lo žbo, za ka te r o je dal po bu do dr. Lo vro To man v No vi cah 7 . ja nu ar ja 1863. Pri na sta ja nju Slo ven ske ma ti ce so bi li naj bo lj de lav ni ma ri bor ski Slo ven ci. Ma ti èi na pra vi la je oblast po tr di la 4. fe bru ar ja 1864, v njih pa je po u dar j e no, da bo »druš tvo bre zi vse po li tiè ne de lav n o sti«, ki bo »èi sto znan stve ne, pa tu di ljud s tvu pri mer ne spi se v slo ven - skem je zi ku ali sa mo da ja lo na svi tlo ali pa vsaj pod pi - ra lo, da s e iz da de«. Druš tvo je ime lo gle de na vi ši no èla na ri ne dve vr sti èla nov: usta nov ni ke in let ni ke. Usta nov ni ki po sa mez ni ki so en krat za vse lej pla èa li naj manj 50 gol di nar jev, druš tva pa naj manj 10 0 gol di - nar jev èla na ri ne. Slo ven ska ma ti ca je ime la mre žo svo - jih po ver je n i kov, v pr vem ob do b ju v ve li ki ve èi ni du hov - ni kov. Od za èet ka je bi la or ga ni zi ra na pov s em ena ko kot Dru žba sv. Mo hor j a: po žu pni j ah, de ka ni j ah in ško - fi jah. Pr va se ja za èa sne ga od bo ra Slo ven ske ma ti ce je bi la 9. mar ca 1864. Ta krat je ime la že 4.000 gol di nar jev pre mo že nj a in 40 èla nov usta nov ni kov . Nje ne mu za - èa sne mu od bo ru je pred se do va l An ton ba ron Zo is, na - 179 anivodogZ – evarpzaR 1M. Žo. (Ma j da Žon tar), M. Sti . (Mir ko Sti plov šek), Kam nik, En ci klo pe di ja Slo ve ni je, IV. zve zek, Mla din ska knj i ga, Ljub lja na 1990, str. 378. me stnik je bil du hov nik dr. Le on Von èi na, t aj nik pa p i - sa telj Fra n Lev stik, ki je na me sec pre je mal 30 g ol di - nar jev pla èe. Po do bno kot ko le da r ji Dru žbe sv. Mo hor - ja so dra go cen vir za de lo va nje in èlan stvo Sl o ven ske ma ti ce nje ni le to pi si, ki so iz ha ja li od 1867 do 1912. Od 1899. da lje, ko je t u di v Slo ven ski ma ti ci pri šlo do za poz ne le »lo èi t ve du hov« in nje ne ja sne usme ri tve v li - be ral ne vo de, po skle pu 117. se je nje ne ga od bo ra v let nih sez n a mih èlan stva ni so veè na va ja li po žu pni jah, de ka ni jah in ško fi ja h, am pak po abe ce dnem re du kra - jev. Pr va knji ga Slo ven ske ma ti ce je bi la Ko le dar slo ven s ki za na va dno le to 1865, ki je iz šel de cem bra 1864. Po po dat kih v Le to pi su je ime la 10. ma ja 1865 717 èla - nov, od te ga 338 usta nov ni kov (148 du hov ni kov in 190 la i kov – ne du hov ni kov) in 379 let nih èla nov. Naj - veè è la nov j e ime la Ljub lja na: 7 1 usta nov ni kov in 58 let ni kov, na to pa Ma ri bor: 48 usta nov ni kov in 17 let ni - kov. 22. ju ni ja 1865 so za pred s e dni ka po nov no iz vo li - li ba ro na Zo i sa, a je iz vo li tev od klo nil , za to so po na sv e - tu dr. Ja ne za Bleiw eisa iz vo li li dr. L o vra To ma na, za n a - me stni ka dr. Von èi no. Za To ma nom, ki j e bil p red se - dnik od 1865 do 1869, so se na tem me stu zvr sti li Et - bin Hen rik Co sta do 1874, dr. Ja nez Bleiweis do 1881, Pet er Gra sel li do 1885, Jo sip Po klu kar do 1886 in Jo - sip Marn do 1893 ter Fran Le vec do 1907. Le ta 1890 je ime la Slo ven ska ma ti ca 301 usta nov n e ga èla na in 1.724 let nih èla nov, le ta 1900 pa 6 èa stnih, 250 us ta - nov nih, 2.883 let nih èla nov ter 13 na roè ni kov. Le ta 1911 je ime la Slo ven ska ma ti ca oko li 3.800 èla nov. Dru žba sv . Mo hor ja, ki je bi la že od vse ga za èet ka ši r še za sno v a na kot ljud ska za lo žba in bra tov šèi na, je ime la za pri mer ja vo le ta 1865 2.719 èla nov, le ta 1890 48.084 èla nov, 1911. pa 84.855 èla nov. Slo ven ska ma ti ca je za èe la po sta ja ti pra va znan stve - na za lo žba še le po 1 880, prej p a je v ve li ki me ri za la ga - la do moz nan ske spi se do ma èi h av tor jev, po slo ve nje - na tu ja zgo do vin s ka in zem lj e pi sna de la ter vr sto šol - skih knjig za gim na z i je in uèi te lji šèa. Nje no de lo va n je je po me ni lo za èe tek slo ven s ke znan stve ne ter mi no lo - gi je, ka sne je pa je zla st i v èa su pred se do va nja Fra na Lev ca, ko je do ži ve l a pr vi za lož ni ški in or ga ni za cij sko te hni è ni vzpon, bolj pro dor no po se g la na po dro èj e pra - vih znan stve nih iz daj. Na pre lo mu sto le tja se je tu di v Slo ve n ski ma ti ci za os - tril po li tiè ni boj med nje ni mi ka to li ško in li be ral no usmer j e ni mi èla ni. Ne ka te rim so se zde le knji ge, ki jih je iz da ja la, »pre k le ri kal ne«, dru gi m pa »pre li b e ral n e«. Z obeh st ra ni so s e vr sti li na pa di na v od stvo za lo žbe. Ta - ko ga je le ta 1900 An ton Aš kerc v Lj ub ljan skem zv o nu za ra di iz vo li t ve dr. Ale ša Uše niè ni ka v vod stv e ni od bor ob to žil , da je sim p a ti zi ra lo z »ma hni èi zm om« v na ši knji žev no sti. Sta nje du ha v tem èa su je le po ilus tri ral me cen ve le tr go vec An ton Knez, ki je Slo ven ski ma ti ci po da ri l pre ko 30.000 gol di nar jev , obre st i od njih pa na me nil za na tis knjig »v s tro go na ro dnem du hu na pod la gi ka to l i ške ve re, to da v svo bo do m i sel nem smi - slu«. Dr. Fra na Le v ca so 1 907. od stra ni li iz vo d stva, za njim je pred se dni š ko me sto pre vzel li be ra l ec in no vo i li - rec d r. Fran I le šiè. Za ra di ob ja ve ro ma na Mas lja - Pod - lim ba r ske ga Go sp o din Fra njo je av strij ska oblas t le ta 1914 usta vi la de lo Slo ve n ske ma ti ce ter ji po sta vi la pri sil no upra vo, ki je po ra bi la za lo žbi no pre mo že nj e za na kup voj nih ob vez nic. Po te za se je v lu èi po ra za Av -stro-Ogr ske po ka za la kot ze lo sla ba. Le ta 1917 je na pri tisk slo ven sk ih po slan cev av strij ski no tra n ji mi ni - ster raz ve lja vil od lok, k i je usta vil de lo Slo ven ske m a ti - ce. Nje no vod stvo j e ta krat do 1920. p re vzel Pet er Gra - sel li, za njim pa dr. Ivan T av èar in dr. D ra go tin Lo n èar.2 Ta be la in sez nam èla nov Slo ven ske ma ti ce v Kam ni ku sta na sta la na pod la gi let nih sez n a mov èlan stva v že ome nje nih le to pi sih Slo ven ske ma ti ce. 3 Èla ni so bi li v teh sez na mih naj prej raz po r e je ni po žu pni jah, de ka n i - jah in ško fi jah, to rej po p ov sem ena kem si ste mu, ki ga je upo rab lja la tu di Dru žb a sv. Mo hor ja. V èa su za èe t ka pre ho da Slo ven ske ma ti ce v li be ral ne vo de pa so od le - ta 1899, k ot smo že ome ni li, èla ne SM na va ja li po ab e - ce dnem re du kra jev, kjer so ži ve li ozi ro ma ka mor so pre je ma li Ma ti èi ne knji ge . V Ma ti èi nih le to pi sih ni ob jav lje n ih sez na mo v èlan stva za le ta 1872, 1882, 1883 t er 1908 in 1909, kon èa jo pa se z l e tom 1911. To je v spod njem sez na mu, v ka te - rem so na pod la gi teh s ez na mov pred stav lje ni vsi èl a ni SM v Kam ni ku , pov zro èi lo kar ne kaj vr ze li in ne ja s no - sti, ki s mo jih oz na èi li z (? ). Ta ko za ra di po ma njka nja po dat kov za ne kaj èla nov v ome nje nih kri tiè nih le tih ne ve mo, kd aj so po sta li in kd aj so ne ha li bi ti èla ni SM, ali pa, od kdaj do kdaj so pre je ma li knji ge Slo ven ske ma ti - ce. Po imen skih po pi sih vseh èla nov SM, k i so jih od è a - sa do èa sa ob jav lja li v le to pi sih, lah ko na mre è za klju è i - mo, da dej stvo, da ne ke ga èla na ni veè v sez na mu za do lo èe ni kraj, š e ne po me ni, da je t o pre ne hal bi ti. Zla - sti ti sti, ki so za ra di svo jih po kli cev ali dru gih vzro kov me nja va li kra je svo je za po sli tve, so po pre sta vi tvi pre - je ma li Ma ti èi ne knji ge v no ve m kra ju. Èla ni so lah ko se ve da tu di umr li, ven dar pa s o to obi èaj no v sez na mih oz na èi l i z zna kom +. Sez na mi v le to pi sih so ure je ni po abe ce dnem re du pri im kov, vsi, ra zen zad njih dveh za le ti 1910 in 1911, pa na va ja jo tu di po kli ce ali sta n èla - nov. Sa mi smo sez nam èla nov obli ko v a li dru ga èe, ure - di li smo jih pred vsem na pod la gi nji ho vih po kli ce v, ob vsa kem pa smo na ve dli tu di let ni ce, ko so v let nih sez - na mih oz na èe ni kot na roè ni ki SM v Kam ni ku, se ve da z že ome n je ni mi ne ja sno s tmi. Pr vi èla ni Slo ven ske ma ti ce so na ve de ni le ta 1866, in to 25 za vso ka m ni ško de ka ni jo. Po leg p et ih iz Kam ni - ka so bi li štir je z Br da, tri je iz Men gša, dva iz Vo dic in Ne velj t er po eden s Šmar ne go re, iz Ska ruè ne, Do ba, Ko men de, Tu hi nja, Me kinj, Tu njic, Zla te ga Po lja in s Hom ca. Kar se dem najs t med nji mi je bi lo du hov ni kov. 4 180 anivodogZ – evarpzaR 2Pri mer jaj: Fran ce Ber nik: Sto let kul tur ne ga po slan stv a. – Slo ven s ka ma ti ca 1864–1964 . Zbor nik raz prav in èlan kov ure dil Fran ce Ber nik, Slo ven sk a ma ti ca, Ljub lja na 1964, str. 11–24, V. Mel (Va si l ij Me lik), Slo ven s ka ma ti ca, En ci k lo pe di ja Slo ve ni je 11, Mla din ska knji ga, Ljub lja na 1997, str. 415–416, Po ro è i lo o Ma ti c i Slo ven s ki v Ljub lja ni od nje ne ga za èet k a t. j. 4. fe bru ar ja 1864 do 1. ju li ja 1866. Na ro dni ko le dar in le to pis Ma ti ce Slo ven ske za le to 1867, Ljub lja na 1866, str. 1–19. 3Pr vi upo r ab lje ni sez na m: Ime nik Ma ti è i nih udov do av gu sta 1866, Se sta vil An ton Le sar, taj nik, Na ro dni ko le dar in le to pis Ma ti ce Slo ven ske za le to 1867, Ljub lja na 1866, str. 24, vmes upo rab lje ni sez na mi za le ta 1867–1910. Zad nji upo r ab lje ni sez na m: Ime nik druš tve ni ko v »Slo ven s ke Ma ti ce« za le to 1911. Le to pis Slo ven sk e Ma ti ce za le to 1911, Ljub lja na 1911, str. 30. V ob dob ju 1868–1879 je ime la Slo ven ska ma ti ca sa - mo de ka nij ske ga po ver j e ni ka za kam ni š ko ob mo èje, ka sne je pa je do bil Kam nik svo je ga po ver je ni ka, po do - bno pa tu di ne ka te ri bliž n ji ve èji kra ji: Ko me n da, Men - geš, Br do. Tu di ta ko »zo žen« pa Kam nik ni po kri val zgolj me sta, paè pa tu di de l oko li ce, z la sti Tu hinj, S tra - nje, Me ki nje, Ho mec, Go ri èi co. V spod njo ta be lo smo vklju èi li Kam ni èa ne, ki so v sez na mih na ve de ni kot ta - ki, ozi ro ma v dveh pri me rih ti ste, ki so Ma ti èi ne knji ge pre je ma l i v Kam ni ku. Kot že ome nje no, la h ko za do lo èe ne èla ne, ki s o »iz gi ni - li« iz Kam ni ka in so o sta li na roè ni ki SM oz i ro ma ni so umr li, ugo to vi mo, ka m so s e pre se li li in ka ko so na da - lje va li svo jo slu žbe no pot. Ne kaj me d nji mi se je v Ka m - nik tu di vr ni lo. Pre mi ke v po klic nem in dru žbe nem po - lo ža j u èla nov pa lah ko po let nih sez na m ih za sle du je - mo tu di pri ti stih èla nih SM, ki se K am ni ku ni so »iz ne ve - ri li«. Le to Usta nov n i ki Let ni ki Sku paj 1866 – 5 5 1867 1 5 6 1868 1 7 8 1869 – 5 5 1870 2 11 13 1871 3 18 21 1873 3 19 22 1874 3 19 22 1875 3 18 21 1876 3 13 16 1877 3 14 17 1878 2 15 17 1879 2 15 17 1880 3 10 13 1881 2 4 6 1884 1 8 9 1885 1 9 10 1886 1 10 11 1887 1 10 11 1888 – 11 11 1889 – 19 19 1890 – 26 26 1891 1 29 30 1892 1 29 30 1893 1 30 31 1894 1 25 26 1895 1 29 30 1896 – 27 27 1897 – 23 23 1898 1 23 24 1899 1 23 24Le to Usta nov n i ki Let ni ki Sku paj 1900 1 24 25 1901 1 24 25 1902 1 24 25 1903 1 24 25 1904 1 22 23 1905 1 21 22 1906 – 21 21 1907 – 38 38 1910 – 27 27 1911 – 26 26 De ka n ij ski po ver je ni ki: Jo žef Po to kar, dav èni ura dnik (1868–1868), Ja nez Ne - po muk Po dre kar, tr go vec (1869), Ja nez De be vec, po - se stnik (1870–1879). Kam ni ški po ver je ni ki: Fran ce Bo ga taj, ka plan (1866–1867), Ja nez De be vec, po se stnik (1880–1884), dr. Maks Sa mec, zdrav nik, žu pan, de žel ni po sla nec, po se stnik (1885–1888), Jo - sip Moè nik, le kar nar, žu pa n in po se s tnik (1890– 1893), Ivan Ka lan, ka plan (1895–1896), Jo sip Sa dni - kar, ži vi noz drav nik (1897–1898), Fran èi šek Stele, za - se bni ura dnik (1900), An ton Slat nar, ti skar (1901– 1914 (?)). Usta nov ni ki: dr. Ti ne Pre vec, od vet nik, me stni žu pan (1867–1868), (da lje od vet nik v Kra nju), p. Pla ci d Fab ja ni, fran èi š kan (1870–1877), p. Raj ne rij Ko kalj, fran èi škan (1870–1887), Aloj zij Ro žiè, ka plan (1880), Ivan Na br - nik (Na ber nik), so dni pri stav (1871–1881(?)), Franc Bu èar, tr go vec, po se stnik (1891–1895), An ton Kr èon, žu pnik v p. (1898–1905). Let ni ki: Le se ve re in (1866–1868), Na ro dna èi tal ni ca (1869–1880, 1884–1914 (?)), Uèi telj ska knjiž ni ca kam ni ške ga okra ja (1871–1879, 1885–1914 (?)), Slo ve n sko ka to l i ško druš tvo (1896) , Fran èi škan ski sa mo stan (1896–1914 (?)); de ka na: Ivan Oblak (1884 (?)–1896) (od 1893 da lje èa stni ka - no nik), Ivan La vren èiè (1902–1914 (?)); ka pla ni: Fran ce Bo ga taj, ka plan (1866–1867), An ton Bro dnik, ka pla n (1868; da lje žu pnik v Ko men di, na ro èen), Fran - ce Vran èiè (1870; da lje Sv. Kri ž pri Le skov cu), Ja nez Kljun (1876), Ivan Ka lan (1893–1898), An ton Med ved (za èa s no upo ko j en) (1899) , Jan ko Jo van (1906–1907(?)); 181 anivodogZ – evarpzaR 4Na ro dni ko le dar in le to pis Ma ti ce Slo ven ske za le to 1867, str. 25. fran è i ška ni: p. Bo go mir Hle bec, (1870–1875), p. For tu nat Vi dic (1874–1879), p. Ro mu ald Je reb (1878–1881 (?)), p. Vi ljem Vin di šar (1881– 1882 (?)); zdrav ni ki: dr. Ma vri cij Gav ster (1866–1868), dr. Fran ce Le gat (1870–1875), dr. Maks Sa mec (1870–1871; med 1872 in 1876 na ve den v sez na mih èlan stva kot okraj - ni zdrav nik v Po stoj ni), dr. Maks Sa mec (na ve den od 1879 še kot žu pan, de žel ni po sla nec, po se st nik; 1877–1889 (+)), dr. Ju lij De re a ni (1891–1914 (?)), Jo sip Sa dni ka r, okraj ni ži vi noz dr av nik (ka sne j e na ve - den kot vi šji ži vi noz drav nik; 1890–1914 (?)), Jo sip Moè nik, le kar nar, po se stnik, žu pan (1889–1914 (?)), Mi lan Moè nik, mag. far ma ci je (1907–1908 (?)), Aloj zij Ben ko viè, le kar ni ški po moè nik (1902–1910); okraj na so dni ka : Ju lij Po lec, so dni pri stav (1883 (?)–1884), okraj ni so - dnik (1890–1896), Franc pl. Gar za rol li, (ka sne je na ve - den kot so dni svet nik; 1897–1903), Dra go tin Ple ško, so dni adjunkt (1870; ka sne je na ve - den v se z na mih èl an stva kot okr aj ni so dnik na Vr hni ki); so dni pri sta vi: Ju lij Po lec (1883 (?)–1884), dr. Ivan Klad va (od 1904 na ve den kot so dni svet nik; 1893–1896, 1904–1914 (?)), Franc Regally (1897–1904), dr. Ed vard Paj niè (1905–1907 (?)), dr. Va len tin Tem ni ker, od vet nik (1891–1894), dr. Aloj zij Kra ut , od vet ni ški kan di dat (1895), od vet nik (le ta 1906 na ve den še kot žu pan; 1901–1914 (?)), Fran èi šek (Fran) Stel e, za se bni ura dnik (1900), od vet - ni ški ura dnik (1907–1908 (?)), dr. An drej Vol kar, okraj ni gla var v Èe škem Br o du ( knji - ge je pre je ma la Ana Vol kar v Kam ni ku) (1897–1902); okraj na ko mi sa r ja: dr. Franc Zba šnik (1888–1892), An ton Kle in (1895–1900); no tar ja: dr. Ka rol Šmi din ger (Schmi din ger) (1885–1901), Emil Oro žen (na ve den tu di kot po se stnik; 1902–1914 (?)); no tar s ki kan di da ti: Franc Ver šec (1881–1882 (?)), Jo sip Barle (od 1892 na ve den kot dr. ; 1890–1896), Ivan Mi lo hno ja (1895); Jo sip Sta niè, no tar ski kon ci pi ent (1883 (?)–1884); dav èn i ura dn i ki: Jo žef Po to ka r (1868; ka sne j e v sez na m u èla nov kot dav kar v Ri bni ci) , Aloj zij Pod bo j, dav èni pri stav (1889–1900), dav èni ofi ci al, (od 1897 na ve den kot dav èni k on tro lor; o d 189 7), Mar tin Spi n dler, d av èni nad zor nik (le ta 1907 na ve den kot ko mi sa r; 1901–1907 (?)), Iv. Hu do bil nik, dav èni ek se ku tor (na - ve den tu di kot po se stnik; 1907–1914 (?)), Fr. Krat ner, dav èni asi stent (1907–1914 (?)), Ant. Križ man, dav èni upra vi telj (1907–1914 (?)), An ton Fab jan, dav èni upra vi telj (1910–1914 (?));okraj na taj ni ka: Jo žef Pfe i fer (ka sne je na ve den v sez na mih èlan st va kot kon ci pi e nt dr žav ne g a zbo ra v Ljub l ja ni; (1869) , Ja - kob Drah sler (1889–1901), Aloj zij Vrem šak, ob èin ski taj nik (1891–1892), Ru dolf Fa zan, nad goz dar (1889–1891), Lu ka De po lo, ge o me ter (1889–1890), An ton Ve dlin, taj nik Me stne hra nil ni ce (1902–1914 (?)), Ra fa el Perme, pi sar ni ški po moè nik (1901–1910), Mar tin No vak, poš tar (1885–1914 (?)), po sta je na èel ni ka: Franc Strel (1891–1895), Jo žef Šmuc (1902); uèi te lji: Ju rij Adle šiè (1871–1875), Fran ce Tom še (1871– 1875), Jer nej Èen èiè (Cen èiè), na du èi t elj na de kli ški šo li (1877–1879, 1884–1907 (?)), Lu do vik Stiasny (1891–1893), Va len tin Bur nik, na du èi telj (1895– 1896), Av gu sta Kla n èar (1895–1907 (?)), Fra nja Vr ne (1895); Jo sip Ben ko viè, di jak, bo go sl o vec (1884, 1886–1888), Jos. Brez nik, štu dent fi lo zo fi je (1907–1908 (?)), Franc Ha jek, to var nar (1890–1893), Ju lij Sta re, to var nar, po se stnik (1891–1894), An ton Slat nar, ti skar (1900–1914 (?)); tr gov ci: Jo žef (Jo sip) Orel (1866–1867, 1871–1880), J a nez Nep. Po dre kar (1868–1869), An ton Ja ne žiè (1870– 1880), Ja nez (Ivan ) Mur nik (1870–1893; od 1884 na - ve den tu di kot po se stnik), Jos. Su hi (1870–1880), Ja - nez Le vec (1871–1880), Lu ka Ber gant (na ve den tu di kot po se stnik in le ta 1898 kot žu pan; 1889–1901+), Hin ko Lind tner (1889), An ton Pin tar (1891–1901), Ivan Ko želj (1902–1903), Ferd. Mar tni (1907–1908 (?)); tr gov ci in po se stni ki: Franc Fle rin (1890–1904, 1907–1908 (?); od le ta 1899 je ži vel v Dom ža lah, š e ve dno pa so ga v sez na - mih vo di li med èla ni iz K am ni ka), Jer nej Gra šek (1890–1905), Ana Her man (1907–1914 (?)), Jern. Kem per le (1907–1908 (?)), Jos. Kle men èiè (1907–1908 (?)), Jan ko Kos chi re (Kos chi er) (1907–1910), Kar. Kum mer (1907–1910), Kar. Ska la (1907–1908 (?)); po se stni k i: Ja nez De be vec (1868–1884; le ta 1884 oz na èen tu di kot poš tar), An ton Pla vec (1871–1879), Jo sip Ken da (1889–1890), Ivan Stele (1890–1904); Vik tor Orel, ru dar ski oskr bnik (1871–1874), Franc Fis cher, go stil ni èar, po se st nik, žu pan (1889–1896), An ton Fro e lich, go stil ni èar, po se stnik (1890–1893); me šèa ni: To ne Fröhlich (Frölih) (1871–1875), Ja nez Klan der (1871–1875), Jo sip Po lak (1871–1879), Jo sip (Jo žef) Rode (1871–1879, 1889–1907 (?); po le tu 1889 oz - na èen kot po se s tnik in go stil ni èar), Jo sip Zo ré, ko vaè (1893), 182 anivodogZ – evarpzaR Ivan Lu žar, ti po graf (1907–1910), Va len tin Tre ven, tr gov ski po moè nik (1866–1870; ka - sne je na ve den med èla ni Slo ven ske ma ti ce kot tr go - vec v Idri ji), Ivan ka Tr pinc, go spo diè na (1907–1914 (?)), Al. Uhliø, že na orož n i ške ga straž moj stra (1907–1908 (?)); brez na ve de ne ga po kli ca ali sta nu: Stan ko Adler (1910–1914 (?)), Min ka Odla zek (1910–1914 (?)), Ivan Vran èiè (1910–1914 (?)), Ro bert Ko prin ski (1911–1914 (?)). Dru žba sv. Ci ri la in Me to da Èe prav se je ukva r ja la tu di z za lož ni ško de jav nos tj o kot enim od na èi nov zbi ra nja de nar ja za svo je de lo va nje, je ime la Dru žba sv. Ci ri la in Me to da (da lje tu di CMD) dru ga è en na me n de lo v a nja kot Dru žb a sv. Mo hor ja ali Slo ve n ska ma ti ca. To je bi la za se bna šol ska na ro dno - obram bna or ga ni za ci ja, ki se je sku š a la v skrom ni h slo ven skih ra zme ra h po sta vi ti po ro bu nem ške mu in ita li jan ske mu raz na ro do val ne m u de lo v a nju na šol - skem po dro èju, ka te re ga no sil ca sta bi la le ta 1880 usta nov lje ni De ut s cher Schul v e re in in ita li jan ska Le ga Na zi o na le, na sle dni ca od av strij skih obla s ti hi tro uki - nje ne Pro Pa trie. Med Slo ven ci je ta ko do zo re la mi sel , da bi se raz na ro do val ne mu de lo va nju Schul v e re i na po sta vi li po ro bu z la stno šol sko na ro dno o bra m bno or - ga ni za ci jo. Pri tem s o se po do bno kot že pre j zgle do va li po de lo va nju Èe hov. Kot po vod za usta no vi t ev šol ske or ga ni za ci je, ki naj bi bi la nad st ran kar ska, so iz ra bi li pro slav lja nje 1.00 0-let n i ce smr ti sv. Me to d a, ki so jo zla sti slo van ski na ro di hab s bur ške mo nar hi je sve èa no ob ha j a li ob ve li ki ner vo zi nem ški h kro gov. Po bu d o za Dru žbo sv. Ci ri la in Me to da je d al žu pnik v Š t. Go tar du pri Tro ja nah, bo do èi žu pnik v ljub ljan skem Tr no vem in zgo do vi na r Ivan Vr hov ni k, ki je v Slo ve n skem na ro du 28. 11. 1884 ob ja vil ano nim ni èla nek z n a slo vom Osnu j mo si š ol sko dru žbo sv. Ci ri la in Me to da. Vr hov - nik si je no vo dru žbo za mi slil po v zo ru Dru žbe sv. M o - hor ja, ki da je za èe la ra sti še le po tem, ko se j e pre sa di - la na »ver sko sta li šèe«. Druš tvo bi bi lo or ga ni zi ra no kot bra tov šèi na z niz ko pov pr eè no èla na ri no, z vi šji mi ka te - go ri ja mi èlan stva, ki bi pla èe va le veè, in s po ver je ni ki v vsa ki žu pni ji, pri po ro èa li pa naj bi jo slo ven sk i du hov n i - ki. Ko nec de cem bra 1884 s e je se stal usta nov ni od bor no ve slo ven s ke šol ske dru žbe, ki mu je pred se do va l no tar Lu ka Sve tec, v njem p a so bi li še t a krat ni pred - stav nik èe ške ban k e in za va ro val ni ce Sla vi ja v Ljub lja - ni Iva n Hri bar, ura dnik i n de žel ni od bor nik Iv an Mu r nik, zdrav nik in po li tik dr . Jo sip Voš njak, du hov nik in gi m na - zij ski pro fe so r ter vo dja ljub ljan ske g a Aloj zi je v i šèa To - mo Zu pan, Vr hov nik pa se je po svo ji sta ri na va di dr žal ob stra ni. V od bor so po va bi li tu di ure dni ka Slo ve n ca Jo že fa Je ri è a, ki pa je po va bi lo od klo nil . Lu ka Sve tec je se sta vil pra vi la dru žb e, ki jih je du naj sko no tra n je mi ni - strs tvo po tr d i lo 9. apri la 1885. V pra vi lih je bi lo po u dar je no, da usta nav lja jo Dru žb o sv. Ci ri la in Me to da (CMD ) za Kra nj sko, Š ta jer sko, K o - ro ško i n Pri mor sko, da je n jen na men »vses tran sko pod pi ra ti in po sp e še va ti slo ven sko šol stvo na ka to l i - ško-na r o dni pod la gi« ta ko, da za slo ven ske otro ke »na -prav lja in vzdr žu j e šo le in otro š ke vr to v e ali po ma g a na pra v lja ti in vzdr že va ti jih, na stav lja uèi te lje , do vo lju - je pod po re in na gra de, iz da ja pri mer ne spi se in knji ge«. De nar na sred st va v te na me ne pri te ka jo iz pri sp ev kov èla nov CMD, da ril in vo lil, na birk, d o hod kov od »na prav - lje nih be sed, za bav nih sho dov, dra ma t iè nih in dru gih do pu š èe nih iger, be ril in raz lag«. Pra vi la Dru žbe so poz - na la veè ka te go rij èlan st va gle de na vi ši no èla na ri ne in sto pnjo s tem po ve za nih pra vic. Ne ka te re ka te g o ri je so bolj »po pu lar ne«, dru ge »me ce n ske «. Na vr hu les tvi - ce so p o kro vi te lji, ki so en krat za vs e lej pla èa li naj manj 100 gol di nar jev (po de nar ni re for mi ob kon cu 19. sto - le tja 200 kron), ter u sta nov ni ki, ki so na p o do ben na - èin pla èa li naj manj 10 go l di nar jev (20 k ron). Osta li dve ka te g o ri ji sta svo je èlan stv o obnav lja li vsa ko le to: let ni - ki, ki let no pla èa jo naj manj p o 1 gol di nar (2 kro ni), in pod por ni ki z naj manj 10 kraj car ji let no. Ob sta ja jo tu di èa stni èla ni, ki jih po na sve tu vod stva CMD v o li let na (ve li k a) skup šèi n a. Pra vi la so do lo èa la, naj vsa ko le to skli èe jo re dno »ve li ko skup šèi no« CMD v kra ju, ki ga d o - lo èi vod stvo, iz re dno pa, èe ta ko skle ne vod stvo CMD ali nje no nad zor niš tvo ozi ro ma vsaj de set ina po - druž nic, in to o ne kem do lo èe nem vpra š a nju. Ve li ke skup šèi ne se s po sve to val no in gla so val no pra vi co lah - ko ude le ži jo èa stni èla ni , po kro vi te lji, èla ni vod stv a, nad zor niš tva in raz so di šè a CMD ter za sto pni ki po - druž nic, p o eden na po druž ni co ozi ro ma na v sa kih nje - nih 50 èla no v. Ve li k a skup šèi n a raz prav lja in skle pa o let nem po ro èi lu in fi nan ènem obra èu nu, o zvi ša nj u ali zni ža n ju pri spev kov, o na sve tih vod stva CMD in po - druž nic, o s pre mem bi pra vil in raz pu stu CMD, vo li vod - stvo CMD in nje go ve ga pred s e dni ka, nad zor s tvo in raz - so dniš tvo ter èa stne èla ne. Vod stvo CM D ima s pred se - dni ko m, v pra vi lih ime no va n im pr vo me stnik, l2 èla nov, za ka te r e pa je do lo èe no, da jih mo ra naj ma nj po lo v i ca sta no va ti v Ljub lja ni ali nje ni bliž n ji oko li ci. Pra vi la še do lo èa jo, da v pri me ru, èe po li tiè na oblast raz pu sti CMD, pri pa de nje na imo vi na Slo ven ski Ma ti ci. Pr va re dn a ve li ka skup šèi n a Dru žb e sv. Ci ri la in Me to - da je bi la na njun god 5. ju li ja 1886 v sta ri ljub ljan ski èi tal ni ci, v ka te ri je vod stv o CMD ura do va lo vse do le ta 1896. Pr vi pred se dnik je po stal To mo Zu pan, ki je Dru - žbi za že l el, naj bo vse s lo ven s ka, ne po li tiè na , naj zdru - žu je vse Sl o ven ce »za je den bla žen smo ter – za po uk dra ge nam slo ven s ke mla di ne vseh slo ven s kih po kra - jin v mi lem ma te ri nem z vu ku«. Dru žba sv. Ci ri la in Me - to da je do kon ca 19. sto le t ja de lo va l a pre tež no slo ga - ško (si ce r z opaz nim li be ral nim po u da r kom) v du hu To - mu Zu pa nu lju be »con cor di ae – slo ge«, or ga n i zi ra la mre žo po druž ni c in usta no vi l a tri svo je za se bne osnov - ne šo le v Tr stu in Št. Ru per tu pri Ve li kov cu ter enaj st otro š kih vrt ce v. Svo jo li be ral no po li tiè no ka to l i ško lo èi - tev d u hov j e do ži ve la le ta 1907, ko so jo za pu sti li pred - vsem du hov ni ki, ki s o bi li do tlej p o leg uèi te ljev eden od nje nih glav nih pod por n ih ste brov. 5 Osnov ni vir za pri kaz de lo va nja Dru žbe sv. Ci ri la in Me - to da v Kam ni ku so nje ni ve stni ki, ki so jih po le tu 1903 pre o bl i ko va li v ko le da r je (ve st ni ki) in ki za raz li ko od le - 183 anivodogZ – evarpzaR 5Pri mer jaj: An dr ej Vov k o: Mal po lo ži dar d o mu na al tar, Por tret slo ven ske na ro dn o o bram bne šol ske or ga ni za ci je Dru žbe sv. Ci ri la in Me to da , Slo ven ska ma ti ca, Ljub lja na 1994, 237 str. to pi s ov Slo ven ske ma ti ce (pa tu di ko le dar jev Dru žbe sv. Mo hor ja) let no ni so ob jav lja li imen in pri im ko v ce - lot ne g a èlan s tva, paè pa le po druž ni è nih od bor ni kov, po leg njih pa šte vi lo èlan stv a po ka te g o ri jah in let ne de nar ne pri sp ev ke vsa ke po druž ni ce po se bej. Po do - bno kot sez na mi èl a nov SM i ma jo tu di se z na mi od bor - ni kov in èlan s tva CMD ne ka te r e vr ze li . Ta ko ne na va j a - jo ime n od bor ni kov in š te vilk èla n stva za l e ta 1896, 1898, 1899, 1901 in 1902, prav t a ko tu di ne v le tih 1915–1918. Ne ja sno sti, ki iz ha ja jo iz teh vr ze li, so v ta be la h in sez na mih oz na èe ne z (?). De lo v a nje mo ške in žen ske po druž ni ce Dru žbe sv. Ci ri - la in Me to da v Kam ni ku je ta ko pred stav lje no s šte vil - èni m a ta be la ma ka te go rij èlan stva in de nar nih pri - spev kov po po sa mez nih le tih, na to pa še s sez na mom od bor ni kov po po sa mez nih fun kci j ah, z le ti, ko so oprav lja li te f un kci je, ter s po kli ci, èe so na ve de ni v sez - na mih v ve stni kih oz. ko le d ar jih (ve stni k ih).6 Od bor po druž ni ce Pred se dni ki : Lu ka Ber gant, po se stnik (1889–1891), Jo sip Moè nik, žu pa n, le kar nar, po se s tnik (1891–1909), Ja kob Drag sler, okraj ni taj nik v. p. (1910–1912), An ton Križ man, dav èni ura dnik (1912–1914), dr. Alojz Kra ut, od vet nik (1914–1918 (?)). Taj ni ki : Jo sip Faj di ga (1890–1891), Fran Ste le, po se - stni kov sin (1891–1892), Alojz Kra ut, od vet ni ški kan - di dat (1892–1893), Lju de vit Stia sny, me stni uèi telj (1893–1895), Alojz Kra ut (1895–1896), Jo sip Hri bar, 184 anivodogZ – evarpzaRKam nik in oko li ca (mo ška) Usta nov lje na z odlo kom, št. 3502, 10. 3. 1889. Le to Po kr o vi telji Usta nov n i ki Let ni ki Podpo rniki Skupaj Prisp. kron 1889 – 3 55 3 61 160,00 1890 – 4 60 20 84 100,00 1891 – 8 38 15 61 222,00 1892 – 8 38 15 61 258,50 1893 1 10 42 15 68 134,54 1894 2 10 42 15 69 300,00 1895 3 10 42 – 55 86,00 1896 – – – – – 242,36 1897 3 10 47 – 60 114,60 1898 – – – – – 470,00 1899 – – – – – 260,00 1900 3 16 101 74 194 160,00 1901 – – – – – 220,00 1902 – – – – – 287,80 1903 5 16 143 18 182 601,30 1904 5 16 143 18 182 313,50 1905 5 16 143 18 182 346,70 1906 5 16 143 18 182 – 1907 5 16 19 51 91 114,74 1908 5 7 48 31 91 145,00 1909 5 6 15 45 71 128,06 1910 5 + 1 7 50 19 82 91,80 1911 5 + 2 7 52 7 73 68,87 1912 6 + 2 7 40 21 76 139,60 1913 6 + 4 7 56 21 94 110,50 1914 6 + 4 7 41 11 69 – 1915 – – – – – 115,00 1916 – – – – – 129,00 1917 – – – – – 59,20 1918 – – – – – 446,50 skupaj 5.825,57 6Pr vi upo r ab lje ni sez na m: Ime nik po druž nic, Ve stni k šol ske dru žbe sv. Ci ri la in Me to da III, Ljub lja na 1889, str. 34. Vmes upo rab lje ni sez na mi za le ta 1887–1918, zad nji upo rab lje ni sez nam: Ime nik po druž nic le ta 1918. Ko le dar (Ve stnik) dru žbe sv. Ci ri la in Me to da v Ljub l ja ni za na va dno le to 1919 , Ljub lja na 1918, str. 106 (da lje Ko le dar (Ve stnik) . uèi telj (1897–1898), Av gust Jen sko, uèi telj (1900– 1905), Emil Ada miè, uèi telj (1905–1907), Fran Krat - ner, dav èni pri stav (1907–1908), Fran Ste le, za se bni ura dnik (1908–1912), Mak so Ko želj, aka dem ski sli - kar (1912–1913), Jo sip Mo dic, poš tar (1913–1914), Fr. Krat ner, dav èni ofi ci al (1914–1918 (?)). Bla gaj n i ki: An ton Pin tar, tr go vec (1890–1891), Jo sip Ste le, po se stni kov sin (1891–1892), dr. Jo sip Bar le, no tar ski kan di dat (1892–1895), Ivan Mi li ho nja, no tar - ski kan di dat (1895–1898), Ivan Ko želj, tr go vec (1900–1905), Alojz Maz gon, dav èni adjunkt (1905– 1907), An ton Križ man, dav èni pri stav (1907–1912), Fr. Krat ner (1912–1914), Ra do Me diè, za sto pnik po - dje tja Lo ren z i (1914–1918 (?)). Na me stni ki pred se dni ka : Mar tin No vak, poš tar (1890–1893), Fran Žar gi, tr go vec (1893–1895), Ivan Žar gi, tr go vec (1895–1898), Mar tin No vak (1900– 1905), An ton Slat nar, ti skar nar (1905–1907), Mar tin No vak (1907–1913), Alojz Kra ut (1913–1914), Jo sip Mo dic (1914–1918 (?)). Od bor ni ki: An ton Pin tar, tr go vec (1891–1892), Jo sip Sa dni kar, ži vi noz drav nik (1891–1892), Lud vik Stiasny (1892–1893), Ig na cij Tram te, me stni uèi telj (1892– 1893), Ve ko slav Ben ko viè, far ma cevt (1893–1895),Ivan Mi li ho nja (1893–1895), Jan ko Gra šek, tr go vec, po se stnik (1895–1898), Jo sip Hri bar (1895–1896), Fran èi šek Ha jek, to var nar (1897–1898), Jo sip Ste le, hi šni po se stnik (1900–1905), Ig na cij Tram te, na du èi - telj (1900–1905, 1907–1908), Al ojz Kra ut, žu pan, po se stnik, od vet nik (1905–1906, 1908–1909), Hin - ko Sax, ti skar (1905–1906), Fr. Ju traš, dav èni pri stav (1906–1907), Fran Krat ner (1906–1907), dr. I van Klad va, so dni svet nik (1907–1908), An ton Ma i er, dav - èni ura dnik (1907–1908), Fr. Ma ti èiè, ofi ci al v. p. (1907–1909), Jo sip Re par, po sta je na èel nik (1907– 1908), Ivan Hu do bil nik, po se stnik (1908–1909, 1910–1911), Mak so Ko želj (1908–1918 (?)), Ivan Roj ko, dav èni pri stav (1908–1911, 1912–1914), Ru - dolf Bin ter, dav èni kon tro lor (1910–1911), Jan ko Lu - žar, èr ko sta vec (1910–1911), Jan ko Ža gar, èr ko sta - vec (1910–1911), An ton Ve dlin, taj nik me stne hra nil - ni ce (1911–1918 (?)), An ton Fab jan, dav èni upra vi telj (1912–1913), Ja kob Drag sler (1912–1913), Do mi nik Lu šin, ura dnik me stne hra nil ni ce (1912–1913), Ivan Kos chi er, po se stnik in tr go vec (1913–1918 (?)), dr. Ve ko slav Ur šiè, no tar ski kan di dat (1914–1918 (?)). 185 anivodogZ – evarpzaRKam ni k (žen ska) Usta nov lje na 6. 8. 1891. Le to Po kr o vi telji Usta nov n i ki Let ni ki Podpo rniki Skupaj Prisp. kron 1892 – – – – – 159,00 1893 1 1 50 16 68 327,40 1894 1 2 49 14 66 84,30 1895 1 2 49 14 66 74,60 1896 – – – – – 74,00 1897 1 2 35 20 58 84,32 1898 – – – – – 370,00 1899 – – – – – 70,00 1900 2 2 54 16 74 122,60 1901 – – – – – 82,00 1902 – – – – – 126,30 1903 5 2 63 3 73 494,50 1904 7 2 66 18 93 351,50 1905 7 2 66 18 93 200,00 1906 8 2 66 18 94 140,00 1907 8 2 66 18 94 121,20 1908 8 – 58 1 67 107,00 1909 8 – 56 – 64 106,00 1910 8 – 70 – 78 140,00 1911 8 – 70 – 78 140,00 1912 8 – 80 – 86 160,00 1913 8 + 1 – 67 7 83 169,00 1914 8 + 1 – 67 7 83 129,00 1915 – – – – – 105,00 1916 – – – – – 98,00 1917 – – – – – 128,00 1918 – – – – – 768,00 Skupaj 4.931,72 Od bor po druž ni ce Pred se dni ce : Ana Po lec, so dni ko v a že na (1891– 1896), Ju li ja Moè nik, žu pa no va že na (1896–1897(+), Ma ri ja Fis cher, ho te lir je va že na (1900–1905), Ana Kra ut, od vet ni ko va že na (1905–1918 (?)). Taj ni ce : Ma ri ja Ko želj (1891–1896), Ma ri ja Vrem šak (roj. Ko želj?), že na ob èin ske ga taj ni ka (1897–1907), Ma ri ja Krat ner, uèi te lji ca (1907–1910), Šte fa ni ja Sa - dni kar (1910–1918 (?)). Bla gaj n i èar k e: Kri sti na Ja ne žiè (por. Faj di ga; 1891– 1898), Te re zi ja Ka rol nik, po se stni ca (1900–1914), Ana No vak (1914–1918 (?)). Na me st ni ce pred se d ni ce: Fra nja Vr ne, uèi te l ji ca (1891–1894), Ju li ja Moè nik (1894–1896), Aloj zi ja Žar gi, tr gov èe va že na (1897–1898), Mar ga re ta Ko šir, po se stni ko va že na (1900–1901), Je la Oro žen, no tar - je va že na (1904–1905), Te re zi ja Kom par le (1905–1907), Mi la Mlej nik, že na dav ène ga pri sta v a (1907–1908), Fra nja De bevc (1908–1909), Mar je ta Ko šir (Kos chir), (1909–1911), Ana Kar ba (1911–1914), Mar je ta Ko šir (1914–1918 (?)). Od bor ni ce : Te re zi ja Ka rol nik (1891–1898), Te re zi ja Dral ka (1894–1898), An to ni ja Po lak (1897–1898), Jo si pi na Ber gant (1900–1907), Iva na Ha fner (1900–1901), Ana Kra ut (1904–1905), Ana Moè nik (1904–1907), Jo si pi na Po lak (1905–1907), Ivan ka Tr pinc, za se bni ca (1905–1909), Ma ri ja Ah èin, za se - bni ca (1907–1909, 1911–1918 (?)), Fra nja De bevc (1909–1911), Šte fa ni ja Sa dni kar (1909–1910), Zo fi - ja Fa bi a ni (1910–1912, 1914–1918 (?)), Ani ca Kar ba (1910–1911), Fra nja Ku mer (1910–1911), Min ka Moè nik (1910–1914), Dra ga Oro žen (1911–1918 (?)), Mil ka Vran èiè (1911–1912), Ana No vak (1912–1914), Le o ni ja Do lin šek (1914–1918 (?)), Ma - ri ja Gr èar (1914–1918 (?)), Mil ka No vak (1914–1918 (?)). Zgo ra j zbra ni po dat ki nu di j o iz ho di šèe za šte vil ne pri - mer ja ve . Pri mer ja ve šte vi la èlan stva sa me na se bi pri or ga n i za ci jah raz liè n e ga osno v ne g a na me na naj br ž ni - so naj bol j po ve dne, vse e no pa so za ni mi ve. Ta ko je šte la »elit na« Slo ven ska ma ti ca v Kam n i ku v ob dob ju, za ka te r o ima m o za en krat na pod la gi let nih sez na m ov na raz po la go šte vi lo èlan stva, sku paj 120 èla no v. O teh jih je bi lo 7 u sta nov ni kov, 5 ko lek tiv nih in 9 8 po sa - mez nih let ni kov. Ra zen pr i šti rih so pri vseh dru gih na - ve de n i po kli ci, ki se pri ne ka te rih tu di spre mi nja jo . Tr - gov ci, ura dni k i, zdrav n i ki itd. po sta ja jo še po se stni ki, poš tar ji, go stil ni èar ji in po do b no, naj u gle dn ej ši med nji mi tu di žu pa ni. Si cer pa naj šte vil ène j še sku pi ne èla - nov SM se stav lja jo du hov ni ki – 11 svet nih in 6 fran èi - škan s kih in še ko lek t iv ni fran èi škan s ki sa mo stan, sku - paj to rej 18, dr žav n i ura dni k i, po se stni ki in tr gov ci ter zgolj tr gov ci – po 10, 7 uèi te ljev, 5 so dnih ura dni kov in 4 zdrav ni ki. Že n skih èla nic SM v K am ni ku je bi lo sa mo šest: 2 uèi te lji ci, tr gov ka in po se stn i ca, straž m oj stro va že na in go spo diè na ter ena èla ni ca brez na ve de ne ga po kli ca ali sta nu. Ta po da t ek ned vom no zna èil no pri èa o po dre j e nem po lo ža ju žensk med dru žbe no sme t a no v obrav na va n em èa su. Svoj vrh je èlan stvo SM do se glo že le ta 1893 z 31 èla - ni. Mo ška po druž ni ca CMD le ta 1900 s 194 èla ni, žen - ska pa v le tih 1906 in 1907 s 94 èla ni ca mi. V od bo rumo ške po druž ni ce za sle di mo 53 raz liè nih ose bno st i, od ka te rih ima jo vsi r a zen ene na ve den po klic. Med nji - mi je bi lo naj veè dav ènih ura dni kov – de vet, s e dem tr - gov cev (od njih in dva tr gov ca ter po se stni ka) ter pet uèi te l jev. V od bo ru žen ske po druž ni ce CMD za sle di mo 37 raz liè nih ose bno sti, pri 14 od n jih je v let nih sez na - mih CMD na ve den tu di po klic. Za te da nji po lo žaj žensk je zn a èil no, da im a jo le šti ri med n ji mi »la stne ga«, po dve uèi te l ji ci in dve za se bni ci, osta l e pa so na ve de ne kot »že ne«. Zgolj v i n for ma ci jo na tem me stu še na ve di - mo, da je »ljud ska« Dru žba sv . Mo hor ja do se gla ene ga svo jih vr hov v le tu 1900, in to kar s 342 èla ni. Èe po gle - da mo te žje ka te g o ri je èlan s tva SM in CMD, ugo to vi mo, da pr va v Kam ni ku v obrav na va n em ob dob ju ni bi la po - se bn o uspe šna, saj je pre mo gla naj veè tri usta nov n i ke let no, med tem ko je ime la mo ška po druž ni ca CMD let - no naj veè 10, žen ska p a 9 po kro vi te ljev. Bolj za ni mi va je pri mer ja va ose bn o sti, ki jih sre èa mo med kam ni š ki mi èla ni oz. v pri me ru CMD od bor ni ki obeh or ga ni za cij. Ni ka kor ni na klj uè no, da v glav nem na le ti mo na ista ime n a ali na te sne dru žin ske po ve z a - ve. V ve li ki me ri je š lo za s am vrh kam ni ške dru žbe ti - ste ga èa sa. O tem pri èa jo po leg dru ge ga žu pa ni , ki so hkra ti èla ni SM in od bor ni ki, pred vsem pred se dni ki po - druž ni ce CMD. Ob tem lah ko upra vi èe no skle pa mo, da so bi le os e bno sti, ki s mo jih za pi sa li v obeh se z na mih, te sno po ve z a ne s kam ni šk i mi kul tur ni mi in dru gi mi or - ga ni za c i ja mi, ki smo jih ome n i li na za èet k u te ga pri - spev k a, pred vsem s ti sti mi, ki so bi le li be ral no usmer - je ne. To je pov sem ra zum l ji vo gle de na pre vla du jo èo to vr st no idej no in po li tiè no usme ri tev obeh druš t ev v za èet ku 20. sto le tja. Kljub te mu pa smo v z a èet nih ra - zi ska va h idej no si cer dru ga èe usmer j e ne Dru žbe sv. Mo hor ja med nje ni mi èla ni za sle di li kar ne kaj Kam ni - èa nov, k i smo jih že sr e èa li pri SM in CMD . Ome ni li smo že, da so du hov ni ki pred st av lja li naj št e vil ènej š o po klic - no ka te go r i jo med kam ni šk i mi èla ni SM, ven dar z iz je - mo treh vsi pred l e tom 19 00, ka r je ze lo po do bno te - mu, kar se je s pr i pa dni ki te ga sta nu zgo di lo pri CMD po nje nem »li be ra l nem pre vze mu« le ta 1907. Za ni mi - vo je tu di, da med od bor ni ki mo ške po druž ni ce CMD tu di pred ome nje nim le tom »lo èi t ve du hov« ne naj de - mo no be ne ga du hov ni k a, ne svet ne ga in ne fran èi ška - na, ki pa jih v tem è a su v ve li ki me ri naj de mo pri ve li ki ve èi ni po druž nic te or ga ni za ci j e. Èe pri mer ja mo kam ni ške èla ne Slo ven ske ma ti ce in od bor ni ke po druž ni c Dru žbe sv. Ci ri la in Me to d a, na le - ti mo na c e lo vr sto istih imen in pri im kov. Ti so v ne kaj pri me rih, ki jih bo mo po se be j ome n i li, pi sa ni v dveh raz li èi cah. Èla ni SM so bi li vsi pred se d ni ki mo ške po - druž ni ce Lu ka Ber ga nt, Jo sip Moè nik, Ja kob Drag s ler, (ta je v sez na mih SM z a pi san ko t Drah sler), An ton Križ man in dr. Alojz Kra ut.7 Èla ni SM so b i li še taj ni ki Fran èi šek ali Fran Ste le, za pi san naj prej pri CMD kot po se stni kov si n, na to pri CMD in S M kot za se bni ter p ri SM kot od vet ni ški ura dnik, Lju de vit (v sez na mih SM na pi san t u di kot Lu do vik, v sez na mih CM D pa v obeh ver zi jah) Stiasny 8 in Fra n Krat ner, b la gaj ni ki An ton P in - 186 anivodogZ – evarpzaR 7Dr. Alojz Kra ut se je ro dil v Po dju ni na Ko ro škem. Kot štu dent pra va je bil pred se d nik aka dem ske po drž ni ce CMD v Grad cu, umrl je 17. av gu sta 1927 v Kam ni ku. – A. B.: Na ši gro bo vi, Ko le dar (Ve stnik) … za le to 1928 , Ljub lja na 1927, str. 67. tar, dr. Jo sip Bar le, Ivan Mi li ho nja, I van K o želj in An ton Križ m an, na me s tni ka pred se dni ka Mar tin No va k in An - ton Sl at nar, m ed od bor ni ki pa še Jo sip Sa dni kar, Ve ko - slav (v sez na mih SM Aloj zij) Ben ko viè,9 Jan ko Gr a šek, Fran èi šek Ha jek, Jo sip Ste le, Ivan ( pri SM Jan ko) L u žar, Ivan Hu do bil nik, An ton Fab jan, An ton Ve dlin10 in Ivan Kos chi er. Pri žen skah je kam ni ški sez nam dvo j nih èla nic SM in od bor nic CMD ze lo kra tek. Èe je bi la Ivan ka Tr pinc, na - ve de na v sez n a mih SM kot »go spo diè na«, ista ose b a kot Ivan ka Tr pinc »za se bni ca« v sez na m ih CMD, po tem sta to bi li dve. D ru ga je bi la uèi te lji ca Fra nja Vr ne. Med od bor ni ca mi žen ske po druž ni ce CMD pa si cer na le ti - mo na vr sto že na ugle dnih Kam ni èa nov, èla nov SM, ki so bi li z ne kaj iz je ma mi tu di sa mi od bor ni ki mo ške po - druž ni ce CMD. Ta ki iz je mi sta bi la èla na SM Ju lij Po lec, èi gar že na Ana je bi la pred se dni ca žen ske po druž ni ce, in Franc Fis cher, v s ez na mih SM oz na èen kot go stil ni - èar, èi gar že na Ma ri j a je bi la kot pred se dni ca žen ske po druž ni ce CMD oz na èe na kot ho te li r je va že na. Pred - se dni ci te po druž ni ce sta bi li še Ana Kra ut in Ju li ja Moè nik, že ni pred se dni kov mo ške po druž ni ce CMD in èla nov SM, od bor ni ca Mar g a re ta Ko šir , že na od bor ni - ka CMD i n èla na SM ( za pi sa ne ga ta ko v se z na mih SM kot CMD si cer kot Kos chi er), t er Je la Oro žen, ka te re mož Emil, ki je bi l èlan SM, ni bil v od bo ru mo ške po - druž ni ce CMD. Ker nam èla ni po druž nic CMD ni so zna - ni, ob sta ja se ve da mož nost, da je bil om e nje ni Oro žen in še kak šen drug èl an SM tu di èlan mo ške po druž ni ce CMD, ven dar pa je bi lo pra vi lo, da so bi li èla ni po - druž niè nih od bo rov naj u gl e dnej ši èla ni po druž nic in no tar Oro žen bi po svo jem po lo ža ju v dru žbi za go t o vo so dil v od bor. Vse ka kor pa ve lja po u da ri ti, da so bi le po druž ni ce CMD, ta ko žen ske kot me ša ne, eno pr vih oko lij pri nas, ki so nu di l e žen skam do lo èe ne mož no sti ena ko prav ne ga dru žbe ne ga de lo va nja . Za za klju è ek te ga pri ka z a, za ka te re ga upa mo, da ga bo mo še na da lje va li, na ve di mo pr im er de lo va nja obeh kam ni š kih po druž ni c Dru žbe sv. Ci ri la in Me to d a, ki po - do bno kot dru g je po s lo ven skem ozem lju v tem èa su ni so bi le zgolj zbi ral ni ki de nar j a za dru žbi ne šol ske za - vo de in osta lo na ro dno o bra m bno de lo va nje, paè pa so de lo va l e tu di kot kul tu r na sre di š èa. Ome nje ni po - druž n i ci sta ta ko v Kam ni ku 5. mar ca 1911 or ga n i zi ra - li pro sla vo v èast v tem me se cu umr le me cen ke ome - nje ne dru žbe Ma ri j e Vil har , ro je ne Škvar èa, sna he slo - ven sk e ga na ro dne ga bu di te lja in pi sa te lja Mi ro sla va Vil har ja s Kal ca na N o tranj skem. Ma ri ja Vil har, ki je v mla do sti iz gu bi la edi no hèer, je spo ra zum no z mo žem Ev ge nom dolo èi la CMD za glav ne ga de di èa. 11 Po smr ti mo ža Ev ge na je CMD le ta 1915 ta ko pre je la za pu šèi n o 112.400 kron .12 Slav nost, ki je p o po ro èa nju me seè ni - ka Sl o ven ski B ra nik kra sno us pe la, je bi la v že ome nje - nem kam ni škem Druš t ve nem do mu. Po ome nje nem po ro èi lu je imel g lav ne za slu ge za uspe h taj nik m o ške po druž ni ce Fran Ste le. Na st o pa li so sa mi »mal èki«, med nji mi »ma la Fran ci ka Bol te to va … s pra vim po u - dar kom in raz loè no« z de kla ma ci j o pe smi Ma ni ce Ko - ma no ve V spo min Ma ri je Vil har je ve. Slav nost se je na - da lje va la s sku pin sk im na sto po m nad »60 mal èko v«. De kla m i ra le so Fran ci ka Lor b er, Ma ri ca Fa bi jan , Ma ra Me sner in Al bi na Tra ven in »so bi le ta ko le pe, da s e ob - èin stvo ni mo glo na èu di t i mla dim de kla mo val kam«. Ze - lo so po hva li li tu di dru ge: »Go sla èi ma li Jo ško in Mir koKle men èiè, Lad ko in Igor Kra ut, Iv an Mächt ig in Ka rol Ska la ter ljub ka Ve ri c a Kra u to va, 13 sprem lje va l ka na kla vir ju, so pod vod stvom svo je ga g. uèi te lja prav èi sto in toè no igra li.« Po do bno so po hva li li tu di pet je »na ših mal èkov«, zla sti »na ro dne pe smi v èv r stem fo r te in še bolj v n aj ve èjem pi a nis si mu« ter igro S ta ri vo jak in n je - go va re jen ka , kjer so spet po leg »sta re ga vo ja ka Mi he«, ki ga je igral Jo sip Ja ne žiè, na sto pa li sa mi otro ci – Ivan - ka Ho èe v ar, Mi li ca Kar ba, Ve ri ca Kra ut, Jan ke c Po hlin in Vik tor P o to kar, ki da za slu ži jo za s vo jo igr o vso èa st. V po èa s ti tev Ma ri je Vil har so iz ve dl i še ži vo po do bo, kjer so se otro ci kla nj a li nje ne mu ki pu, Slo ve n ski Bra - nik pa je v pri lo gi ob ja vil to fo to gra fi jo . Po hva li li so še ne u trud lji ve ga go spo d a Jo si pa Sa dni kar ja, ki da je bil »paè ve dno moj ster v ta kih pri re di tvah«, za pri me ren za klju èek pa je po skr be la »ro do lju bna pred se dni ca « žen ske po druž ni ce Ana Kra ut , ki je mal èkom pri pra vi la »maj hno krep è i lo«. Pri re di tev je ime la tu di svo jo fi nan - èno te žo, saj so »vr li mal èki« C MD »ta ve èer p ri de kla mo - va li, pri pe li, pri go dli in pri i gra li le po vso to 211 K 44 v«. Po ro èe va lec je kam ni ško pri re di t ev dal za zgled vsem dru gim po druž ni cam: »Zaè ni mo z mla di no, po tem v poz nej š ih le tih ne bo ma njka lo na ro dnih bo jev ni kov !«14 187 anivodogZ – evarpzaR 8Lju de vit Stiasny je umrl 5. mar ca 1936 kot okraj ni šol ski nad zor nik v Slo venj Grad cu v p. – Ko le dar (Ve stnik) … za le to 1937, Ljub lja na 1936, str. 34. 9Aloj zij (Ve ko slav) Ben ko viè, le kar nar in pi sa t elj je umrl v Kam ni ku 8. 2. 1934. – Ko le dar (Ve stnik) … za le to 1935, Ljub lja na 1934, str. 77. 10 An ton Ve dlin je umrl 2. ma ja 1940 kot upo ko je ni rav na telj kam ni ške Me stne hra nil ni ce. Ra zen v CMD, kjer je bil tu di po kro vi telj, in SM je de lo val š e pri d ru gih ka m ni ških druš tvih – èi tal ni ci, So ko lu ter kot pred se dnik pev ske ga druš tva Li ra. – Ko le dar (Ve stnik) … za le to 1941, Ljub lja na 1940, str. 67–68. 11 Pri mer jaj: An te Beg: +Go s pa Ma ri ja Vil har je va, Ko le dar (Ve stnik ) … za le to 191 2, Ljub lja na 1911, str. 25–33. 12 Pol sto le tje dru žbe sv. Ci ri la in Me to da, Ju bi l ej ni ko le dar obra m bne dru žbe sv. Ci ri la in Me to da v Ljub l ja ni 1936, Ljub lja na 1935, str. 37–38. 13 Ve ra Kra ut, po ro èe na Mar šiè, rojena 19. 6. 1899, Kamnik, umrla 31. 3. 2002, Willoughby Hills (Ohio, ZDA). Spominsko podobico hrani Andrej Vov ko. 14 Slav ni dan na ših kam ni šk ih mal èk ov, Slo ven ski Bra nik, Ljub lja na, IV/1911, št. 4, str. 93 (+ pri lo ga Pro sla va po koj ne me cen ke go spe M. Vil har je ve v Kam ni ku dne 5. sve èa na (!) 1911. The mem b ers of the Slo ven sk a Ma ti c a or ga ni sa t i on and th e com mit tee mem bers an d mem ber ship of the Soc iety of Sts Cyril an d Met ho dus in Kam nik in the ti mes of Hab sburg m onarc hy Summa ry Du ring the stra i ned re la t i ons between na ti ons that ca - u sed ma ny co n flicts o n the Slo ve ni an ter ritory at the end of the 19t h and in the be gin ning of the 20t h century, a mos t im por tant and far-re a ching ro le on the Slo ve ni an si de was played by so me or ga ni sa ti ons de di - ca ted to na ti o nal awakening and na ti o nal de fen ce, which con tri bu ted a gre at de al to the st rengthe ning of the Slo ve ni an na ti o nal con sci o u snes s. The se or ga ni - sa ti ons in clu ded the ol dest Slo ve ni an sci en ti fic pu bli s - hing ho u se cal led Slo ven ska Ma ti ca (SM), esta blis h ed in 1864, a nd the ol dest Sl o ve ni an pri va te sch o ol or ga - ni sa t i on for na ti o nal de fen ce cal led Dru žba sv. Ci ri la in Me to da (Society of Sts Cy ril and M et ho dus – DCM ), fo - un ded in 1885. The ar ti cle pre sent only a short excerp t from the ir histo ry, fo cu sing o n events lo cal to K am nik and from a sp e ci fic pe ri od: a pre sen ta ti on of the mem - bers of SM, as wel l as the num ber of mem bers and com mit te es , sub scr ip ti ons and do na ti ons from the ma le and fe ma le bran ches of th e CMD in Kam nik, stret ching fro m 1860 un til the en d of the Hab sburg monarchy. It al so di scus ses so me fi nal con clu si ons while com pa ring the num ber and pro fes si ons of the mem bers of SM a nd com mit tee mem bers of both t he ma le and fe ma le branch of CMD. The pa per ends with a short pr e sen ta ti on of an exa mple of th e work of bot h Kam nik bran ches: a ce le bra ti on in memory of the l a te pa tron o f CMD, Ma ri ja Vil har in 1911 . 188 anivodogZ – evarpzaR Mag. Z o ra Tor kar Me dob è in ski mu zej Kam nik Za pu šèi na prof . Iva na Zi ka v kam ni šk em mu ze ju Pro fe s or fran co s ke ga je zi ka in knji žev no s ti ter lju bi telj - ski zgo do vi nar Iva n Zi ka je bi l ro jen 17. s ep tem bra 1908 v No vem tr gu oèe tu Iva nu Zi ki (3. 3. 1882–17. 1. 1918, sin èe ške ga pri se l jen ca Jo že fa Zi ke in Ro za li j e Ben ko viè) in ma te ri Ma ri ji ro je ni Vegh (11. 12. 1885, hèi ogr ske g a kra lje ve ga goz dar j a Ko lo ma na Veg ha in Ma ri je Ko želj). Le ta 1921 se je Ma ri ja Zi ka v dru go po - ro èi la s Kar lom Bo bnom. Osnov no šo lo je kon èal v Kam ni ku , gim na zi jo v No vem me stu le ta 1928. Po ma tu ri se je od 10. av gu sta 1928 do 15. no vem bra 1929 za po s lil kot ad mi nis tra tiv ni ura dnik v dr žav n i smo dn i šni ci v Kam ni k u. Na to je na fi - lo zof s ki fa kul te ti v Ljub l ja ni štu di ral fran co s ki je zik s knji žev nos tjo, pri me r jal no slov ni co ro man s kih je zi kov ter la tin ski je zik in juž no s lo van sko knji žev nos t. Di plo - mi ral je 23. ok to bra 1933. Od 1. mar ca do 30. ju ni ja 1935 s e je iz po pol nje val v svo ji stro ki na pa ri ški S or bo - ni. 1. no vem bra 193 6 je na sto pil slu žbo kot pro fe sor - ski pri prav nik n a dr žav ni gim na zi ji v Peæi na K o so vu, 9. sep tem bra 1938 je bi l pre me šèen na dr žav no gim na - zi jo v Mu r sko So bo to, kj er je os tal do 6. apr i la 1941. Pro fe sor ski stro kov n i iz pit je opra vil v Ljub lja ni 2. apri la 1941. Mad žar ska ok u pa cij ska ob last ga je 25. ju li ja 1941 do lo èi la na pro fe s or sko me st o na po pol ni mo ški gim na zi ji v Su bo t i ci, kjer je ostal do osvo bo di tve 10. ok to bra 1944. Ko man da me sta Su bo ti c a pa ga je za tem, to je 20. de cem bra 1944 do 10. sep tem bra 1947 na me sti la na po pol n i žen ski gim na z i ji v Su bo ti ci. Po tem – 12. sep tem bra 1947 – se je za po slil na no vo u - sta nov lje n i gim na z i ji v Kam ni k u. Upo ko jil se je 31. av - gu sta 1973, ho no rar no pa je po u èe val še do kon ca šol - ske ga le ta 1975/76. Ivan Zi ka je umrl 17. de cem bra 1976 v Kam ni ku. Glav ni po dro èj i nje go ve g a lju bi telj ske g a zgo do vi no p i - sja sta bi li lo kal na kam ni š ka zgo do vi na in zgo do vi na ša hov ske ig re na Sl o ven skem. P rav ta ko pa j e bil s tal ni do pi s nik dnev nih èa so p i sov, v med voj nem ob dob ju Ju - go slo va n a, Slo ven ca, Na ro da in Ju tra, po dru gi sve tov - ni voj ni Kam ni ške ga ob èa na, Go re nj ske ga gla sa, Dnev ni ka, De la, Na še ga de la, Pla nin sk e ga ve stni k a, Tu ri stiè ne ga ve stni ka in po do bno. Nje go vi zgo d o vi no pi sni èlan ki te me lji jo pred vsem na že na pi sa ni do ma èi in tu ji li te ra tu ri, na pred vo j nih do - ma èih in tu jih èa so pi sih, kot so na pr im er Dom in svet, Ju tro, No vi ce, Ilus tri e r te Ze i tun g, del no tu di na ob jav - lje nih vi rih na pr im er v Mit te i lun gen des Mu se al ve re ins ali v Iz ves tjih mu zej ske ga druš tva za Kranj sko. Le red - ko se ome ji na ori gi n al ne ar hiv ske vi re. Glav na nje go va po manj klji vost s stro kov ne ga zgo do vi no p i sne g a vi di ka je ne do sle dno ci ti ra nje. Mo ra mo pa vse e no po u da ri ti po men nje go ve ga de la, saj je bil med pr vi mi, ki j e za èelra zi s ko va t i in od kri va ti po gla vja kam ni š ke zgo do vi ne, ki so bi la še ne do tak nje na, na pr im er vlo go in de lo du - hov ni k a in mi si jo nar ja Fran c a Pir ca do ma in v Ame ri k i, žu pni j sko kro ni ko Fran ca Mi ha e la Pa glov ca iz Šmar t - ne ga, me ce n sko vlo go Ja ne z a Šla kar ja, za èe t ni ka ju - go slo van s ke ša hov ske knji žev no s ti Jo si pa Ogrin ca in po do bno. Obe nem pa j e bil t u di na tan èen kro nist svo - je ga èa sa in le ma lo ka te ro do ga ja n je, ta ko s po dr o èja špor t a, kul tu re, go spo d ar stva, ni bi lo za pi sa no ali ka ko dru ga èe do ku men ti ra no. Na po dro èj u zgo do vi ne ša ha je zbi ral gra di vo za zgo do - vi no ša hov ske ig re na Sl o ven skem, Hr va škem i n v Voj - vo di ni. Po dat ke je zbi ral v le tih 1966–1970. V obli ki tip ko pi sa je ohra nje no v za pu šèi ni, ki jo hra ni kam ni šk i mu zej. Pra v ta ko so s hra nje ni tu di zvez ki, v ka te re je za pi so va l po dat ke o zgo do vi ni ša ha. V knji gi Slo ve n ski šah, ki je iz šla le ta 1972 v za lo žbi DZS, je kot s o av tor so de lo val s èlan kom Šah na Sl o ven skem od p r vih za - èet kov do 1914 (str. 115–138). Za sv o je de lo je pre jel na gra do Skla da To ma Brej ca ob - èi ne Kam nik v le tu 1966, sre br ni èa stni tu ri stiè ni znak Tu ri s tiè ne zve ze Slo ve ni je le ta 1967, red de la z zla tim ven cem le ta 1972 in tri odli ko va nja: me da ljo za voj ne za slu ge 1960, me da ljo za voj ne za slu ge 1965 in red de la z zla tim ven cem 1972 (vs e v hram bi mu ze ja). Pre gl ed naj po m em bnej š ih èlan kov o kam ni š ki zgo do - vi ni: •Iz zgo do vi ne kam ni š ke ti skar ne. Kam ni š ki zbor nik 1956, str. 234–241. •Lov èe ve sa nje pod Mo kri co. Kam ni š ki zbor nik 1957, str. 104–106. •Kam ni ški Sta ri grad. Kam ni ški zbor nik 1957, str. 107–114. •Pi sa telj Fran Mil èin ski o Kam ni k u. Kam ni ški zbor nik 1959, str. 245–254. •Za bav lji ce o kam ni šk ih pur gar jih. Kam ni ški zbor nik 1959, str. 255–262. 189 anivodogZ – evarpzaR Ka ri ka tu ra Iva na Zi ke na ša hov sk i fi gu r i, oko li le ta 1970 (Iz Zi ko ve fo to te ke v kam ni škem mu ze ju) •Kam nik, ki ga ni v eè. Kam ni ški zbor nik 1959 , str. 263–268. •Bi li so za služ ni. Kam ni š ki zbor nik 1959, str. 269–275. •Spo me ni ško var stvo v Kam ni ku . Kam ni š ki zbor nik 1959, str. 291. •Žiè ni c a na Ve li ko pla ni no. Kam ni š ki zbor nik 1959, str. 276–277. •Kam ni ške anek do te. Zbral Ivan Zi ka. Kam ni ški zbor nik 1959, str. 278–280. •Ljud s ki pi sa telj An ton Stra žar. Kam ni š ki zbor nik 1960, str. 67–68. •Živ lje nje in de lo An dre ja Smol ni k ar ja. Kam ni ški zbor nik 1960, str. 69–86. •Iz zgo do vi ne kam ni š ke ke ra mi ke. Kam ni š ki zbor nik 1960, str. 222–225. •Na še mu so de l av cu v spo mi n. Kam ni š ki zbor nik 1960, str. 266. •Kro n i ka Fran ca Mi ha e la Pa glov ca. Kam ni ški zbor nik 1963, str. 53–94. •Franc Pirc, oèe um ne sa dje re je na Kranj skem in oèe me sta St. Cl o ud v A me ri ki. Kam ni ški zbor nik 1965 , str. 35–88. •Franc P irc – ži va ve z Ame ri ke z do mo vi no. Slo ven ski iz se ljen ski ko le dar 1966, str. 170–173. •Do da t ek k sez na m u kam ni š kih me šèa n skih hiš. Kam ni ški zbor nik 1967, str. 139–158. •Jo sip Ogri nec, za èet nik slo ven ske in ju go s lo van ske ša hov ske knji žev no s ti. Kam ni š ki zbor nik 1967, str. 159–166. •Še o kne žji mi zi v do li ni Kam ni ške Bis tri ce. Kam ni ški zbor nik 1967, str. 167–179. •Dal ma ti no v pre vo d Pen ta tev ha v kam n i škem mu ze - ju. Kam ni ški zbor nik 1967, str. 180–184. •V Kam ni ku zlo že na in uglas be n a pe sem. Kam ni ški zbor nik 1967, str. 185–187. •Tri je Pir ci v Ame ri k i. Kam ni ški zbor nik 1969, str. 129–154. •Kam ni š ki me cen Ja nez Šla kar. Kam ni š ki zbor nik 1969, str. 155–162. •Ob sto let ni ci smr ti dru žbe ne ga re for ma tor ja An dre ja Ber nar d a Smol ni kar ja . Kam ni š ki zbor nik 1969, str. 163–166. •Zo ra ni na pro za. Men ge š ki zbor nik 1969, str. 97–99. •Na se lje va nje pr vih Slo ven ce v v Ame ri ki. Slo ven ski iz se ljen ski ko le dar 1969, str. 277–283. •Pir èev Crow W ing – dr žav ni pa rk. Slo ven ski iz se ljen - ski ko le dar 1970, str. 288–289. •Dra go c e na Pre šer n o va knji g a v knjiž ni ci Har vard sk e uni ve r ze. Slo ve n ski iz se ljen ski ko le da r 1970, str. 286–287. Med èa so pi sni mi èlan ki ne mo re mo mi mo nje go ve ga te me lj i te ga pre gle da kam ni ške zgo do vi ne, ki je iz šla v na da lje va njih v gla si lu Kam ni ški ob èan v le tih 1971–1977 pod na slo vom 750 let me sta Kam ni ka (ce lot ni iz rez ki prav ta ko hra nj e ni v kam ni š kem mu ze - ju) ter na da l je vanj Iz zgo do vi ne kam ni š ke ga špor t a, prav ta ko v Kam ni škem ob èa nu le ta 1975. O pro fe sor ju Iva nu Zi ki so pi sa l i: In me mo ri am prof. Ivan Zi ka. Kam ni ški ob èan 1976, št.12, st r. 3; Ivan Zi - ka. Glas 17. 12. 1976, št . 98, str. 3; To maž Jan èar,Ivan Zi ka. Dnev nik 23. 12. 1976, št. 348, str. 9; N. S., 10-let ni ca smr ti prof. Iva na Zi ke. Kam ni ški ob èan 12. 1. 1987, str. 5; Zo ra Tor kar, Ivan Zi ka. Slo ven ski bi o - graf ski lek si kon, Ljub lja na 1980–91, knji ga 4; Ti na Rom šak, Ivan Zi ka (1908–1976), Kam ni ški zbor nik XIII, 1996, str. 188–189; Zo ra Tor kar, Ivan Zi ka, En ci - klo pe di ja Slo ve ni je, Ljub lja na 2001, zve zek 15 Wi–Ž, str. 183. Ka ko je pri šla Zi ko va za pu šèi n a v kam n i ški mu zej in kaj hra ni mo? Na po bu do go sp e Fran cke Zi ka, sva ki nje pro fe s or ja Iva na Zi ke, je zgo do vi na r ka kam ni š ke ga mu ze ja Zo ra Tor kar v è a su od 12. fe bru ar ja do 30 . mar ca 1987 po pi sa la gra di vo, ki se je še oh ra ni lo v do - ma èi hi ši v No vem tr gu 14 v Kam ni ku. V av gu stu 1987 smo Zi ko vo za pu šèi no pre vze l i v mu zej in jo ure di li. V mu ze j u hra ni mo 722 enot fo to gr af ske ga gra di va, med nji mi so ori gi n al ne fo to gra fi je in pre sli ka ve ori gi - nal nih fo to gr a fij. Fo to gra f sko gra di vo je ze lo raz no li ko, saj naj de m o med nji mi sta rej še fo to gra fi je s kon ca 19. sto le tja, kot na pr im e r Omiz je v zdra vi li šèu, kam n i ška druš tva – ga sil ci, pev sko druš tvo Li ra, tam bu ra ši; gle - da li š ke pred st a ve Na ro dne èi tal ni ce, špor tni do god ki v Kam ni ku v 20. in 30. le tih 20. sto le tja ka kor tu di do - god ki, ki ji h je la h ko sam sp rem ljal vse do sre de 70. let 20. sto le tja. Dru go naj po m em bnej š e gra di vo so kro no lo š ko ure je - ne zbir ke èa so p i snih èlan kov iz pred voj ne ga in po voj - ne ga ob dob ja. Vse svo je èlan ke in ve èi no èlan kov , ki obrav na va jo do god ke s kam ni š ke ga ob mo èja , je ve - stno iz re zo va l in jih ure ja l v he me ro t e ki (= ure je na zbir - ka èa so pi snih èlan kov) v v eè knji gah, po ne kod je èl an - kom do da ja l dru go gra di vo (va bi la, fo to gr a fi je): •Kro n i ka Kam ni ka in kam n i ške ga okra ja za je ma èa - so pi sne èlan ke v le tih 1914–1930, •Zi ko va he me ro t e ka za le to 1930, •Zi ko va he me ro te ka v le tih 1934–1940, •Zi ko va he me ro te ka v le tih 1945–1952, •Zi ko va he me ro te ka v le tih 1953–1956, •Zi ko va he me ro te ka v le tih 1957–1960, •Kro ni ka špor ta v Kam ni ku v le tih 1931–1934, 1946, 1975: za le ta 1931– 1934 je Zi ka za pi so va l kro no lo š ko do - god ke iz kam ni š ke ga špor t ne ga do ga j a nja, na pr i - mer od pr tje ko pa li š èa, grad nja ska kal ni ce, pr va ho - kej ska tek ma, grad nja te ni ške g a igri šèa, in jih do pol - nje val s èa so pi sni mi èlan ki in fo to gra fi ja m i. Za le to 1946 pa n je go va kro ni ka pre ha ja le v zb i ra nje è a so - pi snih èlan kov in opu s ti re dno za pi so va nje. Za le to 1975 pre vl a du je jo nje go vi èlan ki Iz zgo do vi ne kam - ni ške ga špor ta (o Bru èa n u, Kot n i ku, Ku mru) , ki jih je ob ja v il v Kam ni š kem ob èa nu. Na da l je hra ni mo se pa ra te nje go vi h èlan kov in tip ko pi - se èlan kov , ki so bi li ob jav lje ni v Kam ni š kem zbor ni ku, ter de lov no gra di vo (zvez ki z iz pi ski, po sa mez ni èlan ki , ko pi je èa so p i snih èlan kov ), iz ka te r e ga je èr pal po dat - ke za èl an ke. V nje go vi za pu š èi ni je tu di ne kaj ko re spon den ce in ose bnih do ku men t ov (in deks, odloè be o za po s li tvah, èlan ske k ar te …). Pr av ta ko so po pi sa ni in ure je ni ori gi - 190 anivodogZ – evarpzaR nal ni do ku men t i, na pr im e r do ku men t i Ko lo ma na Veg - ha iz let 1879–1926, Jo že fa Zi ke iz let 1896 in 1937, me šèan ske kor po ra ci je iz let 1933 in 1937, tip ko pis spo mi nov in ko re sp on den ca Nan de t a No va ka . Med knji ga m i in pe ri o d i ko, ki smo jih pre vze li, ome n i - mo naj po m em bnej š e. Zla sti po mem bne so knji ge, ki ima jo že kar mu zej sko vr e dnost , ali pa ti ste, ki so ve za - ne na Kam ni k ali nje go ve us tvar jal ce: •Do ma èe le po sl o vje: -Ja nez Tr di na, Mo je živ lje nje . DZS, Ljub lja na 1947; -Ja nez Tr di na, Zbra ni spi si, IX. k nji ga. Baj ke in po - ve sti VI II, na ti sn il A. Slat ne r v Kam n i ku, 1910; -Juš Ko zak, Be li ma ce s en. Iz da la in za lo ži la Vo dni - ko va dru žba v Ljub l ja ni, 1926; -Aloj zi j Pet e r lin - Ba tog, Pot na go ro. Sa mo za lo žba, Do bo va 1929; -Ra di v oj Pet er l in - Pet ru ška, Po ce sti in ste pi . Iz da - la Slo ven ska ma ti ca v Ljub lja n i, 1912; -Kaj ti mir, »Vo di ška svet ni ca«, ro man po re sniè n ih vi rih se stav ljen . Za lo ž i lo ure dn iš tvo Dne va, Ljub - lja na 1912; -Ja kob Ale še ve c, Pet e li n ov Ja nez . Za lo ži la Ju go slo - van ska knji g ar na v Ljub lja n i, Ljub lja n a 1919; -Bo žiè ne pe smi. Zbral in ure dil Fra n ce Gaè nik, Ljub lja na 1972; -Spi si An dr ej èko ve ga Jo že ta. Na ti snil in za lo ž il J. Kra jec nasl ., No vo me sto 1908 . •Tu je le po sl o vje: -Ri hard Bat ka in Por des - Mi lo (po sl o ve nil Aloj zij Pet er l in - Ba tog), Za pe èa t en ci. Iz da la Zvez na ti - skar na in knji gar na v Ljub lja ni, 192 3; -Pro sper Me ri mee, Ver ne du še v vi cih. Iz da la Zvez - na ti skar n a in knji g ar na v Ljub lja n i, 1923; -Lo u is Ara gon, Smr èek, Do bri so se dje. Iz dal Slo - ven ski knjiž ni za vod v Ljub lja ni, 1948. •Do moz nan s ke in zgo do vin s ke knji ge: -Ko pa li š èe in Kne ip po vo zdra vi šèe v Kam ni ku na Kranj skem. Ljub lja n a 1892; -Führer durch Bad Ste in (in Kra in) und Um ge bung. Kam nik 1898; -Sta tut in vo lil ni red Me šèan s ke kor po ra ci je v Kam ni ku. Za lo ži la Me šèan ska kor po ra c i ja v Kam - ni ku, Ljub lja n a 1930; -Dr. Jan ko Po lec , Križ ni ko v i od go vo ri na vpra ša nja v Bogišiæevem »Na put ku«. SA ZU, prav ni raz red, Ljub lja na 1945; -P. Flo ren tin Hro vat, Franc Pi rec, oèe um ne sa dje - re je na Kranj ske m in apo stol ski mi si jo nar med In - di ja ni v se ver ni Ame ri k i. Iz da la in za lo ži la Dru žba sv. M o ho ra v Ce lov cu, 1 887; -Ivan Vr ho v nik, Sla va Pod lim b ar ske m u! Na ro d ne - mu mu èe n i ku Fra n u Mas lju v spo min . Iz da li in za - lo ži li v Šen tpe ter ski po druž ni ci Dru žbe sv. Ci ri la in Me to da v Ljub lja ni, Ljub lja na 1922; -Zgo do vi n ske anek do te . Zbral dr. Vin ko Ša ra bon. Za lo ži la Ju go slo van ska knji g ar na v Ljub lja n i, Ljub lja na 1923; -Mi lan Meh k o ta, Ose bn ost Emi la Ada mi èa, uèi te - lja in slo ven ske ga skla da te lja. Za lo ž i lo J. U. U. sre - sko druš tvo La ško, Ljub l ja na 1937; -dr. Lju de vit Piv ko, Pro ti Av stri ji. Sli ke iz bor b e Ju - go slo va no v na ita li jan ski fron ti pro ti Av stri ji. Za lo - žil Klub do bro vo l jcev v Ma ri bo ru, Ma ri bor 1923; -Tur jak. Tisk Ljud ska ti skar n a v Ljub lja n i, Ljub lja - na 1944; -Ro bert J. Vo ight, Pi er za na 1865–1965. The re li gi - o us and se cu lar history o f the co mmuni ty at Pi erz, Min ne so ta, 1965; -dr. Franc Ja kliè; mi si j on ski škof Ire nej Fri de rik Ba - ra ga. Za lo ži la Dru žb a sv. Mo hor ja v Ce lju, Ce lje 1931; -Ek sk ur zi ja Ju go slo v an sko g šu mar ske ga udru že - nja v Kam ni ško Bis tri co 9. sep tem bra 1930. Na ti - sni la Ju go slo van ska ti skar n a v Ljub lja n i, Ljub lja - na 1930; -An ton Me lik, Zgo do vi na Sr bov, Hr va tov in Slo ve n - cev. Po ti in ci lji, zbir k a po lju dno znan stve nih spi - sov. Ljub lja na 1919; -Èu do del nik s Prim sko ve ga Ju rij Hu mar (1819–1890). Pri re dil p. Ja nez Žur ga OFM. Iz da la Dru žba sv. Mo hor j a v Ce lov cu , Ce lo vec 1969; -Ivan Vr ho vec , Zgo do vi na No ve ga me st a. Za lo ži la Ma ti ca Slo ven ska, Ljub lja n a 1891; -Jan ko Šle bin ger, Pu bli ka ci je Slo ven ske ma ti ce od le ta 1864 do 1930. Iz da la Slo ven ska ma ti ca, Ljub lja na 1930; -Ob sto let ni ci Po dje tja Kam nik. Kam nik 1952; -Ivan Zi ka, Gim na z i ja Ru dol fa Ma is tra Kam ni k 1945–1970. Iz da la Gim na zi ja Ru dol fa Ma is tra Kam nik, Kam nik 1970. 191 anivodogZ – evarpzaR Ivan Zi ka kot ve sten do pi snik èa so pi sov le ta 1931 (Iz Zi ko ve fo to te ke v kam ni škem mu ze ju) -dr. Karl En gliš, De nar . Za lo ži la Zvez na ti skar n a in knji g ar na, Ljub lja n a 1923; -Naš al pi ni zem. Zbral in ur e dil Mir ko Kaj zelj. Z a lo - žil Tu ri stov ski klub Ska la, Ljub l ja na 1932; -dr. Vla di mir Mur ko, De nar. Slo ve n sko po lju - dnoznan s tve na knjiž ni ca, Ljub lja na 1943 ; •Pe ri o di ka -Slo ve n ski iz se ljen ski ko le da r. Iz da ja SIM v Ljub - lja ni 1969, 1970; -Slo ven ski bi o gra f ski lek si kon. Za lo ži la SA ZU , Ljub lja na 1958; -Dom i n sve t. Ilus tro va ni list z a umet nost i n za znan stvo. Ljub lja na 1899, 1900; -Zbor nik za umet no stno zgo do vi no. Ljub l ja na 1922; -Èa so p is za zgo do vi no in na ro do pi sje. Iz da ja Zgo - do vin s ko druš tvo v Ma ri bo ru, Ma ri bor 1933; -Do ma èi pri ja telj, ilus tri ra na re vi ja za dru ži n o. Zbra no od št. 1–10 za le to 1930; -Kam ni š ki ob èan, gla si lo SZDL ob èi ne Kam nik. Zbra ne šte vil ke za le ta 1966–1969, 1971–1976; -Kam n i ški tek sti le c, gla si lo sku pn o sti tek stil n e to - var ne Svi la nit v Kam ni ku, 1969; -Pa vli ha. Zbra n e šte vil ke za le to 1950; •pe ri o di ka s po dro èja ša ha , na pr im er De ut s che Schach bl ätter iz le ta 1922; De ut s che Scha chze i - tung 1931; Ša hov ski gla snik 1946, 1926, 1935; Ša hov ska ob ve st i la, bil ten Ša hov ske zve ze Slo ve ni - je 1976. Ver jet no je Zi ko va za pu šèi na , ki jo hra ni mo v kam ni - škem mu ze ju, okr nje na, saj je bi la po pi sa na de set let po nje go vi smr ti. Pa ven d ar v mu ze ju ohra n ja mo gra di - vo, ki n u di na raz ne na èi ne po moè mlaj šim in sta rej šim stro kov nja kom in lju bi te ljem, ki od kri va jo kam ni š ko zgo do vi no in zgo do vi no ša hov ske igre na Slo ve n skem in Hr va škem. Zla sti se je v le tih, od kar gra di vo hra ni kam ni š ki mu zej, po ka za lo, da sta iz re dne ga po me na nje go va fo to t e ka in he me ro t e ka. Ta ko nam fo to t e ka nu di vpo gl ed v kam ni š ko do ga j a nje vse od kon ca 19. sto le tja do sr e de 70 . let 2 0. sto le tja, ko ga je sam ak tiv - no spr em ljal in do ku men ti ral. Po dru gi stra ni pa je d a -nes ta ko ime no va na Zi ko va he me ro t e ka ena izmed naj po g o ste je upo ra b lje ni h vi rov za ra zi s ko va nje kam - ni ške zgo do vi ne, ker nam omo go èa naj hi trej ši pre gl ed èa so p i snih èlan kov s te ga ob mo èja . Pro fe s or ja Iva na Zi ka bi lah ko po i me no v a li kar po li hi - stor ja no vej še ga èa sa in pra v je, da se je del nj e go ve za pu šèi ne ohra ni l v mu ze ju , kjer je na vo ljo ra zi s ko val - cem in lju bi te ljem zgo do vi ne. The legac y of Ivan Zi ka at t he Kam nik m u se um Summa ry The pe da go gi cal ca re er of Ivan Zi ka (1908–1976), te - a cher of the French lan gu a ge and li te ra tu re, ran from 1936 to 1973. From 1947 he work ed at the Kam nik gim na zi ja (gram mar scho ol). In his free ti me he explo - red lo cal hi story a s well as the his tory of ches s in Slo ve - nia. He pu blis hed nu me ro us ar ti cl es in pe ri o di cal s and newspap ers. On th e ini ti a ti ve of Fran cka Zi ka, hi s si - ster-in -law, in 1 987 an inven tory of his legacy w as ma - de and ta ken over by Kam nik mu se um. The most im - por tant ite ms are h is col lec ti on of pho to graphs an d his col le c ti on s of daily pu bli c a ti on s. His pho to graphs can be used to t ra ce events in Ka m nik from the end of th e 19th century to the mid-1970s . Zika’s col lec ti on of daily pu bli ca ti ons is now one of th e most use ful re so ur - ces fo r the study o f Kam nik lo cal history, e na bling a ra - pid se arch th ro ugh t he newspa per ar ti cles. The l egacy al so in clu des no tes, per so nal do cu ments, cor re spon - den ce and bo oks. Ivan Zi ka co uld wel l be cal led a hi - sto ri an of the mo dern age and it go es with out sa ying that so me of his l egacy mu st be kept in the mu se um ava i la ble to re se ar ch ers and history lo vers. 192 anivodogZ – evarpzaR Pro fe sor Ivan Zi ka med svo ji mi di ja ki na kam ni š ki gim - na zi ji , oko li le ta 1955 (Iz Zi ko ve fo to te ke v kam ni škem mu ze j u) Jo že Ar ko, èa st nik Slo ven sk e voj ske Steb lj e vek 2 a La ze v Tu hi n ju Te ri to ri al na obram ba v ob èi ni Kam nik od 1968 do 1990 »O zgo do vi ni je za pi sa nih že ve li ko mi sli. Ko li ko de janj in ide a lov so l ju dje še vèe raj ope va li in s e za nje ne i - zmer no žr tvo va l i, da nes pa jih me èe jo na sme ti šèe in ju tri jih bo do po nov no no si l i na ol tar! Zgo do vi n ska re sni ca je še naj bol j po do bna da ljni zvez - di na ob zor ju, ki se ji ra zi s ko val ci ne ne hno bli ža jo, ta pa se vztraj n o od da lj u je. Svet na pre du je in se hu ma ni zi ra. Na po ti ne ne hne ga ro je va nja, zo re nja in od mi ra nja lah ko opa zi mo ve li ko po do bnost med po sa mez ni ki in èlo ve š ki mi sku p nos - tmi. Vsak èlo vek hre pe ni po ugle du in spoš to va nju ter ena - ko sti in ena ko pr av no s ti z dru gi mi. Niè dru ga èe ni z na - ro di. Za to si po sa mez nik in na rod tru di ta za se po ka za ti kar naj bolj u go den iz vor, s po so bnost i n do sež ke. Žal v tem pri za de v a nju po sa mez n i ki in sku pno sti iz gub lja jo raz so dnost in zmer nost . Bi ti ho èe jo ve èji , bo ljš i in moè - nej ši, kot jim je zgo d o vi na od me r i la.« (Iva n iè 2003, str. 5) Na men te ga za pi sa je pri ka z a ti na sta ne k in raz vo j te ri - to ri a l ne obram be (TO) v ob èi ni Kam nik od usta no vi t ve le ta 1968 do od vze ma obo ro ži tv e v Slo ve ni ji in tu di Kam ni ku ma ja le ta 1990. V tem è a su je v ob èi ni Kam - nik de lo val si stem spl o šne lj ud ske obra m be in dru žbe - ne sa mo za š èi te, ka te re ga no sil ci so bi le mno ge or ga ni - za ci je, or ga n i in po sa mez n i ki. Ta za pis opi su je te ri to ri - al no obram bo kot obo ro že ni del splo šne ljud ske obram be. Osta li or ga ni so ome nje ni le za ra di ra zu me - va nja me sta in vlo ge TO, k ar ne zma njšu je nji ho ve ga po me n a in vlo ge. Smi sel no bi jih bi lo pre u èi ti in opi sa ti nji hov po men . Te ma ti k a je obrav na va n a šir še in ne opi su je zgolj do - ga ja nja v ob èi ni Kam n ik. Na ta na èin je la žje ra zu me ti do god ke, ki so se zgo di l i na rav ni ob èi ne kot po sle di ca odlo è i tev na vi šji rav ni. Pri pi sa nju so kljuè ne ga po me - na jav ni in d ru gi vi ri, ki jih na va jam. V ob dob ju, ki ga obr av na vam, je bi la vr sta bolj a li ma nj po mem bnih do god kov. S pre u èe va njem raz liè nih vi - rov, ose bnim do živ lja njem ve èi ne teh do god kov ter poz na va njem for mal nih pred pi s ov sem že lel iz de la t i za pis, ki bi us tre zal dej stvom, t. j. r e sni ci. Pri tem na va - dno de la mo naj veè na pak, ki so po sle di ca ose bne ga vi de nja stva ri. Za pis, ki do ku men t i ra ali go vo ri o pre te klo s ti, sam na se bi še ni ma zgo do vin ske ga po me na. Zgo do vi na je ce - lo ta do ga j anj v pre te klo s ti v zve zi s ka ko de jav nos tj o, ose ba mi, s ku pnos tjo ali po dro èjem. Èe s em vs aj del no osve t lil ta do ga j a nja, bo moj na men do se žen. Na me no ma po u dar j am do god ke in ne oseb, èe prav se za ve da m, da lah ko pri èa ku jem kri ti ko, kar je za jav no pi sa nje nor ma l no.1. Uvod Te ri to ri al na obram ba je bi la usta nov lje na pred pet in tr i - de set i m i le ti. Bi la je glav ni se stav ni del obram bne ga si ste ma , ki ga poz na mo pod na zi vom splo šna ljud ska obram ba in dru žb e na sa mo za šè i ta. Ta si stem je bil zna èil n ost te da nje Ju go sla vi je in tu di Slo ve n i je. Od obli ko v a nja le ta 1968 do za èet ka pri prav na voj no v Slo ve n i ji je bi la TO or ga n i zi ra na v vseh te da njih dva in - šest de set ih ob èi nah. Ob èin ski šta bi za TO so pred st av - lja li te melj or ga n i zi ra no sti. Na vi šji rav ni so po ve z a vo za go t av lja li po kra j in ski šta bi in re pu bli ški štab za TO Slo ve n i je, na ni žjih rav neh pa so bi li obli ko va ni šta bi za TO kra jev nih sku pno sti in or ga n i za cij zdru ž e ne ga de la. Or ga ni zi ra nost obram bne ga si ste ma in te ri to ri al ne obram be sta se spre mi nj a li gle de na na sta le po tre be, èe prav ne ve dno v naj bo ljši sme ri in naj bo lj uèin ko vi to. V osno vi je or ga ni zi ra nos t obram bne ga si ste ma mo go - èe opre de li t i po na sled njem: NA ÈEL NA OR GA NI ZA CIJ S KA SHE MA OBRAM BNE GA SI STE MA IN TO DRU ŽBE NO PO LI TIÈ NE SKU PNO STIVO JA ŠKI DEL – TE RI TO R I AL NA OBRAM BA SKUP ŠÈI NA RE PU BLI KE SLO VE NI JE SVET ZA S LO IN DS RE PU B LI ŠKI SE KRE TA RI AT ZA LJUD SKO OBRAM BO IN DRU ŽBE NO SA MO ZA Š ÈI TORE PU BLI ŠKI ŠTAB ZA TO (RŠ TO) PO KRA JIN SKI OD B OR ZA LJUD SKO OBRAM BO IN DRU ŽBE NO SA MO ZA Š ÈI TOPO KR A JIN SK I ŠTAB ZA TO (PŠTO) OD DE LEK ZA LJUD SKO OBRAM BOOB ÈIN SKI Š TAB ZA TO (OŠ TO) OB ÈIN SKI ŠTAB ZA CI VIL NO ZA ŠÈI TO OB MOÈ NI ŠTAB ZA T O (Obm ŠTO)SVET OB ÈI N SKE SKUP ŠÈI N E ZA SLO IN DS KO MI TE ZA SLO IN DS ENO TA ZA ZVE ZE CEN TER ZA JAV LJA NJE IN ALAR MI R A NJE OD BOR ZA SLO IN DS KRA JEV NE SKU PNO ST IŠTAB ZA TO KRA JEV NE SKU PNO ST I OD BOR ZA SLO IN DS OZD ŠTAB ZA TO OR GA NI ZA CI J E ZDRU ŽE NE GA DE LANA RO DNA ZA ŠÈI TA KS CI VIL NA ZA ŠÈI TA KS Na zi vi in pri stoj no sti po sa mez nih or ga nov in or ga ni za - cij so se z raz vo jem in pred pi si spre mi nja li, osnov na or - ga ni zi ra nost pa ne bis tve no. No sil ci si ste ma splo šne ljud ske obram be in dru žbe ne sa mo za šèi te so bi li mno gi po sa mez ni ki, or ga ni in or ga - ni za ci je. V tem za pi su so ome nje ni v ob se gu, ki je p o - mem ben za ra zu me va nje de lo va nja te ri to ri al ne obram be. V usta vi So ci a li stiè ne fe de ra ti v ne re pu bli ke Ju go sl a vi je iz le ta 1963 so bi le re pu bli ke in po kra j i ne pri stoj ne za or ga ni za ci jo splo šne ljud ske obram be, ven dar so bi le te da nje eno te, ki so se for mi ra l e na ozem lju re pu bli k, 193 anivodogZ – evarpzaR de jan sko pod vpli v om fe de ra ci j e in se stav ni del Ju go - slo van ske ljud ske ar ma de – JLA. Pre lom ni co v obli ko - va nju Te ri to ri al ne obram be pred stav lja le to 1968, ko so si le Var šav ske ga pak ta na pa dle Èe ško s lo va ško re - pu bli ko. Ta na pad ne ka te r i na va j a jo kot raz log za obli - ko va nje TO, dr ži pa pred vsem, da je ta do go dek le po - spe š il ak tiv no st i pri obli ko v a nju splo šne ga ljud ske ga od po ra. Te ri to ri al na obram ba je do bi la po se be n po men v usta - vi SF RJ le ta 1974, v ka te ri so bi le obo ro že ne si le SFR J opre de lje ne kot sku pne in se stav lje ne iz dveh ena ko - vre dnih se sta vin. JLA je bi la opre de lje na kot sku pna obo ro že na si la vseh na ro dov in na ro dno st i ter vseh de - lov nih lj u di in ob èa nov. TO p a je bi la op re de lje na kot naj šir ša obli ka or ga ni zi ra ne g a obo ro že ne ga splo šne - ga ljud ske g a od po ra. Te ri to ri al na obram ba se je or ga - ni zi ra la na rav ni re pu bl i ke, av to nom ne po kra j i ne, ob èi - ne, kra je v ne sku p no sti in v or ga ni za ci jah zdru že ne g a de la – po dje tjih. Te ri to ri al na obram ba je ime la v osno vi ma ne vr ske in pro stor s ke si le. Ma ne vr s ke si le so bi le na me nje ne pred vsem za bo je va nje na šir šem ob mo èju. Po dre je ne so bi le po kra jin skim š ta bom za TO in so de lo va le na teh ob mo èjih . Glav no si lo so pred s tav lja le bri ga de TO. Pro stor ske si le so bi le po dre j e ne ob èin ski m šta bom TO po sa mez nih ob èin in bi le na me nje ne za de lo va nje na pro st o ru ob èi ne. Osnov ne na lo ge teh enot so bi le pred - vsem boj ni nad zor ob mo èja , va ro v a nje ob jek tov po - seb ne ga po me na in de lo va nje pro ti te ro ri s tiè nim sku - pi nam nas prot ni ka. Ra zmer je med pro stor sko in ma - nevr sko st ruk tu ro je bi lo 3 : 1 v ko rist pr ve. V te ri to ri al - no obram bo je bi lo vkl ju èe nih oko li 3,5 % pr e bi val cev Slo ve n i je. OR GA N I ZA CIJ SKA SHE MA TO OB ÈI NE KAM NIK V OSEM DE SET IH LE TIH MA NE VR S KE ENO TE PRO ST OR SKE ENO TE PO VELJ STVO 34. BRI GA DE TO*OB ÈIN SKI ŠTAB TO OB ÈI NE KAM NIK PI O NIR SK A ÈE TA ZA ŠÈIT NI VOD VOD LAH KI H RA KE TO M E TOV 128 mmOD DE LEK ZA ZVE ZE ZA LE DNI VODZA LE DNI VOD – TE HNIÈ NI, IN TE N DANT SKI , TRAN SPOR TN I OD DE LEK TO PO V SKO- RA KET N I VODVOD ZA PRO T I SPE CI AL NO DE LO VA NJE 3/34 BRI GA DE – KAM NI ŠKI BA TA LJO NDI VER ZANT S KI VOD ÈE TA KRA JEV NE SKU PN O STI KAM NIK ÈE TA KS SRED NJA VAS – VO D SRED NJA V AS, STRA NJE, KO MEN DA VOD DU PLI CA ÈE TA KE MIJ SKE IN DUS TRI JE KAM NIK * 34. bri ga da TO j e bi la for mi ra na sku paj z ob èi no Dom ža le. Skup šèi na So ci a li stiè ne re pu bli ke Slo ve ni je je na osno vi 152. èle na Usta ve SRS 28. 10. 1968 spre je laskle pe in pri po ro èi l a o na lo ga h na po dro èj u na ro dne obram be, kar je bi la os no va za Iz vr šni s vet s kup šèi ne SRS, da spre j me Odlo k o usta no vi tvi šta ba za splo šni ljud s ki od por So ci a li stiè ne re pu bli ke Slo ve ni je. To se je zgo di lo 20. 11. 1968, kar po me ni usta no vi tev te ri to ri - al ne obram be Slo ve ni je. V or ga ni za ci ji in raz vo j u splo šne ljud ske obram be in te - ri to ri al ne obram be lah ko opre de l i mo na sled nje po - mem bnej š e do god ke, ki so vpli va li na raz voj TO: DE JAV NOST ÈAS Skup šèi n a SRS sprej m e skle pe in sta li šè a o na lo gah na po dro èju na ro dne obram be.28. 10. 1968 Iz vr šni svet skup šèi ne SRS sprej me Odlok o usta no vi t vi šta ba za splo šni ljud ski od por.20. 11. 1968 Usta no vi tev glav ne ga šta ba za SLO, con sk ih šta bov za S LO in ob èin skih po velj stev par ti zan s kih enot.1968 Spre jem zvez ne ga za kona o na ro dn i obram bi, ki opre de li: - te ri to ri al na obra m ba se sa mo st oj no ali v so de lo va nju z JLA bo ju je pro ti zu na nje mu so vraž n i ku, - ob èi ne, po kr a ji ne in re pu bli ke ter or ga n i za ci je zdru že n e ga de la so od go vo r ne za or ga n i zi ra nje in pri pr a vo svo jih enot TO.12. 02. 1969 Spre jem za ko na o splo šnem ljud skem od po ru na rav ni re pu bli ke, ki opre de li: - SLO te me l ji na iz kuš njah na ro dno o svo bo dil ne ga bo ja, - na lo ge glav ne ga šta ba za splo šni ljud ski od por, re pu bli ške ga se kre ta ri a ta za na ro dno obram bo in na lo ge ob èin, - glav ni šta b za SLO obli ku je osn o ve dok tri ne za de lo va nje par ti zan s kih enot.23. 07. 1971 Usta ška di ver z ant sko- te ro ri stiè na sku pi na ile gal n o vsto pi (Šta jer sk a) v dr ža v o.ju nij 1972 Spre jem usta ve SFRJ z ja sno opre de li tvi jo na log JLA i n TO.1974 Od sta vi tev po ve l jni ka glav ne ga šta ba za SLO Slo ve ni je Bo ja na Po la k a in po lit ko mi sar ja Al ber t a Ja ko pi èa za ra di sa mo s toj ne ga na ku p a oro žja, brez pri vo li tve JLA (oko li 500 ko sov br zos tre lk In gra m).1974 Re or ga ni za ci ja te ri to ri al ne obram be v Slo ve ni ji – usta no vi tev re pu bli ške ga šta ba za TO, za šèit ne eno te RŠ TO, po kra jin skih šta bov za TO (6), ob èin skih šta bov za TO (62), šta bov TO v kra je v nih sku pno s tih in or ga n i za ci jah zdru že ne ga de la.1975 Opre de li tev vlo ge ma ne vr ske in pro stor ske struk tu re TO.1975 Spre jem re pu bli šk e ga za ko n a o ljud ski obram bi: -SR Slo ve ni ja or ga n i zi ra in gra d i ljud sko obram bo, med voj no pa vo di splo šni ljud ski od por, -ob seg in se sta vo TO do lo èa pred sed stvo SRS na pre d log ko man d an ta TO Slo ve ni je, -po ve ljnik TO je pred sed stv u SRS od go vo ren za ure sni èe va nje na log, za boj no pri prav lje nost in upo ra bo enot pa vr hov ne mu po ve lj ni ku SFRJ, -re pu b li ške g a po ve ljni ka pre dla ga vr hov n e mu po ve ljni ku pred sed stv o SRS, - opre de lje ne so na lo ge od bo rov za splo šno ljud sko obram bo in dru žbe no sa mo za šèi to v kra je v nih sku pno s tih in v or ga n i za ci jah zdru že ne ga de la, - na rav ni ob èi ne de lu je svet za SLO in DS pr i ob èin s ki skup šèi n i.29. 09. 1976 194 anivodogZ – evarpzaR DE JAV NOST ÈAS Ge ne ral štab pri pra vi do ku ment Stra te gi ja obo ro že ne ga bo ja.1976 Pred sed stvo SFRJ sprej me do ku ment Spe ci al na voj na pro ti SFRJ , v ka te rem so pr viè opre de lje na me ri la o no tra njem so vraž ni ku in nje go vi kla si fi k a ci ji.1977 Raz v oj te ri to ri al ne obram be do rav ni di vi zij, ka te rim bi bi le za de lo va nje na za èa sn o za se de nem ozem lju po dre je ne tu di bri ga de JLA.1978 Po li tiè n a in uprav na re or ga ni za ci ja Slo ve ni je: -šte vi lo po kra jin skih šta bov z a TO se s šest po ve èa na tri najst.1979 Zvez ni vo ja š ko-po li tiè ni vrh odre di raz fo r mi ra n je di vi zij TO. 1981 Zvez no pred sed stvo iz da Smer ni ce za na dalj nji raz voj TO.1982 Spre jem re pu bli šk e ga za ko na o SLO in DS: - usta no vi tev ko mi te je v za SLO in DS od re pu bli ške do n aj ni žje rav ni v K S in OZ D, - opre de li tev vlo ge in pri stoj no sti Na ro dne za šèi te.28. 09. 1982 Dok tri nar ni do ku ment Stra te gi ja obo ro že ne ga bo ja do lo èi te ri to ri al ni obram bi stra te šk o vlo go in na lo ge.1983 Pre i me no v a nje ge ne ral šta ba JLA v ge ne ral štab obo ro že nih sil.1986 Pri pra va dok tri ne o upo ra bi TO, ki je pred vi de va la po dre di tev te ri to ri al ne obra m be JLA.1987 Uki nja nje št a bov in e not T O v k ra jev nih sku pno s tih in po dje tjih.1986 Zvez ni se kre tar za obram bo ge ne ral Ve ljko Ka di je viè raz gla si usta no vi tev TO kot ve li ko pre va ro.1990 Od vzem oro žja te ri to ri al ni obram bi Re pu bli ke Slo ve ni j e in usta no v i tev Ma ne vr ske struk tu re na ro dne za šèi te.maj–ok to ber 1990 Spre jem ustav nih aman dma jev na po dr o èju obram be v Re pu bli ki Slo ve ni ji: - Slo ve ni ja z za ko nom do lo èi na èin slu že nja vo ja šk e ga ro ka, - Slo ve ni ja sa mo stoj no ure ja po dro èje obram be in de lo va nje te ri to ri al ne obram be, -pred sed stvo RS ime nu je in raz re šu je ko man d an ta TO Slo ve ni je.27.–28. 09. 1990 Re or ga ni za ci ja te ri to ri al ne obram be Re pu bli ke Slo ve ni jeok to ber 1990 in april 1991 Te me ljni poj mi na po dro èju obram be so se v èa su spre - mi nja li. Pod istim poj mom za sle di mo npr.: obram b ni si - stem, na ro dna obram ba , splo šni ljud ski od por, splo - šna ljud ska ob ram ba, splo šna ljud ska ob ram ba in druž b e na sa mo za šè i ta. Med ne ka te ri mi je tu di vse bin ska raz li ka. Na rav ni Ju - go sla vi je se je v za èet nem ob dob ju uve lj av lja nja na èel ljud ske obram be upo ra b ljal po jem splo šna ljud ska obram ba , v Slo ve ni ji pa po jem splo šni ljud ski od por. Raz li ka je bi la v vse bi ni. Obram ba je bi la miš lje na pred - vsem kot obo ro že ni boj, med tem ko j e šlo pri od po ru za šir še obram bne ak tiv no st i v smi s lu od po ra na ro da v ce lo t i in na raz liè nih po dro èj ih. Ra zen za obo ro že ni boj so se lju dje uspo sab lja li tu di za od po r na po li tiè n em, go spo d ar skem, psi ho lo š kem, pro pa gan dnem in dru -gih po dro èjih. Ta na èe la so bi la v Slo ve n i ji spre je ta z ve - li kim s o gla sjem . (Po lak, 1999, str. 20, p ov ze tek) V za - pi su na va jam poj me , kot so se upo rab lja li v po sa mez - nih ob dob jih . 2. Raz lo gi za na sta n ek te ri to r i al ne obram b o in osnov n e na lo ge »Po h od tu jih voj nih enot na Èe ško s lo va ško, brez odo - bri tve le gal ne vla de nas ze lo skr bi. S tem je po ru še na su ve re na pra vi ca ne ke so ci a l i stiè ne dr ža ve in pri za de - jan te žek uda rec so ci a l i stiè nim in na pre dnim si lam v sve tu.« (Ti to 1972, str. 130) »Agre si ja Var šav ske ga pak ta na ÈSSR le ta 1968, zla sti pa po sku sna mo bi li za ci ja ve èje vo ja ške eno te v Voj vo - di ni sta pri po mo gli Kar de lju in Ba ka ri èu, ki sta pre pri - èe va la Ti ta, da dok tri nar n a obram bn a na èe la in stra te - gi ja obo ro že ne ga bo ja JLA ne za go t av lja jo var no s ti Ju - go sla vi je pred agre si jo, ki ji je pre ti la. Pre pri èa la sta ga. Ti to je pri sta l na for mi ra nje te ri to ri al ne obram be.« (Po - lak 1999, str. 20) »Za stav lja se vpra ša nje , ali je bi la in va z i ja sil Var šav - ske ga spo ra zu ma na Èe ško s lo va ško raz log za usta no - vi tev Te ri to ri al ne obram be kot dru ge obo ro že ne kom - po ne n te v ta krat ni na ši sku pni dr ža v i. Pre pri è an sem, da ne. Ra zmiš lja n ja o nuj ni kre p i tvi obram be dr ža v e se ga jo že v ob dob je sp o ra s Sta li nom, ven dar je ar ma - da vse sko zi lah ko uve ljav lja la sta li šèe o nje ni sa mo za - do stno sti . Do god ki so po sp e ši li raz voj kon cep ta SLO in s tem or ga ni zi ra nje Te ri to ri al ne obram be.« (Sla par 1999, str. 66) »V po li tiè no s tra te ški oce n i v Ju go sla vi ji je ve lja lo, da ne var no sti z v zho da ni veè, za to je bil s pre jet skl ep, da se JLA bis tve no zma njša in s tem po zi tiv no vpli va na raz voj go spo d ar stva. Do go dek v ÈSSR je bil pre se ne èe - nje, èe prav se je in ter ven ci ja pri pra v lja la z ma ne vri v Ukra ji ni. Za jav no sk riv nost je ve lja lo, da je to z a Mos - kvo pri lož nost, da re ši tu di pro ble m Ju go s la vi je s pri - klju èi tvi jo Var šav ske mu pak tu. Po li ti ki in mno g i ge ne - ra li so pod pr li za mi sel o or ga n i zi ra nju te ri to ri al ne obram be na iz kuš njah NOB, kar je Slo ve ni ja iz ko ri s ti la za la stno or ga ni zi ra nos t na obram bnem po dro èj u, saj se je v pre te klo sti po èu ti la pri kraj ša no za ra di uki ni tve slo ven ske na ro dno osvo bo di l ne voj ske.« (Koc ja n 1999, str. 28, pov ze tek) »Blo kov ska po de l i tev sve ta, agre s i ja obo ro že nih sil Var šav ske ga spo ra z u ma na ÈSSR ter mož nost agre si je na ne u vr š èe no Ju go s la vi jo so na re ko va li nov pri stop k or ga n i za ci ji in iz va ja nju obram b e dr ža ve . Za pr im er agre s i je obo ro že nih sil blo ka in za èa s ne za sed be de la dr žav ne ga ozem lja je bi la v skla du s spre je t o dok tri no splo šne ljud ske obram be le ta 1968 usta nov l je na TO kot del obo ro že nih sil SFRJ . Te ri to ri al na obram ba kot obo ro že na si la re pu bl i ke je bi la kon ci pi r a na, obli ko v a - na in uspo sob lj e na za kon tro lo ozem lj a in za va ro va nj e ob jek tov v la stnem za le d ju in na osvo bo j e nem ob mo - èju, za so de l o va nje in boj no de lo va nje z eno ta m i JLA na fron ti, v obram bi po mož nih in t e žje pre ho dnih s me ri ter boj no de lo va nje na za èa sno za se de nem ozem lju (ZZO) v so vraž ni ko vem za le dju.« (Re bolj 1999, str. 37) Ka kr š ni ko li raz lo g i so po go je v a li na sta nek te ri to ri a l ne obram be ali kon cep ta splo šne lj ud ske obra m be in ka - sne je tu di dru žbe ne sa mo za š èi te, osta j a dej stv o, da je skup š èi na so ci a l i stiè ne re pu bli ke Slo ve ni je na pod la gi 195 anivodogZ – evarpzaR 152. èle na usta ve spre je l a skle pe na po dro èju na ro - dne obram be. Za spre jem teh odl o èi tev je i me la so - glas je zvez ne ga vod st va ozi ro ma Ti ta. Te da nj i vr hov ni po ve ljnik je im el v mi slih splo šni ljud ski od por že pred in va zi jo So vjet ske zve ze, saj se je na pr im er na se ji zvez ne ga s ve ta za na ro dno obram bo 22. 07. 19 67 zav ze m al za or ga ni za ci jo obram be na ce lot nem ozem - lju in n a vseh sme reh mo ž nih n a pa dov n a Ju go sla vi jo. (Ti to 1972, str. 114) Iz vr šni svet skup šèi ne SRS je 20. no vem bra 1968 spre jel odl ok o ust a no vi tvi šta ba za s plo šni ljud ski od - por So ci a li stiè ne re pu bli ke Slo ve n i je. V Slo ve n i ji se je ta ko po nov no obli ko v a la obo ro že na si la, ki je bi la vsaj na pa pir ju ena k o prav n a se sta vi na obo ro že nih sil Ju go - sla vi je. Osnov n e na lo ge šta ba za splo šn i ljud sk i od por SR Slo ve ni j e: -usta nav l ja nje šta bov in enot za obo ro že ni od por, -or ga ni zi ra nj e šta bov in enot za obo ro že ni od por, -so de lo va nje pri na èr to va nju splo š ne ga ljud s ke ga od po ra, -so de l o va nje z Re pu bli škim se kre t a ri a tom za na ro - dno obram bo, -so de l o va nje z Ju go s lo van sko ljud sko ar ma do, -pre u èe va nje oblik, me tod in sred st ev za iz va ja nje obo ro že ne ga od po ra. Ome nje ni odlok je omo go èil usta no vi t ev pr vih ob èin - skih enot TO , kar je ve lja lo tu di za ob èi no Kam nik. Za - ni mi v o je dej stvo, da je ju go s lo van ski zvez ni za kon upo ra b ljal poj me šta bi in eno te te ri to ria l ne obram be, naš re pu bli ški pa je po d tem im e nom na va jal par ti zan - ske eno te kot sim bol tra di ci je na ro dno o sv o bo dil ne g a bo ja. To je bi lo ra zum lji vo, saj so bi li glav ni no sil ci usta - nav lja n ja, opre m lja nja in uspo sab lja n ja upo ko je ni èa - stni ki JLA, ki so bi li bor ci v dru gi sve tov ni voj ni. V ob èi - nah so jim pri de lu po ma ga li re zer vni èa stni ki. Za èet no oprem lja nje enot j e bi lo iz v i škov obo ro ži tve in opre me JLA. De lo v a nje na obram bnem po dro èju v ob èi ni je usmer - jal svet za na ro dno obram bo skup šèi ne ob èi ne Kam - nik. V sve tu, ki ga j e vo dil pred se dnik ob èi ne, so bi li: no - sil ci naj vi šjih od go vor no sti na ob èin ski rav ni, za obram - bo ob èi ne po mem bni vo dil ni pred s tav ni ki go spo d ar - stva ter stro kov ni de lav ci s po dro èja splo š ne ljud s ke obram be. Ope ra t iv ne na lo ge za po tre be de lo va nja sve - ta so iz va ja li za po s le ni v od del ku za na ro dno obram bo ob èi ne Kam nik. 3. Or ga ni zi ra nost in raz voj te ri to r i al ne obram b e v ob èi ni Kam nik Osno v a za usta no vi t ev te ri to ri a l ne obram be v ob èi ni Kam nik je bi la v te da njih pred pi sih, ki so do lo èa li, da je ob èi na od go vor na za or ga ni zi ra nj e in pri pra vo svo jih po vel j stev in enot za obo ro že ni od por. Za èet ki raz vo j a te ri to ri a l ne obram be v ob èi ni Kam nik so po go je ni z ak - tiv nos tmi na re pu bli ški rav ni. Ob èin sk i štab par ti zan - skih enot j e de lo val p ri ta krat nem od del ku za na ro dno obram bo ob èi ne Kam nik. V svo ji se sta vi je imel štab, po velj stva in t. i. par ti zan ske en o te, ki jih je usta no vi la ob èin ska skup šèi na . Po vel j stva par ti zan s kih enot naob èin ski rav ni so ime la na lo go or ga n i zi ra ti in iz va ja ti pri pra ve za obo ro že ni boj v okvi ru splo šne ga ljud ske ga od po ra. Eno te so se ve èi no ma oprem l ja le iz vi škov orož ja JLA, ob èi ne pa so ku po v a le tu di dru go oro žje in opre mo . V Slo ve n i ji se je te daj že raz vi ja la uni for m a pri - pa dni k a TO, uspo sab lja n je in po uk je po te k al v slo ven - skem je zi ku , ta ko da lah ko go vo ri m o o zamet kih Slo - ven ske voj ske. V zgod njih se dem de set ih le tih se je v po li tiè nih vr ho vih pod po ra de lo va nju in raz vo j u te ri to ri a l ne obram be po - ve èe va la za ra di stra hu pred zu na n jo ne var nos tjo . Pred vsem pre so ji te da njih var no st nih ra zmer v sve tu se je za hva li ti za na sta nek te ri to ri a l ne obram be kot mno žiè ne obli ke or ga ni zi ra nj a in pri prav lja nja za obo - ro že ni boj. Po li tiè ne si le v Slo ve n i ji in na Hr va škem so te da nje ra - zme re pra vil no zaz na l e kot zgo do vi n sko pri lož nost za or ga ni zi ra nj e na obram bnem po dro èj u in za kre pi t ev la stne obram bne spo s o bno sti . Zvez no vod st vo je za ra - di zu na nje ne var no s ti pod pi ra lo raz voj TO, isto èa sno pa se je za ve da l o re pu bli ških te ženj po na ci o nal nih voj - skah. Usta no vi tvi TO so nas pro to va li tu di mno gi v zvez - nem se kre ta ri a tu za obram bo , ven d ar si ni so upa li od - kri to nas p ro to va ti Ti to v i odlo èi t vi, ki je bi la v prid raz vo - ju TO. »Vr ho v i JLA so v usta no vi t vi TO vi de l i re pu bl i ško voj sko. Le ta 1990 je ar ma dni ge ne ral Ve ljko Kadij eviæ de jal, da je b i la TO, ka kr šna je b i la us tvar je na ob kon cu šest - de set ih let in v za èet ku se dem de set ih let, v re sni ci ve li - ka pre va ra. « (Na n ut 2000) Zvez ni se kre t a ri at za obram bo in vr ho v i ge ne ral šta ba JLA s o v nas pro tju z vod stvi v re pu bli kah že le li pri ka zo - va ti TO kot na ci o na li s tiè ne tež nje. Za ra di ome nje nih 196 anivodogZ – evarpzaR Za pi snik 18. se je sve ta za na ro dno obram bo raz lo gov ni èudno, da j e bi la v zgod njih se dem de set ih le tih su spen di ra na ce lot n a se sta va re pu b li ške ga šta - ba TO Hr va ške, po do bno se je zg o di lo tu di v v r hu slo - ven ske TO l e ta 197 4 z za me nja vo dveh klj uè nih mož, in si cer ko man dan ta glav ne ga šta ba za SLO Slo ve ni je Bo ja n a Po la ka in po lit ko mi sar ja Al ber ta Ja kopi è a. Raz - log za me nja ve naj bi bil sa mo stoj ni na kup oro žja, brez pri vo li tve J LA. Šlo na j bi za na kup p ri bliž no pet stotih ko sov br zos t relk In gram M11 in ne kaj os tro strel skih pušk. V Slo ve n i ji so se te daj po jav lja je tu di dru ge tež nje po ve èji sa mo s toj no sti , pred vsem na eko nom - skem po dro èj u. V usta v ni ure di tvi iz le ta 1974 je bi lo opre de lje no, da te ri to ri a l no obram bo or ga ni zi ra jo re pu bl i ke, ob èi ne in po dje tja (or ga ni za ci j e zdru že ne ga de la). Re pu bl i kam in av to nom nim po kra ji nam te da nje sku pne dr ža ve je bi lo omo go èe no, da so sa me odlo èa le o tem, ko li ko, kak šne in ka te re eno te TO bo do usta no vi le. Ta na èe la so ve lja la tu di za ni žje dru žbe no po l i tiè ne sku p no sti . Ob èi na Kam nik je lah ko pov s em sa mo stoj no odlo èa la o za de va h s po dro èj a or ga ni zi ra nj a, raz vo j a, oprem l ja - nja svo jih po velj stev in enot te ri to ri al ne obram b e. Ena - ko je ve lja lo tu di za dru ga po dro èja sp lo šne lju d ske obram be in dru žbe ne sa mo za šèi te. Ve èi na za kon ski h do lo èil se je ure sni èi la ob re or ga ni - za ci ji TO v le tu 197 5. Te daj se j e ust a no vil re pu bli ški štab za TO, z a šèit na en o ta RŠ TO, šest po kra jin skih šta - bov za TO , dva in šest de set ob èin skih šta bov za TO ter ve li ko šta bov TO v kra je v nih sku p no sti h in or ga ni za ci - jah zdru že ne ga de la. Re or g a ni za c i ja le ta 1975 in usta no vi te v ob èin ske ga šta ba za TO ob èi ne Kam nik kot sa mo stoj ne ga or ga na za stro kov no vo de nje obo ro že ne ga bo ja po me ni t a na - dalj nji raz voj TO v ob èi ni Kam nik in lo èi tev uprav ne in stro kov ne vlo ge na po dro èju obram be. Te da n ja or ga n i za cij sk o-for ma cij sk a struk tu ra je bi la osno va za vs e na dalj nje raz voj ne spre mem be, ki se v ob èi n i Kam nik ni so bis tve no spre mi nja le. RAZ PO RED ENOT IN ŠTE VI LO PRI PA DNI KOV TO V OB ÈI N I KAM NIK PO VELJ STVO, ENO TE RAZ PO RE D I TEVŠTE VI LO PRI PA DNI KOV PO VELJ STVO 34. BRI GA DE VOL ÈJI PO TOK 30 PRIŠ TA BNE ENO T E BRI GA DEVOL ÈJI PO TOK 230 3/34 BRI GA DE – KAM NI ŠKI BA TA LJO NPOD GOR JE 310 OB ÈIN SKI ŠTAB TO OB ÈI NE KAM NIKKAM NIK 25 PRIŠ TA BNE ENO TE OŠ TO KAM NIK 65 VOD ZA PRO T I SPE CI AL NO DE LO VA NJEME KI NJE 25 DI VER ZANT S KI VOD KAM NIK 25 ÈE TA KS KA M NIK ME KI NJE 85 ÈE TA KS SRED NJA VAS SRED NJA VAS 35 VOD STRA NJE STRA N JE 25 VOD KO MEN DA KO MEN DA 25 VOD DU PLI CA DU PLI CA 30 ÈE TA KE MIJ SKE IN DUS T RI JE KAM NIKKAM NIK 85 Šte vi lo pri pa dni kov je okvir no. Ob èi n i Dom ž a le in Kam ni k sta sku paj usta no vi li 34. bri ga do TO, ime no va no po Ma ti ji Blej cu, na ro d nem he - ro ju. Sku paj je ime la 1200 pri pa dni kov in je bi la na me - nje na za de lo va n je na šir šem ob mo èju. V Slo ve n i ji je 197 anivodogZ – evarpzaR Pri pa dnik TO, uni for ma bi lo ko nec 70. let kar de vet najst bri gad TO. (Sl a par 1999, str. 69) Šta bi in po velj stva na rav ni ob èin ske ga šta ba in bri ga - de so okvir no ime li na sled njo or ga ni za cij sko-for ma cij - sko se sta vo : KO MA NA DANT ŠTAB NA ÈEL NIK ŠTA BA OPE RA TIV NI OFI C IR OFI CIR ZA PO POL NI TEV OB VE ŠÈE VAL NI OFI CIR RE FE RENT ZA IN ŽE NIR STVO RE FE RENT ZA ZVE ZE RE FE RENT ZA R ADIOLOŠ KO, KEMI ÈNO IN BIO LOŠKO OBRA MBO VO DJA PI SAR NE OR GAN ZA PO LI TIÈ NO DE LOKO MI T E ZVE ZE KO MU NI ST OVOR GAN ZA VAR NOSTOR GAN ZA ZA LE D JE PO LI TIÈ NI KO MI SARSE KRE TAR KO MI TE JA ZKNA ÈEL NIK PO MOÈ NIK KO MAN DAN TA REF. ZA PO LI TIÈ NO DE LOPO MOÈ NIK REF. IN TEN DANT SKE SLU ŽBE REF. SA NI TET NE SLU ŽBE REF. VE TE RI NAR SKE SLU ŽBE REF. FI NAN ÈNE SLU ŽBE Vir: for ma ci ja št.: T-411670, ose bna in ma te ri al na, bri - ga da te ri to ri al ne obram be Za ra di la žje pred st a ve o ši ri ni si ste ma splo š ne ljud s ke obram be in dru žbe ne sa mo za šèi te na rav ni ob èi ne sov na da lje va nju pri ka z a ne osno v ne na lo g e te ga si ste - ma. Vlo ge na po dro èj u obram be so bi le po raz d e lje ne na no sil ce . Ti so bi li: kra jev n e sku pno sti, po dje tja in dru ge or ga ni za ci je, ob èi ne in re pu bl i ka. Po se bej so bi le opre - de lje ne obram bne si le s te ri to ri a l no obram bo in na ro - dno za šèi t o ka kor tu di si stem re še va nja in za šèi t e s šta bi ci vil ne za šèi te. OR GA NI NA PO DRO ÈJU SLO V OB ÈI NI IN NJI HO VE OSNOV NE NA LO GE OR GAN DRU ŽBE NO PO LI TIÈ NE SKU PNO STI, UPRAV NI OR GAN, ŠTAB TOOSNOV NA NA LO GA SKUP ŠÈ I NA OB ÈI NE, SVET ZA OBRAM BO IN DRU ŽBE NO SA MO ZA Š ÈI TODO LO ÈA NJE SMER N IC RAZ VO JA, FI NAN C I RA NJE OBRAM BNE DE JAV NO ST I, USTA NAV LJA NJE PO VELJ S TEV IN ENOT UPRAV NI OR GAN ZA OBRAM BO – OD DE LEK ZA OBRAM BOZA ŠÈI TA IN RE ŠE VA NJE, OR GA NI ZA CI J A ALAR MI RA NJA IN ZVEZ, NA ÈR TO VA NJE OBRAM BNIH AK TIV NO STI V KS IN O Z DIH, MO BI LI ZA CI JA OB ÈIN SKI ŠTAB ZA TE RI TO RI AL NO OBRAM BOUSPO S AB LJA NJE, NA ÈR TO VA NJE IN NA BA VA SRED STEV, NA ÈR TO VA NJE DE LO VA NJ A V VOJ NI, KA DRO VA NJE, PRE U ÈE VA NJE ZMO GL JI VO S TI OB MO È JA KRA JEV NE SKU PNO STI – OD BO RI ZA OBRAM BO, ŠTA BI TE RI TO RI AL NE OBRAM BE, NA RO DNA ZA ŠÈI TA, CI VIL NA ZA ŠÈI TAZA ŠÈI TA PRE BI VAL STVA, OR GA NI ZA CI J A NA RO D NE IN CI VIL NE ZA ŠÈ I TE, KU RIR SKI SI STEM, NA STA NI TEV ENOT TO, OB VE ŠÈE VAL NA DE JAV NOS T PO DJE TJA, ZA VO DI IN DRU GE OR GA NI ZA CI JEIZ VA JA NJE UKRE POV ZA DE LO VA NJ E V VOJ NI V pri ka zu ni ko mi te jev za SLO in DS, ki so opi sa ni v be - se di lu. 198 anivodogZ – evarpzaR Or ga ni za cij ska she ma bri ga de TO Po do bna or ga ni zi ra nos t in na èin de lo v a nja z ma njš i mi spre mem ba mi le ta 1979 sta osta la v ob èi ni vse do od - vze ma obo ro ži tv e ma ja 1990. Na rav ni ob èi ne ni bi lo opa zi ti bis tv e nih spre memb. Te pa so se do ga ja l e na dr žav ni rav ni in so krat k o opi sa ne v na da lje va nju. Naj bol j za ni mi va je bi la te da nja av to nom nost obramb - ne ga si ste ma ob èi ne. V sve tu si cer poz na jo pro st or - ske, re zer vne ali pol vo ja ške struk tu re voj ske, ki pa ni - so v pri stoj no s ti ob èin ali dru gi h lo kal nih sku p no sti . Tu - di Re pu bli ka Slo ve ni ja je 1995. pre vze la obram bne za - de ve kot s vo jo pri stoj nost. O d te daj na prej j e obram ba stvar dr ža ve in ne veè ob èin (Ur. lis t RS, 29/95). Ob èin s ki štab za te ri to ri a l no obram bo ob èi ne Kam nik je bil or ga ni zi ran na osno vi mo bi li za cij ske ga raz vo j a in or ga ni za cij sko-for ma ci j ske struk tu re. To so bi li do ku - men ti, ki so do lo èa li: šte vi lo vo ja k ov, vr sto in šte vi lo obo ro ži t ve in opre me, mo bi l i za cij ska me st a, šte vi lo za - po sle nih v stal ni se sta vi. Tre ba je po u da ri ti, da so bi li to vr s tni do ku men t i kva li tet no pri prav lje ni in osno va za or ga n i zi ra nje de la. V za èet nem ob dob ju for mi r a nja sa mo stoj ne ga šta ba le ta 1975 sta bi la v šta bu za po sle na le d va ofi cir ja, kma lu se je šte vi lo de lav cev po ve èa lo na šti ri in še le ko nec osem de set ih let je bi lo v OŠ TO Kam nik stal no za po s le nih pet oseb. Nji ho va osnov na na lo ga je bi la uspo sab l ja nje re zer vne se sta ve, skrb za obo ro ži t ev in opre mo ter iz va ja nje na log iz pri stoj no s ti ob èin ske g a šta ba TO , ki s o bi le ja sno opre de lje ne. Do sp re je ma no ve ga za ko na o obram bi le ta 1982 s ta v SFRJ ve lja la si stem s plo šne lju d ske obram be in si stem var no s ti. Osnov ni na men za ko na je bil opre de l i ti obram bno in var no s tno de jav nost kot enot ni si stem, saj so se mno go krat po jav lja le raz pr a ve o pre dnos t - nem po lo ža ju ene ga ali dru ge ga si ste ma. Kot no vost je uve del tu di ko mi te je za SLO i n DS. De lo va li so p ri or ga - nih Zve ze ko mu ni s tov in odlo èa li pred vs em o mo re bit -nem de lo va nju v iz re dnih ra zme rah in upo ra bi enot obo ro že nih s il. V p rak si, tu di v ob èi ni Kam nik, s o se po - ja vi li pro ble mi pri nji ho ve m de lo va n ju. Se stav ko mi te - jev v ob èi ni je bil p o do ben se sta vu sv e ta za SLO in DS. Na ob èin ski ra v ni je š lo za p od va ja nje na log. Eden od po mem bnih raz lo g ov za usta no vi t ev je bi lo tu di do lo èi - lo, da ima zve za ko mu ni s tov po se bno od go vor nos t za obram bo in var nos t dr ža ve . To po u da r ja nje ni ime lo pra ve ga smi sla, saj je te da n ja usta va že opre de lje va la po se be n po lo ža j zve ze ko mu ni s tov tu di na po dro èj u obram be in var no s ti. Ver jet nej š i raz log za tak šno ure di tev je bi lo za ve da nje, da je sta nje v Ju go sla vi ji po Ti to vi smr ti re sno in da je po tre bno or ga ne pri si le nad zo ro va ti in jih v pri me ru po - tre be tu di iz ko ri sti ti v prid te da nje obla st i. V do lo èe nih pred pi sih je bi lo te daj že opre de lje no, da v kriz nih ra - zme r ah naj pre j po sre d u je mi li ca, na to TO in v skraj - nem pri me ru JLA, ob pred ho dni odlo èi tvi pred sed s tva SFRJ. Pred sed stvo SFR J je na s e ji 6. 4. 1983 s pre je lo Stra te gi jo obo ro že ne ga bo ja kot osnov ni dok tri nar ni do ku ment za pri pra vo in iz va ja nje obo ro že ne ga bo ja. Na ni žjih rav neh so mo ra l i no sil ci na log obram be iz ve - sti spre mem be pr a vil in n a vo dil, tu di ti stih, ki so se na - na ša li na de lo v a nje pro ti de jan ske mu ali na miš lje n e - mu no tra nje m u so vraž ni ku. Kot za ni m i vost naj na ve - dem, da je s pre jem st ra te gi je v ime nu pred sed stva SFRJ 25. 4. 1983 pod pi sa l te da nji pred se du j o èi Pet ar Stamboliæ , ki je bil ka sne je kru to ubi t v po li tiè nih bo jih v Sr bi ji. Stra te gi ja na stra neh 31–33 opi su je mož ne na èi ne ogro ža nja SFRJ s spe ci a l no voj no in opre de lju je no tra nj e ga so vra ž ni ka. »V zve zi s tem je opre de l je na no va na lo ga obo ro že nih sil, da v bo ju pro ti spe ci al ni voj ni iz vr šu je tu di do lo èe ne na lo ge dru žbe ne sa mo za - šèi te. S tem j e JLA st o pi la iz v o ja šnic na ul i ce.« (Koc jan, 1999, str. 32) 199 anivodogZ – evarpzaR Se sta va bri ga de TO Usta va iz le ta 1974 je v Ju go sla vi ji uve dla po li tiè n o de - cen tra li z a ci jo in pre no s mno g ih pri stoj no sti na po li tiè - na vod stva re pu blik. Te so po sta le dr ža ve, ki so se zdru že v a le v Ju go s la vi jo kot zvez no dr ža vo. Usta no vi - tev TO je po me ni la de li tev mo no pol ne vo ja š ke si le, s èi - mer se JLA ni ni ko li pov sem stri nja la. Ne po sre dno po - se ga nje v pri stoj no sti in od go vor no sti te ri to ri al ne obram be re pu blik in av to nom nih po kra j in je JLA iz ve - dla že le ta 1985 na Ko so v u. Pre po ve da la je ak ti vi ra n je enot TO za us po sab lja nje, v od stvu TO so bi li od vze ti mo bi li za cij ski na èr t i in na èr t i upo ra be, blo ki ra no je bi lo na dal j nje obo ro že va nj e in oprem l ja nje TO Ko so va . V le tu 198 7 je pred sed stvo SFR J spre je lo no vo stra te - gi jo, ki je še bolj iz po sta vi la po gla vje o iz re d nih ra zme - rah. Iz op i sa ne ga je raz vi dno, da je bil od vzem oro žja TO re pu bli ke Slo ve ni je na èr to van že pred le tom 1990 in da se je v tem èa su že sp re mi nja la vlo ga TO i z se - dem de set i h let. Po u èen pr im er o ra zu me va n ju pri stoj no sti je bi la vlo ga JLA ob raz pa d u Ju go sla vi je , ki je bil v in te r e su mno gih, ne ka te ri pa so te mu nas pro to va li, tu di med n a ro dn a sku pnost. Raz pa du se je z vse mi moè mi upi ra la JLA, ki je na vsak na èin , tu di na si len , že le la ohra n i ti dr ža v o. Spra šu je mo se, za kaj se je na pr im e r Èe ško s lo va ška raz de li l a na dve dr ža vi pov sem mir no, s po li tiè ni mi sred stvi, raz pad Ju go sla vi je pa je b il ta ko krut in k a ta - stro fa le n. Tu gre za vpra ša n je vlo ge in le gi tim no sti voj - ske v dr ža vi. Le gi ti men po me ni bi ti te me lj eè na pra vu , zla sti na za ko nu, in de lo va ti v skla du s s plo šno ve ljav - ni mi pra vi ca mi in nor ma mi. »Ka ko v oko lju le gi tim no sti po li tiè ne vla da vi n e ra zu m e - ti vo ja ško le gi tim nost? Vo ja š ko le gi tim nost ra zu me mo kot spre jem lji vost iz bra ne ga na èi n a za go tav lja nja vo ja - ške var no st i s po mo èjo vo ja š ke si le, opre de lje ne v te - me ljnih dr žav n ih do ku m en tih, ki bi jo priz n a va li tu di dr - žav lja ni kot edi no, mo no pol no si lo za upra v lja nje s ko - lek tiv nim dr žav n im obo ro že nim na si ljem.« (Je lu šiè 1999, str. 56)4. Osnov ne pri st oj no st i in na lo ge ob èin ske ga šta ba za TO ob èi ne Kam nik Pri stoj nos t po me ni, da ima m o na osno vi za ko na ali dru ge ga pred pi sa pra vi co in dol žno st oprav lja ti prav na de ja nja ali oprav lj a ti do lo èe ne na lo ge. O iz ved bi pri stoj - no sti ali na lo g e sa mo stoj no odlo èa mo in s tem pre vza - me mo od go vor nos t za iz ve de no. Pri stoj nos t lah ko tu di pre se g a mo ali pa pre n a ša mo z ene ga or ga n a na dru - ge ga. Na lo ga je to, ka r mo ra kdo i z pol ni ti gle de na de lov ne ali slu žbe ne dol žno st i in od go vor no s ti. Na lo g e so lah ko za htev ne, od go vor ne in tu di tež ko iz ved lji ve ali reš lji ve. Za vo de n je or ga n i za cij je poz n a va nje pri stoj no sti in na - log kljuè ne ga po me na. Po me ni do ber za èe t ek spoz na - va nja po slan stva in na èr to va nja ci ljev or ga n i za ci je . Za OŠ TO Kam nik lah ko ugo to vi mo, da je imel v n or ma - tiv ni ure di tvi ja sne pri stoj no sti in na lo ge. Ka ko so se na èr to va l e in pred vsem iz va ja le, pa je stvar stro kov ne pre so je. OSNOV NE PRI STOJ NO STI IN NA LO GE OŠ TO KAM NIK PRI STOJ NOST, NA LO GA OR GA NI ZI RA NJE, VO DE NJE, PO VE LJE VA NJE NA ÈR T O VA NJE USPO SA B LJA NJE KA DR O VA NJE IN PO POL NJ E VA NJE ZA GO TAV LJ A NJE SRED STEV IN LO GI ST IÈ NA ZA GO TO VI T EV ANA LI ZE IN RAZ VOJ MO BI LI ZA CIJ SKE NA LO GE RAZ VOJ R O DOV IN SLU ŽB SO DE LO VA N JE Z OKO LJEM PRE U ÈE VA NJE ZMO GLJI VO STI TE RE NA Or ga ni zi r a nje, vo de nje in po ve lje v a nje je osno va vsa ke uspe š ne vo ja š ke in tu di dru ge or ga ni za ci j e. Pred vsem od iz ved be teh na log je od vi s na po do ba or ga ni za ci je v oko lju . Skup šèi na ob èi ne Kam nik je le ta 1975 spre je l a odlok o usta no vi t vi ob èin ske g a šta ba za TO ob èi ne Kam nik in ga ob ja vi la v ura dn em li stu. Za vo de nje te ri to r i al ne obram be v ob èi ni je bi l ime no van s tal ni se stav (ko man - dant, re fe rent za ope ra ti v no-uè ne za de ve, skla di šènik, vo dja pi sar ne), ki je skr bel za iz va ja nje na log. Se stav po velj stev i n enot v re zer vni se sta vi je bil do lo èen v t. i. formac ijah, ki so do lo èa le or ga ni za ci jo, struk tu ro in se - stav. Vo ja š ka or ga ni za ci ja s hi e ra r hi jo je poz na na kot mo del bi ro kra t ske or ga ni zi ra no s ti, ki pa so jo zna li ne - ka te r i po ve l jni ki, ob upoš te va nju osnov nih od go vor no - sti, us trez no nad gra d i ti z mo der nej ši mi obli ka m i vo de - nja. Ko man da nt OŠ TO Kam ni k je bil od go vo re n raz liè nim or ga nom. Za sta nje boj ne pri prav lje no st i je bil od go vo - ren ko man dan tu PŠTO in RŠ TO, za po ra bo sre d stev ob - èin ski skup šèi ni , za obli ko v a nje obram bne po li ti ke sve - tu za ljud sko obram bo in ob èin ske mu ko mi t e ju za LO 200 anivodogZ – evarpzaR Raz gla si tev ve ljav no sti Stra te gi je obo ro že ne ga bo ja in DS, z a po ro èa nje o sta nju v TO pa v sem sku paj. Mo - ral je so de lo va ti še s pred se dni kom skup š èi ne ob èi ne, pred s e dni kom iz vr š ne ga sve ta in ob èin ski m ko mi te - jem ZK. Za ra di de li tv e pri stoj no sti so na sta ja li do lo èe ni pro ble mi, ki so s e po ka za li tu di le ta 1990 ob od vze mu oro žja . Na naj od go v or nej š e dol žno st i v TO so bi li raz po r e je ni re zer vni ofi cir ji, ki so bi li pra vi lo ma tu di si cer na od go - vor nih po lo ža jih v po dje tjih ali dru gih or ga n i za ci jah. Oprav lja nje naj vi šjih dol žn o sti v TO ob èi n e ni bi lo pre - pro st o in je za hte va lo ve li ko zna nja, pri pa dno st i in èa - sa. Ne ka te r i so bi li raz po r e je ni na dol žn o sti tu di tri de - set let. Èas vo ja ške ob vez no st i ve èi ne èa stni kov TO je bil vsaj šti ri najst dni n a le to v obli ki raz liè nih vo ja ških vaj, v do brih in tu di sla bih ra zme rah, pod ne vi in tu di po - no èi. Za mno ge èa stni ke lah ko tr di mo, da so ime li ose bnost - ne la stno sti, ki s o bi le po goj za u spe šno vo de nje enot ali oprav lja nje na log v po velj stvih in šta bu. Med pr i pa - dni ki so pra vi lo ma vla da li ze lo do bri med èlo v e ški odno si, so de l o va nje , za u p a nje in za do vol j stvo. Èa stni ki so ze lo ra di pri ha ja li na se dež ob èin ske g a šta - ba tu di te da j, ko ni so ime li ob vez no st i s po dro èj a obram be. So de lo va nje med stal no in re zer vno se sta vo je bi lo na vi so ki rav ni in se je raz vi ja lo v pri stne med se - boj ne odno se. De lo v t a kem oko lju je bi lo ze lo pri jet no in ne o bre me nju jo èe, ime lo pa je mno ge po zi tiv ne uèin - ke. Iz teh ve zi so n a sta la mno ga pra va pri ja telj stva, ki si jih da naš nja se sta va Slo ve n ske voj sk e lah ko sa mo že li. Pred vsem za ra di te ga je te ri to ri al na obram ba le ta 1991 zma ga la v bo ju za sa mo stoj nost Slo ve ni je. Èa stni ški s e stav je bi l izo bra žen, pred vsem pa s po so - ben in uspo sob l jen za iz va ja nje na log . Te me l jno zna - nje so po sa mez ni ki pri do bi li v šo lah za re zer vne ofi cir je po Ju go s la vi ji. Lah ko tr di mo, da so te šo le ofi cir jem da - le osnov na zna nja, ki so jih po sa mez ni ki spre je ma li z ve èjim ali ma njšim za ni ma n jem. Tr di tev ne ka te rih, da je šlo za za ve de ne lju di, ki so bi li pod vpl i vom JLA , ni ob jek ti v na. Ci vil no živ lje nje, poz na va nje do ma èe g a oko lja in nad gra d nja vo ja ških znanj na raz liè nih obli - kah uspo sab l ja nja so pra vi lo ma obli ko v a li ose bno st i, ki so bi le do ra sle po slan stvu in na lo gam te ri to ri al ne obram be Slo ve ni je. To tr di tev po tr ju je tu di se stav TO ob èi ne Kam nik med voj no. Na èa stni ški h dol žno st ih so bi li pred vsem pri pa dni ki TO, ki so b i li dol ga le ta raz po - re je ni v se stav TO ob èi ne Kam nik. Or ga ni zi ra nje, vo de nje in po ve lje va nje TO ob èi ne Kam - nik je bi lo na vi so ki rav ni, pred vsem za ra di vi so ke uspo sob l je no st i in mo ti vi ra no sti re zer vne g a in tu di stal ne ga èa stni ške ga se sta va. Po sa mez ni vo dil n i èast - ni ki so zna li pra vil no do lo èa ti ci lje obram bne po li ti ke in vre dn o ti ti nji hov po men . Mno gi so z mo ti va cij ski m i me - to da mi obli ko v a li ko lek t i ve, v ka te rih je vla da lo za u p a - nje, med se boj no spoš t o va nje in so de lo va nje. Pri vo de nju so s e po jav lja le tu di na pa ke, ki so bi le v ve - èi ni pri m e rov odraz me ja spo s o bno sti po sa mez nih èast ni kov in red ko nas p ro to va nje po stav lje nim ci ljem. Uspo sab lja nje je ena od osnov nih na log vs a ke voj ske, tu di te ri to ri al ne obram be. O tem bi bi lo mo go èe za pi sa - ti ve li ko veè, v en dar bi bil tak za pis pre ob se žen. Osnov - ni cilj uspo sab lja nja te ri to ri al ne obram b o je bil, da se v skla du z na èe li in dok tri no splo šne ljud ske obram be pri do bi va jo zna nja , ki omo go èa j o pre ži v e tje v ra zme - rah so do bne ga voj sko va nja . Uspo sab l ja nja so se or ga -ni zi ra la na rav ni po vel j stev, enot in po sa mez ni kov in so bi la pri la go je n a nji ho vim vlo gam in po me n u v si ste mu obram be. Eno te so se uspo sab l ja le pred vs em za iz ved bo mo bi li - za ci je ter ak tiv no in uèin ko v i to de lo v a nje na ozem lj u ob èi ne v raz liè nih ra zme ra h bo je va nja. Eno ta je mo ra l a bi ti spo so bna iz ve st i pred vsem na sled nje na lo ge: OSNOV NE NA LO GE ENOT TO IZ VED BA MO BI LI ZA CI JE NA ÈR TO VA NJE IN IZ VA JA NJE BOJ NIH AK TIV NO S TI URE DI TEV BOJ NIH PO LO ŽA JE V IN MA SK I RA NJE IZ DE LA VA OVIR, PO STAV LJ A NJE, OD ST RA NJE VA NJ E MIN SK IH POLJ ZA ŠÈI TA PRED DE LO VA NJEM JE DR SKE G A IN KE MIÈ NE GA ORO ŽJA PRE PRE ÈE VA NJE DE LO VA NJA SO VRAŽ NI KO VE OBLA STI BOJ Z DI VER ZANT SKI M I SKU PI NA MI NAD ZOR OB MO ÈJ A IN KO MU NI KA CIJ IZ DE LA VA OB JEK TOV ZA BI VA NJE IN TAJ NA SKLA DI Š ÈA ZA ŠÈI TA LJU DI IN MA TE R I AL NIH SRED STEV IZ VA JA NJE NA LOG RO DO V IN SLUŽB Vsa ko od osnov ni h na log je mo go èe po dro bne j e raz de - la ti. Eno te so mo ra l e iz va ja ti tu di ur je nje za vlo go vo ja - ka in sku p in za hi tro in uèin ko v i to de lo va nje zno traj eno te. Pr i tem je po tre bno po u da ri ti, da so b i la za uspo - sab lja nja opre de lje n a na èe la uspo sab lja n ja in izo bra - že va n ja. Vr ste, kraj in obli ke uspo sab l ja nja so se spre mi nja li, v osno vi pa je bi lo to opre de l je no kot vo ja ško stro kov no, ide o lo ško po li tiè no, var no s tno in po uk te le sne vzgo je. Izo bra že va nje in uspo sab lja n je sta po te k a la v uè nih in re pu bli ških cen trih TO in pred vsem na ob mo èju ob èi - ne, kjer so po te ka le va je po velj stev i n enot. Uspo s ab lja nje enot se je de li lo v pet let ne ci klu s e. V tem èa su je eno ta iz ve dla osnov no eno te den sko uspo - sab lja nje in dvo dnev no mo bi li za cij sko va jo. Po leg na - ve de ne ga je bi la eno ta lah ko vklju èe na na dvo dnev no do pol ni l no uspo sab l ja nje , va jo boj ne pri prav lje no st i, v sku pne tak tiè ne va je (ma ne vre). Èa stni kom in pod èa - stni kom se j e èas uspo sab lja nja pod vo jil, saj so bi li kot iz va jal ci vseh ak tiv no st i s svo jo eno to pred ho dno kli ca - ni na pri pra ve. Te so bi le na me nje ne po ve lju jo èim za iz - va ja nje vlog , ki so jih »igra li« v èa su tra ja nja vo ja ške ga uspo sab lja n ja. Šta bi in po velj stva vseh sto penj so se uspo sab lja li za hi tro in uèin ko vi to sprem lja nje na sta lih ra zmer , na èr to - va nje boj nih ak cij , iz de l a vo boj ne do ku men t a ci je, us - kla je no de lo va nje med eno ta mi in dru gi mi or ga ni, iz - ved bo mo bi li za ci je in de lo va nje v raz liè nih ra zme rah. De lo v a nje šta bov je tu di da nes od vi s no od spo s o bno - sti in uspo sob lj e no sti èla nov . Za izo bra že v a nje in uspo - sab lja nje so se upo ra b lja le raz liè ne obli ke. Zna ne so me to de sku pin skih vaj, šta bnih tre nin go v, šta bnih voj - nih vaj in vo d stve no-šta bnih vo j nih vaj. È la ni šta ba in po vel j stev so se uspo sab l ja li tu di za na lo ge ob mo bi li - za ci ji in za na lo ge boj ne pri prav lje no sti. Vse naš te te obli ke so bi le ja sno opre de lje ne in ci ljno usmer j e ne. Èa stni ki in pod èa stni k i, v ti stem èa su ime no va ni kot ofi cir ji in po do f i cir ji, so se za oprav lja nje fun kc i o nal n ih 201 anivodogZ – evarpzaR dol žn o sti uspo sab lja li na raz liè n ih te èa jih in se mi nar jih v or ga n i za ci ji re pu bli ške ga ali po kra jin skih šta bov te ri - to ri al ne obram be. Manj po go s ta so bi la izo bra že va nj a v JLA, ra zen izo bra že vanj èa stni kov na vi šjih po lo ža jih, ki so se u de le ži li te èa jev v cen trih J LA za oprav lja nje raz liè nih dol žno st i (te èa j za ko man dir je èet, ko man - dan te ba ta ljo nov, ob ve šèe val no -var n o stni te èaj, te èaj za re fe ren t e sa ni tet ne slu žbe in po do bno). Iz ob èi ne Kam nik se je to vr st nih te èa jev na va dno ude le ži l o po pet èa stni kov na le to. Tra ja nje teh oblik izo bra že va nj a je bi lo pra vi l o ma tri de s et dni. Èa stni ški se stav je imel po leg naš te t e ga tu di dru ge na - lo ge, kot so: - iz va ja nje vo ja škost ro kov ne ga uspo sab l ja nja po vel j - stev i n enot, - poz na va nje na log in dol žno st i v voj ni, - us kla je va n je de la šta ba z dru gi m i or ga n i obram be, - pre u èe va nje oku pa cij skih si ste mov nas prot ni ka, - pre u èe va n je la stnih in nas prot n i ko vih tak tiè nih na - èel, boj nih sred stev, - stro kov no in me to di è no uspo sab l ja nje za iz va ja nje po u ka . Za iz va ja n je uspo sab lja n ja je bi la iz de la na kva li tet n a vo ja ška stro ko v na li te ra tu ra, ki je omo go èa la tu di la - stno izo bra že va nje. Ve èi no ma je bi la pre ve de na v slo - ven ski je zik. V da naš njem èa su jo je po tre bno obrav na - va ti kot stro kov no li te ra tu ro, ki j e lah ko eden od vi rov za iz de la vo pra vil, na vo dil in po do bne li te ra tu r e v Slo - ven ski voj ski. Ka dro va nje in po pol nje va nje po velj s tev in enot je po te - ka lo pre ko upra v ne ga or ga na za obram bo. Let no je bi - lo v ob èi ni Kam nik oko li dve sto p et de set fan tov, ki so mo ra li na na bor. V se dem de set ih in tu di osem de set ih le tih je le red kim usp e lo, na va dno iz zdrav stve nih raz - lo gov, da jim ni bi lo po tre bno slu ži ti vo ja ške ga ro ka. Èa si po dru gi voj ni, ko so mo ra l i ne ka te r i slu ži ti vo ja šèi - no tu di po tri le ta, so bi li v s e dem de set ih le tih mi mo. Osem naj st me s eè no in ka sne je pet najs t me seè no slu - že nje je bi lo te da j ne kaj pov s em nor mal ne ga. V vo ja ški evi den ci ob èi ne Kam nik je bi lo tu di do šest ti soè ob vez - ni kov, se ve d a tu di sta rej ših. Èa stni kov in pod èa s tni kov je bi lo pre ko šes t sto. Voj ska j e te daj ime la ta ko ime no - va ne zvr st i in ro do ve, v ka te re so na bor ne ko mi s i je raz - po re ja le na bor ni ke. Po sa mez na raz po re di tev je bi la od vi sna pred vsem od osnov ne ga po kli ca po sa mez ni - ka. Ku har a li na ta kar je bil ka r ne ka ko ob so jen, da je pri stal v in ten da nt ski slu žbi. Po do bno je ve lja lo za osta le po kli ce, ki so bi li za ni mi vi za voj sko. Ra zu m lji vo je bi lo tu di, da je bi lo naj ve è vo ja kov raz po r e je nih v pe - ho to, saj je to rod , tu di v tu ji ni, ki po tre bu je naj veè ob - vez ni kov . Za ka j je nek do na pr im er mo ral na slu že nje v Ma ke do ni jo, nek do pa v Slo ve ni jo, je po mo jem mne - nju tež ko pri pi sa ti pris tran sko sti ali sla bim na me n om èla nov na bor nih ko mi s ij. Ver jet no pa so ob sta ja li red ki pri me ri, ko je mo go èe tr di ti nas prot no. Iz bor èa stni kov je po te ka l med na bor ni ki , ki so kon èa li vi šje ali vi so ke šo le. Spod bu da za la žjo odlo èi tev za slu - že nje v šo lah za re zer vne ofi cir je je bil eno let ni vo ja š ki rok, ki j e bil de ljen na šo la nje in s ta ži ra nje. Iz bor je opra vi la ko mi si ja pri upra vne m or ga n u za obram bo , kon èno odlo èi tev p a je s pre jel s vet za obram bo in druž be no sa mo za šèi to ob èi ne Kam nik. Da nes se po jav lja vpra ša nje vpli va in vlo ge zve ze ko - mu ni sto v na po dr o èju ka dro va nja. Ta vpliv je ob sta jal, kar pa s e ve da ne po me ni, da s o bi le vse odl o èi tve sl a - be in enos tran ske. Ver jet no so red ki pri me ri, da ne ko - ga kl jub nj e go vi že lji ne bi po sla li v šo lo re zer vnih of i cir - jev. Ve èji vpliv te da nje po li ti ke je bil v po sta vi tvah na od go - vor ne dol žno sti in na èi nu na pre do va nja . Ne ka te re re ši - tve za dol žno sti v obram bnem si ste mu s o bi le plod po - li tiè ne in ose bne lo jal no sti med po sa mez ni ki . Na sre èo ta kih pri me rov ni bi lo ve li ko, za to lah ko tr di mo, da je pred vsem od bor za lj ud sko obra m bo in dru žbe no sa - mo za š èi to po zi t iv no odi gra l svo jo vlo go. Naj po mem bnej š e dej stv o je, da je 638 vo ja š kih ob vez - ni kov iz ob èi ne Kam nik ne po sre dno bra ni l o Slo ve ni jo. Kak šno je bi lo ali je nji ho vo po li tiè no pre pri èa n je, pa naj osta ne te ma dru gim pi scem, èe i ma to da nes kak - šno v re dnost in po men. Za go t av lja nje sred s tev za obram bo in lo gi s tiè na za go - to vi tev te ri to ri al ne obram be sta bi li kljuè n i na lo gi. Za usta no vi tev in de lo va nje no sil cev obram bne ga si ste - ma v ob èi ni so bi la po tre b na tu di fi nan èna sred stva. Kot pr im er naj s lu ži pri kaz za l e to 196 9. SRED STVA ZA NA RO DNO OBRAM BO OB ÈI NE KAM NIK ZA LE TO 1969 NA MEN STRO ŠKOVPRO RA È UN OB ÈI NEDE LOV NE IN DRU GE OR GA NI - ZA CI JESKU PAJ OSE BN I DO HOD KI IN DE LO VA NJ E OR GA NOV OBRAM BE OB ÈI NE175.000 175.000 ENO TE CI VIL NE OBRAM BE310.000 310.000 OBRAM BNA VZGO J A PRED VO JA Š KA VZGO JA15.000 130.00015.000160.000 GO SPO DAR STVO – ZA GO TAV LJ A NJE ZVEZ210.000 10.000 220.000 DRU ŽBE NE SLU ŽBE ZDRAV STVO IN FOR MA TI V NA SLU ŽBA KUL TUR NA DE JAV NOS T380.000 50.000 30.000130.000 5.000 20.000510.000 55.000 50.000 CI VIL NA ZA ŠÈI TA 370.000 900.000 1.270.000 SKU PAJ (v no vih di nar jih)1.660.000 1.080.000 2.740.000 Vir: Pre gled fi nan ènih po treb za na ro dno obram bo ob - èi ne Kam nik in de lov nih or ga ni za ci j za le to 1969; gra - di vo za 18. se jo sve ta za na ro dno obram bo skup šèi ne ob èi ne Kam nik 11. 11. 1968. Pri kaz stro škov je okvi - ren. Iz pre gle dni ce je raz vi dno, da je bi la sko raj po lo vi ca sred st ev na me nje na za de lo va nje ci vil ne za šèi t e. V ti - stem èa su se je v Kam ni ku na me nja lo ve li ko po zor no - sti za šèi ti lju di in grad njam za klo n išè. Nji ho vi pro sto ri naj bi s e v mi ru kar naj bolj i z ko ri šèa li za po tre be go spo - dar stva. Ose bni do hod ki so v te da nji struk tu ri pro ra èu na za obram bo pred st av lja li oko li 15 % sred st ev. Ka sne je se je ta od sto tek iz le ta v le to po ve èe val, ven dar ne kot po - sle di ca vi šjih plaè ali po ve èa nja šte vi la za po sl e nih, tem veè pred vsem za ra di ni ža nja de le ža sred st ev za 202 anivodogZ – evarpzaR obram bne za de ve ob èi ne in tu di te ri to ri a l ne obram be. La žjo pred s ta vo o vi ši ni sred s tev nam omo go èa po da - tek, d a je de lo v u prav nem or ga nu za na ro dno obram - bo ob èi ne Kam nik, ki je bil pri sto jen tu di za de lo va nje te da n jih par ti za n skih enot, v le tu 1969 oprav lja lo pet lju di. V pre gle dni ci tu di ni sred st ev, ki so bi la na me nje na za na ba v o obo ro ži tv e in vo ja ške opre me enot te ri to ri a l ne obram be. V ta na men je ob èi na Kam nik le ta 1969 za - go to vi l a do dat nih 200.000 di nar jev. V te da njem èa su so tu di po dje tja mo ra la za go to vi ti sred stva za na ba vo oro žja, èe so bi la z na èr tom do lo èe na, da so po se bne - ga po me na za obram bo. Upra v ne mu or ga nu za obram - bo, pre k o ka te re ga je po te k a la cen tral na na ba va, so mo ra la po dje tja do stav lja ti na ro è il ni ce. Po se bn ih pri - pomb pri tem ni bi lo, èe prav s o tu di èla ni sve ta za obram bo ob èi ne ugo tav lja li, da oro žje ni po ce ni. Hra - nje nje oro žja je iz va jal od de lek za obram bo, ra zen oro - žja KIK, ki j e imel us trez ne po go je. Tu di ka sne je se je v tej de lov n i or ga n i za ci ji dol ga le ta hra ni lo oro žje in stre - li vo za po tre be te ri to ri a l ne obram be ob èi ne Kam nik. Sred stv a za de lo va nje obram bne ga si ste ma ob èi ne so se za go tav lja la na osno vi na vo d il re pu b li ške ga se kre - ta ri a ta za na ro dno obram bo SRS. V ob èi ni Kam nik je bi la po se bna po zor nost na me nje na po dje t ju Koè na, ki je za go t av lja lo po tre bne ko li èi ne pre hr am be nih ar ti - klov, in le kar ni, ki bi mo ra l a za go t av lja ti zdrav stve ni ma te ri al v voj ni. Pri bla gov nih re zer vah je pri ha ja lo do eko nom skih pro ble mov, saj tr gov ska po dje t ja ni so mo -gla sa ma za go tav lja ti obrat nih sred stev . Pro b le mi obram be so s e obrav na va li re sno, s aj je bi la ta te ma tu di na dnev nem re du, ko je Kam nik obi skal t e da nji pred se dnik iz vr šne ga sve ta RS Sta ne Kav èiè. Za go t av lja nje sred s tev za na ku p e obo ro ži tv e in vo ja - ške opr e me je bi lo v p ri stoj no sti ob èi ne Kam nik. Tu j e po tre bno ome ni ti tu di sred s tva, pri dob l je na iz vo ja ške - ga ser vi s a v Be o gra du, ki je tu di ob èi ni Kam nik za go - tav ljal kre di te pod ugo dni mi po go ji. Ta de nar je bil p o - rab ljen za grad nj o skla di šèa in pro st o rov ob èin ske g a šta ba za TO o b èi ne, c en tra zvez in skla di šèa uprav ne - ga or ga na za obram bo Kam nik na av to bu sni po sta ji v Kam n i ku. Za za èet no ob dob je je zna èil no, da je te ri to ri al na obram ba do bi va la sred stva iz za log in v i škov J LA. Ob kon cu šest de set ih let tu di obo ro ži tev ar ma de ni bi la naj bo l jša. Po lav to ma t ske pu ške M 59/66 so bi le v fa zi uva ja nja, av to mat skih pušk M 70 in pu ško m i tra lje zo v M 72 še ni bi lo. Te ri to ri al ni obram bi je bi lo od sto plje no tro fej no oro žje iz dru ge sve tov ne voj ne. »Obo ro ži tev slo ven ske TO, k i je le ta 1970 i me la 52.000 ob vez ni k ov, je bi la te daj na sled nja: 27.466 re - pe tir nih pušk, 4.917 po lav to mat s kih pušk, 4.842 br - zos tr elk, 2.066 pu ško mi tr a lje zov, 1.081 ba zuk, 80 ne - tr zaj n ih to po v in 24 pro ti le tal skih to po v.« (To miè 2001, str. 54) Te ri to ri a l na obram ba ob èi ne Kam nik je ime la pred od - vze mom oro žja ma ja 1990 okvir no na sled nje ko li èi ne oro žja : piš to le 120 av to mat ske pu ške 400 po lav to mat ske pu ške 360 os tros tre l ske pu ške 10 roè ne stroj ni ce 80 roè ni mi no me t i in ra ke to me t i OSA 45 mi no me ti 60 in 80 mm 10 pro ti le tal ski to po vi 20 mm 4 pu ške 7,9 mm 600 Oro žje je b i lo za ti sti èas in na men k va li tet no in pri mer - no. Ve li ka ve èi na ob vez ni kov je bi la oprem l je na z av to - mat ski mi pu ška mi. Na vo ljo so bi li tu di kom ple ti stre li - va. Te ri to ri al na obram ba ob èi ne Kam nik je bi la za po - tre be ob èi ne spoš to va nja vre dna vo ja ška si la. Mo bi l i za cij ske na lo ge so bi le v te ri to ri a l ni obram bi med osred n ji mi na lo ga mi. No si lec mo bi li z a ci je v ob èi n i Kam nik je bi l od de lek za obram bo. Imel j e iz de lan s i - stem po zi va nja vo ja ških ob vez ni kov, kar ni bi la pre pr o - sta za de va. Mo bi li za c ij ski inš truk tor ji so iz va ja li mo bi li - za ci jo pri pa dni kov TO ob èi ne v kra je v nih sku p no sti h po ku rir ske m si ste mu. Mo bi li za c i ja bri ga de , ki je bi la naj - ve èja eno ta, je tra ja la dva najst ur. Vo ja šk i ob ve z ni ki po se bni h enot so se bi li spo s o bni zbra t i na mo bi l i za cij - skih zbi ra l i šèih v ze lo krat kem èa su , na va d no v dveh urah. Naj vi šja obli ka po zi v a nja obo ro že nih in dru gi h obram bni h sil je bi la splo šna mo bi l i za ci ja. Ve li ko po zor no st i je ob èin ski štab za TO na me nja l tu di na lo ga m, ki so se na na š a le na splo šno mo bi li za ci jo in na èr t o va nje v voj ni, iz de la vi na èr t ov ro dov in služb in pre u èe va nju zmo glji vo s ti te re na. 203 anivodogZ – evarpzaR Splo šna mo bi li za ci ja 5. So de lo va nj e OŠ TO Kam nik z uprav nim or ga nom za obram bo in dr u gi mi Ob èin ski št ab za TO ob èi ne Kam nik je bil l e eden od or - ga nov, ki so de lo va li na po dro èju obram be v ob èi ni. V za èet ku te ga za pi sa so bi li pri ka za ni or ga ni , ki so de lo - va li na po dro èj u obram be. Si stem splo šne ljud ske obram be in dru žbe ne sa mo za šè i te je bil ob se žen in je prak t iè no vklju èe va l vsa ke ga po sa mez ni ka in or ga ni - za ci je raz liè n ih vrst. Pri opi su so de l o va nja te ri to ri a l ne obram be mo ra mo ome ni ti od de lek za ljud sko obram bo. Vlo go te ga or ga - na je za da naš nji èas v pri sp o do bi mo go èe opre de li t i kot »m i ni strs tvo za obram bo ob èi ne«. Ta upra v ni or gan je vo dil splo šne obram bne ak tiv no st i, ra zen ti stih, ki so bi le v pri stoj no s ti te ri to ri a l ne obram be. Ob usta no vi t vi te ri to ri a l ne obram be v ob èi ni Kam nik le - ta 1968 so bi le tu di ta ko ime no va ne par ti zan s ke eno - te v se sta vi od del ka za ljud sko obram bo. Te da nj i vo di - te lji ob èi ne so obram bo us trez no pod pi ra li, za to so bi le eno te za ti sti èas do bro obo ro že ne in oprem l je ne. Ve - lja le so za obo ro že no si lo in obra m bno moè ob èi ne. Tu - di po ve za va med voj sko in pre bi v al ci je bi la na vi so ki rav ni. Z re or ga ni za ci jo si ste ma obram be in usta no vi t vi jo ob - èin ske g a šta ba za TO ob èi ne Kam nik, ki je po me ni l a de li tev pri stoj no sti med uprav nim in vo ja škim de lom, se ne ka te ri ni so stri nja li in so te mu tu di od kr i to nas pro - to va li. Ti po mi sle ki so bi li pri sot ni tu di ka sne je . Vsa ka re ši tev in spre mem b a pri na ša pre dn o sti in po manj k lji - vo sti. Re or ga ni za ci jo obram bne ga si ste ma le ta 1975 lah ko oz na èi mo kot eno uspe šnej š ih raz voj nih spre - memb v te ri to ri a l ni obram bi . Re or ga ni za ci je, ki so po - te ka le ka sne je, tu di ti ste ne po sre dno pred voj no le ta1990, ni so bi le ve dno naj bo ljše. V Slo ve ni ji in tu di v ob - èi ni Kam nik sta od l e ta 1975 na po dro èju obram be de - lo va la dva or ga n a, ki sta bi la si cer sa mo stoj n a, pa ven - dar od vi s na drug od dru ge g a. Po do bna ob èin ska or ga - ni zi ra n ost je ve lja la do voj ne v Slo ve n i ji le ta 1991 in tu - di ka sne je. OŠ TO Kam nik je v za èet ku na le tel na te ža ve, ki so zna - èil ne za za èe tek usta nav lja n ja in gra di tve si ste ma. Pro - ble mi so iz ha ja li tu di iz raz liè n e ga ra zu me va n ja pri stoj - no sti, ki jih je imel po sa mez ni or gan na po dro èju obram be, k ar pa se je k a sne je ure di lo. Na sta ja li so tu di fi nan èni pro ble m i. Vsa ko le to je bi lo na mreè po tre bno de nar za po dro èje ljud s ke obram be raz de li t i na del za obo ro že ne si le in na del za de lo va nje uprav ne ga or ga - na. Vsak do je imel pr i tem s e ve da svo je po gle de. Na rav ni dr ža v e so ob sta ja la me ri la de li tve, ki pa ni so bi la ob ve zu j o èa. So de lo v a nje OŠ TO Kam nik in Od del ka za obram bo ob - èi ne Kam nik je bi lo v v seh l e tih ko rek tno. Vsa k od or ga - nov je imel svo je na lo ge in pr i stoj no sti in pri tem n i bi lo te žav. Bo ljši ali slab ši odno si so bi li vèa sih tu di po sle di - ca ose bno st nih zna èil no sti po sa mez nih vo dil nih de lav - cev in tu di osta lih za po sle nih . So de lo va nje z JLA je bi lo do po lo vi ce osem de set ih let pri me r no in obo jes t ran sko ko rek tno. Po sa mez ni ki si te oce ne ne za slu ži jo, gle da no v ce lo ti pa gre za po zi tiv no iz kuš njo, èe prav so de lo va nja med OŠ TO Kam nik in po - velj stvi JLA ni bi lo ve li ko. Ob èa sno je v Kam nik pri šla tu di zvez na in špek c i ja, ki je oce ni la de lo va nje obram bne ga si ste ma in pred vsem de lo va nje OŠ TO. In špek ci jo je na va dno vo dil ge ne ral kot glav ni in špek tor s pri bliž no pet na jst i mi po moè ni ki . Pre gled in oce nje va nje de la sta tra ja la ne kaj dni. Me ri - la oce nje va nja so b i la ja sna in so te me lji la na toè kov - 204 anivodogZ – evarpzaR Odred ba o usta no vi t vi šta bov in za vo dov te ri to ri a l ne obram be v Re pu bli ki Slo ve ni ji (Ur. list RS, št. 18/91 z dne 27. 04. 1991) nem si ste mu, ki j e bil ja sen že pred oce nje va njem. Po - tre bno je za pi sa ti, da so bi le kon ène oce ne ob jek ti v ne in da so bi li in špek tor j i do bri in ko rek tni stro kov nja ki . OŠ TO Kam ni k je so de l o val tu di z Ob èin s ko zve zo re zer - vnih vo ja ških sta re šin Kam nik , ki je zdru ž e va la ofi cir je in po do fi cir j e. Ime la je pre ko pet st o èla nov. Šte vil ènost je bi la pred vsem po sle di ca ob vez ne ga èlan st va. Bi la je or ga ni zi ra na kot druš tvo na ob èin ski rav ni in tu di v veè - jih kra jev n ih sku pno stih. Ob èi na je za go tav lja la nje no fi nan c i ra nje, ki je bi lo kar pre cej šn je. 6. Uki ni t ev šta ba TO ob èi n e Kam nik Te ri to ri al na obram ba Slo ve ni je je bi la or ga ni zi ra na v vseh ob èi nah , ki so se zdru že v a le v po kra j i ne. Po kra j in - ski š tab za TO l jub ljan ske po kra ji ne je bil obli ko van iz ta krat nih osmih pri ljub ljan skih ob èin , in si cer: Dom ža - le, Gro su p lje, Kam nik, Ko èe vje, Li ti ja, Lo ga tec, Ri bni ca in Vr hn i ka. Ta ka or ga n i zi ra n ost je ve lja la kar ne kaj èa - sa. V dru gi po lo vi ci le ta 1990 je bil O Š TO Kam nik po - dre jen po kra j in ske mu šta bu TO za Go renj s ko, ven dar le za kr a tek èa s. Re pu bli ški se kre t a ri at za ljud sko obram bo Re pu bli ke Slo ve ni je je iz dal odred bo o usta no vi t vi šta bov in za vo - dov te ri to ri a l ne obram be v Re pu bli ki Slo ve ni ji (Ur. list RS, št. 18/91 z dne 27. 04. 1991). S tem ak tom je bil ob èin ski štab za te ri to ri a l no obram bo ob èi ne Kam nik po tri in dvaj set ih le tih ob sto j a for mal no uki nje n ozi ro - ma zdru žen v 55. ob moè no po velj stvo TO s se de žem v Dom ža l ah. Mo ram priz n a ti, da mi te re or g a ni za ci je ni so bi le pov - sem ja sne, sa j so se do ga ja le ne po sre dno pred ne var - nos tj o po sre do va nj a JLA. Ne gle de na for ma l no uki ni - tev je OŠ TO Kam nik s svo ji mi eno ta mi upra vi èil ob stoj in po men, ka r je do ka zal v voj ni za Sl o ve ni jo. Ter ri t o ri al De fen ce For c es (TO) in the munic ipality of Kam nik from 1968 to 1990 Summa ry Follow ing the at tack on Cze cho sl o va ki a la un ched by mem bers of the Warsaw Pac t, Yugoslavi a’s po li ti cal le - a der shi p de ci ded to form mo re ef fec ti v e army for ces. This led to the or ga ni sa ti on of the Ter ri to ri al De fen ce For ces. The be gin nings of the Ter ri to ri al De fen ce For - ces in Slo ve nia were mar ked by the fo un ding of par ti - san units (par ti z an ske eno te). Ter ri to ri al De fen ce For ces (TO) had a spe ci a l sig ni f i - can ce withi n the con sti t u ti on of the So ci a li st Fe de ra ti - ve Re pu blic of Yugoslavia (SF RJ) in 1974 in which the jo int SFRJ ar med for ces were de fi ned as com pri sing the two equally i m por tant bo di es: the JLA ( Yugoslav People’s Army) and t he TO (Ter ri to ri al De fen ce For ces). The Ter ri to ri al De fen ce For ces con si st ed of ma no e u - vre and re gi o nal for ces. The ma no e u vre for ces were me ant in ten ded for com bat ac ross a wider area, thro - ug ho ut the country. Th e ma in for ce was re pre sen ted by the TO bri ga des. The re gi o nal for ces were su bor di - na te to the mu ni c i pal staff of the Ter ri to ri al De fe n ce For ces and were ope ra ble on the terri tory a cer ta in munic ipality. A pprox imately 3 ,5 % of th e Slo ve ni an po - pu la ti on was in clu ded in the Ter ri to ri al De fen ce For - ces. Po li ti ci an s in Slo ve n ia and Cro a tia rightly un de r sto od this as a hi sto ric oppor tunity to stren gthen the ir ow n de fen ce for ces. The le a der ship of the Yu gosla v army (JLA) sa w the TO as re pu blic le vel ar mi es. The mun icipality o f Kam nik has its own TO for ces. The mu ni ci pa li ti es of Dom ža le and Kam nik to get her for - 205 anivodogZ – evarpzaR Vlo ga voj ske v dru žbi se je spre me ni la. Na èel nik ge ne ral šta ba Slo ven ske voj ske ge ne ral La di sl av Li piè na obi sku v Kam ni ku 29. 03. 2001. med the 34th Ter ri to ri al De fen ce Bri ga de, con si st ing of 1200 sol di ers. In 1975 the Kam nik mu ni ci pa l co un cil is su ed a re so lu - ti on e sta blis hing a Mu ni ci pal TO Staff HQ in the mu - nicipali ty of Kam nik, as pr eviously the staff had ope ra - ted with in the lo cal de par tment for de fen ce. The Ter ri to ri a l De fen ce For ces of the Kam nik muni - cipal ity wer e con si de red as a sig ni fi cant mil itary for ce from the mu ni ci pal p o int of view a nd were re spec ted and re gar ded as t he ar med for ces of th e municipa lity, and ma in ta i ne d clo se links with the lo cal po pu la ti o n. In 1991 a de ci si on ma de by the Sec re ta ri at of t he Slo - ve ni an So ci a li st Re pu bl ic for De fen ce abo lis hed the Mu ni ci pal TO HQ in K am nik, b ut pe o ple fro m the mu - nicipality of Kam nik still played an im por tant ro le in the events sur ro u n ding Slo ve ni an in de pen den ce.Li te ra t u ra in vi ri: 1. For ma ci ja št.: T-411670, ose bna in ma te ri al na, bri ga da te - ri to ri al ne obram be, 1985. 2. Hva la vam. Zbor nik ve te ra nov voj ne za Slo ve ni jo. Dom ža le, Kam nik 2001. 3. IVA NIÈ, Mar tin, 2003: Zgo do vi na in Slo ven c i. Ljub lja na: Mla din ska knji ga. 4. JE LU ŠIÈ, Lju bi c a, 1999: Do pol nil na, kom pe ra tiv na ali sa - mo st oj na vo ja š ka si la: vi ri le gi tim no s ti TO Slo ve ni je, MOR S, Voj stvo 5–99. Kranj: Go renj ski tisk. 5. KOC JAN, La do, 1999: Dok tri na in stra te gi ja SLO – TO kot naj vi šja obli k a or ga ni zi r a no st i za od po r in kot del obo ro že - nih si l, MORS, Voj stvo 5–99. Kranj: Go renj ski tisk. 6. NA NUT, Kar lo: Te ri to ri al n a obram ba na Slo ven sk em 1968–1990 – pr vi del, Slo ven ska voj ska 2. 12. 2000. 7. NA NUT, Kar lo: Te ri to ri al n a obram ba na Slo ven sk em 1968–1990 – dru gi del, Slo ven ska voj ska 15. 12. 2000. 8.POL AK, Bo jan - Stjen ka, 1999: Zgo do vin ski raz lo gi za usta no - vi tev TO in njen raz voj na pre ho du iz šest de set ih v se dem de - seta le ta, MORS, Voj stvo 5–99. Kranj: Go renj ski tisk. 9.RE BOLJ, Ja nez, 1999: Si stem vo ja škos tro kov ne ga izo bra že - va nja in uspo sab lja nja v te ri to ri al ni obram bi, MOR S, Voj stv o 5–99. Kranj: Go renj ski tisk. 10. Pred pi si o obram bi in za šèi t i, Ura dni list. Ljub lja na 1992. 11. SLA PAR, Ja nez, 1999: Iz kuš nje raz vo ja TO in pri pra ve na osa - mo svo ji tev ter voj na za Slo ve ni jo, MORS, Voj stvo 5–99. Kranj: Go re nj ski tisk. 12. Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga je zi ka. Ljub lja na: Dr žav n a za lo - žba Slo ve ni je. 13. Stra te gi ja obo ro že ne ga bo ja. Be o grad 1983: Zvez ni se kre ta - ri at za na ro d no obram bo, Voj na štam pa r i ja. 14. BROZ, Jo sip Ti to, 1972: Voj na dje li? IV 1961–1971. Be o - grad: Voj no iz da vaè ki za vod, 1972. 16. TO MIÈ, Go razd, 2001: Oro žje te ri to ri al ne obram be in Slo ven - ske voj ske 1968–2001, Re vi ja Obram ba. 206 anivodogZ – evarpzaR Neenakopravnost slovenskega jezika v JLA Dr. Ve re na Vi dri h Per ko Go renj ski mu zej Kranj Mi lan Sa ga din Za vod za va ro va nje kul tur n e de di šè i ne Kranj Go renj ska v an ti k i Rim ska d o ba, s ka te ro se a n tiè no ob dob je pri nas za è - ne, go to vo v živ lje nje te da njih pre bi val cev ni pri ne sl a ne na dne in os tre pre lom ni ce. Gle da no z da naš nji mi oè mi pa se od pr ej šnjih pra z go do vin skih dob moè no raz li ku je. Z rim sko oblas tjo se je v na še kra je raz ši ri la dr žav no prav na ure di tev in z njo de li tev na pro vin ce, na sta nek mest in na tan èno od mer jen pri pa da jo èi te ri - to rij, ce stne po ve za ve in poš ta, or ga ni zi ra na voj ska in dav èna slu žba ter z njo preš t e va nje pre bi val cev, šo le in ar hi vi ter splo šno raz šir je na ra ba la tin ske ga je zi k a. Naš te t e dru žbe ne in dr žav ne in sti tu ci je so v pol ni me ri iz ko ri šèa li pred vsem pol no prav n i dr žav lja ni, pre bi val ci mest, ki so bi li ve èi no ma pri se lje ni iz se ver ne Ita li je, in v ma njši me ri ne ka te ri pri pa dni ki sta re, do mo ro dne ple men ske ari sto kra ci je (Ša šel 1954). Sta ro s el ski po - de že la ni, ki sta jih moè n a ko lo n i za ci ja in na èrt n a iz ra - ba plo dne rav nin ske zem lje po ti sni li na kme tij sko manj vre dne pre de le, so so di li v raz red pe re gri nov brez dr žav l jan skih pra vic. Le-ti so naj brž ob èu ti li no vo ure di - tev p red vsem kot te ž ko dav èno ob vez nost i n kot ne - zno sno bre me ne ne hnih re kru ta ci j v po mož ne èe te. Med pre pr o stim pre bi val stvom za kot ne g a po de že l ja se la tin šèi na naj brž ni ni ko li do ce la pri je l a, tem veè so se brž ko ne ohra ni li sta ro sel ski je zi ki , ki so se sèa s o ma vsaj de lo ma la ti ni zi ra li. Ljud s tva v ju gov zho dnem alp skem ob mo èju so v èa su praz g o do vi ne nad zo ro va la šte vil ne tr gov ske po ti. Od vseh je go to vo naj bolj p oz na na st a ra jan tar na pot , ki je po ve zo va la plov ne po ti se ver ne g a Ja dra na pre ko Kra - sa in Vi pav ske do li n e, mi mo Raz dr te ga v Ljub ljan sko ko tli no, pre ko celj s ke ga in ptuj ske g a ob mo èja na prej vse do Do na ve in èez do da ljne ga Bal ti ka; po reè nih po - teh pa po Ljub lja ni ci, Sa vi in Do na vi k Èr ne mu mor ju. Sti ki s so sed nji mi ljud stvi, npr. z Gr ki, Etru šèa ni ali z bliž nji mi Ve ne ti, sled nji so po se lj e va li za le dje se ver ne - ga Ja dra n a, so bi li ze lo ži va hn i. Ma te ri al na kul tu ra te ga èa sa za to iz ka zu je moè ne med se boj ne vpli v e in di rek - tne bla gov ne izme nja ve, ki so te me lji le na ru dnih bo - gas tvih na ših kra jev in ko vi n ar skem zna n ju ljud stev bro na st e in že lez ne do be, ki so ži ve la na ob mo èju da - naš nje Slo ve ni je (Ga bro vec 1999). Po ti, ki so t e kle èez na še kra je, so bi le ze lo do bro poz - na ne tu di Gr kom, s aj so jih p o ve zo va li z le gen do o Hi - per bo rej cih, ome nje ne pa so tu di v mi tu o Ar go nav ti h (Ša šel Kos 1990, 17). V èa su mlaj š e že lez ne do be, ime no va ne tu di la ten, so ži ve li na osred njem ob mo èju da naš nje ga slo ven s ke ga ozem lja kelt ski Ta vri ski, ka mor jih je po se li tve ni su nek na pla vil v 3. stol. p red K r. Nad vla da li so ma njša k elt - ska ple me na in sta ro se l ska ljud stva, no sil ce sta ro ž e - lez no do bnih ku l tur, ki j im ne poz na mo imen (B o žiè 1987) . Ome nja jo jih še le rim sko do bni pi sci, ko so že do ne pre poz na v no st i po me š a ni s ka snej ši mi kelt ski m i pri se ljen ci. Gr ški ge o gra f Stra bon, so do bnik ce sa r ja Av gu sta, spo ro è a, da Ta vri ski me ji j o na za ho du ob go ri Okri, da naš n jem Na no su, na Kar ne in Ja po de . Sli ka ar - he o lo ških najdb ka že si cer mal ce dru gaè no sli ko, ne - dvom no pa po tr j u je, da so to po mem bno tr gov sko toè - ko ob jan tar ni po ti nad zo ro va la šte vil na sta ro sel ska ple me n a. Rim ski pi sci tu di ve li ko k rat ome n ja jo moè n o No ri š ko kra ljes tvo, ki se je, so deè po ar he o l o ških in zgo do vi n skih vi rih, ši ri lo pri bliž no na ozem lj u da naš nje Av stri je (Ša šel Kos 1997). Ta vri s ki so po se lj e va li po re èje Ljub lj a ni ce in Sa ve ter spod nj o Šta jer sko in Do lenj sko, kar sov p a da z raz šir je - nos tj o la ten ske mo kro no ške kul tur ne sku p i ne (Bo žiè 1987; Ša šel Kos 1997, 25). Na se ve ru in pro ti bo hinj - ske mu ko tu so me ji li na No ri š ko kra ljes tvo, moè no zve - zo šte vil nih kel t skih ple men, ki j e ze lo ver jet no vsa j ob - èa sno nad zo ro va la tu di de le ta vri ških ob mo èij. Naj sta rej ši ohra nje ni pi sni vi ri, ki po ro è a jo o sti kih med rim sko dr ža vo in vzho dno al p ski mi kelt s ki mi ljud stvi, so na sta li ob nji ho v em pro do ru v Fur la ni jo le ta 183 pred Kr. Usta li li so se na plo dni rav ni ci tik ob iz li vu re ke Na - di že v Ja dran, ven dar je te daj že moè na rim ska dr ža va, èe tu di še ni ne po sre dno po se do va l a obrav na va ne ga ozem lja, ne mu do ma pre pre èi l a nji ho vo na me ro usta - no vi t i no vo po sto jan ko. Po za vr ni tvi kelt skih ple m en, za ka te ra ne ka te ri upra vi èe no dom n e va jo, da so pri pa - da la Ta vri skom, je bi la na t a i stem p o dro èju le dv e le ti ka sne je usta nov lje n a rim ska ko lo n i ja Akvi le ja in po sta - la naj važ nej ša stra te ška, eko nom ska in kul tur na po - sto jan ka rim ske ga pro do ra na se ve r ov zhod. 1 V po ro èi - lih rim ske ga zgo d o vi nar ja Li vi ja so opi sa na po ga ja nja, ki so sle di l a med od po sla n ci rim ske ga se na ta s sta ro - sta mi kelt ske ga no ri ške ga kra ljes tva2 (Ša šel Kos 1997, 22; Ros si 1996, 219). Odno si med No ri ki in Ta vri ski nam ni so po dro bne je poz na ni, ven dar ve mo, da si je No ri š ko kra ljes tvo pri za - de va lo za obl ast nad nji mi. Iz zgo do vin skih vi rov, ki opi - su je j o šte vi l ne rim ske ka zen ske in osva j al ne po ho de, ve mo, da so bi li Ta vri ski so vra ž ni do Rim l ja nov, med - tem ko s o si R im lja ni ve dno pri za de va li za do bre odno - se z No ri ki (Ša šel Kos 19 97, 2 1). Vzro ke za le gen dar no pri ja telj stvo lah ko ned vom no išèe mo v iz jem nem rud - nem bo gas tvu no ri ške ga po dr o èja, pa tu di v pri prav lje - no sti ple men ske ari sto kra ci je za so de lo va nje z Rim lj a - ni (Ša šel 1954. Op. sel. 31–43). Bo gas tvo ta vri ških ple men je iz vi ra lo v pr vi vr sti iz nad zo ra po mem b nih tr - go vin skih po ti, ki so t e kle èez nji ho vo ozem lje, iz po bi - ra nja pri stoj bin in or ga n i za ci je pre vo z ov (Ša šel, 1976. Op. sel. 415). Iz za pi sov an tiè nih pi scev ve mo, da so tr - go va l i z jan tar jem, ži vi no, oble ko, vol no, us njem, suž nji, zdra vil n i mi ze li šèi in pre hram b e ni mi iz del k i ter se ve da z ru da mi in ko vin ski mi iz del k i (Ša šel 1980. Op. sel. 514). 3 Od usta no vi tve Akvi le j e da lje so Rim lj a ni èe da lje bolj po se ga li v pro stor med Sa vo in Do na vo. Z veè v o ja ški - mi po se g i, o ka te r ih po ro èa j o tu di pi sni vi ri, so po ko ri l i 207 ajigoloehrA – evarpzaR 1 Ros si 1986, 197; po dro bne je o usta no vi tvi Akvi le je v po gla vju Aquileia nel la sto ria ro ma na dell'I talia Set ten tri o na le, str. 209–241. Ob šir no o do god kih s pre tre som vi rov Ša šel Kos v H or vat 1990, 30. Ša šel Kos 1997. 2V poš tev bi p ri šli m or da še tu di Am bi son ti, za k a te re ne ka t e ri ra zi s ko val ci tr di jo, da so ži ve li v Po so èju. Kar ne, Ta vri ske in Ja po de ter že v dru gi po lo vi ci 2. st ol. pred Kr. nad zo ro va li po ti èez Okro, tr gov sko po sto jan - ko pod isto i men s ko go ro na Raz dr tem pod Na no som. 4 Te daj so ital ski tr gov ci že pri sot ni tu di na Nav por tu, da - naš nj i Vr hni ki , ki je bi la kot kljuè na pre to vor na po sta ja ob vsto pu v sav ske in n a prej po do nav ske reè ne po ti pod nad zo rom Ta vri skov . V dru gi po lo v i ci 1. stol. pred Kr. je v Na v por tu zra slo z ob zi djem ob da no rim sko na - se lje z ve li kim tr gom in mo go è ni mi skla di šèi (Hor vat 1990; Hor vat 1999, 248). Ital ske tr gov ske dru ži ne so do kon èno pre vze l e nad zor nad pre to kom bla ga in lju - di, kar do ka z u je jo tu di la tin ski po sve til ni na pi si z ime ni ne ka te rih nji ho vih ugle dnih èla nov. Kot iz pri èu je naj no - vej še od kri t je mej ni ka , je bi la tr gov ska po sto jan ka na Vr hni ki ta ko ve li ke ga po me na, da je so di la v me stni te - ri to rij od da lje ne Akvi le je (Ša šel Kos 2002). Za ho d ni slo ven ski pro st or z ljub ljan sko ko tli no je naj - ver jet ne je že pred sre di no 1. stol. pred Kr. pri pa dal rim ski pro vin ci Ci sal pi ni, ime no va ni tu di Tos tran ska Ga li ja. V po sled nji h de set l e tjih pred pre lo mom ti soè l e - tja, v èa su Ok ta vi ja na, ka sne j še ga ce sar ja Av gu sta, je bi la usta nov lje na tu di ko lo ni ja Emo na, pred h o dni ca da naš nje Ljub lj a ne (Ša šel Kos 1998; Ple sni èar Gec 1999). M e sto z m or da oko li tri ti soè pr e bi val ci je i me lo svoj na tan èno od mer jen ager, pri pa da jo èe me stno ozem lje. Gle de na to, da je na za ho du že èi sto bli zu me - jil akvi lej ski ager in da je po te ka la pro vin ci al na me ja s Pa no n i jo na Tro ja n ah in da lje pro ti Viš nji Go ri, je sko raj sa mo po se bi ume v no, da s e je ob mo èje emon ske ga agra ši ri lo na Go renj sko. T u se je v dru gi po lo vi ci 1. stol. pred Kr. moè no po ve èal no ri ški vpl iv, kar je moè dom - ne va ti tu di na pod la gi raz šir je n o sti kelt skih nov c ev (Kos 19 77, 5 1). Naj brž je bi lo te mu vzrok s la be nje mo - èi Ta vri skov in do bri odno si No ri š ke ga kra ljes tva z Rim - lja ni, za to se je nji hov po li tiè ni in go spo dar ski vpliv lah - ko ne o vi ra no ši ril.5 Naj zgo dnej še rim ske na sel bin s ke naj dbe iz Kra nja na - ka zu je jo, da se je v sred nje av g u stej ski do bi, oko li le ta 15. pred Kr., usta lil in raz ši ril rim ski nad zor nad go renj - skim ob mo èjem. Do go dek sov p a da z iz gu bo po li tiè ne sa mo stoj no sti No ri š ke ga kra ljes tva in je brž ko ne z njim tu di po sle diè no po ve za n, saj se ka že kot ne po sre - dno šir je nje rim ske po se li tve na obrav na va nem ozem - lju. Ob se ž na plo dna rav ni ca kam ni š ko bis t ri ške rav ni , Kranj ske ga in Sor ške ga po lja ter rav ni ce med Ra dov l ji - co in Ži rov ni co je bi la po vzo ru dru gih m est od mer je na in raz de lje na med no ve obla st ni ke. Zgra je ne so bi le dr - žav ne ce ste in va ške po ti, ob ce stne po sta je in zra sle so šte vi l ne po de žel ske vi le. Ne le plo dna zem lja, tu di iz ko ri šèa nje ru dne ga bo gas tv a, po se bej pa še že le zar - stvo, je ime lo odlo èu jo èo go spo d ar sko vlo go pri obli ko - va nju emon ske ga me stne ga te ri to r i ja. Emo na je bi la kot rim ska ko lo ni j a naj ve r jet ne je usta nov l je na v èa su Ok ta vi ja na, oko li le ta 34 pred Kr. (Ša šel Kos 1998). Nje ni pre bi val ci so bi li ve èi no ma èla ni ugle dnih tr gov - skih dru žin iz Akvi le je in o sta le se ver ne Ita li je in so b i li pol no prav ni dr žav lja n i z vse mi po li tiè ni m i pra vi ca mi. Zgod nja na sel bi na je le ža la pod gra j skim gri èem in še - le po smr ti ce sar j a Av gu sta, poz no je se n i le ta 14 ali zgo daj sp o mla di le ta 15 p o Kr., se me sto pre se li na l e vi breg Ljub lj a ni ce in do bi ob zi dje (Ple s ni èar Gec 1999, 16). S pra vo ko t no se se ka jo èi m i me stni mi uli ca mi in sre di š èem me stne na sel bi ne je naj brž na sta lo tu di iz - ho di šèe za od mer ja nje oko li ških polj, t. i. cen tu ri a c i jo.6Do kon èna uve lj a vi tev Emo ne kot uprav ne ga cen tra po - me ni tu di iz gu bo po me na in vl o ge, ki s ta jo ime la Na v - port in Kra nj. Št e vil ne po i me nu poz na ne emon ske dru ži ne so gra di l e svo je bo gas tv o na me ta l ur ških de - jav no stih. Ta ko npr. tu di dru ži n a Ga ja Din d i ja Blan da, ka te r e na gro bnik je bil od krit na kam ni š kih Za pr i cah. Akvi lej ska dru ži n a Din dij c ev iz vi ra iz sta re ga etru šèan - ske ga me sta Pa e ne ste bli zu Ri ma, kjer je bi la vi so ko raz vi ta ko vi nar ska obrt, iz de lo v a nje na ki t a in bro na st e - ga po so dja. Ta ko je veè kot ver jet no, da se je t u di kam - ni ški pri pa dnik te dru ži n e ukvar jal s pri do b i va njem su - ro vin, iz de lo v a njem ko vin s kih pred me t ov in s tr go v i no in tran spor tom (Zu pan èiè 2003, 8). Ko je ce sar Av gust oko li le ta 7 pr ed Kr. ozem lje ce lot ne Ita li je raz de lil na enajst re gij, je za ho dni del da naš nje Slo ve ni je pri pa del t. i. De seti re gi ji. Em o na je s tem po - sta la naj vz ho dn ej še ital sko me sto .7 No rik, nek da nje kra ljes tvo, ki je s skraj nim ju gov zho dnim de lom se ga l na se ve rov zho dni del da naš nje Slo ve ni je, od Atran s a (Tro ja ne) do Pet o vi o ne, je sre di pr ve ga st ol. po Kr. v èa - su ce sar ja Klav di ja po stal rim ska pro vin ca (Ša šel Kos 1997, 40). Bo ga ta kelt ska Ce le ja je te daj še s pet i mi pre o sta li mi no ri šk i mi na sel bi n a mi do bi la me stne pra - vi ce in vzde vek Klav di ja. V Pet o vi jo no, ki je bi la v èa su anek si je No ri k a do de lje na Ili ri ku, so na sta ni li le gi jo VI II Av gu sto. Ob kon cu sto le tja je bi lo ve li ko ozem lj e Ili ri ka med Do na vo in Ja dra nom raz de lje no med upra v o pro - vin ce Pa no ni je in Dal ma ci je. Na da naš njem Do lenj - skem se ra z vi je še eno rim sko me sto, Ne vi o dun, da - naš nj e Dr no vo pri Kr škem , in po sta ne po mem bno pri - sta ni šèe na Sa vi (Hor vat 1999, 250). Èas pr ve ga in pr va po lo vi ca dru ge ga sto le tja po Kr. po - me ni do bo raz cv e ta rim ske dr ža v e, ki ob se ga za ce sa r - ja Tra ja na naj ve èji te ri to rij; od Škot ske do Ev fra ta in Ti - gri sa, od Re na in Do na ve do afri ške ga go ro vja Atlas. Me je im pe ri ja ob da ja li mes, ob se ž en si stem skr bn o èu va nih tr d njav, str až nih sto lpov, c est, rek , pu šèav in jar kov . V dr ža v i vla da mir, pax ro ma n a; bo gas tvo se na - tor ske eli te, naj vi šje ga dru žbe ne ga slo ja, iz vi ra iz ob - sež nih po se st i, ven dar je bil se na to ri al ni raz red v ve li - ko ve èji me ri, kot s e je do se daj dom ne va lo, vpl e ten v do no sne tr gov ske in obrt ne po sle. Mno ga me st a do se - 208 ajigoloehrA – evarpzaR 3Ne ka te re vr ste oblek so bi le ime no va ne po iz vor nih po kra ji nah, kot npr. ve stis No ri ca in dal ma ti c a. Za No rik je bi lo zna èil no tu di pa stir sko ogri nja lo s ka pu co, ime no va no cu cul lus . Di o kle ci ja nov pred pis o ce nah pa ome nja ce nje na vol ne na obla èi la iz po e to vi on skih de lav nic. 4Le ta 177 so bi li po hu dih bo jih pre ma ga ni His tri. Le ta 129 vi ri po ro èa jo o Tu di ta no vem ka zen skem po ho du pro ti Ja po dom, ko se je bo ril tu di pro ti Ta vri skom in His trom in pro drl vse do re ke Kr ke (Tityus flu men ) na li bur nij sk em obmo èju. De set let ka sne je kon zu la Ko to in Me tel pro dre ta do Si sci je. Le ta 115 je Emi lij Sk a ver s la vil zm a go nad Kar ni. 113 pa so Kim bri in Tev to ni pre ma ga li rim sko voj sko pri No re ji (Ša šel Kos 1997, 30). 5Ta èas je Ok ta vi jan z voj sko moè no zve zan v h u dih bo jih z Ja po di, ki jih je s K ar ni in Ta vri ski p re ma gal le ta 35 ( Ša šel Kos 1986, 96). 6Pra vil no raz de lje n a zem lji š èa je moè za sle di ti med Ži rov ni co in Je se ni ca mi. Tu di od kri ti ostan ki rim sk ih po de žel skih vil iz 2. stol. iz da ja j o pra vil no mre žo po se li tve. 7Ce sar stvo je bi lo raz de lje no na re gi je ver jet no oko li le ta 7 ali 6 pred Kr. ( Ša šel 1975–76. Op. sel. 439) . že jo v sre di ni dru ge ga sto le t ja svoj naj ve èji raz cvet, med nji mi tu di Emo n a, Ce le ja in Pet o vi o n a. Sre di šest de set ih let dru ge ga sto le t ja je bi lo za ti š je rim ske ga sve ta pov sem ne pri èa k o va no na mah pre tr - ga no . Kva di in Mar ko ma ni, zve za ger man skih ple men z ob mo èja da naš nje Èe ške, so bli zu da naš nje ga Du na - ja pre dr li obram b ni li mes na Do na vi in ne o vi ra no ro pa - li, za ži ga li in ple ni li po ozem lj u No ri ka in za ho dne Pa no - ni je ter sko zi na še kra je v se ver no Ita li jo. Pro dr l i so vse do Ve ro ne (Ša šel Kos 19 86, 2 41). V opu sto še no de že - lo se je ne mu do ma vr nil ce sar M ark Avre lij, ki se je z glav ni no voj ske ta èas bo je va l na vzho du s Per zi j ci. Žal pa je voj ska p ri ne sla s se boj tu di ku go, ki j e do dat no zde set ka la pre bi v al stvo. Da bi vsaj del no po pra vi li stra - te ško na pa ko v obram bi ne za do st no va ro v a ne no tra - njo sti de že le, po se bej še pre ho dov v Ita li jo, so ne mu - do ma po sta vi li le gij ski ta bor v Lo èi c i pri Ce le ji in tam na sta n i li II. ital sko le gi jo . Ne var nost je bi la ta ko ve li k a, da so re kru ti ra li ce lo raz boj ni ke in po te pu h e. Ko je ce - sar kre nil z voj sko iz Akvi l e je pro ti ob do nav s kim vo ja - škim ta bo r om, ga je sko zi opu s to še ne de že le sprem ljal tu di naj slav ne j ši zdrav nik sta re ga ve ka Ga len. S ce sar - je vim do vo lje njem mu je bi lo do pu šèe no se ci ra ti tru pl a bar ba rov, ka r se v zdrav ni ški p rak si ni veè do go di lo vse do no ve ga ve ka. Ga len se je oèit no mu dil tu di v na ših kra jih in ko je o svo jih iz kuš njah na pi sal ne kaj ob - sež nih del, je v pri roè ni ku o ope ri ra nju sve to v al zdrav - ni kom upo ra bo me di ci n skih in stru men t ov, iz de l a nih iz no ri ške g a že le za, ki so edi ni do volj flek s i bil ni, obe nem pa tu di moè ni, da s e med po se gom ni ti ne zvi je jo ni ti ne zlo mi jo (Ša šel 1984). Le ta 180 je v S ir mi ju na Do na vi umrl ce sar Mark Av re - lij, kma lu za tem je nje gov sin K o mod s pre mir jem in vi - so ki mi od ku pni na mi do kon èal mar ko ma n ske voj ne (Ša šel Kos 1986, 317). Še le s te me lji ti mi re for ma mi ce sar jev se ver ske di na sti je na pre ho du iz 2. v 3. st ol. se je v de že lo vr nil mir, go spo dar ska ras t in prej šnje bla go s ta nje pa se v ena ki me ri ne po no vi ta veè. Ga le nov za pis o iz jem nih kva li te tah no ri šk e ga že le za je po ve za n z opi sa ni mi zgo do vi n ski mi do god ki iz dru ge po lo v i ce 2. stol. Za pis ze lo do bro osve t li vre dnos t no ri - ške ga že le za in nje gov po men za rim ski im pe r ij. Fer - rum no ri cu m se je po sv o jih kv a li te tah ta ko ze lo odli ko - val, da j e igra lo po se bno vlo go v go spo dar stvu in bi lo odlo èil ne ga po me na v po li tiè nih odno sih rim ske dr ža - ve z No ri kom. Naj ve èji že le zar ski cen ter je bil na Šta - len ški go ri bli zu Go sp o svet ske ga po lja na Ko ro škem (Do lenz 1998). Za la žje ra zu me va nje mo ra mo osve t li ti vlo go že le za v an ti ki, ki je ta èas go to vo pred s tav lja lo naj bol j upo ra b - no ko vi no pri iz de lo v a nju oro dij in raz nih in stru men t ov. Ne po g reš lji vo je bi lo v grad be niš tvu, pri grad nji la dij, v in že nir stvu pri grad nji mo stov, za iz de la vo ku hinj ske ga po so dja in de lov p o hiš tva in ce lo na kit je bil l ah ko iz že - le za. V re sni ci si brez že le za tež ko pred s tav lja mo ka te - ri ko li seg ment živ lje nj a, pa ven dar je nje go va da leè naj - važ nej ša upo ra ba pri opre mi in obo ro ži tv i rim ske ga vo - ja ka. Od èe la de do šèi ta, od za ponk do de lov okle pa, kjer se izme n iè no po jav lja z ve li ko ime nit n ej šim bro - nom in je ne na do m es tljiv pri na pa dal nem in obram - bnem oro žju; s u li ca in meè, pu šèiè ne osti, iz strel ki za ka ta p ul te …, že lez ni so tu di de li konj ske opre me in no - sil ni de li to vor n ih vo zo v itd. Ni si moè za mi sli ti vo ja ške - ga ta bo r a brez že lez nih za ti èev za šo tor ska kri la, spojkin žeb ljev, pred vsem pa kva li tet nih se kir in lo patk … Ena sa ma le gi ja je po tre b o va la za opre mo svo jih pri - bliž no šes t ti soè mož oko li 168 ton že le za (Ša šel 1987, 27–37. Op. sel. 669). Vsak le gij ski ta bor je imel ko va - èe, ki so spro t i po pra v lja li po lom l je no oro žje in opre mo ter po po tre bi stva ri pre ko va li in iz de la li no ve. Že le zo v o ru do so v an ti ki iz ko ri š èa li v mno gih de lih Evro pe, poz n a na so npr. na ha ja li šèa na oto ku El bi, v Hi spa ni ji, v Bri ta ni ji in na po dro èju da naš nje Èe ške ter Polj ske, kjer so pri do bi va li ve li ko že le za in ga pro da j a li v rim sko ce sar stvo (Ša šel 1987, 27–37. Op. sel. 669; Dark 2001, 25). Ven dar so vsa ta že le za 'meh ka', no ri - ško že le zo pa je bi lo za ra d i po se bni h, je klu po do bnih la stno st i iz jem no èi sla no in za to še po se be j dra go ce - no. Rim lja ni so že v zgod njih fa zah oku pa ci je or ga n i zi ra li tr gov ske mre že in od kup su ro vin in po liz del kov; v ka - snej šem èa su pa na lo ži li pla èi lo de la ob vez nih da ja t ev v obli ki po liz del kov in oskr be l i tran sport v bliž nj e in dus - trij ske cen tre. Go renj s ki in Ko ro ški , kjer so kla siè na po - dro èja no ri ške ga že le za, je bi la naj bli žja Akvi le ja. Ugo - tov lje no je, d a so v an ti ki iz No ri ka v It a li jo uv o zi li naj - veè že le za , ki so ga po sre do va l i akvi lej ski tr gov ci in pre de lo va le šte vi l ne tam kaj šnje de lav ni ce (Ške gro 1999, 99). Tu je ohra njen tu di edi ni epi graf ski za pis, ki ome nja b es ed o je klo v zve zi fa ber aci a ri us in s tem je do ku men ti ran eden red kih an tiè nih cen trov za pre de - la vo je kla v rim skem im pe ri ju (Pan ci e ra 1957, 29; Ša - šel 1987. Op. sel. 677). No ri š ko že le zo je bi lo do bre ka ko vo s ti pred v sem za ra - di na rav n ih zna è il no sti ru de, a tu di za ra di po se b ne ga na èi na ob de la ve, kar v ce lo t i dr ži tu di za go renj s ko že - le zo. Po stop ki pri do bi va nja že le za so ned vom no ob se ga li ze lo kom ple k sno zna nje, ve za no na po sa mez ni ke in sku pi n e sta ro se l ske g a pre b i val stva. Ti so tu di edi ni do bro poz na l i skriv no st i lo kal nih ru dnih bo ga s tev. Na Go renj s kem se že le zo va ru da po jav lja v obli ki bo bov ca (Jarc 1999) .8 Ta se ne na ha ja v kon cen - tri ra nih naj di šèih, tem veè v po sa miè n ih ži lah, na pol na po vr šju in na pol u jet v skal ne raz po ke.9 Do ma èi n i so poz na l i na ha ja li šèa in po se bno s ti po sa mez nih rud, po - stop ke pri do bi va nja ter na èi ne ob de la ve. 10 Zna nje je pre ha ja lo iz ro da v rod in uèi li so se na s to let nih iz kuš - njah ter z na ta n èni mi opa zo va nji. Ned vom no je bi lo pri - do bi va nje že le za po ve za no s šte vil ni mi ma gi è ni mi 209 ajigoloehrA – evarpzaR 8Bo bov ci so za ob lje na lu pi na sta zr na tem no rja vor de èe bar ve, ve li k a do 3 cm, red k e je ve èja. Bo ga ta na ha ja li š èa so bi la na Je lo vi ci in Po klju ki. 9Že le z o va ru da v obli k i bo bo vè evih zrn se je po go s to na ha ja la v skal na tih špra n jah, ka mor so jo odla ga le vo de , ko so jo v ti soè le tjih spi ra le iz apnen cev. Li mo ni t ni bo bo vec je ze lo bo gat z že le zo vi mi ok si di, kar omo go èa di rek tno re duk ci jo pod ze lo ugo dni mi po go ji in pri do bi va nje že le za brez pra že nja v enem sa mem po stop ku (Jarc 1999, 46). T o je omo go èa lo iz re dno la hek za èe te k že le z ar je nja. Pri bo bov c ih je vse bn ost oglji k a niz ka in re dno ve za na na pri sot nost man ga na, po se bej pri ka ra van ških ru dah, med tem ko je re dek v je lov ških ru dah. Bo bov ci se zaè ne jo meh èa ti še le pri 1100°C. 10 Npr. na èin raz gre va nja že lez nih iz del kov in upo ra bo oglja iz pov sem do lo èe nih vrst le sa, dol go traj no ko va nje ce le ga iz del ka ali le nje go vih do lo èe nih de lov in po na v lja jo èe se ka lje nje, da je že le zo do bi lo opi sa ne zna èil no sti je kla. obre di in skriv no stni mi ri tu a li, ki tuj cu ni so mo gli bi ti raz kri ti. O to pil nih pe èeh žal š e ne ve mo do volj. Naj sta rej še pe - èi za to plje nje ru de za go t o vo ni so mo gle bi ti prav ve li - ke. Gle de na opi se od ko pa nih pe èi pri sta rej ših ra zi - sko va l cih in red ke so do bne ra zi s ka ve ka že, da so na Go renj s kem v praz g o do vin s kem in rim skem èa su v upo ra b i ena k e pe èi. Nad ja me so po sta vi li skal nat ja - šek, ki je bi l oblo žen z ilo vi co (Jar c 1999, 38). Pl ašè p e - èi so na to utr di li z dol go traj nim raz gre va njem. Pri tem se je do volj ogre la tu di oko li ca pe èi, ka r je omo go èa lo ka snej š e za htev no vzdr že va nje stal ne, nad 1000°C vi - so ke tem pe ra t u re.11 Še le na to so l ah ko za èe li pro ces to plje nja ru de. 12 Sta rej ši ra zi sko va l ci do sle dno opi su je jo t. i. ve tr ne pe - èi, ek spe ri men t al na ar he o lo gi ja je s po do bni mi peè mi pre pri èl ji vo do ka za la , da je za ne mo ten pro ces v èa su to plje nja ru de po tre bno vpi ha va nje zra ka. Naj bo l jša peè je g o to vo ti sta, ki omo go èa do bro vle ko zra ka in j e vpi ho va nje po tre bno še le pro ti kon cu ta lje nja .13 Ar he o - lo ške to po gr af ske ra zi s ka ve in sta rej ša iz ko pa va nja so po ka za la naj ve èje kon cen tra ci je to pil nih pe èi na ve tr - nih po bo èjih, npr. na se dlu m ed Ma lo in Ve li ko Aj dno in na vzho dnih po bo èji h Aj dov s ke ga grad ca .14 V ta kih pre pro st ih pe èeh so lah ko iz de la l i od de set de - ka gra mov do ne kaj ki lo g ra mov su ro ve ga že le za , ki je bi lo na me nje no za na dal j njo pre de l a vo. Iz opi sa ne ga skle pa mo, da je šlo za naj bo l jšo eko nom sko re ši tev v pri me ru to plje nja ru de v bli ži n i na ha ja li šèa, ka dar je bi - lo v oko li ci do volj kva li tet ne ga le sa za pri do bi va nje po - tre bne ga oglja, npr. na od da l je nih pla ni nah .15 Isto èa - sna pa ša ži vi ne je da ja la po go je za skrom no pre ži v e tje že le zar jev. 16 Pla nin ski pa šni ki pa so se s po se ka mi za po tre b e oglar je nja ne ne hno ši ri li. Plan šar stvo in ru dar - stvo sta moè no po ve za ni de jav no sti , kar do bro po tr j u - je jo tu di èe da lje po go stej ša ar he o lo š ka od kri tja na pla - ni nah (Jarc 1999, 61; Cevc 1997). 17 Vse ka že, da se j e na bi ra nje že le zo ve ru de in nje no to - plje nje po pla ni nah raz vi ja lo sku p aj z vi so ko gor ski m pa šniš tvom ali še ver jet ne je, da se je raz vi ja lo pred njim. Me ta lur ška de jav n ost na pla ni n ah je le do po l nje - va la že le za r je nje po na sel bi nah, sko ra j go to vo pa so se v pla ni nah to pil ne pe èi, ki so na do kaj pre prost na èin omo go èa le to plje nje ma njši h ko li èin ru de, naj dlje ohra - ni le. Pre de la va su ro ve ga že le za, to rej ko vaš t vo, pa je po te ka lo zno traj na sel bin, kar je moè skle pa ti po najd - bah na Aj dni in na Aj dov skem grad cu.18 V pri me ru go renj s kih že le zo vi h na ha ja lišè, raz drob l je - nih na brez š te vil na po vr šin ska naj di šèa in skal ne špra - nje, ne g re za kl a siè ne ru dni ke, ki s o bi li po rim skih na - va dah da ni v za kup ru dar sk e mu upra vi te lju in se je iz te ga pla èe val da vek (Jo nes 1964, 839; Ške gro 1999, 99). Ve mo pa, da j e rim ska upra va pla nin ske pa šni ke uvr šèa la med zem lji š èa, ime no va na sal tus . Sem so so - di li gor ski pa šni ki, na me n je ni pa ši ži vi ne , seè nji le sa in oglar je nju ter lo vu. Ti pa šni ki so bi li v la sti sku pno sti in po se bej ob dav èe ni (Ša šel 1980, 179–185. Op. sel. 528). 19 Zna no je tu di, da so p o se bej v p oz ni an ti ki lah - ko po se s tni ki s po se bni m do vo lj e njem obla s ti iz pla èa li dav ène ob vez no st i v zla tu, ba kru ali v že le zu (Jo nes 1964, 839). 20 Iz na pi sa na na gro bni ku Lu ki ja Ce zer ni ja Pri mi ti va, vzi - da ne ga v cer kvi v Spod njih Ga me lj nah, je raz vi dna ne - ke vr ste ce hov s ka or ga ni za ci ja, ko le gi j, ki je po ve zo va l 210 ajigoloehrA – evarpzaR11 Oglje mo ra bi ti naj bo l jše vr ste: iz tr de ga, go sto ra sle ga le sa. Za po tre be oglar je nja je bil po na v a di v ra bi les li stav cev iz v i šje le že èih goz dov. Med oglar ji ve lja, d a se naj bo l jše oglje do bi iz bu ko ve ga le sa pri po èa s nem po o gle va nju (Cim per šek 1999, 21). Za žga nje ne kaj oglje nih kop so po tre bne kar pre cej šnje ko li èi ne le sa. Ker mo ra bi ti za po tre be že le z ar skih pe èi oglje v ve li kih ko sih, je tu di upo r ab lje ni les te mu pri me r en. Ve je in ma njša, ta njša dre ve s a ne pri de jo v poš tev. Za hte va ne tem pe ra tu re v to pil nih pe èeh lah ko do se že mo in na to dol go traj no vzdr žu je mo le, èe je oglje v pri mer no ve li kih ko sih. Zdrob lje no oglje na mreè za ma ši pre tok zra ka in tem pe ra tu re se ne mu do ma moè no zni ža jo. Zna no je, da je za ra d i ve li ke drob lji vo sti oglja iz ko r i stek naj bo l jši, èe se upo ra bi ne po sre dno na me stu iz de la ve. Iz šest ih ku biè nih me tro v bu ko vih drv do bi mo eno to no oglja (Cim per šek 1999, 7). Za to plje nje ene ga ki lo gra ma že le za so do 16. stol. po ra bi li 3 do 5 kg oglja. Pri na dalj nji pre de la vi su ro ve ga že le za so po ra bi li še naj man j po lo vi co to li ko oglja (Cim per šek 1999, 12). 12 Kot je po ka zal ek spe ri ment na pri me ru ze lo po do bnih vi kin ških pe èi v kra ju Tra ne mo na Šved skem, se po pri bliž no dva n ajst ih urah med to plje njem ru de zaè ne iz lo èa ti žlin dra, ki od te ka sko zi pre dr ti no na spod nji stra ni ste ne pe èi (Vi drih Per ko 2001/2). Po kon èa ni re duk ci ji, kar se k a že v bar vi in šu mu pla me nov ter iz te ka jo èe se žlin dre, se na dnu pe èi na be re žlin dra sta oblo ga, nad njo pa osta ne raz žar je n a go ba sta ke pa že le za, ime no va na volk. Ke po še raz žar je no dvig ne jo iz pe èi in priè ne jo s ta koj šnjim ko va njem z le se ni mi ba ti. Na ta na èin se iz lo èi jo ve èji del ci sto plje ne žlin d re. 13 Pra vo pri do bi va nj e ko vin brez upo ra be me hov ni mo go èe. Ve ter je pre ma lo za nes ljiv, da bi pri do bi va l i že le z o sa mo z njim. Kri ti ko ve tr nih pe èi, o ka te ri pi še jo Mülner, Mo ho riè, Rja zan c ev in za nji mi ve èi n a ar he o lo gov, je z iz èr p no štu di jo to pil nih pro ce sov iz re kel Jarc, 1999, str. 77. Mne nj u se pri dru ž u jem po dra go c e nih iz kuš n jah, do ka te rih sem pri šla pri že ome nje nem šved skem ek spe ri men tu. Moè ve tra je bi la go to vo pri kla dna pred vs em v za èet nih fa zah su še nja in se gre va nja pe èi, ka sn e je so od pr ti ne za pr l i in zrak do va ja li z me ho v i. Vpi ho v al ne šo be so bi le med dru gim naj de n e tu di v Men gšu (Sa ga din 1995). Vi so ka Go renj ska ni ma stal nih ve trov, za to so bi li me ho vi nuj nost (Jarc 1999, 78) . 14 Ve li ko te ren s ke ga za pa ža nja dol gu jem dol go let nim iz kuš njam in bo ga te mu ve de nju An dr e ja Va li èa, ki me je v pr vih le tih slu žbo va n ja v Go re nj skem mu ze ju veè k rat je mal na svo je to po graf sk e ogle de na Go renj skem. 15 Za sred nje ve li ko ko po so po ra bi li 28 do 32 dnin (Cim per šek 1999, 30). 16 Ru do so na bi ra li na pla no tah in pla ni nah , veè k rat tu di vi so ko po go rah. Pred to plje njem jo j e bi lo po tre bno opra ti, da se od stra ni ilo vi ca. To so po na va di opra vi li v ba jer jih , kjer se je si cer na pa ja l a ži vi na, ki je tu di step ta la dno, da je po sta lo ne pro pu stno in so se ba jer ji ohra nja li tu di pre k o su šnih ob do bij. 17 Po mem bne re zul ta te so da le ra zi ska ve M. Ogrin na ob mo èju Bo hinj skih pla nin v le tu 2003. Ne ob ja v lje no, pred st av lje no na ar he o lo š kem ve èe ru 2. de cem bra 2003 v Go renj skem mu ze ju v Kra nju. 18 Ne ob jav lje na ar he o lo ška iz ko pa va nja iz 1999 in 2003. 19 Tak se so bi le lah ko del no iz ter ja ne tu di v o bli ki bla ga, po se bej od Di o kle ci ja na da lje so poz na ne tu di ob vez ne od da je, re kvi zi ci je, da do se že jo na po ve da ne vi ši ne dav ènih ter ja tev, in dic ti o nes (Jo nes 1974, 9). Na rav no bi bi lo pri èa ko va ti, da je de lež dav kov ob se gal že le zo in/ali nje go ve po liz del k e. 20 To vr s tne da ja tve se ime nu je jo au ra ria ae ra ria atque fer ra ria pra e sta tio. te da nje obrt ni ke, naj ver jet ne je ko va èe. 21 Na pis ne k a - že le na ve li ko raz šir je nos t že le za r je nja in ko vaš tva, tem ve è tu di na po mem bno go spo d ar sko vlo go te obr - ti. Do vo l je nja za zdru že v a nja v col le gia so do bi li le red - ki ce hi, zdi s e, da pred vsem ti sti, ki so bi li v dr žav ni slu - žbi (Jo nes 1974, 46). Akvi le ja je bi la eden red kih an tiè nih cen trov za pre de - la vo je kla in tam so bi la tu di skla di šèa že le za r skih pol - iz del kov in iz del kov iz za le dja . De lav ni ce so bi le spe ci a - li zi ra ne za po sa mez ne vr ste iz del kov , ki so jih iz de lo v a - li vi so ko stan dar di zi ra no. V Akvi l e ji je po leg že ome nje - ne ga kam n i te ga na pi sa, ki na va ja ko va è a za je klo , ohra nje nih tu di ne kaj na pi sov z ime ni tr gov cev z že le - zar ski mi iz del ki , ki so bi li zdru že ni v ko le gi je (Pan ci e ra 1957, 28). Z Di o kl e ci ja no vi mi re for ma mi so od kon ca 3. stol. da lje iz de lo va l e oro žje dr žav ne de lav ni ce, fa bri cae , ki s o za - po slo va le tu di po 200 al i do 5000 de lav cev in bi le za - ra di svo je ga po me na vo ja ško or ga ni zi ra ne (Dark 2001, 25). Ve èi n a ta kih de lav nic je poz n a na iz Ga li je in po do n av skih pro vinc, de lo va le pa so tu di v Akvi le ji in bliž nj i Kon kor di ji . Po leg oro žja in opre me so iz de lo v a li tu di oble ko in dro bne iz del ke; vs e za po tre be voj ske (Dark 2001, 25). Ta ki ve li ki cen tri pro to in dus trij ske ga zna èa ja pa so po - tre bo v a li ogrom no su ro vin. Po leg že ome nje ne ga su ro - ve ga že le za in po liz del kov so bi li dol žni po se s tni ki do - bav lja ti tu di oglje. Rim ska dr ža v a pa je poz n a la ce lo po - se bno obli ko dav ka , iz pla èa ne g a z oglje m. To vr s tni da - vek se je im e no val sor di dum mu nu s (Jo nes 1964, 835). Sla va no ri ške ga že le z a z la stnos tmi na rav n e ga je kla je bi la to rej upra v i èe na. Brž ko ne pri mer ja va nje go ve stra - te ške in po li tiè ne vlo ge v an ti ki z da naš nji m i nu kle ar n i - mi oro žji ni po se be j pre ti ra na. Tre tje sto le t je oz na èu je jo šte vi l ne kri ze in krat ko tra j ne vla de vo ja ških ce sar jev, dr žav ni pre vra ti in v poz n ih šest de set ih le tih po nov ni vdo ri ger man skih ljud s tev. Ala ma ni so na svo jih ple nil skih po ho dih èez Re ci jo, da - naš nj o Švi co, in sko zi se ver no Ita li jo ogro zi l i ce lo sam ce sar s ki Rim. Ce sar Avre li j an ga je za ra di pre te èe ne - var no s ti ob dal z vi so kim ob zi dje m. Šte vil ne ra zi s ka ve na Slo ven skem so po ka za le, da je ta èas tr pe lo tu di pre bi val stvo n a ših kra jev, saj so se v ne ka te rih pri me rih pre bi val ci na sel bin, ki so le ža le ob ne var n ih vpa dni cah in od pr tih do li nah, za èa sno umak - ni li iz ne za va ro va ni h na se l ij v tež ko do sto pne hri be (Ci - gle neè ki 2000, 123). Na kra ških gre be nih, od Re ke èez Lo ga tec in Hru ši co, èez Cer kno in na prej pro ti Al - pam v Zilj sko do li no, med A kvi le jo in Emo no, so za èe li po stav lja ti pr ve stra ž ne sto lpe, ki so se že ne kaj de set - le tij ka sne je raz ra sli v pre ple ten si stem trd njav, stol - pov in ob zi dij , po i me no v an Cla us tra Al pi u m Iu li a r um. Ko nec 3. stol. je ce sar Di o kle ci ja n s te me lj i ti mi uprav - ni mi in vo ja ški mi re for ma mi po ži vil iz èr pa n o dr ža vo in jo za ra di ne ne hne no tra nje in ve li ke zu na nje ne va r no - sti na no vo raz de lil v dva najst uprav nih di o cez, te pa v ve li ko šte vi lo ma njših pro vinc. Ozem lje da naš nje za ho dne Slo ve ni je je bi lo vklju èe no v pro vin co Ve ne tia et His tria . Da naš n ja Šta jer sk a, z me jo na Tr o ja nah, Sa vi in S o tli, je v Sre do zem skem No - ri ku, ki mu je bi lo pri klju èe no še pet o v i on sko po dro èj e. Slo ven ske go ri ce in Prek mur je so do de lje ne v Pr vo Pa -no ni jo, vzho d na Do len j ska je pri pa dla pro vin ci Sa vi ji, del No tran j ske pro vin ci Dal ma ci ji. Obram bn i pas Klav - ster med Ja dra nom in Ka ra va n ka mi je do bil po do bo pra ve voj ne kra ji ne, za nje no var nos t so bi le za dol že ne tri alp ske le gi je (Ša šel 1970/71. Op. sel. 733; Ša šel 1984a. Op. sel. 795; Ša šel 1988. Op. sel. 815). Emo - na je za ra di svo je le ge ob glav ni pro met n i ci v Ita li jo in na sa mem vzno žju kra ških za por do bi la po mem bno vlo go. Ne dav na ob sež na iz ko pa va nja so od kri l a ostan - ke šte vil nih pre u re je nih stav bnih kom plek sov in no vo - gra denj ter bo ga t o ma te ri al no kul tu ro, ki ka že na moè - no po živ l je no go spo d ar stvo ko nec 4. in v pr vih de set le - tjih 5. stol. 22 Po leg ob sež nih stavb jav ne g a zna è a ja je bil v tem èa su do gra jen tu di ve lik sta ro kr šèan ski cen - ter s kr stil ni co (Ple sni èar Gec, 19 99). V oko li ci Emo ne, tu di na Go renj s kem, lah ko za sle di mo ostan ke šte vil - nih po de žel skih vil, npr. n a Šen tpa vlu, pri Ko men di in dru god (po dro bne je v na da lje va nju). Èe tr t o sto le tje zaz na mu je tu di splo šno raz šir je nj e kr - šèan stva (Bra to ž 1999). V èa su Di o k le ci ja n a še kr va vo za ti ra n a ve ra po sta ne v èa su Kon stan ti na z Mi lan skim edik tom le ta 313 do vo lje na in na zad nje pod ce sar jem Te o do zi j em, tik pred za klj uè kom sto le tja, tu di ura d na dr žav na ve ro iz po ved. Spre me nje ne ra zme re po sta ne - jo oèit ne tu di v me stih, kjer po gan ske tem plje pr e ra se - jo zgod nje kr šèan ske cer kve s pri pa da jo èi mi zgrad ba - mi. Emo na, Ce le j a in Po e to v i o na po sta ne jo ško fi j ski cen tri, ki sèa s o ma pre vza me jo ve èi no fun kcij nek da - nje me stne upra ve (Jo nes 1974, 18; Wolf 2000, 30). Ven dar po sta ja rim ska dr ža v a kljub šte vil nim re for - mam èe da l je bolj oslab lje na . Vi dno jo iz èr pa va jo iz dat - ni stro ški za pre nov l je ne obram bne li ni je, za vzdr že v a - nje ar ma de in po go sti , za vi so ke ce ne skle nje ni spo ra - zu mi s so sed nji m i dr ža va mi in bar bar sk i mi ple me n i. Za ra di na ra š èa jo èe skr bi za ce sa r je vo ose bno in no tra - njo dr žav n o var nost je je dro elit nih, hi tro gib lji vih enot, ime no v a nih co mi ta ten ses, kon cen tri ra n o v Ita li ji. Skrb za od da lje na mej na po dro èja, straž ne sto lp e in trd nja - ve pa pre vze ma jo li mi ta ne i, na pol v o ja ki kme tje in na - pol za vez ni ška voj ska, mno go krat se stav lje na iz istih so sed njih ger man skih ljud s tev, pred ka te rih ro par ski - mi vdo ri se je ko maj da še bra nil im pe rij. Ta ko se je dr - ža va sa ma od pr la bar b ar skim ljud stvom, ki so èe da lje moè ne je pri ti ska la na že ta ko oslab l je ne me je (Cas tri ti - us 1996, 219). Po ka tas tro fal n em po ra z u rim skih le gij le ta 378 pri Ha - dri ja no po lu v Tra ki ji, v da naš nji Bol ga ri ji, v ka te rem je bil uni èen ve lik del ri m ske ar ma de in ubit t u di sam ce - sar Va lens , so Go ti ne o vi ra no pro dr l i vse do Ju lij skih Alp in ople ni li ob do nav s ke pro vi n ce. Zma go v i ti boj le ta 394 med za ko ni tim kr šèan skim rim skim ce sar jem Te - o do z i jem in sa moz va n im po gan sk im Ev ge n i jem je po - te kal med Hru š i co in Aj dov šèi no, kjer je po pri po ve di moè na bur ja pri po mo gla ce sa r ju do kon ène zma ge in pre vla de kr šèan st va. Po leg bur je pa je Te o do zi ju po - ma ga la tu di šte vil na za vez ni ška got ska voj ska z odliè - 211 ajigoloehrA – evarpzaR 21 Fa ber ne po me ni sa mo ko va èa, tem veè so lah ko to tu di dru gi obrt n i ki. V pri me r u omem be col le gia fa brum na na gro bni ku iz Ga meljn, CIL III 3839, pa skle pa jo, po obi li ci že le z o ve žlin d re, od kri te v bli ži ni, da gre v re sni ci za ko va ški ceh (Arh. najd. Sl ov. 176). 22 Ne ob jav l je na iz ko pa v a nja na po dr o èju NUK 2. nim ofi cir skim š ta bom. Rim sko ce sar stvo je bi lo le š e za do bro le to dni, ko je v M i la nu umr l Te o do zij, po sled - njiè zdru že no pod vla da vi no ene ga sa me ga ce sar ja . Po nje go vi smr ti si oblast raz de li ta si no va Ho no rij in Ar ka - dij. Ho no ri j e vo za ho dno po lo v i co so ogro ža l i ne ne hni vdo ri ger ma n skih ljud stev. Vzho dna, Ar ka di je va po lo v i - ca, pa se je sèa so ma vi tal no pre n o vi la in se obli k o va la v moè no bi zan t in sko ce sa r stvo, ki je pre ži v e lo še sko - raj da na dalj njih ti soè let. Že v pr vem le tu pet e ga sto le tja so se za ra di ne iz pla èa - nih ob vez no st i Go ti pod vod st vom kra lja Ala ri ka pre - mak ni li na za hod in na po ti pro ti se ver ni Ita li ji ople ni li mno g a me sta. Ho no ri jev ge ne ral Sti li ho jih je uspel za ne kaj èa sa za vr ni ti, med tem pa s o èez Ren vdr li v Ga li - jo Van da li, Su e bi in Ala ni in za se dli naj bo ga tej šo vseh za ho dn ih pro vin c Ga li jo, t. j. da naš njo juž no Fran c i jo. Go ti pod Ala ri kom so iz ko ri s ti li vses plo šno zme do, vdr li do Ri ma in ga 410 ople ni li (Ca me ron 1996, 17). Kljub mno gim ka tas tro fam v me stih in po ne kod na po - de že lju pa je še te klo vsak da nje živ lje nje. Po ne kod zaz - na mo pre no v e in ce lo no vo gr ad nje, npr. v Emo ni, kot že ome nje no, kar do ka zu j e ugo den go spo d ar ski raz voj te ga èa sa; ven dar ra zum lj iv pred vsem v okvi ru obramb ne vo ja ške eko no mi je . Za ho d ni del rim ske ga im pe ri ja si je v pr vi po lo vi ci 5. stol. na vso mo è pri za de - val va ro va ti vsaj pre ho de v Ita li jo. Po uni èu jo è ih hun skih vdo rih sre di 5. stol. živ lje nje v me sti h za mre. Zde set ka no pre bi val stvo se je umak ni lo na vi šin ske, na rav no za šèi te ne po sto jan ke, ka mor sose ob èa sno za te ka li že od kon ca 3. s tol. da lje. U mak - nje ne vi šin ske po sto jan ke do bi va jo po do bo utrdb in na sel bin s cer kve ni mi in uprav ni mi zgrad b a mi. Ar he o - lo ške ra zi s ka ve ka že jo nji ho v o vi so ko sto pnjo go spo - dar ske sa mo o skr be, av tar kiè no sti (Ci gle neè ki 2000) . So deè po ra sti obal nih istr skih me st ta èas šte vi lo pre - bi val stva opaz no na ra s te, kar go to v o po me ni do tok živ - lja iz ne po sre dne ga za le dja ka kor tu di iz od da lje nih pa - non ski h in no ri š kih mest. V ce lo t i gle da no v poz ni an ti ki šte vi lo pre bi v al stva v im - pe ri ju str mo upa da, èe mur so go to vo vzrok po nav l ja jo - èi se bar bar ski vpa di in v vi rih veè krat ome nje ne epi - de mi je ku ge, po se bej moè ne v sre di ni pet e ga sto le t ja. Vse ka kor je svo je sto ri la tu di iz èr pa va jo èa dav èna po li - ti ka, ki je že ta ko obu bo ža no pre bi v al stvo po ti sni la v brez iz ho dno rev šèi no in pov zro èi la uni èu jo èe la ko t e (Jo nes 1974, 88). Prav ne ne hno na ra šèa nje dav šèin je eden izmed mno - go krat na ve de ni h vzro kov za pro pa d za ho dne ga rim - ske ga ce sar stva le ta 476. Ven dar se med gl av ni mi vzro ki pro pa da po go st o ome nja tu di raz pa d rim ske voj - ske. Za ra di upa da šte vi la pre b i val stva se je v zad n jih dveh sto le t jih ne ne hno po ve èe va l o šte vi lo na jem ni - ških pre tež no ger ma n skih vo ja kov. Moè no sta upa dli di sci pli na in brez hi bna izur je n ost, ki sta bi li od sa mih za èet kov bis tvo ri m ske mo èi (Fer ril 1986, 164). Ka kor hi tro pa je za ra d i no tra nj ih ne re dov raz pa dla pre skr bo - val na mre ža za voj sko in so ne ha l a do te ka ti de nar na pla èi la, so se po raz gu bi l e tu di vo ja š ke èe te na mej nih 212 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 1: Zgod nje rim ska ke ra mi ka , od kri ta v na sel bin ski h pla steh Kra nja po sto jan kah. Od sta vi tev Ro mu la Av gu sta, zad n je ga za ho dno rim ske ga ce sar ja , le ta 476 je bi la le še zu na - nje zna me nje pro pa da nek daj mo goè ne ga ce sar s tva. Od kon ca 5. s tol. do 5 38 je bi lo ozem lje da naš nje Sl o - ve ni je vklju èe no v got sko dr ža vo, ki je po do ma l a dve de set l e tji tra ja jo èi voj ni z Bi zan cem moè no osla be l a in na zad nje uga sni la pod Ju sti ni ja no vim raz ra šè a jo èim se bi zan tin skim ce sar stvom (Ša šel 1970/71. Op. sel. 735). Ju gov zho dno al p ski pro st or je še na da l je ohra ni l svoj iz re dni stra te ški po men (Wolf 2000, 29); v ka te - rih ko li ro kah j e po me nil kl juè do It a li je, za to je bi l in te - res za to ozem lje ve dno ve lik in do ma la v vseh ob dob - jih je bi lo pod v o ja škim na d zo rom. V tem s mi slu je tu di po tre b no ra zu me ti vsa na dalj n ja do ga ja n ja. Le ta 547 ali le to ka sne je je bi zan tin ski ce sar Ju sti ni jan s po god bo pre pu s til del ozem lja s trd nja va mi Lan go - bar dom. Ozem l je je bi lo po i me no v a no po lis No ri con in ga utem elje no isto ve ti mo z oko li co Pe to v i o ne in Ce le je ter tam kaj šnji mi šte vil ni mi vi šin ski mi po sto jan k a mi (Ci gle neè ki 1992). Da naš nje juž no in za ho dno slo ven sko ob mo èje pa je osta lo pod ne po sre dno bi zan t in sko oblas tjo. Dom ne va se, da so alp ske pre ho de za kra tek èas za se dli tu di Fran ki (Ša šel 1970/71. Op. sel. 736). Kot je za pi sal lan go bard sk i kro nist Pa vel Di a ko n v èa su Kar la Ve li k e -ga, so Lan g o bar di v le tu 568 pre pu sti li ozem lje Ava - rom in Slo va no m, se po mak n i li naj prej v Fur la ni jo, od ko de r se je nji ho vo kra ljes tvo raz ši ri lo na prej v Ita li jo. Ti okvir ni , pa ven dar odlo èu jo èi po li tiè ni do god ki so kro ji l i živ lje nje poz no an tiè ne ga pre bi val stva na tleh da naš - nje Slo ve ni je in edi no v smi slu obram be pre ho dov v Ita - li jo mo re mo ra zu me ti dej stv o, da so se ohra ni le ne ka - te re red ke ni žin ske na sel bi ne, npr. v Men gšu, in da ži vi me sto Kra nj še tu di v èa su, ko so so sed nja me sta, npr. Emo na, že v ru še vi nah. In v tem smi slu sme mo tu di tr di ti, da po me ni na bi zan - tin skem ozem lj u in v nje go vi h na no vo u s ta nov lje nih bar bar skih so se dah šesto sto le tje, kljub raz pa du za ho - dne ga rim ske ga ce sar s tva, na da lje v a nje rim ske dr ža - ve v prav nem, uprav nem in sko raj v ce lo ti tu di kul tur - nem po me nu. Zgo vor no je dej stvo, da se vl a dar ji ger - man skih dr žav nih tvorb na tleh nek d a nje ga im pe ri ja sa mi po i me n u je jo rim ski ce sar ji in si moè n o pri za de v a - jo za ohra nja n je sta rih vla dar skih tra di cij. V svo jem dr - žav n em apa ra tu še na pre j za po slu je jo rim ske ura dn i - ke in upo ra b lja jo la tin ski je zik in pre vze m a jo poz no rim - ski ozi ro ma bi zan t in ski mo ne ta r ni si stem (Kos 2000, 108). Za to upra v i èe no dom ne va mo, da so zad nje sle di rim ske dr žav n e upra ve ver jet n o iz gi ni le iz na ših kra jev še le z od ho dom Lan go ba r dov v Ita li jo (Wolf 2000, 29). 213 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 2: Ste kle no po so dje iz rim sko do bnih gro bov, od kri tih na Bo bov ku 214 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 3: Keramika iz rims ke naselbine pri Krti ni Med tem ko se Emo na šest e ga sto le t ja po jav l ja ma lo - da ne le še v cer kve nih vi rih, ki np r. na va ja jo ime emon - ske ga ško fa na kon ci lu v Gra de žu le ta 571, so ar he o l o - ške sl e di me sta Emo ne iz te ga èa sa klj ub šte vil nim ra - zi ska vam skrom ne (Ša šel 1968. Op. sel. 578; Ple sni - èar Gec 1997). Za to se up ra vi èe no dom ne va, da so bi li cer kve ni in uprav ni cen tri pre ne se ni v utr je ne po de žel - ske vi le ali manj iz po sta v lje ne, na rav no za šèi t e ne kra - je. V pri me ru Emo ne ve li ko krat ome nja j o mož nost umi - ka v Pol ho graj sko gri èe vje (Wolf 2000, 30). Ve li ko ar he o l o ško od kri t je pa so moè ne poz no an ti è ne na sel bi n ske sle di v Kra nju, ki se za klju èi jo èi sto na kon cu 6. ali n a sa mem z a èet ku 7. sto le tja. Utr je no m e - sto na tež ko do sto pnem reè nem po mo lu je kot Ka r nij ome nje no tu di v zgo do vi n skem vi ru in je oèit no ob dr ža - lo svo jo vlo go tu di po od ho du Lan go ba r dov v Ita li jo (po - dro bne je v na da lje va nju). Tu di emon ski p ro stor je bil , kot s e je t o ja sno po ka za lo, že v èa su m ar ko man skih vojn in š e po se bej v èa su poz - no rim skih za por, stra te ško ne lo èljiv del pre ho da èez kra ški hr bet in v Vi pav sko do li no, vhod v ši ro ko od pr t e po ti v Ita li jo. Brez dvo ma si je bi zan t in ska dr ža v a ne - neh no pri za de va l a za nad zor nad ob mo èjem in ga s pre sled ki tu di iz va ja la. Cer kve ni do ku men t i iz le ta 591 na va j a jo kot se dež emon ske ško fi je istr sko Emo ni jo, da naš nji No vi gr ad, kar po me ni, da se je škof z de lom ob èes tva za te kel v Is - tro, ki je bi la vklju èe na v bi zan t in sko dr ža vo (Bra t ož 1986). Mor da je up ra vi èe no dom ne va ti, da so s š ko - fom be ža li v pr vi vr sti ostan ki pre mož nej še ga ro man - ske ga pre bi val stva, ki so po leg cer kve ne, pred sta v lja li tu di ostan ke dr žav ne in me stne upra v e. Rev nej še pre - bi val stvo pa je do èa ka lo pri hod Slo va nov na umak nj e - nih vi šin skih po sto jan k ah. Ma te ri al na kul tu ra, s ka te ro se ar he o lo gi ja pr ven stve - no so o èa, odra ža po li tiè ne in dru žbe ne spre mem be, ki so se do ga j a le v šir šem sre do zem skem pro st o ru. Vklju - èi tev na ših kra jev v ta nad n a ci o n al ni oz. na dr o d ovni rim ski im pe rij je na mreè po me n i la do tlej naj te me lji tej - šo kul tur no in po li tiè no glo ba li za ci jo. Njen vzpod bu je - va lec je bi la zla sti rim ska v oj ska, ki je s splo šno vo ja - ško ob vez nos t jo in mi li ta ri za ci jo ce lot ne dru žbe se gla do be se dno v sle her ni ko ti èek dr ža ve. Glo ba li za ci ja je pri ne s la do kaj uni ve r zal no kul tu ro, ki je bi la v svo jih naj vi šjih do sež kih, ki so se de mon stri ra li zla sti v me - stih in vi lah vrh nje ga dru žb e ne ga slo ja, do ma la ne ob - èut lji va za lo kal n o tra di c i jo. Zla sti še, èe ta lo kal n a tra - di ci ja v iz te ka jo èi h se de set l e tjih praz go do vi ne – ta ko kot je bi lo to na Go renj skem – ni bi la po se bno moè na. Do se da nje ra zi s ka ve na mreè do ka zu j e jo, da je ta ko ob kon cu sta rej še že lez ne do be kot v ce lot ni mlaj š i že lez - ni do bi po se l i tev Go renj s ke moè no upa dla. Za to no vih pro do rov rim ske ma te ri al ne kul tu re ne sprem lja jo v opaz nej ši me ri tu di ele men ti kelt ske kul tu re, kot se do - ga ja npr. n a Do lenj skem. Kot ka že, je v pr vi fa zi šir je nja rim ske kul tu re na Go renj skem pred st av ljal nje no ža ri - šèe Kranj. Na sel bin ske ra zi ska ve, ki s e v zad njih le tih oprav lja jo v sta rem me st nem je dru , so od kri l e obi lo fi - ne rim ske ke ra mi ke, uvo že ne iz de lav nic se ver ne Ita li - je. Èa sov no so di v zad nji de set l e tji pr. Kr. (sred nje av g u - stej s ko ob dob je) in je so ro dna pred vsem naj dbam na Šta len ške m vr hu na Ko ro škem in zgod njim naj dba m v Emo ni – skr at ka naj dbam na p o dro èju, do ka mor sose ga le tr gov ske ve zi Akvi le je (Sa ga din 2003). Iz ra zi ta je pred vs em so ro dnos t z ma te ri al no kul tu ro na Šta len - škem v r hu, kar bi s ku paj s po ja vom ma lih za ho dno no - ri ških sre br ni kov lah ko v ma te ri al ni kul tu ri pred s tav lja - lo sled po ve èa ne ga vpli va No ri èa nov juž no od Ka ra - vank. Do te ga je lah ko pri šlo po Ok ta vi ja no vem osva jal - nem po ho du , ki je strl pre vl a do No ri èa nom so vraž ne ga kelt ske ga ple me na Ta vri s kov. Ka že, da je Kranj pred - stav ljal ne ke vr ste em po rij (tr gov sko sre di š èe), ki ga je po go je va l a pred vsem ugo dna stra te ška le ga in ne moè n a na sel b in ska tra di ci ja (sl. 1). Po jav sred n je av gu - stej ske kul tur n e pla sti v Kra n ju lah ko po ve z u je mo s po ve èa no pri sot nos t jo Ri ma po pri klju èi tvi kra ljes tva No rik; ko nec zgod nje a n tiè ne g a Kra nja pa ne ka ko sov - pa da z grad nj o emon ske ga me st ne ga ob zi dja – ki bi lah ko bi lo iz ho di šèe za do sle dno iz ve de no cen tu ri a ci jo me stne ga agra in s tem te snej š o pri klju èi tev pri pa da jo - èe ga ozem lj a ko lo ni j i Emo ni. Gle de na tan ko zgod nje - an tiè no plast in ozek èa sov ni seg ment, v ka te re ga spa - da jo naj db e, je bi la na sel b i na krat ko traj na, ven d ar pa je ob se gl a do ma l a ce lot no ob mo èje kon glo me ra t ne ga po mo la med Sa vo in Ko kro. Èe lah ko zgod nje a n tiè no po se l i tev kranj s ke ga po mo la po ve že mo z rim sko tr go - vi no, pa lah ko drug zgod nje an tiè ni na se li tve ni cen ter, ki ga pred s tav lja Men geš z oko li co (zla s ti Su ha do le), po ja sni mo z bli ži no rim ske dr žav ne ce ste (via pu bli ca) Emo na–Ce le ja–Pet o vi o na (Sa ga din 1995a). Ta je po - go je v a la na sta nek za se l kov in ob jek t ov, ki so slu ži li vzdr že va nju ce stne ga si ste ma, poš te in ca rin ske služ be (pre prež ne po sta je, mit ni ce, ca ri nar ni ce). Ro - ma ni z a ci ja Men g ša se je na ve z a la na moè n o praz go - do vin s ko na sel bin sko tra di ci jo te ga kra ja . Že v 1. stol. po Kr. so na sta le na Go renj skem šte vi l ne na sel bi ne, ki iz ka zu je jo nov tip po se l i tve. Ta je do sle dno ni žin sk a in ve za na na pro met ni ce. Pov sod je opa zen do ma la splo - šen pro dor rim ske ci vi li za ci je, ki se odra ža ta ko v ma te - ri al ni (no vi bi val ni stan dar di, spre me n jen re per to ar upo ra bnih pred me to v) kot du hov ni kul tu ri (po jav pi - smen stva na kam ni tih spo me ni k ih v Bri to fu, Le scah, Ra dov lji ci, Piv ki, Stra ži šèu, Me ki njah, Kam ni k u itd., nov sve t bo gov, no vi po gre bni obi èa ji). Vs aj del no so ra - zi ska n e na sel b i ne iz te ga èa sa v Za si pu pri Ble du in na Pa vli no vem trav ni ku pri Bis tri ci bli zu Tr ži èa (Sa ga din 1990; Sa ga din 1984), kjer se ta ko v bi val ni kul tu ri kot med upo ra bni mi pred me ti le v de taj l ih še ka že jo praz - go do vin s ke re mi ni scen ce (zna èil ni kelt ski no ži z zan ko na ro èa j u, gro ba do ma èa lon èe ni na , v zem lj o vko pa ne shram be ne ja me). Kljub po manj klji vim ra zi ska va m bi v ta zgod nji èas lah ko uvr sti li tu di ne ka te re na sel b in ske ostan ke v Mo stah pri Ži rov ni ci in v Stra ži šèu pri Kra nju (Me terc 1985; Sa ga din 1995). Ne po pol no poz na va nje na sel bin ske mre že do pol nj u je - jo še po sa mez ni na klj uè no naj de ni gro bo vi , ki so za ra - di svo je ga in ven tar ja ali na èi n a po ko pa uvr šèe n i v zgod nje ob dob je ro ma ni za ci je na Go renj s kem, npr. Am brož pod Kr vav cem in Lu že (Va liè 1984 ). Tu di ostan ke gro bi šèa v Piv ki pri Na klem, ki ga d o ku men ti - ra jo le kam n i ta pe pel n i ca in se kun dar n o upo rab lje ni de li na gro bni kov na Gra di šèu na Štuc lju, ver jet n o lah - ko ume sti mo še v 1. st ol. Paè pa 2. sto le t je oèit no še ko re ni te je po se že v na sel - bin sko po do bo Go renj s ke. V ta èas so di naj lep še ohra - njen pr im er rim ske po de žel ske vi le, vil lae ru sti cae , kar jih poz na mo na obrav na va nem po dro èj u. To je vi la v 215 ajigoloehrA – evarpzaR Klju èeh pri Ro di nah. Ru še vin ske grob lje, ki so da nes obra š èe ne z dre vj em in gr mo vj em, na ka zu je jo ob zi dan kva drat ni pro stor ve li ko sti cca 110 x 110 m. Zno traj te - ga je š e eno ob zi da no kva drat no dvo ri šèe, v t reh vo ga - lih te ga dvo ri šèa pa so še ve dno do bro raz vi dne ru še vi - ne zi da ni h ob jek t ov. Ra zi ska v e le ta 1959 so za je l e ene ga od teh ob jek tov v ce lo ti, dr u ga dva l e de lo ma. Naj de ni pred me ti omo go èa jo da ta ci jo v 1. pol. 2. stol., ka že jo pa ta ko ital ski im port kot do ma èo ke ra mi è no pro duk c i jo, zgle du jo èo se po ital skih vzo rih (Va liè, Pet - ru 1964/65). Ta vi la, ki s s vo ji mi ostan ki še da nes bis - tve no so o bl i ku je po do bo kul tur ne kra ji ne v de že li , je le za èet ni ca ce le vr ste po do bnih ob jek tov. Po de žel ske vi - le so bi le na mreè hrb te ni ca rim ske ga go spo dar s tva, te - me lje èe ga na kme tij s tvu. Bi le so sa mo s toj ne go spo - dar ske eno te z vse m i po tre bni mi ob jek ti (skla di šèa, de lav ni c e, bi val ni pro sto ri za go spo dar je in suž nje itd.) in sre di šèa ve le po se sti (la ti fun dij rim skih ko lo n i stov). Nji hov po jav in na ra šèa jo è e šte vi lo v na sled n jih sto let - jih ver jet no na ka zu je tu di spre mem be v struk tu ri zem - lji ške po se st i. Dru go po mem bno naj di š èe iz te ga èa sa je Bo bo vek, in si cer gli no kop nek da nje tam kaj šnje ope kar ne (Pet ru 1958/59; Pet ru, Va liè 1958/59). Tam je bi lo le ta 1955 od kri to in na to do l. 1957 ra zi - ska no gro bi š èe z 39 re gis tri ra ni mi žga ni mi gro bo vi – ne zna no šte vi lo pa je bi lo uni èe ni h za ra d i iz ko pa ilo vi - ce za ope kar no (sl. 2 ). Gro bi šèe j a sno iz pri èu je, da jetu di do ma èa pro duk ci ja že v ce lo ti pod le gla rim skim vzo rom, pri pa da jo èo na sel bi no pa gle de na po vr š in ske naj dbe lah ko išèe mo v ne po sre dni bli ži ni, se ve r ov zho - dno od gro bi šèa. Ž al so osta la na j di šèa, ki jih z ve èjo al i ma njš o go to v os tjo po stav lja mo v 2. stol., slab še ra zi - ska na. Vil la ru sti ca v Ža bni ci (Sa ga din 1995), ki si cer z glav ni no svo jih najdb so di v 4. stol. , gle de na im e ni ten re li ef, vzi dan v bliž njo žu pno cer kev sv. Ur ha, ver jet no pri èe nja s vo je živ lje nje že v 2. s tol., prav ta ko že bolj od da lje na vi la v Spod njih Pra pre èah pri Lu ko vi ci, vi la na le di ni Pod gaj š ek pri Kri žu pri Ko men di (Sa ga din 2002) ter še ne u go tov lj e no na se lj e, ki mu pri pa da jo gro bo vi iz T u pa liè pri Pred dvo ru. Zna no je, da so bi le tu - di v La hov èah naj de ne bo ga te rim ske na sel bin s ke in gro bne naj dbe že ob kon cu 19. s tol. P o opi su so deè (ste kle ne ža re, bal za ma ri ji, am fo re, oljen ke), gre ver - jet no za in ven tar 2. ali 3. sto l. Žal pa so pre d me ti iz gub - lje ni in na tan è nej ša da ta ci ja ni veè mož na. Tu di frag - ment ri m ske ga na pi sa, ki je bi l vzi dan v zi d poz no rim - ske st av be (ver jet no vi le) pri Èi r èah, j e gle de na tip èrk moè da ti ra ti v 2. s tol. – ven dar ne ve mo, od kod je bil pri ne sen. Pre se ne t lji vo ma lo je na Go ren j skem naj dišè, ki bi jih lah ko da ti ra li v 3. s tol. Le v po sa mez nih ve èjih cen trih (npr. Men g eš) je kon ti nu i te ta živ lje n ja do ka za na, pa tu - di po sa mez ne na kljuè ne po vr šin s ke naj dbe po tr ju je jo ob lju de nost rim ske vi le, npr. v Go ri pri Ko men di ali mor da tu di v Spod n jih Bit njah pri Kra nju. Za ni mi vi so ostan ki rim ske na sel bi n e pri Kr ti ni. Naj dbe jo uvr šèa jo v èas od 2. do 4. s tol. p o Kr. Skrom na bi val na kul tu ra pa go vo ri v prid dom ne vi, da gre za na se li tev st a ro sel - ske ga, moè no ro ma n i zi ra n e ga pre b i val stva (sl. 3). Oèit - no pa to sto le tje ni èas, ki bi po spe še val na sta ja nje no - vih na sel bin. Mor da je t o zgolj o draz s ta nja ra zi skav , ven dar je dej stvo, da je v 3. s to le tju rim ski im pe rij pre - živ ljal šte vil ne no tra nje k ri ze (g lej zgo raj) in da smo v 2. pol. 3. s tol. p r viè so o èe ni z be gom pre bi val stva iz do lin v gor ska pri be ža li šèa. Paè pa kon so li da ci ja po li tiè nih in go spo dar skih ra zmer v ob dob ju po ce sa r ju Di o kl e ci ja nu in v èa su Kon sta n ti - no ve di na s ti je oèit no pri ne s e nov raz cve t. Na ob mo èju , ki ga obrav na va mo , na sta ne ce la vr sta no vih na sel b in, ver jet no po de žel skih vil. V ne po sre dni bli ži ni Kra nja so to rim ske vi le v Ža bni ci, Spod njih Bit njah, Èir èah, Šen - èur ju, Sred n ji va si pri Šen è ur ju, da lje pro ti vzho d u pa še v Že jah pr i Ko men di, Ka plji va si pri Ko men di, Vo di - cah, Lo ki pri Me n gšu, Šen tpa vlu pri Dom ža lah itd. ( Sa - ga din 1995; Sa ga din 2002). Zna èil no je, da te stav be ka že jo ze lo vi sok bi val ni stan dard. Ta ko je do ma l a pov - sod ugo tov lje na upo ra b a tal ne ga cen tral ne g a ogre va - nja s hi po kav stom, v Ža bni ci pa so bi li naj de ni tu di ostan ki mo za i kov in sten skih po sli kav. Stav bne za sno - ve so ze lo ši ro ko po tez ne, nji ho v i ostan ki se na va dno raz pr o sti ra jo na po vr š i ni ok. 10.000 m2. Za ra z li ko od to vr s tnih ob jek tov pa na sel bin ski ostan ki pri Kr ti ni, ki jih dro bne naj dbe uvr šèa jo v èas od 2. do 4. stol., s svo - jo skrom no bi val no kul tu ro iz pri èu je j o na sel bi no ro ma - ni zi ra ne ga sta ro sel ske ga pre b i val stva. Na kljuè ne najd be po stav lja jo v 4. sto le tje tu di stav bn e osta li n e na Za pri cah v Kam ni ku, po se b na red k ost pa so vo tiv n i pred me ti in nov c i, naj de n i pri ra zi ska vah v ja mi Ma la go ra pri Mo stah (Ži rov n i ca) in v spod mo lu pri iz vi ru po - to ka Ri bnik pri Go di èu pri Kam ni k u (Bi tenc , Kni fic 2001) . Do ka zu je jo na mreè ob stoj ne ke vr ste jam s kih 216 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 4: Od kri va nj e rim sko do bni h nov cev v ja mi pri Sti ški va si sve tišè v dol gem ob dob ju šti rih sto le tij – od 2. po lo v i ce 1. do 1. po lo vi ce 5. st o le tja po Kr. Raz liè ne po li tiè ne kri ze, ki so se ob èa sno po jav lja le v ve li ki rim ski dr ža vi, sprem lja jo tu di t. i. za kla dn e (de - poj ske) naj dbe. Z za ko pa va nje m za kla dov – v tem èa - su na va dn o ve èjih ko li èin de nar ja – so si sku ša li lju dje v ne go to vih èa sih re še va t i pre mo že nje. Naj ve èja najd - ba te vr ste je bi la na Go renj skem od kri ta že le ta 1858 v Sla t ni pri Be gu njah, ko je kmet Blaž Smo lej po na klju - èju iz ko pal 442 p oz no rim skih nov cev s kon ca 3. i n za - èet ka 4. sto le tja. Za ra di ne za in te re si ra no sti ta krat ne - ga De žel ne ga mu ze ja v Ljub lj a ni so se nov ci ve èi no ma po raz g u bi li (Bo žiè 1995). Od osta lih to vr s tnih najdb je tre ba ome ni ti vsaj še poz no rim ske nov ène de po je z Du na ja pri Je re ki, iz Ci gan sk e ja me pri Pod br ez ju in iz Vr be. Naj no vej še pa je od kri tje nov ène za kla dne najd - be v skr iv no stni, tež ko do sto pni ja mi pod S ti ško va sjo (sl. 4). Do slej ome nje ne rim ske ar he o lo š ke lo ka ci je se ve da ne pred stav lja jo vs eh, ki jih p oz na mo na po dro èju G o - renj ske. Pre o st a ja še ce la vr sta dru gih, s ka te rih najd - be do slej ni so bi le stro kov no ob de la ne ali pa ni so bi le ni ti ar he o l o ško son di ra ne. Nji ho vo šte vi lo pa bis tve no do pol nj u je go sto to rim ske po se l i tve, npr. Hu do pri Tr ži - èu, Šmar tno pri C er kljah, Moš nje, Ža le pri Ra dov lji ci, Že le èe pri Ble du, Aj dov ski gra dec v Bo hi nju, Oto èe, Mo - ste pri Ži rov n i ci, Je re k a v Bo hi n ju, Lo ka pri Men gšu, Ma li Gra dec v Bo hi nju itd. T em bi lah ko pri klju èi li še šte vil na naj di šèa, ki jih v zad njih le tih od kr i va jo po bo - hinj skih in kam ni šk ih pla ni nah in ki do ka z u je jo, da je bil v ob dob ju rim ske an ti ke naš p ro stor tu di v t eh pre - de lih že te me lj i to kul ti vi ran (Cevc 1997). 4. sto le tje je tu di èas, k o po sta ne le ga Kra nja stra te ško po mem bna. Po veè kot dve sto le t ji tra ja jo èem pre mo ru na sel bi n a po no v no za ži vi in v na sled n jih sto le tjih po - sta ja vs e po mem bnej ša. Že vdor Kva dov in Mar ko ma - nov v 2. po lo vi ci 2. s to le tja je opo zo ril na ve li ko ran lji - vost Ita li je na nje nih se ve rov z ho dnih me jah, to je na ob mo èju Ljub l jan ske ko tli ne in t. i. Po stojn ski h vrat. Po -rast stra te ške ga po me na sme ri vzhod–za hod je pov - zro èil za va ro va nje te ga pre de la s si ste mom dol gih zi - dov in trd njav t. i. Cla us tra Al pi um Iu li a rum , ki pa se ve - da ni mo glo spre gl e da ti ob vo dne po ti, vo de èe iz Ljub - ljan ske ko tli ne ob Sa vi pro ti Kra nju, od tam pa bo di si po Po ljan ski do li ni pro ti Po so èj u bo di si da lje ob Sa vi pro ti se ver ni Ita li ji. Pot po S or škem ali po K ranj skem po lju se zla st i za ve èje vo ja š ke eno te ali šte vi l ènej še mno ži ce kon èa ob so to èju S a ve in Ko kre – Sor ško po - lje se za pre s Ško fje lo škim po gor jem, Kranj sko pa z ne - pre ho dnim ka njo nom Ko kre. Ven dar je pra v tu mo žen pre hod z de sne ga na le vi breg Sa ve ter na da lje va nje po ti po Na kel ski do li ni, ker na tem me stu Sa va ni u je ta v ka njo n. Ta pre ho d pa nad z o ru je na sel b i na v Kra n ju. Po li tiè na si tu a ci ja v poz n i an ti ki in rim ska obram b na po li ti k a sta da li ti sti po tre bni im pulz, ki je na sel b i no pov zd ig nil v re gi o n al no sre di šèe, saj je ak tu a li zi ral nje - no stra te ško in obe nem na rav no za va r o va no le go. Na - rav na za va ro va nost je v tem pri me ru pri si cer pov sem ni žin s ki na sel bi ni do ce l a ade kv at na na sel bi nam na tež ko do sto pnih vzpe t i nah. Po ra zi rim ske voj ske oz. ne ne hni bar bar ski vpa di v 5. s to le tju (glej zgo raj) so na - mreè pov zro èi li, da je pre bi v al stvo iz ne za va ro va ni h ni - žin in ne var ne bli ži ne ko mu ni ka cij be ža lo v tež ko do - sto pne in od mak nje ne kra je, kjer si je gra di l o utr je ne na sel b i ne ali pa se zgolj skri va lo v èa su ne var no sti (Aj - dov ska luk nj a v Bo hi nj u). Lo ka ci j e teh no vih na sel bin se ni za jo na hri bo v ju, ki obrob lja ta krat že po pu la cij sko te me l ji to iz pra z nje no Kranj s ko in Sor ško po lje, ali pa išèe jo za ve t ja v od mak nje nih do li na h. To so npr. La ško nad Brez ja mi pri Tr ži èu, Go ra sv. Lo vren ca, Gra di š èe nad Baš ljem, Sv. Ja kob nad Po to èa mi (V a liè 1995 ), Šte fa nja go ra, Tr nje nad Ško fjo Lo ko, Gr da v ov hrib nad Zg. Ru dni k om, Sta ri grad nad Kam ni kom, Gra di šèe v Tu hinj ski do li ni, Ivanjk nad Šmar tnim v Tu hinj ski do li ni, Gra di š èe nad Pod smre èjem pri Bla go vi ci – èe ome ni - mo zgolj naj bl i žje. Za kla dna naj dba te sar ske ga in so - dar ske ga oro dja z Gr da vo ve ga hri ba pri Ra dom ljah do - ka zu j e, da je bi lo kljub iz jem no po slab ša nim živ ljenj - 217 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 5: Kom plet te sar ske ga oro dja iz za kla dne naj dbe, od kri te na Gr da vo vem hri bu skim ra zme ram obrt no zna nje še v e dno na ze lo vi so ki rav ni. Se sta va naj dbe na mreè ka že, da gre za opr e mo vi so ko spe c i a li zi ra ne de lav ni ce (sl. 5). Naj bo l je ra zi s ka - na med te mi na sel bi na mi je Aj dna nad Po to ki. Ta že s svo jo ek strem no le go na ka zu je ve li ko sti sko ro ma ni zi - ra ne ga sta ro sel ske ga pre bi v al stva v ob dob ju 5. in 6. sto le tja. Ma te ri al n a kul tu ra, ki ka že tu di že pri sot n ost kr šèan st va kot splo š no spre je t e ve re, pa do ka zu je do - ma la že pov sem sa mo za d o stno (av tar k iè no), na tu ral - no go spo d ar stvo (veè v na da lje va nju). Do mi n a ci ja Kra - nja nad nje go vim oko ljem s e v tem èa su ka že v na sled - njih dej stvih: - šte vil ènost nje go ve ga pre bi val stva, ki ga iz ka zu je jo ne kro po le na Laj hu in ob Sa vi (Sta re 1980; Sa ga - din 1988); - ve lik ob seg na sel bi ne; -iz jem na ve li kost sta ro kr šèan ske cer kve, naj de ne le - ta 1984 ob ar he o lo ških iz ko pa va njih v se da nji žu - pni cer kvi. Bi la je bli zu 24 m do l ga in 12 m ši ro ka, ob se ver ni stra ni pa po ve za na z osme ro kot no kr stil -ni co, naj de no že ob ar he o l o ških iz ko pa va nji h le ta 1972 (Sa ga din 1991; Va liè 1991); -na sel bin ska iz ko pa va nja so po ka za la, da je oèit no še ob sta ja la tr go vi n a na dol ge raz da lje – naj db e sre do ze m ske in afri ške ke ra mi ke, ki je slu ži la za em ba l a žo raz liè nih ži vil; -naj dba ste kl ar ske de lav ni ce na se ver nem dvo ri šèu gra du Ki e sel ste in le ta 1998 do ka zu je pro duk ci jo za bolj spe c i a li zi ra ne po tre be, kar je zna èil no za ve èja sre di šèa (sl. 6 a + 6 b) (Sa ga din 2000); -do ka za n je ob stoj obram bne g a ob zi dja ; -pr va omem ba Kra nja (Car ni um ) v pi sa nih vi rih, in si cer v de lu Co smo grap hia ano n im ne ga ge o g ra fa iz Ra vene – v okvi ru po li tiè ne si tu a ci je, ki us tre za sre - di ni 6. sto le tja po Kr. (Ša šel 1970/71. Op. sel. 735). Že v poz ni an ti ki se je v Kr a nju vzpo sta vi lo tu di ne kaj ur ba ni stiè n ih kon stant, ki so de fi ni r a le ur ba ni z em me - sta še da leè v sred nji vek: li ni ja me stne ga ob zi dja ob 218 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 6 a: Poznoantiène n ajdbe iz Kranja za ho dnem ro bu na se l ja, po lo ža j cer kve in gro bi š èa ob njej, raz po red po se lj e nih in ne po se lje nih po vr šin (bo - do èih tr gov). Za raz li ko od ne ka te rih dru gih cer kve nih sre di šè na Go renj s kem, ki jih vzpo s ta vi poz na an ti ka (Le sce , Šmar tno v Tu hinj ski do li ni, Šmar tno pri Cer - kljah), pre ži v i Kranj za ra d i svo je stra te ške po mem bno - sti tu di ob dob je pre se lj e va nja ljud s tev. Gro bi šèe na Laj hu in po sa mez ne na sel bin s ke naj dbe do ka zu je jo, da so med pre vla du j o èim sta ro s el skim ro ma ni zi ra nim pre bi v al stvom ime li tu svo jo vo ja ško po sa d ko tu di Vzho dni Go ti in za n ji mi Lan go bar di. Te m sled njim je Kranj pred stav ljal eno od iz ho di šènih toèk, iz ka te re so se le ta 568 od pra vi li na osva jal ni po hod v Lom bar d i jo in ka sne je ce lo v Ita li jo. Obi èaj no se kot glav na se li tve - na pot lan go ba rd ske g a živ lja ome nja Vi pav ska do li na , a sko ra j go to vo je mno ži ca z vo zo vi in ži vi no kre ni la tu - di po manj pr o met nih stran skih po teh in gor nje sav skih pre ho dih. Ze lo pri me ren je bil npr. tu di pre hod èez Pet - ro vo br do v do li no Ba èe, š e zla sti, èe je bi lo iz ho di šèe po ti v Kra nju. Po tem, ko so se tam tu di za stal no na se li - li, pa s o – kot ka že – vs e do za èet ka 7. s to le tja Kranj ob dr ža li kot eno od trd njav (pred straž), ki je na d zi ra lain bra ni l a do stop v Ita li jo, bo di si po stran ski h do li na h v Po so èj e ali pa èez Go renj s ko v Se ver no Ita li jo. Stra te - ška le ga Kra nja je po sta la po mem bna v v seh ti stih ob - dob jih , ko je pro st or Go renj s ke pred s tav ljal mej no po - dro èje med dve ma kul tu ra ma, si ste mo ma, dr ža va ma (Rim – bar b a ri, Ger ma n i – Slo va n i). Po od ho du Lan go - bar do v se ta si tu a ci ja po no vi, saj se priè ne jo tu di v pro - stor se da nje Go renj s ke po sto pno na se l je va ti Slo va ni, z nji mi pa se pri èe nja no vo ob dob je – zgo d nji sred nji vek. Naj no vej še ra zi ska ve poz no an tiè ne na sel bi ne na Aj dni nad Po to ki so da le iz jem no po mem bne po dat ke, ki nam omo go èa j o za nes l ji vo raz la go kon ca na sel bi ne iz 6. stol. in pov sem no vo ve de nje o po nov ni upo ra bi pro - sto ra v èa su fran k ov ske ga obra èu na z upor n i ki Lju de - vi ta Po sa v ske g a oko li le ta 821. Iz ko pa v a nja v le tu 2003 so na da lje va la ra zi ska v e ostan k ov sta no van j ske hi še na spod nji te ra s i na sel bi ne, ki do be se dno za pi ra do hod po vra to lom ni ste zi iz Po to kov . Naj di šèe, ki je bi - lo na t em de lu že ne kaj krat pre ko pa no, je p o go lem na - klju èj u pod ve èjim zem lje nim na su t jem osta l o ne do - 219 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 6 b: Najdbe z o bmoèja poznoantiène stekl arske delavni ce v Kranju 220 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 7: P oznoa ntiène naj dbe z A jdne tak nj e no. Iz kop ob juž ni stra ni ob jek ta je raz kri l vhod, za šèi ten z zi da ni m ve tro lo vom, v ce lo t i ohra nj en hi šni prag in dv e bi zan tin ski pu šèi ci v ru še vi ni tik ob njem (sl. 7). V pre re zu ze melj skih pla sti je bi lo ja sno pre poz - na ti plast oglja, kar do ka zu je, da je b i la hi ša zav ze ta v bo ju v dru gi po lo vi ci 6. s tol. in na to je d o tal po go re la. V no tra nj o sti hi še, na ni vo ju po da, je bi lo od kri t e ga pre - cej že lez ne ga oro dja, klju èi , klju èa v ni ce, ši la in na ve li - ko pre se ne èe nje tu di ko ša ri ca zla te ga uha na iz iste do - be. Na za ho dni st ra ni hi še je bi la od kri ta dol ga in g lo - bo ka ci ster na, naj ver jet ne je za ka pni co, saj na sel bi na ni ime la svo je ga iz vi ra. V ru še vi ni na zu na n ji stra ni za - ho dne ga zi du, že tik na d str mim bre gom, j e bil od krit okost njak. Med nje go vi mi kos tmi je ti èa la su liè na ost. Sko raj za go t o vo gre za ostan ke v na pa du ubi te ga. V ja sno raz vi dn i pla sti, ki je pre kri v a la ru še vin sko plast iz dru ge po lo v i ce 6. stol., so bi li od kri t i šte vil ni ostan ki fran kov ske in slo van ske opre me z za èet ka 9. stol., med nji mi sl o van ska os tro ga, okov za nož, pa sne sp o - ne in poz la èen bro nast uhan ve li ko mo rav ske ga ti pa ter dru go (sl . 8). Slo van ska op re ma do kon èno po jas - nju je sta rej še naj dbe iz na sel bi ne, npr. obe šal nik za meè in ra z ko šno okra še na os tro ga, ki smo j ih do slej po jas nje v a li le ne go to vo (sl. 9 in 10). S po mo èjo so ro - dne ga gra di va z Baš lja nad Pred d vo rom lah ko z ve li ko go to vos tjo tr di mo, da je od kri t o gra di vo pri pa da lo pe - šèi ci pred st av ni kov slo va n ske ga plem st va, ki se je pri - dru ži lo upo ru Lju de v i ta Po sav ske g a in si v kon ènih obra èu nih s pre moè no fran kov sko voj sko po i ska lo za - to èi šèe na ru še vi nah poz no an tiè ne po sto ja n ke v ne do - sto pnem vi ša vju (Kni fic 1998, 28). Tu so Fran ki, so deè po iz po ve dno sti gra di va, v zad njem spo p a du po kon èa l i zad nje ostan ke upor ne slo van ske voj ske. Slo va n ski pred me ti so pri mer lji vi z gra di vom , ki je bi lo od kr i to v sta ro hr va ških kne žjih gro bo vih , in gra di vom, ki je do - bro poz na no iz ve li ko mo rav skih naj di šè. Go renj ska in the A ntiquity Summa ry The first part of the pa per pre sents a survey of the Antiquit y pe ri od, which i n the area co ve red in the pa - per, can be da ted from th e Ro man age pe ri od un til the set tle ment of the Sla vic pe o ple. The p roximity of Aquilei a, the ma in milit ary and eco no mic cen tre in th e nor thern re gi o n of the Ita li an pe nin su la, and the colony of Emo na (on the si te of th e pre sent day Ljub lja na) were of gre at sig ni fi can ce to the a rea toda y in cor po ra - ted by th e Go renj ska re gi on. As may be de du ced from the va lu a ble ar cha e o lo gi cal finds, the territory Go re nj - ska re gi on was un der the s trong in flu en ce of the No ric kin gdom (Reg num No ri cum). A very cle ar layer f rom the mid-Au gu stan pe ri od, di sco ve red in the Kranj set - tle ment, mat ches perf ectly wi th th e finds from ea rly Emo na (set tle men t below Cas tle Hill), ar te fac ts from the hill of Mi klav ški hrib in Ce le ia (pre sent day Ce lje), and particularly with the con tem po r a ne o us stra ta from Mag da len sberg. From the se finds co uld bewe can de - du ced that in mid-Au gu stan pe ri od, on the terri tory ofmo dern day Go renj ska, de ci si v e po li ti cal and ter ri t o ri al chan ges were oc cur ring. The hi sto ri cal so ur ces in di ca - te tha t the R o mans annexed the No ri can kin gdom and it is very likely that this eve nt ca u sed the Ro man p o li ti - cal an d militar y aut ho ri ti es to spr e ad to the si te of p re - sent-d ay Kran j. A ve ry rich m id- an d la te Au gu stan set - tle ment lay ers in Kranj wer e aban do ned very so on af - ter, wh ich the aut hors at tri bu te to the fo un ding of th e or tho go nal Emo na set tle me nt and for m a ti on of its ager pu bli cu s, cap tu red lands which the sta te re ta i ned con trol of. The re is a bri ef pre sen ta ti on of so me previou sly exca - vated s i tes, such a s Bo bo vek, and nu me ro us recentl y di sco ve red country vil las (vil la ru sti ca ), da ting from the la te 1st ce ntury A D to the be gin nings of th e 5th c entur y AD. So me of the vi l las were richl y fur nis hed, s uch as the vil las in Ža bni ca, Pra pe rèe, Pod graj š ek pri Kri žu, etc. From the fi n dings, the r e gu lar set tle men t pat tern in the Go renj ska country side can be re cog ni zed. Go - renj ska fel lwas in clu ded withi nto the Emo na ager pu - bli cus, whic h was the n or the a stern -most part of the Ita - li an re gi on X. The aut hors go on to di scus s the r ecently di sco ve red si tes , the eco no mic im por ta n ce of the re gi on, se en primari ly in t he pro duc ti on of the excell ent No ric iron, fer rum no ri cum, and its suppl y for the workshops of Aquilei a. Ac cor ding to the most re cent di sco ve ri es on the hi gh mo un ta in pa stu res, t he se arch and s mel ting of the iron ore were cl osely con nec ted to th e phe no me - non of »tran shu m an ce « (the se a so n al mi gra ti on of li ve - stock from the valle ys to the m o un ta in pa stu res). 221 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 8: Poz no an tiè ne in staroslovanske naj dbe z Ajdne The pa per con ti nu es by pre sen ti ng the im por ta n ce of the set tle men t Kran j, from the la te An tiquity c al led C ar - ni um, where re cent di sco ve ri es ha ve re ve a led con ti nu - o us set tle men t un til the en d of th e 6th o r the b e gin - ning of th e 7th c entur y, whic h the aut hors at tempt to un der stand w ithin the ove rall struc tu re of the I ta lic Lan go bards’ stra te gic buf fer. In the fi nal sec ti on th e pa per fo cu ses on hill-top set tle - men ts of the la te An tiquity pe ri od. A ho ard o f iron to ols from the s i te of Gr da vov hrib (whi ch da tes ba ck to the end of the 3rd and t he be gin ning of the 4t h century ) is de scri bed, in clu ding a gro o ver, a spe ci a li sed to ol for bar rel ma king, which was ju st one of a s et of carpen - ter’s t o ols di sco ve red the re. The to ol set a nd the in di vi - du al to ols show the high le vel of spe ci a li sa ti on amon g crafts o f that ti me. The pa per con clu des with the re cent in ve sti ga ti ons at Aj dna ( 1046 m ), a hill-to p set tle men t belo w the m o un - ta in of Stol. In th e ru ins o f the ho u se on the so - uth-wes tern entry t er ra ce, very cl e ar tra ces of fi re des - truc t i on ha ve be en di sco ve red, which to get her with the to ols, ho u se h old ac ces s o ri es, weapons and jeweller y, ha ve be en da ted af ter the m id dle of the 6 th centu ry. The most sur pri sing di sco ve ri es are t he early Sla vic finds from t he be gin ning of the 9t h century , which gi - ves pro of of so me de gree of com bat between mem - bers of the early S la vic n obility and Fran kish mi litary for ces. The ar te fa cts (e.g. the Gre at Mo ra vi a n style gold-pla ted ear ri ng of Gre at Mo ra v i an type, Blat ni c a style or na men ted spu r of type B lat ni ca, and one si m - ple sp ur, belt buc kles and a rrows wit h the s wallow fe - at her ta ils and the kni fe she ath wi th sil ver in la id de co - ra ti on) ha ve unique pa ral lels in the ar te fa cts di sco ve - red in Ba šelj ne ar Kranj, and can in all li ke li ho od be at - tri bu ted to th e events re la ted to th e upri sing of Lju de vit Po sav ski. 222 ajigoloehrA – evarpzaR Sl. 10: Staroslova nske najdbe z Ajdne Sl. 9: Sta ro slo van ska os tro ga in obe šal nik za meè z Aj dne Sez nam upo rab lj e ne li te ra tu r e: Ar he o lo ška naj di šèa Slo ve ni je, Ljub lja na 1975. BI TENC, P., KNI FIC, T. 2001: Od Rim lja nov do Slo va nov, Ljub lja na. BO ŽIÈ, D., 1987: Za pa dna gru pa. Kelt ska kul tu ra u Ju go sla vi ji. Pra - i sto ri ja Ju go sla ven skih ze ma lja 5. Že ljez no do ba. Sa ra je vo, str. 855–897. BO ŽIÈ, D., 1995: O za kla du poz no rim skih nov cev v Slat ni pod Do - br èo in o zgod n je kr š èan sk ih mo za i kih v Le sca h. – V: Ra dov lji ški zbor nik , str. 38–57. BRA TOŽ, R., 1986: K r šèan stvo v Ogle ju in na vzho dnem vpliv nem ob mo èju oglej ske cer kve od za èet kov do na sto pa ver ske svo bo de. Ac ta ec cle si a sti ca Slo ve ni ae 8, Ljub lja na. BRA TOŽ, R., 1999: K r šèan stvo – kul tur ni vzpon poz ne an ti ke. V: Za kla di ti soè le tij. Zgo do vi n a Slo ve ni je od ne an der tal cev do Slo va - nov, Ljub lja na, str. 326–28. CA ME RON, A., 1996: The Me di ter ra ne an World in La te Antiqui ty. AD, Lon don, str. 395–600. CAS TRI TI US, H., 1996: Die Weh rverfassung d es spätrömischen Re - i ches als hin re i chen de Be din gung zur erklär ung se i nes Un ter - gangs. Zur In ter de pen denz von wirtschaftlich-fi nan zi el ler Stärke und militärischer Macht. Westillyricum und Nor do sti ta li en in der spätrömischen Ze it. Si tu la 34, str. 215–232. CEVC, T., 1997: Dav ne sle di èlo ve ka v Kam ni ški h Al pah. Ljub lja na. CEVC, T., 2000, Ge ne se der slowenischen Volk skul tur. Slo ve ni ja in so sed n je de že le med an ti ko in ka ro lin šk o do bo. Za èet ki slo ven s ke et no ge ne ze. Si tu la 39, SA ZU, Raz pra ve 1. raz re da 18, 559–580. CI GLE NEÈ KI, S., 1992: Po lis No ri kon. Poz no an tiè ne vi šin ske utrd - be med C e ljem in Bre ži ca mi. Pod sre da. CI GLE NEÈ KI, S., 2000: Ar cha e o lo gi cal In ve sti ga ti on of the De cli ne of Antiqu ity in Slo ve nia. Slo ve ni ja in so sed nje de že l e med an ti k o in ka ro lin šk o do bo. Za èet ki slo ven s ke et no ge ne ze. Si tu la 39, SA ZU, Raz pra ve 1. raz re da 18, 119–139. CIM PER ŠEK, M ., 1999: Oglar ji in apnar ji na Bo èu. Celj ski goz da r ji v 'Te dnu goz dov' na Bo èu, 22.–29. 05. 1999, Ce lje. DARK, K., 2001: Pro to-in dus tri a li za ti on and the Economy of the Ro - man Em pi re. L'artisana t ro ma in: évo lu ti ons, con ti nu i tés et rup tu res (Ita lie et pro vin ces oc ci den ta les). Ac tes du 2e colloque d'Erpeldang e, 26–28 oc to bre 2001, Mo no graph. In stru men tum 20, str. 19–29. DO LENZ, H., 1998: Ei sen fun de aus der Stadt auf d em Mag da len - sberg. Kärnt. Mu se um schr. 75, Ce lo vec/Kla gen furt. FER RIL, A., 1986: The Fall of the Ro man Em pi re. The Military Explanation. GA BRO VEC, S., 1999: 50 let ar he o lo gi je sta rej še že lez ne do be v Slo ve ni ji. Arh. vest. 50, str. 145–188. HOR VAT, J., 1999: Ro man Pro vin ci al Archaeology in Slo ve nia Following the Year 1965: S et tle ment and Small Fin des. Arh. vest. 50, 215–257. HOR VAT, J., 1990: Na u por tus (Vr hni ka). De la SA ZU 33, Ljub lja na. JARC, T ., 1999: Sred nje ve ške po ti in že le zar stvo na vi so ki Go renj - ski. Ra dov lj i ca. JO NES, A. H. M., 1974: The Ro man Econ omy, St u di es on An ci ent Eco no mic and Ad mi nis t ra ti ve Histo ry. Oxford, 88 str. JO NES, A. H. M., 1964: The La ter Ro man Em pi re 284–602. Bal ti - mo re (tre tji po na tis, 1992). KOS, P., 1977: Kel t ski nov ci Slo ve ni je, Si tu la 18. KOS, P., 2000: Th e Nu mi sma tic Evi den ce for the Pe ri od from the 5th to the 10th Cen tu ri es in the Area of the Mo dern Slo ve nia. Slo - ve ni ja in so sed n je de že le med an ti ko in ka ro lin šk o do bo. Za èet ki slo ven sk e et no ge ne ze. Si tu la 39, SA ZU, Raz pra ve 1. raz re da 18, str. 107–118. KNI FIC, T., 1998: Tu bo na š dom. Ljub lja na. ME TERC, J., 1985: Je se ni ška oko li ca v praz go do vi ni in zgod nje rim - skem ob dob ju. – V: Je klo in lju dje V, str. 361–374. MO HO R IÈ, I., 1969: Dva ti soè let že le zar stva na Go renj skem. Ljub - lja na. PAN CI E RA, S., 1957: La vi ta ec o no mi ca di Aq uileia in et `a Ro ma - na. Aquileia. PET RU, P., 1958/59: Okvir na èa sov na in ti po lo ška kla si fi ka ci ja gra - di va iz juž ne ne kr o po le v Bo bov k u pri Kra nju. Arh. vest. 9/10, str. 13–26.PET RU, P., VA LIÈ, A., 1958/59: Dru go za èa sno po ro èi lo o iz ko pa va - njih v Bo bov ku pri Kra nju. Arh. vest. 9/10, str. 133–172. PLE SNI ÈAR GEC, L., 1999: Ur ba ni zem Emo ne. Ljub lja na. PLE SNI ÈAR GEC, L., 1997: Die Ar chi tek tur Emo nas in der Spätant ike. Arh. vest. 48, str. 359–370. ROS SI, R. F., 1996: La ro ma niz za zi o ne del la Ci sal pi na. Scrit ti di sto ria ro ma na (ed. P. Bot te ri, L. To ne at to), Uni ver sit `a de gli stu di di Tri e ste , Dip. Sc. Ant . 7, str. 187–197. SA GA DIN, M., 1984: An tiè na stav ba v Bis tri ci pri Tr ži èu. Arh. vest. 35, str. 169–184. SA GA DIN, M., 1990: No vej še an tiè ne naj dbe na Go renj skem. Arh. vest. 41, str. 375–387. SA GA DIN, M., 1991: Naj sta re j ša cer kve na stav ba v Kra n ju. – V: Pod zvo nom Sv. Kan ci ja na, zbor nik, str. 31–44. SA GA DIN, M., 1995: Po se li tve na sli ka rim ske ga po de že lja na Go - renj skem. Kranj sk i zbor nik, str. 13–22. SA GA DIN, M., 1995a: Men geš v an ti ki. Arh. vest. 46, str. 217–245. SA GA DIN, M., 1998: Car ni o la u svje tlu no vih na la za. Ra do vi XIII. meðunarod nog kon gre sa za starokršæansku ar he o lo gi ju , Vjes. arh. hist. dalm. Suppl . str. 87–89, 715–724. SA GA DIN, M., 2000: Poz no an tiè na ste klar s ka de lav ni ca v Kra nju. – V: Kranj sk i zbor nik , str. 13–22 SA GA DIN, M., 2002: Od kam ni te ga oro dja do zgod nje ga sred nje ga ve ka. – V: Zbor n ik ob èi ne Ko me n da, str. 39–54. SAGADIN, M., 2003: Zgodnjeantièni Kranj. Avguštinov zbornik, str. 72–81. STA RE, V., 1980: Kranj, ne kro po la iz èa sa pre se lje va nja ljud stev. – Ka ta lo gi in mo no gra fi je 18. ŠA ŠEL KOS, M ., 1990, v: HOR VAT, J., 1990: Na u por tus (Vr hni ka). De la SA ZU 33, Ljub lja na, str. 17–33. ŠA ŠEL KOS, M ., 1986: Zgo do v in ska po do ba pro sto ra med Akvi le jo in Sir mi j em pri Ka si j u Di jo nu in He ro di ja nu. Ljub lja na. ŠA ŠEL KOS, M., 1997: The End of the No ri can Kin gdom and the For ma ti on of the Pro vin ces of No ri cum and Pan no nia. Ak ten des IV. Int. Kol loquiums über Pro ble me des pr ovinzialrö mischen Kunsts chaf fens Ce lje 8.–12. 05. 1995. Si tu la 36, Ljub lja na, str. 21–42. ŠA ŠEL KOS, M ., 1998: Je bi la Emo na nek da nji ta bor 15. le gi je in ve te ran ska ko lo ni ja? Zgod. èa s. 52/3, str. 317–329. ŠA ŠEL KOS , M., 2002: T he Boundary S to ne between Aquileia and Emo na. Arh. vest. 53, str. 373–382. ŠA ŠEL, J., 1954: G. Iu li us Ve po. CIL (5232 Ce le ia. Nor.). Ži va an ti ka 4, str. 346–363 (= Op. sel. 31–43). ŠA ŠEL, J., 1970/71: Al pes Iu li a na, Arh. vest. 21/22, str. 33–44 (= Op. sel. 728–739). ŠA ŠEL, J., 1975/6: Iu li ae Al pes. At ti Ce.S.D.I.R VII, str. 601–618 (= Op. sel., str. 432–439). ŠA ŠEL, J., 1976: 415. Li ne a men ti dell'es pansione ro ma na nel le Al - pi ori en ta li e dei Bal ca n i Oc ci d en ta l i. Ant. Al to a dr. 9, str. 71–90 (= Op. sel., str. 408–431). ŠA ŠEL, J., 1980: De ser ta reg na pa sto rum. Si tu la 20/21, str. 421–430 (= Op. sel., str. 514–521). ŠA ŠEL, J., 1980: Pa sto ri zi a e tran su man za . Con tri bu to al la di scu si - o ne. Riv. stor. de ll'antich it`a 10, str. 179–185 ( = Op. sel., s tr. 522–528). ŠA ŠEL, J., 1984: Ga le no va nav zoè nost in de lo na slo ven skem pro - sto ru. Zdrav stve ni ve stnik 53, str. 515–518. ŠA ŠEL, J., 1984a: Si ste mi di di fe sa del la por ta il li ri co-ita li ca nel Tar do An ti co. V: Il cri na le d'Europa. L'area il li ri co- da nu bi na nei sui rap por ti con il mon do clas si co. Ro me, str. 113–123 (= Op. sel ., str. 795–805). ŠA ŠEL, J., 1985: Zur Fr ügeschichte d er XV. Le gi on und zur Nor - dost gren ze der ci sal p i na zur Ze it der Ca e sa rs. Arch. epi graph. Stu - di en 1, Vi en na, str. 547–555 (= Op. sel ., str. 469–477). ŠA ŠEL, J., 1987: I pri mor di di Aquileia nel la po li ti ca di Ro ma. Ant. Al to a dr. 30, str. 27–37 (= Op. s el., str. 669–679). ŠA ŠEL, J., 1987: Le fa mi glie ro ma ne e la lo ro eco no mia di ba se. Ant. Al to a dr. 29, str. 145–152 (= Op. sel. , str. 529–537). ŠA ŠEL, J., 1988: L'organizzazione del con fi ne ori en ta le d'Italia nell'alto me dio evo. Ant. Al to a dr. 32, str. 107–114 (= Op. sel. , str. 813–820). 223 ajigoloehrA – evarpzaR ŠKE GRO , A., 1999: Go spo dar stvo rim ske pro vin ci je Dal ma ci je. Stu - dia Cro a ti ca, Bibl. Po vjest 2, Za greb. VA LIÈ, A., PET RU, S., 1964/65: An tiè ni stav bni kom pleks na Ro di - nah. Arh. vest. 15/16, str. 321–338. VA LIÈ, A., 1956: N o ve naj dbe iz rim ske do be v oko li ci Kra nja. Arh. vest. 7, str. 444–450. VA LIÈ, A., 1982: Ar he o lo ška ra zi sko va nja na kranj skem ob mo èju v pre te klih šti rih de set le tjih. – V: ŽON TAR, J.: Zgo do vi n a me sta Kra - nja, po na tis, str. V–XXIV . VA LIÈ, A., 1960: De vet sto let Kra nja . Str. 31–37. VA LIÈ, A., 1991: Poz no an tiè ni re lik ti v sta ro slo van skem oko lju Go - renj ske in Kra nja. – V: Pod zvo nom Sv. Kan ci ja na , zbor nik, str. 24–30.VA LIÈ, A., 1995: Ko kra - Cor cac. – V: Kranj sk i zbor nik , str. 7–12. VI DRIH PER KO, V., 2001/2002: Po ro èi lo o ar he o lo škem ek spe ri - men tu v Tra ne mo, Šved sk a. Ar heo. ZU PAN ÈIÈ, M., 2003: La pi da ri j kam ni ške ga mu ze ja. Kam n ik. WOLF, H ., 2000: Die Fra ge der Be si e dlung d es he u ti gen Slowenien im Lic hte des Anon ymus von Ra ven na. Slo ve ni ja in so sed nje de že - le med an ti ko in ka ro lin šk o do bo. Za èet ki slo ven s ke et no ge ne ze. Si tu la 39, SA ZU, Raz pra ve 1. raz re da 18, str. 95–105. Kratice: Op. s el. = Opera s electa Fo to gra f i je in ris be To maž La u k o, Na ro d ni mu zej Ljub lja na, Ar hiv Go renj ske ga mu ze ja Kranj in ZVKD Kranj. 224 ajigoloehrA – evarpzaR Dr. Loj ze Ma rin èek Pugljeva 27 Ljub lja na Goz dna ve ge ta ci ja Me ni ne pla ni ne Uvod Me ni na pla ni na ima mar kan t en, cen tr a len po lo žaj v slo ven skem pro st o ru. Na pri soj ni stra ni jo ome ju je Tu - hinj ska, na osoj ni pa Za dreè ka do li na. Le ži v sme ri vzhod–za hod, kar po go ju je str ma, iz ra zi to pri soj na in osoj na po bo èja. Na d 1200 m nad mor jem pr e i de jo v pla no tas t kra ški svet, nad ka te r im se dvi ga jo vr ho v i: Vi - vo dnik (1508), Ja vor šèek (1344), Kur ji vrh (1466), Peè ni griè (1405), Šav ni ce (1426), Ve li ki Med ve djek (1484) . Pro ti za ho du se pla no ta po la go ma zni žu je pro - ti Èr niv cu, na vzho dni stra ni pa pre ha ja v Do brov lje. V pre te klo s ti so jo ra zi s ko va l i mno gi na ra v o slov ci. V tem pri sp ev ku je po sve èe na po zor nost pred vsem goz - dni ve ge ta ci ji, nje ni eko lo gi ji in raz voj n im sme rem v zve zi s èe da lje in ten ziv nej ši m za ra šèa njem opu šèe nih pa šni kov. Ve ge ta cij ske ra zme re Me ni ne pla ni ne so bi le re la t iv no do bro pre u èe ne, del no po za slu gi Ž. Ko šir ja (1979), pred vsem pa so bo tro va l e ve ge ta cij ski m ra zi ska vam goz dno go sp o dar s ke or ga ni za ci je (GG Ljub l ja na in GG Na zar je). Ve lik del Me ni ne pla ni ne je bil skar t i ran v me - ri lu 1 : 10. 000; na pi sa na sta bi la dva ela bo ra ta s pri lo - že ni ma fi to ce no lo š ki ma kar ta ma. Po leg te ga je bi la ce - lot na Me ni n a pla ni n a skar ti ra n a v me ri lu 1 : 50.0 00. Do kaj ob se žen ma te ri al o ve ge t a cij skih in eko lo š kih ra - zme rah Me ni ne pla ni ne, ka te re ga ve èi na ni bi la us trez - no ob jav lje na , je kar kli ca l po mo no graf skem so dob - nem pri ka zu nje nih goz dnih združb. Osno va za opis goz dnih zdru žb na Me ni ni pla ni ni je el a - bo rat Goz dne zdru žbe in ra sti šèno-go ji tve ni ti pi G. G. E. Kam nik II (Ma rin èek, Ka lan & To rel li 1968). Mi ne va 35 let, od kar je b il ela bo rat na pi san. V tem èa su so ra zi - ska ve goz dne ve ge ta ci je pri ne sl e no va spoz na nja, ki smo jih upoš te va li pri pi sa nju raz pra ve. Upoš te va li smo pred vs em de la, ki so obrav na va la goz dno ve ge t a - ci jo pred alp s ke ga in pred di nar ske ga ob mo èja (Ž. Ko šir 1979, Ma rin èek 1981, 1987, 1996, 1998, Zu pan èiè 1999). Ve li ke spre mem be so v èa su 35 l et na sta le na sin tak so nom s kem po dro èj u goz dnih združb (Ma ri n èek et al. 1993, Zu pan èiè 1999, Ma rin èek & Zu pan èiè 1995). Pri pi sa nju raz pra ve smo ji h upoš te va li v naj ve - èji mož ni me ri. Ne ka te ra no va ime na so tu di pri slo ven - skem po i me no va nju dre ve snih vrst, npr. na va dna smre ka na me sto smre ke, be li ja vor na me sto gor ski ja - vor itd. V be se di lu smo na ve dli no vo ime sa mo pri pr - vem po i me no va nju dre ve sne vr ste. Za gr mov ne, ze li - šène in ma hov ne vr ste smo na ve dli sa mo stro kov na, la tin ska ime n a. V raz pra vi so pr viè opi sa ni in ta be lar no pred stav lje ni co nal ni smre ko v i in al ti mon ta n ski bu ko vi goz do vi na Me ni ni pla ni ni. Fi to ce no lo ške ra zi s ka ve smo opra v i li po stan dar dni sred nje e vrop s ki me to di (Bra un - Blanquet 1964, West hoff & van der Ma a rel 1978). Sin - tak so nom ska no men kla tu ra je v skla du z de li Ma ri n -èek et al. 1993, Ma rin èek & Zu pan èiè 1994, Zu pan èiè 1999. No men kla tu ro za se men ke in pra p rot ni ce smo pov ze li po Tr pin & Vre š (1995) in po Mar tin èiè et al. (1999 ). No men kla tur na vi ra za ma ho ve sta Fre y et al. (1995) in Mar tin èiè (2003). Za hva lju jem se dr . B. D ro ve ni ku, univ. dipl. in ž. A. Ma - rin šku in mag . P. Ko šir za s o de lo va nje pri te ren skih de - lih, sled nji še po se bno za de ter mi na ci jo ne ka te rih ma - hov. Prav ta ko se z a hva lju jem A. Ma rin šku za po moè pri te hniè n i iz de la vi raz pra ve. Splo šn e eko lo šk e ra zme re Na ob mo èju Me ni ne pla ni ne ni me te o ro l o ške po sta je. Ta ko smo pri si lje ni po da t i le ne ke splo šne ugo to vi tve. Vpliv splo š ne cir ku la ci je atmo s fe re, bli ži ne mor ja ter ne po sre dne bli ži ne vi so ko gor ske g a ma si va se na po - dro èju Me ni ne pla ni ne odra ža v ne ko li ko hla dnej š ih (vpliv Alp), ven dar ne i ze na èe n ih to plot nih ra zme rah (ce lin ski vpliv) ter po u dar je n i hu mi dno sti. Vpliv mor ja se ka že v ve èjih pov preè n ih ok to br skih tem pe ra tu rah v pri mer ja vi s pov preè ni mi april s ki mi tem pe ra tu ra mi ter z ja sno iz ra že nim je sen skim pa da vin skim vi škom. V pri me r ja vi z vzho dnim de lom pred di nar ske ga ob mo - èja so pa da v i ne na ob mo èju Me ni ne pla ni ne ob èut no vi šje, pa da vin ski mak si mu mi in mi ni mu mi ni so ta ko iz - ra zi ti , je se ni pa de veè pa da vi n kot po le ti . Zim ski pa da - vin ski mi ni mum ni ta ko iz ra zit. Gle de na pred alp sko pod neb je pa so pa da v i ne ob èut - no ni žje , ven dar se kri vu lja dis tri bu ci je let nih pa da vin po obli ki že moè no pri bli ža pred a lp ske mu pod ne bne - mu ti pu; tu di raz po re di tev let nih in je sen skih pa da vi n mu je moè no po do bna. Po let ne in zim ske to plot ne ra zme re se bis tv e no ne raz - li ku je jo od onih, ki vla da jo v pred di nar ske m fi to kli ma t - skem ob mo èju , le da so po le t i za ra d i bli ži ne alp ske ga ma si va ne ko li ko zni ža ne. Sta bil no, do kaj hla dno zim - sko ob dob je ka že na mo èan in s ta len ce lin ski v pliv. Sklep : na opi sa nem sve tu so to plot ne ra zme r e zna èil - ne za pred di nar s ki svet, pa da v in ski re žim pa moè no spo mi nja na pred a lp ski pod ne bni tip. Lah ko bi re kli, da vla da na ob mo èju Me ni ne pla ni ne pre ho dno pred di - nar sko- pred a lp sko pod neb je. Me ni n a pla ni na pri pa da tek ton ski eno ti Sa vinj skih Alp. Te so na sta le za ra d i oro ge nih pre mi kov, ki so do se gl i svoj mak s i mum v zgor njem oli go c e nu in spod nj em mi - o ce nu. Vme sno co no med po sa v ski mi gu ba m i in Sa - vinj ski mi Al pa mi so tvo ri li psev do z ilj ski skla di. Med zgor njim oli go c e nom in spod nj im mi o ce nom so bi le po - sav s ke gu be po tis nje ne pro ti se ve ru in ta ko na ri nje ne na psev do zilj ske skla de; na dru gi stra ni pa so bi le Sa - vinj ske Al pe po tis nje n e pro ti ju gu in prav ta ko na ri nje - ne na ps ev do zilj ske s kla de, ki s o tvo ri li vme sno ob mo - èje med obe ma tek ton ski m a eno ta ma. Vme sna co na se je ze lo skr èi la . Zve za Me ni ne pla ni ne s cen tral nim de lom Sa vinj skih Al p je za ra di vdo ra vme snih gru d pre - ki nje na. Ob po dol žni h pre lo m ih, ki po te ka jo ob Me ni ni, èez Èr ni vec po do li ni Èr ne, mi mo Da vov ška in Mo žja n - ce, so juž ni pre de li Sa vinj skih Alp za o sta li v dvi ga nju in ni so do se gli to lik š ne vi ši ne kot cen tral ni pre del. Po Se i dlu (1907) so ge o lo ška ma tiè na pod la ga Me ni ne pla ni ne pred vsem tri a dne kam ni ne. Spod nji de li po bo - èij gra di jo tri a dni werfen ski skla di, njim sle di jo ško ljko - vi ti ap ne nec in wengenski skla di. Na nje se na ve zu je 225 ejvolsovaraN – evarpzaR ka si j an ski apne nec sred nje tri a de. Pre cej vi so ko v po - bo èjih Me ni n e pla ni ne, na nad mo r ski vi ši ni 1200 me - trov, po gle da jo na dan r a belj ske pla sti. To so tem ni, go - sti, ne ko li ko la por na ti apnen ci in sve tlej ši, ne ko li ko do - lo mi ti zi ra n i apnen ci. Šte vil ni stu den ci so ve za n i rav no na ra belj ske pl a sti, ker s o ne pro pu stne. O b njih s o lah - ko na sta le pla ni ne. Na zgor nje t ri a dnem do lo mi tu le ži dach st e in ski apne nec. Je sve tl o si ve ali be le bar ve, del no je skla do v it, del no nes kla do vi t. Po kri va pre tež ni del Me ni ne pla ni ne. Na pla no ta stem te re nu se uve lj av - lja in ten ziv no za kra se v a nje (vr ta èe, škra pl je, žle bi èi, brez na). Ne kar bo na t ne kam ni ne so po dre j e ne kar bo nat nim. Ma njše po vr ši ne por fi ri ta so na pri soj ni stra ni Me ni n e pla ni ne nad Va ni ša mi pri Zgor nj em Tu hi nju in an den zi - ta na os oj ni stra ni nad Boè no. Goz dne zdru žbe Co nal n e zdru žbe Na ob mo èju Me ni n e pla ni ne se je pri do volj ve li kih nad - mor skih vi ši nah in pre vla du jo è i kar bo nat ni pod la gi raz - vi la ve ge t a ci ja, ki re la tiv no do bro na ka zu je ni za nje ve - ge ta ci je po ve ge t a cij skih pa so vih. Za to bo mo obrav na - va li splo šno eko lo gi jo po dro èja ter goz dne zdru žbe v okvi ru ve ge ta cij skih pa sov. Pod gor s ki (sub mon tan sk i) pas Vi šin ski raz pon pod gor s ke ga pa su na ob mo èju Me ni ne pla ni ne pre cej va ri i ra. V osoj nih le gah se spu sti glo bo - ko v ko lin ski p as, na ju ž nih s tr mih p o bo èjih Me ni ne pla ni ne pa se povz pne ce lo na 1100 m. P re tež no pa se gib lje v me jah od 500 do 550 in 750 do 800 me trov. V teh nad mor skih vi ši nah pre ha ja gri èev n at svet v hri bo - vi te ga, lah ko se pa tu di pre ko str me ga sko ka dvig ne v gor ski svet. Me zo kli ma je bla žj a, do volj to pla, brez iz ra zi tih tem p e - ra tur nih ek stre mo v. Pri ni žjih nad mo r skih vi ši nah je pov preè n a let na tem pe ra tu ra do volj vi so ka: pri bliž no 7,5 do 8,5 °C. Za ra di ena ko mer no nag nje ni h po bo èij , brez iz ra zi ti h re li e fnih de pre sij , hla dni zrak od te ka v do - li no, ta ko od pa de jo re li e fno po go je ne tem pe ra t ur ne in - ver zi je . V ugo dnih re li e fnih in pod ne bnih ra zme rah so do se gla tla raz voj no sto pnjo po kar bo na t nih rja vih tal, so pre cej ske let na in sta bil ne struk tu re. Gle de na me zo- in na no - re li e fne ra zme re ter ke mij sko se sta vo kam ni ne raz vi - tost tal mo è no ni ha. N aj glob lja tla so n a lah ko to plji vih apnen cih, na bla gih na gi bih. Vzpo re dn o z ve èji mi na gi - bi in tr ši mi kam ni n a mi sre èu je mo èe da lje manj raz vi ta tla. Osnov na co nal na zdru žba pod gor s ke ga pa su je goz - dna zdru žba bu kve s t e vjem – Hacquetio-Fa ge tum Ž. Ko šir 1962. V pod gor s kem pa su je ve li ko po se bni h ra - stišè po go je nih z ne kar bo n at ni mi kam ni n a mi ali pa s str mi mi do lo mi t ni mi po bo èji . Za to je goz dna zdru žba bu kve s te vjem ti piè no raz vi ta na ve èjih po vr ši nah le na po sa mez n ih me stih. V glav nem pa pre vla du je jo pre ho - di med co nal ni mi in aco nal n i mi zdru ž ba mi. V pri mar ni se sta vi ima bu kev (Fa gus sylvatic a) do mi - nan tno vlo go nad osta li mi naj ve è krat sa mo po sa miè no pri me ša ni mi dre ve sni mi vr sta mi : gra den (Quercus pet -ra ea ), na va dn i ga ber (Car pi nus be tu lus ), ma klen ( Acer cam pes tre ), èeš nja ( Pru nus avi um), brek ( Sor bus tor - mi na lis ), ki op ti mal no uspe va jo v ko lin s kem pa su ter se lah ko uve lja vi jo na ve èjih po vr ši nah v okvi ru co nal - ne zdru žbe le pri ek sten ziv nem na èi nu go spo dar j e nja. Ple me ni t i li stav ci se v goz dni zdru žbi si cer re dno po jav - lja jo, ven dar sa mo v po sa miè n i pri me si. Stal no sta pri - sot ni tu di s èlo ve ko vo po mo èj o raz šir je ni dre ve s ni vr sti rde èi bor ( Pi nus sylvestris ) in n a va dna smr e ka (Pi cea abi es ). Po sa mez na pri mes igl av cev ka že, da so s e na - rav no uve lja vi li na go lo se kih. Za goz dno zdru žbo je zna èil na do bro raz vi ta gr mov na plast: Cra ta e gus monogyna, Li gus trum vul ga re, Cor - nus san g u i nea , Vi bur num lan ta na, Fraxi nus or nus, Ber be ris vul ga ris, He de ra helix, Euonymus ver ru co sa, ki goz dno zdru žbo do bro lo èu je od vs eh gor skih bu ko - vih združb in na ka zu je zmer no ter mo f il no na ra v o pod - gor ski h bu ko vi h goz dov. Tu di v osnov ni ze li šèn i kom b i na ci ji so pri sot ne vr ste, ki do bro uspe va jo tu di v ni žjih nad mor s kih vi ši nah, v goz - do vih be le ga ga bra: Hacqu etia epi pac tis, Asa ru m eu - ro pa e um, Apo se ris fo e ti da, Pri mu la vul ga ris . Ve èi no ras tlin sk e pla sti pa se stav lja jo me zo fil ne ba zo fil - no-nev t ro fil ne vr ste: Symphytum tu be ro sum, Carex syl va tica, Sa ni c u la eu ro pa ea, Den ta r ia bul bi fe ra, Pul - mo na ria of fi ci na li s, Sal via glu ti no sa, Eup hor bia amygdaloides, E. dul cis, Polygonatum mul ti flo rum, Li - li um mar ta go n, Ga le o b do lo n mon ta n um, Mer c u ri a lis pe ren nis , Me li ca nu ta ns in dru ge. Po leg že ome nje nih zna èil nic ilir skih bu ko vi h goz dov, ki op ti mal no uspe va - jo v a re a lu ga bro vih g oz dov, s o sta l no pri sot ni še t ak so - ni, na ka zo va l ci ilir ske na ra v e zdru žbe Hacquetio-Fa ge - tum: Are mo nia agri mo no i des, Hel le bo rus ni ger subsp. ni ger, Den ta ria enneaphyllos, La mi um or va la, Vi cia oro bo i des. Gr mov na in ze li šèna, ka kor tu di dre ve sna plast, da je jo zdru žbi ze lo sa mo svo j e obe le žje . Na eni stra ni so še pri sot ne ras tlin ske vr ste, ki op ti mal no uspe va jo v ko lin - skem pa su, del no pa tu di v to plo lju b nih aco n al nih zdru žba h, kar si raz la ga mo z zgo do vin s kim raz vo j em ve ge ta ci je, del no pa tu di z zmer no to plo, ize na èe no me zo kli mo pod gor s ke ga ob mo èja . Po dru gi stra ni pa da je goz dni zdru žbi pre vl a da bu kve pov s em obe le žj e bu ko ve g a goz da. Na ob mo èju pod gor ske ga sve ta Me ni ne pla ni ne je ge - o graf ska va ri an ta z lo bo di ko – Hacquetio-Fa ge tum var. ge o gr. Ru scus hypoglossum. Pod gor s ki bu ko vi goz do v i na Me ni ni pla ni ni so na skraj nem se ver nem ro bu are a la sin tak so na in so flo ri stiè no pre cej obu bo - ža ni, pred vs em na ra èun ze lo red ke pri sot no st i raz li ko - val ni ce ge o g raf ske va ri an te tak so n a Ru scus hypo - glossum. Ge o gra f sko va ri an to smo na ob mo èju Me ni ne pla ni ne raz èle ni l i na veè su ba s o ci a cij. Naj ve èje po vr ši ne na se lj u je osnov na, osred nja su ba - so ci a ci ja – typic um. Raz šir je na je v nad mo r skih vi ši - nah od 400 do 800 me trov, v vseh ne be snih le gah, pre vla du je jo pri soj ne , na šir ših hrb tih sred nje do bla go nag nj e nih po bo èi j. Pre tež no na do lo m it nih apne n cih in do lo mi tih pre vl a du je jo sred nj e glo bo ka , po ne kod ze lo ske le to i dna rja va po kar bo nat na tla s spr ste ni n a stim hu mu s om. Po ne kod pre ha j a jo v rja ve ren dzi ne. Na splo šno so tla sred nj e ro do vit na. 226 ejvolsovaraN – evarpzaR Iz ra zi to hla dna ra sti šèa v okvi ru eko lo gi je goz dne združ be bu kve s te vjem na se l ju je su ba so ci a ci ja z goz - dnim pla nin šèkom – homogynetosum. Odlo è il ne pri obli ko v a nju eko lo š kih ra zmer so iz ra zi to hla dne le ge (S, SV) in str mi na gi bi. Za ra di ve li kih na gi bo v so tla slab še raz vi ta. Na do lo mit nih apnen cih pre vla d u je jo sred nje glo bo ke, ske le to i dne do ze lo ske let ne rja ve ren dzi ne s spr ste ni no. Ob vzno žju po bo èij na do lo mi t ni ma tiè ni pod la gi pre ha j a jo rja ve ren dzi ne v sred nje glo - bo ka, sla bo raz vi ta rja va po kar bo na t na tla. V dre ve sn i pla sti so bu kvi stal no pri me ša ni ple me n i ti li - stav ci: be li ja vor (Acer pse u do pla ta nus ) in gor ski bre st (Ul mus gla bra). V g r mov ni in z e li šèni pla sti so po leg osnov ne kom bi na ci je še: Homogyne sylvestris, Va le ri - a na tri pte ris, Ve ro n i ca la ti fo lia, Ro sa pen du li n a, Lo ni - ce ra al pi ge na, ki do bro lo èu j e jo opi sa ni sin tak son od dru gi h sin tak so nov bu ko ve g a goz da s te vjem. Bi o ce not ska zgrad ba pod gor s kih bu ko vi h goz dov je sta bil na. Bu kev je kon ku ren èno naj moè nej ša dre ve - sna vr sta. V nor mal nih ra zme ra h po te ka jo vse raz voj - ne sme ri le pre ko bu kve. Še le po moè no spre me nje nih se stoj nih, del no tu di edaf skih ra zme rah, se uve lj a vi jo tu di dru ge dre ve sne vr ste. V re cen tnih suk ce si jah pri - de jo do ve lja ve pred vsem: na va dni ga ber in gra den, ki sta so u de le že na tu di pri za ra šèa n ju pa šni ko v v ni žjih nad mor sk ih vi ši nah. V vi šjih le gah po te ka jo raz voj ne sme ri iz p a šni ka pro ti goz du pre ko le ske in bu kve, v èa - sih tu di pre ko smre ke; pred vsem na za ra šèa jo èih stelj - ni kih, kjer je smre ka pri spre me nje nih edaf skih (zb i ta, sla bo po roz na, vlaž na tla) in mi kro kl i mat skih (os tr ej ša me zo kli ma) ra zme ra h pri do bi la na kon ku ren èni mo èi. Pro gre si je v sta di al nih obli ka h po te ka jo po na va di v sme ri po sto pn e ga uve ljav lja nj a bu kve , ki sèa so ma s sen co one mo go èi ali zma n jša na mi ni m um uspe va nje osta lih dre ve s nih vrst. V kon èni obli ki pre vl a da jo bolj ali manj èi sti bu ko vi goz do vi s po sa miè no ali sku p in sko pri me sj o ome nje nih dre ve snih vrst. V vi šjih nad mor s kih vi ši nah se je izo bli ko va l a ze lo za ni - mi va su ba so ci a c i ja z vre ten èa stim sa la mo no vim pe - èat ni kom – polygo natetosu m ver ti cil la ti. Na se lju je po - bo èja, ki so s e po sko ku iz ko lin ske ga v g or ski p as ne - ko li ko iz rav na la. Za ra di iz ra zi to to plih leg, v glav nem pre vla du je jo prisoj ne le ge, so se kljub ve èjim nad mor - skim vi ši nam, od 900 do 1050 me trov, pre tež no ohra - ni le osnov ne eko lo š ke zna èil no sti pod gor s ke ga bu ko - ve ga goz da. S tem mi sli mo pred vsem na eda f ske, re li - e fne pa tu di me zo kli mat ske ra zme re, le da so pov preè - ne let ne tem pe ra t u re ne kaj ni žje in edaf ske ra zme re v pri me ru z osred nj o obli ko bolj ini ci al ne. Pre vl a du je jo sred nje glo bo ke ske le to i dne do ske let ne rja ve ren dzi - ne na do lo m it nem apne n cu in do lo m i tu s pr hni na s tim hu mu s om. Hla dnej še ra sti šène ra zme re, po go je ne z ve èjo nad mor s ko vi ši no, se ka že jo v po pol ni od sot no sti gra dn a v pri mar n i se sta vi ter èr ne ga in be le g a ga bra v re cen tnih suk ce s i jah – po se bno pri za ra šèa nju pa šni - kov. Raz li ko va l ni ci su ba so ci a ci je sta: Polygonatum ver ti cil la tum in Ve ra tr um al bum , ki na ka zu je ta do lo èe - no gor sko oko lje sin tak so na . Osta li ras tlin ski in ven t ar je moè no po do ben one mu v os nov ni obli ki, le da s e za - ra di iz ra zi t o to plih leg in pre vla du jo èe do lo mit ne ma tiè - ne pod la ge bolj ali manj obi l no po jav lja jo: Hel le bo rus ni ger subsp. ni ger, Fe stu ca heterophylla, Cyclam en pur pu ra s cens in Lu zu la lu zu lo i des, …Sin ta k son – polygonatetosum ve ri cil la t i – se za ra di spe c i fiè nih ra zmer po jav lja ek stra zo nal no v gor skem sve tu. Vi šje nad mo r ske vi ši ne iz klju èu je jo raz voj sta di - al nih vrst, ki so si cer so u de le že ne pri re cen tnih suk ce - si jah pri v seh os ta lih obli kah bu ko ve ga goz da s te vjem. Za to po te ka jo raz voj n e sme ri tu di pri in ten z iv nej ših po - se gih le pre ko bu kve. Pa šni ške po vr š i ne v ob mo èju ra - sti šèa vi šin ske va ri a n te se za ra šèa jo pred vsem z le - sko, ki se ji kma lu pri klju èi tu di bu kev. Le ska s e po jav - lja z ve èjo po krov nos tjo tu di na p o vr ši nah, kjer je stal - na go z dna pa ša. Spod nj i del gor ske ga pa su Na va dno ga ome ju je jo nad mor ske vi ši ne od 600 do 900 me trov. Me zo kli ma je v pri mer ja vi s pred gor skim sve tom hla dnej š a, bolj ize na èe na; tem pe ra t u re so ni - žje, sneg le ži dalj èa sa, re li e fno po go je ni zgod nji in poz - ni mra zi, ki so zna èil ni za gor ski svet, za ra di ena ko mer - no nag nje ni h po bo èij , od pa de jo. Na apnen ci h in do lo - mit nih apnen cih so se v da nih eko lo ških ra zme rah raz - vi la rja va, moè n o hu moz na po kar bo nat na tla. Osnov n a co nal na goz dna zdru ž ba spod n je ga de la gor - ske ga pa su je zdru žba bu kve in ve li ke mr tv e ko pri v e – La mio or va lae -Fa ge tum (I. Hor vat 1938) Bor hi di 1963. Na opi sa nem ob mo èju se èle ni gle de na re li ef, nad - mor sko vi ši no in del no pet ro graf sko pod la go na veè oblik. Za vse obl i ke je zna èil na ve li ka bi o lo ška m oè bu - kve, ki se v ugo dnih tal nih in z raè nih vlaž no stnih ra - zme rah buj no re ge ne ri ra ter je ab so lut no pre moè na nad osta li mi dre ve sn i mi vr sta mi. Bu kvi so stal no pri - me ša ni ple me ni t i li stav ci: pred vsem be li ja vor (Acer pse u do plat nus), red ke je gor ski brest (Ul mus gla bra). Gr mov no plast se stav lja jo me zo fil ne gr mov ni ce: Euony mus la ti fo l ia, Lo ni ce ra al pi ge na, Sam bu cus ni - gra, Dap hne me ze re um. Po pol na od sot nost gr mov ni h vrst, ki uspe va jo v to plej ši me zo kli mi pred gor ske ga sve ta , na eni stra ni ter od sot - nost ras tlin skih vrst, ki ima jo svoj op ti mum uspe va nja v gor skem sve tu, na dru gi stra ni, da je zdru žbi svoj stve - no flo ri stiè no obe le žj e. Hla dna, hu moz na , vlaž nej ša ra - sti šèa omo go èa j o bolj ali manj buj no uspe va nj e iz ra zi - to me zo fil nih tak so nov: Den ta ria enn eaphyllo s, D. bu l - bi fe r a, La mi um or va la, Sa ni c u la eu ro pa ea, Ac tea spi - ca ta, Polystichum a cu le a tum, Carex sylvatica , Dryop - te ris filix-mas , Ga le o b do lon mon ta n um, Ga li u m odo r a - tum, Pul mo n a ria of fi ci n a lis in še ne ka te rim. V skla du z da ni m i eko lo š ki mi ra zme r a mi zav ze m a naj - ve èje po vr ši ne osred nja obli ka – typicum . Na ve z a na je na sred nje str ma po bo èja, kj er so na tri a dnih apnen cih glo bo ka , sve ža do vlaž na ske le to i d na rja va po kar bo - nat na , moè no hu moz na in ze lo ro do vit na tla. Flo ri stiè - na se sta va goz dne zdru žbe se odl i ku je s s tal no pri sot - nos tj o zgo raj naš te tih ze lišè. Ek str em n o hla dna ra sti šèa v okvi r u aso ci a ci je na se lju - je sin tak son z goz dnim pla nin šèkom – homogyneto - sum sylvestris . Po jav lja se na do lo mit n i ma tiè ni pod la - gi, na ze lo str mih po bo èji h v iz ra zi to hla dnih le gah. Pre - vla du je jo pli tve do sred nje glo bo ke ske le to i dne spr ste - ni na ste ren dzi ne, po ne kod pre ha j a jo v pli tva, moè no ske le to i dna rja va po kar bo nat na tla. Za ra di hla dne j ših to plot n ih ra zm er je mi ne ra li za c i ja za vr ta, za to pre vla - du je pr hni n a sta obli k a hu mu sa. Dre ve sna in gr mo v na plast sta pri bliž no ena ke se sta ve kot v osnov ni goz dni 227 ejvolsovaraN – evarpzaR zdru ž bi. V ze li šèn i pla sti pa sta zna èil n i di fe ren ci al ni vr - sti Homogyne sylvestris in Va le ri a n a tri pte ris. Ze lo za ni m i va je su ba so ci a c i ja z na va dn im gol šce m – mer cu ri a l e to sum pe ren nis. Na opi sa nem sve tu je ome je na na str ma osoj na po bo èja . Na do lo mi t nih apnen cih pre vla du je jo pli tva do sred nje glo bo ka, ze lo ske let na rja va po kar bo na t na tla, ki po ne kod pre ha ja jo v ze lo hu moz ne ren dzi ne. Po se bne ra sti šène ra zme re na ka zu je s stal no pri sot - nos tj o in obil no po krov nos tjo pred vs em tak son Mer cu - ri a lis pe ren nis . Sin ta k son –mer cu ri a le to su m ka že do - lo èe no po do bnost z zdru žbo Arun co-Fa ge tum . Na me ji zgor nje ga de la spod nje ga gor ske ga pa su , kjer so ma kro kl i mat ske ra zme re mo di fi ci ra ne z vi šjo nad - mor sko vi ši n o, pred vsem v smi slu skraj ša nja ve ge ta cij - ske pe ri o d e, ni žjih tem pe ra tur in vi šjih pa da vin, se je na glob l jih iz pra nih po kar bo na t nih tleh izo bli ko va l a obli ka s tri li stno pe nu š o – car da mi ne to sum tri fo l i ae. To je edaf s ko naj u go dnej š a obli ka bu ko ve g a goz da z ve li ko mr tv o ko pri v o na tem ob mo èju . V dre ve s ni pla sti bu kev sko ra j po pol no ma pre vl a du je. Po ne kod ji je pri me ša na smre ka, ki se za ra di del ne ga vpli va ne kar bo nat ne pod la ge, po ne kod so ne kar bo - nat ni na no s i po vrh apne n ca, tu di do bro na ra v no po - mla ju je. Gr mov ne plasti, ra zen bu ko ve ga in smre ko v e - ga po mlad ka, s ko raj ni . Vi šje le ge in do bro raz vi ta tla po go ju je jo uspe va nje ras tlin skih vrst: Car da mi ne tri fo - lia, Ve ra tru m al bum, Polygon atum ver ti cil la tum, Lu zu - la pi lo sa , ka te re v osta lih obli ka h bu ko ve g a goz da z ve - li ko mr tv o ko pri v o sko ra j po pol no ma ma njka jo ter so do bra raz li k o val na sku pi na opi sa ne ga sin tak so na. Iz pra na tla pov zro èa jo do lo èe no la bil nost goz dne zdru - žbe. Na po se ka h se po jav lja jo po seè ne vr ste glo bo ki h tal: v r be, pred vsem iv a (Salix ca prea) in tre pe tli ka (Po - pu lus tre mu l a), ki v eljata za po seè ni vr sti gor ske ga sve ta . Po in ten ziv nem ste ljar je nju , moè nem iz se ko va - nju in p o ne kod tu di goz dni pa ši se tla moè no zbi je jo in še bol j za ki sa jo. V ta kih ra zme rah s e smre ka do bro na - rav no po mla ju je ter lah ko z na dalj n jim po spe še v a njem po pol no ma pre vla da. Pred a lp ski je lo v o-bu kov gozd – Homogyno sylves - tris-Fa ge tum Ma rin èek et al. 199 3 je co nal na zdru žba pred alp ske ga ob mo è ja. Uspe va v vseh le gah, ven dar na se lj u je naj ve èje str nje ne po vr ši ne od 800 do 1000 me trov nad mor jem. Po ne kod se na pri soj nih le gah povz pne tu di do 1400 me trov , na iz ra zi to osoj ni h po bo èji h se spu sti do 400 me trov . Splo š ne kli ma t ske ra zme re na ob mo èju Me ni - ne pla ni ne so za ra d i iz ra zi to osoj ni h ra stišè je lo v o-bu - ko ve ga goz da mo di fi ci ra ne v smi s lu hla dnej š e me zo - kli me, z bolj iz rav na n i mi tem pe ra tu ra mi in ve èjo zraè - no vlaž nos tj o. Re li e f ne ra zme re so ze lo pes tre. Iz re dno raz gi ban kra - ški re li ef je na dach st e in skih apnen cih, med tem ko pre vla du je jo na do lo mit nih apnen cih str mej ša, bolj ali manj glad ka po bo èja , pre se ka na z glo bo ki mi jar ki. Med kar bo nat ni mi kam ni n a mi pre vla du je jo do lo mit n i apnen c i, v vi šjih le gah pa dach ste in ski apnen c i. Skla - dno s pes tr im re li e fom so edaf ske ra zme re raz no li ke. Naj po g o stej ši tal ni tip so rja va po kar bo nat na tla raz liè - nih glo bi n. Na dach s te in s kih apnen ci h so glo bo ka rja - va po kar bo nat na tla, po ne kod iz pra n a. Pli tvej ša rja vatla in ren dzi ne raz liè nih raz voj nih sto penj so na do lo mi - tih in do lo mit n ih apnen cih. V do bro ohra nj e nih goz do vih pre vl a du je ta bu kev (Fa - gus sylvatica ) in be la jel ka (Abi es al ba). V skl a du z ze lo spre men lji vi mi ra sti šèni mi ra zme ra mi sta le red ko ena ko vre dni gra di t e lji ci , ne kje pre vla da bu kev, dru god jel ka. Pr i urav na va nju zm e si obe h dre ve snih vrst im a v go spo d ar je nih goz do vih iz re dno po mem bno vlo go èlo - vek. Bolj in ten zi v ni po se g i po sp e šu je jo bu kev. Jel ki naj bo lj pri ja pre bi ral n o go spo dar je nje. Na va dna smre - ka (Pi cea abi es ) je v pre da lp skih je lo v o-bu ko vi h goz do - vih na rav no pri me ša na, ven dar je nje na ve èja pri mes ve dno po ve za na s èlo ve ko vim vpli vom, bo di s i v zve zi z in ten z iv nej ši mi seè nja mi ali s sad njo smre ke . Po ne k od je pri me šan be li ja vor (Acer pse u do pla ta nus ). Osta le dre ve sne vr ste se red ko po jav l ja jo. Gr mo v na plast je sla bo raz vi ta. V glav ne m jo se stav lja po mla dek pre vla du jo èih dre ve snih vrst bu kve, jel ke in smre ke. Od pra vih gr mov nic so naj po go st ej še: Dap h ne me ze re um, Lo ni ce ra al pi ge na, L. ni gra in Ru bus ida e - us. Ze li šèna pl ast je do bro raz vi ta. Gl e de na let ni èas p o kri - va jo ze li šèa od 40 do 90 od stot kov tal ne ga po vr š ja. Pre vla du je jo nev tro fil no-ba zi fil ne vr ste: Galeobdolo n fla vi dum, Pre nan thes pur pu rea, Mycelis mu ra lis, Sal - via glu ti no sa, Polystichum acu le a tum, Eup hor bia amygdaloid es, Pa ris quadr ifolia, Ac ta ea spi ca ta, Vi o la re i chen ba chi a na, Phyteuma spi ca tum in o sta le. Me d raz li ko val ni ca mi ilir skih bu ko vi h goz dov so naj po g o - stej ši tak so ni: Car da mi n e tri fo lia, Den ta r ia ennea phy l - los, Cyclamen pur p u ra scens, Apo se ris fo e ti da, Are mo - nia agri mo n i o i des in Homogyne sylvestris . Osta le t. i. ilir ske vr ste: Om pha lo d es ver na, Ca la min tha gran di flo - ra, R ham nus fallax so red ke. Vi so ke ste bli ke (Adeno styletalia ): Polygonatum ver ti - cilla tum, Adeno styles gla bra, Ra nu n cu lu s pla ta ni fo li - us, Dryo pteris filix- mas, Ath yrium filix-fe mi na, S e ne cio ova tus in Ve ra tr um al bum v skl a du z del no vi so ko gor - skim zna èa j em zdru žbe do se ga jo po go st o ve li ko po - krov nost . Po mem bna sku p i na so ra hlo do zmer no ki - slo lju b ne vr ste: Oxalis ace to sel la, Ve ro n i ca ur ti ci fo lia, Gen ti a na as cle pi a de a, Ro sa pen du li na , Lu zu la lu zu lo i - des, Hi e ra ci um sylvatic um, Ma jan th e mum bi fo li u m in Va le ri a n a tri pte ris, ki so po sle di ca hla dnej š e ma kro- pred vsem pa me zo kli me in z njo v zve zi pre vla du jo èim pr hni na sti m hu mu som. Ma hov n a plast je sla bo raz vi ta. Pre vla du je jo: Cte ni di - um mol lu scum, Isot he ci um alo pe cu ro i des, Pla gi o chi l a as ple ni o i des, Nec ke ra cri spa in Fi si d ens taxifoliu s. Zna èil ni ce aso ci a ci je Homogyno sylvestris-Fa ge tum so: Homogyne sylvestris, Fe stu ca al tis si ma in Car da - mi ne tri fo l ia. Raz li ko val ni ce aso ci a ci je so pred vsem: Adenostyles gla bra, Poly go natum ver ti cil la t um, Ra - nun cu l us pla ta ni fo lus, Saxi fra ga ro tun d i fo lia in Lu zu la sylvatic a. Tak son Homogyno sylvestris-Fa ge tum na ob mo èju M e - ni ne pla ni ne èle ni mo na sle de èe su ba s o ci a ci je. Osred n ja su ba so ci a c i ja – typic um – pred st av lja eko lo - ško in flo ri s tiè no pov pre èje aso ci a ci je. Uspe va v vseh ne be s nih le gah na zmer no nag nj e nih po bo èj ih in za - rav ni cah . Ma tiè na pod la ga so pred vsem dac hst e in ski apnen ci, red ke je do lo mit ni apnen ci in do lo mi ti . Na apnen ci h so naj po g o ste je sred nj e glo bo ka do glo bo ka rja va po kar bo na t na tla s po ne kod ze lo iz ra že no po vr - 228 ejvolsovaraN – evarpzaR šin sko kam ni t os tjo. Na do lo mi t nih apnen ci h, po se bno na str mej š ih po bo èji h, so pli tva rja va po kar bo na t na tla in ren dzi ne. Su ba s o ci a ci j a – typic um ni ma iz ra zi tih raz - li ko v al nic. Su ba so ci a ci ja z goz dno sa šu li co – ca la ma gro sti de to - sum va ri ae po ra šèa pri soj n a, str ma, ze lo kam n i ta po - bo èja; po go sto je v oz kih pa so vih v zdolž st r mih gr e be - nov. Na apne n cih, do lo m it nih apne n cih in do lo m i tih so ren d zi ne raz liè n ih raz voj n ih sto penj, ki pre ha ja jo v pli - tva, ze lo ske le t na rja va po kar bo nat n a tla. Raz li k o val n i - ci su ba so ci a ci je – ca la ma gro sti de to sum va ri ae sta Ca la ma gro stis va ria in Carex al ba. Su ba so ci a ci ja z goz dno be ki co – Lu zu le to sum sylva - ticae uspe va v vi šjih nad mor skih vi ši nah od 130 0 do 1450 me trov, po ne kod me ji na aso ci a ci jo Ade no - stylo-Pi ce e tum. Pre vla du je jo bla go nag n je na po bo èja in ši ro ki jar ki. Na dach ste in sk ih apnen cih so pli tva rja - va tla s pr hni n a stim in del no su ro vim hu mu som. Raz li - ko val ni ce su ba s o ci a ci je – lu zu le to sum sylvatic ae so: Lu zu la sylvatic a, Hu per zia se la go, Melampyrum sylva - ticum, Homogyne al pi na, Lycopodium an no ti num, Vac ci ni u m myrtillu s in Ca la ma gro stis vi lo sa. Sin ta k son z goz dno bil ni co – fe stu ce to sum al tis si mae po ra šèa pre cej str ma do zmer no str ma in ska lo vi t a osoj na po bo èja , ko pa s te vr ho v e, po go st o sto pni èa s to obli ko v a na po bo èja in gre be ne. Ma tiè na pod la ga je pre tež no dach st e in ski apne nec, na ka te rem je pod ru - šo tra ve Fe stu ca al tis si ma spr ste ni na sto-pr h ni na s ta ren dzi na, v raz po kah i n že pih med ka me njem pa so iz - pra na rja va po kar bo nat na tla. Raz li ko val ni ca su ba so - ci a ci je je tak son Fe stu ca al tis si ma, ki ji da je s svo jo buj no šo pa sto vzras tjo zna èi l en vi dez. Su ba so c i a ci ja z na va dn im gol šce m – mer cu ri a le to - sum pe ren nis uspe va v re la tiv no ni žjih nad mor sk ih vi - ši nah od 750 do 1050 me trov, na str mih do ze lo str - mih osoj ni h po bo èji h in po go st o ska lo vi tih gre be nih . Na apnen cih, do lo mit n ih apnen cih in do lo mi tih je kom - pleks raz liè nih ren dzin in ze lo ske let nih rja vih po kar bo - nat nih tal. Raz li ko val ni ca su ba so ci a c i je –mer cu ri a le - to sum pe ren nis je pred vsem ta k son Mer cu ri a lis pe - ren nis , ki da je sin tak so nu z ve li ko po krov nos tjo zna èi - len vi dez. Zgor n ji del gor ske ga (al ti mon tan sk e ga) pa su Zgor nji del gor ske ga pa su ob se ga naj vi š je de le Me ni ne pla ni ne od 900 me trov do naj vi šjih vr hov (Vi vo dn ik 1508). Sko r aj pov sem pre vla du j e apnen èa sta ma tiè n a pod la ga , ki jo gra di j o pred vsem dach st e in ski apnen ci. Po ne kod so pri sot ni ra bel j ski skla di, ven dar so tu di ti apnen èa ste ga po re kla. Do lo m it na ma tiè n a pod la ga je po dre je na apnen èa st i. Re li ef je v skla du z apnen èa st o ma tiè no pod la go ze lo raz gi ban: zmer no nag nje na po - bo èja so po se j a na z vr ta èa mi raz liè nih ve li ko sti , pre vl a - du je j o iz ra zi te vr ta èe z ze lo kam ni t i mi ro bo vi, ši ro ki jar - ki; po ne kod so ze lo ska lo vi ti gre be ni. Na naj vi šjih pre - de lih Me ni ne pla ni ne so ob šir ne pla no te. Pri mer no raz - gi ba ne mu re li e fu so tu di tal ne ra zme re ze lo pi sa ne. Na bla go do sred nj e nag nje ni h po bo èji h so raz liè no glo bo - ka moè no hu moz na in ske let na rja va po kar bo na t na tla. Naj raz vi tej ša tla, spra na rja va po kar bo nat na tla, so na dn u vr taè, ka mor se tla na na ša jo z vi šjih leg. Na bo lj ek strem nih re li e fnih obli kah so pred vsem ren dzi ne raz liè n ih raz voj n ih sto penj. Zgor nji del gor ske g a (al ti mon ta n ske ga ) ob mo èja po ra - šèa jo tri co nal ne zdru žbe. Naj ve èje po vr ši ne pri pa da jo zdru žbi bu kve in pla ta no l i stne zla ti ce (Ra nun cu lo pla - ta ni fo lii-Fa g e tum Ma rin èek et al. 1993), ki je osnov na co nal na aso ci a ci ja zgor nje ga de la gor sk e ga pa su Me - ni ne pla ni ne. Naj vi š je pre de le Me ni ne pla ni ne na se lj u - je zdru žba bu kve in pol žar ke (Isopyro-Fa ge tum Ž. Ko šir 1962) . Po ne kod pa je zaz nav na ce lo co nal na smre ko - va zdru žba pred a lp ske ga ob mo èja Adenostylo gla - brae-Pic ee t um M. Wraber ex Zu krigl 1973. Zdru žba bu kve in pla ta no l i stne zla ti ce – Ra nun cu lo pla ta ni fo lii-F a ge tum je co nal na zdru žba zgor nje ga de - la gor sk e ga pa su pred alp sk e ga in di nar ske ga fi to ge o - graf ske ga ob mo èja v nad mor s kih vi ši nah od 900 do 1400 me trov. Po ra šèa naj raz li è nej še re li e fne obli ke: naj po g o ste je sred nj e str ma po bo èja , ki po ne kod pre - ha ja jo v za kra s e le pla no te ozi ro ma v kam ni t e vr ho v e. Zdru ž ba uspe va pred v sem na kar b o nat n ih kam n i nah: na apne n cih, do lo m it nih apne n cih in do lo m i tih, na ka - te rih pre vla du j e jo rja va po kar bo nat na tla in ren dzi ne raz liè nih raz voj nih sto penj. Ra sti šèa teh goz dov so do - bro na mo èe na, ve èi na pa da vi n pa de v èa su ve ge ta - cijske do be. Pov preè na let na tem pe ra t u ra je od 4,5 do 6 °C. Ve ge ta cij sko ob dob je tra ja oko li pet me se ce v. Za al ti mon ta n ske bu ko ve goz do ve je zna èil na sko ra j po pol na pre vla da bu kve (Fa gus sylvatic a) v vseh raz - voj nih fa zah goz da. Osta le dre ve sne vr ste: be li ja vor = gor ski ja vor (Acer pse u do pla ta nus ), be la jel ka (Abi es al ba) in n a va dna smr e ka (Pi cea abi es ) so pri me ša ne le po sa miè no. Tem goz do vom da je j o zna èil ni vi dez vi so ke ste bli ke in vr ste, ki so na ve za ne na vi šje nad mor ske vi ši ne: Sa xi - fraga ro tun di fo lia, Polystichum lon chi tis, Polygonatum ver ti cil la tum, Adeno styles gla bra, A. al li a ri ae, Ra nu n - cu lus pla ta ni fo li us, Lu zu la sylvatic a in še ne ka te re, ki jih os tro lo èu j e jo od bu ko vi h goz dov spod nj e gor ske sto pn je (La mio or va lae -Fa ge tum). Na ob mo èju Slo ve ni je je bi lo do lo èe nih veè ge o graf - skih va ri ant aso ci a ci je Ra nun c u lo pla ta ni fo lii-F a ge - tum. Na di nar skem ob mo èju je ge o g raf ska va ri an ta Ra nu n cu lo pla ta ni fo li i-F a ge tum var. ge o gr. Ca la min - tha gran di flo ra Ma rin èek 1996, v pred alp skem fi to - geo gra f skem ob mo èju je ge o gra f ska va ri an ta Ra nun - cu lo pla ta ni fo li i-F a ge tum var. ge o gr. He pa t i ca no bi lis Ma rin èe k 1993. Na Me ni n i pla ni ni pa je ge o gr af ska va - ri an ta bu kv e in pla ta no li stne zla ti ce s pol žar ko Ra nun - cu lo pla ta ni fo lii -Fa ge tu m var. ge o gr. Isopyrum tha lic - tro i des var. ge o gr. no va hoc lo co. Po se bna eko lo gi ja ge o gra f ske va ri an te s pol ža r ko je po go je na s pre vla du jo èo apnen èa st o ma tiè no pod la go in z ge o gr af skim po lo ža jem Me ni ne pla ni ne. Apnen è a - sta ma tiè na pod la ga po go ju je re li e fno iz re dno raz gi - ban kra ški re li ef in na splo šno ug o dne edaf ske ra zme - re za rast bu kve. Za ra di po se bne g a ge o gra f ske g a po lo - ža ja Me ni ne pla ni ne na skraj nem ju gov zho dnem ro bu Sa vinj skih Alp se na ob mo èju Me ni n e pla ni ne me ša jo eko lo ške la stno sti pred alp ske ga in pred di nar s ke ga fi - to ge o gr af ske ga ras tlin ske ga ob mo èja . Kli m at ske ra - zme re ima jo do lo èe ne la stno sti pred di nar s ke ga ob mo - èja: po se bno njen ju gov zho dni del, ko der pri ha ja do iz - ra za vpliv ce lin sk e ga pod n eb ja. Ta je na Me ni n i pla ni ni še po ten ci ran z ve li kos tj o ma si va: obli ku je se la bil na me zo kli ma s po u dar je ni mi tem pe ra tu r ni mi skraj nos - tmi in niz ki mi pov preè ni mi let ni mi tem pe ra tu ra mi. La - 229 ejvolsovaraN – evarpzaR bil nost lo kal n e kli me še po u dar ja stal no me n ja va nje to plih in mrz li h ve trov na za èet ku in kon cu ve ge t a cij - ske do be. Ne ga tiv ne la stno sti vpli v a ce lin ske ga pod - neb ja del no kom pen zi ra jo vi so ke pa da vi ne in z njo v zve zi vi so ka zraè na vl a ga ter snež na ode ja, ki ne sko - pni glo bo ko v po mlad. Re zul tat vseh teh vpli vov je pre - cej la bil na, ven dar za uspe va nj e bu ko vi h goz dov ugo - dna kra je v na kli ma , ki po go ju je ve li ko bi o lo š ko moè bu kve in s ta bil no zgrad bo nje nih zdru žb, ne gl e de na raz vi tost tal. Ze lo po mem ben eko lo š ki de jav nik pri obli ko v a nju ve - ge ta cij ske ode je je bi la dol go traj na in in ten ziv na pa ša . Goz d o vi na re li e fn o naj u go d nej ših me stih so bi li iz kr è e - ni za pa šni ke, v vseh osta lih goz do vih pa so pa sli ži vi - no. Do pri bliž no 1920 je bi la ze lo raz vi ta tu di ov èje re ja. Ka ko vo stna le sna su ro vi n a je bi la dru go t ne ga po me - na, goz do ve so iz ko ri š èa li v glav nem za dr va in pri do bi - va nje oglj a. V mo der ni do bi je v zpo re dno z ra sto èo in - dus tri a li za ci jo zra sla vre dnos t ka ko vo s tne ga le sa, po dru gi stra ni pa se je ve lik del pre bi val stva pre u sm e ril v in dus trij sko de jav no st. Naj prej so pre ne ha li z in ten z iv - no re jo ovac, s ta lež go ve di se je zma njše val iz le ta v l e - to. Dan da nes se je pa ša osre do to èi l a na do bro ogra je - ne in in ten ziv no go je ne pa šni ke. Na opu š èe nih pa šni - kih se je po ne kod kot pi o nir ska vr sta uve lja vi la smre - ka, od ko der se je na se l i la v oko li š ke bu ko ve goz do ve. Flo ri stiè no se sta vo zdru žbe ka že fi to ce no lo š ka ta be l a št. 1. V dre ve sni pla sti bu kev (Fa gus sylvatic a) sko raj p ov - sem pre vla du je. Pre se ne èa po pol na od sot nost be le ga ja vo ra (Acer pse u do pla ta nus ) kot po sle di ca in ten ziv ne goz dne pa še v p re te klo sti. Gor ski ja vor se v ost a lih ge - o graf skih va ri an ta h vi so ko gor ski h bu ko vi h goz dov po - jav lja stal no in po ne kod do kaj obil no. Po sa miè no in v sku pi nah je pri me ša n a na va dn a smre k a (Pi cea abi es ), na osoj ni h le gah na me ji je lo v o-bu ko vi h goz dov pa tu di be la jel ka (Abi es al ba). Gr mov ni c e se v ohra nje n ih bu ko vih goz do vih pojav lja - jo po sa miè no. Pre vla du je jo: Dap hne me ze re um, Ro sa pen du li na, Ru bus ida e us in Lo ni ce ra al pi ge na. Vr ste raz li ko val ne sku p i ne al ti mon ta n skih bu ko vi h goz dov: Adenostyles gla bra, Saxifraga ro tun di fo lia, Ra nu n cu lu s pla ta ni fo li u s, Polygon atum ver ti cil la tum, Ci cer b i ta al pi na, Lu zu la sylvatica so st al ne in po ne kod ze lo šte vil n e. Raz li ko va l ni ce ge o gra f ske va ri an te s pol ža r ko so: Ade - nostyles al li a ri ae, Isopyrum tha lic t ro i des, Corydalis ca - va, Cro cus ver nu s, Le u coj um ver nu m, Fi ca ria ver na , ter Ve ro n i ca mon ta n a, ve èi no ma ge o fi ti, ki da je jo spo - mla di ze li šèni pla sti, ko buj no cve ti j o, po se ben vi dez. Raz li ko val ni ce ge o g raf ske va ri an te na ka z u je jo ze lo ugo dne vlaž no st ne in edaf ske ra zme re sin ta k so na. Raz li ko va l ni ce zve ze ilir skih bu ko vi h goz dov Are mo - nio-Fa gi on so do bro pri sot ne. Naj ve èjo stal nost in pokrov nos t do se že j o: Car da mi ne tri fo l ia, Den t a ria ennea phyllos, Are mo nia agri mo no i des, Apo se ris fo e ti - da, po ne kod tu di Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger. V ze li šèni pla sti pre vla du je jo me zo fil ne nev tro fil ne vr - ste: Den ta ria bul bi fe ra, Ga li u m odo r a tum, Symp hytum tu be ro sum, Pa ris quadrifolia, Eup hor bia amygda loi - des, Carex sylvatica , Ra nun cu lus la nu gi no sus, Adoxa mos cha tel li na in ost a le, ki s svo jo obil no po krov nos tjo na ka zu je jo ze lo ugo dne eko lo š ke ra zme r e za rast goz - dne ve ge ta ci je.Med osta li mi do se ga jo ve èjo po krov nos t: Ane m o ne ne - mo ro sa in vi so ke ste bli ke (Adeno styletalia s. lat. ): Athyr ium filix-f e mi na, Se ne cio ova tu s, Ve ra t rum al - bum, Dryo pteris fil ix-mas in Mi li um ef fu sum. Med aci - do fil ni m i vr sta mi ima ta ne kaj ve èjo pri sot no st Gymnocarpium dryopteris in Dryopteris as si mi lis. Veè je ra hlo aci do f il nih tak so nov: Oxalis ace to sel la, Gen ti a - na as cle p i a dea , in Ma i an th e mum bi fo li u m. Med ma - ho vi pre vl a du je jo nev tro f il no-ba zi fil ni tak so ni: Isot he ci - um myur um, Cte n i di um mol lu s cum in Pla gi o chi la as - ple ni o i des. Ge o g raf ska va ri an ta s pol žar ko je bi la raz èle nje na na dve su ba so ci a ci ji in eno va ri an to. Osred n ja su ba so ci a c i ja – typic um – se po jav lja v vseh ne be snih le gah v nad mor skih vi ši nah od 100 do 1400 me trov , na ze lo raz gi ba nem mi kro- in me zo re li e fu, na ra hlo do zmer no nag nje ni h po bo èji h, na za rav ni ca h ve - èjih vr taè in šir ših jar kov. Na pre tež n o dach ste in sk ih, red ke je do lo mi ti zi ra nih apnen cih pre vla du je jo sred nje glo bo ka , ze lo ske let na in moè no hu moz na rja va po kar - bo nat na tla. Po vr š in ska ska lo vi tost, po ne kod do 30-od s tot na , in vi sok od sto tek ske le ta del no zma njš u - je ta vo lu men tal, po dru gi stra ni pa pre pre èu je ta nji ho - vo iz pi ra nje. Èe pra v so tla ne e na ko mer no glo bo ka , so ro do vit na in sta bil ne zgrad be. Sin ta k son – typic um na - se lju je ra sti šèa s pov preè ni mi eko lo ški mi ra zme r a mi in ni ma iz ra zi tih raz li ko val nic. Nje go v no me n kla tur n i tip je po pis št. 10 v fi to ce no lo š ki ta be l i 1. Na po u dar je no vlaž nih po bo è jih, na po vir nih tleh uspe - va va ri an ta s èe ma ž em (Al li um ur si num ). Po pol na pre - vla da èe ma ž a v ras tlin ski pla sti da je sin tak so nu spo - mla di in zgo daj po le ti zna èi len vi dez. Sin ta k son z zvez di c a ma – stel la ri e to sum – po ra šèa ši - ro ke, ra hlo do zmer no nag nje ne jar ke in dna ve èjih vr - taè, ko der so ugo dne vlaž no stne ra zme re . Na do lo mi t - nih apnen cih so iz pra n a rja va po kar bo nat na tla. Tla so glo bo ka, ra hla, ilov n a ta, sve ža do vlaž n a, v spod n jem de lu tal ne ga pro fi la ske le to i dna, ena ko mer no pre ko re - ni nje na, bi o lo š ko ze lo ak tiv na, z de žev ni ki , sla bo ki sla. Pre vla du je spr ste ni na. Tla so ze lo ro do vit na. Raz li ko va l ni ce sin tak so na – stel la ri e to sum: Stel la ria mon ta na, S. ne mo rum, Chrysosplenium al ter ni fo li um in Ant hri scus ni ti dus na ka zu je jo pred vsem ugo dne vlaž no stne ra zme re . Nje gov no men kla t ur ni tip je po pis št. 6 v fi to ce no lo š ki ta be l i 1. Bi o ce not ska zgrad ba ge o gra f ske va ri an te s pol ža r ko je ze lo sta bil na . Do bro pre ne s e tu di dol go t raj ne ne ga t iv - ne an tro p o zo o ge ne vpli ve. Do kaz za to so do bro uspe - va jo èi bu ko vi goz do vi , kljub ne dav ni in ten zi v ni goz dni pa ši. Ven dar se za ra di spre me nje nih edaf skih in mi - kro kli m at skih ra zmer bu kev ne mo re po mla je va ti. V ta - kih eko lo š kih ra zme ra h se uve lja vi kot pi o nir ska vr sta smre ka. Gle de na de gra di ra nost, pred vsem tal nih ra - zmer, po te ka za ra šèa nje opu š èe nih pa šni kov raz liè no hi tro. Pov sod pa se po kraj šem ali da ljšem èa su raz vi je me ša ni gozd bu kve in smre ke. Le na ek sten ziv no pa - se nih in del no ko še nih po vr š i nah, kjer so se raz vi li pa - šni ki ti pa Nar de t um, po te ka jo re cen tne suk ce si je po - èa sne je. Po pre ne ha nju pa še na sta ne sta dij smre ke in bo rov ni ce (Pi cea abi es- Vac ci ni u m myrtillu s). S èe da lje ve èjo str ni t vi jo dre ve sne pla sti goz dna be ki ca za me nja bo rov ni co, na sta ne sta dij smre ke in goz dne be ki ce (Pi - cea abi es-Lu zu la sylvatic a), ki že i ma goz dni zna èaj. Èe v ta kih goz do vi h in ten zi v no se ka jo ali ce lo pa se jo ži vi - 230 ejvolsovaraN – evarpzaR no, ima sta dij bol j ali manj traj no na ra vo. V smo tr no go - spo dar je nih goz do vih pa pre vla da ta v ze li šèni pla sti Oxalis ace to sel la in Apo se ris fo e ti da . Na dalj nji raz voj gre v sme ri èe da lje ve èje pri me si bu kve. Zdru žba bu kve in pol ža r ke – Isopyro-Fa ge tum Ko šir 1962 je co nal na zdru žba naj vi š jih vr hov pred di nar s ke - ga sre do gor ja, pred vsem Gor jan cev in Ku ma, ko der se po jav lja na nad mor skih vi ši nah od 1000 do 1150 me - trov. Na ob mo èju Me ni ne pla ni ne pa uspe v a ce lo do 1450 me trov, kjer po ra šèa nje ne naj vi š je de le, ven dar se po str mih kam ni tih po bo èjih spu sti prav do 1100 me trov in se mo za iè no pre pl e ta z zdru žbo Ra nun cu lo pla ta ni fo lii-F a ge tum var. ge o gr. Isopyrum tha lic t ro i - des. Ge o lo š ko ma tiè no pod la go gra di jo dach s te in s ki apnen ci in del no do lo mit ni apnen ci; na njih pre vla du je - jo hu mu sno -kar b o nat n a tla in spr ste ni n a sta ren dzi na. Vlaž no stne r a zme re so ze lo ug o dne za ra st bu kve ( Fa - gus sylvatica ), ki sko ra j po pol no ma pre vl a du je nad dru gi mi dre ve sn i mi vr sta mi. Po ne k od ji je pri me ša na na va dn a smre k a (Pi cea abi es ), ki se je uve lja vi la kot pi - o nir ska vr sta na opu šèe nih pa šni kih in je tu di po uve - lja vi tvi bu kve ob dr ža l a do lo èen de lež v se sto jih. Za bu - ko ve goz do ve na Me ni ni pla ni ni je zna èil na po pol na od sot nost be le ga ja vo ra (Acer pse u do pla ta nus ), ki se v zdru žbah opi so va ne aso ci a ci je v pred di nar s kem ob - mo èju s tal no po jav lja. Kot ka že, je g oz dna pa ša v sto le - tjih po pol no ma preg na la be li ja vor z al ti mon ta n ske ga ob mo èja Me ni n e pla ni ne. Gr mov na plast , v ka te ri pre vla du j e jo me zo fil ne gr mov - ni ce: Lo ni ce ra al pi ge na, Euonymus la ti fo l a, Ro sa pen - du li na in Dap hne me ze re um, je sl a bo raz vi ta. Ze li šèna plast ima d va ze lo raz liè na aspek ta. Zgo daj spo ml a di se buj no raz ra ste jo ge o fi t i: Isopyrum tha lic - tro i des, Le u co jum ver num, Corydalis ca va, C. so li da, Den ta ria enneaphyllo s, D. bul bi fe ra, Ga lan thu s ni va lis in še ne ka te r e. Poz no spo ml a di in zgo daj po le t i pa pre - vla da jo vr ste bu ko vi h goz dov: Ga li um odo r a tum, Pa ris quadrifolia, Eup hor bia amygdaloides, Ga le ob do lon fla vi du m, Cir ca e a lu te t i a na, Mer c u ri a lis pe ren nis, Adoxa mos cha tel li n a, Stel la r ia ne mo r um, S. mon ta na ter pra pro ti: Dryo pteris fil ix-mas in Athyr ium filix -fe mi - na. Na ob mo èju Me ni n e pla ni n e je ge o g raf ska va ri an ta z vol nim le pe n om Isopyro-Fa ge tum var. ge or. Ade no sty - les al li a ri ae. Raz li ko val ni ce ge o g raf ske va ri an te so: Adenostyles al li a ri ae, Saxifraga ro tun di fo lia, Lu zu la sylvatica , Ra nun cu lus pla ta ni fo lus, Polygonatum ver ti - ci la tum, ki na ka zu je jo al ti mon ta n ski zna èaj ge o gra f - ske va ri an te . Na ob mo èju Me ni ne pla ni ne so tri su ba so ci a ci je obrav - na va n e ga sin tak so na. Naj ve èje po vr ši ne na se lj u je osred nja su ba s o ci a ci j a – typicum . Uspe va na nad mor skih vi ši nah od 110 0 do 1400 me trov v vseh ne be snih le gah. Pre vla du je jo na - gi bi od 1 5 do 25 sto pinj, na dac h ste in skih apnen cih je ze lo iz ra že na po vr š in ska kam ni t ost, me zo- in mi kro re l i - ef je ze lo raz gi ban. Pre vla du je si stem ve èjih in ma njši h vr taè, do lin in jar kov, nad ka te ri mi se dvi ga jo zmer n o nag nje na po bo èja , ki se za klj u èu je jo s ko pa s ti mi vr ho - vi. Na dach st e in skih apnen cih pre vla du je jo hu mu - sno-k ar bo na t na tla, na do lo m it nih apne n cih pa spr ste - ni na ste ren dzi ne. Tla so pli tva do sred nje glo bo ka, gle - de na gl o bi no tal ne ga pr o fi la so tla sred nje do sl a bo ro - do vit na.Su ba so ci a ci ja z ve li kim zvon èkom – le u co je to sum se po jav lja v ne ko li ko ve èjih nad mo r skih vi ši nah, od 1250 do 1400 me trov; sin tak son je pre tež no ome jen na vlaž na po bo èja ma njših in ve èjih vr taè, kam ni to st je sred nja, oko li 20-od stot na. Pre vla du je jo sred nje glo bo - ka ze lo ske le to i d na rja va po kar bo na t na tla, ki so sred - nje ro do vit na. Raz li ko va l ni ce su ba so ci a ci je so: Le u co - jum ver num, Symphytum tu be ro sum, Polystichum acu le atum, Ur ti c a di o i ca in Corydalis so li da. Na na pe tih pri soj nih po bo è jih na pli tvih rja vih po kar bo - nat nih tleh, v ka te rih pre vla du je pr hni nast do su rov hu - mus, je sin tak son z bel ka s to be ki co – lu zu le to sum lu - zu lo i dis. Raz li ko val na ze li šèn a sku pi na aso ci a ci je in ge o graf s ke va ri a n te je ze lo osi ro ma š e na. Ze li š èni pla - sti da je po se ben vi dez bel ka st a be ki ca (Lu zu la lu zu lo i - des). Na splo šno po te ka jo raz voj ne sme ri v so ra zmer no do - bro ohra nj e nih goz do vih pre ko bu kve. Se sta va goz dov opi so va ne ga sin tak so na je bi la po ne - kod pre cej spre me nje na za ra di ek sten ziv ne pa še v pre te kli h sto le t jih na ce lot nem ob mo èju vi šjih pre de lov Me ni ne pla ni ne. Da ne s so pa šni ki ome je ni na re li e fno in edaf sk o naj u go dnej ša ra sti šèa. Edaf sk o slab ša ra - sti šèa, kam ni t a po bo èja in gre be ne so po nov no po ra s li goz do vi. Pri za ra šèa n ju opu šèe n ih pa šni ko v je ime la po mem bno pi o nir sko vlo go smre ka . Ta ko so po ne kod na sta li me ša ni goz do vi bu kve in smre ke . Dol go t raj no pa šniš tvo je pov s em preg na lo iz se sto jev gor ski ja vor. Nje go va po nov na na rav na pri me s bo dol go t ra jen pro - ces; mož no ga je po spe ši ti z umet nim vna ša njem. Na naj vi šjem vr hu Me ni n e pla ni ne, Vi vo dn ik 1509 m n. m., se frag me n tar n o po jav lja co nal na zdru ž ba gor n je - ga de la gor sk e ga pa su pred alp ske ga ob mo èja – zdru - žba na va dne smre ke in go le ga le pe na – Adenostylo gla brae-P i ce e tum M. Wraber ex Zu krigl 1973. Na sp lo šno us pe va na na d mor skih vi ši nah od 14 00 do 1600 me trov. Pre vla du je jo str ma do zmer no str ma za - kra se la po bo èja v vseh ne be snih le gah. Na kar bo nat ni ma tiè ni pod la gi: apnen cih, do lo mit n ih apnen cih in do - lo mi tih je or ga no-mi ne ral na èr ni ca z mo liè nim hu mu - som ozi ro ma ren dzi ne raz liè nih raz voj nih sto penj z moè no pri me sjo su ro ve ga hu mu sa. Red ke j e so na bolj iz rav n a nih le gah rja va po kar bo nat na tla. Vla da jo su ro - ve alp sko-kon t i ne ta l ne kli mat ske ra zme r e z mrz li mi zima m i in dol go t raj no snež no ode jo. Pov pr eè na let na tem pe ra tu ra je 3–4 °C (Ma rin èek & Èar ni 2002). Splošne eko lo ške ra zme re aso ci a ci je Adenostylo gla - brae-Pi ce e t um ve lja jo v do lo èe ni me ri tu di za co nal ne smre ko v e goz do ve na Me ni ni pla ni ni. Za ra di ro bne ga are a la zdru ž be na opi sa ne m sve tu in ni žjih nad m or - skih vi šin aso ci a ci ja ni pov sem ti piè no raz vi ta in ne obli k u je ja sne ga ve ge ta c ij ske ga pa su. Po jav lja se bolj kot vr šni fe no men. Na Me ni ni pre vla du je jo zmer no str - ma, osoj na , po ne kod ze lo kam ni t a po bo èja na nad - mor skih vi ši nah od 1450 do 1500 me trov. Na Me ni n i pla ni ni so ma tiè na pod la ga do lo mit n i apnen ci, na k a te rih so re n dzi ne in pli tva rja va tla s su - ro vim in pr hni na sti m hu mu som. Flo ri stiè no se sta vo zdru žbe ka že fi to ce no lo š ka ta be l a št. 2. Pre vla du je jo pre svet lje ni eno mer ni smre ko vi goz do vi, del no so bi li iz kr èe ni za pa šni ke. V dre ve s ni pla sti pov - sem pre vla du je na va dna smre ka (Pi cea abi es ), bu kev (Fa gus sylvatic a) je ze lo red ka v pod stoj ni pla sti. 231 ejvolsovaraN – evarpzaR Gr mov na plast je sla bo raz vi ta. Gr mov ne vr ste pri de jo do ve lja ve le v ze lo pre svet lje nih goz do vih. V glav nem jo se stav lja jo: Dap hne me ze re um, Ru bus ida e us in po - mla dek smre ke. Za ni mi va je po sa miè na pri mes tak so - nov: Rham nu s fallax in Salix ap pen di cu la ta. Ze li šèna plast je do bro raz vi ta, po kri v a 70–80 od stot - kov tal. Ras tlin sk e vr ste ze li šè ne pla sti se stav lja jo šti ri sku p i ne. V pr vi so raz li ko val ni ce aso ci a ci je Adenostylo gla brae-P i ce e tum v naj šir šem po me nu be se de: Ade - no sty les al li a ri ae, A. gla bra, Vi o la bi flo r a, Cam pa n u la co hle ri a na, Lu zu la sylvatica , Saxifraga ro tun di fo lia in Poly stichum lon chi tis. V dru gi sku pi ni so aci do fil n e vr - ste: Vac ci ni um myrtill us, Hi e ra ci um sylvatic um, Gymno carpium dryopteris, Dryopteris as si mi lis, Vac ci - ni um vi tis-i da ea, Homogyne al pi na, Hu per zia se la go, Lycopodium an no ti num. Tak s o ni obeh sku p in da je j o smre ko vim goz d o vom na Me ni n i pla ni ni pre pri èlji vo pi - ce e tal no obe le žje in hkra ti pe èat co nal no sti . Tre tjo sku p i no se stav lja jo raz li ko val ni ce zve ze ilir skih bu ko - vih g oz dov: Car da m i ne tri fo li a, Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger, in Apo se ris fo e ti da. Po vr sti Car da mi ne tri fo l ia je po do bne fi to ce no ze, kot so na Me ni ni pla ni ni, Zu pa n - èiè (1999) uvr stil v ge o graf sko va ri an to Adenostylo gla - brae-Pi ce e t um var. ge o gr. Car da mi ne tri fo l ia Zu pan è iè 1999. Tak son Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger na ka z u je vpliv do lo mi t ne ma tiè ne pod la ge, obil na po krov nos t vr - ste Apo se ris fo e ti da pa je po sle di ca in ten ziv ne goz dne pa še. Na sled nja sku p i na so nev tro f il no-ba zo fil ne vr - ste: Poa ne mo ra lis, Epi lo b i um mon ta n um, Mycel is mu - ra lis, Ga le ob do lon fla vi dum, Adoxa mos chtel li na in še ne ka te r e z ma njš o po krov nos tjo in pri sot nos t jo, ki se stal no po jav lja jo v co nal ni h smre ko v ih goz do vih na kar b o nat n i ma tiè n i pod la gi. Po se bn a sku pi na so tak - so ni vi so kih ste blik: Se ne cio ova tus, Ve ra tr um al bum, Ant hri scus ni ti dus, Dryopteris filix-ma s, Polygonatum ver ti cil la tum, Athyr ium filix-f e mi na, Ge um ri va le , ki so na ka z o val ke sve že ga ra sti šèa. Od osta lih vrst, ki se po - jav lja jo v co nal nem smre ko vem goz d u na Me ni n i pla ni - ni, so omem be vre dni ta k so ni: Oxalis ace to sel la, Ane - mo ne ne mo ro sa, Hypericu m hir su tum, As ple ni um vi ri - de, Mo e hrin gia mu sco sa, Va le ri a na tri pte ris, Fe stu ca heterophylla , Gen ti a na as cle pi a dea. Ma hov na plast je sred nje raz vi ta. Naj po go stej ši tak so - ni so: Cte ni di um mol lu scum, Polytrichum for mo sum, Dic ra num sco pa ri um, Isot he ci um alo pe cu ro i des, Pla - gi o chi la as ple ni o i des, Fis si dens taxifoli us. Opu šèe n e pa šni ke na po ten ci al no na rav n em ra sti šèu aso ci a ci je Adenostylo gla brae-Pi ce e tum naj prej po ra - ste jo gr mov ni ce: Sam bu cus ra ce mo sa, Al nu s vi ri dis , Lo ni ce ra al pi ge na, Ro sa pen du li na, Ru bus ida e us in še ne ka te re. Smre ka osvo ji ra sti šèe še le v da ljš em èa - sov nem ob dob ju. Na sve ži h ra sti šèih pa se mno žiè no raz vi je ta tak so n a: Adenostyles al li a ri ae in Aco ni tum ra nun cu li fo li um (pov ze to po Zu pan èiè 1999). Aco n al ne zdru žbe Aco nal ne zdru žbe so ras tlin ske zdru žbe, ki uspe va jo v eko lo š kih ra zme r ah, v ka te rih ima po sa me zen de jav - nik ali sku p i na eko lo š kih de jav ni kov ek strem ne vre - dno sti (ve lik na gib, iz ra zi to ki sle ne kar bo nat ne kam ni - ne itd.) odlo èu jo èo vlo go pri obli ko v a nju ra sti šènih ra - zmer, ki one mo go èa j o raz voj v sme ri kli ma to ge ni h, co - nal ni h združb. Aco nal ne zdru žbe smo raz de l i li na dvesku p i ni: aco nal ne zdru žbe na kar bo nat ni ma tiè ni pod - la gi in aco n al ne zdru ž be na ne kar bo nat ni ma tiè n i pod - la gi. Aco n al ne zdru žbe na kar bo n at ni ma tiè ni pod la gi Na po dro èju Me ni ne pla ni ne, ko der pre vla du je jo str ma do lo mi t na po bo èja na ve li kih po vr š i nah, so aco nal ne zdru žbe ze lo raz šir je ne. Naj ve èje po vr ši ne na se lj u je zdru žba bu kve in èr ne ga ga bra (Ostryo-Fa ge tum M. Wraber ex Trinajstiæ 1972). Aco nal ni goz do vi bu kve in èr ne ga ga bra po kri v a jo v pred alp skem ob mo èju ve li ke str nje ne po vr ši ne. Po ra - šèa jo ko pa st e gre be ne in str ma , pred vsem pri soj na glad ka po bo èja , v ka te r a so vre za ni glo bo ki jar ki. Uspe - va jo od ni žin do pri bliž no 1000 me trov na d mor jem. Na do lo mit ni ma tiè ni pod la gi pre vla du je jo sred nje glo - bo ke, ze lo ske let ne ren dzi ne, v re li e fnih ulek ni nah pre - ha ja jo v rja ve ren dzi ne in pli tva rja va po kar bo nat na tla. Me zo kli ma pri soj nih str mih leg je ne u go dna, z ob èa sni - mi su šni mi ob dob ji, ki po go ju je jo do lo èe no la bil nost ter mo f il nih bu ko vi h goz dov. V ohra nje n ih goz do vih v dre ve sni pla sti go spo du je bu - kev ( Fa gus sylvatic a), ven dar je nje na živ ljenj ska moè moè no okr nje na in lah ko ob dr ži do mi na n tni po lo ža j le pri ze lo pre vi dnem go spo dar j e nju. Bu kvi sta v dre ve sni pla sti stal no pri me ša n a èr ni ga ber (Ostrya car pi ni fo lia ) in mo ko vec (Sor bus aria), po go sto tu di ma li je sen (Fraxinus o r nus) ter ma klen ( Acer cam pes tre ). Gr mov no plast se stav lja jo iz ra zi to to plo lju bne gr mov ni - ce: Ber be ris vul ga ris, Cor nus mas, Euonymus ver ru co - sa, Li gus trum vul ga re, Vi bur num lan ta na in zmer no to - plo lju bni gr mov n i ci: Cra ta e gus monogyna, Ro sa ar - ven sis. V ze li šè ni pla sti so me zo fil ne nev tro fil ne vr ste: Eup hor - bia amygdaloid es, Sa ni c u la eu ro pa ea, Sal via glu ti n o - sa, Vi o la re i che n ba ch i a na, Mer cu ri a lis pe ren nis in še ne ka te r e, po dre j e ne to plo lju bnim tak so nom: Pe u ce - da nu m ore o se li n um, Carex flac ca, Cir si u m eri sit ha les , Di gi ta l is gran di flo ra, Me lit tis melysophyllum, Vince to - xicum hi run di na ria, Po lygala chame abux us, C arex al - ba, Aspa ra gus te nu i fo li us. Zna èi l ni ci aso ci a ci je Ostryo-F a ge tum sta vr sti: Ostrya car p i ni fo l ia in Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger. Na ob mo èju Me ni ne pla ni ne je osred nja ge o graf s ka va ri an ta – Ostryo-Fa ge tum var. ge o gr. typica Ma rin èe k 1996. Osnov n a ge o g raf ska va ri an ta je ome je na na osred nji in vzho dni del pred alp ske ga ob mo èja Slo ve ni je. Uspe - va sko raj iz klju è no na do lo mit ni ma tiè ni pod la gi. Na njej so ze lo ske let ne pli tve ren dzi ne s spr ste ni na st o-pr - hni na stim hu mu som. Gle de na are al sin tak so na so kli - mat ske ra zme re v pred alp s kem ob mo èju re la tiv no naj - hla dnej še. Èe prav je na iz ra zi to pri soj nih ra sti šèih me - zo kli ma ob èut no to plej ša od ma kro kl i me, so tem p e ra - tu re ze lo ne i ze na èe ne. V skla du z re la tiv no sve žo kli mo so to plo lju bni tak so ni ne ko li ko slab še pri so t ni, ven dar se ras tlin ska se sta va ge o gra f ske va ri an te bis tve no ne raz li ku je od ras tlin ske se sta ve zdru ž be nas ploh. Osred n ja ge o g raf ska va ri an - ta ni ma iz ra zi tih raz li ko val nic. Na ob mo èju Me ni n e pla ni ne smo jo raz èle n i li na tri su - ba so ci a ci je . 232 ejvolsovaraN – evarpzaR Su ba so c i a ci ja – typic um je osred nja su ba s o ci a ci ja ge - o graf ske va ri an te. Na se lju je zmer no str ma do str ma glad ka pri soj na po bo èja . Na do lo mi t ni ma tiè ni pod la gi pre vla du je jo pli tve do sred nje glo bo ke ren dzi ne; le po - ne kod pre ha j a jo v rja ve ren dzi ne. Su ba s o ci a ci j a ni ma iz ra zi tih raz li ko val nic. Su ba so ci a ci ja z gor skim si ljem – pe u ce da ne to sum ore o se li ni je naj to plo lju b nej ši sin tak son opi so va ne ge - o graf ske va ri an te. Po ra šèa str me do ze lo str me pri soj - ne gre be ne in po bo èja v nad mor s kih vi ši nah od 450 do 900 me trov . Na tri a dnih do lo mi tih in do lo mi t nih apnen cih so pli tve do sred nje glo bo ke ske le to i dne, su - he do sve že spr ste ni na st e ren dzi ne s tan ko po vr šin - sko plas tjo pr hni n e in su ro ve g a hu mu sa. Raz li ko val ni - ce su ba s o ci a ci je – pe u ce da ne to sum ore o se li ni so: Pe - u ce da num ore o se li num, Lathyrus ni ger, Pe u ce da num cer va ria in Oryganum vul ga re . Nad 900 me tri nad mo r ske vi ši ne se po jav lja vi šin ska obli ka aso ci a ci je z vre ten èa s tim sa la mo no vim pe èat ni - kom – polygo natetosu m ver ti cil la ti. Ras tlin sk a se sta - va aso ci a ci je je za ra di hla dnej š e me zo kli me pre cej spre me nje na. Iz ra zi t o to plo lju bne vr ste sko ra j po pol - no ma ma njka jo . Èr ni ga ber je v dre ve sn i pla sti ome jen le na po sa mez ne pri m er ke po iz ra zi tih gre be nih . Raz li - ko val n i ci su ba so ci a ci je sta: Polygon atum ver ti cil la tum in Ve ra tr um al bum. Flo ri st iè na se sta va aso ci a ci je je la bil na. Bu kev je pre - vla du jo èa dre ve sna vr sta le v goz do vih, ki so so na rav - no go spo d ar je ni. Po pre moè ni h po se g ih v le sno za lo g o ali ce lo go lo s e kih pre vl a da jo pi o nir ske to plo lju bne dre - ve sne vr ste: Quercus pet ra ea, Ostrya car p i ni fo lia in Fraxinus o r nus. Èe se v teh g oz do vih traj no in ten ziv no go spo d a ri, ima jo na ra v o traj nih dru got nih goz dov. Na ra sti šèih to plo lju bne ga bu ko ve g a goz da pre vl a du - je jo go spo d ar sko manj vre dni goz do vi in gr mi š èa. Na sl a bo st a nje goz dov je v ve li ki me ri vpli va la goz dna pa ša. Mno go goz dov, tu di v ne u go dnih re li e fnih in edaf s kih ra zme ra h, je bi lo iz kr èe nih za pa šni ke. V osta - lih goz do vih pa je bi la še do ne dav ne ga goz dna pa ša. Z zma njše v a njem sta le ža go ve d i in opu sti tvi jo re je ovac ter z osre do to èe njem pa šniš tva na re li e fno naj u go - dnej ša me sta so se za èe li pa šni ki za ra šèa ti. Pa šni ško naj bol j in ten zi v no iz ko ri š èa ne po vr š i ne, po se bno na str mej š ih po bo èji h, so se za ra s le z na va d nim bri njem (Ju ni pe rus com mu n is). Z izbo ljša njem ra sti šènih raz - mer se mu sèa so ma pri dru ž i na va dn a le ska (Corylus avel la na ). V pri me ru pre ki ni tve pa še po pol no ma pre - vla da le ska. Na dalj nji pro gre siv ni raz voj pr vo bit n e ga goz da gre v sme ri po sto pn e ga uve ljav lja nj a ter mo fil nih li stav cev, pred vsem èr ne ga ga bra (Ostrya car pi ni fo lia ). S èe da lje bolj skle nje no dre ve sno plas tjo se zma njšu j e de lež le ske in se zaè ne uve lj av lja ti bu kev (Fa gus sylvatic a). V da ljšem èa sov nem ob dob ju na sta ne bu - kov gozd s po sa miè no pri me sjo èr ne ga ga bra . Na vi šjih nad mo r skih vi ši nah, na ra sti šèih su ba so ci a ci - je – polygo natetosu m ver ti cil la ti po te k a za ra šèa n je pre ko le ske, ki se j i pri dru ži bu kev. Str ma osoj na po bo èja in gre be ne po ra š èa aco nal na zdru žba bu kve in na va dne ga kre sni èe vja – Arun co -Fa - ge tum Ko šir 1962. Raz šir je na je n a nad mor skih vi ši - nah od 400 do oko li 1000 me trov. Ma tiè na pod la ga so do lo mi ti in do lo mit n i apnen ci, na ka te rih so ren d zi ne raz liè nih raz voj nih sto penj, z del no ko lu v i jal nim obe le - žjem. Me zo kli ma po sp e šu je rast goz da; tem p e ra tur nera zme re so bolj ize na èe ne, edaf ske in zraè ne vlaž no - stne ra zme re so ugo dne. Ugo dne eko lo š ke ra zme re omo go èa j o bu kvi (Fa gus sylvatic a) sko ra j po pol no pre vl a do nad osta li mi dre ve - sni mi vr sta mi. Po sa miè no sta pri me ša na be li ja vor (Acer pse u do pla ta nus ) v jar kih in è r ni ga ber ( Ostrya car p i ni fo l ia) na iz ra zi tih gre be nih. Gr mo v na plast je sla bo raz vi ta. Pre vla du je jo me zo fil ne gr mov ni ce: Dap hne me ze re um, Lo ni ce ra al pi ge na, L. xylosteum, Ro sa pen du li na in Euonymus la ti fo li a. Ze li š èna plast je do bro raz vi t a ce lo ve ge ta cij sko ob - dob je. Tu di v ze li šèni pla sti pre vla du je jo me zo fil ni tak - so ni: Ac ta ea spi ca ta, Arun cu s di o i cus, Den ta ria en ne - ap hal los, D. bul bi fe ra, Pre nan thes pur pu rea, Poly - stichum acu le a tum, Dryopteris filix-ma s, Eup hor bia amygdalo ides, Li li um mar ta go n, Mer c u ri a lis pe ren nis, Mycel is mu ra l is in dru gi ter tak so ni, ki na ka zuje jo do lo - mit no ma tiè no pod la go: Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger, La ser pi ti um krap fii in Melam pyrum ve le bi t i cum . Zna èil ni ce in raz li ko va l ni ce zdru žbe so: Arun cu s di o i - cus, Hel le bo rus ni ger subsp . ni ger, Den t a ria en ne ap - hal los in Mer cu ri a lis pe ren nis , na ka zo v al ke sve ži h ra - stišè na do lo mit n i ma tiè ni pod la gi. Zdru žbo Arun co-Fa ge tum na ob mo èj u Me ni ne pla ni ne smo raz èle n i li na tri su ba so ci a ci je. Naj ve èje po vr ši ne po ra šèa osred nja su ba s o ci a ci j a – typicum . Nje na eko lo gi ja je ze lo po do bna splo šne mu opi su eko lo gi je aso ci a ci je. Na do lo mi tih in do lo mit n ih apnen cih pre vla du je jo pli tve do sred nje glo bo ke, ze lo ske le to i dne pr hni na st o-spr st e ni na ste ren dzi ne s sred - njo ro do vit nos tj o. Su ba so ci a ci ja – typic um ni ma iz ra zi - tih raz li ko val nic. Iz ra zi t o osoj na , str ma do ze lo str ma po bo èja in gre be - ne na se lju je su ba so ci a c i ja z goz dnim pla nin šèko m – homogynetosum sylvestris. Na do lo mit n i ma tiè ni pod - la gi so pr hni na s to-spr ste ni na sto ren dzi ne na str mih , ne ko li ko pol ze èi h po bo èji h. Tla so slab še ro do vit na in ob èut l ji va na ero zi jo. Raz li ko va l ni ci su ba so ci a ci je sta: Homogyne sylvestris in Va le ri a n a tri pte ris. Na nad mor skih vi ši nah od 900 do 1100 me trov uspe - va su ba so ci a c i ja z vre ten èa stim sa la mo no vim pe èat n i - kom – polygo natetosu m ver ti cil la ti . Eko lo ške ra zme r e su ba so ci a ci je so ze lo po do bne eko lo š kim ra zme r am osred nje su ba s o ci a ci je – typicum . Tu di ras tlin ska se - sta va je po do bna se sta vi osred nje su ba s o ci a ci je, s tem, da se v su ba s o ci a ci j i – polygonatetosum ver ti cil - la ti skla dno z vi šji mi nad mo r ski mi vi ši na mi po jav lja ta tak so na: Polygon atum ver ti cil la tum in Ve ra tr um al - bum . Bi o ce not ska zgrad ba aso ci a ci je Arun co-Fa ge tum je sta bil na , vse raz voj ne sme ri po te ka jo pre ko bu kve. Le na iz ra zi tih gre be nih se lah ko po go lo s e kih uve lja vi ta Ostrya car pi ni fo lia in Fraxinus o r nus. Zdru žb e na ne kar bo nat n ih kam n i nah Ki slo lju bn i je lo vi goz do vi V to sku p i no spa da jo aco nal ne ki slo lju bne zdru žbe jel - ke na ne kar bo nat nih kam ni nah. Ra sti šèa je lo v ih goz dov so na ob mo èju Me ni ne pla ni ne na nje nih osoj ni h po bo èji h v Za dreè ki do li ni . Na osoj - nih str mih, na re li e fno ze lo raz gi ba nih po bo èji h je me - zo kli m a, ki mo di fi ci ra splo šne pod ne bne ra zme r e v 233 ejvolsovaraN – evarpzaR 234 ejvolsovaraN – evarpzaR 235 ejvolsovaraN – evarpzaR smi s lu ize na èe va nja to plot nih ra zmer in po ve èa ne vlaž no sti . Za vo do tež ko pro pu stna tla, po kri t a z de be - lo pre pr o go ma hov , ki shra nju je jo ve li ke ko li èi ne vo de, ta ko da je tu di v ob èa snih su šnej ših ob dob jih ne zma - njka, vpli va jo pra v ta ko na ug o dne vla ž no stne in ize na - èu jo èe to plot ne ra zme re. Go sto skle nje ne ze li šène, gr - mov ne in dre ve sne pla sti pre pre èu j e jo pre moè no gi ba - nje zra ka in s tem pre ti ra no osu še va nje. Ves edaf ski in ras tlin ski kom ple ks us tvar ja v po ve za vi z me zo kli mo tak šno eko lo ško oko lje, v ka te rem ima jel ka, na vla go iz re dno ob èut lj i va dre ve sna vr sta , ve li ko živ ljenj s ko moè, ki se odra ža v nje ni ab so l ut ni do mi nan ci nad osta li mi dre ve sn i mi vr sta mi ter v nje ni ži va hni re ge n e - ra ci ji tu di pri moè n o spre me n je ni struk tu ri goz d a. Spe ci fiè ne edaf ske ra zme re se iz ra ža jo pred vsem v tež kih gli na sto -ilov na tih tleh, sla bo pre pu stn ih za vo - do, nag nje nih k psev do o gl e je va nju , na ka te rih li stav ci le s te ža v o uspe va jo. Le jel ka s svo jim ži la vim ko re nin - skim si ste mom lah ko ob dr ži tla v ko li kor to li ko ugo dnih fi zi kal no- bi o lo š kih ra zme r ah. Na ka za ni eko lo š ki kom ple ks se v ve ge t a ci ji odra ža v goz dni zdru žbi jel ke z vi li èa stim ma hom (Baz za nio-Abi - e te tum ) M. Wraber 1958. V dre ve sni in gr mov ni pla sti jel ka pre vla du j e nad po sa miè n o in v ma njših sku pi nah pri me š a no smre ko. Rde èi bor (Pi nus sylvstris ) je re dek, ve zan je na bo lj su ha ra sti šèa. Li stav ce, ko t so bu kev (Fa gus sylvatic a), gra den ( Quercus pet ra ea ) in na va dni ko sta nj (Ca sta ne a sa ti va ) za sle di mo le red ko in po go - sto z moè no zma njš a no vi tal nos tjo. V ze li šèni in gr mov - ni plasti pre vla du je jo iz ra zi to ki slo lju bn e vr ste: Blec - hnum spi cant, Baz za nia tri lo ba ta, Dryopteris as si mi lis, Melampy rum pra ta e n se ssp. vul ga tu m, Vac ci ni u m myrtillu s, Pla gi ot h e ci um un du la tu m, Vac ci ni u m vi - tis-ida ea, Leucobryum gla u cum, Hylocomium splen - dens, Ple u ro zi um schre be ri. Naj vlaž n ej ša ra sti šèa v okvi r u goz dne zdru ž be na se lju - je su ba so ci a ci ja s šot ni mi ma ho vi – sphag ne to sum. Po jav lja se po go sto, ven dar na maj hnih po vr ši nah. Za - ra di stal ne vi so ke tal ne vla ge so ae ro bne ra zme re ze lo sla be, mi ne ra li za ci ja hu mu sa je za vr ta, hu mus je sko - raj iz kljuè no v obli k i su ro ve g a hu mu sa, na ka te re m je de be la pre pro ga ma hov, pred vsem šot ne ga ma hu. V tej obli ki ab so lut no pre vla du je jo iglav ci. Pri mes smre - ke je ne ko li ko ve èja . Su ba so c i a ci ja z vi ju ga sto ma sni co – ave nel le t o sum flexuosae je naj su šnej ša obli ka ki slo lju bn e ga je lo ve ga goz da z vi li èa stim ma hom . Izo bli ko v a la se je na su šnih str mej ših gre be nih, na me ji ki slo lju bn e ga bu ko v e ga goz da z re bre nja èo. Vzpo re dno z osu š i tvi jo so pri do bi le na po krov no s ti aci do f il ne vr ste: Hi e ra ci um sylvatic um, Ave nel la flexuosa, Lu zu la lu zu lo i des, Ple u ro zi um schre be ri, Hypnu m cu pres si for me. V dre ve sno plast pa se že vri va jo po sa mez ni li stav ci, pred vsem bu kev. Zdru žb a jel ke z vi li èa stim ma hom je re lik tni osta nek ob šir nih je lo v o-smre ko vih goz dov, ki so v hla dnej ši h pod ne bnih ra zme rah zav ze ma li pri nas ve èje po vr ši ne. Vzpo re dno z oto pl i tvi jo kli me se je nji hov are a l kr èil in se do da nes ome jil le na oz ko spe ci a li zi ra na ra sti šèa, kjer jih za htev nej š e ras tlin ske vr ste ni so mo gle iz po dri - ni ti (po Wrabru 1958). Za ra di so ra zmer no sta bil ne g a eko lo š ke ga kom ple k sa se lah ko sa mo s traj nim in in ten z iv nim ste ljar je njem in koš njo ste lje spre me ni j o ra sti šène ra zme re, v ka te rihjel ka ne mo re veè uspe v a ti. V kon èni po sle di ci na sta - ne jo dru got ni goz do vi rde èe ga bo ra ali smre ke . Mo no - kul tu re smre ke z enos tr an ski m iz ko ri š èa njem ra sti šèa iz klju èu je jo ni žje le že èe tal ne ho ri zon t e iz bi o lo š ke ga kro ga; tla po sta ne jo fi zi o l o ško pli tva. Smre ka ta ko iz ge ne ra ci je v ge ne ra ci jo pe ša. Dru ga sku p i na je lo v ih goz dov je za je t a v goz dni zdru žbi jel ke z okro glo l i stno la ko t o – Ga lio ro tun di fo lii-Abi e te - tum M. Wraber (1955) 1959. Nje no po jav lja nje je ve - za no na spe ci fi è ne edaf ske in me zo kli mat ske ra zme - re. Na se lju je tla na me ša nih kam n i nah. Me šan sub strat je miš ljen v šir šem smi slu. Naj veè k rat so to raz ni si li kat ni pe šè e nja ki z apne ni m ve zi v om; lah ko so tu di ba ziè ne mag mat ske kam n i ne ali pa ob sta ja nek stran ski kar - bo nat ni vpliv na ne kar bo nat ni sub s trat, npr. kar bo nat - ni ma te ri al ali kar b o nat n a vo da te èe èez ne kar bo nat ni sub strat itd. Ne gl e de na raz liè no po re klo vpli vov na - sta ne jo na me ša ne m sub stra tu ob ugo dn ih vlaž no - stnih ra zme r ah tla z ugo dn i mi fi zi kal n i mi in bi o lo šk i mi la stno s tmi. Drug iz re dno va žen po goj za uspe va nj e goz dne zdru - žbe je ugo dna z raè na in tal na vla ga, ki kr e pi živ ljenj sko moè vla go lju bne jel ke, ta ko da je kon ku ren èno pre - moè na nad osta l i mi dre ve sni mi vr sta mi (pred vsem nad li stav ci). Ni žji de li Me ni n e pla ni ne so re li e fn o moè - no raz èl e nje ni; ve li ko je glo bo kih jar kov in str mej š ih, hla dnih po bo èij z vi so ko re la tiv no zraè no vla go, z ize na - èe ni mi to plot ni mi ra zme ra mi in mir nej šim oz ra èjem. Jel ka (Abi es al ba) je v gr mov ni in d re ve sni pla sti kon ku - ren èno naj m oè nej š a, se ugo d no na ra v no po ml a ju je in do se ga vi so ke do no se. Ve li ke po vr š i ne so po sa je ne z ze lo le po uspe va jo èi mi mo no kul t u ra m i smre ke . Ras tlin ski se stav goz dne zdru žbe se j a sno lo èi od fl o ri - stiè ne zgrad be ost a lih je lo vih zd ružb. Z ra z li ko od goz - dne zdru žbe jel ke z vi li èa stim ma hom (Baz za nio-Abi e - te tum ) uspe va v g oz dni zdru žbi jel ke z okro glo li stno l a - ko to obi lo me zo fil no nev tro f il nih vrst, ki da je j o zdru žbi moè no fa ge tal no obe le žj e: Ga li um odo ra tum, Pet a si - tes al bus, Se ne cio ova tus, Sal via glu ti no sa, Mycelis mu ra l is, Dryo pteris filix-mas , Carex di gi ta ta, Asa ru m eu ro pa e um, Ga le ob do lon mon t a num , Sa ni cu la eu ro - pa ea. Gle de na je lo v e zdru žbe na kar bo nat ni pod la gi pa se odli ku je z buj no raz vi ti mi ki slo lju bn i mi pra pro tmi: Dryopte ris assimil is subsp . boreri, Thelypteri s lim bo - sper ma, Las trea phe gop te ris, Gymnocarpium dryopte - ris, Blec hnum spi cant, Dryopteris dilatata . V šir šo raz li ko val no sku p i no spa da jo še: Ru bus hir tus , Ga li um ro tun di fo li um, Eurh ynch ium stri a tu m, Mni u m cu spi da tum, Atri chum un du la t um, Mni um un du la t um, Mar chan tia polymorpha, Pla gi o chi l la asplenioides f. ma i o ri. Zna èil n i ce in raz li ko val ni ce tak so na Ga lio ro tun di fo - lii-Abi e te tum so po Wrabru (1959): Abi es al ba, Ga li um ro tun di fo li um, Thu i di u m ta ma ri sci n um, Ma i an th e - mum bi fo li u m, Ru bus hir tu s, Dryo pteris as si mi lis subs . bor re ri, Hi e ra ci um ro tun da tum. Na ob mo èju Me ni n e pla ni n e je ge o g raf ska va ri an ta z okro glo l i stno škr žo l i co Ga lio ro tun di fo lii-Abi e te tum var. ge o gr. Hi e ra ci um ro tun da t um. Ta ge o g raf ska va ri - an ta je na sk raj ni za ho dni m e ji svo je ga are a la in je flo - ri stiè no osi ro ma š e na. Raz li ko va l ni ca ge o gra f ske va ri - an te Hi e ra ci um ro tun da t um se le red ko po jav lja. 236 ejvolsovaraN – evarpzaR 237 ejvolsovaraN – evarpzaR Na ob mo èju Me ni ne pla ni ne je goz dna zdru žba pre - tež no raz vi ta kot osred nj a obli ka – typicum . Tak s on – typic um na se l ju je zmer no str ma po bo èja , vzno žja hri bov in jar ke . Na an de zit nih tu fih so ne raz vi - ta glo bo ka do ze lo glo bo ka ko lu v i al na dis triè na tla. Ro - do vit nost tal je ze lo ve li k a. Ras tlin ska se sta va zdru žbe je ze lo po do bna se sta vi ge o g raf ske va ri an te . Na bo lj usta lje nih tle h na pe tih hrb tov, n a me ji ero zij - ske de jav no sti je su ba so ci a ci ja z vi ju ga sto ma sni co – ave nel le t o sum flexuosae. Vzpo re dno z za su še va njem in za ki s o va nje m vrh nji h tal nih ho ri zon t ov so pri do bi le na po kro v no sti aci do fil n e vr ste, ki se si cer po jav lja jo tu di v os nov ni obli ki goz dne zdru žbe jel ke z okro glo li - stno la ko t o: Hi e ra ci um sylvatic um, Ave n el la flexuosa , Vac ci ni um myrtillus, Lu zu la lu zu lo i des. Di na m i ka: goz dna zdru žba jel ke z okro glo l i stno la ko t o se kljub pa ra kli ma t ski po go je no s ti odli ku je z do volj sta bil nim eko lo š kim kom ple k som. Ugo dne edaf s ke in zraè ne vlaž no stne ra zme re kre pi j o bi o lo š ko moè jel ke , da se ta uspe šno n a rav no po mla ju je tu di pri mo è no spre me nje ni pri mar ni pre bi ral ni struk t u ri. Ze lo ne ga tiv - no pa lah ko vpli va jo go lo se ki na ve èjih po vr ši nah. Na po se kah se buj no raz vi je j o gr mov ne vr ste (pred vsem Ru bus sp.), ki lah ko po pol no ma za du š i jo je lov po mla - dek. Na dalj nja re gre si j a, pred vsem v ni žjih nad mor - skih vi ši nah, gre v sme ri po pol ne pre vla de vrst iz re da Pru ne ta lia spi no sae. V ni žjih le gah je pri re cen tnih suk - ce si ja h so u de le žen tu di na va dni ga ber, vèa si h tu di gra - den. Ne var ne so tu di in ten ziv ne seè nje je lo vih goz dov na ra sti šèih, ki so že zu naj eko lo š ke ga op ti mu ma goz - dne zdru žbe. Bi o lo ško oslab lje na dre ve s a lah ko na pa - de jo se kun dar ni škod lji v ci, pred vsem je lo va ome la (Vi - scum abi e tis ). Med aco nal ne zdru žbe šte je m o tu di zmer no ki slo l ju - bne bu ko ve goz do ve. Zdru žba bu kve in pra ve ga ko sta - nja – Ca sta neo-Fa ge tum sylvatic ae je na ob mo èju M e - ni ne pla ni ne raz šir je n a na ma njši po vr ši ni na pri soj - nem po bo èju nad Zgor njim Tu hi njem. Po ra šèa sred nje str ma in po lož na po bo èja , v ka te r a so vre za ni glo bo ki jar ki. Po jav lja se na nad mor skih vi ši nah od 3 00 do 700 (900) me trov. Na an de zit ni ma tiè ni pod la gi pre vla - du je j o sred nj e glo bo ka do glo bo ka ze lo ske let na dis - triè na rja va tla. V dre ve sni pla sti sta bu kvi (Fa gus sylvatic a) stal no pri - me ša na pra vi ko stan j (Ca sta ne a sa ti va ) in gra den (Quercus pet ra ea ). Ve èja pri mes na va dne smre ke (Pi - cea abi es) je ve dno an tro p o ge no po go je na . Gr mov na plast je sla bo raz vi ta. Naj p o go st ej še so pra ve gr mov ni ce: Ru bus hir tus , Fran gu la al nus in po mla dek dre ve snih vrst: Fa gus sylvatica , Pru nus avi um in Fraxinus o r nus. Ze li š èno plast se stav lja jo pred vsem zmer no do ra hlo aci do fil ne vr ste: Ca la ma gro s tis arun di na ce a, Gen ti a - na as cle p i a dea, Hi e ra ci um sylvaticu m, H. la che n a lii, H. ra ce mo sum, Lu zu la lu zu lo i des, L. pi lo sa, Melam - pyrum pra ten se subsp . vul ga tum, Chamaecyt isus su - pi nus, Pte ri di um aquilin um, So li d a go vir ga u re in osta - le. Njim so bolj ali man j po sa miè no pri me ša ne nev tro - fil no-ba zo fi ne vr ste kot: Pre na n thes pur pu rea , Apo s e - ris fo e ti da, Pri mu la vul ga r is, Sa ni c u la eu ro pa ea ter pra pro ti: Athyr ium filix-f e mi na, Polyp odium vul ga re in Dryo pteris fil ix-mas.Ma hov na plast je so ra zmer no do bro raz vi ta. Naj p o go - stej še vr ste so: Polytrichum for mo sum, Atri chum un - du la tu m, Dic ra n um sco p a ri um, Hypnum cu pres si for - me, Dic ra nel la he te ro mal la, Thu i di um de li ca tu lum in dru ge. Bi o ce not ska zgrad ba zdru žbe je pre cej la bil na. V ek - sten ziv no go spo d ar je nih goz do vih se ze lo po ve èa de - lež gra dna, pra ve ga ko sta nja , rde èe ga bo ra in smre ke. Na ra sti šèu zdru ž be Ca sta neo-Fa ge tum sylvestris so po go s to ve èje ali ma njš e mo no kul t u re smre ke . Za klj uè ki Goz dna ve ge ta ci ja Me ni ne pla ni ne sub mon ta n ske ga in spod nje ga de la gor ske ga sve ta do nad mor skih vi šin oko li 1000 me trov je ze lo po do bna goz dni ve ge t a ci ji pred a lp skga sve ta v po do bnih eko lo š kih ra zme r ah. Prav ta ko ni bis tve nih raz lik med aci do fil n i mi goz d ni mi zdru ž ba mi Me ni n e pla ni ne in osta li mi aci do fil n i mi aso - ci a ci j a mi pred alp ske ga ob mo èja. Ze lo za ni mi ve pa so eko lo ške in ve ge ta ci j ske ra zme re al ti mon tan ske ga ve - ge ta cij ske g a pa su, ki v ve li ki me ri po jas nju je jo fi to ge o - graf ski po lo žaj Me ni n e pla ni ne. Pre vla du jo èa eko lo š ka de jav ni ka pri obli ko v a nju goz - dnih združb Me ni ne pla ni ne sta njen po se bni po lo žaj na skr aj nem ju ž nem obrob ju Alp ter in ten ziv na pa ša ovac in go ve di v pol pre te klem èa su. Mne nja o pri pa - dno sti Me ni ne pla ni ne v fi to ge o gra f skem po gle du so bi la raz liè n a. Ve èi na ra zi sk o val ce v (M. Wraber 1969, Zu pan èiè et al. 1987, Ma rin èek 1995 in dru gi ) uvr šèa Me ni no pla ni no v pred a lp sko ob mo èje. Ž. Ko šir (1979) je s svo jim mne njem o Me ni ni pla ni ni ko t de lu pred di - nar sk e ga sve ta ostal osam ljen . Sko raj pre se net lji va je ugo to vi tev, da v al ti mon tan - skem sve tu Me ni ne pla ni ne uspe v a jo tri co nal ne aso ci - a ci je. Vse tri po ve zu je al ti mon ta n ska zdru žba bu ko vi h goz dov, ki us pe va pred vsem v p red alp skem in di nar - skem al ti mon ta n skem ob mo èju Slo ve ni je – Ra nun cu - lo pla ta ni fo lii-F a ge tum . Na pred di nar s kem ob mo èju ni ta ko vi so kih h ri bov, da bi se lah ko v pol no sti raz vi li altimon ta n ski bu ko vi goz do vi. Co nal na vr šna zdru žba pred di nar s ke ga sve ta je Isopyro-Fa ge tum , vr šna združ ba pred alp sk e ga ob mo èja pa aso ci a ci ja Poly sti - cho-Fa ge tum, ozi ro ma Adenostylo gla brae-Pi ce e tum. V do se da njih fi to ce no lo š kih ra zi s ka va h Me ni ne pla ni - ne (Ma rin èek, Ka lan & To rel li 19 68) t a ko zdru žba Ra - nun cu l o pla ta ni fo lii kot Ade no sty lo-Fa ge tum ni sta bi li ome nje ni . Al ti mon ta n ski bu ko vi goz do vi so bi li oz na - èeni kot Car da mi ni-sa v en si-Fa ge tum den ta ri e t o sum ennea ph ylli (n. pr ov.), èe prav se vo dil na vr sta Den ta ria tri fo la na Me ni n i pla ni ni sploh ne po jav lja. Ma njka jo med dru gim tu di dru ge ras tlin ske vr ste, zna èil ne za gor ski svet pred di nar s ke ga sve ta : Den ta ria polyphylla, Om pha lo des ver na in Ca la min tha gran di flo r a. Na ša pre u èe va nja so do ka za la, da tu di na Me ni n i pla - ni ni uspe va jo al ti mon ta n ski bu ko vi goz do vi, in si cer kot ge o gra f ska va ri an ta s pol ža r ko Ra nun c u lo pla ta ni - fo lii-F a ge tu m var. ge o gr. Isopyrum tha lic t ro i des. Ge o g raf ska va ri an ta ima iz ra z i to ali mon tan ski zna è aj. Vr ste pod zve ze Saxifrago-Fa ge ni on Ma rin èek et al. 1993: Adenostyles gla bra, A. al li a ri a e, Polygonatum ve ti cil la tum, Saxifrag a ro tun di fo lia so st al no in po ne - kod obil no pri sot ne. Njim so po sa miè no pri me ša ne: Lu zu la sylvatic a in Ci cer bi ta al pi n a. 238 ejvolsovaraN – evarpzaR V pri mer ja vi s pred alp ski mi al ti mon tan sk i mi bu ko v i mi goz do vi Ra nu n cu lo pla ta ni fo lii-F a ge tum var. ge o gr. He pa t i ca no bi lis vse bu je ge o g raf ska va ri an ta s pol žar - ko ce lo se ri jo ras tlin skih vrst: Isopyrum tha lic t ro i des, Corydalis ca va, Cro cus na po li ta nus, Ve ro ni ca mon ta - na, Fi ca ria ver na, ki do bro lo èu j e jo, ne ka te r e bolj s po - krov nos t jo kot pri sot nos t jo, al ti mon ta n ske bu ko ve goz do ve Me ni ne pla ni ne od osta lih al ti mon ta n skih bu - ko vih goz dov pred a lp ske ga sve ta ter isto èa s no na ka - zu je j o do lo èe no po do bnost z aso ci a ci jo Isopyro-Fa ge - tum. Še po se bn o za ni mi vo je po jav lja nje co nal ne aso ci a ci je pred a lp ske ga fi to ge o gra f ske g a ob mo èja Adenostylo gla brae-P i ce e tum na naj vi šjem vr hu Me ni n e pla ni ne, na Vi vo d ni ku. Zdru ž ba tu kaj uspe va na ro bu svo je ga are a la, še ve dn o je pri sot n a goz dna pa ša, nad m or ske vi ši ne so re la tiv no niz ke; za to ni ti piè no raz vi ta. Pred - vsem ma njka jo ne ka te re zna èil ni ce in raz li ko va l ni ce aso ci a ci je, ki jih na va ja Zu pan èiè (1999): Ge ra ni um sylvaticu m, Poa al pi na var. vi vi pa r a, Sol da nel la al pi na in Sor bus cha ma e m e spi lus. Ven dar osta la ras tlin ska se sta va zdru ž be: Aden ostyle s gla bra, A. al li a ri ae, Vi o la bi flo r a, Saxif raga ro tu in di fo lia in ko pi ca aci do fil n ih vrst: Lu zu la sylvatic a, Vac ci ni u m myrtillu s, Hi e ra ci um sylvaticum , Gymnocarpium dryopteris, Dryop teris as - si mi lis, Vac ci ni um vi tis-id a ea, Hu per zia se la g o, Ho mo - gyne al pi na, Lycopodium an no ti num go vo ri v prid co - nal no s ti zdru žbe. Ra zi s ka ve goz dne ve ge ta ci je so po tr di l e pre ho dnost Me ni ne pla ni ne v fi to ge o gra f skem po gle du med pred - alp skim in pred di nar ski m ob mo èjem. Èe bi tve ga li po - dro bnej š o raz èl e ni tev , bi osoj na po bo èja nad Za dreè ko do li no in naj vi šji de li Me ni n e pla ni ne nad 1450 me trov pri pa da li pred alp ske mu, pri soj n a po bo èja nad Tu hinj - sko do li no ter kra ški s vet do 1 450 me trov p a pred di - nar ske mu ob mo èju . Fo rest ve ge ta ti on on the Me ni n a pla ni n a mo un t a in pa stu res Summar y* The mo un ta in pa stu res of Me ni n a pla ni n a are cha rac - te ri sed by a tran si ti o nal pre di na ric, pre al p i ne cli ma t e; the tem pe ra tu re re gi me is si mi la r to that in pre di na ric re gi on s while the pre ci pi ta ti on is si mi lar to that of pre - al pi ne are as. The area's tran si ti o nal cli ma te is mat - ched b y its tran si ti o nal phytoge ography. The sunn y so - uth-ea stern si de of the Me ni na pla ni na has pre di na ric cha rac t e ri stics, the north-west ern si de pre al p i ne. Me - ni na pla ni na be longs to the tec to nic unit o f the Sa vinj - ske Alp s. The ge o lo gi cal ba se is primari ly Tri as sic car - bo na te sto ne: Dach s te in li me s to ne and do lo mi tes of va ri o us ages. Smal ler are as con ta in non-car b o na te rocks (such as porp hyrite). A co ar se Kar stic r e li ef pre - do mi na tes ac ross the area. Ve ge ta t i on has de ve lo ped on Me ni na pla ni na in many high al ti tu de are as with a predo minan tly car bo na te ba - se, a s se en by the well -de ve lo ped belts of ve ge ta ti on. The area’s zo nal hig hland as so ci a ti on is a floristically im po ve ris hed ge o grap hi c va ri a nt of Hacquet io-Fa ge -tum: Ru scus hypoglossum. The ge o grap hic va ri ant was clas si fi ed in to a num b er of sub-as so c i a ti ons: – typicum, – ho mogyn etosum sylve stris and – poly go na - tetosum ver ti c il la ti. The zo nal fo rest as so ci a t i on of the lower fo rest belt between 600 and 900 m abo ve sea l e vel is an as so ci a - ti on of be ech and net tle – La mio or va lae -Fa ge tum. The re are fo ur su bas so ci a ti o ns on Me ni n a pla ni n a: – typi cum , – homo gyne tosum sylvestris, – mer c u ri a le to - sum pe ren nis and - car da mi ne to sum tri fo li a e. The as so ci a ti on of the pre-al p i ne area between 400–1300 m abo ve sea le vel is the pre-al pi ne fir and be ech fo rest – Homogyno sylvestris-Fa ge tum. The Me - ni na pla ni na area is di vi ded in to the foll owing su bas so - ci a ti on s: – typicum, – ca la ma gro sti de to sum va ri ae, – lu zu le to sum sylvaticae, – mer c u ri a le to sum pe ren nis and – fe stu ce to sum al tis si mae. The hig he r al ti tu de mo un ta in belt in cor po ra tes the hig - hest are as of Me ni na pla ni na at ove r 900 m abo ve sea le vel. Three zo nal as so ci a ti ons grow in this high mo un - ta in area. The l ar gest a rea is co ve red by a ge o grap hi - cal va ri ant of be ech and lar ge white but ter cups wit h rue-le a ved isopy rum – Ra nu n cu lo pla ta ni fo lii-F a ge tum ge o gr. var. I sopyrum tha lic tro i des wi th the fo llowin g su - bas so c i a ti on s: – typicum , – stel la ri e to sum, – lu zu le to - sum lu zu lo i d is. The zo nal as so ci a ti on of the hig hes t pe aks, a pre di na - ric mo un ta i no us area between 1000 to 1150 m abo ve sea l e vel. In Me ni na pla ni na which re a ches a h e ight of 1450 m ab o ve sea le vel has a ge o grap hic va ri ant with Isopyro-Fa ge tum ge o gr. var. Adenostyles al li a ri ae with three su bas so ci a ti o ns: – typicum, – le u co i e to sum and – lu zu le to sum lu zu lo i d is. Me ni n a planin a’s hig hest pe - ak, Vi vo dnik (1509 m) has a frag men tary zo nal as so ci - a ti on for the up per part of the pre al pi ne mo un ta in belt – an as so ci a ti on o f spru ce an d aden ostyles – Ade - nostylo gla brae-Pi ce e tum. The non-zo n al as so ci a ti ons were di vi ded in to two gro - ups: non-zo nal as so ci a t i ons on car bo na te rock and non-zo nal as so ci a t i ons on non-car bo na t e rock. The lar ges t area of car bo na te rock fe a tu res be ech and Eu ro pe an hop-hor nbe am - Ostryo-Fa ge tum. The cen - tral ge o g rap hi cal va ri ant on Me ni n a pla ni n a is Ostryo-Fa ge tum ge o gr. var . typica w ith three su bas so - ci a ti ons:- typicum, – pe u ce da ne to s um ore o se li ni and – polygo na teto sum ver ti c il la ti. Me ni na pla ni na has three non-zo na l as so ci a ti ons on non-car bo na t e rock. The Baz za ni o-Abi e t e tum as so ci a - ti on has three su bas so ci a ti o ns: – typicum, – sphag ne - to sum a nd – ave nel le to sum fl exuosae. Th e area al so con ta ins a ge o g rap hi cal va ri ant of the fir as so ci a ti on of Ga lio ro tun di fo lii-Ab i e te tu m ge o gr. var. Hi e ra ci um ro - tun d a tum with two su bas so ci a ti ons: – typicum an d – ave nel l e to su m flexuos ae. The non-zo nal as so ci a ti ons in clu de highly aci dop hi l o us be ech fo rests fo und within be ech-che st nut as so ci a ti ons – Ca sta ne o-Fa ge tum. 239 ejvolsovaraN – evarpzaR *Pre vod : Pa ul Townen d Li te ra t u ra BRA UN-BLANQUET, J., 1964: Pflan zen so zi o lo gie. Grundzüge der Ve ge ta ti on skun d e, 3. Au fla ge. Sprin ger, Wien - New York, 865 str. DRO VE NIK, B., 1975: Ne kaj o flo ri Me ni ne pla ni ne. Var stvo na ra ve (Na tu re con ser va ti on) , 8: 57–65, Ljub lja na. KO ŠIR, Ž., 1979: Eko lo ške, fi to ce no lo ške in goz dno go spo dar ske la stno sti Gor jan cev v Slo ve ni ji. Zborn. g ozd. le sar. 17, Ljub lja na, 242 str. MA RIN ÈEK, L., K A LAN, J. & TO REL LI, N., 1968: Goz dne zdru žbe Kam nik II. Ljub lja na: Bi ro za goz dar sko na èr to va nje. MA RIN ÈEK, L., 198 1: Pred alp ski gozd bu kve in ve li ke mr tve ko pri - ve v Slo ve ni ji . Raz pra ve IV. ra zr. SA ZU, 23, 2: 1–42, Ljub lja na. MA RIN ÈEK, L., 1987: Bu ko vi goz do vi na Slo ven sk em. Ljub lja na: De lav ska enot nost, 153 str. MA RIN ÈEK, L., 1996: Pri spe vek k poz na va nju aso ci a ci je Ostryo-Fa - ge tum M. Wra ber ex Trinaj stiæ 19 72. Raz pra ve IV. ra zr. SA ZU 37(6): 119–146, Ljub lja na. MA RIN ÈEK, L., 1995: Con tri bu ti on to de mar ca ti on and phytogeographic di vi si on of the Illyrian flo ral pro vin ce, ba sed on ve - ge ta ti on and flo ra. Gor ta nia. At ti Mu seo Fri ul. Sto ria Nat., 16 (1994): 99–124. MA RIN ÈEK, L. & ZU PAN ÈIÈ, M., 1995: No men kla tur na re vi zi ja aci - do fil nih bu ko vih in gra d no vih goz do v za ho d ne ga ob mo èja ilir ske flor ne pro vin ce. Hla dni kia 4: 29–34. MA RIN ÈEK, L., 1998: Ho chmon ta ne Buchenwälder Illyriens. An na - les 13: 103–108. MA RIN ÈEK, L., MU CI NA, V., ZU PAN ÈIÈ, M., POL DI NI, L., DAK SKO - BLER, I., & AC CET TO, M., 1993: No me kla to ris che Re vi si on der illyrisch en Buchenwälder (Ver band Are mo ni o-Fa gi on). Stu dia Ge o - bo ta n i ca 12 (1992): 121–135. MAR TIN ÈIÈ, A., et al., 1999: Ma la flo ra Slo ve n i je. Kljuè za do lo èe - va nje pra prot nic in se menk. Ljub lja na: Te hni ška za lo ž ba Slo ve ni je, 845 str. MAR TIN ÈIÈ, A., 2003: Sez nam li stna tih ma hov (Bryopsida) Slo ve ni - je. Hacquetia 2/1: 91–166. PUN CER, I. & ZU PAN ÈIÈ, M., 1973: Ve ge ta cij ska in ra sti šèna ana li - za za SLP II . Gor nji Grad in Na zar je. Ela bo rat, Ljub lja na. SE IDL, F., 1907–1908: Kam ni ške ali Sa vinj ske Al pe, njih zgrad b a in njih li ce. Ljub lja na: Ma ti ca slo ven sk a, 1/2: 1–255. TR PIN, D. & VREŠ, B., 1995: Re gi ster flo re Slo ve ni je. Pra prot ni ce in cvet ni ce. Zbir ka ZRC 7, Ljub lja na: ZRC SA ZU, 143 str. ZU PAN ÈIÈ, M., MA RIN ÈEK, L., SE LI ŠKAR, A. & PUN CER, I., 1987: Con si de ra ti on on the phytogeographic di vi si on of Slo ve nia. Bi o ge o - grap hia, 13: 89–98. ZU PAN ÈIÈ, M., 1999: Smre ko vi goz do vi Slo ve ni je (Spru ce fo rests in Slo ve nia). Raz re d za na ra vo slov ne ve de , SA ZU, De la (Ope ra) 36: 1–212 + ta be le. WEST HOFF , V. & MA A REL, E. v an der, 1973: T he Bra un-Blanquet ap pro ach. In: WHITTAKE R, R. H. (e d.): Or di na ti on and Clas si fi ca ti on of Com m u ni ti es. Han db o ok of Ve ge ta ti on Sci en ce 5, Junk, The Ha - gue, str. 617–727. WRABER, M., 195 8: Pred alp ski je lov gozd v Sl o ve ni ji (Baz za nio-Abi - e te tum Wraber 1953 pra e al pi num su bass. no va). Bi o lo ški ve stni k 6: 36–45. WRABER, M ., 1959: Goz dn a zdru žb a be le jel ke in okro glo li stne la - ko te v Slo ve ni j i (Ga lio ro tun di fo l ii-Abi e te tum Wraber 1 955). P ri ro - do slov no druš tvo v Ljub lja ni , po se bne iz da je 1, 20 str. WRABER, M., 1966: Das Adenosty lo gla brae-Pi ce e tum, ei ne ne ue Ficte nwaldgese llschaf t in den slow enischen Al pen. Angewandte Pflan zen so zi o lo gi e (Wien - New York) 18/19: 93–101. WRABER, M., 1969: Pflan zen ge o grap his che Stel lung und Gli e de - rung Sloweniens. Ve ge ta tio 17: 176–199. 240 ejvolsovaraN – evarpzaR Dr. Bo ži dar Dro ve nik Bi o lo šk i in šti tut Jo va na Had ži ja ZRC SA ZU Ljub lja na Hro šèi (Co le op te r a) Me ni ne pla ni ne Uvod Me ni na pla ni na je del vzho dne ga ob mo èja Kam ni - ško-Sa vinj skih Al p in je ve za na na cen tral ni del te ga po gor j a pre ko pre la za Èr ni vec in Ve li ke pla ni ne. Raz te - za se v sme ri vzhod– za hod in je d ol ga oko li 14 km. Na se ve ru jo ob da ja Za dre è ka, na juž ni stra ni pa Tu hinj - ska do li n a. Na vzho du pre i de Me ni n a pla ni n a pri va si Li pa (722 m) v Ère to in Do brov lje. V pri mer ja vi z dru gi - mi de li Kam ni ško -Sa vinj skih Alp Me ni n a pla ni na ni kje r ne pre se ga vi ši ne 160 0 m, saj je naj vi ši ji vrh Vi vo dnik vi sok le 1508 m. Dru gi vi šji vr ho vi so: Ja vor šèek (1344 m), Kur ji vrh (1466 m), Ve li ki Med ve djek (1484 m), Peè ni griè (1405 m), Ve li ke ste ne (1277 m) in Šav ni ce (1426 m). S e ver na in juž na po bo èja te pla ni ne so ra - zme ro ma str ma ne kje do vi ši ne 1200 m, na to pa se priè ne pla no ta sti kra ški svet z vr ta èa mi in ko pa sti mi vr - ho vi, ta ko da je Me ni na pla ni na na pr vi po gled vtis vi so - ke gor ske pla no te. Ge o lo ška pod la ga Me ni ne pla ni ne so pre tež no tri a sni apne n ci (Se idl 1906 ). Vzno žje na se ver ni in j už ni stra ni se stav lja jo alu vi al ni na no si Nev lji ce in Dre te. Nad nji mi so naj prej spod nje tri a sni werfenski skla di , tem sle di j o ško ljka sti skla di. Spod n ji tri a di sle di sred nja tri a da s ka si jan ski mi apnen ci do vi ši ne 120 0 m. Od tu da lje ima mo ra belj ske kam ni ne, sam vrh Me ni ne pla ni ne pa tvo ri jo dach ste in sk i apnen ci iz zgor nje tri a de. Na Me ni - ni pla ni n i naj de mo tu di kam n i ne vul kan sk e ga iz vo r a, kot so p or fir in a n de zit. Tu so tl a moè no za ki sa na. Na Me ni n i pla ni ni ni bi lo ve èjih po le de n i tev. Na vr hu Me ni - ne so tu di ma njša je zer ca, ki jih v prav lji cah ime nu je jo Vi lin sk a je ze ra. Ta so na sta la ob sti ku pre pu stn ih kar - bo nat nih pla sti z ne pro pu stn i mi skri lav ci. Po le ti so ta je zer ca (ali mla ku že ) ve èi n o ma su ha. Me ni na pla ni na je po ra s la pre tež no z goz do vi ta ko na se ver ni ko t na juž ni stra ni. Le na n aj vi šjih pre de lih naj - de mo pla nin s ke pa šni ke, ve èi no ma na sta le s kr èe - njem goz dov. To s e da nes le po po ka že, ko s e pla nin - ska pa ša opu šèa in se te pa šne po vr ši ne hi tro za ra šèa - jo s s mre ka mi v m lad gozd. Naj bolj a lp ski v i dez pra ve - ga alp ske ga pa šni ka ka že ob mo èje vr ha Šav nic , kjer ra ste jo alp ske ras tli ne , kot so Pri m u la wulfe ninana, Pri mu la au ri cu la, Pri mu la ela ti or, Gen ti a na clu si a n a, Achil lea cla ve nae in An dro s a ce lac ta ea. Na Me ni ni pla ni ni pre tež no pre vl a du je jo bu ko vi goz do vi, vmes pa so tu di to plo l ju bne dre ve sne vr ste, kot so ma li je sen in èr ni ga ber. Na pla no ta stem de lu in na se ver nem po - boèju naj de m o tu di di nar ski je lo v o-bu kov gozd. Ve de nje o hro šèih, ki ži vi jo v Kam ni ško -Sa vinj skih Al - pah, je ra zme ro ma ze lo sla bo. Èe prav je bi lo s t e ga ob - mo èja opi sa nih kar ne kaj vrs t hro šèev, š e do da nes ni - ma mo no be ne ga ce lot ne ga pre gle da o tej sku pi ni ži va -li za to ob mo èje Slo ve ni je. Ta pri spe vek je pov ze t ek vseh do se daj zbr a nih po dat kov o hro šèih te ga gor ske - ga si ste ma. Mo je ra zi ska ve Me ni n e pla ni ne se ga jo še v le to 195 4, ko s em kot di jak p ri èel p ro u èe va ti to ži val - sko sku pi no v Zgor njem Tu hi nju, kjer s o bi li mo ji star ši uèi te lji na tam kajš nji šo li. Od ta krat pa vse d o se daj sem zbi ral in ra zi s ko val fav no hro šè ev tu di na Me ni ni pla ni ni. Za ne ka te re vr ste hro šèev so bi li že ob jav lj e ni po dat ki v raz liè nih pri spev kih (Dro ve nik 1971, 1979, 1989, 1996, 2000, 2003). Iz te ga de la je raz vi dno, da so do lo èe ne dru ži ne hro šèev s te ga ob mo èja že ra zme - ro ma ze lo do bro ra zi s ka ne, dru ge ne ko li ko slab še, ven dar so osta l e ne ka te re sku pi ne hro šèev na Me ni ni pla ni ni še po pol na ne znan ka. Do se da j je zna nih oko li 700 vrst hro šèev, v en dar me nim, da je t o še le do bra po lo vi ca vseh vrst, ki ži vi jo na Me ni n i pla ni ni. V pri spev ku je ve èji del po dat kov o na ha ja li šèih vrst na - tan ènih, ven dar so mo ji pr vi po dat ki iz le ta 1954 in 1956 bolj ohla pni, še po se bno kar za de va na ha ja li šèa na Me ni n i pla ni ni. Ta ko je kot na ha ja li šèe na ve de na le Me ni na pla ni na, kar pa ne po me ni , kje na tan èno na Me ni n i pla ni ni je bi la vr sta uje ta. Si ste m at ski pre gled naj de n ih vrst hro šè ev Me ni n e pla ni ne Dru ži na Ci cin de li dae – brz ci Ci cin d e la cam pe s tris Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 182) Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 182) Ci cin de la sylvicola De je an et La tre il le, 1822 Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 182) Ci cin d e la ger ma ni ca Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 182) Dru ži na Ca ra bi dae – kre ši è i Ca ra bu s ca te nu la tus ca te nu la tus Sco po li, 1763 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ca ra bus gra nu la tus in ter s ti ti a lis Duftschmid, 1812 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 183) La ze, Zgor nji Tu hinj, 12. 11. 1983, Dro ve nik Ca ra bu s can ce l la tus emar gi n a tus Duftschmid, 1812 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 183) Ca ra bus hor ten sis hor ten sis Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 12) Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Ca ra bus convexus di la ta tus De je an, 1826 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Bi ba, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Ca ra b us in tri ca tus in tri ca tus Lin na e us, 1761 Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) 241 ejvolsovaraN – evarpzaR Ca ra bus cre ut ze ri cre ut ze ri Fa bri ci us, 1801 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad, 11. 1969, Dro ve nik Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Ca ra bus ir re gu l a ris bu cep ha lus Kra atz, 1879 Les, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Ca ra bus va ri o lo sus no du lo sus Fa bri ci us, 1787 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Ca ra bu s ca e la tus ca e la tus Fa bri ci us, 1801 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ca ra bu s ger ma r i sa vi ni cu s Ham mer, 1906 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad, 11. 1969, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 1. 9. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Ca ra bu s co ri a ce us Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Vi vo dnik, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Cychru s at te nu a tu s at te nu a tu s Fa bri ci us, 1792 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183)Dol, Gor nji Grad, 11. 1969, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 1. 9. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 10. 1988, Dro ve nik Cychrus ca ra bo i des hop pei Gan glba u er, 1892 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Les, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad, 11. 1969, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Le i stus ru fo mar gi na tus Duftschmid, 1812 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Le i stus ni ti dus Duftschmid, 1812 Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Le i stus fer ru gi ne us Lin na e us, 1758 Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Le i stus pi ce us Frölich, 1799 Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Ne br ia pi ci co r nis (Fa bri ci us, 1801) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Ne bria da hli Sturm, 1815 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Les, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Dol, Gor nji Grad, 11. 1969, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 183) Les, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) Bi ba, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 183) 242 ejvolsovaraN – evarpzaR Šavni ce – M enina plani na (F oto: B. D roveni k) Ne bria fa sci a to p un cta ta Müller, 18 50 Zgor nji Tu hinj, Va ni še (Dro ve nik: 1971: 184) Ne br ia ger ma ri simon yi Gan glba u er, 1892 Je spa ja ma, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Ne bria bre vi col l is Fa bri ci us, 1792 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) No ti op hi lus aquaticus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) No ti op hi lus bi gut ta tus (Fa bri ci us, 1779) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 11. 10. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Elap hr us au re us Müller, 18 21 Tu hinj šèi ca, Zgor nji Tu hinj, 4. 5. 1983, Dro ve nik Lo ri c e ra pi li co r nis (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Cli vi na fos sor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Cli vi na col la ris (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 184) Re i che o des ro tun di pen nnis Cha u do ir, 1843 Ja vor šèek, Me ni na planina, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Bem bi d i on lam pr os (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1994: 32) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1994: 32) Bem bi di on pro pe rans Step hens, 1828 Va ni še, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1994: 32) Bem bi d i on quad rimacu latum (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Bem bi d i on atri cu la tum (Pan zer, 1796) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Bem bi d i on ge ni cu la tu m He er, 1837 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Bem bi d i on ti bi a le (Duftschmid, 1812) Va ni še, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1994: 35) Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1971: 184) Bem bi d i on va ri co lor (Fa bri ci us, 1803) (syn.: tri co lor) Pod kraj, Gor nji Grad, Dre ta (Dro ve nik: 1971: 184, 1994: 35) Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca (Dro ve nik: 1994: 35) Bem bi di on de le tum Au di net et Ser vil le, 1821 (syn.: ni - ti du lum) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1994: 36; Dro ve nik: 1971: 184)Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1994: 36; Dro ve nik: 1971: 184) Bem bi di on te tra co l um Say, 1823 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Bem bi d i on va ri u m Oli vi er, 1795 Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Bem bi d i on com pl a na tu m He er, 1837 Va se no, Šmar tno v Tu hi nju, 6. 6. 2001, Dro ve nik Bem bi di on de co rum (Zen ker, 1801) Zgor nji Tu hinj, Dre ta, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Buè v Tu hi nju, Nev lji ca, 8. 4. 1995, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1994: 36) Bem bi di on lu nu la tum (Geoffroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, Va ni še, 21. 6. 1996, Dro ve nik Bem bi d i on mon ti co la Sturm, 1825 Zg. Tu hinj, Èeš nji ce, Èe sni ški po tok, 8. 4. 1995, Dro ve - nik Bem bi d i on mil le ri a num Heyden 1883 Kro pa, Dre ta, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, Go li ce, 8. 4. 1994, Dro ve nik Bem bi d i on ru fi cor n e Sturm, 1825 Dol, Gor nji Grad, Dre ta (Dro ve nik: 1994: 37) Bem bi d i on ti bi a le (Duftschmid, 1812) Va se no, Šmar tno v Tu hi nju, 6. 6. 2001, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184, 1994: 37) Bem bi di on do de roi (Gan glba u er, 1892) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184, 1994: 37) Tachys bis tri a tus (Duftschmid, 1812) La ze v Tu hi nju, 12. 5. 1977, Dro ve nik Tachys quadrisignatus (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 1. 5. 1969, Dro ve nik Tachyta na na (Gyllenhal, 1810) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1977, Dro ve nik Tre chus al pi co la Sturm, 1825 Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Je spa ja ma, oko li ca, Me ni n a pla ni n a (Dro ve nik : 1971: 184) Tre chus cro a ti cus De je an, 1831 Zgor nji Tu hinj, Va ni še (Dro ve nik: 1971: 184) Tre chus li ma c o des la ti u scu lus K. et J Da ni el, 1898 Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Je spa ja ma, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Tre chus ob tu sus Eri chson, 1837 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 16, 1971: 184) 243 ejvolsovaraN – evarpzaR Tre chus quadristriatus Schrank, 1781 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca (Dro ve nik: 1971: 184) Tre chus ro tun di pen n is sche er pel tzi Wink ler, 19 36 Je spa ja ma, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 184) Du va li us exaratus exaratus Scha um, 1860 Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 184) Anop hthal nus ere bus ere bus Kra uss, 1906 Pod kra nj ska zi jal ka, No va Štif ta, Dol (Dro ve ni k: 1971: 184) Anop hthal mus scha u mi sil vi co la Je an nel, 1928 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1970: 17, 1971: 184) Vi vo dnik, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1970: 17, 1971: 184) Pa tro bus styriacus Cha u do ir, 1871 Zgor nji Tu hinj, Va ni še (Dro ve nik: 1971: 185) Pa na ga e us bi pu stu la tus Fa bri ci us, 1775 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 17, 1971: 184) Pa na ga e us crux-ma jor Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 17, 1971: 184) Ama ra ple be ja Gyllen hal, 1810 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 21) Ama ra ae ne a (De ge er, 1774) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ama ra com mu n is (Pan zer, 1797) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185)Ama ra convexior Step hens, 1828 Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ama ra cur ta De je an, 1828 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 21) Ama ra er ra ti ca (Duftschmid, 1812) Bi ba, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1970: 21) Ama ra fa mi li a ris (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ama ra mon ti va ga Sturm, 1825 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Ama ra ni ti da Sturm, 1825 Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ama ra ova ta (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ama ra tri cu s pi da ta De je an, 1831 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 21) Sto mis pu mi c a tus (Pan zer, 1796) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Sto mis ros tra tus Sturm, 1825 Ja vor šèek, Me ni na planina, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Pte ro sti chus cu pre us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus vi rens (Müller, 1776) (syn.: le pi dus) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) 244 ejvolsovaraN – evarpzaR Vijoli èasti krešiè (Ca rabus germari savinicus) (Foto: Spring) Pte ro sti chus ver si co lor (Sturm, 1824) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1973, Dro ve nik Pte ro sti chus ver na lis (Pan zer, 1796) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus at te ri mus (Herbst, 1784) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Pte ro sti chus oblon go pun cta tus oblon go pun cta tus (Fa bri ci us, 1787) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Pte ro sti chus ni ger (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 15. 6. 1982, Dro ve nik Pte ro sti chus me la na ri us (Il li ger, 1798) (syn.: vul ga ris ) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus me las (Cre ut zer, 1799) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus ni gri ta (Fa bri ci us, 1792) Zg. Tu hinj, Èeš nji ce, 8. 4. 1995, Dro ve nik Pte ro sti chus di li gens (Sturm, 1824) Zgor nji Tu hinj, Osred ke (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus ovo i de us (Sturm, 1824) Zgor nji Tu hinj, 27. 4. 1973, Dro ve nik Pte ro sti chus cog na tus De je an, 1831 (syn.: schmid ti ) Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 185) Pte ro sti chus bre vis (Duftschmid, 1812) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Pte ro sti chus un ctu la tus (Duftschmid, 1812) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 185) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Pte ro sti chus me tal li cus (Fa bri ci us, 1792) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Pte ro sti chus mu e hlfel di (Duftschmid, 1812) Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Pte ro sti chus tran sver sa lis (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Pte ro sti chus fa sci a to pun cta tus (Cre ut zer, 1799) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Zgor nji Tu hinj, Va ni še (Dro ve nik: 1971: 186) Pte ro sti chus va ri o la tus va ri o la tus De je an, 1828 Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186)Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Abax bec ken ha up ti bec ken ha up ti (Duftschmid, 1812) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Abax ca ri na t us (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Abax ova lis (Duftschmid, 1812) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Abax pa ral le lo pi pe dus (Pil ler et Mit tel pa c her, 1783) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Go li ce, Zgor nji Tu hinj. 12. 6. 1982, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Abax par al l e lus (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Mo lops ovi pen nis ovi pen nis Cha u do ir, 1847 Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Mo lops pi ce us aus tri a cus Gan glba u er, 1889 Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Mo lops ela tus ela tus Fa bri ci us, 1801 Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Mo lops stri o la tus Fa bri ci us, 1801 Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Ca lat hus gla bri col lis De je an, 1828 Sv. Vid, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Ca lat hus me la no cep ha lus Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Šav ni ce, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Ca lat hus fu sci pes Go ez ze, 1777 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Ago nu m an tte na ri um (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj, 24. 7. 1973, Dro ve nik Ago num sexpunctatum (Lin na e us, 1758) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Ago num vi du um (Pan zer, 1797) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 25) Ago num scro bi cu la tum (Fa bri ci us, 1801) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Ago n um as si mi lis (Paykull, 17 90) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) 245 ejvolsovaraN – evarpzaR Ago num ru fi cor nis (Go e ze, 1777) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Ago num dor sa le (Pon top pi dan, 1763) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) La e mo ste nus schre i ber si (Küster, 1846) Sel ka luk nja, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Pod kra nj ska zi jal ka, Dol, Gor nji Grad (Dro ve ni k: 1971: 186) Li ci nus hof fman seg gi (Pan zer, 1797) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Li ci nus cas si de us (Fa bri ci us, 1792) Sta ra se no žet, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 185) Ba di ster bi pu s tu la tus (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Ba di ster so da lis (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Cal li stus lu nu la tus (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Chla e ni us spo li tus (Ros si, 1790) Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Chla e ni us ni gri cor nis (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nikChla e n i us ni ti du lus (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Oo des he lo pi o i des (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Di ac hro mus ger ma nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 14. 5. 1976, Dro ve nik Anisodactylus bi no ta tus (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Anisodactylus ne mo ri va gus (Duftschmid, 1812) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 20) Har p a lus azu e r us (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Har pa lus gri se us (Pan zer, 1795) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Har pa lus ru fi pes (De ge er, 1774) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Har p a lus ae ne us (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Har p a lus atra tus La tre i l le, 1804 Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1976, Dro ve nik Har p a lus la tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 19) Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Har p a lus mar gi n el lus De je an, 1829 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 19) Har pa lus di stin gu en dus (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 185) Tri cho tic hnus la e vi col li s (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj, 27. 4. 1973, Dro ve nik Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Ste no lop hus te u to nus (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, 27. 4. 1973, Dro ve nik Le bia chlo ro cep ha la (Hof fmann, 1803) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) Le bia cyanocephala (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 8. 1976, Dro ve nik Dro mi u s agi lis (Fa bri ci us, 1783) Zgor nji Tu hinj, 29. 11. 1976, Dro ve nik Sv. Flor jan, Prag, Gor nji Grad, 30. 6. 1988, Dro ve nik Dro mi us fe nes tra tus (Fa bri ci us, 1794) Zgor nji Tu hinj, 29. 11. 1976, Dro ve nik Me ta ble tu s trun ca tel lus (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 186) 246 ejvolsovaraN – evarpzaR Debelogla vi krešiè (Carabus i rregularis bucephal us) (Foto: Spri ng) Lionychus quadrillum (Duftschmid, 1812) Zgor nji Tu hinj, 14. 5. 1976, Dro ve nik Cymind is hu me r a lis (Fourcroy, 1785) Šav ni ce, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1971: 186) Dryp ta den ta ta La tre i l le, 1796 Zgor nji Tu hinj, 14. 5. 1976, Dro ve nik Ap ti nus bom bar da (Il li ger, 1800) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1970: 20) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Go li ce, Zgor nji Tu hinj. 12. 6. 1982, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 1. 9. 1988, Dro ve nik Bra chi nus cre pi tans (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 187) Bra chi nus explodens Duftschmid, 1812 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1971: 187) Dru ži na Dytisc idae – ko za ki Pla tam bus ma cu la tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Acil li us sul ca tus (Lin na e us, 1758) Šav ni ce (je ze ro), Me ni na pla ni na, 19. 6. 2003, Dro ve - nik Dytiscus mar gi na lis (Lin na e us, 1758) Zg. Tu hinj, 12. 6. 1976, Dro ve nik Dru ži na Hydraenid ae Hydr aena gra ci lis Ger mar, 1824 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Hydra ena trun c a ta Rey, 1885 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Hydr aena ri pa r ia Ku ge lan, 1779 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Dru ži na Hi ste ri d ae Hi ste r quad rimacu latus Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 8. 1965, Dro ve nik Dru ži na Sil phi dae Nec rop ho rus hu ma tor (Gle dler, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Boè na, 11. 10. 1988, Dro ve nik Nec rop ho rus ve spil lo i des Herbst, 1783 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Nec rop ho rus fos sor Eri chson, 1837 Zgor nji Tu hinj, 12. 8. 1976, Dro ve nik Nec rop ho rus ve sti ga tor Her schel , 1807 Zgor nji Tu hinj, 7. 8. 1977, Dro ve nik Nec ro des li to ra lis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 8. 1976, Dro ve nikTha na top hi lus ru go sus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Oe ce op to ma tho ra ci ca (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Sil pha ob scu ra Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Sil ph a ca ri na ta Herbst, 1783 Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ablat ta ria la e vi ga ta (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 5. 6. 1964, Dro ve nik Pho sphu ga atra ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Nec rop hi lus sub ter ra ne us (Dahl, 1802) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Dru ži na Ca to pi d ae Ca tops ne glec tus Kra atz, 1852 Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ca tops sub fu scus Kel lner, 1846, Zgor nji Tu hinj, 7. 1954, Dro ve nik Ca tops ni gri ta Eri chson, 1837 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Ca tops tri stis (Pan zer, 1793) Zgor nji Tu hinj, 7. 1954, Dro ve nik Ap ha o bi us mil le ri (Schim mel, 1855) Sel ska luk nja, Zgor nji Tu hinj, 15. 6. 1969, Dro ve nik Bathysciola sil ves tris (Motschulsky, 1856) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Bathyscia mon ta na Schiöedte, 1849 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Dru ži na Scydm aenidae Eu con nus motschulskyi (Sturm, 1838) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Dru ži na Staph ylinidae – krat k o kril c i Eu sph a le rum lon gi pen ne (Eri chson, 1839) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Oma li um ri vu la re (Paykull, 17 89) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Oma li um va li du m Kra atz, 1858 Sel ska luk nja, Zgor nji Tu hinj, 15. 6. 1969, Dro ve nik An thop ha gus al pes tris He er, 1839 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Šav ni ce, 21. 6. 1996, Me ni na pla ni na, Dro ve nik Pa e de rus schönnherr i Czwalina, 1899 Zgor nji Tu hinj, 12. 5. 1973, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik 247 ejvolsovaraN – evarpzaR Pa e de ri dus ru fi col l is (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad, Me ni na pla ni na, 19. 6. 1968, Dro ve - nik Ste nus fla vi pes Step hens, 1833 Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12.5. 1973, Dro ve nik Me don brun ne us (Eri chson, 1839), Zgor nji Tu hinj, Tu hinj šèi ca, 12. 5. 1973, Dro ve nik Do me ne sca bri co l le (Eri chson, 1840) Les, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1969, Dro ve nik Lat hro b i um mul ti pun cta tum Gra ven horst, 1802 Me ni na pla ni na, 8. 6. 1969, Dro ve nik Lat hro bi um la e vi pen ne He er, 1839 Èeš nji ce, Zgor nji Tu hinj, 8. 4. 1995, Dro ve nik Lat hro bi um ca vi co la Müller, 18 56 Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1996, Dro ve nik Sel ska luk nja, Zgor nji Tu hinj, 15. 6. 1969, Dro ve nik Phi lon thus atra tus Gra ven horst, 1802 Kro pa, Dre ta, 13. 6. 1994, Dro ve nik Phi lon thus chal ce us Step hens, 1832 Zg. Tu hinj, 13. 6. 1976, Dro ve nik Phi lon thus co e ru le scens (La cor da i re, 1835) Kro pa, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Phi lon thus de co rus (Gra ven horst, 1802) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Phi lon thus la mi na t us (Cre ut zer, 1799) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Phi lon thus mon ti va gus He er, 1839 Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik He spe rus ru bri pe n nis (Gra ven horst, 1802) Kro pa, Dre ta, 13. 6. 1994, Dro ve nik Emus hir tus (Lin na e us, 1758) Zg. Tu hinj, 5. 1969, Dro ve nik Pa ra be mus fos sor (Sco po li, 1772) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Staphylinus ca e sa re us Ce der hjelm, 1798 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Stap hylin us di mi di a ti co r nis Gem min ger, 1851 Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Platydracus ful vi pes (Sco po li, 1763) Pre vo je, Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Cre op hi lus maxillosus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nikOn tho le stes mu ri nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Ocypus bre vi pen nis bre vi pen nis (He er, 1842) Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Ocypus ful vi pen ni s Eri chson, 1840 Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Ocypus me la na ri us He er, 1839 Me ni na pla ni na, 7. 1969, Dro ve nik Ocypus olens Müller, 17 64 Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ocypus me ga cep ha lus (Nor dmann, 1837) Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Ocyp us si mi lis se mi a la tu s Müller, 19 04 Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Ocypus te ne bri co sus Gra ven horst, 1846 Me ni na pla ni na, 7. 1956, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Quedius cin cti c ol lis (Kra atz, 1847) Me ni na pla ni na, 6. 1986, Dro ve nik Quedius c in ctus (Paykull, 17 90) Me ni na pla ni na, 6. 1986, Dro ve nik Quedius du bi us (He er, 1839) Me ni na pla ni na, 6. 1986, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Quedius me so me l i nus (Mar sham, 1802) Me ni na pla ni na, 6. 1986, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Quedius xa nthopus Eri chson, 1839 Me ni na pla ni na, 6. 1986, Dro ve nik Ga ri nus os se ti cus (Ko le na ti 1846) (syn.: ver na lis ) Me ni na pla ni na, 12. 7. 1986, Dro ve nik Tachyporus chrysomelinus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 7. 1986, Dro ve nik Bryophacis ru fus (Eri chson, 1839) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik At he ta spe la ea (Eri chson, 1840) Sel ska luk nja, Zgor nji Tu hinj, 15. 6. 1969, Dro ve nik Dru sil la ca na li cu la ta (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Zyras col la ris (Paykull, 18 00) Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 6. 1976, Dro ve nik Lo me chu so i des stur mo sus (Fa bri ci us, 1792) Me ni na pla ni na, 15. 6. 1969, Dro ve nik 248 ejvolsovaraN – evarpzaR Oca lea ba dia Eri chson, 1837 Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ale o cha ra fu ne bris Wollaston , 1869 Pod k ranj sk a zi jal ka, Dol, Me ni n a pla ni n a, 6. 7. 1968, Dro ve nik Ale o cha ra al bo vil lo sa Ber nha u er, 1901 Pod k ranj sk a zi jal ka, Dol, Me ni n a pla ni n a, 6. 7. 1968, Dro ve nik Dru ži na Pse lap h i dae Bryax is cur ti si ori en ta lis (Ka ra man, 1942) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Dru ži na Lycidae Dictyoptera au ro ra (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Platycis mi nu tus (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Lampyridae – kre sni ce Lampyris noc ti lu ca (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Lam pror hi za splen di du la (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Pho spha e nus he mip te rus (Go e ze, 1777) Zgor nji Tu hinj, 6. 1969, Dro ve nik Dru ži na Can th a ri dae – sne žen k e Can tha ris fu sca Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Can tha ris pel lu ci da Fa bri c i us, 17?? Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Can tha ris ru sti ca Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Can th a ris li vi da Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Me ni na pla ni na, 29. 6. 1968, Dro ve nik Can tha ris ob scu ra Lin na e us, 1758 Ja vor šèek, Me ni na planina, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Šav ni ce, Me ni na planina, 20. 6. 1995, leg. Dro ve nik Can tha ris ni gri cans (O. F . Müller , 1776) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Kro pa, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Can tha ris su de ti ca Let zner, 1847 Ja vor šèek, Me ni na planina, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Rhagonycha tran slu ci da (Krynicky, 1832) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Rhagonycha ful va (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nikRhagonycha fugax Man ner he im, 1843 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Rhagonycha gal li ca Pic, 1923 Šmar tno, do li na Nev lji ce, 6. 6. 2001, Dro ve nik Va se no, Šmar tno v Tu hi nju, 6. 6. 2001, Dro ve nik Mal tho des hexacanthus Kiesenwett er, 1852 Ja vor šèek, Me ni na, 21. 6. 1996, leg. Dro ve nik Dru ži na Ma la chi i d ae Cha ro pus con co lor (Fa bri ci us, 1801) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1996, Dro ve nik Ma la chi us bi pu s tu la tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Dru ži na Cle ri dae – pi san c i Til lus elon g a tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1986, Dro ve nik Opi lo mol lis (Li na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 6. 1992, Dro ve nik Tha na s i mus for mi c a ri us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Tri cho des api a ri us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Dru ži na Lymexylon idae Hylocoestes der me sto i des (Lin na e us, 1761), Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Lymexylon na va le (Lin na u es, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1969, Dro ve nik Dru ži na Ela te ri dae – po ka li c e Agrypnus mu ri nus (Lin na e us, 1758) Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Èeš nji ce, Zgor nji Tu hinj, 8. 4. 1995, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 8) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 8) Di ma ela te ro i des Chra pen ti er, 1825 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 8) Les, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 8) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cte ni ce ra cu pre a (Fa bri ci us, 1781) Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Šav ni ce, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Vi vo dnik, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Cte ni ce ra pec ti ni cor n is (Lin na e us, 1758) Šav ni ce, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1996, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Cte ni ce ra vi rens (Schrank, 1781 Šav ni ce, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 8), 13. 6. 1965, Dro ve nik 249 ejvolsovaraN – evarpzaR Se la to so mus ae ne us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Sv. Vid, Me ni na pla ni na, 6. 1954, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1996, Dro ve nik Se la to so mus ni gri cor nis (Pan zer, 1799) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Ac te ni ce rus sja e la n di cus (Müller, 1764) Bi ba, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 9), 26. 5. 1967, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 9 ), 23. 4. 1967, Dro ve - nik Pro ster non tes sel la tum (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 13. 5. 1965, Dro ve nik Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 9) Am pe dus po mo rum (Herbst, 1784) Dol pri Gor njem Gra du (Dro ve nik: 1989: 4) Am pe dus ni ger ri mu s (La cor da i re, 1835) Sv. Vid, Me ni na pla ni na, 30. 5. 1964, Dro ve nik Am pe dus san gu i ne us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 3) Sv. Vid, Me ni na pla ni na, 30. 5. 1964, Dro ve nik Am pe dus elon ga tu lus (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Am pe dus erythrogonus (Müller, 1821) Sv. Vid, Me ni na pla ni na, 30. 5. 1964, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 3)Se ri ce us brun ne us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Agri o tes pi lo sel lus (Schönherr, 1806) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 5 ), 30. 5. 1964, Dro ve - nik Agri o tes ustu la tus (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Agri o tes spu ta tor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Be tar mon bis bi ma cu la tu s (Fa bri ci us, 1803) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 26. 5. 1967, Dro ve nik Ido lon pi ci pen nis (Bach, 1852) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Adra stu s pal len s (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 6 ), 8. 8. 1974, Dro ve - nik Me la no tus ca sta ni pes (Paykull, 18 00) Zgor nji Tu hinj, Sv. Vid (Dro ve nik: 1989: 7) Me la no tus ni ger (Fa bri ci us, 1781) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 7) Me la no tu s ru fi p es (Herbst, 1784) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 3) Me la no tu s vil lo sus (Fourcroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, 11. 6. 1968, Dro ve nik He mic r e pi di us hir tu s (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj, 13. 6. 1976, Dro ve nik He mic r e pi di us ni ger (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, 13. 6. 1976, Dro ve nik Èeš nji ce, Me ni na pla ni na, 9. 5. 1987, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad, 29. 6. 1968, Dro ve nik Ano sti rus pur pu re us (Po da, 1861) Zgor nji Tu hinj, 11. 6. 1968, Dro ve nik Sv. Vid, Me ni na pla ni na, 13. 6. 1976, Dro ve nik Den ti col lis li ne a ris (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 15. 5. 1964, Dro ve nik Sta ra se no žet, Me ni na pla ni na, 13. 6. 1976, Dro ve nik Den ti col lis ru be ns (Pil ler et Mit ter pa c her, 1783) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Da lo pi us mar gi na tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj,15. 5 .1964, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ci dno pus pi lo sus (Le ske, 1785) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ci dno pus quercus (Oli vi er, 1790) Va se no, Šmar tno v Tu hi nju, 6. 6. 2001, Dro ve nik 250 ejvolsovaraN – evarpzaR Gladka minica ( Potosia euprea) (Foto: B. Drovenik) At ho us bi co lor ssp. na se ri Mil ler, 19 16 Zgor nji Tu hinj, 25. 6. 1977, Dro ve nik At ho us sub fu scus (Müller, 1767) Zgor nji Tu hinj, 25. 6. 1977, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 13), 11. 6. 1968, Dro ve nik At ho us aus tri a cus Des bro chers, 1873 Bi ba, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik At ho us an gu li frons Re it ter, 1905 Šav ni ce, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Trav nik, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1989: 14), 6. 7. 1968, Dro ve nik At ho us vit ta tus (Fa bri ci us, 1792) Šav ni ce, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik At ho us ha e mo rr ho i da lis (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1989: 1 2), 25. 6. 1977, Dro - ve nik Dra st e ri us bi ma cu la tus (Ros si, 1790) Zgor nji Tu hinj, 25. 6. 1977, Dro ve nik Zo roc hrus der me sto i des (Herbst, 1806) Kro pa, Dre ta, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Gor nji Grad, Dre ta (Dro ve nik: 1989: 15) Zo roc hrus fla vi pes (Au be, 1850) Kro pa, Dre ta, Boè na, 13. 6. 1994, Dro ve nik Car di op ho rus gra mi ne us (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Bu pre s ti dae – kra sn i ki Lam pr a di ver s Gu illb, 1889 Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Anthaxi a hel ve ti ca Sti er lin, 1868 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Antha xia ni ti du la ni ti du la (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Anthaxia po do li ca po do li ca Man ner he im, 1837 Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Anthax ia quadr ipunctata (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Chrysobothris af fi nis (Fa bri ci us, 1794) Zgor nji Tu hinj, 12. 8. 1998, Dro ve nik Chrysobothris chrysostygma (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Trachys mi nu tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nikDru ži na Da scil li dae Da scil li us cer vi n us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1954, Dro ve nik Dru ži na Der me st i dae – sla ni n ar ji Der me stes lar da ri us Lin na e us, 175 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik At ta ge nu s pel lio (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ant hre nus ver ba sci (Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Byrrh idae Cytilus se ri ce us (For stner, 1771) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Byrrhus pi lu la (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Byrrhus gi gas Fa bri ci us,1787 Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 16. 6. 2003, Dro ve nik Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Dru ži na Ni ti du li dae Am pho tis mar gi na ta (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1976, Dro ve nik Glis chro chi lus quadripunstatus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Endom ychid ae Endomychus coc ci ne us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Dru ži na Coc c i nel li dae – pi ka po lo n i ce Sub coc ci nel la vigintiquatu orpu nctata (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ap hi dec ta obli te ra ta (Lin na e us, 1758) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Ani so stic ta no ve m de cim p un cta ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Se mi a da l ia al pi na (Vil la, 1835) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Tytthaspis se de cim pun cta ta (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ada lia bi pun cta ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Coc ci nel la sep te m pun cta ta Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Coc ci nel la quinq uepunct atua (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Synharmonia con glo ba ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik 251 ejvolsovaraN – evarpzaR Har mo nia quadr ipunctata (Pon to pi dan, 1763) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Myrrha oc to de cim gut ta ta (Lin na e us,1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Cal via de cem gu t ta ta (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cal via quatuor decimguttata (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Propylea quatuordecimpunctata (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ana tis ocel la ta (Lin na e us 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1969, Dro ve nik Neomysia oblon go pun cta ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Halyzia se de cim gut ta ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Thea vi gin t i du o p un cta ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Pti ni d ae Pti nus fur (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Oe de m e ri dae Xanthochroa car ni o li ca (Gistl, 18 3 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Na cer d a ustu la ta (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1969, Dro ve nik Chrysanthia ni gri cor nis Westheim , 1882 Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1969, Dro ve nik Oe de me ra po da gra ri ae (Lin na e us, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Oe de me ra vi re scens (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Oe de me ra lu ri da (Mar sham, 1802) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Pyroc hroidae Pyrochroa coc ci nea (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Pyrochroa ser ra ti cor nis (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Schi zo tus pec ti ni cor nis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Me lo i dae – trav ni c e Lytta ve si ca to ria (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nikMe loe pro sca ra ba e us Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Me loe vi o la ce us Mar sham, 1802 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Ser ro pla p i dae Ser ro pa l pus bar ba tus (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 3. 8. 1967, Dro ve nik Dru ži na La gri i dae La gria hir ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Dru ži na Te ne br i o ni dae – èr niv ci Opa trum sa bu lo sum (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Di a pe ris bo le ti (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Te ne brio mo li tor Lin na e us, 1758 Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik La e na vi en nen si s (Sturm, 1807) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik He lops co e ru le us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Stenomax ae ne us (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dru ži na Sca ra b a e i dae – pah ljaè ni ki Trox sa bu lo sus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Odon ta e us ar mi ger (Sco po li, 1772) Zgor nji Tu hinj, 6. 6. 1969, Dro ve nik Ge o tru pes mu ta tor (Mar shan, 1802) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ge o tru pes ster co ra ri us (Lin na e us, 1758), Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Ge or t u pes al pi nus (Ha gen bach, 1825) Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1996, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1966, Dro ve nik Ge o tru pes ver na lis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Gymnopleurus mop sus (Pal li a r di, 1781) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Sisyphus scha ef fe ri (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Co pris lu na ris (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cac co bi us schre be ri (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik 252 ejvolsovaraN – evarpzaR On thop ha gus vac ca (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ap ho di us fos sor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ap ho di us fi me ta r i us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Se ri cea brun nea (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Am phi mal lon sol sti ti a le (Lin na e us, 1758), Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Me lo lon tha hip po ca sta ni Fa bri ci us, 1801 Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Me lo lon tha me lo lon th a (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Ano ma la du bia (Sco po li, 1763), Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phyllopertha hor ti co la (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Ho pli a pra ti co la Duftschmid, 1805 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Tro pi no ta hir ta (Po da, 1761) Zgor nji Tu hinj, 4. 1956, Dro ve nik Oxythyera fu ne sta (Po da, 1761) Zgor nji Tu hinj, 4. 1956, Dro ve nik Ce to n ia au ra ta (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Li o co la lu gu bris (Herbst, 1786) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Po to sia ae ru gi no sa (Drury, 1770) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Po to sia cu prea (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Val gus he mip te rus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Osmo der m a ere mi ta (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Gno ri mus no bi lis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Gno ri mus oc to pun cta tus (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Tri chi us fa sci a t us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nikTri chi us sexualis Be del, 1906 Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Dru ži na Lu ca n i dae – ro ga èi Lu ca nus cer vus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, 7. 1956, Dro ve nik (Dro ve nik: 1979: 112) Dor cus pa ral le lo pi pe dus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1979: 112) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1979: 112) Platycerus ca prea (De ge er, 1774) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1979: 111) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1979: 111) Platycerus ca ra bo i des (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1979: 111) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1979: 111) Ce ru chus chrysomelinus (Hochenwahrt, 1785) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1979: 111) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1979: 111) Si no d en dron cylindri cum (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 1979: 110) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1979: 110) Dru ži na Ceramb ycidae – koz liè k i Pri o nus co ri a ri us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 7. 1957, Dro ve nik Spondylis bu pre sto i des (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ar ho pal pus ru sti cus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ase mu m stri a tu m (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 1. 6. 1958, Dro ve nik Te tro pi um ca sta n e um (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 27. 6. 1964, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad, 22. 6. 1968, Dro ve nik Te tro pi um fu scum (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Rha gi u m bi fa sci a t um Fa bri ci us, 1775 Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Rha gi um sycophanta (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1969, Dro ve nik Rha gi um mord ax (De ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 7. 7. 1968, Dro ve nik Rha gi u m inquisitor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1954, Dro ve nik Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Xylosteus spi no lae (Frivaldsky, 1838) Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik 253 ejvolsovaraN – evarpzaR Toxotus cur sor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1969, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 13. 6. 1965, Dro ve nik Ste no co rus me ri di a nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 25. 6. 1977, Dro ve nik Pachyta qu adrimacu lata (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Evo di nus clat hra tus (Fa bri ci us, 1792) Bi ba, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1989, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Ga u ro tes vir gi nea (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Ama e ops col la ris (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, 25. 6. 1977, Dro ve nik Pi do n ia lu ri da (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Cor to dea hu me ra lis (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Gram mop te ra ustu la ta (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Gram m op te ra ru fi c or nis (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Alo ster n a ta ba ci co lor (De ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Lep tu ra au ru len t a (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 26. 7. 1957, Dro ve nik Lep tu ra quadr ifasciata (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Lep tu ra ma cu la ta (Po da, 1761) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Lep tu ra aet hi ops (Po da, 1761) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ano plo de ra sexgutta ta (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pse u do va do nia li vi da (Fa bri ci us, 1776) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Corymbia ful va (De ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Corym bia ru bra (Lin na us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Corymbia scu tel la ta (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nikAnas tr an ga lia san gu i no len ta (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Trav nik, Me ni na pla ni na, 24. 8. 1973, Dro ve nik Anas tr an ga lia du bia (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Dol, Me ni na planina, 22. 6. 1968, Dro ve nik Gra di šèe, Lom, Zgor nji Tu hinj, 27. 6. 1973, Dro ve nik Lep tu ro bro sca vi rens (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, 8. 8. 1974, Dro ve nik Dol, Me ni na planina, 25. 6. 1968, Dro ve nik Pachydotes cerambyciformi s (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pachydotes er ra ti cus (Dal mat, 1817) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Stran ga lia at te nu a ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, Dro ve nik Pe dos tran ga lia pu be scens (Fa bri ci us, 1787) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ste n u rel la me la nu r a (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ste n u rel la bi fa sci a ta (Müller, 1776) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Ste n u rel la ni gra (Lin na e us, 175 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ste n u rel la sep te m pun cta ta (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Sap ha nus pi ce us (La i char ting, 1784) Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Les, Me ni na pla ni na, 10. 10. 1976, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Cerambxy sco po li Fu es sli, 1775 Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Obri um brun ne um (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Mo lor chus mi nor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Mo lor chus um bel la ta rum (Schre i bers, 1759) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Ste nop t e rus ru fus (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ste nop t e rus fla vi cor nis (Küster, 1846) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Aro mia mos cha ta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, 13. 7. 1957, Dro ve nik 254 ejvolsovaraN – evarpzaR Ro sa lia al pi na (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1954, 8. 1956, 12. 8. 2003, Dro ve - nik Hylotr upes ba ju lus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1954, 8. 1956, 11. 7. 1957, Dro ve - nik Rho pa lo pus un ga ri cus (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Le i o de res kol la ri (Red ten ba cher, 1849) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Se ma no tus un da t us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cal li di u m vi o la ce u m (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cal li di u m ae ne um (De ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pyrrhidium san gu i ne um (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nikPhymatodes te sta ce us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phymatodes al ni (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Xylotrechus ru sti cus (Lin na e us, 175?) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Xylotrechus an ti lo pe (Schönherr, 1817) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Clytus rah mni Ger mar, 1817 Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Clytus ari e tis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Clytus la ma Mul sant, 184 7 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pla gi o no tus de tri tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Pla gi o no tus ar cu a tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Chlo rop ho rus va ri us (Brahm, 1790) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Chlo rop ho rus fi gu ra tus (Sco po li 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Anaglyptus mysticus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik La mia texto r (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Mo no cha mus sar tor (Fa bri ci us, 1787) Les, Me ni na pla ni na, 7. 1957, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 7. 7. 1969, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1989, Dro ve nik Mo no cha mus su tor (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 1956, 8. 8. 1998, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1989, Dro ve nik Mo no cha mus sal tu a ri us Ge bler, 1830 Zgor nji Tu hinj, 8. 8. 1998, Dro ve nik Me so sa cur cu li o ni des (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Me so sa ne bu lo sa (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Po go no che res hi spi dus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 20. 5. 1957, Dro ve nik Acan tho de r es cla vi ceps (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, Gra bnar, 27. 6. 1964, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 22. 7. 1957, Dro ve nik Me ni na pla ni na, 7. 7. 1968, Dro ve nik 255 ejvolsovaraN – evarpzaR Kozlièek (Xylosteus spinolae) (Foto: Steiner) Le i ops ne bu lo sus (Lin na us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Acan tho ci nus ae di lis (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Aga pan thia vil lo so vi ri de scens (De ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Sa per da si mi lis La i char ting, 1784 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Sa per da po pul ne a (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Sa pe r da sca la ris (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 7. 1956, Dro ve nik Me ne sia bi pun cta ta (Zo ub kov, 1829) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Obe rea pu pi la ta (Gyllenhal, 1817) Zgor nji Tu hinj, 25. 6. 1977, Dro ve nik Obe rea ocu la t a (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ste no sto la du bia (La i char ting, 1784) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phytoecia ni gri cor nis (Fa bri ci us, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phytoecia cyl indrica (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phytoecia pu stu la ta (Schrank, 1776) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phytoecia ic te ri ca (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Te trops pra e u sta (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 5. 1956, Dro ve nik Dru ži na Chrys omelidae – le pen c i Pla te u ma ris con s i mi lis (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pla te u ma ris se ri cea (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Chrysolina va ri ans Schal ler, 1783 Bi ba, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1989, Dro ve nik Chrysolina her ba cea Duftschmid, 1825 Zgor nji Tu hinj, Va ni še, 21. 6. 1996, Dro ve nik Chrysolina staphylea Lin na e us, 1758 Sv. Vid, Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nikChrysolina fa stu o sa (Sco po li 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ore i n a in tri ca t a an de r schi (Duftschmid, 1825) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 16. 6. 2003, Dro ve nik Ore i n a ca ca li ae (Schrank, 1785) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 16. 6. 2003, Dro ve nik Dol, Gor nji Grad (Dro ve nik: 1996: 85) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1996: 85) Ore i na spe ci o sis si ma (Sco po li, 1763) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 16. 6. 2003, Dro ve nik Vi vo dnik, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1996: 86) Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 1996: 86) Ore i n a li tu ra ta (Sco po li, 1763) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 20. 6. 1995, Dro ve nik Cryptocephalus au re o lus Suf fri an, 1847 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cryptocephalus bi gut ta tus (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus bi li ne a tus (Lin na e us, 1767) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus bi pun cta tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus la bi a tus (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus ni ti du lus Fa bri ci us, 1787 Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus se ri ce us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus ni ti dus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Cryptocephalus mo ra ei (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Oo mor phus con co lor (Sturm, 1807) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ou le ma gal la e ci a na (Heyden, 1870) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ou le ma me la no p us (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cri o ce ris aspa ra gi (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Li li o ce ris lil li (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik 256 ejvolsovaraN – evarpzaR Li li o ce ris mer d i ge ra (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Clytra la e vi u scu la Rat zen burg, 1837 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Clytra qu adripu nctata (Lin na e us, 1758) Šav ni ce, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik La bi do sto mis lon gi ma na (Lin na e us, 1761) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Sma rag di na sa li ci na (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Pha e don coc hle a ri ae (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Sternop latys seg nis (Weise, 1884) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Gastrophysa polygoni (Li na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Chrysomela ae nea (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Chrysomela po pu li (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Chrysomela vi gin ti pun cta ta (Sco po li, 1763) La ze v Tu hi nju, 6. 1956, Dro ve nik Ti mar cha te ne bri co sa (Fa bri ci us, 1775) Sve ti Vid, Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Ga le r u ca ta na ce ti (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ga le r u ca po mo n ae (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik An ge la sti ca al ni (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phyllotreta ar mo ra ci ae (Koch, 1803) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Phyllotr eta un du la ta Kut sche ra, 1860 Zgor nji Tu hinj, 5. 1998, Dro ve nik Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Phyllotreta chri sti nae He i ker tin ger, 1941 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ap htho na ve nu stu la (Kut sche ra, 1891) Èeš nji ce v Tu hi nju, 9. 5. 1987, Dro ve nik Ap htho na ova ta Fo u dras, 1860 Zgor nji Tu hinj, 9. 5. 1987, Dro ve nikAp htho na stus si ne ri Weise, 18 88 Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Ap htho na ve nu stu la Kut sche ra,1861 Zgor nji Tu hinj, 9. 5. 1987, Dro ve nik Lon gi tar sus ru bel lus (Fo u dras, 1860) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Lon gi tar sus me la no cep ha lu sus (De Ge er, 1775) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Lon gi tar sus lu ri dus (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Lon gi tar sus pal li di cor nis Kut sche ra, 1863 Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Al ti ca ole ra cea (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Her ma e op h a ga mer cu ri a lis (Fa bri ci us, 1792) Èeš nji ce, Zgor nji Tu hinj, 9. 5. 1987, Dro ve nik Ba top hi la ru bi (Paykull, 17 99) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ne oc re pi do de ra fer ru gi nea (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Lythr aria sa li ca ri ae (Paykull, 18 00) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik De roc re pis ru fi pes (Lin na e us, 1758) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cre pi do de ra au ra ta (Mar sham, 1802) Mot nik, 9. 5. 1987, Dro ve nik Èeš nji ce, Zgor nji Tu hinj, 9. 5. 1987, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cre pi do de ra au rea (Geoffroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Epitrix atro pae Fo u dras, 1860 Stan, Me ni na pla ni na, 26. 5. 2003, Dro ve nik Cha e toc ne ma con cin n a (Mar sham, 1802) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cha e toc ne ma la e vi col lis (C. G. Tho m son, 1866) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Cha e toc ne ma pi ci pes Step hens, 1831 Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cha e toc ne ma hor ten sis (Geoffroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Mi no ta hal mae Ap fel beck, 1906 Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik 257 ejvolsovaraN – evarpzaR Sphe ro der ma ru bi dum (Gräells, 1855) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Psylliodes af fi nis (Paykull, 17 99) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Kro pa, re ka Dre ta, 13. 6. 1997, Dro ve nik Psylliodes na pi (Fa bri ci us, 1792) Ko kar je, Dre ta, 31. 4. 1994, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Psylliodes dul ca ma rae (Koch, 1803) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1996, Dro ve nik Psylliodes gla ber (Duftschmid, 1825) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 26. 5. 2003, Dro ve nik Dru ži na Scolyt idae – za lu bni k i Hylurgops pal li a tus (Gyllenhal, 1813) Me ni na pla ni na (Ti tov šek: 1983: 394) Dryocoetes au to grap hos (Rat ze burg, 1837) Me ni na pla ni na (Ti tov šek: 1983: 403) Cryphalus abi e tis (Rat ze burg, 1837) Me ni na pla ni na (Ti tov šek: 1893: 404) Pytiogenes chal co grap hus (Lin na e us, 175?) Šmar tno, Va se no, 6. 6. 2001, Dro ve nik Me ni na pla ni na (Ti tov šek: 1983: 408) Pityophthorus lic hten ste i ni (Rat ze burg, 1837) Tu hinj ska do li na (Ti tov šek: 1983: 406) Ips typographus (Lin na e us, 1758) Zg. Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Šmar tno, Va se no, 6. 6. 2001, Dro ve nik Dru ži na Cur c u li o ni dae – ril èk ar ji Ca ta pi on se ni cu lus (Kirby, 1808) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Eu tri cha pi o n vi ci ae (Paykull, 18 00) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Eu tri ch a pi on er vi (Kirby, 1808) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Pro ta pi on apri cans (Kirby, 1808) Peè ni griè, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 2000: 123) Pro ta pi on ful vi pes (Fourcroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Chlo ra pi on sub gla brum Des bro chers, 1870 Zgor nji Tu hinj, 23. 5. 1978, Dro ve nik Bytiscus be tu lae (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 123) At te la bru s ni ten s (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 123)Apo de rus coryli (Lin na e us, 1758) Me ni na pla ni na, 13. 6. 1965, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 123) Apo de rus erythropteru s (Zschach, 1788) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik La ri nus pla nu s (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Otiorhynchus aus tri a cus (Fa bri ci us, 1801) Zgor nji Tu hinj, 4. 3. 1973, Dro ve nik Bi ba, Me ni na pla ni na, 27. 7. 1988, Dro ve nik Otiorhynchus bi sul ca tus bi sul ca tus (Fa bri ci us, 1792) Me ni na pla ni na, 700 m, 22. 6. 1976, Zde šar Otiorhynchus bi sul ca tus ssp. is tri en sis Ger mar, 1824 Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Otiorhynchus ele gan tu lus Ger mar, 1824 Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Otiorhynchus gem ma tus (Sco po li, 1763) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 124) Otiorhynchus in fla tus (Gyllenhal, 1834) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998, Dro ve nik Otiorhynchus la si us (Ger mar, 1817) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Otiorhynchus li gu sti ci (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Otiorhynchus ar ma dil lo (Ros si, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Otiorhynchus ni ger (Fa bri ci us, 1775) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 12. 6. 1982, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 124) Otiorhynchus ova tus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Otiorhynchus pi nas tri (Herbst, 1795) Zgor nji Tu hinj, 6. 1954, Dro ve nik Otiorhynchus plu mi pes (Ger mar, 1817) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 22. 6. 1976, Fur lan Otiorhynchus pul ve ru len tus Ger mar, 1824 Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 124) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 124) Otiorhynchus sen si ti vus (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Troglorhynchus ce ljen sis Ko driè, 193 4 Sel ska luk nja, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 124) Phyllobius ar gen ta tus (Lin na e us, 1758) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik 258 ejvolsovaraN – evarpzaR Trav nik, Me ni na pla ni na, 28. 6. 1968, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 125) Phyllobius be tu lae (Bech ste in & Schar ffen berg, 1805) Zgor nji Tu hinj, 23. 5. 1978, Dro ve nik Phyllobius cal ca ra tus (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Phyllobius ma cu li cor nis Ger mar, 1824 Bi ba, Me ni na pla ni na, 8. 6. 1989, Fur lan Phyllobius oblon gus (Lin na e us, 1758) Me ni na pla ni na, 9. 5. 1966, Dro ve nik Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 125) Phyllobius vi ri di col li s (Fa bri ci us, 1792) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Me ni na pla ni na, 13. 6. 1965, Dro ve nik Šav ni ce, Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 2000: 125) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 125) Phyllobius pyri (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Polydrusus amo e nus (Ger mar, 1824) Me ni na pla ni na, 6. 1956, Dro ve nik Polydrusus cer vi nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Polydrusus im par (Go e ze, 1882) (Met ta li tes) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Polydrusus mol lis (Ström, 1768) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Polydrusus pi cus (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1967, Dro ve nik Polydrusus se ri ce us (Schal ler, 1783) Va ni še, Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 125) Rhi no mi as for ti cor nis (Bo he man, 1843) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Si to na hi spi du lus (Fa bri ci us, 1777) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Si to n a hu me r a lis (Step hens, 1831) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Si to na le pi dus Gyllenhal, 1843 (= fla ve scens ) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Si to na sul ci frons ar gu tu lus Gyllen hal, 1834 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Si to na su tu r a lis Step hens, 1831 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Lixus pun cti ven tris Bo he man 1836 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nikLa ri no don tes ja ce ae (Fa bri ci us, 1775) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik La ri nus pla nu s (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik La ri nus stur nus (Schal ler, 1783) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Co ta ster un ci pes (Bo he man, 1838 Ja vor šek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik No ta ris ac ri du lus (Lin na e us, 1758) Bi ba, Me ni na pla ni na, 11. 6. 1996, Dro ve nik An tho no mus ru bi (Herbst, 1795) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cur cu li o glan di dum Mar sham, 1802 Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Cuc ru lio pel li tus (Bo he man, 1843) Zgor nji Tu hinj, 16. 7. 1974, Dro ve nik Cur cu lio vil lo sus (Fa bri ci us, 1781) Go li ce, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Pis so des pi ce ae (Il li ger, 1807) Les, Me ni na pla ni na, 12. 6. 1982, Dro ve nik Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 12. 6. 1982, Dro ve nik Lepyrus ar ma tus Weise, 18 93 Zgor nji Tu hinj, 16. 7. 1974, Dro ve nik Hylobius pi ce us (De ge er, 1795) Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Hylobius abi e tis (Lin na e us, 1758) Va ni še, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Li pa rus ger ma nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Li pa ris gla bri ros tris Küster, 1849 Me ni na pla ni na, 21. 6. 1963, Dro ve nik Le i o so ma con cin num (Bo he nam, 1842) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Plin thus fin de li Bo he man, 1842 Me ni na pla ni na (Dro ve nik: 2000: 125) Alop hu s tri gut ta tu s (Schrank, 1781) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Do nus co ma tus (Bo he man, 1842) Peè ni griè, Me ni na pla ni na, 31. 7. 1998 Dro ve nik Do nus oxalidis (Herbst, 1795) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Hypera po sti ca (Gyllenhal, 1813) (va ri a bi lis) Zgor nji Tu hinj, 21. 6. 1956, Dro ve nik 259 ejvolsovaraN – evarpzaR Hypera su spi ci o sa (Herbst, 1795) (pe des tris) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Echi no de ra hypocrita (Bo he man, 1837) Zgor nji Tu hinj (Dro ve nik: 2000: 126) Acal l es au bei Bo he man, 1837 Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 12. 6.1 982, Dro ve nik Acal les ca mel lus (Fa bri ci us, 1792) Va ni šèe, Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1956, Dro ve nik Acal les echi na tus (Ger mar, 1824) Smre ko vec, Me ni na pla ni na, 12. 6. 1982, Dro ve nik Acal les hypocrita Bo he man, 1837 Zg. Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Mononychus pun ctu mal bum (Herbst, 1784) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Rhi no n cus per pen di cu la ris (Re ich, 1797) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ceutorhynchus coc hle a ri ae (Gyllenhal, 1813) Bi ba, Me ni na pla ni na, 12. 6. 1989, Fur lan Ceutorhynchus con trac tus (Mar sham, 1802) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nikGlo ci a nus pun cti g er (Gyllengal, 1837) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Mo gu lo nes as pri fo li a r um (Gyllenhal, 1813) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Nedyu s quad rimaculatu s (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 30. 5. 1964, Dro ve nik Co li a ste s la mii (Fa bri ci us, 1792) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ci o nus hor tu la nus (Fourfroy, 1785) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ci o nus lon gi col lis mon ta nus (Bri so ut, 1863) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Ci o nus scrop hu la ri ae (Lin na e us, 1758) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Cle o po us pul chel lus (Herbst, 1795) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Ano plus ro bo ris Suf fri an, 1840 Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Nanophyes mar mo ra tus (Go e ze, 1777) Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Rhynchaenus fa gi (Lin na e us, 1758) Ja vor šèek, Me ni na pla ni na, 21. 6. 1996, Dro ve nik Zgor nji Tu hinj, 12. 6. 1982, Dro ve nik Dru ži na Ant hri bi dae Platyrhinus re si no sus (Sco po li, 1763) Zgor nji Tu hinj, 6. 1956, Dro ve nik Tro pi de res al bi ros t ris (Herbst, 1783) Zgor nji Tu hinj, 8. 8. 1974, Dro ve nik Ant hri bus al bi nus (Lin na e us, 1758) Zgor nji Tu hinj, 8. 8. 1974, Dro ve nik Fav ni s tiè ne in eko lo šk e zna èil n o sti ne ka t e rih po mem bnej š ih vrst hro šè ev Me ni n e pla ni n e Ca ra bus va ri o lo sus no du lo sus Fa bri ci us, 1787 Vr sta ži vi v za moè v ir je nih goz do vi h od ni žin vse tja do ko lin ske in mon tan ske co ne, do vi ši ne 1000 m (Ši pek nad Jas trob lja mi pri Špi ta li èu). V ve èi ni pri me ro v je ve - za na na sta rej še jel še v e goz do ve (Al ne tu m). V Slo ve n i ji je še ra zme ro ma po go stna, ven dar je tu di na sez na mu domaèe in evrop ske zakonodaje za šèi te nih vrst . Ca ra bu s ca e la tus ca e la tus Fa bri ci us, 1801 Juž no e v rop ska in bal ka n ska vr sta, ki se ga pro ti se ve r u na juž na po bo èja Ka ra vank. V Slo ve ni ji je ze lo po go st a na ju ž nih ob mo èjih, na j u gov zho du je še ve dno ra zme - ro ma po go s ta na Koz jan s kem. Na Me ni ni pla ni ni ži vi le na ne ka te rih na ha ja li šèih na juž ne m po bo èju. 260 ejvolsovaraN – evarpzaR Alpski kozlièek (Rosali a alpina) Le i stus ni ti dus Duftschmid, 1812 Su bal pin ska vr sta, ki je v Slo ve n i ji splo šno raz šir je n a in po go sta na ob mo èju A lp, ven dar nad vi ši no 1200 m. Na Me ni ni pla ni ni sem to vr sto na šel do s e daj le na Bi - bi. Ne bria fa sci a to p un cta ta Müller, 18 50 Vr sta je ve za na na gor ske po to ke in ži vi na obre žju v pro du na nad mor ski vi ši ni 800 do 1100 m. Za to go vo - ri mo o mon tan s ki do su ba l pin ski vr sti, ki je ver jet no tu - di na se ver ni stra ni Me ni ne pla ni ne v Boè kem gra bnu. Ne br ia ger ma ri simon yi Gan glba u er, 1892 Ta vr sta ži vi na Me ni n i pla ni ni v Je spi ja mi kot gla ci al ni re likt. Pri nas v Al pah naj de mo to vr sto v me li šèih ob sne gu nad vi ši no 18 80 m in je pra va al pin ska vr sta. Je - spa ja ma je zn a na tu di ko t le de na ja ma, saj osta ne v njej led vs e le to, kar p o go ju je ob stoj t e vr ste t u di na Me ni n i pla ni ni na vi ši ni oko li 1450 m. Bem bi d i on mon ti co la Sturm, 1825 Mon tan ska do s u bal pin ska v r sta, ki ži vi v p ro du ob gor - skih po to kih. Uje ta je bi la na vzno žju Me ni n e pla ni ne v pro du ob Èe šni škem p o to ku in je tu di dru g je po Sl o ve - ni ji ze lo red ka. Bem bi d i on mil le ri a num Heyden 1883 Vr sta ži vi v p ro du v s pod njem to ku gor skih po to kov. Drug j e po Slo ve ni ji je ra zme ro m a po go st a, na ob mo èju Me ni ne pla ni ne pa red ka. Bem bi di on do de roi (Gan glba u er, 1892) Mon tan ska do s u bal pin ska v r sta, ki je v ni ži nah l e v so - te skah ali ob po to ki h na se ver nih po bo èji h. V Slo ve ni ji je red ka. Tre chus al pi co la Sturm, 1825 Su ba l pin ska vr sta, ki ži vi v Slo ve ni ji na ob mo èju Alp. Na Me ni ni pla ni ni sem jo na šel le v oko li ci Je spe ja me. Tre chus li ma c o des la ti u scu lus K. et J. Da ni el, 1898 Tu di ta vr sta ži vi na Me ni ni pla ni ni le v ok o li ci Je spe ja - me in im a su bal pin ski in al pin ski ka rak ter. Ko t pod vr - sta la ti u scu lus je opi sa na s Svi nje pla ni ne v Av stri ji. Iz Slo ve n i je so zna n i še pri mer k i s Po hor ja in Ka ra vank (Dro ve nik, 1971: 184). Tre chus ro tun di pen n is sche er pel tzi Wink ler, 19 36 Mon tan ska do su bal pin sk a vr sta. Na Me ni n i planin i je ra zme ro m a po go st a. V Slo ve ni ji ži vi še v Kam ni š ko-Sa - vinj sk ih Al pah, Ka ra van kah in na Po hor ju. Anop hthal nus ere bus ere bus Kra uss, 1906 Vr sta je bi la opi sa na v ja mi Vraè ka zi jal ka v Do brov l jah, ki so vzho d ni po da ljšek Me ni n e pla ni ne. Tu di na Me ni - ni pla nini je do se daj zna na le iz Po d kranj ske zi jal ke pri No vi Štif ti, ven dar go to vo ži vi tu di v dru gih ja mah na Me ni n i pla ni ni, ki pa še ni so ra zi ska n e. Anop hthal mus scha u mi sil vi co la Je an nel, 1928 Ta vr sta ži vi ta ko v ja mah kot tu di v s u bal pin skih goz - do vih pod glo bo ko za ko pa ni mi kam ni. Opi sa na je bi la z Ve li ke pla ni ne (Èem še ni ške) nad Vran skim.Pte ro sti chus cog na tus De je an, 1831 (syn.: schmid ti) Pra va al pin ska vr sta, ki je na Me ni n i pla ni ni za ra di vi ši - ne ze lo red ka. Naj den je bil le en pri me rek v oko li ci Smre k ov ca, kjer le ži tu di Je spa ja ma, za to ima mo lah - ko to vr sto na Me ni ni pla ni ni za le de no do bni re likt. Pte ro sti chus mu e hlfel di (Duftschmid, 1812) Su bal pin ska do al pin ska vr sta, ki pa je v n as pro tju s prej ome n je no vr sto na Me ni n i pla ni ni nad vi ši no 1300 m in od te vi ši ne da lje je s po mla di ze lo po go sta ta ko v goz du kot zu naj nje ga. Are al te vr ste so ju gov zho dne Apne ni ške Al pe. Pte ro sti chus va ri o la tus va ri o la tus De je an, 1828 Vr sta ima su bal pin ski in al pin ski ka rak ter in ži vi ta ko v vi šin skih goz do vih kot na al pin skih tra tah od 1300 m do 1800 m vi so ko. Ži vi le v sl o ven skem a lp skem p ro - sto ru in je na ju gu Slo ve n i je pre ko Snež ni ka raz šir je n a še v G or ski Ko tar in bo san ske go re. Opi sa na je bi la z Me ni ne pla ni ne in je v goz do vih nad 130 0 m ju ni ja ze lo po go st a. Mo lops stri o la tus Fa bri ci us, 1801 Opi sa na vr sta je iz Slo ve ni je bre z toè nega n ahajališèa in ima mon tan ski ka rak ter . Ži vi ve èi no ma na juž nih po - bo èjih in je pred vsem v juž ni Slo ve n i ji ze lo po go sta. Tu - di na Me ni ni pla ni ni ni r ed ka. Ca lat hus gla bri col lis De je an, 1828 Ta vr sta je opi sa na s Kra sa in je iz ra z i to to plo lju b na. V alp skem pro sto ru jo naj de mo le na ni žje le že èih juž nih po bo èjih Kam ni ško -Sa vinj skih Alp in Ka ra vank , ven dar v Av stri ji še ni bi la naj de n a. Tu di na Me ni n i pla ni ni je ze lo red ka. Li ci nus cas si de us (Fa bri ci us, 1792) Tu di ta vr sta je to plo lju bna in njen glav ni are al v Slo ve - ni ji je na kr a su juž no od Po stoj ne. Na Me ni ni pla ni ni je bil na j den le p ri me rek na za ho du, t. j. v vzno žju S ta re se no že t i. An thop ha gus al pes tris He er, 1839 Su bal pin ska d o al pin ska v r sta, ki se kot odra sli ose bek hra ni s cvet nim pra hom alp skih vrst ras tlin. Naj de mo jo tu di na ru šju. Na Me ni ni planin i ni po se bno po go sta, ker je po gor j e ne ko li ko pre niz ko za to vr sto krat ko kril - ca. Lat hro bi um ca vi co la Müller, 18 56 To je sle pa tal na vr sta krat ko kril ca, ki je bi la opi sa na iz Dolge j ame pr i Domža lah. Ži vi ta ko v tl eh kot t u di v j a - mah. Tu di na te m ob mo èju je b i la naj de na v ja mi in n a vr hu Me ni n e pla ni ne. Po jav lja se ma ja in ju ni ja in je ra - zme ro ma red ka. Emus hir tus (Lin na e us, 1758) Ta vr sta krat ko kril c a je v Slo ve ni ji že pra va red kost . V Zgor njem Tu hi nju sem jo n a šel v ma ju na nji vi na sve - žih ku pih h lev ske ga gno ja, ko so se ži va li pa ri le. Vr sta je dru ga èe to plo l ju bna in jo naj de mo ra zen na gno ji - šèih tu di na raz pa d a jo èe m ali gni le m ras tli nju, kjer se hra ni z li èin ka m i muh. 261 ejvolsovaraN – evarpzaR Lo me chu so i des stur mo sus (Fa bri ci us, 1792) Vr sta je mir me k o fil na in ži vi sku paj z mrav lja mi vr ste For mi ca san gu i nea. Naj de m o jo na goz dnih ro bo vih pod kam ni, ki so po ra šèe ni z vre sjem (Cal lu na ). Can tha ris su de ti ca Let zner, 1847 Mon tan ska v r sta, ki ži vi na goz dnih ro bo vih in goz dnih ja sah. Ak tiv na je ma ja in ju ni ja. Na Me ni n i pla ni ni je red ka. Di ma ela te ro i des Chra pen ti er, 1825 Tal na vr sta, ki s e do bro lo vi v t al ne pa sti z vin skim ki - som za kre ši èe. Ži vi v s ve tlih goz do vih od ni žin do mon - tan ske ga pa su. Li èin ka se hra ni s ko re ni na mi ème r i ke (Ve ra tr um). Na Me ni n i pla ni ni je ra zme r o ma po go sta. Cte ni ce ra pec ti ni cor n is (Lin na e us, 1758) Mon tan ska do su bal pin sk a vr sta. Na Me ni n i pla ni n i sem jo na šel le n a alp skih tra tah. At ho us an gu li frons Re it ter, 1905 Mon tan ska do su bal pin sk a vr sta, ki ži vi tu di na Me ni n i pla ni n i le na su balp skih tra tah. Dru ga èe je raz šir je na pred vsem v ju gov zho d nih Al pah, na Me ni ni pla ni ni ni red ka. At ho us aus tri a cus Des bro chers, 1873 Mon ta n ska do su ba l pin ska vr sta, ki ži vi v goz do vih ju - gov zh o dne Evro p e. Na Me ni ni pla ni ni red ka . Am pho tis mar gi na ta (Fa bri ci us, 1781) Goz dna, ni žin ska in mir me ko f il na vr sta, ki jo naj de m o v mrav lji šèih mra velj vr ste La si us fu li gi no sus . Vr sta je za ra di spe ci fiè ne ga na èi n a živ lje n ja sku paj z mrav lja mi še sla bo poz na na . Co pris lu na ris (Lin na e us, 1758) Slo ve n sko ime je lu na sti no so ro žec. To je ko pro fa g na vr sta, ki ži vi na to plo lju bnih pa šni kih in se hr a ni s sve ži - mi kra vj i mi iz treb ki. V Slo ve ni ji je že ze lo red ka za ra di uki nja n ja pa šniš tva. Me lo lon tha hip po ca sta ni Fa bri ci us, 1801 Maj ske mu hro šè u so ro dna vr sta, ki ži vi v goz do vih . Tu - di li èin ka ži vi v goz dnih tleh . Vr sta je ve li ko red kej ša od maj ske ga hro šèa in je t u di v Slo ve ni ji ve dno bolj red ka. Li o co la lu gu bris (Herbst, 1786) Ta vr sta ži vi ob s on ènih goz dnih ro bo vih a li po se kah i n tu di v par kih. Ak tiv na je v ju li ju in av gu stu, ko jo n aj de - mo pred vsem na s o cve tjih ali tu di na de blih po ško do - va nih dre ves, kjer odra sla ži val sr ka dre ve sne so ko ve, ki se iz ce ja jo iz po škodb. Li èin ke se raz vi ja jo v dre ve - snih du plih l i stav cev in sa dne ga dre vja. Vr sta je v Slo - ve ni ji ve dno bolj red ka, ker je ve dno manj sta rih dre - ves in dre ve snih du pel. Po to sia ae ru gi no sa (Drury, 1770) Tu di ta vr sta ži vi po do bno kot pre j ome nje na in je za ra - di svoj stve ne g a na èi n a živ lje nja v Slo ve n i ji ze lo ogro že - na in r ed ka. Osmo der m a ere mi ta (Sco po li, 1763) Slo ven sko ime je pu šèav nik ali ere mit. Na èin živ lje nja in raz vo ja te vr ste je po do ben kot pri obeh že ome nje - nih mi ni cah. Raz voj po te ka v sta rih dre ve snih du plih. Ne kaj pri mer kov sem ujel že dav ne ga le ta 1956 v Zgor njem Tu hi nju. Dva po ho je na pri mer ka sem pred ne kaj le ti na šel tu di v Kam ni ku. Opa ža mo, da je ta vr - sta tu di v Sl o ve ni ji kot v Evro pi ve dno bolj re d ka, za to je uvr šèe n a na sez n am evrop sko za šèi te n ih vrst Na tu ra 2000. Rha gi um sycophanta (Schrank, 1781) Raz voj te vr ste po te ka le v li stav cih, k ot so: hrast, bu - kev, l i pa, bre za, jel ša in ko stanj. Naj de mo jo na g oz - dnih ro bo vih v ni ži n ah. Na ob mo èju Me ni n e pla ni ne je red ka. Xylosteus spi no lae (Frivaldsky, 1838) Pra va goz dna vr sta, ki jo naj de m o pov s od po Slo ve ni ji od mon ta n ske do su ba l pin ske co ne. Raz v oj je ve zan na le sko. Li èin ke so v spod njih de lih in v ko re ni nah ras - tli ne. Te ži va li gre do ze lo ra de v tal ne pa sti z v in skim ki - som in so ak tiv ne v ma ju in ju ni ju. To vr sto sem na šel tu di na Me ni n i pla ni ni. Evo di nus clat hra tus (Fa bri ci us, 1792) Vr sta ži vi v su balp ski co ni in jo naj de mo vse do vi ši ne 1700 m . Raz voj po te ka v le su li stav cev, k ot so je l ša, je - sen in b u kev. Na Me ni ni pla ni ni je ta vr sta red ka. Ro sa lia al pi na (Lin na e us, 1758) Mon tan ska do su bal pin ska vr sta, ki se v ju li ju in av gu - stu po jav lja na sve že po se k a nem le su zla sti bu kve . Raz voj po te ka v mr tvem in ost a re lem l e su, ki je i z po - stav ljen son cu. Nek daj in tu di še da nes je ob ro bu va si Zgor nji Tu hinj pr i Gra bnar ju na bu ko vem le su ta vr sta ra zme r o ma po go s ta. Pri nas je za kon sko za šè i te na . Dru god po Evro pi pa je že ze lo red ka. Evrop ska za ko - no da ja jo šèi ti z ured bo N a tu ra 2000, k ar je spre je la tu - di Slo ve n i ja. La mia texto r (Lin na e us, 1758) Ni žin ska v r sta, ki ži vi v lo gih, ob re kah i n po to kih. R az - voj p o te ka v s ve žem le su sta rej ših vrb. Vr sta je zad nje èa se v Sl o ve ni ji vse bolj red ka. Mo no cha mus sal tu a ri us Ge bler, 1830 Mon ta n ska do su ba l pin ska vr sta, ki je v Slo ve ni ji ra - zme ro ma red ka. Raz v oj po te ka v smre ki , pre tež no v de be lej ši h ve jah v mr tvem ali tu di ži vem le su. Ore i n a in tri ca t a an de r schi (Duftschmid, 1825) Vr sto naj de m o v Al pah v mon tan s ki do su ba l pin ski co - ni. Hra nil ne ras tli ne so vr ste ro dov Se ne cio, Ade no sty - les in Pet a si tes. Na teh ras tli nah so hro šèi in nji ho ve li - èin ke. V r sta je na Me ni ni pla ni ni red ka in je b i la uje ta le na Smre kov cu. Ore i n a li tu ra ta (Sco po li, 1763) Vr sta ži vi v su bal pin ski in al pin ski co ni in je raz šir je n a le v ju gov zho d nih Apne n i ških Al pah. Opi sa na je bi la iz Slo ve n i je. Nje na hra nil na ras tli na je rod As tran tia , ven - dar jo veè krat naj de mo tu di na li stih dru gih ras tlin. Na 262 ejvolsovaraN – evarpzaR Me ni ni pla ni ni je red ka. Na šel s em jo le na Smr e kov cu pri pla nin ski ko èi. Phyllotreta chri sti nae He i ker tin ger, 1941 Ni žin s ka do mon ta n ska vla go lju bna vr sta, ki ži vi na raz liè nih križ ni ca h ta ko v goz do vih kot na trav ni kih . Naj veè krat jo naj de mo na vr stah križ nic, kot so Car da - mi ne enneaph yllus, Card amineipenta phyllos in Car da - mi ne tri fo l ia. Na Me ni ni pla ni ni je z a se daj zna na le iz Ja vor šèk a. Ap htho na stus si ne ri Weise, 18 88 Juž no e v rop ska gor ska vr sta, ki je bi la opi sa na iz nek - da nje Kranj s ke, kon kret no iz Ljub l ja ne. V Slo ve ni ji je zna na le iz za ho dne ga de la in je ze lo red ka. Na Me ni ni pla ni ni sem jo na šel na P eè nem gri èu. Troglorhynchus ce ljen sis Ko driè, 193 4 Ta sle pa vr sta je bi la opi sa na iz o ko li ce Ce lja in ži vi v zem lji ali v ja mah. Pre hra nju je se s ko re ni ni c a mi. S te - ga ob mo èja jo poz na mo le i z ja me Sel ska l uk nja, ki je bi la naj pr ej do lo èe na kot Troglorhynchus anop hthal - mus Schmidt, 1854, ven dar je re vi zi ja po ka za la , da gre za dve ra z liè ni vr sti. Plin thus fin de li Bo he man, 1842 Mon tan ska d o su bal pin ska v r sta, ki ži vi v bo lj vlaž nih bi o to p ih. Raz v oj po te ka v ki sli cah, kot sta Rumex a l pi - nus in Rume x ari fo l i us. Obe na ve d e ni vr sti sta su bal - pin ski. Vr sta je bi la uje ta na Me ni ni planin i na vi ši ni 1400 m.Za klj u èek O hro šèih M e ni ne pla ni ne je bi lo do se daj le ma lo zna - ne ga. Poz na mo le po sa mez ne po dat ke o do lo èe nih vr - stah, ki s o raz tre se ni po raz liè nih de lih o hro šèih s red - nje Evr o pe ali v mo no gra fi jah. Del po dat kov je av tor te - ga pri spev ka (glej li te ra tu ro) že ob ja v il. Ven dar za to ob - mo èje do se daj še ni bi l na re jen ce lo ten pre gled vs eh zna nih vrst hro šèev in c ilj mo jih ra zi skav na Me ni ni pla - ni ni je bi l zbra ti na te re nu èim v eè po dat kov o fav ni hro - šèev in do da ti še po dat ke iz li te ra tu re. Me ni na pla ni na pred stav lja naj vzho dnej ši in obe n em tu di naj ni ž ji del Kam ni š ko-Sa v inj skih Alp. Sem je za šlo le ma lo ra zi s ko - val cev te sku pi ne ži va li, za to je o t em ob mo èju tu di ta - ko ma lo zna ne g a. Za Me ni no pla ni no je se da j zna ni h 38 dru žin iz re da hro šèev in 682 vrst. Naj veè zna nih vrst je iz dr u žin, kot so Ca ra bi d ae 149 vrst, Staph y li ni - dae 48 vrst, Ela te ri d ae 44 vrst, Coc ci nel li dae 18 vrst, Sca r a ba e i dae 32 vrst, Lu ca n i dae 6 vrst, Ce ramby c i - dae 95 vrst, Chrysomelidae 72 vrst in Cur cu li o n i dae 89 vrst. Po m o ji oce ni ži vi na ob mo èju Me ni ne pla ni ne go to vo še 500 vrst hro šèev, ki jih v tem pri spev ku ne ome n ja mo. Med vse mi naš te ti mi dru ži n a mi sta naj bo - lje ra zi ska n i dru ži n i Ca ra bi d ae in Cerambyc idae in Lu - ca ni dae . Tu kaj v pre tež n i me ri pre vla du je jo splo šno raz šir je n e vr ste hro šèev, ki jih naj de mo tu di drug je po Slo ve ni ji . Man ka jo pa do lo èe ne vr ste al pin skih kre ši èev, kot sta na pr im er Ca ra bus sil ves tris Pan zer, 1796, in Ca ra bu s ca rin thi a cus Sturm, 1815, ki jih v ne ka te rih pre de lih na ših Alp naj de m o ve li ko ni žje , kot so naj vi šji vr ho vi na tej pla ni ni. Kljub te mu ima mo na Me ni ni pla ni ni kar n e - kaj ze lo za ni mi vih al pin skih pred stav ni kov hro šèev, kot so: Ca ra bus cre ut ze ri, Le i stus ni ti dus, Ne bria ger - ma ri simonyi, Pte ro sti chus cog na tus,Pte ro sti chus mu - e hlfel di , Pte ro sti chus va ri a la tus, Abax bec ken ha up ti, An thop ha gus al pes tris, Cte ni ce ra cu prea, Cte ni ce ra vi rens, Cte ni ce ra pec ti ni cor n is, Evo di nus clat hra tus, Ro sa lia al pi na, Mo no cha mus sal tu a ri us, Ore i na in tri - ca ta an der schi, Ore i na li tu ra ta, Ap htho na stus si ne ri, Psyllio des gla ber, Li pa ris gla bri ros tris in Plin thus fin - de li. Do Me ni ne pla ni ne se ga j o tu di pred st av ni ki di nar ske - ga sve ta, kot so : Mo lops ovi pen nis, Mo lops stri o la tus in Ca lat hus gla bri col lis. Tu di z na ra vo va r stve ne ga vi di ka je ob mo èje Me ni ne pla ni ne iz re dno za ni mi vo, saj po leg ne ka te r ih vrst, ki so po slo ven ski za ko no da j i že za šèi te ne, ži vi jo tu kaj tu - di vr ste, za šèi te ne po domaèi in evrop s ki za ko no da j i (Na tu ra 2000). Te vr ste so: Ca ra bus va ri o lo sus no du lo - sus, Osmo der ma ere mi ta, Lu ca nus cer vus in Ro sa lia al pi na. Ravno zaradi številène pris otnost i slednje s mo ob moè - je Menine pl anine predla gali v obmoèja Nat ura 200 0 (Drovenik, Pirnat 2003). Iz na ve de ne ga lah ko za klju èi m, da je fav na hro šèev Me ni n e pla ni ne iz re d no bo ga ta. Z na dalj nji m i ra zi ska - va mi pa bo še bo ga tej ša. 263 ejvolsovaraN – evarpzaR Co le op te r ans (Co le op te ra ) of Me ni n a pla ni n a Summa ry The re has be en lit tle in ve sti ga ti on to da te in to the co le - op te rans (be e tles and weevils ) of Me ni na pla ni na . Only a small amo unt of d a ta on par ti cu lar spe ci es is ava i la - ble, whi ch can be fo und in dif fe rent pu bli ca ti ons abo ut the co le op t e rans of Cen tra l Eu ro pe or in so me mo no - graphs. So me in for ma ti on on the to pic has already b e - en pu blis hed by the aut hor of this pa per (see b iblio - graphy ). As yet , however, the re has not be en a com pre - hen si ve survey of the known spe ci es of co le op te ra ns from M e ni na pl a ni na and the ma in pu r po se of this re - se arch pro ject was to col lect a s much in for ma ti on as pos s i ble abo ut the co le op t e ran po pu la ti on in the area , and to pu blish all the in for ma ti on in on e pi e ce, in clu - ding the da ta from p revious ly pu blis hed ma te ri al. Me - ni na pl a ni na re pre sents the mos t ea stern and at the sa me ti me the lowes t part of the Kam nik-Sa vi nja Alps , which ha s only ra rely be en vi si ted by th e experts i n this kind of i n sects; he n ce, lit tle is kn own of this al pi ne area. Thirty -eight fa mi l i es and 682 spe ci es of co le op te ra ns ha ve be en iden ti fi ed on Me ni na pla ni na . The majorit y of the s pe ci es be long to th e fa mi li es su ch as Ca ra bi - dae (149 spe ci es), Staph ylinidae (48 spe ci es), Ela te ri - dae (44 spe ci es), Coc ci nel li dae (18 spe ci es), Sca r a ba - e i dae (32 spe ci es), Lu ca n i dae (6 spe ci es ), Ceramby - cidae (95 spe ci es ), Chrysomelidae (72 spe ci es ), and Cur cu li o n i dae (89 spe ci es). Ac cor ding to the a uthor’s esti ma ti on, the re must be at le ast 500 spe ci es of co le - op te rans not men ti o ned in this ar ti cl e in the Me ni na pla ni na are a. The most out stan ding re se arch wo rk has be en do ne withi n the fa mi l i es Ca ra bi d ae and Ceram - by cidae and Lu ca n i dae. The most com mon spe ci es of co le op te ra ns in Slo ve nia pre va il in Me ni na pla ni na . But the re are so me spe ci es of the family Ca ra bi d ae (al pin ski kre ši èi ) which ha ve not y et be en fo und on M e ni na pl a ni na such as: Ca ra - bus sil ves tris (Pan zer, 1796) and Ca ra bu s ca rin t hi a - cus (Sturm, 1815), which can be fo und in so me of the are as of the Slo ve ni an Alps, on much low er are as than the hi g hest p e aks in th e Me ni na pla ni na area. Ne ver - the les s, the re are so me very in te re st ing al pi ne co le op - te ran spe ci me ns on Me ni na pla ni na such as: Ca ra bu s cre u t ze ri, Le i stu s ni ti du s, Ne br ia ger ma ni simony i, Pte - ro sti chus cog na tus, Pte ro sti chus mu e hlfel di, Pte ro sti - chus va ri a la t us, Abax bec ken ha up ti, An thop ha gus al - pes tris, Cte ni ce ra cu prea, Cte ni ce ra vi rens,Cte ni c e ra pec ti ni cor nis, Evo di nus clat hra tus, Ro sa lia al pi ne, Mo - no cha mu s sal tu a r i us, Ore i n a in tri ca t a an de r schi, Ore i - na li tu ra ta, Ap htho na stus si ne ri, Psylliodes gla ber, Li - pa ris gla bri ros tris and Plin thus fin de li. Spe ci es from the Di na ri di mo un ta i ns such as: Mo lops ovi pen nis, Mo lops stri o la tus and Ca lat hus gla bri col lis can a l so be f o und on M e ni na pl a ni na. From an environmentali st’s po int of view t he area of Me ni na pla ni na is con si de red extremely in te re st ing be ca u se alon gsi de so me spe ci es already pro tec ted bySlo ve ni an law, one can al so find so me spe ci es pro tec - ted by the Eu ro pe an NA TU RA 2000 le gi sla ti on, such as: Ca ra bus va ri o lo sus no du lo sus, Osmo der ma ere mi - te, Lu ca nus cer vus and Ro sa lia al pi ne . Li te ra t u ra BRE LIH, S., DO BERL, M., DRO VE NIK, B., PIR NAT, A., 2003: Gra di vo za fav no hro šèev (Co le op te ra) Slo ve ni je, 1. pri spe vek: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Chrysomelidae: Al ti ci nae. Sco po - lia, 50, str. 1–279. DRO VE NIK, B., 1971: Ci cin de li dae in Ca ra bi dae Me ni ne pla ni ne (Co le op te ra). Bi ol. ve stnik 19, str. 181–190. DRO VE NIK, B., 1975: Ne kaj o flo ri Me ni ne pla ni ne. Var stvo na ra ve 8, str. 57–66. DRO VE NIK, B., 1979: Ro ga èi (Lu ca ni dae – Co le op te ra) Slo ve ni je. Bi ol. ve stnik 27 (2), st r. 109–113. DRO VE NIK, B., 1989: Pri spe vek k poz na va nju po ka lic (Ela te ri dae – Co le op te ra) Slo ve ni je. Bi ol. ve stnik 37 (2), str. 1–18. DRO VE NIK, B., 1993: Za ni mi vo sti in no vo sti v fav ni sne ženk (Co le - op te ra – Can tha ri dae) Slo ve ni je. Ac ta ent. Slo ve ni ca 9 (2), str. 153–167. DRO VE NIK, B., 1994: Pri spe vek k poz na va nju fav ne ro du Bem bi di - on La tre il le, 1802, v Slo ve ni ji (Co le op te ra – Ca ra bi dae ). Ac ta ent. Slo ve ni ca 2 str. 31–41. DRO VE NIK, B., 1996: Rod Ore i na Che vro lat in De je an, 1837 v Slo - ve ni ji (Co le op te ra: Chrysomelidae). Ac ta ent. Slo ve ni ca 4 (2), str. 79–89. DRO VE NIK, B., 1996: Pri ro do slov ne za ni mi vo sti Tu hi nja in Me ni ne pla ni ne, Ras tlin stvo in ži val stvo. Zbor nik lov ske dru ži ne Tu hinj 50 let, Tr zin, str. 51–58. DRO VE NIK, B., 2000: No vo sti v fav ni hro šèev ril èkar jev (Cur cu l i o ni - dae – Co le op te ra) na Kam ni škem. Kam ni ški zbor nik 15, str. 123–128. DROVENIK B. in A. PIRNAT, 2003: Stokovna izhod išèa z a vzpostavljan je omrežja Na tura 200 0. Hrošèi ( Coleoptera) . Projektna naloga. Konèno poroèilo. Biološki inštitut Jovana Hadžij a ZRC SAZU, Ljublja na, str. 1–88. KOC BEK, F.: Sa vinj ske Al pe.. Ce lje, str. 1–306. SE IDL, F., 1907– 908: Kam ni ške in Sa vinj ske Al pe. Ljub lja na, str. 1– 255. TI TOV ŠEK, J.: Pri spe vek k poz na va nju pod lu bni kov (Scolytidae) Slo - ve ni je. Zbor nik goz dar stva in le sar stva 11, str. 107–116. TI TOV ŠEK, J., 1983: Pri spe vek k poz na va nju zo o ge o gra fi j e pod lu - bni kov (Scolytidae) Slo ve ni je. Zbor nik goz da r stva in le sar stva 23, str. 378–438. 264 ejvolsovaraN – evarpzaR Ju re Ža lo har , prof. fiz. Ja ne za Pu har j a 2 Kranj Naj dbe fo sil nih žu želk v Tu nji škem gri èe vj u Uvod Med le ti 1997 in 20 03 so pri grad nji hiš in šir je nju cest v osred njem de lu Tu nji š ke ga gri èe vja od kri li šte vi l ne no ve pro fi le in iz dan ke mi o cen s kih pla sti. Ta ko sem imel pri lož nost po dro bne je ma kro p a le on t o lo ško pre i - ska ti tu di naj mlaj še, sar ma tij ske pla sti, ki so v Tu nji - škem gri èe vju ra zme ro ma po kri te. Med Zad njim vr hom in Tu nji ca mi (sli ka 1) je v sar ma tij skih pla steh raz vit naj manj 5 me trov de bel ho ri zont, v ka te rem se me nja - va ta siv la mi ni r an do tan ko pla stnat la po ro vec s školj - ka sto kro ji t vi jo in siv ho ri zon t al no la mi ni ran la po ro vec, ki se lo mi v tan ke plo šèe. V la mi ni ra nem la po rov cu, ki se lo mi v tan ke plo šèe, sem po leg ras tlin skih o stan kov, rib in ko pro li tov (i ztrebkov v retenèa rjev) na šel tu di fo - sil ne žu žel ke . Za ra di po go st o sti po jav lja nja ko pro li tov me nim, da je ta ho ri zont smi s el no ime no va ti ko pro li t ni ho ri zont. Na men te ga be se di la je na ve st i ne kaj osnov - nih po dat kov o na ha ja li šèih žu želk v Tu nji škem gri èe - vju ter po da ti pre gled zdru žbe žu želk, ki je ohr a nje na v pla steh. Pla sti z žu žel ka mi v Tu nji škem gri èe vj u Sar ma ti j ske pla sti pred stav lja jo naj m laj šo li tos tra ti - graf sko eno to ter ci ar n ih pla sti v Tu nji škem gri èe vju (Pre mru 1983 a, b; Kühnel 1933). V ve èi ni iz dan kov lah ko opa zu je m o me nja va n je ta njših ali de be lej ših pla sti in do ne kaj me trov de be li h ho ri zon t ov si ve gli ne, gli nav ca , la po rov ca , sred nje do de be lo zr na te ga pe ska, pro da in kon glo me ra ta. Po ne kod naj de m o bo ga t o fo - sil no ma kro fa v no, pred vs em pol že ro dov Ce rit hi um, Pi - re nel la in Mo hren ster nia ter ško ljke r o dov Ce ra sto der - ma, Iru s in Mu scu l us. Pla sti z žu žel ka mi (ko pro li t ni ho - ri zon t) iz da nja jo med Tu nji ca mi in Zad njim vr hom (sli - ka 1) na veè me stih ob ce stnih use kih, ob èa sno ji h od - kri je jo pri grad be nih de lih (sli ka 2), po sa mez n i iz dan k i pa so tu di ob stru gah oko li š kih po to kov . Naj p o pol nej ši pro fi l je vi den ob pri to ku Kne žje ga po to ka ob ce sti Tu - nji ce–Ko men da. Nad plas tmi pe ska in pro da sle di do 2 m de be lo za po re dje tan ko pla stna t e gli ne, v ka te ri so šte vil ni pol ži ro dov Pi re nel la in Clit hon . Nad gli no sle di naj manj 5 m de be lo za po re dje, v ka te rem se me nja va - ta siv la mi ni ran do tan ko pla stnat la po ro vec s ško ljk a - sto kro ji t vi jo in siv ho ri zon t al no la mi ni ran la po ro vec, ki se lo mi v t an ke plo šèe. V l a po rov cu s š ko ljka sto kr o ji - tvi jo so šte vil ne ško lj ke ro dov Ma co ma, Ce ra s to der ma in Er vi lia ter pol ži dru ži ne Ris so i da e in pol ži ro du Mo - hren ster nia. Po jav lja jo se tu di po o gle n e li ostan ki li stov in ste bel ko pen ski h ras tlin. V po roz nem, ho ri zon t al no la mi ni ra ne m la po ro v cu, ki se lo mi v tan k e plo šèe , ni no be nih meh kuž c ev, po go st e pa so rib je lu ske in slab - še ohra nje ni ras tlin ski ostan ki. Po jav lja jo se tu di bo lje ohra nje ni do 10 cm dol gi ske le ti rib ko stnic in ko pro li ti sku p aj z žu žel ka mi.Pla sti z žu žel ka mi (ko pro li t ni ho ri zont ) je se di men to l o - ško in mi kro pa le on to l o ško po dro bno ra zi s kal Hor va t (2003). V vzor cih je na šel š te vil ne di a to me je in red kej - še si li ko flage l a te in ebri di je. Vzor ce je uvr st il med di a - to mej ski la po ro vec ozi ro ma di a to mej s ki kar bo nat ni me lje vec. Di a to mej ska zdru žba ka že na spod nje sa r - ma tij sko sta rost pla sti. Ho r vat me ni, d a so se pla sti odla g a le v res trik tiv nem mor skem oko lju , ki je bi lo ver - jet no ob èa sno izo li ra no. Pre gled zdru žbe žu želk Tu nji ške ga gri èe vj a V opi sa nih la mi ni ra nih la po rov c ih naj de m o fo sil ne žu - žel ke kot dvo di m en zi o nal ne ozi ro ma splo šèe ne fo si le na po vr š i nah pla sti v obli ki tan ke g a »fil ma« po o gle ne le or gan ske sub s tan ce. Na va dno so ohra nje ni le ve èji mor fo l o ški de li žu želk: gla va, opr sj e, za dek in kri la. Do - lo èa nj e ta ko ohra nj e nih žu želk je ze lo pro ble ma tiè no. Pri do lo èa nju re cen tni h žu želk so po mem bni npr. tu di ustni apa rat, ob li ka nog in ti palk, ra z ne dla èi ce in tr ni, na èin pre o braz be itd. (Ra do va no vi è 1965). Gle de na pr ve do lo èi tve pa naj de ne žu žel ke pri pa da jo na sled - njim sku pi nam (si ste ma ti ka po Mršiæu 1997): -Red Dip te r a (dvo kril ci) -Po dred Brachy cera (mu he): 1 pri me rek -Po dred Ne ma to ce ra (ko mar ji): 3 pri mer ki -Red Hymenopt era (ko že kril ci) -Po dred Symphyta (ras tlin ske ose): 1 pri me rek -Po dred Apoc ri ta (oz ko pa s e ose) -Dru ži na Ic hne u mo ni dae (na jez dni ki): 1 pri - merek -Dru ži na For mi ci dae (mrav lje): 13 pri mer kov 265 ejvolsovaraN – evarpzaRSli ka 1: Po e no stav lje na ge o graf ska kar ta Tu nji ške ga gri èe vja – ce ste in vo do to ki. Pra vo kot nik oz na èu je ob - mo èje, kjer iz da nja jo pla sti ko pro lit ne ga ho ri zon ta. Po jav lja jo se tu di sle do vi pre hr a nje v a nja žu žel k (ob žr ti li sti ras tlin) . Za klj uè ki in di sku si j a Na ha ja li šèa fo sil nih žu želk so v pri mer ja vi z na ha ja li šèi mor skih ne vre ten èar jev ra zme ro ma red ka (Rasnitzyn et al . 2002). Ve èi na vrs t žu želk je ko pen skih, nji ho va maj hnost in te re stiè ni na èin živ lje nja pa jim ne da je ta ve li ke mož no sti , da bi se fo sil no ohra ni le (Pav šiè 2003). Po leg te ga žu žel ke ni ma jo mi ne ra li zi ra ne ga no - tra nje ga ske le ta . Nji ho vo he te ro nom no, seg men ti r a no te lo je pre kri to s tr dno hi tin sko oblo go ozi ro ma zu na - njim s ke le tom, ki se na va dno ohra ni le v ze lo ug o dnih oko li šèi na h. Da nes je zna nih veè kot mi li jon re cen tnih vrst žu želk (Zhe rik hin 1999, Ra do va no viæ 1965), ne - dvom no pa ji h mno go sp loh ne p oz na mo. Ne ka te ri oce n ju je jo, da v re sni ci ži vi veè kot 10 mi li jo no v raz liè - nih vr st žu želk (Zh e rik hin 199 9). Iz pri bliž no 400 mi li jo - nov let dol ge ga ob dob ja od de vo na do da nes pa je zna - nih l e okrog 20 .000 ra z liè nih vr st fo sil nih žu želk (Rasn itzyn et al. 2 002) . Klju b re la tiv ni red ko sti je v sve - tu zna n ih veè ti soè na ha ja lišè fo sil nih žu želk (Rasnitz yn et al. 2002). Naj bo lje so se o hra ni le v fo sil ni smo li dre ves (npr. v bal ti š kem jan tar ju ). Naj de mo jih še kot stis nje ne ozi ro ma splo šèe ne in po o gle ne le ostan - ke na po vr ši nah pla sti se di men tnih kam nin , od ti se, mi - ne ra li z i ra ne ostan ke , ali pa so ohra nje ni le sle do vi nji - ho ve ga pre hra nje va n ja in bi va nja – ihno fo si li (Even hu - is 1994). Med naj po me m bne j ši mi na ha ja li šèi po o gle - ne lih in splo šèe nih ozi ro ma stis nje nih fo sil nih žu želk so na pr im er jur ske pla sti Sol nho fna v Nem èi ji, kre dn e pla sti for ma ci je San ta na v Bra zi li ji, mi o ce n ske pla sti v oko li ci Ra do bo j a na Hr va škem in v oko li ci Oe nin ge na na Ba var s kem, eo cen ske pla sti for ma cij Flo ris s ant in Gre en Ri ver v Se ver ni Ame ri ki itd. (Ra snitzyn et al. 2002, Even hu is 1994, Zhe rik hin 1999, He er 1867).Šte vil n a na ha ja li šèa fo sil ni h žu že lk se po jav lja jo tu di v oli go ce n skih in mi o ce n skih pla steh v Ro mu ni ji, na Mad žar ske m, na Slo va škem in v Av stri ji (Szi ra k i in Du - lai 2003). V Slo ve ni ji so fo sil ne žu žel ke v splo šnem ze lo red ke. Po sa mez na kri la žu želk ome nja Paj tler (2003) iz eo - cen skih pla sti pri Soc k i, zna n a je mu ha dla ka ri c a (dru - ži na Bi bi o n i dae) iz oli go ce n skih pla sti v Za sa vju (Pav - šiè 2003, Pa v šiè et al. 1997). Pl a sti z žu žel ka mi v Tu nji - škem gri èe vju so do slej edi no zna no na ha ja li šèe v Slo - ve ni ji , kjer so žu žel ke re la tiv no po go st e. Do se da j sem po dro bno pre i skal le oko li 2 do 3 m 3 ma te ri a la in na šel okrog 30–4 0 žu želk (od t eh je 2 2 ra zme ro ma do bro ohra nj e nih), pre cej rib, ras tlin skih ostan kov in ko pro li - tov. Z ek stra po l a ci jo lah ko pred po s ta vi mo, da je v teh pla steh mor da ohra nje nih veè mi li jo no v fo sil nih žu - želk. Do se daj naj de ne žu žel ke pri pa da jo le dvo kril cem in ko že kril cem. Z na dal j njim po dro bnej š im zbi ra nj em bi bi lo mor da mo go èe naj ti tu di dru ge sku p i ne žu želk. Re port on finds of f os sil in sects in the Tu nji c e hills Summa ry Fos si l i sed in sects ha ve be en fo und in the Tu nji ce hills pre ser ve d in the la mi na ted marl of the Co pro lit hic ho ri - zon, whi ch is ac cor ding t o Hor vat (2003) of th e Lower-Sar ma ti an age. The Sar ma ti an beds com pri se a suc ces si on of al ter na ting beds and ho ri zons of grey marly clay, claye y marl, clayston e, fi ne to co ar se gra i - ned sand, gra vel and con glo me ra te. The Co pro lit h ic ho ri zon crops out in t he area bet ween the Tu nji ce vil la - ge and the hi ll known as Za d nji Vrh (figs . 1 and 2). The 266 ejvolsovaraN – evarpzaR Sli ka 2: Iz da nek ko pro lit ne ga ho ri zon ta v Tu nji ca h (Tu nji c e 19 a) le ta 1999 ho ri zon con sis ts of al ter na t ing beds of la mi na ted to thin b ed ded marl an d hor izontally la mi na ted ma rl. Its to tal thic kness amo unts to at le ast fi ve me tres. The ho - ri zon is na med af ter the ap pe a ran ce of nu me ro us co - pro li t es. In ad di ti on to the co pro li t es the re are al so nu - me ro us car bo ni zed plant re ma ins, especia lly le af im - prints , nu me ro us gas tro pods and la mel li bran ches . Se - ve ral ske le tons of te le ost fis hes , in sects and tra ce fos - sils, which be long to the i n sects (le af mi nes and gra - zing tra ils), can al so be fo und lo cally. T he be ds of Coproli thic Hori zon were sed imentol ogica lly and mi - cro paleoto logic ally analysed in de tail by Hor vat (2003). The fos si l in sects are pre ser ved as two-di men si o nal com pres si on fos sils. Normal ly only ma jor fe a tu res such a s the h e ad, t horax, a b do men, wings a nd lar ger ap pen da ges are v i si ble. Therefore, the ident ificat ion of such t wo-dimensional specimens in quite di fficul t. The fos sil in sect s fo und in the Co pro li t hic ho ri zon, ho we - ver, in clu de the following gro ups (clas s i fi ed ac cor ding to Mr šiæ 1997):- Or der: Dip te ra - Su bor der: Brachycera , 1 spe ci men -Su bor der: Ne ma to ce ra, 3 spe ci mens -Or der: Hymenoptera -Su bor der: Symphy ta, 1 spe ci men -Su bor der : Apoc ri ta -Family : Ic hne u mo ni dae, 1 spe ci men -Family : For mi ci dae, 13 spe ci mens The in sects are local ly quit e abun dant. However, fin - ding a well pre ser ved spe ci men re ma ins rather exceptional and requires a con si de ra ble amo unt of ti - me spe nt patie ntly split ting r ock slats one by on e. Abo - ut two to three cu bic me ters of ma te ri al ha ve be en examined carefu lly and 30 to 40 in sects , se ve ral fi sh ske le tons and plant re ma ins ha ve be en fo und within. We could s uppose t hat mi l li ons of in sects are pre ser - ved in the Co pro li t hic ho ri zon. Vi ri in li te ra tu ra 1. EVEN HU IS, N. L., 1994: Ca ta lo gue of the f os sil fli es of the world (In sec ta: Dip te ra) . Backhuys Pu blis hers, Le i den. 2. HE ER, O., 1867: Fos si le Hymenopteren aus Oe nin gen und Ra do boj. Ne ue Denkschrif ten der al lge me i nen Schweizeri schen Ge sell schaft für die g e sam mten Naturwissenschaften , str. 2–41, Zürich. 3. HOR VAT, A., 2003: Pa le on to lo gi ja, bi os tra ti gra fi ja in pa le o - eko lo gi ja mi o cen ski h di a to m ej (Bacillariophyta) Slo ve ni je. Dok t or ska di ser ta ci ja, Uni ver za v Ljub lja ni, str. 246, Ljub lja - na. 4. KÜHNEL, W., 1933: Zur Str a ti grap hie und Tek to nik der Tertiärmu lden bei K am nik (Ste in) in K ra in. Pri ro d o slov ne raz pra ve 2, str. 61–124, Ljub lja na. 5. MRŠIÆ, N., 1997: Ži va l i na ših tal. Te hn i ška za lo žba Slo ve ni - je, Ljub lja na. 6. PAJ TLER, F ., 2003: Dr. Franc U n ger in so te ški skl a di. Druš - tve ne no vi ce 28, str. 19–20, Druš tvo pri ja te ljev mi ne ra lov in fo si lov Tr žiè, Tr žiè. 7. PAV ŠIÈ, J., 2003: Pa le on to lo gi ja, 1. del – pa le o bo ta ni ka in ne vre ten è ar ji. Uni ver za v Ljub lja ni, Na ra vo slov no te hni š ka fa kul t e ta, Od de lek za ge o lo gi jo, Ljub lja na. 8. PAV ŠIÈ, J., KR IŽ NAR, M., MI KUŽ, V., 1997: 25 mi li jo nov let sta ra žu žel k a. Gea 7, št. 2, str. 65, M la din ska knji ga, Ljub - lja na. 9. PRE MRU, U ., 1983 a: Osnov na ge o lo ška kar ta SFRJ , 1 : 100000, list Ljub lja na (Ba sic ge o lo gi cal map of Yugoslavia, 1 : 100000, she et Ljub lja na). Zvez ni ge o lo ški za vod, Be o - grad. 10. PRE MRU, U ., 1983 b: Osnov na ge o lo ška kar ta SFRJ , 1 : 100000 – Tol maè li sta Ljub lja na (Ba sic ge o lo gi cal map of Yugoslavia, 1 : 100000 – Gu i de bo ok of she et Ljub lja na). Zvez ni ge o lo ški za vod, Be o grad. 11. RA DO VA NO VIÆ, M., 1965: Zo o lo gi ja, dru gi deo – si ste m a ti - ka ži vo ti nja. Na uè na knji ga, Be o grad . 12. RASNITSY N, A. P., QUICKE, L. J ., 2002: Hystory of In sects. Kluwer Aca de mic Pu blis hers, Dor drecht, The Net her lands. 13. RÖGL, F., 1996: Stra ti grap hic cor re la ti on of the Paratethys Oli go ce ne and Mi o ce ne. Mit te i lun g en der Ge sell schaft der Ge o lo gie- und Ber gba u stu den ten in Õsterreich, Band 41, str. 65–73, Wien. 14. SZI RA K I, Gy., DU LAI, A., 2002: Sar ma ti an (La te Mi o ce ne) art hro pods from Tállya and ne ig hbo u ring lo ca li ti es (To kaj Mts., Hunga ry): preli mina ry re port. An na les Hi sto ri co-Na t u - ra les Mu sei Na ti on lis Hun ga ri ci 94, str. 31–44. 15. ZHE RIK HIN, V. V., 1999: Pro ce e dings of the First In ter na ti o - nal Pa le o en to mo lo gi cal Con fe ren ce. Moscow, Rus sia, 30th Au gust–4th Sep tem ber 1998, Bra ti sla va. 267 ejvolsovaraN – evarpzaR Sli ka 3: Pri me r ja va raz de li tve oli go ce na in mi o ce n a na ob mo èju Me di te ra na in Cen tral ne Pa ra te t i de (po Röglu 1996) 268 ejvolsovaraN – evarpzaR(1) (2) (3) (4) (5) (6) Tabla 1 Ta bla 1: (1) Dip te ra: Brachyce ra, dol ži na te le sa: 7 mm; (2) Dip te ra: Ne ma to ce ra, dol ži na te le sa: 5 mm; (3) Hymenoptera: Symphyta, dol ži na te le sa: 5 mm; (4) Hymenoptera: Apoc ri ta: ?Ic hne u mo ni dae, dol ži na te le sa: 7 mm; (5) Hyme noptera: Apoc ri ta: For mi ci dae, dol ži n a te le s a: 5 mm; (5) Hyme noptera: Apoc ri ta: For mi ci dae, dol ži n a te le sa: 3 mm. F o to: Mi ran U dovè (fo to gra fi je: 1, 2, 4, 5 in 6), Mar jan Gr m (fo to gra fi ja 3). De jan Per èiè, d ipl. inž. Pirševo 6 Laze v Tuhin ju Prof. dr. Ka ta ri n a Èu far Bi o te h ni ška fa kul te t a Ka te dra za te hn o lo gi jo le sa Uni ver za v Ljub lj a ni Mar tin Z u pan èiè, un iv. dipl. inž. Bi o te h ni ška fa kul te t a Ka te dra za te hn o lo gi jo le sa Uni ver za v Ljub lj a ni Den dro kro no lo ške ra zi ska ve le sa iz stavb pri Sv. Pri mo žu nad Kam ni ko m Uvod Sv. Pr i mož nad Ka m ni kom le ži na vzh o dnem po bo èju Ve li ke pla ni ne na nad mor ski vi ši ni 845 m. Pred v eè kot 1000 l e ti je bi lo to m e sto iz bra no za po sta vi tev p r ve ver jet no ro man ske cer kvi ce in je po sta lo cilj šte vi l nih ro mar j ev. Da nes na pri bliž no istem me st u sto ji kom - pleks stavb, s e stav ljen i z šes t ih ob jek tov. O sred nji ob - jekt je ce r kev sv. Pr i mo ža in Fe li ci ja na, ki n aj bi bi la po do se daj zna nih vi rih zgr a je na ob kon cu 14. s to le tja, a je v na sled nji h sto le t jih do ži ve la šte vi l ne spre mem - be./2/ K cer kvi sv. Pri mo ža in Fe li ci j a na spa da ta pri zi - da ni in pro st o sto j e èi zvo nik, osta le stav be pa so še mež n a ri ja, go spo dar sko po slo pje, Ma ri ji na ka pe li ca in cer kev sv. Pet ra. Šte vil ni vi ri go vo ri j o o zgo do vi ni kra ja in stavb, ki so bi le pred met zgo do vin s kih, umet no stnoz go d o vin s kih in ar - he o lo š kih ra zi s kav. Ma lok do pa ve, da je zgo do vi na kra ja na svoj n a èin »z a pi sa na« tu di v le su, ki je vgr a jen v ob jek ti h. Ta »za pis« lah ko raz be re m o z den dro kro no - lo ško ra zi s ka vo. Na po bu d o Za vo d a za var stvo kul tur n e de di šèi ne , Ob - moè na eno ta Kranj , in ob fi nan èni pod p o ri Re sta vra - tor ske ga cen tra Za vo da za var st vo kul tu r ne de di šèi ne Slo ve ni je je bi la oprav lje na den dro kro no lo š ka ra zi s ka - va za to pr i mer ne ga le sa. Èla ne k pred stav lja glav ne ugo to vi tve di plo m ske na lo - ge, ki jo je na vi so ko šol s kem štu di ju le sar stva opra v il De jan Per èiè pod vod stv om so de lav cev Od del ka za le - sar stvo Bi o te hni šk e fa kul te te. Opis stavb pri Sv. Pri mo žu Krat ke opi se kom ple k sa in po sa mez nih stavb pov ze - mam po umet no st nih zgo do vi nar jih Fran ce tu Ste le - tu/2/ in Fer di nan du Šer be lju ./3/ Cer kev sv. Pri m o ža in Fe li c i ja na je poz no got s ka dvo - ran ska dvo la dij ska zgrad ba z re bra s tim zvez da s tim svo dom v la dji in prez b i te ri ju in le ži na nad mo r ski vi ši ni 845 m. Ra zi ska ve so po ka z a le, da je cer kev na sta la v poz nem 12. al i v zgod njem 13. s to le tju. Cer kev se j e sko zi èas spre mi nja la ozi ro ma po ve èe v a la. Po vseh pre zi da va h sta dom nev no osta l a nes pre me nje na le za - ho dni sto lp, ki n aj bi b il na stal v pr vi po lo vi ci 13. sto le - tja, in se ver na ste na, ki je po stav lje na na sk a li. Ko n èno po do bo, ki jo ima cer kev da nes, je naj ver jet ne je do bi la le ta 1507, ko je bil pri zi dan prez bi te rij. Na za ho du je cer kvi pri zi dan sto lp, vra ta v cer kev pa so na se ve ru. Opre ma cer kve iz 17. st o le tja je v ba roè nem sti lu. No - tra nja se ver n a in juž na ste na sta po sli ka n i s fre ska m i. Za ra di ši ri ne la dje je ta na re je na kot dvo la dij ski pro - stor, za to da s e te ža obo ka raz po re di na l a dij ske s te ne in šti ri vit ke zi da ne kam ni te ste bre, po sta v lje ne na osi pro st o ra. Po sle di ca ta ko ši ro ke ga pro st o ra je tu di kon - struk ci ja os tre š ja, ki je na re je no z dve ma pod por ni ma le ga ma. Stre šna kri ti na je enot na za ves ob jekt in je i z ope ke. Mež na ri ja je eno nad stro pna stav ba, ka te re spod nji del je se zi dan iz k am na, zgo r nji pa je n a vzho dni stra ni iz kam na, na za ho dni in se ver ni pa iz le se nih br un. H i ša je še da nes pre kri ta s sko dla mi. Kdaj je bi la stav ba po - stav lje na, ni z na no, po ne ka te rih po dat kih pa n aj bi le - ta 1760 zgo re la in bi la ta krat pre n ov lje na. Ne kaj ko ra kov od zvo ni ka cer kve sv. Pri m o ža in Fe li ci - ja na pro ti se ve ro za ho du sto ji pro st o sto je èi zvo nik, ka - te re ga spod nji del s lu ži za klet. Nad v ho dom v klet je spe lja na pot v s am zvo nik. Le to grad nje te ga ba roè ne - ga zvo ni ka je ver jet no 17 03. Ta let ni ca je bi la vli ta na zvo nu, k i so ga sta li li in pr e de la li v to po ve me d 1. sve - tov no voj no./3/ 269 ejvolsovaraN – evarpzaR Tlorisna zasnova kompleksa Sv. Primož nad Kamni - kom (po Šerbelju 1995): ( I) cerkev sv . Primoža in Fe - licijana s prizidan im zvon ikom, ( II) mežn arija, (III) pr o - sto stojeèi zvonik, (IV) gospodarsko poslopje, (V) Mari - jina kapel ica in (VI) c er kev sv. Petra. Stav ba go spo d ar ske ga po slo pja sto ji vzpo re dno s cer - kvi jo sv. Pri mo ža in Fe li ci ja na. Da nes je po slo pje slab - še vzdr že va no in de lo ma pro pa da. V njem so ime li do - ma èe ži va li, s ka te ri mi so si po ma ga li pri de lu. Ma ri ji na ka pe li ca je ob po ti, ki vo di od c er kve sv. Pr i mo - ža in Fe li ci ja na do cer kve sv. Pet ra. Na re je na je v obli ki osme ro kot ni ka in je edi na ohra nje na te vr ste pri nas. Na sta nek ka pe le po sta v lja jo v 17. sto le t je./4/ Pred krat kim so jo te me l ji to obno vi li . Cer kev sv. Pet ra je kak šnih 30 m na d cer kvi jo sv. Pri - mo ža in Fe li ci j a na. Ce lot na se da nj a stav ba naj bi na - sta la isto èa sno z la djo cer kve sv. Pri mo ža in Fe li ci j a na, v 2. po lo vi ci 15. st o le tja. O d ta krat s e cer kev dom nev - no ni spre mi nj a la./2/ Cer kev pred st av lja èi sti tip ma le got ske cer kvi ce z obo - ka nim prez bi te ri jem, za klju èe nim s tre mi stra ni ca mi osme r o kot ni ka in pra vo kot no la djo, pre kri to z rav ni m po sli ka nim le senim stro pom, ki je pri tr jen na os tre šje. Je eno stav nih obl ik in brez za kri sti je ter zvo ni ka, èe ne šte je m o stre š ne ga sto lp i èa z ma lim zvon èkom nad pre - pro st o in vi so ko fa sa do. Cer kev je pre kri ta s sko dl a mi. Ima le sen strop , ki sp a da med naj sta rej še in naj lep še v ce lo t i ohra nj e ne poz no got s ke po sli ka ne stro pe./4/ Den dro k ro no lo gi j a Den dro kro no l o gi ja je ve da, ki se ukva r ja z ra zi s ka va mi le sa, na tan è ne je z ra zi sk a va mi bra n ik v le su oz. z mer - je njem nji ho vih ši rin./ 5/ Bra ni k a je pri ra stna plast le - sa, ki na sta ne v enem le tu in je v preè nem pre re zu vi - dna kot ko lo bar. Me ja me d dve ma bra ni ka ma s e ime - nu je let ni ca . Den dro kro no l o gi ja se med dru gi m ukva r ja z do lo èa - njem sta ro sti zgo do vin s kih ob jek tov , po hiš tva, umet ni - ških slik na le su, glas be nih inš tru m en to v, po go sto patu di z lo èe va n jem umet ni ških ori gi n a lov od nji ho vih ko - pij. Bra ni ke, na sta le v veè za po re dnih le tih, ni so ni ko li po - pol no ma ena ko ši ro ke. Na raz li ke med nji mi vpli va jo šte vil ni de jav ni k i, od kli me do vro je n ih zna èil n o sti dre - 270 ejvolsovaraN – evarpzaR Kompleks stavb pri sv. Primožu nad Kamnikom Branike v lesu ve sne vr ste, kva li t e te ra sti šèa, utes nje no sti dre ve sa in dru gih de jav ni kov. Dre ve sa iste vr ste na istem ob mo - èju na va dno iz ka zu je jo po do ben vzo rec ši rin bra nik. Ka dar je le to po se bno ne u go dno za rast, se pri v seh dre ve s ih po ja vi oz ka bra ni ka , ka dar so ra zme r e ze lo ugo dne, pa so bra ni ke ši ro ke . Ši ri ne bra nik me ri mo in jih ri še mo v obli ki gra fov (za po re dij ši rin bra nik, kro no - lo gij), ki jih n a to med se boj pri mer ja mo. Èe že li m o ugo to vi ti le to na stan ka bra nik, mo ra mo za - po re d je ši rin bra nik da ti ra ti. To na re d i mo ta ko, da graf ši rin bra nik vi zu al no in sta ti stiè no pri mer ja mo z us trez - no re fe ren èno kro no lo gi jo. V Slo ve ni ji smo se sta vi li re - fe ren ène kro no lo gi je za jel ko in ma ce s en, ki omo go èa - jo da ti ra nje le sa iz zad nje ga ti soè l e tja, re fe ren ène kro - no lo gi je za s mre ko, hra st in bu kev pa so dol ge ne kaj sto let in jih še iz bo ljšu je mo./ 5/ Den dro kro no l o ška me to da pa ima tu di svo je ome ji t ve in vsak les ni pri me ren za da ti ra nje. Ime ti mo ra do volj do bro vi dnih bra nik, na raz po l a go pa mo ra mo ime ti tu - di us trez no re fe ren èno kro no lo gi jo./6/ Pri da ti ra nju ugo to vi mo ko le da r sko le to naj ml aj še bra - ni ke v le su. Èe j e bi la ta bra ni ka tik pod skor jo, ve mo, da je na sta la v zad njem le tu živ lje nja dre ve sa. Opis po stop k a den dr o kro n o lo ške ana li ze na pri me r u os tre šj a cer k ve sv. Pri m o ža in Fe li c i ja na Vse stav be pri Sv. Pri mo žu smo naj prej pre gle da li in si za pi sa li, kje je les, pri m e ren za den dro kro no l o ške ra zi - ska ve. Ta je v os tre šjih in dru gih de lih le se nih kon - struk cij. Pri cer kvi sv. Pri mo ža in Fe li ci ja na smo si ogle da li os - tre šje in do lo èi li me sta za od vzem vzor cev le sa, ki smo ga opra vi li s po se bnim vo tlim sve drom. Na te re nu od vze te vzor ce (iz vrt ke) smo ka sne je v la bo - ra to ri ju na le pi li na le se ne no sil ce in jih po su ši li ter obru si l i. Sle di l a je do lo èi tev le sne vr ste, kar je pr vi ko - rak den dro kro no lo š ke ra zi s ka ve. Na vzor cih , ki smo jih pri pra vi li, smo na to izme ri li ši ri ne bra nik s po mo è jostan dar d nih apa ra tur, ki jih upo rab lja ka te dr a za teh - no lo gi j o le sa. Za vsak vzo rec smo izmer j e ne ši ri ne bra - nik s po mo èjo ra èu nal ni ške ga pro gra ma spre me ni li v kri vu ljo. Kri vu lje ši rin bra nik vseh vzor c ev iz iste ga os tre šja smo med se b oj no pri mer ja li in jih po sta vi li v sin hro n i po lo žaj ter iz ra è u na li nji ho v o pov pr e èje. Ta ko dob lje no kri vu - ljo, ime no va no pla va jo èa kro no lo gi ja ob jek ta , smo mo - ra li še da ti ra ti s po mo èjo us trez ne re fe ren ène kro no lo - gi je. Re zul ta ti da ti ra n ja le sa iz stavb pri Sv. Pri m o žu Cer kev sv. Pri m o ža in Fe li c i ja na Re zul t a ti pre i ska ve os tre š ja cer kve sv. Pri mo ža in Fe li - ci ja na so bi li na sled n ji: stre šna kon struk ci ja nad glav - no la djo je iz je lo ve ga le sa. Gle de na re fe ren èno slo - 271 ejvolsovaraN – evarpzaR Cer k ev sv. Pri mo ž a in Fe li c i ja na Mežnarija Izvrtk i ven sko je lo v o kro no lo gi jo/7/ smo ga da ti ra li v le to 1848. Po na tan ènem pre gle du le sa iz kon struk ci j e skle pa mo, da so les za os tre šje po se ka li po zi mi 1848/49 in os tre š je naj ver jet ne je po sta vi li v le tu 1849. Za ni mi vo je, da le to 1848 oz. 1849 ni o me nje no kot le - to obno ve os tre šja v no be nem nam do sto pnem vi ru. To pre se n e èa, saj za me n ja va os tre šja na ta ko ve li ki cer kvi ni za ne mar ljiv po seg . Za to bi bi lo po tre bno pre - ve ri ti do dat ne vi re in ar hi ve o grad be nih po se gih v cer - kvi. Pri od vze mu vzor cev iz os tre š ja nad cer kve no la djo smo o pa zi li, da je g lav ni de l os tre šja iz le ta 1848, v e li - ko špi rov cev pa je i me lo sle di pred ho dne ra be, kar ka - že, da so bi li prej del ne ke sta rej še kon struk ci je, mor da prav prej šnje stre š ne kon struk ci j e cer kve ne la dje. Žal ta les ni v se bo val do volj bra nik in ni bi l pri me ren za den dro kro no lo š ko ugo tav lja nje sta ro sti. Vzor ce smo od vze li tu di v za ho dnem sto lpu (zvo ni ku ), ki je pri zi dan k c er kvi sv. Pri mo ža in Fe li ci ja na in je na - re jen v dveh eta žah . Les, pri me ren za den dro kro no lo - ško ana li zo, sm o na šli sa mo v tr eh po vez ni kih zgor nje eta že, od ko der smo tu di od vze li vzor ce. Šlo je za les ma ce sn a, naj mlaj šo bra n i ko pa smo da ti ra li v le to 1494. T ra mo vi so vgra je ni ta ko, da jih b rez ve èjih po se - gov v kon str uk ci j o sto lpa ne bi bi lo mo go èe za me nj a ti. Tu di let ni ce 1494 ni smo za sle di li v nam do sto pnih vi - rih. V knji gi Sv . Pri mož nad Ka m ni kom av tor Šer belj na - va ja na sta nek za ho dn e ga sto lpa v pr vi po lo vi ci 13. sto - le tja, cer kvi pa naj b i ga pri zi da li v poz nem 14 . sto le - tju./4/ P o vi ru/4/ so naj ve èja de la na cer kvi kon èa li oko li 1460, ko naj bi pre no vi li la djo cer kve, i n le ta 1507, ko so zgra di li prez bi t e rij. Po se gov na sto lpu v tem èa su vi r ne ome nja. Mež na ri ja Vzor ce za den dro kro no l o ško ra zi s ka vo ob jek t a mež na - ri ja smo od vze li iz le sa stre šne kon struk ci je, br un iz s e - ver ne ste ne in iz le sa v kle ti. Den dro kro no l o ško da ti ra - nje vzor cev iz os tre šja in iz kl e ti ni bi lo us pe šno, ker so v splo šnem ime li pre ma lo bra nik. Vzor ce iz smre ko v ihbrun na se ve r ni zu na nj i ste ni, ki so vse bo v a li zad njo bra ni ko pod skor jo, pa sm o da ti ra li v le to 176 0. V en den dro kro no l o ško da ti ra ni po vez ni k je bi la vre za na let - ni ca 1760. Mež na ri ja naj bi po ustnih vi rih po go re la le ta 1760. È e - prav le sa iz kle ti in os tre šja ni smo mo gli da ti ra ti, smo ugo to vi li, da je le s iz kl e ti, zu na nje ste ne in os tre šja raz - liè ne g a iz vo ra in iz raz liè nih ob do bij. To na ka zu je, da je les iz kl e ti naj ver jet ne je iz de la stav be, ki je pre ži vel po - žar, les iz st e ne je bil na me šèen t a koj po p o ža ru le ta 1760, l es os tre šja p a je ver jet no mlaj ši. Ta ko lah ko mež na ri jo priš te je mo k sta rej šim hi šam na Slo ven skem, kjer j e da ta ci ja vs aj ene od ar hiv sko do - ku men ti ra nih grad be nih faz po tr je na z ne od vi sno den - dro kro no lo š ko me to do. Za ni m i vo je tu di, da se den dro - kro no lo š ko da ti ra nje uje m a z let ni co, vre za no na po - vez nik. Po na ših iz kuš njah pri de lu na dru gih stav bah je ta ko uje ma nje prej iz je ma kot pra vi lo. Pro st o sto je è i zvo nik Pro sto sto je è i zvo nik, ki sto ji med cer kvi jo sv. Pri m o ža in Fe li ci ja na in mež n a ri jo, je na re je n v treh eta žah. Pri ogle du smo ug o to vi li, da je les p ri me ren za den dro kro - no lo ško ra zi s ka vo v os tre šju zvo ni ka in v po vez ni ki h, ki no si j o tla zgor nje eta že. Da ti ra nje le sa je bi lo žal ne u - spe šn o. Ra zi ska ve pa so po ka za le, da je i mel l es iz p o vez ni kov ve li ko bra nik in se je po ra stnih vzor cih ze lo raz li ko val od le sa os tre šja, ki je imel ma lo bra nik. Pri od vze mu vzor cev iz os tre šja s mo tu di opa zi li, da je ime la ve èi na leg sle di pred ho dne upo ra be. Na ne ka te rih le gah so bi - le ce lo po sli ka ve, kar na ka zu je, da j e bil les pred ho dno upo rab l jen v ne kem dru gem ob jek tu. Cer kev sv. P et ra Naj prej s mo si ogle da li ob jekt, ki ima stre šno kon struk - ci jo iz smre ko v i ne, ki je do bro ohra nj e na. Os tre šje je pre kri to z le se ni mi sko dla mi . Cer kev ima le sen strop, ki je v ce lo ti ohra njen in po sli kan. Osta li pred me ti iz le - sa so glav ni in stran ski ol tar ji in klo pi. 272 ejvolsovaraN – evarpzaR Pro stosto je èi zvo nik Ma ri ji n a ka pe li ca Les smo od vze li sa mo iz stre šne kon struk ci je, ker je bil sa mo tam pri me ren za vzor èe nje in den dro kro no lo š ko da ti ra nje. Vzor ce smo od vze li iz kon str uk ci j e nad la djo in nad prez b i te ri jem. Med tem ko je les nad la djo smre kov, je no sil na kon - struk ci ja (ka pne le ge in po vez ni ki) nad prez bi te ri j em na re je na iz ma ce sn o vi ne. Da ti ra li smo sa mo les nad la djo, i n to v l e to 149 9. No sil ne kon struk ci je (ka pne le - ge in po vez ni ki) nad prez bi te ri j em iz ma ce sno vi ne ni - smo mo gli da ti ra ti, vzor ci ši rin bra nik pa ka že jo, da je les iz dru ge g a ob dob ja kot kon str uk ci j a iz smre ko v i ne. Da ti ra nje v le to 1499 do pol n ju je po dat ke iz pi snih vi - rov, ki po ro èa jo, da je bi la ce r kev zgra je na ob kon cu 15. sto le tja./4/ Vi ri, ki sem jih pre gle dal, na va ja jo, da je bi la cer kev zgra je na na en krat v ce lo ti in je t a ka tu di da ne s. Na ši re zul ta ti pa na ka z u je jo, da bi prez bi te rij lah ko do da l i ka sne j e. Pre se ne ti la nas je do bra ohra nje nost le sa 500 let sta - re stre š ne kon struk ci j e, po se bno èe po mi sl i mo, da smre ko vi na ni tra jen les in da ni bi la ni ko li za šèi te na s ke mij ski m i za šèit ni mi sred stvi. Den dro kro no l o ških ra zi s kav ni smo opra v i li na Ma ri ji ni ka pe li ci , ker so jo pred krat kim te me lj i to pre no vi li. Star kon struk cij ski les ni bil vi den in ni smo mo gli ugo to vi ti, ali se je sp loh o hra nil ali pa je bi l mor da v ce lo ti za me - njan. Tu di go sp o dar s ke ga po slo pja ni smo vklju èi li v ra - zi ska ve, ker tam ni smo na šli pri mer ne ga le sa za den - dro kro no lo š ko ra zi s ka vo. Raz pra va in za kljuè ki Glav ne ugo to vi tve den dro kro no lo š ke ra zi s ka ve so: Os tre šje nad glav no la djo cer kve sv. Pri mo ža in Fe li ci - ja na je da ti ra n o v le to 1848, kar na ka z u je ve lik po seg na st av bi, ki ni bil ome njen v no be nem dru gem vi ru. Le se ni po vez ni ki v za ho dnem sto lp u, ki je pri zi dan cer - kvi sv. Pri mo ža in Fe li ci ja na, so iz de la n i iz ma ce sno vi - ne, ki s mo jo da ti ra li v le to 149 4. Tu di ta po seg ni do ku - men ti ran. Pri ob jek t u mež na ri ja smo da ti ra li vzor ce iz zu na nj e se - ver ne ste ne v le to 1760. Pre gled le sa ka že, da les iz kle ti naj ver jet ne je pred st av lja del stav be, ki je pre ži vel po žar le ta 1760 , les iz ste ne je bil na me šèen ta koj po po ža ru, les iz os tre šja pa je ver jet no mlaj ši. Da ti ra nje smre ko vih vzor cev, od vze tih iz os tre š ja cer - kve sv. Pet ra, v l e to 1499 do pol nju je pi sne vi re, ki na - va ja jo, da je stav ba dom nev no iz dru ge po lo vi ce 15. sto le tja. Pre i ska va le sa na ka z u je, da je bil del stre šne kon struk ci j e nad prez bi te ri j em naj ver jet ne je do gra jen ka sne je. V ra zi s ka ve pri Sv. Pri m o žu smo za je l i ve èi no le sa, do - sto pne ga in pri me r ne ga za den dro kro no lo g i jo. Ne iz ko - ri šèe ni po ten ci al za da ti ra nje za go to vo pred st av lja še le sen str op v cer kvi ci sv. Pet ra, ni pa ja sno, al i se je ka j le sa iz pr vot ne kon str uk ci j e ohra ni lo v pred krat kim pre no v lje ni Ma ri ji ni ka pe li ci. Re zul t a ti oprav lj e ne ra zi ska ve po tr ju je jo, da je z den - dro kro no lo š kim da ti ra njem le sa iz zgo do vin s kih stavb mo go èe po ja sni ti grad be ne ak tiv no st i, ki ni so dru ga èe do ku men ti ra ne. Ne ka te ra vpra ša nja o pre te k lih grad - be nih ak tiv no st ih osta ja jo ne od go vor j e na, saj ima tu di den dro kro no lo ška me to da svo je ome ji tve. Pri in ter pre - ta ci ji re zul ta tov bi mo ra l i so de l o va ti stro kov nja ki raz liè - nih s trok. Na kon cu se za hva lju jem vs em, ki so nam om o go èi li opra v i ti to ra zi s ka vo, pred vs em oskr bni ku prof. Mi la nu Šuš tar ju. 273 ejvolsovaraN – evarpzaR Cer kev sv. Pet ra The den dr oc hr o no lo gi cal in ve sti ga ti on of wooden con struc ti ons of th e comp lex of St Pri mož abo ve Kam nik Summa ry The complex of bu ildings , locat ed at t he church of St Primož above Ka mnik, was inspected t o discover wooden constructi ons sui table f or dendrochro nolo - gical in vestigati on. Woo den con structio ns that w ere part of the chu rch of Sts Primož and Fel icijan church and its west t ower, the s eparat ely standing bell tower, the beadl e’s hous e, and th e church of St Peter were investi gated. Timber f rom the Ma rian chap el and th e storehou se was unsui table f or dendrochronology. The investi gations were made on wooden cores taken from the constru ctions and process ed in accordance with standard dendrochronological methods. Th e roof con - struction of th e main nave of S ts Primož and Felici jan is made of s ilver fi r and dates f rom 1848. The Norway spruce f rom the out er wall of the beadl e’s hous e dates from 1760. The l arch wood from th e tower near th e Sts Primož and Feli cijan chu rch dates from 1494. The spruce f rom the roof const ruction of St Peter’s dates from 1499. The timber from the bell tower remained undated. The res ults of dendrochronological da ting were compared to rep orts on the t ime of poss ible construct ion and reconstruct ions of the bu ildings . The dates of the ti mber construct ion of the St s Prim ož and Felicij an church a nd the nearby t ower were not men - tioned in any of t he stu died sources . The dates of the beadle’s house a nd the chur ch of St P eter confirm a nd supp lement th e reports i n archived docum ents.VI RI: 1. PER ÈIÈ, D., 2002: Den dro kro no lo ške ra zi ska ve kom plek sa stavb na Sv. Pri mo žu nad Kam ni kom. Di plom sko de lo (vi so ko šol s ki stro kov ni štu dij), Ljub lja na : Bi o te hni ška fa kul te ta, Od de lek za le - sar stvo, 53 str. 2. STEL `E, F., 1922–1929: Po li tiè ni okraj Kam nik I. Ljub lja na: Umet no stnoz go do vin sko druš tvo, 501 str. 3. http://www.ge o ci ti es.com/sv_pri moz.html (13. 11. 2001) 4. ŠER BELJ, F., 1995: Sve ti Pri mož nad Kam ni kom. Kam nik , sa mo - za lož nik Šuš tar, M., 196 str. 5. ÈU FAR, K., LE VA NIÈ, T., 1999: Den dro kro no lo gi ja kot me to da za da ti r a nje le sa. Les v re sta vra tor stvu 4, str. 31–37. 6. ÈU FAR, K., LE VA NIÈ, T., 1999: Den dro kro no lo š ko da ti ra nje ob - jek to v v Slo ve ni ji. Les v re sta vra tor stvu 4, str. 38–47. 7. LE VA NIÈ, T., ÈU FAR, K., 1997: Con struc ti on of a Slo ve ne Di na ric Sil ver F ir (Ab i es al ba Mil l.) Re gi o n al Chronology . Den droc hro no lo - gia 15, str. 183–190. 274 ejvolsovaraN – evarpzaR Vi do Kre gar Ja mar ski klub Kam nik Kle men Kre gar Ja mar ski klub Kam nik Ta dej Ur šiè Ja mar ski klub Kam nik Ja me osa me l e ga kra sa Kam ni ka in Tu hi nja Uvod De lo va n je Ja mar ske ga klu ba Kam ni k (JKK) se je v zad - njih l e tih pre cej okre pi lo. Vzrok za t o je na stop no ve ge - ne ra c i je mla dih èla nov, ki so mla do stno zag na n i in pri - dno ra zi sku je jo. Pre cej jih obi sku je sred nje šol ski cen - ter Ru dol fa Ma is tra v Kam ni ku , ta ko smo ob pod po ri vod st va usta no ve or ga ni zi ra li ja ma r ski kro žek, ki je te mla de nav du šen ce zdru žil tu di na for mal ni izo bra že - val ni osno vi. V okvi ru krož ka so s e mla di us po so bi li za ra zi sko va nje in do ku m en ti ra n je jam. Obi ska li so tu di pre ce j jam. Dva sta rej ša èla na ja mar ske ga krož ka iz tre tje ga let ni ka Ta dej Ur šiè in Kle men Kre gar sta pod men tor s tvom pro fe s o ri ce So nje Tr ška n in ob po mo èi osta lih krož kar jev, pa tu di sta rej ših ja mar jev iz JKK, iz - de la la ra zi sk o val no na lo g o Ja me osa me le ga kra sa Tu - hinj s ke do li ne. Z njo sta so de l o va la na tek mo v a nju, ki ga or ga n i zi ra Gi ba nje zna n ost mla di ni, in na po dro èju ge o g ra fi je zma ga la na dr žav nem ni vo ju. Zbra n e po dat - ke smo upo ra bi li za pi sa nje te ga pri spev ka . V pri spev ku pred s tav lja mo ja me, ki so v na ši ob èi ni na stal no po se lje n em ob mo èju, to je naj bli žje ci vi li za ci ji. Te ja me so med lj ud mi že dol go zna ne, za to ne mo re - mo re èi, kdaj na ta n èno so bi le od kri t e. O ne ka te r ih kro - ži jo le gen de. Naj po go s tej ša je le gen da o de kli ci, ki je ora la z v o lo ma in p o tem s o vsi tri je pa dli v brez no. Oskrb nik na Kek cu je pri po ve do val, da je na iz vi ru vo - da pri ne sla iz ja me ja rem, na Goz du pa do da ja jo še de - kli èi no ki to, za iz vir v Sa mot nem m li nu pa ve lja, da vi so - ka vo da pri na ša ko sti . Skle p a mo, da so v pre te klo s ti na ome n je ni na èin ugo tav lja li sme ri pod ze m nih vo dn ih to kov. Zdaj se za to upo ra b lja jo bar ve . Po sa mez ne ja - me so obi ska l i tu di ja mar ji, ven dar le po sa mez ne. Ve èi - no osta lih so poz na l i in ver jet no obi sko v a li le do ma èi ni in o njih pred ra zi ska va mi JKK ni no be nih do ku m en ta - cij (Ha biè, 1978). V se ver nem de lu se r az te za Kam ni - ško-Tu hinj ski kr as, kjer s o zna ne le t ri ja me. Èla ni JKK s o v ob dob ju po ust a no vi tvi klu ba do bro ra zi - ska li to ob mo èje. No be na od ja m na mreè ni bi la bre z vsaj ene ga za pi sni ka. To nam je ze lo ola j ša lo de lo, ke r smo ime li bis tve ne zna èil n o sti ja me že za pi sa ne. Na èin de la Obi ska li smo vse ja me in opi sa li nji ho ve zna èil n o sti, vsa ki smo po i ska li ali na no vo na ri sa li na èrt, na tan è no do lo èi li le go s sa te lit skim si ste mo m GPS, jo vri sa li v osnov no dr žav no kar to ter do da l i ne kaj fo to gr a fij. Po - leg op i sov, ki so v pri spev ku, s mo za vs e ja me iz pol ni liza pi sni ke in jih od da li v ka tas tra Ja mar ske zve ze Slo - ve ni je (JZS) in JKK. V JKK s mo že prej pri do bi li pr vo zna nje o ra zi sko va nju jam i n kra sa. P o leg te ga smo že pred za èet kom ra zi - sko va l ne na lo ge obi ska li pre cej jam v Slo ve ni ji. Ta kra t smo se na u èi li ja mar ske te hni ke, ki jo s pri dom upo - rab lja mo še da nes. Kle men se je ude le žil tu di te èa ja mer je n ja jam, ki ga je or ga n i zi ra la JZS v so de lo va n ju z In šti tu tom za ra zi s ko va nje kra sa SA ZU v Po stoj ni. Pri spu šèa nju v ja me smo upo rab lja li vrv no te hni k o. Kot pri ma r no luè smo upo ra b lja li kar bid ko, kot se ku n dar - no pa elek t riè no sve til ko. Oble è e ni smo bi li v kom bi ne - zo ne, gla ve pa smo za va ro va li s èe la da m i, kot za hte va - jo var no stne nor me JZS. Ob za èet ku de la smo pre gle da l i ka ta s ter JKK in zbra li vse za pi s ni ke o ja ma h na iz bra nem ob mo èju. Na to smo obi ska li ka ta ster JZS , kjer smo na šli še ne kaj za pi - sni kov o ra zi s ka va h pred usta no vi t vi jo JKK le ta 1977. Vzpo re dno s tem smo že obi ska li po sa mez ne ja me in po ma ga li pri me ri tvah ter so de lo va li z eki po, ki je pri - prav lja la re fe r at o one sna že no sti jam. Na to smo pre ko klu ba pri do bi li osnov ne dr žav ne kar te (ODK) 1 : 5000 in 1 : 10000 za o brav na va no ob mo èje. Z GPS-o m smo v so de lo va nju s sta rej ši mi èla ni JKK p o i - ska li vse vho de v ja me in jim na tan èno do lo èi li le ge ter jih vne sli v ODK. Na k on cu smo na pi sa li še za pi sni ke za vse ja me ter ko pi je od da li v ka ta ster JZ S in JKK. Ome j i tev ozem lja in ge o lo ška zgrad ba Ni sm o ra zi s ka li sa mo jam v ne po sre dni oko li ci Kam ni - ka, am pak tu di v Tu hinj ski do li ni in n a Goz du. Vse ja me le ži jo v osa m e lem kra su Tu hinj ske do li ne ozi ro ma po Pet ru Ha bi èu na Kam ni ško-T u hinj ske m osa me le m kra - su, ki še ne s o di v v i so ko gor ski kr as, ki si cer pre vla du je v kam ni š ki ob èi ni. To ob mo èje je na za ho du ome je no z re ko Kam ni š ko Bis tri co, na ju gu in vzho du z ob èin sko me jo med Kam ni kom in Dom ža l a mi ozi ro ma Lu ko vi co, na se ve rov zho du s èr to Koz jak–Èr ni vec, na se ve ru pa z do li no Èr ne. Ce lot no ob mo èje je se stav lje no pre tež no iz kar bo nat - nih kam ni n (apne nec, do lo m it) ve èi no ma tri a sne sta ro - sti, po vr šje de lo ma se stav lja jo tu di perm ski skla di ter mi o cen ski se di men ti , do li ne pre kri va j o pre tež no alu vij - ski se di men ti . Kam ni ne smo do lo èa li po vi de zu na te - re nu, na to pa smo na dr žav ni ge o lo š ki kar ti na od se ku Ljub lja na 1 : 100.000 pre ve ri li, èe s o na še oce ne pra - vil ne. Pri tem smo ugo to vi li za ni miv po jav pri Pra šni kar - je vem brez nu (brez no nad So te sko). To bre z no je pra v - za pra v ge o lo š ko ok no, ki sko zi mi o cen s ke skla de (gli - na in la por), ki so d e be li le tri m e tre, se ga v tri a sni do lo - mi ti zi ra ni apne n ec, ki je v pod la gi. Zna è il no st i kra sa ra zi ska n e ga ob mo è ja Ja mar ji se ukvar ja m o z ra zi sko va njem in do ku men ti ra - njem kra ških vo tlin, ki s o èlo ve ku pre ho dne in od pr te na po vr šje. Po oce nah je to 10–20 % vseh praz nih vo - tlin. Po go s to so te vo tli ne v pro ce s u kra ške ga raz vo j a moè no pre o bl i ko va ne in vèa s ih ko maj spo mi nja jo na za èet no obli ko. 275 ejvolsovaraN – evarpzaR Slo ven ski kras de li mo na šti ri de le. Naj bol j zna na je pla no ta Kr as, ki le ži na P ri mor skem i n so po nje j da li ime ta ke mu po vr šju po vsem sve tu. Spa da v niz ki di - nar sk i kras. Pro ti vzho du se na da lju je v vi so ki di nar ski kras. Poz na mo še v i so ko gor ski kr as, ki je p ri nas v alp - skem s ve tu. O sa me li kra s, ki ga s e stav lja jo oto ki kra - ških kam nin, na ka te r ih naj de m o le po sa mez ne kra - ške obli ke, pa je r az tre sen po pre tež nem de lu sred nje in vzho dne Slo ve ni je. Ti oto ki kra sa so iz ap nen ca in do lo mi ta , ob da ja jo pa jih dru ge vr ste kam nin. Eden od ta kih oto kov osa m e le ga kra sa je tu di kras Tu hinj ske do li ne ozi ro ma , kot ga je ime no va l Ha bi è, Kam ni - ško-Tu hinj s ki osa m e li kras. V osa m e lem kra su Tu hinj ske do li ne opa zi mo ne ka te r e zna èil ne kra ške po ja ve. To so: -za tre pne do li ne (Sa mot ni mlin, Go diè), -su he do li ne (Gozd), -vr ta èe (Gozd, Ram po l je, Ve li ki Špic, Brez je, Med go - ra mi), -sle pe do li ne (Med go ra mi), -kra ški iz vi ri (Stu den ca, iz vir pri Je ver èk u, Go diè, Sa - mot ni mlin, Pri tok Va se n šèi c e pod Li pni kom, iz vir v Bri šah ), -po no ri (Su hi po tok, Med go ra mi ), -ja me, -brez na. Opra vi t i ima mo z osa me lim kra som, kjer vse po vr šin - ske obli ke ni so vi dne, pod zem s ke pa so re la tiv no red - ke, ven dar ze lo zna èil ne. To, da so ja me in brez na pre - tež no maj h nih di men zij , ka že na ome je nos t kra sa in s tem tu di vo da, ki so g a iz de la le, saj na maj hnem pro - sto ru ni ve li kih po no r nic, ki pra vi lo ma iz de la jo ve li ke vo tli ne. Edi na sled ve èjih pod zem skih pro sto rov je Jer -ši èe va pre pa d, ki s svo jo vr ta èa sto oko li co na ka zu je na to, da j e pod su ho do li no nek daj te kel ve èji vo dni tok, ki je na re d il vo tli ne, iz ka te rih se da lje raz vi ja jo brez na in vr ta èe. V se ver nem in juž nem kon cu su he do li ne na po bo èju pro ti Èr ni in Tu hi nju ni smo uspe li naj ti za su tih vho dov v nek d a nji vsaj del no vo do ra ven rov. Naj de ne vo do rav ne ja me so ostan ki nek da njih pod - zem skih to kov, ki so na sta le že v d av ni pre te klo sti (Zi - jal ka v Si do lu) ali pa še ne ta ko dav no, ta ko da je pod nji mi še se daj kra ški iz vir, ki se je pr e sta vil ne kaj ni žje (Fraj m a no v a ja ma, Go diè 1, Ja ma pri Je ver è ku). Brez na so pre tež no po dor nega in le del no ko ro zij s ke ga na stan k a. Za ni mi vo je, da so ne ka te re ja me ze lo le po za si ga ne, v dru gih pa so sa mo sle di si ge. To ka že na spe ci fiè nost lo ka c i je, ver je t no pa tu di na sta rost ja me. Zgo do vi n a pro u èe va n ja in ra zi sko va n ja jam obrav na va n e ga ob mo è ja Že zdav naj so se odon do dni pre bi val ci za ni ma l i za to na rav n o pri ka z en, je na pi sa n o v èlan k u Mi he Ko sa - Ke bra v P la nin skem v e stni ku le ta 1895, ki go vo ri o Jer - ši èe vi ja mi na Goz du. V èlan ku je ome nje no, da so s e pr vi ru dar ji spu sti li v brez no že okrog le ta 1850, kar je naj sta rej ši za be le že ni obisk ja me na Kam ni ške m. To brez no je do bi lo pr vi do ku men t i ra ni obisk le ta 1912, ko so se v anj spu sti li Dre nov ci, pr va sku pi na, ki se je za èe l a or ga ni zi ra no ukva r ja ti s te ren s kim ra zi s ko va - njem ja m na Kra nj skem. Do se gli so dno, ga fo to gra fi ra - li in na pi sa li za pi snik, k i je v ka tas tru JZS. Na sled n ji za pi sni k o obi sk u ja me na obrav na va n em ob mo èju je iz le ta 1934, ko je Egon Pr et ner obi skal ja - mo Me hte sni cam in jo do ku m en ti ral. Za ni mi vo je, da je èlo vek, ki je po dat ke pre tip kal v za pi snik, do dal p ri ime - nu ja me »po me ni to med Te sni ca mi?«. P ret ner je la - stno r oè no do dal : »Se ra zu me.« Le ta 1971 so è la ni Druš tva za ra zi sko va nje jam Kranj obi sk a li in do ku men ti r a li ja mo pri Je ver è ku v Pa lov èah. Ista eki pa je le ta 1975 izme ri la in na ri sa la Zi jal ko v Si - do lu. Po pri èe v a nju oskr bni ka na Kek cu Ma tev ža so bi - li te daj tu di v Brez nu na Kek cu, ven dar za pi sni ka o tem ni smo na šli. Po le t i 1977 je obi ska l Kna po v o in Fraj ma no vo ja mo ter ju do ku men t i ral z za pi sni kom so de l a vec In šti tu ta za ra zi s ko va nje kra sa SA ZU v Po stoj ni An drej Kranjc . Iste ga le ta spo mla di je bil u sta nov ljen JKK, ki je fe bru - ar ja 1977 obi sk al in do ku men ti ral pr ve ja me v Pa lov - èah. V tem le tu in s po mla di 1978 so èl a ni JKK obi ska li sko raj vse zna ne ja me z na še ga ob mo èja. Ko s o na šli Kam ni š ko ja mo, so te ži š èe ra zi s ko va nja pre ne s li na vi - so ko gor s ki kras, ta ko da so po sa mez ne ja me izme ri li še le v osem de set ih le tih, ko so oprav lj a li do kaj in ten - ziv ne bi o lo š ke ra zi s ka ve, ne kaj jam pa je do da nes osta lo ne po pol no do ku men t i ra nih, ta ko da smo jih izme ri li še le v okvi ru ra zi s ko val ne na lo g e. To so: Brez - no na Kek cu, Me hte sni cam, Go diè 1 in Ja ma pod Tro - bel nim. 276 ejvolsovaraN – evarpzaR Ka pni ki v Jer ši èe vi pre pa di (Fo to: Kle men Kre gar) Ugo to vi tve V dva najst ih ak ci jah, po 85 pre ho je nih ki lo me tr ih in po tri in dvaj set ih urah, pre bi tih v ja mah, smo pri šli do na - sled njih za klj uè kov. Ugo to vi li smo, da je ozem lje, ki smo g a ra zi sko va li, po ja ma r ski pla ti pre cej do bro ra zi s ka no in do ku men t i ra - no. Na ža lost dveh j am ni ve è, ker sta za su ti, ena s sme tmi, pri dru gi pa s e je vhod po drl sa m od se be. Ena ja ma je za ra di grad nje ce ste de lo ma za su t a, ven dar jo bo z od ko pa va njem ver jet no še moè od pre ti in do kra ja ra zi s ka ti. Na šli smo eno po pol no ma no vo in pr viè izme - ri li ter do ku m en ti ra li šti ri ja me. Za vse ja me obrav n a va - ne ga ob mo èja smo iz de la li do pol ni l ne za pi sni ke o obi - sku, saj smo s po mo èjo GP S-a na no vo do lo èi li le ge. Za no vo i zmer j e ne ja me smo iz de l a li A-za p i sni ke, ki smo jih po kom ple ti ra nju z iz se ki iz osnov ne dr žav ne kar te po sre d o va li ka tas tru JKK in ka tas tru JZS. Na obra v na va nem ob mo èju je zdaj zna nih 16 jam, ki so re gis t ri ra ne v ka tas tru JKK, ne ka te re ce lo v ka tas tru JZS. Med ak ci jo smo pr viè izme ri li in do ku m en ti ra li (iz - de la li A-za pi snik ) tri ja me. Ugo to v i li smo tu di, da so ne ka te r e ja me iz po s tav lje ne moè n e mu one sna že va nju, prav za pr av za si pa nj u s sme tmi, in da so do se da nji ukre pi za šèi te bolj a li manj ne u spe š ni. Po sa mez ne ja me, pred vsem ti ste, ki so od - da lje ne od po ti, pa so do kaj èi ste. Iz zbra nih po dat kov je t u di raz vi dno, da s e je š te vi lo ra - zi ska nih vo tlin po usta no vi tvi JKK pet krat po ve èa lo. S èi sto spe le o lo ške ga sta li šèa pa smo ugo to vi li na sled - nje: Osa me li kras Tu hinj s ke do li ne je pre cej ti pi èen. Ima po sa mez ne kra ške po vr š in ske in pod zem s ke obli - ke. Ve li kih kra ških vo tlin tu ni , ne po dol ži ni ne po gl o bi - ni. N e kaj vo tlin je ver jet no že ze lo sta rih, saj po le gi in za si ga no st i iz sto pa jo, ne ka te r e pa so sa mo gor nji del še se daj ak tiv nih pod ze m skih vo dnih po ti. Brez n a so pre tež no po dor ne ga zna èa ja in ve za na na pre te kle spe le o ge net ske pro ce se v glo bi ni ma si v a in na se da - nje pro ce se, pred vsem na ru še nje kam ni ne ter od pi ra - nje pro ti po vr š i ni. Ge o lo š ka kar ta ka že pre cej moè nih in ver jet no še ak tiv nih pre lo mov, ki so go to vo tu di po - ve za n i z di na m i ko na sta ja nja in po di r a nja ne ka te rih jam. Tu iz sto pa pred vs em Od ko pa no brez no na Ve li - kem Špi cu nad Kam ni kom. Ze lo za ni mi va je ugo to vi tev, da je Pra šni kar j e vo brez no v bis tvu tek ton sko ok no, kar j e v Sl o ve ni ji in tu di sv e tu do kaj re dek po jav. Ugo to v i li smo tu di, da zu naj na še g a ob mo èja ob sta ja še ena ja ma, in s i cer prav v cen tru Ka m ni ka nad že lez - ni ško po sta jo Kam nik Me st o. Iz spod m o la nad spre ha - jal no po tjo vo di v kon glo me ra t ne skla de pod po ko pa li - šèem, z a to ima ime Mr li ška ja ma. Je d o kaj za ni mi va in spa da v sklop go renj s kih jam v kon glo me ra tih, za to je v na lo go ni smo vklju èi li. Pre dla ga mo ob hod in obi sk vs eh ja m pri bliž no na vsa - kih 10 let . S tem bi iz va ja li ne kak šen pre gled nad st a - njem »veè n ih« kra šk ih vo tlin , ta ko gle de na rav ne di na - mi ke kot tu di gle de one sna že v a nja ozi ro ma èlo ve ko v ih po se g ov va nje . Naj ti bi mo ra l i na èin, ka ko bi kra ške ja - me, ki so si cer pod dr žav nim va r stvom, de jan sko za šèi - ti li pred uni èe va n jem z raz ni m i po se gi. Opis jam Kam ni š ko-Tu hinj ske ga osa me le ga kra sa 1. Jer ši è e va pre pad Tip: br ez no Vho dno brez no: 51 m Dol ži na ro vov: 80 m Le ga: X = 547438 Y = 512269 760 m n. v. Do stop Iz Goz da pro ti La zam, i z Laz na prej p a po p o ti pro ti ju - gu. Ne kaj de set me trov po pr vem zna me nju le vo v trav - ni ke. Ja ma le ži na po bo èju ogrom ne vr ta èe, na ka te r e ro bu ra ste smre ka. Vhod j e za ra di ogra je do bro opa - zen. Opis Vhod v j a mo le ži na t rav na tem p o bo èju. O gra jen je z ze - le no ogra jo, ki je na pe ta na ner ja ve èe ste bre pre me ra 5 cm. Na za èet ku ja me je 50-me tr sko brez no, za to je po tre bnih vs aj 60 me trov v r vi. Na dnu brez na, ki ni po - pol no ma nav piè no, je ogrom no sme ti. Na dnu ja me je bolj a li ma nj vo do ra ven rov, ki vo di v de sno dvo ra no, nad ka te ro se bo èi še ne ra zi skan ka min. Èe do bro po - gle da mo za ku pom ko sov ni h od pad kov , od kri je mo še dru gi rov , ki v o di v l e vo dvo ra no. Tu di nad t o je ka min, ki se pre cej str mo dvi gu je in se ga ne da pro sto pre ple - za ti. Po vs ej ver jet no sti se ne zdru ži s pr vim. Zgo do vi n a ra zi skav Jer ši èe v a pre pad je ena izmed bo lje do ku men ti ra nih jam na tem ob mo èju. Pr vi do ku men t o ja mi je èla nek iz Pla nin sk e ga ve stni k a iz da ljne ga le ta 1895. Na sled n ji je za pi snik z da tu mom 16. 6. 1912, do da na je ce lo fo - to gra fi j a. Pred usta no vi tvi j o JKK je ja mo le ta 1963 obi - ska la še ja mar ska sek ci j a PD Že lez ni èar iz Ljub lja n e pod vod stvo m Du ša na No va k a. Ta krat so na ri sa li tu di pr vi na èrt in od da l i A-za p i snik, ki vse bu je vse po drob - no sti o ja mi. Ne kaj kr at so ja mo obi ska li tu di èla ni JKK, ven dar vse ek skur zi je ni so do ku men ti ra ne. Sme ti v ja mi Ja ma je ze lo zn a na po sm e teh. Že na pr vi od pra vi so ja - mar ji pra vi li o sto žcu sme ti na dn u brez na, na v r hu ka - te re g a (No vak 1964) je le ža l o mno go mr ho vi ne, ka te r e smrad j e bil ne zno sen. V le tih se je st o žec raz ši ril v p ra - vo po bo èje iz sme ti, po ka te rem se pri de pov sem na dno ja me. Èe prav so ja mo okrog le ta 1980 ogra di li z žiè no ogra jo, se je odla ga nje od pad kov na da lje va lo. V za pi sni ku iz le ta 1963 pi še v po gla vju, ki je na me n je no opi su go spo d ar ske ga po me na ja me, »ze lo upo ra bno sme ti šèe«. Po zdaj šnjih oce nah le ži na dnu ja me okrog 200 m 3 sme ti. Èe b i bil pr vi na èrt na tan ènej ši, bi lah ko ce lo iz ra èu na l i, ko li ko ku biè nih me trov sme ti se je v de - set ih le tih zn a šlo v ja mi. 2. Ja ma pod T ro bel nim Tip: vo do rav n a ja ma Dol ži na ro vov: 7,5 m Le ga: X = 5473386 Y = 5118244 573 m n. v. 277 ejvolsovaraN – evarpzaR Do stop Od ka pe li ce ob ce sti K am nik–Vra nja Peè po ce sti na de sno. Pri zad nji hi ši v Tro bel nem, š te vil ka 2, po po - lož nem gre be nu pro ti ju gov zho du. Ko se gre ben kon - èa, s e pod nji m spu šèa ko lo voz pro ti za ho du. Nad ko lo - vo zom je ve li ka èeš nja. Od èeš nje se sp u sti mo po po - bo èju 4 0 me trov. Opis Vho da v j a mo st a v ze lo str mem po bo èju, okrog 50° na klo na. Raz da lja med nji ma je 3 m, ven dar je od ene - ga do dru ge ga la žje pri ti sko zi ja mo, ker je med nji ma sko raj nav piè na ste na. Vho d a sta po ve z a na z glav nim ro vom, ki n a sre di ni ja me za vi je za 90°. Nad pr vim vho - dom je s tran ski rov, dol g 1,5 m, ki gre v s trop. V b li ži ni dru ge ga vho da je na s tro pu edi ni ka pnik. Dolg je ce la 2 cm. Po mem ben po da tek je, da ja mo do po lo vi ce za ra - šèa brš ljan, na v ho dih pa po ska lah ra ste jo èu dni li ša ji. Zgo do vi n a ra zi skav Ja ma je bi la pr viè ra zi sk a na, izme r je na in do ku men ti - ra na ob na šem obi sku. Ke r ni smo na šli ja me v Tro bel - nem, s o nam do ma èi ni po ka za li to. Vho da v j a mo st a na pre cej za htev nem te re nu in, ker ni po se bno za ni mi - va, je do se daj še ni so opi so va li. Sme ti v ja mi V ja mi je ze lo ma lo sm e ti, to pa za to, ke r jih v ta ko ja mo ne bi mo gli spra vi ti ve li ko. Naj de m o le em ba l a žo fi to te - ra pevt skih pri prav kov. 3. Ja ma v Tr o bel nem Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 18 m Le ga: Ni do lo èe na, ker ja me ni smo na šli . Do stop Ja ma le ži pod km e ti jo Pri Do lar ju. Vh od je ve r jet no za - sut, ker ga ni smo veè na šli. Opis Po ski ci je to strm ro v v »pre tr tem« ska lo vju. Zgo do vi n a ra zi skav Na èrt iz le ta 1977 je edi ni do ku ment o tej ja mi. 4. Pla st en ka Tip: vo do rav n a ja ma Dol ži na ro vov: 115 m Le ga: X = 547130 Y = 511954 650 m n. v. Do stop Od se dla pod St a rim gra dom (kme ti ja) po goz dni po ti, ki se od ce ste na Kra t no od ce pi le vo na za èet ku goz da, do vr ha pr ve g a klan ca . Tu za vi je mo de sno po ste zi, ki gre po ro bu nav kre ber v Ve li ki Špi c. Po njej 15 mi nut do urav na ve na vr hu. Po ro bu urav na ve pro ti vzho du še 100 me trov na vrh Ve li ke ga Špi ca (ko ta 669). Od tod v sme ri pro ti ju gu 10 me trov na v zdol do do bro vi dne ga vho da , iz ka te r e ga se po zi mi ka di.Opis Vhod v ja mo je na po ra s lem juž nem po bo èju Ve li ke ga Špi ca. Gle de na seè njo se oko li ca vho da spre mi nj a. Za pre pr o sto pre pl ez lji vo vho dno sto pnjo se ja ma zo ži. Sko zi pr vo oži no se pre ri ne mo po le vem bo ku in pr e i - de mo v no tra nji del ja me. Tu je kar mo èan pre pih. Na - prej se na da lju je rov, ki po sta ne po d veh za vo jih ne pre - ho den. Na le vo se od ce pi ta dva vzpo re dna ro va, ki s e po 4 me trih zo pet zdr u ži ta. Pri de mo v vi šji rov s s i ga sto ka ska do na le vi stra ni. Povz pne mo se v špra njo, ki gre na rav nost pod strop, in na da l ju je mo nad raz po ko. Povz pne mo se v pre cej za si ga n del ja me, ki ne ko li ko za vi je, in pri de mo na za goz de ni blok, s ka te r e ga se spu sti mo na dno naj ve è je ga pro sto ra v ja mi. Pod stro - pom je za ni mi va si ga. Pr o stor se sle po za klju èi, na dnu pa je bla to. Ja ma s e pod blo kom na da lju je pro ti vzho - du. Tu pri de mo v rov, ki se v sto pnji s pu sti v raz po ko, ki te èe v sme ri se ver–jug in se od pi ra na obe st ra ni. Se - ver ni krak s e kon èa že po ne kaj me trih, juž ni pa s e po - èa si vzpe nja. V njem je oži na, za ka te ro se rov na da lju - je še 8 me trov d o skal nih blo kov, ki ga za pi ra jo. Med blo ki so ko re ni ne, kar ka že, da smo že bl i zu po vr šja. Tu se ja ma tu di za klju èi. Ja mo je moè obi ska ti bre z po seb - ne ga zna nja in z os nov no ja mar sko opre mo. Zgo do vi n a ra zi sko van j Ja ma je zn a na že kar n e kaj èa sa. Va njo je bi lo or ga ni zi - ra nih kar ne kaj ek skur zij na za èet k u de lo va n ja JKK in pa v zad njem le tu. V eni od dvo ran je bil s pre jet tu di sklep o usta no vi tvi Ja mar ske ga klu ba Kam ni k. Èla ni JKK s o jo obi sko va li pred vsem za to, da bi u go tav lja li ra - zme re o živ lje nju v j a mi. To poè ne mo ta ko, da na stav - lja mo pa sti, v ka te re se uja me jo jam ske ži va li. Pa sti so v tla vko pa ni ste kle ni ko zar ci s ko šèkom us mra je ne ga me sa za va bo. Smra d pri va bi ži va li v ko za rec, i z nje ga pa ne mo re jo. Ul ov se be le ži v za pi sni kih. Sme ti v ja mi V sa mi ja mi ni sme ti. Le v vh o dnem de lu je ne kaj plo èe - vink i n pla stenk. Bi o lo gi ja V ja mo je bi lo oprav lje nih kar ne kaj ek sku r zij za ra di ugo tav lja nja živ lje nja v nje j. V n jej je bi lo naj de nih ne - kaj pri mer k ov jam skih ži va li (La e mo sthe nes schre i ber - si in Di plo po da) ter ne kaj po vr šin skih hro šèev in žu - želk. 5. Ja ma pri J e ver èku (J a ma v Pa lov èah) Tip: vo do rav n a ja ma Dol ži na ro vov: 15 m Le ga: X = 5474410 Y = 5118640 620 m n. v. Do stop Iz va si Spod nje Pa lov èe nad Kam ni kom. Od hi še s hi - šno šte vil ko 20 (pri Je ver èku) kre ne mo v sme ri pro ti se - ve ru 60 ko ra kov, na to pa v sme ri se ve rov zhod 20 ko ra - kov. Ja ma le ži nad p o tjo, pod njo p a iz vi ra po tok (za je - tje za vo do vod). 278 ejvolsovaraN – evarpzaR Opis Na vho du v j a mo le ži ska la, ki del no za pi ra vh od. Èez njo zle ze mo v ja mo. V ko tu pr ve ga pr o sto ra je ma njša luk nja , sko zi ka te ro se spu sti mo me ter ni žje. Na da l ju je se rov , ši rok okrog pol me tra in do volj vi sok, d a lah ko sto ji mo. Na kon cu ja me se r az po ka, iz ka te re je na stal rov, d vi ga šest me trov v i so ko. Zgo do vi n a ra zi sko van j Ja ma le ži bli zu lju di, za to jo do ma èi ni do bro poz na jo. V njej je ce lo sta ra elek triè na na pe lja va. Pre bi val ci tr di jo, da je ja ma ne koè vo di la do Sta re ga gra du nad Kam ni - kom, ven dar so jo med gr ad njo ce ste za su li. Pr viè je bi - la do ku men t i ra na le ta 1971, ko so jo obi ska li kranj s ki ja mar ji pod vod stvo m Da va Pre i sin ger ja. Na ri sa li so na èrt in n a pi sa li za pi snik. Po tem so jo le ta 1977 po - nov no na tan ène je izme ri li èla ni JKK. Sme ti v ja mi V ja mi je lo nec brez dna in ostan ki elek triè ne na pe lja ve (izo li ra na ži ca, sti ka la, oko vi žar nic) . 6. Brez no na Kek cu Tip: Brez no Vho dno brez no: 18 m Dol ži na ro vov: 41 m Le ga: X = 548660 Y = 5118305 625 m n. v. Do stop Pe lje mo se od za ve ti š èa na Kek cu pro ti do li ni. Pri kme - ti ji Pet er živ c za vi je mo na de sno. Ce sta po 50 me trih za -vi je na de sno. Tam pu sti mo av to in gre mo peš v hrib. Dr ži mo se de sne sme ri. (Èe ne naj deš po ti, vpra šaj oskr bni ka Ma tev ža na Kek cu.) Opis ja me Vho dno brez no je gl o bo ko 18 m. Kon èa se na ku pu gru šèa, pr sti in sme ti. Ja ma se raz ce pi na dv a ro va. Se - ve rov zho dni se s ku pa spu sti za pri bliž no dva me tra. Raz ve ja se v mno go ma njših ro vov, od ka te rih no be - den ni da ljši od treh me trov. Ju gov zho dni rov pred stav lja spod nji, raz šir je n i del raz - po ke, ki s e od brez na vl e èe pro ti ju gov zho du in j e vi so - ka okrog 10 m. Na zad nje se t o li ko zo ži, da pre hod na - prej ni m o goè. Zgo do vi n a ra zi skav Oskr bnik go stil ne na Kek cu Ma tevž tr di, da s o v ja mi ne koè bi li kranj sk i ja mar ji, èe prav oni te ga ne priz n a jo. Ja mo smo pr viè obi ska li èla ni JKK p red le tom dni. Na pi - sa li smo za pi sni k in na ri sa li na tan è en na èrt. Zad nj iè smo j o obi ska li na po ho du od Kek ca do R u dni ka v okvi - ru ra zi s ko val ne na lo ge . Fo to gra fi je ni so uspe le, za to si lah ko v tem le tu obe ta m o po nov ni obisk. Sme ti v ja mi V ja mi je mo der lo nec, be lo-rde èa vre èa (vse bi na je ne - u go tov l ji va, ker se vre èe ne da iz ru va t i) in ži val s ke ko - sti. Bi o lo gi ja Na po dor nem sto žc u ži vi jo kra sta èe in mo èe ra d i. 279 ejvolsovaraN – evarpzaR Od pad ki v Jer ši èe vi pre pa di (Fo to: Am brož Kre gar) 7. Zi jal k a v Si do lu Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 48 m Le ga: X = 547808 Y = 511795 610 m n. v. Do stop Iz Šm ar tna v Tu hi nju po asfal tni ce sti sko zi vas Si dol. Na kon cu va si po ko lo vo zu st r mo de sno do se dla, na ka te rem je za je tje pi t ne vo de. Od tod po goz dni ce sti pro ti za ho du 200 m. Nad ce sto po i šèe mo sla bo vi dno ste zo. Po pet ih mi nu t ah ho je opa zi mo de sno nad po tjo ska lo vje. V nje m po i šèe mo vhod v ja mo. Opis ja me Vhod ja me je t a ko maj hen, da se sko zenj la h ko sko ba - caš le po v seh š ti rih. J a ma s e po tem ze lo zo ži. Pr vih ne - kaj me trov je na t leh gru šè, v v e èjem de lu ja me je de be - la plast bla ta, na ko n cu pa le še vo da. Ja ma je me d naj - bolj za si ga ni mi na obrav na va nem ob mo èju. V njej je mno go si ga stih pre grad i z ka pni kov, t a ko da je p re hod mo goè, l e èe se p la zi mo po bla t nem ro vu. Ni na klju èje, da je naj bolj bl at no toè no tam , kjer se je tre ba pl a zi ti. V zad njih pet ih me trih ja me je dno po kri to s pon vi c a mi, v ka te r ih je pol no vo de. Zgo do vi n a ra zi skav Pr vi za pi snik o obi sku ja me iz ha ja iz da ljne ga le ta 1975, ko so jo obi ska li kranj ski ja mar ji. Iz de lal ga je ja - mar Da vo Pre i sin ger. Na ri sal je do kaj na tan è en na èrt. Kam ni ški ja mar ji so ja mo obi ska li pet let ka sne je . Na - pi sa li za pi snik in na ri sa li ski co, ki pa za je ma le vho dn i del ja me. Ka sne je so ja mo obi sko va l i pred vsem za ra di bi o lo š kih ra zi s kav. Sme ti v ja mi Sme ti ni. Bi o lo gi ja V ja mo so p o pr vem obi sku h o di li le še za bi o lo ške ra zi - ska v e. Pred v sem so lo vi li pol že. Na šli so Zo spe um ku - sce ri. Po leg te ga je kot obi èaj no v ja mi pol no paj kov in ko bi lic, ven dar s o to po vr šin ske vr ste, ki v ja mi le pre zi - mu je jo. 8. Fraj ma no va ja ma Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 8 m Le ga: X = 547202 Y = 512326 430 m n. v. Do stop Iz Ne velj po ko lo vo zu v s me ri se ver, v es èa s za p o to - kom, do kler ne pri sp e mo do Sa mot ne ga (De bev èe ve - ga) mli na. Od mli na v sme ri 330° èez trav nik okrog 50 me trov d a leè. V re bri de sno od po ti je ne ko li ko ska lo - vja v gr mo vju. Tam je vhod v ja mo. Opis ja me Vhod v ja mo zgle da do volj ve lik, ven dar je nag njen rav - no to li ko, da bi ma lo um a zal obl e ko, èe bi h o tel v ja mo brez kom bi ne zo na. Na de sni se od pre ogrom na dvo ra - na, iz ka te re vo di ta dva ro va pro ti se ve rov zho du . Edeniz dna dv o ra ne in dru gi iz s tro pa. Na kon cu sp od nje ga ro va je ed i na si ga sta tvor ba v ja mi. N a tleh je gr ušè. Zgo do vi n a ra zi skav Ja ma je bi la do slej le en krat do ku men ti ra na. Za pi snik je na pi sal An dr ej Kranj c, uslu žbe n ec In šti tu ta za ra zi - sko va nje kra sa SA ZU v Po stoj ni. V Kra jev nem lek si ko - nu Slo ve ni je je bi la ja ma ome nje na že le ta 1971. Ka m - ni ški ja mar ji je ni so obi sko va li, paè pa je Raj ko Sla pnik vzel vzor ce se di men ta iz iz vi ra pod ja mo. Sme ti v ja mi V ja mi ni pre ti ra no ve li ko sme ti , ve dno pa se naj de jo kak šne PVC-vr eè ke. Bi o lo gi ja V zgor njih pre de l ih ja me se je na se l i lo mno go paj kov (po zi dni ma ti ja). 9. Kna po va ja ma Tip: br ez no Vho dno brez no: 8 m Dol ži na ro vov: 8 m Le ga: X = 512425 Y = 547082 610 m n. v. Do stop Po eni od cest i z Kam ni ka na Brez je. Od os tre ga ovin ka glav ne ce ste sko zi vas Brez je na rav nost pro ti se ve ro - za ho du po ko lo vo zu 300 me trov do vi ken da . Okrog 30 me trov da lje od nje ga je 10 me trov pod po tjo v go stem gr mo vju vhod. Opis Brez no je dan da nes za su to s sme t mi in gra mo zom , ta - ko da ga ni veè. Sv o jo fun kci jo sme ti šèa j e opra vi lo do kon ca. V bli ži ni so zgra di li vi kend. Zgo do vi n a ra zi skav O ja mi ob sta ja le en z a pi snik iz le ta 1977. Te daj je bi lo brez no s sm e tmi za su to do gl o bi ne treh me trov, le oz - ka šp ra nja na r o bu je s e ga la do g lo bi ne osmih me trov. Ta krat je s ta rej ši do ma èin po ve dal, da so pred voj no Brez ja ni obi ska li ja mo, ugo to vi li glo bi no okrog 20 me - trov in n a šli na dnu veè vo do rav nih in po šev nih krat kih ro vov. Sme ti v ja mi Brez no je do vr ha za pol nje no s sm e tmi i n ne ob sta ja veè. 10. Od ko pa no brez no Tip: vo do rav na ja ma z vho dnim brez nom Vho dno brez no: 5 m Dol ži na ro vov: 36 m Le ga: X = 547124 Y = 511954 650 m n. v. Do stop Iz Kam ni ka po c e sti pro ti Pa lov èam. N a od ce pu za Sta - ri grad za vi je m o le vo. Na da lju je m o po asfal ti ra ni ce sti. Ja ma le ži nad dru gim kam n o lo mo m na de sni stra ni ce - ste. Od vr ha ka m no lo ma pr i bliž no 40 m v h rib. Pr ed ja - mo je raz ce plje no dre vo. Vhod je med ska lo vjem v pre - 280 ejvolsovaraN – evarpzaR cej str mem po bo èju. Vhod je v na da lje va nju sme ri od sre di ne kam no lo m a mi mo z brš lja nom obra s le bu kve in od nje š e okrog 20 m e trov. Opis Vhod v ja mo je ve lik pri bliž no 1 m x 0,5 m. Za èet ni del je ogrom na raz po ka, š i ro ka okrog 1 m . Va njo st o piš na vr hu ta ko, d a se mo raš spu sti ti s ka min skim ple za - njem okrog 6 me trov. D no raz po ke se s pu sti, na t leh je lis tje. Po s ed mih me trih rov za vi je na de sno. V pro sto ru je ve li ka ska la in rov se n a da lju je nad n jo in po d njo . Spod nji rov se p re cej raz ši ri, pod dru go ska lo se na da - lju je oze k rov. Dru gi ro vi so ma njši in ve r jet no ni so pre - ho dni. Vse e no pri po ro èa mo na dal j nje ra zi s ka ve, saj iz ja me moè no pi ha. Med dru gim obi skom s mo od kri li nov d el ja me. Na po - lo vi ci za èet ne raz po ke je pri bliž no pol me tra nav pi è ne - ga sko ka. Tam se od ce pi nov r ov. V bis tvu je to okr og pol me tra ši ro ka raz po ka, ki se spu šèa p od ko tom 30 °. Po šti rih me tri h lah ko sto piš na po li co iz po dor ne ga ma te ri a la. Rov se go to v o na da lju je na obe stra ni, ven - dar je na ža lost pre oz ko. Si cer iz ene od r az pok moè no pi ha. Sko zi raz po ko se vi di še dva me tra ni žje, kj er se pro stor zve èa. Zgo do vi n a ra zi skav Ja mo so od ko pa l i kam ni š ki ja ma r ji le ta 1978, ker je iz nje vel pre cej mo èan pre pih. Po s ta rih na èr tih se je ja - ma do zda j ze lo po ve èa la, za to jo mo ra mo ob na sled - njem obi sku zno va izme ri ti in na ri sa ti. Sme ti v ja mi Ja ma je pre veè odroè na za odla ga nje sme ti. Bi o lo gi ja V pri mer ja vi z dru gi mi ja ma mi na Ve li ke m Špi cu je v tej ze lo ma lo ko bi lic in paj kov, v njej pa so ne to pir ji ma li pod kov nja ki. 11. Kri ško brez no Tip: br ez no Vho dno brez no: 9 m Dol ži na ro vov: 22 m Le ga: X = 547141 Y = 512008 506 m n. v. Do stop Na se dlu pod kme ti jo pod Sta rim gra dom za vi je mo pro - ti vzho du po g oz dni po ti. Po 50 me trih pri de mo do raz - po tja po ti in ste za. Za vi je mo le vo po po ti, ki se r a hlo vzpe nja. Po 10 mi nu ta h ho je pri de mo do dru ge ga raz - po tja. Na da lju je mo po le vi po ti še 1 00 me trov. Pri de - be li bu kvi na le vi stra ni po ti za vi je mo le vo. Vhod v brez - no je 5 me trov p od po tjo v red kem gr mo vju. Vhod je pre cej ozek. Sle di 9 me trov vho dne ga brez na, ki je obe nem že gla v na dvo ra na. V ko tu te dvo ra ne je oži na, sko zi ka te r o se še ne ko li ko spu sti mo, ven dar se rov kma lu kon èa. Zgo do vi n a ra zi skav A-za pi snik je iz le ta 1978. N a pi sa li so ga kam ni ški ja - mar ji in na ri sa li na èrt. Kljub te mu so obisk èez d e set let po no vi l i in brez no po nov no izme ri li ter na ri s a li.Sme ti v ja mi Na dnu ja me je ve li ko ostan kov us nje nih èev ljev in plo - èe vin ka od stroj ne ga olja. 12. Ja ma v kam n o lo mu Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 33 m Le ga: X = 547109 Y = 511953 580 m n. v. Do stop Iz Kam ni ka po c e sti pro ti Pa lov èam. N a od ce pu za Sta - ri grad za vi je m o le vo. Na da lju je m o po asfal tni ce sti. Dru gi kam no lom na de sni st ra ni ce ste, kjer ce sta de la de sni ovi nek. Ja ma le ži na le vi stra ni kam no lo m a, kjer se sti ka ta skal na ste na in grušè. Opis ja me Ja ma se zaè ne z iz jem no oz kim vho dom. Po raz šir je ni raz po ki gre mo do ska le, za ka te r o je na sled nja dvo ra - na. Va njo vdi ra son èna sv e tlo ba iz ene ga od ro vov. Pod bal va ni na dnu ja me se da pr i ti še v spod njo eta žo. Tam s e na ža lost vsi stran ski ro vi kon èa jo. Zgo do vi n a ra zi skav Pr vi za pi snik je do pol n il ni za pi snik iz le ta 1977. Ja mo so re dno obi sko v a li in obi ske do ku men t i ra li v le tu 1983 za bi o lo š ke ra zi s ka ve. Pr vi A-za p i snik te ren s kih ogle dov je š e le iz l e ta 1988, ko so kam ni ški ja mar ji ja - mo tu di izme ri li in na ri sa li. Sme ti V ja mi ni sme ti. Bi o lo gi ja Pred vsem v za èet nem de lu je mno go paj kov, za ra di ka - te rih se ob èut l ji vej ši obi sko v al ci po èu t i jo ne la g o dno. To pa so di med psi ho lo š ke pro ble m e ja ma r stva. Le ta 1983 je bi la ja ma bi o lo š ko ze lo do bro ra zi s ka na. Iz za pi sni kov je ra z vi dno, da s o v njej na šli pod zem ske hro šèe vrst: Anap ho bi us Mil le ri, Le mo ste nes Schre i - ber si, Anop htal m us ere bus , li èin ke in ka èi ce. 13. Me ht e sni c am (Med Te sn i ca mi ) Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 23 m Le ga: X = 547282 Y = 512086 340 m n. v. Do stop Z Vrh po lja se pe lje mo po glav ni ce sti pro ti Tu hi nju. Do li - na se v So te ski zo ži, ta ko da je p ro sto ra le za ce sto in po tok. Na le vi stra ni ce ste je po sta ja li šèe s ko šem za sme ti. Vhod v ja mo je dva me tra nad p o sta ja li šèem in je do bro opa zen. Opis Ja ma je vse sko zi ze lo oz ka. Na za èet ku so p o tleh kam - ni, po ka te rih se ni za bav no pla zi ti. Na to so t la rav na, iz su he ga bla ta. V ja mi je tu di ve li ko ožin. Ja ma se ko n èa s èu dno oži no. Va njo pri deš po h rb tu, ker je s trop p re ni - zek za š i ri no ra men. Na to se rov zo ži in zvi ša, ven dar pa ni pro sto ra, da bi se ja mar ob r nil na b ok. Ja ma se 281 ejvolsovaraN – evarpzaR go to vo na da l ju je vsaj še ne kaj me trov . Mor da bi mo ra l i po sku si ti z ma njšim ja mar jem. Zgo do vi n a ra zi skav To ja mo smo š e le mi pr viè do kon èno ra zi ska li in do ku - men ti ra li. Pr vi za pi snik je na pi sal spe le o log Egon Pret - ner le ta 1934 . Doz daj je bi la ome nje na tu di v za pi sni - ku ja me Ja mar ska ne je ver nost. Ta krat naj bi bi la dol ga le 9 m. Sme ti Za ce sto je s i cer ve li ko sme ti, ven dar pa s e po jav lja jo le v vho dnem de lu ja me. Bi o lo gi ja V ja mi so paj ki in ko bi li ce, ki ze lo mo ti jo obis k, ker j ih je tre ba od ga nja ti, èe no èeš, da ti ple za jo po obra zu. V ja - mi je bi l tu di ne to pir ma li pod kov njak. Ko s mo ga od - stra nje va li s po ti, da ga ne bi zmeè ka li, se je na re dil mr - tve ga in n i ho tel od le te ti iz ja me. Na to smo ga da li v špra njo m ed kam ni in ga tam pu sti li. 14. Ja mar ska ne je ver n ost Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov: 3 m Le ga: X = 547282 Y = 512078 340 m n. v. Do stop Z Vrh po lja se pe lje mo po glav ni ce sti pro ti Tu hinj ski do - li ni. Do li na se v So te ski zo ži, ta ko da je pro sto ra le za ce sto in po tok. Na le vi stra ni ce ste je p o sta ja li šèe s ko -šem za sme ti. Vh od v ja mo je 70 ko ra kov pro ti Ka m ni - ku na isti stra ni ce ste. Opis Ja ma je bi la med gr ad njo c e ste za su ta, ta ko da je od nje o sta la le vo tli na, do l ga 3 m. Zgo do vi n a ra zi skav Za pi snik i z le ta 1987 go vo ri o pri bliž no 40 m dol gem ro vu, ki je bil te daj še pre ho den. Po pri po ve do va nju do - ma èi nov pa ima ja ma veè raz po tij in je do l ga pri bliž no 300 m. 15. Pra šn i kar j e vo brez no (Brez no nad So te sk o) Tip: bre z no Glo bi na : 9 m Le ga: X = 547317 Y = 512050 470 m n. v. Do stop Z vo zi lom do na se l ja So te s ka pri Kam ni ku , po re gi o na l - ni ce sti, ki pe lje sko zi Tu hinj sko do li no, smer Kam - nik–Lo èi ca. Od pr ve hi še na de sni stra ni na da lju je mo pot p eš okrog 100 me trov v sme ri vzh od, èez t rav nik do obrob ja goz da, od tod v s me ri jug po goz dni po ti, vse s ko zi se dr ži mo de sno, do raz ce p a po ti na vr hu pre - la za. Brez no le ži okrog 20 me trov p od tem p re la zom v sme ri ju gov zho da. Opis ja me Pr vi tri je me tri brez na so li ja ka s te obli ke. Pred krat kim se je v ja mo udr la oko li ška zem lja, za to je v ho dni del 282 ejvolsovaraN – evarpzaR Mla di ra zi sko val ci: Kle men Kre gar, Ta dej Ur šiè in Am brož Kre gar (Fo to: Vi do Kre gar) ze lo um a zan. Na dnu je kup ve je vja in ko re nin, ki s o ob vdo ru pa dle v ja mo. Ja ma je zd aj za to kak šen me ter manj g lo bo ka. Ob s tra ni sta še d ve vo tli ni. To brez no je prav za pra v ge o lo š ko ok no, ki sko zi mi o - cen, ki je tu de bel le tri me tre, s e ga v tri a sni do lo mi ti zi - ra ni apne nec, ki je v pod la gi. Zgo do vi n a ra zi skav Ja ma je bi la zad n jiè do ku men ti ra na lan sko je sen . Dom žal sk i ja mar ji so na pi sa li A-za pi snik . Pr viè je bi la ra zi ska na le ta 1977 ( JKK). Pr vi A-z a pi snik je iz le ta 1980, prav ta ko JKK. Sme ti Sme ti ni, s o le ko re ni ne in ve je. Bi o lo gi ja V ja mi je ža ba. En za pi snik go vo ri o mo èe ra d u. 16. Go diè 1 Tip: vo do rav na ja ma Dol ži na ro vov : 33 m Le ga: X = 547048 Y = 512498 450 m n. v. Do stop Iz Kam ni ka po ce sti v Go diè. Na v o ga lu go stil ne Hri bar za vi je mo de sno po ce sti pro ti vzho du. Po ne kaj de set me trih ce sta za vi je pro ti se ve ru. Po 400 me trih s e ce - sta vzpne. Na v r hu kl an ca za vi je mo na de sno po p ot ki in po njej pri de mo pod ste no. Vhod v ja mo je v de snem spod njem ko tu ste ne. Opis Ja ma je maj hna. Va njo pri de mo sko zi naj ve èji vhod. Po leg te ga ima v eè vho dov v zgor njem de lu, ven dar so pre oz ki za èlo ve š ko te lo. Ja mo pred s tav lja ta dva glav - na ro va, ki se k ri ža ta. Na k on cu pr ve ga je dvo ra na, na kon cu dru ge ga pa iz hod na p ro sto. Zgo do vi n a ra zi skav Ja ma je že dol go zna na, saj so ja mar ji v ste ni nad njo po na va di va di li vrv no te hni ko. Pr viè sta jo lan sko po le - tje izme ri la ja mar ja Ma tej in Am br ož. Na ri sa la sta na èrt in na pi sa la za pi sni k. Sme ti Pred vho do m je ve li ko sme ti. Po li vi nil in bla zi na. Oèit no so ne koè ve dri li pod st e no in ku ri li oge nj. Bi o lo gi ja Ve èi na ži va li ži vi v dru ge m ro vu. Tam sta dva ne to pir ja in iz re d no de be le ko bi li ce in paj ki. Ži va lim oèit no ra - zme re v ja mi ze lo go di jo, si cer se ne bi ta ko zre di le.Ca ves of the Kam nik-Tu hinj karst Summa ry This p roject concerned caves l ocated in th e immediat e neighbourhood of th e Tuhinjs ka val ley. Thes e caves belong to an iso lated k arstic ar ea in the Tuhi njska valley, calle d the K amnik -Tuhin j karst b y Peter Hab iè. In 1977 cave expl orers from Kamni k star ted to expl ore these ca ves. Some of th e more importa nt caves had been described before. Ma ny interes ting leg ends exist about the caves. In 1978, when th e cave explorer s from Kamnik s tarted to explore t he high a lpine Kars t caves more serious ly, most ca ves in Sl ovenia were s till relat ively undo cu - men ted. The ai m of the proj ect was therefore t o visit all the cav es and descri be them. We mea sured a nd defi - ned the posi tion of each ca ve usi ng GPS. We regi ste - red all the cav es tha t had not y et been catal ogued, or not full y described. Th e explorat ion led to th e discovery of several new caves, which were a dded to the ma ps and formall y recorded. We wil l hand t he documents over to th e Slovenian Sp eleologica l Ass ociati on (JZS) and the Kam nik Caving Clu b (JKK) for thei r records. Li te ra t u ra DRO VE NIK, B., 1999: No ve vr ste jam skih hro šèev v Slo ve ni ji. Na še ja me 41, Ljub lja na, JZS, str. 105–110. DRO VE NIK, B., 1988: Jam ski in sle pi hro šèi Kam ni ško-Sa vinj skih Alp. Na še ja me 29, Ljub lja na, JZS, str. 31–35. GAMS, I., 1974: Kras . Slo ven sk a ma ti ca, Ljub lja na. GAMS, I., 1965: Spe le o lo š ke zna èil no sti slo ven sk e ga kra sa. Na še ja me VII/1965, Druš tvo za ra zi sko va nje jam Lj ub lja na, str. 50. GAMS, I., 1988: Po men Kra sa za sve tov no kra so slo vje in ja mo slov - je. Na še ja me 30, JZS, Ljub lja na, str. 21–29. HA BIÈ, P., GO SPO DA RIÈ, R., HA BE, F., KEN DA, I., KRANJC, A., 1978: Osnov na spe le o lo š ka kar ta Slo ve ni je. Na še ja me 19 (1977), JZS. Ljub lja na, str. 50–52 HRI BOV ŠEK , D., 1982: Jer ši èe va pre pad. Glo bi n e Go re nj ske l, str. 39. Ka ta ster Ja mar ske zve ze Slo ve ni je. Ka ta s ter Ja mar s ke ga klu ba Kam nik . KE BER, M., 1895: J er ši èe va ja ma na Goz du. Pla nin ski ve stnik l, str. 165, 166. KRE GAR, V., in dr., 1989: Mlaj ši ja mar. Ja mar ska zve za Slo ve ni je. KRE GAR, V., 1984: Ra zi ska ve jam v Kam ni ških Al pah. De veti ju go - sla ven ski spe le o lo ški kon gres, Zbor nik pre da va nja, Za greb, str. 353–355. NO VAK, D., 1964: Je rši èev pre pad pri Goz du nad Èr no. Pla nin ski ve stnik l, str. 411, 412. NO VAK, D., in dr., 1989: Ja mar stvo . ZOT KS, Ljub lja na. SLA PNIK, R., 1996: Spe le o bi o lo ške ra zi ska ve èla nov JK Kam nik v ja mah Kam ni š ko-Sa vinj sk ih Alp. Na še ja me 38, JZS, Ljub lja na, str. 76–85. 283 ejvolsovaraN – evarpzaR Kra ti ce A-za pi snik Osno v ni za pi snik, ki na j bi ga ime la vs a ka ra zi ska na ja - ma. Za pi sn i ki se hra n i jo v ka tas trih ja mar s kih klu bov, ki so ja mo do ku men ti ra li, in v ka tas tru JZS. B-do p ol nil ni za pi sn ik Po vsa kem obi sku ja me se na pi še za pi snik o od pra vi. Za pi še jo se vse po se bno sti, ki so bi le opa že ne v ja mi. DZRJ Druš tvo za ra zi sko va nj e jam GPS Glo bal po si ti on system IZRK ZR C SA ZU In šti tut za ra zi sko va nj e kra sa, Znan stve no ra zi sko v al ni cen ter Slo ven s ke aka de mi je zna no sti in umet no sti JKK Ja ma r ski klub Kam n ik JZS Ja mar s ka zve za Slo ve ni je Ka ta s ter zbir ka za pi sni kov in na èr tov o ja mah ODK osnov na dr žav na kar ta SA ZU Slo ven sk a aka de mi ja zna no st i in umet no s ti UIS Uni on in ter na ti o na le de Spé lé o lo gie ZOTK Zve za or ga ni za cij za te hniè no kul tu ro Slo ve ni je 284 ejvolsovaraN – evarpzaR Dr. Raj ko Sla pnik Jamar ski k lub Kam nik Kam ni ška ja ma – zi bel k a ja mar st va in spe leo(bi o)lo gi je na Kam ni škem O od kr i va nju in ra zi sko va nju Kam ni ške ja me je bi lo ve - li ko na pi sa n e ga, za to ni na me n te ga pri spev k a po dr o - ben kro no lo ški pre gled do ga janj v nje nem pet in dva j - set let nem ob do b ju. Kam ni è a nom in šir ši jav no sti že lim ob pre bi r a nju pri spev kov , ki go vo ri jo o nje nem od kri va - nju, ra zi sko va nju, in tim ne mu èu te nju, pri bli ža ti to èu - do vi to in s kriv no stno de lo na ra ve, ki je skr i to oèem, pa ven dar ne ta ko ne do se glji vo ve èi ni izmed nas. Že lim, da bi ob èu ti l i del èek ve se lj a, po gu ma, ra zi sko va l ne ne - mir no sti, ki so jo do živ lja li kam ni šk i ja mar ji v pet in dvaj - set ih le tih nje ne ga ra zi sko va nja. Med pr vo maj ski m i praz ni k i 1978. le ta je ne kaj pla nin - cev z du ša mi ja mar jev sti ka lo po Ze le ni šk ih špi cah in pre i s ko va l o špra nje, spod m o le, luk nj e, skrat ka vse, kar bi lah ko vo di l o v ne der je ma si va. Vi do Kre gar , Zvo - ne Hri bar, Da ne Ho l car, Jan ko Ur banc , Ra stko Za briè in Ja nez Vi ri jant s o se pred sl a bim vre me nom za te kli pod ve li èa sten sp od mol, ki s o ga ome nja li že lov ci. La - ko ta in utru je nos t sta jim v za èet ku osla bi li ra zi s ko val - ni za gon, po tem pa Zvo ne t u ne mir na ra zi s ko val na ži li - ca le ni da la mi ru. Za èel je ra zi sko va ti v zad njem de lu spod mo la. Po vs eh šti rih je p o po dor nem me li šèu iz gi - nil v te mo. Klic nav du še nja je hi tro pri šel do ost a lih in bo ga t a zgo do vi na od kri v a nja Kam ni ške ja me se je za - èe la. Pr vih ne kaj de set me trov od kri te ga pod ze melj - ske ga ro va in spoz na nje, da se rov na da lju je, je pov zro - èi lo pri ja mar jih ne mir nost. Vzbu di lo je ra do ve d nost in ve li ko že ljo po ra zi s ko va nju . Za slu ti li so, da bi bi la to lah ko nji ho va ob ljub lje na ja ma. Ja ma za svo ji ra zi sk o - val ce za ra di svo jih di men zij, za htev no sti od kr i va nja in ek strem n o sti in jih ne po mi ri, do kle r ne od kr i je jo nje - nih zad njih skriv no sti. Ne ver jet na vo lja in zag na n ost pr vih od kr i te ljev je v nji ho ve vr ste pri teg ni la bliž n je pri - ja te lje, ja mar j e in za èe lo se je si ste ma t iè no od kri va nje še ne i me no va ne ja me. Mi ne va l i so kon ci te dnov, ki smo jih ob vez no pre bi li v ja mi. Z no vo i zmer je ni mi ro vi, dvo ra na mi in brez ni je ja ma ra sla in kma lu po ve li ko sti krep ko pre se gla naj da ljšo poz na no ja mo v Kam ni š kih Al pah, za to smo jo ime n o va li Kam ni ška ja ma. Po sta la je kra lji ca vseh jam v vi so ko g or ju Kam ni ško -Sa vinj skih Alp, naš p o nos in po nos Kam ni ka. Ze lo re sno in s i ste - ma tiè no smo se lo ti li ra zi s kav. Izo bli ko v a li smo veè ekip, v ka te r e smo bi li v za èet ku izme niè no vklju èe ni vsi ja mar ji, ka sne je pa smo se spe ci a li zi ra li in po sve ti li po sa mez nim ra zi s ka va m. Udar ni eki pi , ki je od kri va la no ve de le ja me, je sle di l a me ril na eki pa, ki je me ri la in ri sa la na èr t e no vo i zmer j e nih ro vov. Iz jem nos t ja me smo že le li pred sta vi ti pri ja te ljem in šir ši jav no sti s fo to - gra fi ja mi. Z ne kaj iz kuš nja m i iz dru gih jam in ve li ko ek - spe ri men ti ra nja je uspe lo na pra vi ti se ri jo pr vih èr -no-be lih fo to gra fi j. Tem so ka sne je sle di l e se ri je bar - vnih fo to gra fij in di a po zi ti vo v. Fo to d o ku me n ta ci ja se je z vsa ko na sled njo ak ci j o obo ga t i la z no vi mi fo to gr a fi ja - mi. Z re zul ta ti šte vil nih ak cij je na stal pra vi jam ski si stem s kom bi na ci jo vo do rav nih ro vov, sto pnja stih bre zen, ka - mi nov in vo dnih po no rov. Pro dr l i smo do glo bi ne 220 m in izme ri li pre ko 1700 m ro vov. Opis ja me je n a tan èno po dal Ur banc (1982 ) v èlan ku Kam ni ška ja ma, ob jav lje n em v re vi ji Na še ja me, ki jo iz da ja Ja mar ska zve za Slo ve n i je. Ja ma le ži v Ze le n i - ških špi cah v Kam ni ško -Sa vinj skih Al pah, kjer je iz ra zit vi so ko gor ski kras, ime no va n tu di alp ski kras (Ha bi è 1969, 1975; Ha biè, Go spo da riè, Ha be, Ken da, Kranjc 1978) . Zanj s o zna èil na brez na, ki se po go sto za klju èi - jo s po dor nim gru šèem pli o cen ske sta ro sti. Tu di kom - bi na ci ja sto pnja stih bre zen in vo do rav nih ro vov je po - go sta. Ze le ni ške špi ce so ozek hr bet, ki s e pro ti se ve - rov zho du dvi ga od Kam ni ške Bis tri ce do Sre br ne ga se - dla. Na n ji ho vi se ver ni stra ni je z a trep Re pov ko t, na juž ni stra ni le ži do li na Be le. Nad vho dom je nav piè na apnen èa st a ste na, pod njim pa str mo po bo èje, po su t o z gru šèem i n po ra slo z bu ko vim goz dom. Vhod je na nad mo r ski vi ši ni 1400 m in pred stav lja ve lik, le po obo - kan sp od mol, vi sok vs aj 10 m. V zad njem de lu se zni ža v ko maj pre ho d no oži no. Ja mo se stav lja jo štir je de li, ki se lo èi jo po na stan ku in obl i ki ro vov. Po e not nem vho - dnem ro vu se j a ma raz de li na gl av ni in veè ro vov Za sla pom, ki se ka jo glav ni rov in se na da lju je jo v spod nji del ja me. V vho dnem de lu je š e en stran ski rov, ki se od pi ra v v zho dnem po bo èju g ra pe. V njem s mo na šli ko sti m ed ve da, ga m sov in go ve da in še ve dno slu ži kot za ve ti š èe gam sov. Vho dni rov p o pri bliž no 100 m p re i de v gl av ne ga. Pr o fi - li ka že jo zgo do vi no ro va od za èet ne ga špra nja ste ga ro - va do zna èil ne ga ro va, ki ga je izo bli ko va l a ak tiv na vo - da. Gl av ni rov pr eè ka ta po toè ka, ki v de žev nem ob dob - ju moè n o na ra ste ta in gla sno bu èi ta. Ja mar ji ra di po i - me nu je mo po sa mez ne de le jam. Ta ko je glav ni rov raz - de ljen na Raz po tj e, Zel ške ja me, Dvo ra no po dor nih blo kov, Ara go ni t no dvo ra no, Ve li ko dvo ra no in Kon èno dvo ra no. Zad nji dve dvo ra ni ka že ta sle do ve moè nih tek ton skih do ga janj, ki so p ov zro èi la, da se glav ni rov v Kon èni dvo ra ni kon èa z ve li kim pre lo mom. Spod nji del ja me se za è ne z niz kim po dor nim ro vom, ki mu sle di 89 m glo bo ko sto pnja sto Brez no dre nov cev . Za brez nom je s pet ozek r ov, v ka te rem se po ja vi po to - èek, ki se kma lu iz gu b i. V na da lje va nju po sta ja rov vse 285 ejvolsovaraN – evarpzaR Vhod v Kam ni ško ja mo (Fo to: Raj ko Sla pnik) bolj ilov nat. Po n e kaj de set ih me trih ga ilo vi ca pov sem za pol ni in one mo go èi pre hod v spod nje ro ve. V tem de - lu je izmer je na tu di naj glob lja toè ka ja me, ki je 1 29 m pod vho dom. Ja mo za sla pom pred stav lja ve lik po do r, ki se na da lju je v Èr no dvo ra no. Ta je d o bi la ime po èr nih pr e vle kah na ste nah . Po po dr tem me an dru se vzpne mo na ga le ri jo pod stro pom dvo ra ne. Sle di ta dve et a ži, ki s ta ob èa sno po ve za ni z brez ni. Spod nja eta ža je del no ak tiv na z ma njšim po toè kom, ve n dar s e kon èa s ka mi nom. V za - èet nem po dor nem de lu se zaè ne 40 m dolg Le pi rov, ki je bo gat s si go vi mi tvor ba mi: sta lak ti ti, sta lag mi ti in si - go vo plo šèo. Na osno vi sme ri glav ne ga ro va, nad mor s ke vi ši ne, vo - dnih to kov v pre te klo s ti in ren tge no lo ški h ana liz sig je Ur banc (1982) ugo to vil, da j e glav ni rov kot naj sta rej ši del ja me na sta l ko nec spod nje ga pli o ce na vsaj pred 5 mi lijo ni let. Po se bnost Kam ni š ke ja me so ara go nit ni kri sta li, ki so v Slo ve ni ji naj de ni le še v Ra ven ski ja mi in v ru dni ku Me ži ca. Ara go n it us tvar ja sku pi ne iglic v obli ki jež ko v. Igli ce so krh ke, rjav ka ste bar ve. V Dvo ra ni po dor nih blo kov in v Ara go ni t ni dvo ra ni se po jav lja jo na stro pu in po dor nih blo kih . So raz liè nih oblik, ve li ko sti in bar ve. Ren tge n ska pre i ska v a kri sta lov je po ka z a la pri mes sla bo kri sta li zi r a ne sa dre in kal ci ta. Iz jem na le po ta ara go nit nih jež kov je bi la vzrok, da smo ja mo v naj - ož jem vho dnem de lu za pr li z že lez ni mi vra ti in s tem pre pre èi l i nje no skru ni t ev. Tem pe ra tu ra v ja mi mi ni mal no ni ha. V šest u r nih pre - sled kih v ob dob ju dv eh let so bi le v A ra go nit ni dvo ra ni izmer je ne vre dno sti med 5,9–6, 2 °C. Po bu dni k pr vih spe le o bi o lo š kih ra zi s kav v Kam ni š ki ja - mi je bi l dr. Bo žo Dro ve nik, Ka m ni èan, u sta nov ni èla n 286 ejvolsovaraN – evarpzaR Le de ni ka pnik v vho dnem ro vu (Fo to: Mi ha Hri bov šek) Glav ni rov (Fo to: Mi ha Hri bov šek) klu ba in priz na n ko le op t e ro log, ki že vr sto let ra zi s ku je pod ze melj s ke vr ste hro šèev. Bil je dol go let ni so de la - vec Ego na Pret ner ja, èl o ve ka, ki je us tva ril eno naj veè - jih zbi rk pod ze melj skih hro šèev na sve tu. P o nje go vih na vo di lih smo že 1982. le ta po vsem glav nem ro vu Kam ni ške ja me po sta vi li pa sti za lov lje nje tal nih ži va li. Re zul ta ti pr ve ga pre gle da pa sti (18. 07. 1982) so bi li osu plji vi. Dr. Dro ve nik je ugo to vil, da sta se v pa sti uje li ver jet no dve no vi vr sti hro šèev. S tem s o se za èe le si - ste ma tiè ne spe le o bi o lo š ke ra zi s ka ve, ki so tra ja le na - sled nji h ne kaj let. Pri vsa ko krat nem pre gle du pa sti smo na ta n èno za be l e ži li šte vi lo oseb kov po sa mez ne vr ste in jih shra ni li za na dalj nje tak so no m ske ra zi ska - ve. Ob po mo èi stro kov nja kov Bi o lo ške ga in šti tu tu ZRC SA ZU, Pri ro do sl ov ne ga mu ze ja in Od del ka za bi o lo gi jo Bi o te hni š ke fa kul te te smo do lo èi l i vr stno pri pa dnost , spol, ... V zim skih me se cih je bi lo obi sko va nje ja me pre cej ote že no. Za ra di za htev ne ga do sto pa in ne var - no sti snež nih pla zov smo dob lje ne re zul ta te še to li ko bolj ce ni li. Re zul tat in ten zi v nih dvo let nih bi o lo š kih ra zi s kav je bi la in ven ta ri za ci ja jam ske fav ne, nje ne ga po jav lja nja in štu dij eko lo ških pa ra me t rov. Pre se net l ji ve so bi le najd - be jam s kih hro šè ev. No vo od kri t i in opi sa ni vr sti Ap ha e - no pi di us kam ni k en sis Dro ve nik, 1987 (kam ni ški jam - ski br zec), i n Oro tre chus sla pni ki Dro ve nik et Mle njek et Mo ra vec, 1997, sta spe ci fi è ni in naj o žji en dem ni vr - sti. Pr va je ime no va na po m e stu Kam nik in upo dob lje - na na poš tni znam ki, ki jo je i z da la slo ven ska p oš ta v se ri ji, po sv e èe ni pod ze mel j skim ži va lim. V ob dob ju 1982– 1989 smo ja mo za ra d i bi o lo š kih ra zi s kav obi - ska li kar 38-kra t. Iz mno ži ce po dat kov nam j e usp e lo vsaj pri bliž no spoz na ti eko lo š ke za hte ve in živ ljenj s ke ci klu se naj zna èil nej ših vrst. Re zul ta te ra zi sk av smo pri ka za li v dveh èlan kih (Sla pnik 1988) v bil te nu z na -slo vom Kam ni ška j a ma, ki ga je iz dal kl ub ob de seti oblet ni ci od kri t ja ja me . Ima mo še ne kaj od pr t ih ta ko tak so nom skih kot tu di eko lo š kih pro ble m ov, za to ob - èa sno še ve dno ra zi sku je mo v ja mi. Z dru gaè ni mi me - to da mi lo va, z ra zi s ko va nj i v dru gi h de lih te ze lo raz gi - ba ne in kom ple k sne ja me po sku ša mo do pol ni ti poz na - va nje pod ze melj skih oblik živ lje nja v Kam ni ški ja mi. Vsa ko le to za 1. maj èla ni klu ba or ga ni zi ra m o tra di ci o - nal ni ogled Kam ni ške ja me za š ir šo ja v nost. Ta ko si j e ja mo ogle da lo že pre ko ti soè obi sko v al cev, kar je ver - jet no bo tro va lo te mu , da nas je RTV Slo ve ni ja po va bi la 287 ejvolsovaraN – evarpzaR Mla di obi sko val ci v Zel ški dvo ra ni (Fo to: Raj ko Sla pnik) Dru gi slap (Fo to: Ra stko Za briè) k sne ma nju od da je o ja mi, ki so jo pr ed va ja li v sklo pu se ri je Go re in lju dje (Ker šiè 1995 ). Na še de lo je ši r ši jav no sti poz na no tu di po ob šir nih èlan ki h v De lu , Kam - ni škem o b èa nu, Na ših ja mah in d rug je. Ob 10. o blet ni - ci od kr i tja Kam ni ške ja me smo iz da li bil ten Kam ni ška ja ma, kjer j e na 20 st ra neh po dro bno pred stav lje na ja - ma in dog na nja ge o lo š kih in bi o lo š kih ra zi s ko vanj. V pet in dvaj set ih le tih ra zi sko va nja in vo de n ja ogle do v je Kam ni ška ja ma v za ve sti nje nih ra zi sko val cev, obi - sko va l cev in vseh , ki so bi li ka kor ko li po ve za ni z njo, pu sti la bo ga to de di šèi no. Zdru že va l a je raz liè ne lju di med se boj, med nji mi ko va la te sna pri ja telj stva in jih s svo ji mi skriv no s tmi dr ža la v ne mir ni na pe to sti po od - kri va nju ne zna ne ga. Tri nje ne ra zi sko va l ce je uso dno po ve z a la s štu di jem na ra vo slov nih zna n o sti. Kam ni - ška ja ma je in bo iz ziv no vim ja ma r jem, spe le o lo gom, spe le o bi o l o gom, lju dem, ki jim skriv no st no pod zem l je bu ri do miš lji jo in jih vle èe v svoj ne zna ni, skriv no stni pod zem ni svet. Kro no lo šk i pre gled pri spev k ov, ki obrav na va j o ali so po sve èe n i Kam ni š ki ja mi, ra zi ska vam in nje n im ra zi sko val c em GRILJC, M. , 1979: Ja mar ji so nas po pe lja li v svo jo de - že lo. Kam ni š ki ob èan , Kam nik. GRILJC, M. , 1980: Ob isk pri ne to pir jih. Kam ni š ki ob - èan, Kam nik. UR BA NC, J., 1981: Ka ko smo od kri va li Kam ni š ko ja - mo. Glo bi ne Go renj ske , 44–49, Kranj.KRE GA R, V., 1982: Po ro èi lo o de lo v a nju Ja mar ske ga klu ba Kam nik v le tih 1977 do 1979. Na še ja me 23–24 (1981/82): 94–97, Ljub lja na. SLA PNIK, R., 1982: Bi o lo ške ra zi ska ve Kam ni ške ja - me. Glo bi ne Go renj ske , Kran j. UR BANC, J., 1982: Kam ni ška ja ma. Na še ja me 23–24 (1981/82): 25–34, Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1984: Uspe šno ra zi s ko val no de lo kam - ni ških ja mar jev. Kam ni š ki ob èan , 8. ok to ber, Kam nik. ROM ŠAK, M., 1986: Se dem dni v kr to vi de že li. Kam ni - ški ob èan, 8. de cem ber, Kam nik. DRO VE NIK, B., 1987: Jam ski hrošè, ime no van po Kam n i ku. Kam ni š ki ob èan , 23. april, Kam nik. DRO VE NIK, B., 1987: Jam ski in sle pi hro šèi Kam ni - ško-Sa vinj s kih Alp. Na še ja me 29: 31–37, Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1987: Hro šèi Kam ni ške ja me. Kam ni - ška ja ma , Bil ten ob 10. oblet ni ci od kri tja Kam ni š ke ja - me, 17–18, Kam nik. DRO VE NIK, B., 1987: Ei ne ne ue art der Gat tung Ap ha - e no pi di us Mul ler, 1913 (Co le op te ra Ca ra bi da e). Ent. Ze it schrift, 97(5): 49–57, Es sen. KRE GAR V. , 1984: Ra zi ska ve jam v K am ni ških Al pah. De vet i ju go s la ven ski spe le o lo š ki kon gres, Zbor nik pre - da va nja, 353–355, Za greb. KRE GAR V. , J. UR BANC , D. HOL CAR, S. BER LEC, R. SLAP NIK, B. DRO VE NIK, P. SKO BER NE 1987: Kam ni - ška ja ma . Bil ten ob de set let ni ci od kri tja Kam ni š ke ja - me in ob sto let ni ci or ga ni zi ra ne ga ja mar stva v Slo ve ni - ji, Kam nik. ROM ŠAK, M., 1987: Na obi sku pri Ap ha e no pi di u su kam ni ken si su. Kam ni š ki ob èan , 18. ok to ber, Kam nik. DRO VE NIK, B., 1988: Jam ski in sle pi hro šèi Kam ni - ško-Sa vinj s kih Alp. Na še ja me, 29: 31–37, Ljub lja na. ROM ŠAK, M., 1988: V kr to vi de že li. Kam ni š ki ob èan , 3. ok to ber, Kam nik. DRO VE NIK, B ., 1989 : Ei ne ne ue Un te rart aus der Gat - tung Ap ha e no pi di us aus dem Be re ich der Sa vinj s ke Al - pe. En to mo lo gis che Ze it schrift, 99(6): 68–71, Stut - tgart. KRE GAR, V. , 1991: Ra zi ska ve jam v vz ho dnih K am ni - ških ali Sa vinj skih Al pah. Na še ja me, 33: 95–100, Ljub lja n a. SLA PNIK, R., 1991: Va ri a bil nost in med se boj na in te - rak ci ja Zo spe um al pes tre (Freyer 1855) in Z. is se li a - num Pol lo ne ra 1886 (Gas tro po da , El lo bi i dae) v ja ma h Kam ni š ko-Sa vinj s kih Alp. Ma gi str ska na lo g a, Za greb . SLA PNIK, R., 1991: Raz šir je nost Zo spe um al pes tre (Freyer 1855), Z. is se l i a num Pol lo ne ra 1886 in Z. al - pes tre bo lei ss p. n. (Gas tro po da, Cary chiidae) in nji ho - va va ri a bil n ost v ja mah Kam ni ško-S a vinj sk ih Alp. Raz - pra ve IV. raz re da SA ZU , XXXII, 3–73, Ljub lja na. DROLC, M., 1993: Bo gas tvo Kam ni ške ja me. Pod zem - ni svet. Re pu bli ka, 29. 11., Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1993: Pred sta vi te v Kam ni ka na poš tni znam ki. Ob izi du se ri je Jam s ko ži val stvo. Kam ni š ki ob - èan, 9. sep tem ber, Kam nik. KO RO ŠAK, M. , 1993: Z ja mar ji v Kam ni ško ja mo. Pod - vi gi. Slo ve nec, 23. no vem ber, Ljub lj a na. RA DEŽ, M., 1993: Obisk Kam ni ške ja me. Kam ni š ki ob - èan, 29. maj, Kam nik. FAB JAN, I., 1995: Skri te le po te ob Kam ni ški Bis tri ci. Slo ve nec , 10. av gust, Ljub lja na. KER ŠIÈ, M. , 1995: K am ni ška ja ma v se ri ji Go re in lju - dje. TV SL O I., d o ku men tar ni film, L jub lja na. 288 ejvolsovaraN – evarpzaR Ka min Za sla pom (Fo to: Mi ha Hri bov šek) POL LAK, B., 1995: Ne kaj zna me ni to sti Kam ni ških Alp – XXXI. Kam ni ška ja ma. Kam ni š ki ob èan , 20. 4., Kam - nik. KA TJA, 1996: Bi li smo v kam ni ški ja mi. Kam ni š ki ob - èan, 13. ju nij, Kam nik. SLA PN IK, R., 1996: Kro no lo š ki pre gl ed bi o lo š kih ra zi - sko vanj v ja mah Kam ni ško- Sa vinj skih Alp v okvi ru Ja - mar ske ga klu ba Kam ni k. Kam ni š ki zbor nik XIII – Raz - pra ve, 106–109, Kam nik. SLA PNIK, R., 1996: En de mic sub ter ra ne an and spring sna ils in Kam nik an d Sa vi nja Alps of Slo ve nia. Ar i an ta II, 39 4 0. Symposium 1996 “Al pi ne land sna il s”, John sbach, Aus tria. DEM ŠAR, M., 1997: Kam ni ška ja ma. Dnev nik, 29. 5., Kam nik. OMR ZU, H., 1997: 20. oblet ni ca Ja mar ske ga druš tva Kam nik. Kam ni š ki ob èan , 29. 5., Kam nik. SLA PN IK, R., 1997: Spe le o bi o lo ške ra zi ska v e èla no v JK v ja mah Kam ni ško -Sa vinj skih Alp. Na še ja me 38: 76–85, Ljub lja na. FAB JAN, I., 1998: Vzne mir ljiv pod zem ni svet pod alp - ski mi vr ša ci. De lo , 26. av gust, Ljub lja na. HOL CAR, D. , R. SLA PNIK, 1 998: J a mar ski klub Kam nik dvaj s et let nik. Kam ni š ki zbor nik, 194–199, Kam nik. ŠTE BE, M., 1999: Dan od pr tih vrat za pred sta vi tev Kam ni ške ja me. Kam ni š ki ob èan , 27. maj, Kam nik. GM., 2002: Vi bra c i je v ne dr jih kam ni šk e ja me. Kam ni - ški ob èan, 20. maj, Kam nik. GM., 2003: Iska nje ne zna ne ga za èet ka. Kam ni š ki ob - èan, 13. ju nij, Kam nik.Kam nik C a ve (Kam ni ška J a ma) – th e cra dle of speleology and speleobiology in Kam nik Summa ry Du ring the May Day ce le bra ti ons in 1978, Kam nik spe - le o lo gists explored t he narrow pas sa ge at t he back of the lar ge, beauti fully va ul ted ca ve at Ze le ni ške Špi ce. It was the be gin ing of the r ich his tory of exp lorat ion of Kam nik ca ve. The in do mi ta ble will and ef fort of th e first explorers ca ught t he ima gi na ti on of clo se fri ends and then ot her ca vers and l a un ched the s ystemati c explorat ion of the ca ve, whi ch is mu ch lar ger tha n the lon gest prev iousl y known ca ve in the Kam nik Alps. It has be co me the ‘queen of a ll the ca ves’ in t he hig - hland a rea of Kam nik Alps , the p ri de of Kamnik’s ca - vers and a tre a su re of which Ka m nik can be pro ud. Explorati ons and re se arch of th e ca ve has re ve a led the whol e ca ve sys tem wit h its com bi na ti ons of ho ri - zon tal cor ri dors, cha sms, chimneys a nd sin kho les. Kam nik ca vers ha ve de scen ded to depth s of 220 m and surv eyed over 1700 m of pas sa ges. The s truc tu re of the ca ve con sists of fo ur dif fe rent sec ti ons that dif - fer in ori gin as wel l as in the s ha pe of the p as sa ges. A spe ci a l fe a tu re of Kam nik ca ve is the ara go ni t e rock cryst als of dif fe rent sha pe, si ze and co lo ur. Due to s tri - king beau ty of the a ra go ni te for ma ti ons, known i n Slo - ve ne as ara go nit ni jež ki, ara go ni t e hed ge hogs, the narrower part of the ma in en tran ce has be en clo sed with iron do ors to pro tect it from lo o ting. 289 ejvolsovaraN – evarpzaR Kon èna dvo ra na (Fo to: Mi ha Hri bov šek) Systematic bi o lo gi cal re se arch over t he years has re ve - a led to spe le o l o gists a whole world of un der gro und fa - u na in the ca ve. They ha ve be en ama zed to di sco ver the ca ve in sect l i fe. The recently di sco ve red and de - scri bed spe ci es Ap ha e no pi di us kam ni ken sis , Dro ve - nik, 1987 (Ka m nik ca ve be e tle) a nd Oro tre chus s la pni - ki Dro ve nik, Mle njek and Mo ra vec, 1997 a re the two spe ci a l, en de mic spe ci es . The tra di ti o nal May Day vi sit to the Kam nik c a ve, as well a s TV do cu men ta ri es, a nd newspaper a nd ma ga - zi ne ar ti cles, has kept the Kam nik ca ve ali ve. Du ring the tw enty-fi ve years of re se arch and vi sits, Ka m nik ca - ve has bestowed a ri ch he ri ta ge to the re se ar chers, v i - si tors a nd to all tho se who are i n so me way con nec ted with t he ca ve. It has ca u sed dif fe rent gro ups t o co me to get her, ma ke new fri endship s, cap tu ring them with the ho pe of discovery. Ka m nik ca ve has be en and will con ti nue to be a cha l len ge to new ca vers, s pe le o lo - gists and spe le o bi o l o gists , and anyone whose vi vid ima gi na ti on is stir red by the sec ret un der gro und world. Li te ra t u ra HA BIÈ, P., R. GO SPO DA RIÈ, F. HA BE, I. KEN DA, A. KRANJC, F. ŠUŠ - TER Š IÈ, 1978: Osnov na spe le o lo š ka kar ta Slo ve ni je. 4. na da lje va - nje. Na še ja me 19: 43–57, Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1987: Jam ski in sle pi hro šèi Kam ni ško-Sa vinj skih Alp. Na še ja me 29: 31–37, Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1987: Hro šèi Kam ni ške ja me. Kam ni ška ja ma. Bil - ten ob 10. oblet ni ci od kri tja Kam ni ške ja me, 17–18, Kam nik. DRO VE NIK, B., 1987: Ei ne ne ue art der Gat tung Ap ha e no pi di us Mul ler, 1913 (Co le op te ra Ca ra bi dae). Ent. Ze it schr ift, 97(5): 49–57, Es sen. DRO VE NIK, B., 1988: Jam ski in sle pi hro šèi Kam ni ško-Sa vinj skih Alp. Na še ja me 29: 31–37, Ljub lja na. DRO VE NIK, B., 1989: Ei ne ne ue Un te rart aus der Gat tung Ap ha e - no pi d i us aus dem Be re ic h der Sa vin j ske Al pe. En to mo lo gi s che Ze - it schrift 99(6): 68–71, Stut tgart.KRE GAR, V., 1982: Po ro èi lo o de lo va nju Ja mar ske ga klu ba Kam nik v le tih 1977 do 1979. Na še ja me 23–24 (1981/82): 94–97, Ljub - lja na. KRE GAR, V., J. UR BANC, D. HOL CAR, S. B ER LEC, R. SLA PNIK, B . DRO VE NIK, P. SKO BER NE, 1987: Kam ni ška ja ma. Bil ten ob de set - let ni ci od kri tja Kam ni ške ja me in ob sto let ni ci or ga ni zi ra ne ga ja - mar stva v Slo ve ni ji, Kam n ik. KRE GAR, V., 1991: Ra zi ska ve jam v vzho dnih Kam ni ških ali Sa vinj - skih A l pah. Na še ja me 33: 95–100, Ljub lja na. SLA PNIK, R., 1982: Bi o lo ške ra zi ska ve Kam ni ške ja me. Glo bi n e Go renj ske, Kranj . SLA PNIK, R., 1987: Ka ko ži vi jo pra vi pod zem ni hro šèi. Kam ni ška ja ma. Bil ten ob de set let ni c i od kri tja Kam ni ške ja me in ob sto let ni ci or ga ni zi ra ne ga ja mar stva v Slo ve ni ji, Kam n ik. SLA PNIK, R., 1987: Fav ni stiè ne in eko lo šk e ra zi ska ve v Kam ni ški ja mi. Kam ni ška ja ma. Bil ten ob de set let ni ci od kri tja Kam ni ške ja - me in ob sto let ni ci or ga ni zi ra ne ga ja mar stva v Slo ve ni ji, Kam n ik. SLA PNIK, R., 1991: Va ri a bil nost in med se boj na in te rak ci ja Zo spe - um al pes tre (Freyer 1855) in Z. is se li a num Pol lo ne ra 1886 (Gas - tro po da, El lo bi i d ae) v ja mah Kam ni ško-Sa vi nj skih Alp. Ma gi str ska na lo ga, Za greb. SLA PNIK, R., 1991: Raz šir je nost Zo spe um al pes tre (Freyer 1855), Z. is se li a num Pol lo ne ra 1886 in Z. al pes tre bo lei ssp. n. (Gas tro po - da, Caryc hiidae ) in nji ho v a va ri a bil nost v ja mah Kam ni š ko-Sa vinj - skih A lp. Raz pra ve IV. raz re da SA ZU XXXII, 3–73, Ljub lja na. SLA PNIK, R., 1996: Kro no lo šk i pre gled bi o lo ških ra zi sko vanj v ja - mah Kam ni š ko-Sa vinj sk ih Alp v okvi r u Ja mar s ke ga klu ba Kam nik . Kam ni š ki zbor n ik XIII – Raz pra ve, 106–109, Kam nik. SLA PNIK, R., 1996: En de mic sub ter ra ne an and spring sna ils in Kam nik and Sa vi nja Alps of Sl o ve nia. Ari an ta II, 39 4 0, Symposium 1996 “Al pi ne land sna ils”, Johnsbach, Aus tria. SLA PNIK, R., 1997: Spe le o bi o lo ške ra zi ska ve èla nov JK v ja mah Kam ni š ko-Sa vinj s kih Alp. Na še ja me 38: 76–85, Ljub lja na. UR BANC, J., 1982: Kam ni ška ja ma. Na še ja me 23–24 (1981/82): 25–34, Ljub lja na. 290 ejvolsovaraN – evarpzaR Aragonitni ježki (Fo to: F. Holzer) Pe sni ca Ni na - Kar la Osred kar Ni na - K ar la Osred kar se je ro di la 1. ma ja 1935 v Ma ri - bo ru. Po šo la nju na uèi te lji šèu v Ljub lja n i je kon èa la I. sto pnjo so ci o l o gi je na fi lo zof ski fa kul te ti v Ljub l ja ni. Od le ta 195 3 ži vi v Kam ni ku. Pr vih š est let je uèi la na osno v ni šo li Stra n je, vsa osta la le ta, do upo k o ji tve , pa na osnov ni šo li To ma Bre j ca v Ka m ni ku. V pe sni ko va nju s e je is ka la že od de kli ških let, a so se li sti po raz gu b i li. Ma ri ja Oce pek je zbra la ne kaj pe smi in ta ko je le ta 1987 v sa mo za lo žbi iz šla dro bna knji ži ca pe smi Osta ne le r u ša, ki jo je na ti sni la ti skar na De lav - ske uni ver ze v Dom ža l ah. Le ta 1985 je iz šla an to lo gi ja Li ri ka slo ven skih pe snic 1849–1984, ki jo je iz da la Mla din ska knji ga, ure dil pa Se ve rin Ša li. V uvo du je za pi sal: »Li ri ka slo ven sk ih pe - snic, kot j e na slov t e an to lo gi je, je zgo šèen pre gled sno va nja in tk a nja slo ven skih pe snic.« V njej sta bi li ob - jav lje ni dve pe smi Ni ne - Kar le Osred kar. Kul tu r na skup nost K am nik p a ji je le ta 1989 iz da la pe sni ško zbir ko Od me vi . Pred go vor je na pi sal dr. Ma tjaž Kmecl . Zbir ka je bi la le po sp re je ta. V Ka m ni ku je bi la ob p od - po ri rav na t e lji ce Sa še Kos pred st av lje na v Ma tiè ni knjiž ni ci. Ni na - K ar la Osred kar je svo je pe smi bra la na raz liè nih pri re di t vah. Veè krat pa je so de lo va la tu di v ra dij s ki od - da ji Be se de, be se de, be se de …, kjer s o ji bi li zla sti dr a - go ce ni od me vi in so de lo va nje po slu šal cev. Sve tlo ba Ko bo vzšl o son ce, se bo raz gr ni la te ma . Svo jo dla n než no mi boš p o lo žil na oèi, da me sve tlo ba, pre moè na po te mi, pov sem ne osle pi. Ko bo vzšl o son ce, boš vs ak dan z me noj, da leè od lju di. Na asfal tu Na asfal tu ni sve tlih cve tov, ze le ne tra ve in pe smi ptic. V oèeh lju di, ki hi te mi mo me ne, ni son ca. Z ne mi rom zrem v nje, ki po zab l ja jo, da so lj u dje.Iz ro èi lo Z oè mi upr ti mi v ve so lje išèe mo se be. Med se boj bi to li ko še mo ra l i po sto ri ti, si po da ri ti ti soè zvezd. Ko nas mra zi – to plo to son ca. Ko za bu èi vi har – še les t goz dov. Na sku pnih po teh bi mo ra l i obu di t i iz ro èi l o ro dov. Ne k ot tuj ci, kot se s tre in bra tje, kot po kon èno dre vo sre di goz dov. 291 ijrakils ni ikinseP Osta ne le ru ša Ko bo do za cve te l e tra ve, med nje po lo ži mo je te lo. Ob koš nji se na in ot a ve osta ne le ru ša in iz nje bi l ke spet po že no. Ko bo do za cve te l e tra ve, med nje po lo ži mo je te lo. Mid va sva kot bil ke než ne, ki ve dno zno va zra sto. Šo pek polj skih rož Ne be ri mi šo pek polj skih rož. Dne ve in no èi so zo re le. Od tr ga j dro ben cvet pla vi ce, tam zla ti klas pše ni ce. Z njim pri ne si mi poz drav ne ba, son ca in obla kov. Spo min na dro bne èe be le, na èmr ljev l et, na pe sem ve tra, ki to plo za ve j e prek zo ra ne zem lj e. Pri ne si mi šo pek polj skih rož.Drob ti ne Ni èe sar ve li ke ga ni osta lo v me ni, le dro bne sra ge ne mo èi. Iska nje spo mi na med nu jo po za be, iska nje to plo te ob mrz li pe èi. Je ma nje drob ti nic, kjer v gne èi tu di te se zgu bi. Ni èe sar ve li ke ga ni osta l o, a to, kar ži vi, je mo je, to sem ja z, ki gle dam ne ma v za ton dne va, v tem ne me gli ce ob pri ho du no èi. 292 ijrakils ni ikinseP Du šan Li po vec, aka dem ski sli kar in li kov ni pu bli cist Can k ar je va ce sta 7 Kam nik Gre t a Bol t ar Di plo mi r a na sli kar ka Gre ta Bol tar us tvar ja svo je èu do - vi te, so èa sno ak tu al ne in obe nem brez èa sne uni ver - zal ne li kov ne stva ri tve v spro š èe ni od mak nje no sti od hru pne ga vr ve ža tre nut nih li kov nih do god kov. Gra di svoj sli kar ski svet, ki je p r vin ska s led po dob, is ka nje in pre ti ka nje sko zi skri v no stni svet oblik in ba rv. Nje na sli kar ska pot, od lju bi telj ske g a us tvar ja nja, obi sko v a - nja li kov nih te èa jev in de lav nic do vi so ko šol s ke ga štu - di ja in di plo me, je ve dno iz ha ja la iz no tra n je ga zre nja in zo re nja , iz na rav ne in èlo ve ške zgo do vi ne pre poz - nav nih oblik. Le ta 1992 sem ob sa mo stoj ni sli kar ski pred s ta vi tvi Gre te Bol tar v li kov nem raz sta vi šèu Ve ro ni ka v Kam ni - ku za pi sal, da je »sli kar ka med re sniè nim in na kljuè nim na šla ti sto iz po ve dno sli kar sko pot, ki z umet ni ško pre - pri èlji vos tjo pov pr eè ni ški ama t e ri zem vse ka kor pre se - ga.« Da nes, ko ve mo , da je av to ri c a uspe šno za klju è i la štu dij na vi so ki stro kov n i šo li za ri sa nje in sli ka nje in di - plo mi ra la le ta 1997 , pa lah ko ug o to vi mo, d a je s tr dim in tr dnim štu di j skim sli kar s kim de lom, do br šno me ro ta len ta , vztraj nos tj o in pre pr i èa nos tjo v pra vil n ost svo - je ga umet n i ške g a po slan stva odloè no vsto pi la v slo - ven ski kul tur ni pro stor. Le ta 1997 je v galer iji Ve ro ni ka pri pra vi la pre gle dn o raz sta vo, ki je nu di la vpo gled v pre rez nje ne ga šti ri let ne ga li kov ne ga sno va nja in je bi - la obra èu n s pri za dev nim in po glob l je nim sli ka njem v okvi ru vi so ko šol s ke ga štu dij ske ga pro gra ma. Ve lik del nje ne ga sli kar stva se na ve z u je na te o re tiè na ra zmiš lja - nja, ki jih je sli kar ka zbr a la v svo ji di plom ski na lo gi, ki no si po men lj iv na slov: Iz raz ne mož no sti or na men t a – kot sim bo l a v li kov ni umet no sti s pod na s lo vom: Or na - ment v kon tek stu »no ve po do be«, kjer ji je bil men tor aka de m ski sli kar pro fe s or Dar ko Sla vec. Or na m ent kot ele ment s kra sil no in sim bol no fun kci jo lah ko za sle di mo že v sli kar ki ni h zgo dnej š ih fi gu ral nih štu di jah, pa tu di v nje nih kra jin sk ih in ve dut nih po do - bah. Ve du t e so bar vno in obli ko t vor no re du ci ra ne na po e no stav lje ne li kov ne ele men te. Še po se bno je su ge - stiv na oljna ve dut na po do ba v kom ple men ta r nem ze - le no-rde èem bar vnem odno su, kjer so to po graf s ki ele - men ti skr èe ni na ge o me t rij ske pra o bl i ke – ku bu s e, sko ra j že pra vil nih ste re o ge o me t riè nih oblik. Tri ptih Por ton pa z iz bra no upo ra bo barv, oblik in iko no gra fi je iz ra ža spe c i fiè no me di t e ran s ko oz ra èj e in spo mi n ske use dl i ne na re ne san èno sli ka r stvo, se ve da v kon tek - stu pos tmo der ni zma in ta ko ime no va ne ga sli kar stva »no ve po do be«. Zgo vo ren je t u di ko laž, ki je na stal v li - kov ni de lav ni ci v Go ri š kih br dih, ki po sre dno pri èa , da se je av to ri ca po gla b lja la tu di v pro ble ma ti ko evrop - skih mo der ni zmov , še po se bno v ta ko ime no va ni »ne o - pla sti ci zem« , iz ra že n v de lih zna ne ga ni zo zem s ke ga sli kar ja Pi e ta Mon d ri a na.Bis tve no iz ho di šèe vse g a sli kar ki ne g a li kov ne ga sno - va nja pa je or na ment kot ele ment s kra sil no, si m bol no in kon tem pl a tiv no fun kci j o, ki lah ko v li kov ni umet no - sti že sam na se bi sim bo li zi ra as ke zo ali pa ra do ži vost; brez èa s nost in pro st or sko brez per s pek ti v nost , kjer sta si po zi tiv n i in ne ga tiv n i pro stor ena ko vre dn a. Sli kar ska okra s nost Gre ti nih slik je spo m in na pa ti na sto žlaht - nost in da ljni pri dih ljud ske umet no sti po sli ka nih le se - nih kmeè kih s krinj, ki so že s a me po s e bi lah ko or na - men ta l ne pri spo do be èa sa in pro st o ra. Prav to nje no, v bar vni in iz po ve dni pre pri èlji vo sti iz re d no moè n o sli kar - stvo, je s svo ji mi bar vni m i struk tu ra mi in pa ti na mi ter obli kov ni mi fi ne s a mi prav za pra v svet li kov nih sim bo - lov, ši fer in kod. V dr u gih s li kah s e po jav lja or na ment kot sim bol ko zmiè ne in du še v ne struk tu re – ti be t an - ske man da le, al i pa od ziv na pra dav ne kelt ske ali in - kov ske or na men t e v gli na stih in kam ni t ih osta li nah. En krat so ji nav di h pra sta ri zgo do vin s ki ar te fak t i, dru - giè or na m en ti ka brez èa snih fo si lov, ki jih je us tva ri la na ra v a v mi li jon ih let. Skrat ka, sli kar ka se li kov no od zi - va na use dl i ne èlo ve ške ga du ha in èu dež ne stva ri tve na ra v e, v dav ni no otr pl o zgo do vi no. V sli kar stvu Gre te Bol tar se v ra zi sko va nju or na men tal - nih za ko ni t o sti èe sto po jav lja tu di zna me nit sim bol , v ka te r em se pre pl e ta jo krož ne in mno go kot ne obli ke. To je man da l a, ki Ti be t an cem sim bo l i zi ra pri sot nost bo žje ga . Po Ja ne ku Mu sku, av tor ju knji ge Sim bo l i, kul - tu ra, lju dje, je man d a la sim bo l ko zmiè n e struk tu r e in struk tu re du še v no st i. Sim bo l i zi ra splet krož ne po pol - no sti in ho mo ge no s ti z no tra nj o kon str uk ci j o. Je sim - bol ure je n e ga mno š tva, po ve z a no sti du ha in ma te ri je , sim bol du hov ne osre do t o èe no st i in vzpo na ter go nil ne si le du ha. V tem sli ka r ki nem opu su av to ri ci to rej ne gre le za ra zi s ko va nje obli kov nih in bar vni h or na men t al nih za ko n i to sti, tem veè vsto pa s te mi kre a ci ja m i že v vi šje fi lo zof ske, ezo te riè ne in ko zmiè ne sfe re du ha in ma te - ri je. Pred vsem Gre ti ne oljne sli ke so gra je ne na tri a li zmu: v oza dju za bri s a na kri sta li niè nost for me, kot po to p lje ne v pra svet, v os pre d ju iz ka lu pa èa sa iz li ta or na men ti ka, vmes pa »ne g a ti ven pro sto r« kot ka te g o ri ja èa sa (sta - tiè nost, v eè nost i n svet/ l/ost) . Da leè n aj bolj z na èil no pa je sli kar ki no de lo v sta ro dav ni in za htev ni te hni ki z vo skom – en kav sti ki, kj er na na ša na sli ko tu di veè kot de set tran spa ren tnih pre ma zov v vo sku raz ta lje nih bar vnih pig men tov. Po sa mez n e ma le sli ke in po lip ti hi v te hni ki en kav sti ke za po j e jo v to plih ali hla dnej ši h soz vo èj ih kot or na men - tal ne ara be ske, bi o mor fne ab strak ci je ali kot sli kar ski od me vi na pra sta ro or na men t i ko dav no iz gi nu lih ljud - stev. Sli ke, v ka te rih dr ge ta j o av to ri èin zag na ni ne mir, spro š èe nost oblik in or na men t ov, so kot ek so t iè ni cve - to vi, ra fi ni r a na raz braz da n ost bar vn e ga bo gas tva, ki se ne pre sta no pre nav lja in pre ple ta v obli kov n em in bar vnem tki vu sli ke. Te kom po zi ci je so lah ko tu di vzpo - re dni sve to v i – od mik od re al ne ga ne pri jet ne ga sve ta – ki nam po sre du je jo spo ro èi la in enig ma tiè na zna me - nja, obe nem pa n as po mir ja jo in ra do sti jo. Pri sli kar - skem us tvar ja nju v te hni k i en kav sti ke upo rab lja sli kar - ka pred vsem ze melj ske pig men te: naj veè okre, rde èe, oran žne in rja ve ob mo drih i n mo dro ze le nih in s a ma 293 ijrakils ni ikinseP po u dar j a, da je »bar vn a sve tlo ba nje no te me ljn o iska - nje kot iz ho di šèe li kov ne ga ra zmi š lja nja in osnov no iz - raz no sred s tvo.« Gre ta Bol tar zdr u žu je veè en kav stik na m a lih ali manj - ših for ma tih v po lip ti he, iz teh slik pa »gra di« tu di sa mo - stoj ne pro st or ske ob jek te , ku bu s e, sli kar ske mo no li t e, ki po sre èe no za ob je ma jo in zdru žu je jo kar tri li kov ne umet ni ške zvr st i: sli kar stvo, ki par stvo in li kov no in - tuici jo v pro st o ru. Ne ka t e ri ku bu s i so se stav lje ni iz kar šest in šti ri de set ih slik, ki so vpe te v kon struk ci jo in pred s tav lja jo svo je vr stno ku ri o zi te to v slo ven ski li kov - ni umet no sti. Bol tar je va je us tva ri la tu di ne kaj ta pi se rij, ki so kom b i - na ci je raz liè n ih oblik in na èi n ov roè ne ga tka nja in ve ze - nja in s o pov sem a v tor sko de lo. Tu di tu lah ko ob èu du - je mo splet fan ta zij ske sim bo l i ke, or na men t al ne igri vo - sti, bar vne pre fi nje no sti in us tvar jal ne ra do ž i vo sti. V ne ka te r ih se da njih de lih lah ko vi di mo sli kar ki no po - nov no vra èa nje k fi gu ra li ki, ven dar ne le zgolj sa me fi - gu ra tiv no sti . Gre za kom po zi ci je z žen ski m i fi gu ra mi , ki iz ra ža jo tr plje nje, obup in brez iz h o dnost in so od ziv na so èa sn a voj na do ga ja n ja v sve tu. Po i me n u je mo jih lah ko kot iko ne so do bne ga raz dvo j e ne ga, ne mir ne ga in kri viè n e ga sve ta. V zad njem èa su je sli kar ka po sv e ti la po zor nost sve to - pi sem ski mo ti vi ki kal va ri je in zi du ob jo ko va n ja. Prav za - prav ne gre le za kr šèan sko te ma ti ko, tem veè bolj kot to za me ta fo ro na to mo ti v i ko, ve za no na do ma èi to po - nim – kam ni šk o Kal va ri jo nad kam ni šk i mi Ža la mi. Ta še do kaj »de vi šk a« sli kar sk a mo ti vi ka (v nas pro tju s sli - kar sko pre cej »obrab lje nim« Ma lim gra dom) je sli kar ko pri teg ni la do te me re, da je iz de la l a veè sa mo s to je èih tri pti hov na te mo (kam n i ške) Kal va ri je, ki jih že li sku - paj s sim bo liè ni m sli kar skim zi dom (ob jo ko va nja) raz - sta vi ti kot am bi e n tal n i pro sto r ski pro je kt (in sta la ci jo) ob bliž nj i pri hod nji raz sta vi ob nje nem sko ra j šnjem živ - ljenj skem ju bi le ju. Te nje ne zad nje sli ke so za ni mi ve tu di pov s em te hno l o ško, saj so sli ka ne na per ga ment in vpe te v pro st o sto j e èe okvir j e, ki jih lah ko po lju bno pre stav lja mo v pro sto ru kot pa ra va ne ali za slo n e. Pre - mi ka m o in po stav lja mo jih lah ko v raz liè ne so je sve tlo - be. Sli ka (po lip tih, pa ra van ) je lah ko osvet lje na fron tal - no ali pa pr o se va sve tlo ba od za daj, s hrb tne st ra ni, sko zi pro soj nost per ga men ta in sko zi la zur ne bar vne na no se ter da sli ki še po se bne, no ve sve tlo bne in bar - vne ko no ta ci je, ki odra ža jo ne ko po se bno mi stiè nost v soz vo èj u z na sli ka no mo ti v i ko. Gre ta Bol tar je pre da n a in za ve z a na li kov n i tvor n o sti in po slan stvu svo je umet no sti do t e me re, da je » žr tvo va - la« ve lik del do ma èe dru žin ske hi še za pro sto re, na me - nje ne li kov n e mu us tvar ja nju in raz stav lja n ju. Ta ko je v do ma èi hi ši ure di la pre lep raz sta v ni pro stor – ga le ri jo s po men lji vim ime no m GEA – kjer so lju bi te ljem li kov n e umet no sti na ogled nje na naj bolj zna èi l na, naj bo ljša in njej naj ljub ša de la. 294 ijrakils ni ikinseP 295 ,hitpirt ,inotroP mc 972 x 021 ,untalp an ejlo 296 Megalit, poliptih, enkav stika na lesu, 211 x 100 cm 297 Strukture materij e in ornamenta – i z keltske kult urne dedišèine, poliptih, enkav stika na lesu, 102 x 65 cm 298 Kalvarija, olje in enkavst ika na pergam entu, 107 x 120 cm Du šan Li po vec, aka dem sk i sli kar in li kov ni pu bli cist Can k ar je va ce sta 7 Kam nik Loj ze Ka lin šek Sli kar L oj ze K a lin šek, k i je le ta 1977 d i plo mi ral na li - kov nem od del ku pe da go ške aka de mi j e v Ljub lj a ni, da - nes pa je p riz nan li kov ni us tvar ja lec in èla n Zve ze druš - tev slo ven skih li kov nih umet ni kov, ima za se boj šte vil - ne sa mo s toj ne in sku pi n ske raz sta ve, pre jel pa je tu di veè n a grad in priz nanj za li kov na de la. Sli kar se po klic - no uk var ja s pe da go škim de lom in uva ja v osno ve li - kov nih za ko ni t o sti osnov no š ol sko mla di no in tu di sta - rej še, pred vsem lju bi telj ske li kov ni ke, zbra ne v Li kov - nem druš tvu Ka m nik. Ka lin šek je us tvar ja lec, ki j e do - ma v umet n o stni h in in te le k tu al n ih ve šèi n ah, ob vla da pa tu di pov sem te hniè na po dro èja. Ra zen z li kov no umet nos tj o in fo to gr a fi jo se ukva r ja še z le sar sko stro - ko, gra fiè nim obli ko v a njem; s tem po ve za no pa ob vla - da tu di naj so do bnej še elek tron ske me di je. Pred vsem pa je ve lik estet, lju bi telj vse ga le pe g a, us tvar ja lec , ki se mu je po sre èi l o uspe š no zdru ži ti raz liè ne, pred vsem te hniè ne de jav no st i z umet ni š kim in pe da go ški m po - slan stvom. Ši ro ko ob mo èje de jav no sti mu omo go èa raz liè ne mož no sti v li kov nih po stop kih, kar vse se odra - ža v nje go vem vses t ran skem us tvar ja l nem de lu. In te lek tu a li stiè ni sli kar ski pri stop je raz vi den pred - vsem v Ka lin ško vih ve li kih, vèa sih že kar ab strak tnih štu di jah, ki so na sta le kot re zul tat po glo b lje n e ga ra zi - sko va nja bar vni h in obli ko t vor nih ra zme ri j v sli ki. Te kom po zi ci je na ve li kih pa pir jih in kar to n ih, v me ša nih te hni kah, vèa s ih z ele men t i ko la ža , so kljub svo ji mo - nu men tal no sti in štu dij ski ana li tiè no sti še ve dno dov - zet ne za igro na klj u èij in sli kar sko fan ta zij sko ima g i na - ci jo. V svo jem bis tvu so for mal no in bar vno kon ci pi r a - ne na ne ka te rih zgle dih slo ven s ke ga »vi so ke ga« mo - der n i zma, od sli kar stva Ga bri je la Stu pi ce in Ma ri ja Pre - glja do Ja ne z a Ber n i ka in Eme ri ka Ber n ar da. Kom po zi - ci je so obo ga t e ne z gra fi zmi, ko laž ni mi vlož ki in dro bni - mi li kov n i mi ele men ti in ve za n e na zna èil n o av tor je vo bar vno les tvi co, ki je le na vi dez zre du ci ra na na ne kaj osnov nih to nov. Ven dar nam bolj po zor no opa zo va nje od kri je ne ne hno še pe ta nje barv v neš te vil nih ton skih fi ne s ah. Ve li ka bar vna kul ti vi ra nos t je osnov na zna èil - nost vse ga Ka lin ško v e ga sli kar stva. Ka lin ško ve sli ke na ma njših in ma lih for ma tih so nje - go vi in tim ni li kov n i za pi si tre nut nih raz po lo ženj in do ži - ve tij; sli kar jev li kov n i dnev n ik, kjer pri ha ja ta do iz ra za Ka lin ško va naj bol j ose bna no ta in av ten tiè na sli kar ska pi sa va. Se ri jo dro bnih slik iz pred de set l e tja sem ta krat po i me no v al »Ka lin ško vo obneb je ptic«, kjer sanj ske sti - li zi ra ne pti ce po je j o v sim bol nem sli kar skem žvr go l e - nju o av tor je vi uso dni uje to sti v sli kar stvo in o ro je va - nju sli kar ske svo bo de (svo bo de n kot pti ca!), ki ka li v Ka lin ško vi h sim bol nih po do bah . Ra do ži vost, pri srè na otro š ka igri vost, po i gr a va nje s for mo in ma te ri jo v ve - se lja èe nju dro b nih na klju èij, sim bol n a spo ro èil n ost in dog na na bar vna les tvi ca so odli ke te ga li kov ne ga sno - va nja.Ka lin ško vo fi gu ra tiv no sli kar stvo lah ko po i me nu je mo »zgod be, tran sfor m i ra ne v èi sto li kov nost« . Kot sli kar - ski mag za èa ra lju di in ži va li v èu dež na, prav ljiè n a bi tja, po ro je na iz pra spo mi nov , bajk, mi tov in sub jek tiv nih do ži ve t ij. Ven dar ni ko li ne za pa de v go lo ilus tra tiv nost , kar zgo vor no ka že sl i kar ski ci klus Peht in Oèa kov Tri - gla va, kjer je le gen do in mit ne ko li ko iro niè no in ka ri ki - ra no, a nad vs e uspe šno li kov no pre o bra zil in spo jil z da nim oko ljem in na ra v o. Sli ka r sko je zgo vo ren mo tiv Ka lin š ko vih Psov, li kov no zre du ci ra nih do te me re, da kot ar he t ip ski li kov ni zna ki ne mo la ja jo v naš ab su r dni svet. Sre di de vet de set ih let je za èel na sta ja ti ci klus Odi sej , kjer se je umet nik n a zu naj n a slo nil na Ho mer ja in n je - gov ep, v i so ko pe sem in te lek ta, ki je iz vor èi ste èl o veè - no sti , èlo ve ških stra sti in že lja, ve se lja in ža lo sti, hre pe - ne nja in obu pa. Po leg zna n ih sli kar je vih kva li tet ve je iz teh slik tu di duh an tiè n e sta ro gr ške kul tu re , zi bel ke za - ho dno e vrop ske ci vi li za ci je, ki je ve èen in v ne kem smi - slu uni ve r za le n. V teh de lih se po go st o iz ri su je sim bol - na pol krož na tv or ba, kot bar ka, la dja – gr ški g a li on, ki je tu di sim bol in pri spo do ba ne ne hne m u živ ljenj sk e mu po po to va n ju, iska n ju vre dnot in smi sla, skrat k a, èlo ve - ške mu živ lje n ju sa me mu. Sli kar je sam za pi sal: »Ci klus li kov n ih del Odi sej je za èel na sta ja ti v zgod njih de vet de set ih kot od sev ose bnih iskanj na li kov nem po - dro èju ka kor tu di zu na nji h spre memb, ki so zaz na mo - va le èas in oko lje, v ka te rem ži vim in de lu jem. To je ci - klus o po to va n ju in iska nju iz gub lje n ih ilu zij, o ukla nja - nju vo lji bo gov in èa su, ki ne u smi lje no be ži, o re du ne - re da in o n a ra vi, ra nje ni in iz i gra ni, ki n e red spet po svo je ure di. O no tra n ji in zu na n ji na ra vi, o no tra n jem in o zu na n jih bo go vih; med nji mi se kre še jo is kre stal ne - ga bo ja za pre moè, ki je odlo èen že vna prej. Pa v en dar … Na gra je ni smo z le po to, èe le v tem ne mir nem mor ju ni smo sle pi za njo .« Po pot ni ka z Ita ke je že pr ed pol s to le tja z odliè ni mi ilus - tra ci ja mi pos p re mil kla sik slo ven ske ga sli kar ske ga mo der ni zma Ma rij Pre gelj. Mor da je Ka lin ško va sli kar - ska »odi se j a da« ne ve de ali ne ho te po klon ve li ke mu sli - kar ju in ne na zad n je tu di sli kar ske mu vzor ni ku. Ka lin ško vi žen ski ak ti so sli kar je vo naj bol j in tim no sli - kar sko be le že nj e (la stnih) ero ti è nih do živ l janj, »slad ki sli kar ski na por« v li kov nem pre ma go va nj u ob sto j e èe stvar no sti. Ele men tar na, ne po sre dna ero ti ka zlek nje - nih ali le že èih žen skih fi gur nas na go var ja in za pe lju je; va bi nas s sen zu al no, a obe nem pre fi nje no in ele gan - tno li kov no go vo ri c o. Ven dar pa pre ha ja èut nos t ak tov v mi stiè ni ob èu te k èi sto sti za ra d i zna èil ne kon str uk ci j e slik, kar še po u da r ja kon tem pl a cij ski odnos li riè ne ab - strak tno s ti ža met nih mo drih oza dij nas p ro ti ra do ži v o - sti rož na t ih in kar nat nih bar vnih to nov te le snin na nev - tral nih bel ka stih pod la g ah. Ob èa sn a od sli ka v a nja kra jin in ve dut so na sta la pred - vsem na sli kar je vih po po to va n jih, li kov nih sre èa njih in sli ka r skih de lav ni ca h, ki se jih sli ka r re dno ude le žu j e. V zgod njih de lih je šlo pred vsem za mi me tiè no in to po - graf sko pre sli ka v a nje da ne ga mo ti va, a že ta krat z ne - ka te ri mi zna èil n i mi li kov n i mi na stav ki, ki ob vla du je jo 299 ijrakils ni ikinseP Ka lin ško v o sli kar stvo še da nes . Še ve dno raz poz na v ne ar hi tek tu re ali ve dut ni po gle di so svoj sko sim bol no sti - li zi ra ni, z iz kuš nja m i ek spre si o ni stiè nih in ku bi stiè n ih sli kar skih praks, ople me n i te ni z la stni mi li kov n i mi iz - kuš nja mi, s pri di hom pri stne otro ške igri vo sti, kle e jev - ske ra do ž i vo sti in svoj ske iro ni je . Ta spe ci fiè n a iro niè - nost, pri du šen li kov n i hu mor, pa tu di za sa nja n a igri - vost in sim bol ne use dl i ne pra spo mi nov so rde èa nit in »za šèit n i znak « av tor je ve ga li kov n e ga us tvar ja nja. Loj ze je s li kar in èl o vek, ki ga ve dno za ni ma, kaj p a je še za oni m, na sled njim h ri bom. Ta ko ga je le tos s la po no vih (li kov nih) od kri t jih vo di l a na sli kar ska po te p a nja na Mad žar sko in še da lje v R o mu ni jo, kjer je s o de lo val v li kov nih ko lo ni j ah. V mad ža r skih sli kah, pa naj bo do to kra ji ne ali sim bol ni mo ti v i, zo pet za po j e jo sli kar je ve »žla htn e si vi ne «, to krat po u dar je ne kot okri ali pri du še - na ze le n i na z zna èil n i mi atri bu ti in sim bo li po kra ji n e, kot so: š tor klje, gnez da, zna èil ne kmeè ke hi ške in s a la - ši. Tu di ro mun ske sli ke po sre du j e jo za sa nja ne kmeè ke po kra ji ne in ve du te, pol ne no stal giè ne ga hre pe ne nja, kjer ni zi koc ka stih hiš k, obli h se ne nih ko pic, dre ves, polj, trav ni kov in mest spre go vo ri jo v zla tih od ten kih o ne kih nam (ne)zna nih po kra ji nah in dav no iz gi nu lih èa - sih. Iz re al nih po kra jin se po ra ja jo prav ljiè ni pej sa ži, iz lju di in ži va li vi lin ska in prav ljiè na bi tja. Vzpo re dn o s èu - do vi tim, mi stiè nim ro mun skim (li kov n im) po po to v a - njem je na stal ci klus a kril nih po dob maèk, naj veè krat v soz vo èju z žen ski mi ak ti. Èe s e ma lo po i gram i n tran - sfor m i ram v po e zi j o, lah ko za pi šem: Zlek nje ne mla de go le žen ske, vab lji ve že na po gled, in pro ga ste ko žu ha ste maè ke, vab lji ve za otip. Spo gled l ji vi po gle di žensk in skriv no stni po gle di maèk. Rož na t e obli ne raz ga lje nih žen skih skriv no sti in ti gra sto krz no ni ko li do um l ji vih maèk. Di še èe žen ske vdol bi ne in ko ša ti ma èji re pi. Glad kost in vo ljnost svil na te ko že in to pli na le ske ta jo èe ga se krz na. Maè ke in žen ske: maè ke, ki pre de jo, in žen ske, ki (nas ) za pre de jo. Ma èje žen ske. S tem ci klu som (in se ve da še z dru gi mi sl i ka mi) je Loj - ze Ka lin šek ko nec ok to bra 2003 okro nal svo je po slan - stvo v Ro mu ni ji z raz sta vo svo jih del v na ci o na l nem cen tru Une sca v pre st ol ni ci Ro mu ni je Bu ka reš ti in po - žel le pa priz n a nja s stra ni pu bli ke in kri ti ke. 300 ijrakils ni ikinseP 301 Akt, olje na plat nu, 25 x 30 cm 302 Maèka, akril na pla tnu, 50 x 50 cm 303 Poèivajoèi angel, olje na plat nu, 100 x 85 cm 304 Pokrajina, akril na pla tnu, 50 x 70 cm Vlado M otnik ar, prof. Bevkova ulic a 10 Kamnik »Go vor je k ot gl as ba, ima svo jo me lo di jo, ri tem, tem po.« Pogovor z Natašo Dolenc Ob ime nu Na ta š a Do lenc ve èi na Slo ven cev še ve dno naj prej po mi sli na njen ža met n i glas. No vem bra 2003 se je šte vil nim n a gra dam, ki jih je pr e je la v pet in tri de - set ih le tih de la na Ra diu Slo ve ni ja, pri dr u žil še kri stal n i mi kro fon za živ ljenj s ko de lo, priz na nje, ki ga Druš tvo po klic nih in ra dij s kih na po ve do val cev Slo ve ni je po de - lju je svo jim èla nom. A to ni e di no priz na nje, ki g a je do - bi la. Pre je la je Sto po v o zla to Ni ke (pred h o dni co vik tor - ja), dva kra t vik tor ja, pa vik tor ja za živ ljenj s ko de lo, RTV Slo ve n i ja jo je na gra di la s Ka li no vim Deè ko m s pi šèal - ko. Pla ke to Gor d a ne Bo net ti je pre je la šti ri kr at – tri krat ji jo je kot te le vi zij ski na po ve do val ki po de li la be o graj - ska re vi ja Prak tiè n a že na po iz bo ru bral ce v, èe tr tiè pa ji jo je le ta 1990 – edi ni iz vse Ju go sla vi je – za ra dij sko de lo po de li la po se bna stro kov na ko mi si ja. Pred v sem pa se je pri lju bi la ra dij skim po slu šal cem po vsej Slo ve - ni ji. Z Na ta šo Do lenc se je po go va r jal Vla do Mot ni kar. Kaj je prav za prav èlo ve kov glas? Tež ko je d e fi ni ra ti, kaj je glas. Zdi se m i kot ne kak šna zvoè na vi zit ka. Glas je en kra t en, ne po nov lj iv, ni ti dva ni sta ena ka, res pa je tu di, da so si g la so vi lah ko po - dob ni ali spo mi nja jo na ko ga. Kaj pa na èin go vo ra, ali iz nj e ga lah ko skl e pa te o go - vor èe vi ose bno s ti, zna èa j u ipd. Lah ko … ali pa tu di ne. Vèa sih je to tu di var lji vo. Se ve da na èin go vo ra iz ra ža tem p e ra me nt, nek do je bolj ži va - hen, d ru gi bo lj umir jen. Bar va gla su pa lah ko tu di za ve - de. Ko sem bi la v s lu žbi ka ki dve le ti, mo go èe tri, s e je ne ki go spod z a èu dil: »A vi ste Na ta ša Do lenc? Pa ta ko ste mla di! « Te daj sem ime la ka kih dva in dva j set, tri in - dvaj set let in se m ga vpra ša la, ali je kaj n a ro be. »Ne, ne,« j e od go vo ril, »am pak po gla su sem si vas p red stav - ljal kot go spo pri šti ri de set ih. « To pri t eh le tih n i bil rav no po klon. Ali pa ven dar le. Men to ri ca Ana Ml a kar nam je ve dno go vo ri la: ‘Bo di go sp a!’ Pri dvaj set ih le tih tež ko ra zu - meš, kaj to po me ni, kaj j e ho te la s tem po ve da ti. Da - nes pa vem, z a hte va la je zr e lost, ugla je nost, to , da po - veš ta ko, da ti lju dje ver ja me jo. Ko be reš al i in ter pre ti - raš ze lo re sno be se di lo, ni do bro, èe se ve, da ga be re mla den ka. To je prav za prav ve li ka za hte va za dvaj set let ni c o. Se ve da . Po ro èi la, na pr im e r, mo ra bra ti ta ko kot ko le gi - ca pri šti ri de set ih z vse mi svo ji mi iz kuš nja m i.Kaj se pri èa k u je od na po ve do val c a, kak šen naj bi bil, ko li ko ga je mo go èe kul ti vi r a ti? Èe se spom nim na raz pi se iz pred let (zda j ni ma mo veè av di cij za na po ve do val ce), je bi la pr va za hte va zdrav glas. Kaj smo ra zu me li pod te m? To, d a ni pi ska joè, stis njen, hri pav (ta krat je bi la še mo da ža met nih g la - sov, tu di mo j glas je b il ma lo za strt), da g o vo rec n i ma go vo r nih na pak ali pre o èit ne ga na re èja. Moè n o na re - èje je ze lo ze lo tež ko od pra vi ti. Tu di bar va je po memb - na, v èa sih smo re kli, da im a mi ko ro fon ne ki gla s rad, dru ge ga pa ne. Ne koè sem pri pe l ja la ne ke ga fan ta, za ka te re ga se mi je zde lo, da i ma lep, so no ren glas, ce lo iz Kam ni ka je bi l, a ko smo ga pre iz ku si li pred mi ko ro - fo nom, je bi lo sli ša ti gr me nje in do ne nje … Ni b il pri me - ren. Lah ko pa glas kul ti vi ra mo . Šo la na ra diu po te k a v dveh sme reh. Ko le gi sla vi sti po u èu je j o te o re tiè ni del, pred vsem fo ne ti ko in pra vo re èje, iz ku še nej š i na po ve - do val ci pa skr bi m o za te hni ko go vo ra . Mar s i kaj je mo - go èe po pra vi ti. Prav le tos imam na va jah ne ke ga Go - renj ca, ki ima i z ra zi to te men i, a m pak èe s e bo po tru dil, bo to lah ko po pra vil. Ne mo rem pa od pra v i ti na pa è ne iz go var ja ve gla sov, ko t so r, c , s, z, in è, š ž, z di se m i, da je to v zre lih le tih sko raj ne mo go èe. To mo ra opr a vi ti otrok t ja do s ed me ga, osme ga le ta, s po mo èjo lo go pe - da, se ve da. Poz ne je je pre poz no. Brez po slu ha pri va šem po kli cu naj brž ne gre. Gre že, am pak bo lje je, èe ga imaš . Pre pri èa na sem, da je tu di go vor vr sta glas be, da ima tu di go vor me lo di jo, ri tem, tem po. Fran co za, An gle ža, Èe ha lo èi te že po me - lo di ji, ne da bi sploh sli ša li be se de. Iz kuš nje so me na u - èi le, da s li šim, kdo med bral ci ima p o sluh in kdo ne, že pri bra n ju èu tiš raz li k o. Na po ve do va lec prav za prav ni naj bolj po sre è en iz raz za vaš po klic, de lo za hte va pre cej raz liè ne vlo ge – od bra nj a be se dil do vo de nja spo re da. Pred le ti je bil na po ve do va lec res t o, kar po ve be se da: na po ve do val je glas bo, bral po ro èi l a in po do bno. No vi - nar ji ni so go vo r i li, ura dni glas ra dia je bil na po ve do va - lec. Ne ka te ri po slu šal ci , ki ni so lo èi li gla sov, saj smo mor da res vsi go vo ri l i po do bno, so ce lo mi sli li, da sta ves èa s v s lu žbi sa mo en mo ški in ena žen ska. D a nes 305 rovogop šaN pa ima na po ve do va l ec ve li ko na log . Prej ni smo poz na l i vo di t e ljev , tu di kon tak t nih od daj ni bi lo, saj smo bra li ali go vo ri li le ti sto, kar je bi lo na pi sa no. Z Va lom 20 2, noè nim pro gra mo m in jav ni mi od da ja mi se je to pre cej spre me ni lo. Naj zgo dn ej še otroš t vo ste pre ži ve li v Ljub lj a ni, šol - ska le ta v Kam ni ku. Kak šno otr oš tvo ste im e li? Kdor ni do ži vel voj ne, ne mo re ve de ti, ka j je to. Voj ne sa me se si cer ne sp o mi njam , se pa spo mi njam si ren in ma me, ki me je p o gra bi la kot štru co kru ha, z dru go ro - ko še ko ša ro in ode jo in s mo te kli v za klo ni šèe. P o - manj k a nja ne po sre dn o ni sem èu ti la, am pak po voj ni se je iz ka za lo, da smo v L jub lja ni ži ve li slab še in s ta ra ma ma nam j e iz K am ni ka veè krat po sla la kak pa ket. Ko so me v pr vem ra z re du po sla li na ne kak šen po skus pred be se ži ra njem, to rej ce plje njem pro ti tu ber ku l o zi, so ugo to v i li, da imam za sen èe na plju èa, ver jet n o za ra - di sla be pre hra ne. Vse do 18. le ta so me na Gol ni ku obrav na va li kot pa ci en tko. Te ga si cer ni sem èu ti la, no - be nih bo le èin ni bi lo, am pak za èe li so me pi ta ti kot pu - ra na: n aj prej rib je olje , pa bo ljša hra na in ta ko sem pri - do bi la tu di ne kaj ki lo g ra mov . Tu di kam ni š ki zrak mi je ze lo pri jal, ko sm o se pr e se li li. Se je živ lje nj e s se li tvi j o v Kam nik pre cej spre m e ni - lo? V Kam nik sem pri šla v dru gem raz re du osnov ne šo le. Tu sem ime la sta ro ma mo in ne kaj pri ja te ljev s ko pa li - šèa, ven dar sem tež ko za pu s ti la so šol ce. Ver jet no sem go vo ri la ma lo po l jub ljan sko in v šo li so me zmer ja li z ljub ljan sko sraj co. In še ne èe sa se ze lo spo mi nja m: v Kam ni ku so vze li že pre cej veè poš te van ke in sem se mo ra la pre cej po tru di ti, da sem jih uje la . Am pak vse ga sem se p ri va di la in po tem sem s e ves èas po èu ti la, kot da sem v Ka m ni ku res do ma.Ste na sto pa li že v šol skih le tih? Že pri osmi h le tih smo se šl i na do ma èem dvo ri šèu ne - kak šno gle da li šèe. Izmi sli la sem si prav ljiè no igri co, pre vze l a »re ži jo« in za glav ni igral ki iz bra l a He le no Kor - daš Ko der in so se do San do Vrem šak. Z dva najs t i mi le - ti pa sem st o pi la na pr a ve odr ske de ske. Ta krat s o rav - no zgra di li kul tur ni dom in ob no vem l e tu sem za ded - ka Mra za igr a la Rde èo ka pi co. Bi lo je s tra šno mrz lo, ker ni bi lo kur ja ve, a m pak ot ro ci so bi li kljub te mu nav - du še ni . Oble k e smo si mo ra li pri skr b e ti sa mi. Sta ra ma ma je na pod stre hi na šla del nem ške za sta ve in mi se ši la rde èe kril ce, go spo diè na Ela Vrem šak, so se da in mo ja pr va uèi te lji ca kla vir ja in fran co šèi ne, mi je da la maj hno za pla to rde èe ga ža me ta … Po vsem Kam ni ku so mi po so j a li, pri Ste le to vih na pr im e r ‘oš pe tel’ in èrn te lov ni èek. Igra la sem tu di Ne vi hto v Go lje vem Jur èku in z odra sli m i sem na sto pi la v Ha sa na gi n i ci. Kam ni ška igral ska dru ži na je bi la na mreè pre cej pri dna, ime li so veè pred stav na le to. Me sto je ži ve lo z nji mi in dvo ra na je bi la ve dno pol na. Pr i šla je tu di ljub ljan ska Dra ma, pa Me stno gle da li šèe, ple sni or ke ster RTV, pri ha ja li so na - ro dno za ba v ni an sa m bli in ce lo sim fo niè ni or ke st er – ne vem si cer, ka ko so ga st la èi li na oder. Naj lep še spo - mi ne pa imam n a igro Lo ga ri tmi in lju be zen, v ka te ri sem igra la pro fe so ri co ma te ma t i ke. Bi li smo pred ma - tu ro in sm o po tre bo va li de nar za kon èni iz let. P rof. Vi di - èe va je pre vze la re ži jo, vse dru go smo na re di li sa mi: prav vsi smo i gra li, pe li, so šo lec M ar jan Vo dnik (poz ne - je je po stal ar hi tekt) je na re dil sce no. Pred sta va je im e - la lep us peh, go sto va li smo v oko li ških kra jih in ta ko smo l e na bra li do volj de nar ja, da sm o lah ko vsi šli na Hvar. Naj lep še pa s o bi le va je. To je bil èa s sme ha in ker so šol ci iz M en gša ali Dom žal zv e èer, ko s o se va je kon èa le, ni so ime li pre vo za , so veè kra t pre spa li pri mo - ji sta ri ma mi … Ti spo mi ni so re s ne po za bni. Ko sem b i - 306 rovogop šaN Di ja ki nje 7. raz re da gim na zi je: Na ta ša Do lenc, Mi li ca Ža gar - Špe la, Štef ka Po toè nik , Al bi na Kol šek, He le n a Vi zo vi - šek, Mar ja n a Mrak la že n a fa kul te ti, sem igra la še v Nušiæe vem N a va - dnem èlo ve ku. Ko sem se poz ne je pri ja vi la na te le vi zij - sko av di ci jo in s em pre bra la že v se, kar s o ho te li, so me še vpr a ša li, ali znam še kaj. Re ci ti ra la in od i gra la sem pri zor Z o ri ce na g u gal ni ci iz te igr e in Mirè Kra gelj je te daj ba je re kel: »Iz te pu n ce pa še ne kaj bo.« Kdo so bi li v gim na zi j i va ši men t or ji, pro fe sor j i, ki so vas po se bej spod bu ja li? Ne koè smo or ga ni zi ra l i ve se li ve èer kam ni ške gim na zi - je, du ša vse ga te ga pa je b il ta krat ni rav na telj dr. Av - guš tin Lah. On si je vse za mi slil, nam po ma gal pri be se - di lu in on me je do lo èil za po ve zo va l ko pro gra ma. Po pri re di t vi me je na ce sti sre èa l a go spa Žvo klje va , fi na sta rej ša da ma, in me ogo vo ri la: »A veš, N a ta ša, da si bi - la kot pra va ra dij ska na po v e do v al ka.« Ta krat sem pr viè po mi sli la, da ob sta ja tu di ra dio in da je tu di tam kak - šen po klic, ki bi me l ah ko za ni mal, am pak p o tem s em to po za b i la. Si cer pa ni sem ime la men to r jev za igra nje, iz bra li so me paè in je bi lo. Pri odlo èa nju za št u dij st e ra zmiš lja li tu di o igral ski aka de mi ji – kaj vas je od vr ni lo od nje, ste kd aj ob ža - lo va li svo jo odlo èi t ev? Lo ga ri tmi in lju be zen so tu di pri pro fe so r jih vzbu di li pre cej za ni ma nja in odo bra va nja, ne ka te r i so mi go vo - ri li, da imam ta lent, in me spra še va li, ali pre miš lju jem kaj o št u di ju v t ej sme ri. Ko sem to po ve da la do ma, je oèe od vr nil, da mi te ga ne pri po ro èa, ker sem pre cej ob èut lji va, za igral ski po kli c pa ni sta do volj sa mo zna - nje in na dar je nost, a m pak tu di ve li ko sre èe in èe je ne bo, bi me t o lah ko zru ši lo in mi uni èi lo živ lje nje. Naj s i ra je iz be rem kaj bolj kon kret ne g a. Odlo èi la sem se za štu dij je zi ko v. Ste se st ri nja li z oèe tom ali s te se mor da upi ra li? Ne, n i sem se upi ra la, saj sem mu ze lo za u pa la. V m la - dih le tih imaš paè v e li ko že lja, ta ko da ni bi lo no be ne ga jo ka, sa mo po go var ja li smo se. Tu di sa ma prav za pr av ni sem ve de la, ali sem pri mer na za igral ko ali ne. Ne kaj po do bno s ti med po kli c e ma pa ven dar ob sta j a. Se ve da, že lja po na sto pa nju je ver jet no bi la v me ni, saj sem že me d štu di jem zgra bi la pr vo pri lož nost i n se pri - ja vi la na ra dij sko av di ci jo. Ve dno pa je bil tu di kdo , ki me je pre pri èal o tem . Zdaj že po koj na Kam ni èan ka Na da Po ga èar je bi la v slu žbi n a te le vi zi ji in mi je po ve - da la, da bo na ra diu av di ci ja za na po v e do v al ce. Za tr je - va la mi je, da im am glas in smi sel za br a nje in naj paè po sku sim. Ce lo pe lja la me je do Sa še Vu ge in Ane Mla - kar, da sta me ma lo pre iz ku si la, in tu di on a sta me spod bu di la, naj se le pr i ja vim. Po tem sem pr i šla na av - di ci jo, pr viè sem bi la v s tu diu, t am pa j e vse udu še no. Kdor te ga ni va jen, ga mo ti, da glas ne od me va kot v so bi, me ni se je zde lo, da ni mam niè gla su, ime la sem hu do tre mo in vem, da ti sto ni mo glo bi ti kaj pri da. Se - ve da sem do bi la ob ve sti l o, da se mi za hva l ju je jo in da naj se še kd aj pri ja vim. A ra dio vam j e bil oèit no na me njen . Po av di ci ji sem bi la pre ce j uža lje n a in ra zo èa ra n a, da mi ni u spe lo. Èez ka ke pol l e ta m i je ko le gi ca Du ši ca Ko njar pre d la ga la, da bi šli na te le vi z i jo, tam išèe jo mla da de kle ta za otro ške od da je. Bra ni la sem se, dame že na ra diu ni so ma ra li in da n i sem tip za to , pa je re kla, da bi š li sa mo po gle dat, da jo t a ko za ni ma, ka ko to iz gle da, vs e ti ste ka me re in to. Ta ko dol go me je pre - pri èe va l a, da sem na zad nje po pu s ti la. Ko sem pri šla na te le vi zij ske ho dni ke, sem za gle da l a ka kih 150 pre - kra snih de klet, sa me vi so ko ra s le ma ne ken ke so se mi zde le, in t a ko se je zgo di lo ne kaj, èe sar š e da nes ne ra - zu mem pov sem. Na mreè, ob po gle du na ti ste le po ti ce sem zg u bi la vso tre mo, èe š, saj tu kaj ni mam kaj isk a ti, to paè ni za me. Pred ka me ro sem šl a s spro šèe nim ob - èut kom, da ni mam èe sa iz gu bi ti, in kot ka že me je p rav spro š èe nost dvig ni la nad mno ži co in sem bi la iz bra na . Te daj so v ze li še J a no Èe de in, mi slim, Ol go Rems. Za - èe la sem obi sko va ti go vor ni te èaj pri Maj di Šu bic in ona m e je po va bi la na ra dio, èe š da imam tam ve è mož no sti in da me je ško da za t i ste otro ške od da je. Po - sne la me je i n èez šti ri najst dni sem že obi sko va la ra - dij ski te èaj. Im e la sem tri uèi te lji ce: o b Maj di Šu bic še pr vo na po ve do val ko Na ta li jo Pro hi nar in Ano Mla kar. Te le v i zi jo pa sem pu sti la, saj bi bi lo obo je ob štu di ju pre veè. Kak šen je b il ra dio v šest de set ih le tih? Raz p o lo že nje je bi lo nad vs e pri srè no. Po ve èer ni slu žbi smo na pr im er s te hni kom in raz de lil ni èar jem ho di li v Evro po na s la do led, ce lo po zi mi, ta ko je bil do ber. Bi lo nas je pre cej manj kot da nes in vsi smo se poz na li med sa bo. Te daj je bi l sa mo en pro gram, š e le èez èas s o za tri, šti ri ure obli ko va li ve èer ni dru gi pro gram (ena pr vih od daj je bi la Me lo di je po poš ti). Tu di tre tji pro gram se je za èel še le v šes t de set ih le tih, Val 202 p a le ta 1972 . Ko sm o uva ja li ste reo, je bi la ob p red sta vi tvi v stu diu 14 pra va slo ve sn ost, na po v e do v a la sta Maj da Šu bic in Vi li Vo do pi v ec. Ka za l i so nam, ka ko iz ene ga zvoè ni ka pri ha ja mo ški in iz d ru ge ga žen ski glas. Da nes je sme - šno go vo ri ti o tem, am pak ta krat se n am še sa nja lo ni, ka ko ve li kan ski ko rak je na re di la te hni ka. Kon tak tni pr o gram se j e za èel z Va lom 202 . Ne na do ma smo za èe li dvi ga t i te le fo ne, se po go var ja ti s po slu šal ci ali pa je gos t pri šel v s tu dio. Pred od da jo smo si si cer ski ci ra li ne kaj mi sli, po tem pa je te klo po svo je. Vse ga te ga prej ni b i lo, raz li ka je bi la ve li ka in te - ža ve tu di. Na pr im e r knjiž ni po go vor ni je zik – do te da j ga ni smo poz na l i, zdaj smo ora li le di no. Pr vo po sku sno od da jo je na re dil Vi li Vo do pi vec, dru go pa jaz. Za za èe - tek smo od da jo po sne l i, ure dni ki so jo po slu ša li in oce - nje va li, po tem pa smo jo po no vi l i v ži vo, ne po sne t o, a ena ko, z isto glas bo. Ime li smo tu di re ži s er ja, re a li za - tor ja, z Gre gom To zo nom sem s e na pr im er ve li ko do - go vo ri la pred od da jo, bil je ve dno poln do mi sl ic. Po slu - šal ci so bi li nav du še ni nad no vos tjo. Ko je Bra co Ko ren pel, da bo ku pil rde èe vrt ni ce, in sem po ko men ti ra l a, ka ko se žen ske zmeh èa mo, èe d o bi mo ro že, me j e v re - cep ci ji po èa kal šo pek; po sla la ga je re vi ja Ma ne ken. Dru giè sem po ve d a la, da imam ra da fran c o sko so la to in mi je ne ka go spa èez pa r dni po sla la ko za rec do ma na re je ne fran co ske so la t e. Je bil t o po skus ali » stra te ška« us me ri tev ra dia? Se ve da je bi l po skus , am pak p o skus z na me nom. Za - mi slil si ga je ta krat ni od go vor ni ure dni k Voj ko No vak. Po sku si li smo, ali se bo pri je lo, nih èe pa ni pr i èa ko val to lik šn e ga uspe ha. Da nes ima mo sto ra dij skih po staj, 307 rovogop šaN Val 202 p a je bil te daj edi ni pro gram, v ka te rem so lju - dje go vo ri li ma nj ura dno in po li ka no kot na I. pr o gra - mu. Te me so bi le lah kot nej še in tu di èe smo go vo ri li o po li ti ki, je bi lo to na krat ko. Pri stop je bil pov sem dr u ga - èen, za to je bil po slu šal cem ta ko všeè. So bi li po slu šal c i pri te le fo nu ve èi no m a do bro n a mer - ni ali so t u di kaj p ro vo ci ra li? Ka dar j e šlo za kak šno po li tiè no stv ar, bi ne ka te ri kar ra di pro vo ci ra li. Za va ro va l i smo se s ta ko ime no va no ‘šlin go’ – pri od pr t ih te le fo nih je te kel po go vor sko zi ne - kak šno zan ko na tra ku, to rej z za ka sni tvi jo, da nam ne bi ušl a v eter ka ka ne pri mer na be se da ali ce lo mi sel. V teh dva najs t ih se kun dah bi lah ko kaj ne pri mer ne ga iz - lo èi li, am pak ker ni bi lo niè t a ke ga, so èez l e ta to opu - sti li. Ve li ko od daj ste ime li, ta ko stal ni h kot pri lož no s tnih. Ka te re so vam bi le naj lj ub še? Ze lo ra da sem d e la la na Va lu 202. Z ad nja le ta so bi li mo ji pet ki in po slu šal ci so dne ve kar po i sto ve t i li z vo di - te lji. Za èe lo se je, ko j e bil r e dak tor š e Bo žo Žab jek in smo im e li na ta da n sti ke z za greb škim r a di om. Èez èas je bi la ta od da ja uki nje na, jaz pa se m do k on ca osta la pri pet ko vih do pol dn e vih. Prav za pr av je tež ko re èi, kaj sem ime la naj ra je . Od da ja Glas ba ne poz na me ja je bi la za ti ste èa se ne kaj po seb - ne ga, ker je bi la med na ro dna. Ne smem po za bi ti na Spoz na vaj mo sve t in do mo vi no, kvi z, ki j e tra jal ne vem ko li ko le t. Vo di la sem ga k a kih šest le t v šest de set ih le -tih, pre d ma no pa Du ši ca Er zin, To maž Ter èek, Vi li Vo - do pi vec in ne v em kdo še v se. V ob dob ju, ko še ni bi lo to li ko te le vi zor j ev, je bi la to ta ko po slu ša na od da ja , da me še d a nes k do usta vi za ra di nje . Tu di vpra ša nja so bi la za ni mi va , zna nje sred nje šol cev je se ga l o na vsa po dro èja. Ve dno sta tek mo va la dv a kra ja, jaz s em po - stav lja la vpra ša nja v stu diu 14, n a te re nu pa sta bi la te daj Mar jan Kralj in Mir ko Bo ga taj in lju dje so sta vi li, ali bo z ma gal Mir ko ali Mar jan. Re dak tor Mi ro Ko šu ta, poz nej ši di rek tor tr ža ške ga gle da l i šèa, si je zmiš lj e val vse mo go èe, da bi po pes t ril raz po lo že nje. Je na pr im er pre dla gal, naj v o beh k ra jih na n aš znak zaè ne jo peti Na pla nin cah, Ma rio Ri ja vec pa jih bo v Ljub lja ni sprem ljal na kla vir ju. Prav b la go gla sno r es ni b i lo, bi lo pa je hec no, za bav no, ve dno ma lo dru ga èe. Ve li ko dro - bnih do mi slic j e imel tu di re ži ser Aleš Jan, t a ko da ni šlo s a mo za s tro gi kvi z. Pre c ej ste so de lo va li z dru gi mi ra dij s ki mi po sta j a mi. Ja, z av strij ski mi, nem ški mi … zna nje n em šèi ne mi je v tem pri me ru pri šlo ze lo prav. Pri nas in v Nem èi ji smo ime li raz ne zdra vi l i ške kon cer te, pa Tanzparty am Sam stag Abend / P le sno za ba vo na s o bot ni ve èer. V Böbli ngenu pr i Stut tgar tu so bi li Nem ci ze lo de mo kra - tiè ni, že le li so, da go vo rim v svo jem je zi ku, se ve da pa so ime li tu di svo je ga vo di te l ja. Za gle dal ce v dvo ra ni sem bi la pra va ek so ti k a. Ni èe sar ni so ra zu me li, pa so me kljub te mu po zor no po slu ša li. Nem ški èa so p i si so pi sa li o m o ji obl e ki, na ka te ri sem ime la z zl a tom i z ve - zen mo tiv z na ro dne no še, z av be prav za prav. To sem 308 rovogop šaN Na sre èa nju vo di te l jev od da je Glas ba ne poz na me ja v Kölnu sre di se dem de set i h let. Na ta ša Do lenc in ko le ga s fin - ske ga ra dia Jo u ko Blom berg. no vi nar je m tu di po ve d a la, po ja sni la ne kaj stva ri o Slo - ve ni ji in so se raz pi sa li. Men da imam glas kot pe v ka in igral ka Za rah Le an der, ena nek daj naj bo lj pri ljub lje nih nem ških zvezd. Vsa dvo ra na pa se je sme ja la, ko s em na po ve da la, da bo igral ple sni or ke st er juž no nem š ke - ga ra dia pod vod stvom Er vi na Le hna. Ker ni so poz na li na ših sklo nov , so mi sli li, da sem go sp o da pre kr s ti la v žen sko. Je bil na èin de la na tu jih po sta j ah po do ben na še m u? Mo ram re èi, da smo bi li pra vi pro fe si o nal ci. Pri od da ji Glas ba ne poz na me ja so nas Nem ci ze lo up oš te va li, saj z Ljub lja no ni ko li ni bi lo te žav, ve dno smo vs e ma te - ri a le pra vo è a sno po sla li v Köln , le na Du na ju so nas kdaj pa kdaj pre poz no vklo p i li. Re da k tor ja Alek s an dra Ska le ta in me ne so ra di po hva li li, èeš da smo v Lj ub lja - ni za nes lj i vi in vse de lu je. Ob èu do va li so tu di naš na èin sne ma n ja. Na ši te hni k i so prav vir tu oz no od pr av lja li na pa ke, èe si se z mo til pri bra nju. Te hnik je usta vil trak, ga z a vr tel ma lo na zaj, spi ker je sam s se boj pr e - bral ne kaj be sed, da se je uj el s po snet kom, in te hnik je v pra vem tre nut ku ‘kla pnil’. Ta ko je šlo na prej b rez re za nj a in mon ti r a nja; ko si pre bra l be se di lo, je šlo že lah ko v pro gram. T e ga ni so zna li ni kjer v Ev ro pi, na ši te - hni ki so uèi li Du naj èa ne, pa so jim ti re kli, da je to pre - veè za ple te no. Mo go èe smo za o st a ja li po opre mi – na - ša je bi la sta ra in iz rab lje na – si cer pa n e. In pa s tra ko - vi smo var èe va li, bi lo je ob dob je, ko s o v ar hi vu bri sa li dra go ce ne od da je, ker ni smo ime li de viz za no ve tra ko - ve. Mo go èe nas je b i lo v Ju go sla vi ji pre veè, da bi b i lo do volj za vs e. Glas ba ne poz na me ja je bi la prav va ša od da ja? Ni bi la prav mo ja, naj prej jo je vo di la Ivi Ko ro šec. N a do - me sti la sem jo, ko je bi la no se èa. Te daj se j e bi lo nam - reè tre ba vo zi ti v Ma ri bor, saj je med na ro dni ka bel te - kel z Du na ja v Za greb , Ljub lja na ga še n i ime la. Za ti ste èa se , ko ni smo prav po go s to ho di l i v tu ji no, je ve li ko po me ni l o, da smo ime li ne na do ma zve zo z vso Evro po. Tu ni bi lo niè po go lju fa ne ga, èe prav je kd o mi slil, da si sa mo me nja v a mo tra ko ve. V so bo to smo ime li sne ma - nje in dve uri je b i lo vklju èe nih 13 ev rop skih po staj. Na - ši gla so vi in glas ba so po ra dij skih te le fon skih li ni jah po to va l i v Köln, ki je bil pro du cent od da je. Vo di te lji smo ime li tu di ka kih pet mi nut èa sa za os e bnej še po - go vo re. Ve ra Flo ren ce iz Že ne ve je na pr im er po ve da la , ka ko je si n po beg nil od do ma, ke r mu ni so pu sti li, da bi šel za ku har ja. En krat na le to sm o ime li let no kon fe - ren co v enem izmed so de lu jo èih mest , sku paj s mo po - sne li no vo let no od da jo, en dan pa j e bil na me njen ogle du me sta in sku pni ve èer ji, ta ko da smo se ka r do - bro spoz n a li in se spo pri ja te lji li. Kak šn a je raz li ka med pri prav lj a njem sne m a nih od - daj in vo de njem pro gra ma v ži vo? Sne ma nj e je vse ka kor bolj var no, saj lah ko po pra viš, èe ga kaj p o lo miš. A s ne ma mo po na va di le od da je z ve li ko bra nja in za htev ne j ši mi be se di li. Jaz pa sem ra je de la la v ži vo. Zdi s e mi, da se m se bol j zbra la in bo lje na re di la, kot èe sem ime la ob èu tek, da l ah ko po pra - vim. Raz li ka je tu di med me di ji. Že te le vi zi ja je èi sto ne kaj dru ge g a kot ra dio, mo raš bi ti pri me r no oble èen, na li - èen, ime ti mo raš u re je no pri èe sko, èe pa si na odru, imaš pred s a bo še ob èin stvo. Pu bli ka je ne kaj kra sne -ga, ta koj imaš po vra t no in for ma ci jo, ne ka ko za èu t iš jo iz dvo ra ne, pa n e sa mo po aplav zu, ne kaj je v z ra ku, ne kak šen fl u id, ki ta koj po ve, kda j je do bro, kda j pa se mo raš še bolj po tru di ti. Ka me ra je pri po mo gla, da so vas lj u dje poz na li ne le po gla su, am pak tu di po obra zu. So vas po go sto na - go var ja li na uli ci, v av to bu su, se Slo ven c i zna mo obna ša t i v ta kih pri me r ih? Na go v ar ja li so me kjer ko li, tu di v vo di sre di ba ze na. Naj veè krat jih je za ni ma lo, ali sem res ti sta z ra dia in te le vi zi je, èeš da so šli sta vit za gaj bo pi va. Ali pa je šlo za in dis kret no ogle do va nje, še pe ta nje, za ne pri kri to ra do ve dnost. Is kre no na klo nje nost in nev si ljiv pri stop sem do živ lja la na po de že lju, pri pre pro st ih lju deh . Ste ime li do volj za se bno st i, ali ste jo po gre ša li. Kam ste se um i ka li pred j av nos tjo – za zi do ve, na sa mot ni otok, v n a ra vo? Za se bnost imam ra da in se m jo tu di zn a la naj ti. Naj bo - lje sem se po èu ti la, in se še ve dno, ob Bo hinj skem je - ze ru. Tja z a ha jam že 1 8 let. Vas je k daj pri je lo, da bi za vr ni li be se di lo, èe se n i ste stri n ja li z vse bi no? Nav se zad nj e je bi lo tre ba naj br ž kdaj pre bra t i tu di kak šn o ne um n ost, so de lo va ti pri sne m a nju re klam … No, re kla me te daj ni so bi le vpraš lji ve, zdaj pa jih ta ko in ta ko ne sne ma mo ve dno mi, sa j je da nes lah ko pro - du cent sko raj vs ak, ki s e mu to za ho èe. Ne ka te re da - naš nje re kla me pa so res prav groz lji ve, be se di la so de bil n a in tu di slov niè n o ali pra vo reè no je mar si kaj na - ro be. Paè p a sem ne koè, že po os a mo svo ji tvi, res od - klo ni la bra nje ne ke ga be se di la . Tekst je bil sa ti riè - no-iro ni èen, ven dar se mi je zdel ne o ku sen, zla sti ne - pri me ren za žen ska u sta. No, be se di lo je š lo klj ub te - mu v pro gram, pro si la sem ko le ga za uslu go in ta ko ga je pre bral mo ški. Ne koè ste ime li na po ve do val c i zve zek, v ka te re ga ste za pi so va li na pa ke in ne ro dn o sti. Naj brž se je na - bra lo kar n e kaj c vetk. S e spom ni te kak šne? Žal se je ti sti zve zek iz gu bil, ne ve mo, kam je iz gi nil. Smo ga pa prav ra di pre bi ra li, po se bno v ve èer ni izme - ni, ko ni bi lo to li ko de la. Se ve da se tu di da nes kdo zmo - ti, vèa sih s e ni ti ne opra vi èi ali pa re èe ‘ozi ro ma’, èu dim pa se, da ni veè du ho vi tih, pri ku pnih na pak, ka kr šna je bi la na pr im er ‘Pred sta va od pa d e za ra di lju bez ni v an - sam blu’. Ali p a ‘Ar i ja iz ope re Lju be zen ski na boj’ in ‘pred se dni ka sta izme nja la zdrav ni ci’ (ta je bi la ce lo mo ja). Tu di na te le vi zi ji sem us tre li la eno hu do, ko sem re kla, da je pred se dnik Ti to v Ka ra djor dj e vu pri re dil lov na tu je di plo ma te. Jer nej Pi kel ne koè ni ka kor ni mo gel iz re èi ‘Sal ko vo ce pi vo’ in je tri krat re kel ‘pe ci vo’. Po do - bni so bi li ‘vre men s ki po pad ki , plo ht e in ne vi he’ . Ne - koè je pev ka Bar ba ra Jarc pe la »bar vi ce si ku pi …« Gla - so va r i n j je v èa sih res t ež ko iz go vo ri ti in ta ko je pev ka po sta la Baj ba ja, na to Bar ba r a Jajc, pa Bar ba r a Rajc. Sko raj p o pa da li smo od sme ha, ko je ko le gi ca, ki bi mo ra la na po v e da ti Ur ba n a Ko dr a, pre b ra la: ‘So list bo ur ba n ist Kur ban Oder. ’ Gre za zna è i len spi ker sk i za - plet, ko bi rad po pra vil na pa ko, a je be se da že iz re èe na in je na vr sti na sled nja, z enim oèe som gle daš že na - prej … i n se ti zaè ne po di ra ti kot do mi ne. Po do bna na - 309 rovogop šaN pa ka je ‘kon cert za vi o lo, vi o li no in vi o lo ni lo’ ali pa ‘… Mo zar t a Ama de u sa Mo zar t ka, pod vod st vom Uro ška Pre vor ška’. N e koè je na r az sta vi šèu igral n aš ple sni or - ke ster, med e najsto in p ol no èjo pa je bil vklop v pro - gram in sem ga mo ra la na po v e do v a ti za ra dij ske po - slu šal ce. Za re klo se mi j e: ‘Igral bo Pl e sni or ke ster R TV Ljub l ja na pod vod st vom Jo že ka Priv ška.’ Fan tom so sko ra j po pa da li inš tru men t i iz rok in so se ta ko sme j a li, da je sle di la sko raj mi nu ta pav ze, iz oza dja so pri ga nja - li ‘gre mo, gre mo’, oni pa s ploh ni so mo gli igra ti. Vas je k daj pre ma gal smeh p red mi kro fo nom? Joj, ne le en krat. Je p a to pre cej ne pri jet no. Vèa sih za - do stu je že ko le go v a ge sta, po se bno Vi li Vo do pi v ec nas je rad pro vo ci ral, saj j e sam l ah ko ostal pov sem re sen. Èe smo pre bra li, da bo v Gun cljah ve se li ca, je npr. p o zi - bal z r o ka mi in j e bi lo že s me šno, zna l je m i ga ti z u h lji, naj bolj pa se m se mu sme ja la, ko sva sk u paj bra la po - ro èi la in ni sem mo gla iz re è i ‘zu na n ji mi ni ster Koæa Popovi æ’ in je po stal Po po po… Sa j bi š lo mi mo, a m pak Vi li je vzel li stek, ne kaj na pi sal in mi po ka zal. ‘Kr a sno, èe sti t am,’ je pi sa lo. Ko sem za gle da l a na pis, sem lah - ko sa mo še za pr l a mi kro fon, po slu šal ci pa so po slu ša li ti ši no, ta ko da je iz raz de lil ni ce pri te kel de žur ni, ki je mi slil, da je mo go èe iz pa del od daj nik. Po tem, ime li smo ko le ga Jo že ta Lo gar j a in ko so po slu šal ci èe sti ta li dra ge mu Pe pi ju Lo gar ju, smo se vsi, k ar nas je b i lo v stu diu, spom ni li nanj in bru hni li v smeh. Na po ve d o va - lec pred mi kro fo nom ni ka kor ni mo gel do kon èa ti èe - stit ke. Niè bo lje ni bi lo, ko j e bi la èe stit ka na me nje na dra gi ma mi Ivan k i Pra ši èek , po do ma è e Puj so vi, iz Blat - ne va si ... Tež ko je osta ti re sen, a mo raš po ve da ti do kon ca, èe pra v z jo ka j o èim gla som. Slo vi te kot di sci pli ni ra n a, za nes lji va na po ve do val k a. Ste kdaj pre spa li za èe tek slu žbe? O, sem in so me tu di po kli ca li pred di sci plin sko ko mi si - jo. Ob še st ih bi mo ra la bra ti ju tra nja po ro èi la, ni me bi lo ni ti ob p ol se d mih, ob pol os mih p a so m e pri šli zbu dit. Ta krat sem sta no va la na Pra ža k o vi, èi sto bli zu ra dia, te le fo na še ni sem ime la. No, s a nja lo se mi j e, da s em an gel èek med obl aè ki, tak šni mi, kot so nad ol tar jem fran èi ška n ske cer kve v Kam ni ku. Ime la sem rož na to sraj èko, dru gi an gel èek je bil oble èen v sve tlo mo dro, oba sv a ime la v eni ro ki sv eè ko in v dru gi zvon èek in sva ho di la po oblaè kih. Na di sci p lin ski te ga se ve da ni - sem po ve da la, sa mo opra vi èe va la sem se, da mi je žal in da j e èlo vek kaz no van že s tem, ko vi di, ka j je na re - dil. Ni sem p a mo gla ob lju bi ti, da s e mi t o ne bo nik dar veè zgo di lo. Na po ve do val èev ur nik je vse prej kot ure jen, ves èas se spre m i nja, slu žba je en kr at po pol dn e, dru giè zgo - daj zju traj, pa zve èer ali p o no èi. Je tež ko uje ti ri tem? Se ve da, ven dar se na va diš tu di ta ke ga na èi na živ lje - nja. Ži viš p aè iz te dna v te den, no be ne ose bne de jav - no sti ne mo reš dol go roè no na èr to va t i. Pre den sem pri - šla na ra dio, s em pe la v pev skem zbo ru, ne kak šnem za bav nem kri lu APZ-ja. Vo dil nas je Pa vel Mi hel èiè, va je smo im e li tri krat n a te den, za to sem mo ra la odn e ha ti. Ve dno manj je vse ga, pa è ne gre in to je ne ka žr tev, ni si svo bo den. Po èa s i zaè neš iz gub l ja ti pri ja te lje, osta ne jo le naj te sn ej ši, s ka te r i mi po kle pe taš vsaj po te le fo nu, èe ne gre dru ga èe. Še le v zad njih le tih slu žbe sem silah ko pri vo šèi la re dno re kre a ci jo en krat na te den, gle - da li ški a bon ma pa imam še le zda j, ko s em upo ko je na. Za ra di èe sa je vaš po klic t a ko na po ren, da j ih to li ko, pred vsem mo šk ih, sploh ne do èa k a upo ko ji t ve? Je to stre sn ost, ne re dn ost, ne zdra vo živ lje nj e? Ne vem, ali je na klju èje, d a je t o li ko ko le gov že po koj - nih, prav go to vo pa ta ko živ lje nje ni prav z dra vo. Red ne po me ni sa mo te ga, kdaj spiš, am pak tu di to, k daj ješ. Tu di na pe tost je ves èa s nav zo èa. Lah ko imam si - cer prost ve èer in grem v dru žbo, am pak me mo go èe èa ka ju tra nja slu žba. Ne mo re m bi ti spro šèe na, èe ra - zmiš ljam, da mo ram kma lu odi ti in smem po pi ti le pol ko zar èka. De lo je st re sno, ne smeš se zmo ti ti, ne ne - hno gle daš na uro. Tu di od go vor nost j e ve li ka, bi li so pri me ri, ko je kdo od go var jal za ra di ene sa me na paè ne be se de. Ko je ko le ga re kel, da so po lo ži li ve nec na grob to va ri ša Ti ta na me sto Kar de lja, mu ni bi lo prav niè lah ko. Pa sta bi la Ti to in K ar delj om e nje na na i sti stra ni in sm o o Ti tu go vo ri li vsak da n v vse h po ro èi lih. Pre pro sto m u je zdr k ni lo z je zi ka, ne da bi mi slil kar ko li ne pri mer ne ga. Za na po ve do val ce ni ni ko li nih èe po mi - slil, da je to od go vor no de lo. Po do bno je s p ri pom bo, da bra ti zna pa j a vsak. N i res, nih èe ne zna bra ti v jav - no sti, èe se ni res u èil te ga. Saj v e ste, ko li ko nas v šo li na u èi jo lo giè n e ga, ra zum lji v e ga bra n ja s pra vi mi po u - dar ki . V gim na zi ji sem v raz re d u pre bi ra la okrož ni ce in sem mi sli la, ka ko do bro znam bra ti. Ko s em pri šla na ra dio, sem p a vi de la, ka k šna re va sem i n ko li ko de la in uèe nja me še èa ka. V pri mer ja vi z Ita li ja n i ali Sr bi Slo ven c i ve lja mo sko - raj za jec ljav na rod. J e to stvar tem pe ra men ta, sa mo - za ve sti ali èe sa dru ge ga? Èe se pri me r ja m o z nji mi , res ni ma mo to li ko go vor ne spo s o bno sti , tem p e ra men t a, njim je to pri ro j e no. Dr. Bo ris Pa ter nu je ne koè po ve dal, da je je zik stva r zna - nja, ob èut ka in tem pe r a men ta. A zad n ja le ta smo se ven dar po pra vi li tu di v tem po gle du, oko li šèi ne nas si li - jo k jav ne mu iz ra ža nju. Sa mo za vest pa do biš, èe ne kaj znaš. To rej, po tre bno je uèe nje. Je zi ku ves èas po sve èa t e ve li ko po zor no st i, ome ni li ste, da ste us tvar j a li knjiž ni po go vor ni je zik, ime li ste od da jo Pet mi nut za bo ljši je zik, zdaj j e na spo re du nje n a kraj š a raz li èi c a Slo ven šè i na za Slo ven c e … Ka - ko ra dio in te le vi zi ja s svo jo raz šir j e nos tj o vpli va ta na iz ra ža nje? Se ve da ima ta ra dio in te le vi zi ja ve lik vpliv, naj to priz - na mo al i ne. Ta ko kot dva j set krat po ve da na la ž po sta - ne re sni ca, s e tu di na pa ka pri me in ne mo ti ni ko gar veè. Prav za to se mi z di, da n a ci o nal ka mo ra pa zi ti na je zik, mo ra bi ti do ber zgled. Ima te ob èu t ek, da po pu šè a v tem? Ja, res smo m a lo po pu sti li. Zdi se mi, da n e kaj èa sa to sko raj ni bi lo po mem bno, zdaj pa s i spet bol j pri za de - va mo za je zik. Pri vo de nju v ži vo in pri p o go vo rih je t ež ko hk ra ti pa - zi ti na vse bi no in na pra vil no iz ra ža nje. Vsak r a dij ski go vo rec naj bi tu di ne kaj zna l. Pri vo de nju v ži vo in po go vo ru z go stom res ni tre ba go vo ri ti v zbor - ni slo ven šèi ni , poz na t i pa je tre ba glav ne za ko ni t o sti 310 rovogop šaN knjiž ne ga po go vor ne ga je zi ka . Pre pr i èa na sem, da tri èe trt po slu šal cev spl oh ne ve, da im a mo dve glav ni ka - te go ri ji po go vo r ne ga je zi ka, knjiž ne ga in ni žje ga, pa na re èja, me stne go vo re, žar gon, sleng … Mar s ik do ne ve, da je glav na zna èil nost knjiž ne ga po go vor ne ga je zi - ka krat ki ne do loè nik, i n ga zmo ti že t o. Knjiž ni po go vor - ni je zik ni je zik z ul i ce, je sa mo bolj s pro šèe na, p re pro - stej ša obli ka zbor ne ga je zi ka , niè dru ge g a. Se pra vil no iz ra ža nje in spro šè e nost iz klju è u je ta? Ni ka kor ne. Sa mo ti sti, ki zna jo go vo ri ti zgolj v ni žjem po go vor nem je zi ku , pra vi jo, da je to spro š èe nost . Se ve - da, saj v knjiž nem je zi ku ne m o re jo bi ti spro šèe ni, èe ga pa ne zna jo. Se ga je tr e ba naj prej n a u èi ti. Se te me je spre m i nja j o, je po sta lo do pu stn o, kar pred le ti še ni bi lo? Po eni str a ni po pu šèa mo, po dru gi pa j e je zik ven dar le živ or ga ni zem in vsaj vsa kih dvaj set let pri ha ja do spre - memb. Za kaj je v no vem pra vo pi s u na pr im er be se da ‘gu žva’. Jaz mi slim, da tam n i ma kaj po èe ti, èe prav ima oz na ko ‘slen gov s ko’. V Slo var ju slo ven ske ga knjiž ne ga je zi ka je pa ni, è e prav bi tja so di la – v slo var na mreè po gle da mo, èe be se de ne poz na mo, ne ra zu me mo. A med pr vo kn ji go SSKJ in no vim pra vo pi som je tu di veè kot d vaj set let raz li ke. Ste so de lo va li pri na sta j a nju zad nje ga Slo ven sk e ga pra vo pi sa, npr. s po bu da m i, opo zo ri li, vpra ša n ji, pri - pom ba m i … So bi le upoš te va n e? Ne ne, saj na s ni nih èe niè vpra šal. Po ve da ti pa mo - ram, da je na ša fo ne ti èar k a, vo dja od de l ka za go vo r Cvet ka Še ru g a Prek opra v i la ve li kan sko de lo. Po izi du se je vsaj po l le ta ukvar ja la s pra vo pi som in mi slim, da ga ima v ma lem pr stu. Vse pri pom be in vpra ša nja je zbra la in jih spo ro èi la pra vo pi sni ko mi si ji. Res da gre pred vsem za p ra vo reè na vpra ša nja, ki n as na ra diu tu - di naj bol j za de va jo. Poz ne je smo ime li se sta nek s prof. To po ri ši èem, Cvet ka se je po tem do pi s o va la z njim in mo ram re èi, da smo bi li pre se ne èe ni, saj je mar si kaj upoš te val že v bro ši ra ni iz da j i, ko je bil pra vo pis pr viè po na tis njen. R es ne m o re bi ti kar na en krat Br ník, èe je pa Bà nik. In èe je v pra vo pi su že om e njen kraj Vr ho plje pri Kam ni ku, po tem naj ne pi še ‘na V rh po lju’, saj ven - dar re èe mo na Vrh po ljah. Ta ka na pa ka me po je z i, saj ima mo ven dar Kra jev ni lek si kon, v ka te rem je za pis pra vi len. In za kaj Bél fast, èe je pr av Bel fást, za kaj Cá - ra cas, èe je Ca rá cas. T o bo zdaj p o prav lje no, ni smo pa pri šli sku paj pri štev ni kih na -n ajst, npr. pét najst/pet - nájst . To je bi la ves èas dvoj ni ca in me ni se zdi to t u di naj bol j poš te no, saj pol Slo ve ni je go vo ri eno raz li èi co, pol pa dru go . Osred n ja Slo ve n i ja go to v o na gla šu je na osno vi , tu di bolj ra zum lji vo je, èe po u da riš ti sti zlog, ki lo èi eno št e vi lo od dru ge ga. Ne ve m, za kaj na j bi zda j to dvoj ni c o èr ta li, ko pa jih ima m o ti soè res ne po tre bnih, prô ra èun je npr. po stal dvoj ni c a ob pra vil nem pro ra èú - nu – ali z a to, ker pre mi er Rop ta ko re èe? In tu di, ali se vam ne zdi bolj bl a go gla sno, èe re èem ‘le ta de vét - najst o de vét najs t’ na me sto ‘de vet náj sto de vet nájs t’. Še zdaj tr dim, da i mam prav . Ker je lep še. Kaj vas pri se da nj ih ra dij s kih go vor cih naj bolj po je zi – go vo ri èe n je, spa ko va n je, je zi kov n a ne mar nost … Pri mla dih po gre šam pred vsem izo bra že nost, raz gle - da nost, in to pri vsak da njih, naj pre pro stej ših stva reh. Saj š e ljud skih pe smi ne poz na jo veè. Kdo je kriv, ne vem. Dru go, kar me mo ti, je, da ji h ra zen an gle šèi ne ne za ni ma no ben drug je zik, o la tin šèi ni ni ma jo poj ma. In ta ko že vsa ko nem ško, fran co s ko ali ita li jan sko ime pov zro èa te ža ve, èe prav se o pra vil nem iz go vo ru lah ko vsak sez n a ni v pra vo pi su. Na ko mer ci al n ih po sta jah, ki pa jih po slu šam bolj po na klj u èju, je ve li ko spa ko va nja , no be ne vse bi ne in ni ka kr šne ga zna nj a. Tu di pri po u k u nih èe ne po prav lja go vor je nja, pre ver ja nje zna n ja po te - ka sa mo pi sno. V sre d nji šo li bi po mo jem mne nju lah - ko za hte va li tu di ne kaj zna n ja o pra vo r e èju, re ci m o da bi vsaj pr e dlo ge v, s, z , k, h z na li pra vil no iz go var ja ti, to - rej ta ko, da j ih po ve že mo z b es ed o, ki j im sl e di. Èe se uèi m o an gle ško fo ne ti ko, za kaj se ne bi še slo ven ske. Kaj pa jav ni go vor v dru gih me di j ih, par la men tu … To bi bi la pre dol ga zgod ba, èe bi ho te la vse po ve da ti. Pri po li ti kih me naj bo lj mo ti, da ku je jo ne pri m er ne no - ve be se de, ver jet no do be se dno pre ve de ne iz an gle š èi - ne. Zdaj je mo dna be se da ‘iz po ga ja ti’, a je ni ne v SSKJ ne v pra vo pi su. Po ga ja ti je ne do vr š ni gla gol, ta ko kot npr. pri ha ja ti. To da ali bo mo re kli, da so iz pri ha ja li? Ne, pri šli so. Do vr šni par gla go la po ga ja ti je po go d i ti. Ver ja - mem, da ima b e se da ne ko li ko sta rin ski pri dih in je sli - ša ti, kot da bi šlo za kup èi jo. To da sl o ven šèi na ima dru - gaè no du šo kot an gle š èi na, iz ra ža mo se dru ga èe, veè - krat opi sno. Ta ko lah ko re èe mo, da so bi la po ga j a nja ne u spe šna, da ni so pri ne sla pri èa k o va ni h re zul ta to v ali da na njih ni so do se gli ni èe sar (Je lin èiè je re kel, da ni so niè iz po ga ja li). Sto na èi n ov je, da po ve mo dru ga - 311 rovogop šaN Na ta ša Do lenc z Natašo Bolèin a Žgave c, predse dnico Društva napov edovalc ev Slovenije, o b podelitvi kri stal - nega mikrofo na leta 2003. èe. Mo ti me tu di ne kon tro li ra no pre vze ma nje iz an gle - šèi ne oz. ame ri kan š èi ne, ne sa mo pri po li ti kih. Be se da pro mo ci ja je prav raz vre dno te na – prej je po me ni la po - de li tev dok tor ske ga na slo va ali aka dem ske èa sti, zdaj pa je to na va dna pred sta vi tev plo šèe Agro po pa, na pri - m er. Tuj ke ven dar jem lje mo iz la tin šèi ne, gr šèi ne, ne pa prek ame ri kan š èi ne. An gle šèi na se vri va tu di v sklad njo. Ali sp loh še kdo re èe ‘pred pet i mi le ti’? Ne, zdaj sl i šiš sa mo še ‘pet let na zaj’. Ni ko gar veè ne mo ti - jo na pr im er Emo na ho te li, èe prav nih èe ne bi re kel ‘To - ne stric’ na me sto s tric To ne. Ali bi re kel go stil na Šest i - ca ali Šest i ca go stil na? Pa se n ih èe n e raz bur ja nad tem, ce lo mlaj ši sla vi sti oz. slo ve n i sti so pre ve è li be ral - ni. Mo go èe so mo ja le ta kri va, da sem pre stro ga, a m - pak mi slim, da pre ma lo ce ni mo svoj je zik, iz go va r ja m o se, da ima m o skro men be se dni za kla d, si ro m a ši mo ga pa sa mi.Naj brž po tem po go vo ru ni ti ni ma smi sla spra še va t i, ali ste im e li ra di svo je de lo. Se ve da sem ime la ra da svo je de lo. Ma lo je po kli cev, v ka te rih bi pr av vs ak dan po èel ne kaj dru ge ga. Ves èas si na t e ko èem z vsem do ga ja njem, ra dio še ve dno pr vi ob ja v i no vi co. Skrat ka, ni ko li ni dol gèa s in to mi ve li ko po me n i. 312 rovogop šaN Mag. Ce ne Ma ti è iè Zi ko va 5 Kam nik So se dje Ko va èe vi Oèe in si no vi Na dru gi stra ni na še ga sred nje ve š ke ga tr ga, ob sti èi - šèu tr ga in Ja plje ve uli ce, so do mo va li Ko va èe vi. No, vsaj ta ko smo ji h ime no va li, po obr ti na mreè, ki je sl o - ve la ne le v K am ni ku, pa è pa tu di v bliž njih, p a ce lo mno go bolj od da l je nih kra jih Slo ve ni je. To so b i li si la do bri, pri dni in pred vsem ve šèi ko va èi. Njih slo ves j e kro žil da leè na o krog, p a tu di v od da lje ne kra je, saj ko va èa, ki bi jim bil kos , da leè na o krog ni bi lo. Tu di ne na va dno »žleh t« ko nje so kar pra vi lo ma ce lo iz naj od da l je nej ši h kra jev Kranj ske pri ve dl i v to ko vaè ni - co. Pred ko vaè ni co je bil ši rok »pod «, èez in èez »t la ko van« z de be li mi plo hi. Tu so se ve dno do ga ja l e naj i me nit nej - še in naj za ni mi v ej še ko va ške ume tel no sti, se ve da pa tu di pod ko va nje konj, kar s mo otro ci iz s o se ske z ra do - ve dnos tjo in ob èu do va njem sprem l ja li. Pod je bil tu di pri zo ri šèe za bi j a nja sta rih pod kov s kih žeb ljev v trd les. Ko va èev pod – mo ja pr va uèil n i ca Pra vi jo, da s em že v pred šol skih l e tih za bi jal sta re in skriv lje ne žeb lje kar naj bolj pre ciz no, èe mur so s e tu di sta rej ši èu di li. Ja nez, ne ko li ko ški last naj mlaj ši sin, me je na u èil te um et no sti. Raz lo žil je, ka ko je tre ba star ž e - belj z rav na ti in ga n a to z n aj ma njšim šte vi lom udar cev rav no za bi ti v pod. Tej pr vi pri u èe n i umet no sti so po la - go ma sl e di le tu di dru ge, ven dar pa s em se s t em tu di ob ve zal za sko ra j vsa ko dnev no po ga nj a nje ene ga od dveh ko va ških me hov, kjer s o se gre va li in do raz be lje - no sti meh èa li pri prav lje ne ko se že le za za ko va nje v pod kve, obro èe za le se na ko le s a, ki jih je iz de lo v al oèe Re ber ni k na Gra bnu , že lez ne oblo ge za vo zo ve, ki so bi li po na ro èi lu, ven dar ume tel no iz de la ni prav ta ko pri ko lar ju Re ber ni ku, in dru ge pred me te. So sed n ja ko va èi ja je bi la to rej mo ja pr va de lav ni c a in uèil ni ca in va njo se m rad z a ha jal tu di še le ta in le ta ka - sne je, ta krat s e ve da tu di kot »pr a vi« va je nec ali pa ce lo po moè nik. Tu di mo je ve se lj e do klju èa v ni èar ske ga de - la je prav go to vo ve za no na tu pri dob l je ne spo s o bno sti in nag nje nost do ob de la ve in pre de la v e že lez nih ma te - ri a lov. Ume tel n ost pod ko va n ja Naj ra je smo ob èu do va li umet nost pod ko va nja. Bi li so ko nji, ki se p od ko va nju ni so up i ra li, pa t u di bolj ali manj »di vji«, ki so se pod ko va nja bra ni li, se mu upi ra li in pri tem p ov zro èa li ce lo ze lo hu de in ne var ne pre gla - vi ce in ne var no s ti. Naj bol j krot ki h ni so ni ko li pri ve za li ali pa pri pe li, vse dru ge so pri kle ni li na us trez ne kav lje ozi ro ma »rin ke« , mon ti r a ne in tr dno za be to ni ra ne v kam ni to ste no ko va èe ve hi še. In èe j e bil konj prav po - se bno »žleht« in s tem n e va ren, so pr i pod ko va nju po -leg la stni ka po ma ga li vsi tri je ko va èe vi si no vi, nor m al - no pa t u di kak šen s o sed, ki ga je po va bil la stnik. Raz - be lje no pod kev, sko va no v ko vaè ni ci, je sta ri ko vaè, ki ga je z le ti za me njal naj sta rej ši sin To ne, s kle šèa mi pri - ne sel na pod, da bi j o kar naj bolj na tan èno ume ril na ko pi tu sa me ga ko nja. Si no vi so z vrv mi in s te go, ki s o jo pri tr di li na ko njev go be c, ko nja pri si li li, da je dvig nil us - trez no no go, ki j o je v h i pu za gra bil na j moè nej ši. In med tem k o sta osta la dva, po po tre bi pa še la stnik , na - te go va la vr vi in pri vi ja la ste go, je naj moè nej ši dvig nil no go, jo p o dr žal oèe tu, ki je z že v de lav ni ci pri kro je no pod kvi jo ne ko li ko za sm o dil ko pi t o in se pre pr i èal, da do bro se di na ko pi t u. Hr za nje , ri ta nje in upi ra nje je bi lo pri naj bo lj upor nih tu - di to lik šno, da se je konj kljub pri vi ja nju vseh vr vi in še ste ge na gob cu usp el ce lo iz tr ga ti. Te daj je bi lo naj po - mem bnej še, da se je po moè nik, ki ga j e dr žal za no go, kar naj hi tre je umak nil. Do go di lo se je tu di, da je bil umik za dro bec se kun de pre po èa s en ali pre po zen, ta - ko da je p o moè nik sku pil »hu do br co« al i pa ce lo ta ko mo èan uda rec, da s e zle pa ni poz dra vil. Di vji ko nji Nas ot ro ke so že p rej po sva ri li in za hte va li, da s e umak ne m o v ve že so se d njih hiš, iz ka te r ih so so se dje opa zo va li ko va š ke umet ni je pod ko va l cev in pri tem buè no in gla sno ko me n ti ra li do ga ja n je. Bil sem mar si - kdaj p ri èa, d a se j e konj pov sem i z tr gal iz rok ko va èev in la stni ka ter ves p e nast, z gro ze èi mi zob mi kot p o di - vja na zve ri na od di vjal po na šem tr gu pro ti »Žaj spo hu« in še da lje pro ti Bis tri ci in Pro du. Za èe la se je dir ka za njim, ki j e lah ko tra ja la tu di uro, dv e in še dlj e, pre den so ga spet uje li in pri pe lja li na zaj. No , in ko t so mi sta - rej ši pri po ve d o va li, ni bi lo ko nja, ki bi ga na ši so se dje ne uspe li pod ko va ti. Od tod tu di slo ves, ki se je raz ne - sel tja do Ljub lja ne in po ce li Kranj ski. Ko vaè ni ca, mo ja pr va uèil n i ca … Ta ko kot vse je b i la tu di ta ko vaè ni ca tem na in mraè na, pol na saj in è r ni ne. Ob zad nji ste ni sta bi la dva ko va ška me ho va, od ka te rih je bil pr vi vsa ko dne v no v pro me tu. Oba s ta bi la na nož ni po gon, za ka r je s kr bel eden od va jen cev, pa tu di jaz, èe mi je bi lo to do vo lje no in èe sem s ploh imel mož nost p ri kra sti se v v e dno mi ka jo èo me ko vaè ni co. Vsaj tja do pet e ga, šest e ga le ta ze lo red ko, to za ra di bo jaz ni , da bi me ne za de va li ža re èi drobci, ki so stal no od pa da li od bliž nj e ga na ko va l a, na ka te rem st a ko vaè s kla di vom in p o po tre bi še nj e gov po moè nik z ne ko li ko ve èji m kla di vom ali pa ce lo »ma - co lo« pri kro j e va la ža re èo že lez no gmo to obli ki pod kve, že lez ne ga obro èa ko le sa ali èe sa dru ge ga. V pri me r no ši ro ki in vi so ki po lici iz tr de g a le sa so bi la po »luk njah « oko li na ko va la raz vr šèe na ve èja in sred - nja ro è na kla di va, ma co le pa na tle h oko li njih. Na ši ro - ki po li ci niz ke ga ok na pro ti Ja plje vi uli ci, ki se je z zu na - nje stra ni za pi ra lo z le se nim in moè no oko va nim pol - knom, so bi le raz vr šèe ne šte vi l ne ma njše pri pra ve, ki so jih pri d e lu na na ko va lu stal no upo rab lja li. Tu so b i le raz stav l je ne kle šè e vseh vrst in ve li k o sti, od ti stih za pri je ma nje raz be lje ne ga ob de lo van ca do ti stih, na me - nje nih za vr te nje iste ga po vo lji in po tre bi, ne kaj ko ma - 313 saè ni ejdujL dov kre de, s ka te ro so oz na èe va li me sta pre se kov in po do bno, dvo je ali tro je te ko èi h ko les c na ro èa j u, s ka - te ri mi so me ri l i ob se ge in dol ži no raz nih ob de lo va n - cev, da ob tem naš te va nju spl oh ne ome njam ko vin - skih in le se nih me trov in sploh èu da vseh raz nih oro dij, ki so n am bi la pra va pa ša za oè i, to še zla sti, ker jih j e bi lo stro go pre po v e da no pri je ma t i ali pa ce lo pre na š a ti po ko vaè ni ci. Ne ko li ko ni žje pre d iz ho dom je bi la ob i sti oken ski stra - ni po stav lje na de lov n a mi za, na re je na iz ši ro kih in de - be lih le se nih plo hov. Tu je bil mon ti r an mo èan že lez ni pri mež, s i cer v kl e šèah že ze lo ra zma jan, a klj ub te mu še ve dno re dno upo rab ljan. Ta ko na mi zi kot v pre da lu pod n jo so se v r sti la ma njša in n aj ma njša kla di va vseh vrst, ma njše kle šèe in ce lo ta krat š e ze lo red ke kom bi - nir ke ter iz bi ja èi, re zal n o oro d je za na vo je in vi ja ke ve - èjih pre me rov, na o k nu pa vi ja ki in ma ti ce raz nih di - men zij. Pod to de lov no mi zo je bi lo ra zme t a no raz no od pa dno ali pa odre za no že lez je, ki so ga od èa sa do èa sa pre me ta va li, da bi na šli pri me r en kos za no vo upo ra bo. V ko tu pred ši ro ki mi dvo kril ni mi, nav zven se od pi ra jo èi - mi vra ti je bi la na me šèe na ve dno za kle nje na oma ra z vse m i ma njš i mi dra go ce nos tmi , od ko va š kih žeb ljev pa tja do vi ja kov in ma tic, ki so jih ko va èi stal no ra bi li. Te mu se je ka sne je re klo »po tro šni ma te ri al«. Tu so bi le skri te in sprav lje ne tu di ori gi n al ne ski ce in na èr ti raz - nih kmeè kih t o vor nih voz, pa t u di la h kih v o zil – »za - prav ljiv èkov«, ki so j ih ko va èi, èe le ni bi lo pod kov ske ga de la, obla g a li z že lez ni m i ko le s ni mi obro èi in dru gi mi po tre bni mi že lez ni m i de li, od ko le s nih »puš«, ki so jih pol ni li s ko lo ma zom, pa tja do le pot nih obl og, ki so kra - si le lah ke enov prež ne vo ziè ke ali pa ce lo ko èi je. No, tuje bi lo tu di pol no praz nih ste kle nic vi na in d ru gih pi jaè, ki so jih ko va èi v »pri mer n i« ko li èi n i kon zu mi ra li, pri na - ša li pa najvz traj ne j ši stal ni ali pa le ob èa sni upo ra b ni ki ko va š kih uslug. Ob ro bu sre di ne ko vaè ni ce je le ža la do ma iz de la na pri - pra va za kriv lje nje že lez nih tra kov – pro fi lov za no va le - se na ko le s a, ki jih je iz de lo v al ko lar Re ber ni k z Gra bna . Na sr ed nji oz ki ste ni, ki je me ji la oba me ho va, so ka - sne je na me sti li tu di moè n o vr tal ko, ki je s pri dom na - do me st i la muè no roè no vr ta nje lu kenj v že le zo in ki so jo le ta ka sne j e do pol ni li s ta krat ko maj zna nim elek t ro - mo tor jem. Vse s ta re žeb lje smo spr av lja li v ve li ko ška tlo. T u je bi l tu di moj de lov ni pro st or, kaj ti kot naj bl i žji so se dov otrok s em imel to pra vi co, da sem ne u smi lje no za bi jal sta re žeb lje v pod pred ko vaè ni co. Ta ko ma ma kot sa - mi ko va èi so mi pri po ve do va li, da sem bil v tem pra vi moj ster. Ma ma se je s i cer sta l no je zi la, saj sem s e od ko va èev ve dno vra èal èrn in uma zan, oèe pa je bi l kar za do vo ljen, èeš se bo vsa j na u èil kaj pa met ne ga in ko - ri stne ga. Ko va èe vi fan tje so me ime li ze lo ra di in sèa so ma so mi ce lo do vo li li, da po ga njam meh in da se v ne ne var nih tre nut kih lah ko gib ljem po ko vaè ni ci. Ob t em sem mo - ral se ve da pa zi ti, da ni sem bil » v na po tje« i n da se ni - sem vr tel ra v no tam, kjer j e bi lo te ko èe de lo. Do br šen del mo je ga otroš tv a, še pre den sem pre st o pil prag pr ve g a raz re da osnov ne šo le, je ta ko po te ka l na ko va èe vem po du. In prav na t a pod me ve že jo ko miè ni, pa tu di ža lo stni spo mi ni. 314 saè ni ejdujL Janez Zore b o podkoval konja. (Foto: Božo Matièiè) Sta ri ko vaè in ko va èi c a Ra zen te ga, da so bi li ime nit ni de lav ci, so bi li tu di do bri piv ci ali vsaj lju bi te lji »do bre« ka plji ce. V le tih pred n je - go vo smr tjo so bi li si no vi še mlaj ši in za to tu di »ne u pra - vi èe ni« do pi tja. St a ri ko vaè pa se je od èa sa do èa sa kar poš te no na pil in se š e le poz no zve èer poš te no na lit pri ma jal do mo v. Sta ra ko va è i ca, kor pu len tn a in ne - skon èno je zi ka va, ga je pri èe la gla sno ob de lo va ti, oš te - va ti, zmer ja ti in ob me ta va ti z raz ni m i pri im ki. In da bi se to sli ša lo tu di po »pla cu«, je o d pr la vsa ok na, da so so se dje z ve èji m ali ma njš im na sm e škom in ško do žel j - nos tjo lah ko pri slu hni li. Pra vi jo, da si je ta ko ho te la pri - bo ri ti tu di ve èje spoš t o va nje, èeš da je spo so bna tu di »sta re ga« os tro na pa d al no in su ve re no na hru li ti, se z njim spo pa sti in ga spra vi ti v »koz ji rog«. S ta ri ko vaè je ne kaj èa sa po slu šal in po ži ral te oèi t ke, do kler ga ni pri - je la je za in je sta ro ko va èi co en krat ali dva kra t poš te no ma hnil. Lah ko si je mi sli ti, da tak šen k o va èev z a mah ni bil ra v no od muh, vse ka kor pa s tem nje ne ga je zi ka nja ni uspel uti ša ti ali ce lo pre ki n i ti, pre pir in zmer ja n je sta se le še po ve èa la , do kler sta re mu ni pre ki pe lo. Hu da je za in tr go vec Gra šek Eno sta v no je za gra bil kup krož ni kov in jih pre pr o sto za - bri sal na pod pred ko vaè ni co. In ker je ko va èi ca še na - prej vpi la in zmer ja la, je pr vi po ši ljki sle di la še po ši ljka ste kle ni ne pa t u di ka ka oma ra z vs o vse bi no vred. Vi - deè, da ji gro zi še kaj huj še ga, je ko va èi ca po gra bi la naj mlaj šo Ci to te r z vi kom in kri kom zbe ža la na plan, da bi se za te kla h ka ke mu so se du, naj èe šèe se ve da k nam. Ma ma je bi la na to »ži vo po ši ljko« že pri prav lje na, saj je že pre d tem pri èe la pos prav lja ti in pri prav lja ti za - èa sno le ži šèe za njo in za ot ro ka. Na sled nje ga dne je bi lo vse s pet v naj lep šem re du. Ko - va èi ca je že do pol dne sto pi la v tr go vi no pri Gra šku na Glav nem tr gu, kjer so pro da j a li go spo d inj sko ro bo vseh vrst, na ku p i la no ve krož ni ke, ste kle ni no in sploh vse, kar je sta ri zme tal iz hi še. N a ta na èin so pri Ko va èe vih kar veè krat me nja va li no vo za s ta ro in ker s o do bro de - la li, pa tu di do bro slu ži li, je b il tak šen n ov na kup po rav - nan že z iz ku piè kom ene ga sa me ga dne, ma li de be lu - ša sti Gra š ek pa moè no za do vo l jen, saj je na ko va èe v ih pre pi rih kar do bro slu žil. V mo jem spo mi nu je ne iz bri s no za be le žen dan, ko so ko va èa v od pr t i kr sti mr tv e ga pri ne s li na ko va š ki pod. Vsi so se dje so se od nje ga po slav lja li, me ni pa je os ta lo v spo mi nu za bi j a nje žeb ljev v kr sto. Od tr a di ci je osta ja ime P ri pod kvi Fan tje so si cer na da lje v a li tra di ci jo, ven dar so se tu di veè krat spr li. Ve dno za ra di na pi s ne ta ble nad ko va èi jo. Ni ko li ni bi la do bra zdaj ene mu, zdaj spet dr u ge mu. Naj sta rej ši Ton èek se je kma lu ože nil, od se lil in si na kon cu Gra bna po sta vil la stno ko va èi jo. Sred nji An ci si je na šel ne ve sto in no vo de lov no me sto ne kje na Koz - jan skem, ta ko da je na do ma èi ji ostal naj mlaj ši Ja nez, ki je še dol ga le ta, tja do s re di ne se dem de set ih let , na - da lje val tra di ci jo zna me ni tih kam ni šk ih ko va èe v. 315 saè ni ejdujL 316 saè ni ejdujL Dr. Ma ri ja Klob èar Glas be no n a ro do pi sn i in šti tut ZRC SA ZU Ljub lja na De vet de set le t ij go spe Ma re Pu celj , vtka ni h v iz ro èi lo in spo min Pred šes t de set i mi le ti se j e s svo jim mo žem v Kam nik pre se li la Ma ra Pu celj. Ena in dvaj se t let na, va je na Ljub - lja ne, p ros tra nih ulic , kjer je vo zil tram vaj, in Š em pe tr - ske ce ste, uli ce nje ne ga otroš tv a. Va je na vr ve ža, od pr - to sti in miš ljenj s ke is kri vo sti go stov do ma èe, Bo ben - èko ve go stil ne, je sl e di la mo žu, ki je v Kam ni ku na šel de lo kot zd rav nik. V se bi pa je no si la spo min na v e li ka be la ljub ljan sk a praz n iè na ju tra, spo min na od me v zvo - nov, ki so sprem l ja li slo ve s ne pro ce si j e, še le s te nje peè in pra ž njih èr nih obl ek, ki s o si jih me šèan ke ta ko po no - sno na de le za t e lo vo. V njej j e bil za pi san p o nos, od se - va joè z obra zov in dr že teh m e šèank, po nos vs eh ti stih, ki so ob t eh pri lož no stih z no šo ne le po èa sti li slo ve - snost, tem ve è tu di po ka za li pri pa d nost slo ven stvu. Ro di la se je 30. no vem bra le ta 1912 . Njen dom, Bo - ben èko va go stil na v da naš nji Tru bar je v i, te daj Sve te ga Pet ra ce sti, ji je po nu jal so o èa n ja s po mem b ni mi slo - ven ski mi us tvar jal ci in z obli ko v a njem slo ven ske za ve - sti. V to go stil no so se vra èa li slo ven ski m o žje kul tu re z da ljne ga Du na ja in pri na ša li ve li ke iz kuš nje s po ti iz - bran cev ma le ga na ro da. Njen po gled na sv et je poz ne - je po leg do ma obli ko v a la šo la, pred vs em Po ljan ska gim na z i ja, še bolj pa sa mo de j no ra zu me va nje raz - sež no st i, ki jih je v var no iz ro èi l o slo ven stv a z no vi mi ide ja mi vna š al Koc be kov krog. Le ta 1934 j e pri šla v Kam nik. Od hod v Kam nik, ki je sle dil po ro ki, je bil za njo od hod v ma j hno me sto, ob kro - že no s pla ni na mi, èez ka te re ni vi de la . K Al bre hto v im je ho di l a po slu šat zvo no ve, od mev šem p e tr skih zvo nov svo je ro dne Ljub lj a ne in da ljno slut njo svo je do ma èe hi še. Kam nik je po me n il pre ki n i tev s pros tran stvom , ki ga je èu ti la v Ljub lja ni, in za èe tek no ve ga živ lje nja z mo - žem, z nj e go vo or di na ci jo in ot ro ki. Hkra ti je bil t o za èe - tek no ve ga živ lje nja s Ka m ni èa ni, s s ve tom, ki ga ni poz na la in ji za to ni bi l bli zu. Ta ko ni poz na la nje go vih pri za d e vanj po la stnem na ro dnem iz ra z u, po u dar j e - nim z veè raz st a va mi noš v dvo ra ni Na ro dne èi tal ni ce in s šte vil ni mi pri re di tva mi. Za njo je bil to èas pod na - jem niš t va v raz liè nih de lih me sta , go sto va nje pa se je kon èa lo z na ku po m hi še na Glav ne m tr gu. Hi ša, do tlej sto le tja last fran èi šk a nov, je njej in dru ži n i po sta la dom. Dom z zi dom, ki je va ro val, in z vr a ti, ki so s e ve - dno zno va od pi ra la. Dru ga sve tov n a voj na in po voj ni èas ni sta po me ni la sa - mo na dalj nj e ga so o èa nja s Kam ni kom, tem veè tu di èas nas pro tij, ti stih med na ro di in ti stih v lju deh in m ed ljud mi. Tem na s pro tjem so bi li ob èa su kr i ža nja eno -smer nih ra zmiš ljanj na po se be n na èin iz po stav lje n i prav izo bra žen ci in me šèa ni, v Kam ni ku niè m anj ko t dru god. Go spa Ma ra Pu celj je v le tih teh raz ha janj iska la moè v iz ro èi lu, ne le moè slo ven stva, tem veè tu di moè svo bo - de èlo ve ške ga du ha. Sle di tr dne za ve za no st i la stne mu in pre poz na v ne mu je iska la v ti stih skr bno iz ve ze ni h pe èah, v oš pet ljih in ru tah, ki s o mar si kje obl e ža le na pod st re šju v ni ko gar šnji spo mi n. Lju be ze n do iz ro èi l a, pred vsem do obla èil ne kul tu re, jo je spo mi nja la na dom, na ve ze nje po Si èe vih pre dlo gah »na ro dnih« mo ti - vov, na spo mi ne nje ne ma te re in na ljub ljan ske ga tr - gov ca z že lez ni no, Ve rov š ka, ki je nje ni ma te ri po da ri l sta ro no šo, v njej pa se j e nje na ma ti še kot de kle le ta 1908 ude le ži l a pro sla ve 60-let ni ce vla da nja ce sar ja Fran ca Jo že fa na Du na ju. Za ni ma nje Ma re Pu celj za no še je na šlo s voj od mev med Kam ni èa ni. Ta ko je re ši la ve li ko peè, s ka te ri mi so po ne kod bri sa li prah. Ti soè e re ni ti iz ro è i la, s ka te ri mi je po ši la sta re pe èe , kri la in av be, oš pet lje in ru te, so vtka ne v n je no živ lje nje. Hkra ti z nji mi je ple tla ve zi s Kam ni è a ni, hkra ti z nji mi je èu ti la, da dro b ne ma te ri al - ne pri èe de di šèi ne zno va osmiš l ja jo te da nji èas. V šest - de set ih le tih, ko so v Kam ni ku za ži ve le pr ve ge ne ra ci je v blo kih in je bi lo me šèan stvo sa mo še za ni miv, v jav - no sti ne za že le n spo mi n na pre te klos t, pa je do zo re la mi se l na po nov no oži vi t ev noš. Ta èas je na mreè za hte val, da de di šèi na zno va sp re go - vo ri. Go vo ri ca, ki jo je go spa Ma ra Pu celj h kra ti z v od - stvom Tu ri s tiè ne ga druš t va Kam nik, pred vsem z Al fon - zom Ska lo in Sve to zar jem Fran t ar jem , iz bra l a, je bi la go vo ri ca »na ro d ne« no še. Ta go vo ri ca je bil spre vod, ki 317 saè ni ejdujL je v slav no st nem mi mo ho du noš zno va raz kri l de di š èi - no bo ga te kmeè ke obla èil ne kul tu re in za ve st i me šèa - nov, ki s o si t o kul tu ro iz bra li za sim bol za s voj na ro dni vzpon. Spr e vod noš, ki je v tej v lo gi kam ni ške u li ce pr - viè oži vil le ta 1966, je bil po no sni mi mo hod si m bol no upo dob l je ne zgo do vi ne. Go spa Ma ra Pu celj je s svo jim zna njem in z lju bez ni jo, s ka te ro je skr be la za t o zvrst de di šèi ne, veè kot dve de set l e tji bde la nad to pri re di t vi jo. Skr be la je za to, da bi no še èim bolj pred st av lja le re sniè no po do bo pre te - kle obla èil ne kul tu re. S tem na me nom je le ta 1993 s svo jo zbir ko omo go èi l a tu di raz sta vo v raz sta vi šèu Ve - ro ni ka. Raz s ta va je bi la z in ter p re ta ci jo no še kot po se - bne ga kul tur ne ga po ja va to li ko bolj do bro do šl a za to, ker se kam ni š ki mu zej kljub od mev no s ti kam ni š ke fol - klo ri stiè n e pri re di tve z no ša mi ni ukvar jal. Pri šel je dr ug èas , èas , ki je iz ro èi lu, tu di me šèan ske - mu, po nov no priz nal ve lja vo, ni mu pa mo gel vr ni ti dru - žbe ne mo èi. Nek da njih r az lo gov za p ri kaz noš ni bi lo veè, p ri šli pa s o no vi. Sp re vod noš s o za to z le ti ve dno bolj obli ko v a le že lje in po tre be mno ži ce: ljud ska kul tu - ra se je v ka ko vo s ti in raz sež no sti h pri la go di la me ri l om mno žiè ne kul tu re, ki jo na re ku je jo èas in lju dje. Spre - vod noš je kre nil v dru go smer. Sle di de la go spe Ma re Pu celj pa ni so osta le le v nje ni dru ži ni in v šte vil nih no šah, ki jih je po ši la. Kljub zv o - kom, ki v dneh pra z ni ka noš na pol nju je jo Kam nik, bo v Kam n i ku od zva nja lo pri za d e va nje go spe Ma re Pu celj, pri za de va nje za ohra nja nje ne po na re je ne ga iz ro èi la . V za ve sti ti stih, ki so zna li pri slu hni ti še pe tu po ši tih peè in pri ta je nim zvo kom ljud s ke pe smi. Kot od mev šem - pe tr skih zvo nov, ki so na R a diu L jub lja na že da v no iz - zve ne li … 318 saè ni ejdujL Sodelovanje na telovski procesiji je pomenilo ohra nja - nje tiste vlo ge »nar odne noše«, ki jo je imela v svoji p r - vo tni, izvirn i pod obi. ( Ob telo vski p rocesiji v Kamn iku leta 1975) Da ni jel Be zek, prof. svet nik Pod gor j e 94 f Kam nik Ob de vet de set let ni ci in že n ir ja Vik tor ja Re pan ška Univ. dipl. inž. Vik tor Re pan šek je 2. sep tem bra 2003 praz n o val èa stit lji vih 90 let živ lje nja. Ro dil se je le ta 1913 v Kam ni ku ma le mu kme tu, ki je ob kme to va nju pre va žal tu di poš to. Oèe je naj prej za t o do pol nil no de - lo do bi val po 1000 din, v en dar pa je mo ral za ra di kon - ku ren ce pri ce ni po pu sti ti na po lo vi co . Ti stih 500 din je bil edi ni de nar ni me seè ni do ho dek za osem èla n sko dru ži no. Vik tor R e pan šek je kon èal ljud sko šo lo v Ka m ni ku in s i ze lo že lel na da lje va ti šo la nje na gim na z i ji v Ljub lja ni. De nar ne ra zme re te ga naj prej ni so omo go èa le, ven dar pa je imel Vik tor do bro ma mo, ki j e ra zu me la si no vo srè no že ljo, in po dveh le tih èa ka nja je us pel pri ti na gim na z i jo v Ljub lja no . Bil je dve le ti sta rej ši od so šol cev in je b rez te žav opra vil spre jem ni iz pit. V Ljub lja ni je s poz nal s kav te in g oz dov ni ke. Ti dv e mla - din ski or ga n i za ci ji sta bi li ta krat no vo st pri nas in ze lo v mo di. S svo jim na èi n om de la in pre živ lja n jem pro ste ga èa sa v na ra vi sta bi li pri ljub lje ni pri fan tih in de kle tih. Vik to r Re pan še k se ti ste ga èa sa spo mi n ja ta ko le: »Ko sem pri šel v Lj ub lja no, sem za èel spra še va ti in po - iz ve do va ti o t em, kdo s o skav ti in kdo goz dov ni ki. Ta - krat v Kam ni ku ni b i lo ni ti enih in tu di ne d ru gih. Pred me noj kot mla dim fa n tom se je v ti stih mla do stnih le tih iska nja po sta vi lo vpra ša nje: ‘Ali goz d ov ni k i ali skav ti?’ Jaz sem s e odlo èil za s kav te in sem na re dil vs e, kar je bi lo v mo ji mo èi, da sem pri do bil so miš lje ni ke in da je pri šlo do usta no vi t ve skav t ske or ga ni za ci je v Kam ni ku (opom ba: Ga m sov s teg s kav tov je bil v Kam ni ku us ta - nov ljen 6. 3. 1926). Ti sto, kar nas je vl e klo v s kavt stvo, so bi la ja sna na èe - la: ne smeš k a di ti, ne sm eš pi ti al ko hol nih pi jaè, ve li ko se mo raš gi ba ti v na ra vi in si v na ra vi po mož no sti sam pri pra vi ti hra no in za èa sno bi va li šèe. Ho di li smo na iz le te in iz ho de, naj veè krat iz Kam ni ka pro ti Kam ni ški Bis tri ci. Od kam ni šk ih skav tov se spo - mi njam La da Pro hi nar ja. Zdi se mi, d a je bil med skav ti tu di pro f. Ho èe var, ki je bi l tek sti lec. On je bil v sta re šin - stvu, ker je bil sta rej ši od nas. Med pr vi mi kam ni ški mi skav ti je bil tu di Mi ha Kem per le, ki je ka sne je umrl v tra giè nih oko li š èi nah kot vo jak v po do fi cir ski šo li. Jaz sem bi l vo dnik ene ga od i z vi dni ških vo dov in z ma no sta bi la v vo du tu di oba bra ta Ben ko viè – S tan ko in Ci - ril. V skav t ski or ga ni za ci ji sem ak tiv no de lo va l do le ta l933.« Pri šla je ma tu ra in pr av na dan ma tu re mu je umr la ma - ma. V t i stem tre nut ku se mu je od hod v v oj sko zdel še naj bo ljš a re ši tev. Po de vet ih me se cih se je vr nil in ra - zmiš ljal, ka ko bi pri šel na štu dij agro no mi je v Za greb. O tem se je po go var ja l s pri ja te ljem Fran ce tom Ja go di - cem, ki je sta no val v Ma is tro vi hi ši. G. V ik tor ga je o hra - nil v naj lep šem sp o mi nu: »Bil je de la vec v ti skar ni, po -tem pa h u do zbo lel na pl ju èih. Del pl juè so mu ope ra tiv - no od stra ni li, pri za det pa je bil tu di ti sti del, k i mu je še ostal. Pra vi èu dež je bi l, ka ko je s ta ki mi pl ju èi lah ko ži - vel. Nad nje go vo živ ljenj sko vo ljo je bil nav du šen ce lo di rek tor pljuè ne bol ni šni ce, ki ga je pri šel ose bno iskat z av to mo bi lom in od pe lj al na zdrav l je nje v bol ni š ni co. Omo go èil mu je brez plaè no zdrav lje nje . Oskr bn i na je sta la as tro nom skih 9000 din. Za pri mer ja vo: mo ja in - že nir ska pla èa je ta krat zn a ša la 1200 di n. Na zdrav lje - nje je bi l spre jet kot pr im er, ka ko èlo vek la h ko ži vi tu di z ma lo plj uè. In prav Fra n ce Ja go dic je st o pil v s tik z za - greb šk i mi usmi ljen ka mi in mi pri skr be l brez plaè ni obrok hra ne v Za gre bu. Ta ko sem bi l gle de pre hra ne pre skrb ljen. V ti stem èa su sem inš tru i ra l otro ka ve te ri - nar ja Ra u ter ja fran co šèi no in njun oèe m i je pri b an ski upra vi v Ljub lja ni pri skr be l šti pen di jo v vi ši ni 200 din. Pr vo le to so bi li stro ški bi va nja vi šji, po spre je mu v štu - dent ski dom pa s e je da lo sha ja ti tu di s to š ti pen di jo. Ju ni ja le ta 1938 sem n a isti dan ab sol vi ral in di plo mi - ral.« Pr vo za po s li tev je do bil na no vo u s ta nov lje ni kme ti j ski šo li v Po ljèah, k o nec le ta 1938 pa je b il v km e tij skem od del ku ban ske upra v e v Ljub lj a ni na me šèen (stal na za po s li tev) kot re fe rent za kme ti j sko-g o spo di nj sko šol - stvo. Po dro èj e izo bra že v a nja je bi la ena pre dno s tnih na log za iz bo lj ša nje ra zmer v slo ven skem kme ti j stvu. Ve de ti mo ra mo, da je v ti stem èa su na s lo ven skem po - de že lju ži ve lo kar 82 % p re bi val stva in da se je s kme tij - stvom u kvar ja lo 62 % pre bi val cev. Kljub t e mu je Sl o ve - ni ja ve lja la za agrar n o pa siv no ob mo èje v te da n ji Ju go - sla vi ji. Na rav n e da no sti za uspe šen raz vo j kme tij stva v Slo ve n i ji (Drav ski ba no vi ni) ni so bi le pri mer lji ve z ne ka - 319 saè ni ejdujL Viktor Repanšek te ri mi dru gi mi po dro èji v Ju go sla vi ji (npr. Ba nat). Slo - ven sko kme ti j stvo je pe sti la ve li ka raz drob l je nost kme - tij skih po se st i kot po sle di ca te da nje ga de dne ga pra va . Pre vla do va le so maj hne in sred nje ve li ke kme ti je. De - lež sled njih je b il v struk tu ri kme tij skih po vr šin kar 77 %. In kar 1/3 k me tij je ime la manj ko t 2 hek ta ra zem - lje. To da ime li smo re la tiv no do bro or ga ni zi ra no kme - tij sko šol stvo. Ime li smo pet ban skih kme tij skih šol (v Ma ri bo ru, Šen tjur ju pri Ce lju, Gr mu pri No vem me stu, Ra ki èa nu in Po ljèah). Kme ti j sko-g o spo di nj ske šo le so bi le na me nje ne žen ski po pu la ci ji. De lo va l o je kar 8 ta - kih za se bnih š ol in 2 ba n ski (M a la Lo ka in Sv e èi na). In prav to po dro èj e izo bra že v a nja je bi lo za u p a no Vik tor j u Re pa n šku. Skr bel je za ne mo te no de lo va nje šol in or - ga ni zi ral ter vo dil še šte vi l ne te èa je po Slo ve ni ji . 1. 2. 1941 je bil za ra di pre te èe vo ja š ke ne var no sti mo - bi li zi ran v ju go s lo van sko voj sko. Za èe t ek voj ne je do - èa kal v Ml a de nov cu, kjer j e pri šel v nem ško ujet niš tvo. Za me njal je tri nem šk a in tri ita li jan ska ta bo ri šèa. Po ka pi tu la ci ji Ita li je je ob sta ja la ne var nost, da spet pri de v nem ško ujet niš tvo, za to so za por ni ki po na sv e tu ita li - jan skih paz ni kov zbe ža li v hri be in se s kri va li po oko li - ških goz do vih . Èez èas so jim do ma èi ni pri skr be li oble - ko in raz kro pi li so se po km e ti jah. Bi la je je sen in v ti - stih kra jih so lju dje go ji li ko stanj ma roni. Bi li so do bro - do šli po bi ral ci ma ro n i ja. Nek d o jim je iz Ljub lja ne pri - ne sel de nar in po veè za ple tih sta z Ma ri jem Pre glom pri šla na zaj v Ljub lja n o. Po osvo bo di tvi je bil Vik tor Re pa n šek naj pr ej re fe rent za tisk in pro pa gan do pri mi ni strs tvu za kme tij stvo. To de lo je opra v ljal do le ta 194 7. Na to je od šel na s pe ci a - li za ci jo iz se lek ci je in pri de lo va n ja krom pir ja na Èe ško .Po vr ni tvi je za èel s pri pra va mi za žlaht nje n je krom pir ja na Kme tij s kem znan stve nem za vo du v Ljub lja ni. Kraj ši èas se je stro kov no iz po pol nje va l v Ho la n di ji (1948) in Av stri ji (1949). Slo ve n ski pre go v or pra vi, da ima ne u men kmet naj bol j de bel krom pir. To j e bolj zba d ljiv ka kot p ra va mo drost . De bel in kva li t e ten krom pir je sad tr de ga stro kov ne ga in prak ti è ne ga de la v žlaht nje nju. Pred le tom 1950 v Slo ve ni ji ni smo ime li do ma èih sort krom pir ja. Ve za ni smo bi li na uvoz iz Nem èi j e, Ho la n di - je, Èe ške, Dan ske in P olj ske. Mno ge uvo že ne sor te krom pir ja so za ra d i bo lez ni in škod l jiv cev sèa s o ma osla be le. Po tre ba po la stnih sor tah krom pir ja je po sta - la nu ja. To de lo je bi lo za u p a no Vik tor j u Re pa n šku. Sre di šèe do ga ja nja je bi lo po ses t vo Èe še nik pri Dom - ža lah. Prav v ne ver jet nih oko li šèi nah jim je uspe lo zbra ti sor ti ment krom pir je vih sort iz dr žav pri de lo valk krom pir ja (ZDA, So vjet ska zve za, Èe ška, Ho la n di ja , Polj ska, Nem èi ja in Av stri ja). Le ta 1949 so za èe li s kri - ža njem. Uspe šno je bi lo oplo je n ih 13 ma te ri njih ras - tlin. Kri žan ci so bi li le ta 1957 pred stav lje ni zvez ni ko - mi si ji za po tr je va n je in ra jo ni z a ci jo sort v Be o gr a du. Le - ta 1962 pa je na pre dlog V ik tor ja Re pan ška ko mi si ja za po tr j e va nj e po sev kov in se men s ke ga bla ga LRS po - tr di la za sor te 8 krom pir je vih kri žan cev, in si cer: I-6 z ime nom »igor«, I-14 z ime nom »ju bi lej«, I-16 z ime nom »vik to ri ja«, I-38 z ime nom »kar min«, VII-7 z ime nom »ve - sna«, XV-16 z ime nom »do brin«, XV-60 z im e nom »ma - tjaž« in X 927 -3 z ime nom »cve t nik«. Tu di so r te krom pir ja ima jo svoj ro dov nik. Zgol j kot za ni - mi vost si sli kov no oglej mo ro dov nik dveh sort – igor ja 320 saè ni ejdujL Vod iz vi dni kov z Vik tor jem Re pan škom (skraj no le vi). Na sli ki so raz poz nav ni še: D. Ra u tar, S. Ben ko viè, C. Ben ko viè, A. Slu ga. in vesn e, kot ju je v z nan stve ni pu bli ka ci ji pred sta vil Vik tor Re pa n šek. Ti sti èa si so bi li za Vik tor ja Re pan ška le pi in tu di gren ki. Le pi za ra di stro kov ne ga de la, ki ga je ve se li lo, gren ki pa za ra di po li ti ke, ki s e je me ša la v stro ko. »Da sem bil iz bran za spe ci a li za ci jo v se lek ci ji in žlaht - nje nju, je bi la za slu ga prof. Lev sti ka, ki je b il ta krat ni mi ni ster za kme tij stvo, pred vo j ni ko mu n ist, ven dar iz - re dno do ber in poš ten èlo vek. Ka sne je sem bil pre me - šèen na in šti tut in le ta 1952 so me vr gli na c e sto. Ra z - lo gi so bi li po li tiè ne na ra v e. Ta kra t je bil v mo di bi o log Li sen ko. Jaz s em ta krat že na pi sal knji go in ga ni sem po hva lil. Li sen k o je iz ko ri stil Sta li nov po li tiè ni si stem, da je ure sni èi l svo je am bi ci je in si po dre dil ru ske aka - de mi ke. Ne kje sem bral , da s e je eden od aka de mi kov mo ral jav no po ke sa ti in priz na ti svo jo zmo to, da je ostal pri živ lje nju. Li sen ku je mo ral da ti prav. Iz p o dob - nih raz lo gov sem bil iz in šti tu ta od pu šèen tu di sam. T a - krat se m ime l že le pe re zul ta te pri v zgo ji la stnih so rt krom pir ja. Imel s em že pr ve se jav ce – bo do èe sor te. Pri tem de lu je t a ko, da med ti soè kri žan ci do biš eno, veè ali pa no be ne sor te. Jaz s em jih do bil de set.« In res j e bil Vi k tor R e pan šek do be se dno vsa k dan na ce sti. Sl u žbe so se me nja va le po te ko èem tra ku. Na tej po ti so bi li kra ji: Slo venj Gr a dec, P re stra nek pri P o stoj - ni, K ranj. Le ta 1954 se je vr nil na Kme tij ski in šti tut, kjer je de lal do le ta 1973 . Na zad nje je bil znan stve ni svet nik in šef od se ka za krom pir. Na to je bi l do le ta 1982 t aj nik po - slov ne sku pno sti za krom pir pri GZS .En ci klo pe d i ja Slo ve n i je pred stav lja Vik tor ja Re pan ška kot av tor ja veè kot 10 0 èla n kov. Iz dal je ne kaj s a mo - stoj nih del (npr. Go ji mo krom pir, 1949), ure dil pre ko 70 stro kov nih kn jig (pri Km eè ki kn ji gi, Kmeè kem gla - su, Kme tij skem in šti tu tu Slo ve n i je). Bil je èlan evrop - ske ga zdru že nja za ra zi s ko va nje krom pir ja. Se ve da bi bi la ta pred st a vi tev ne po pol na, èe ne bi ome ni li odli ko - vanj in pr iz nanj, k i jih je pre jel Vik tor Re pan šek: 1965 mu je Sklad Bo ri sa Ki dri èa po de lil dru go na gra do za iz naj d be in iz po pol ni tve . 1968 je od pred sed stva SFRJ pre jel odli ko va nje red de la z zla tim ven cem. 1972 ga je Zve za in že nir jev in te hni ko v Slo ve n i je iz vo li - la za za služ n e ga èla na. 1974 je od pred sed stva SFRJ pre jel odli ko va nje red re - pu bli ke z bro na st im ven cem. 1980 mu je Sklad Bo ri sa Ki dri èa po de lil na gra do za izu me in iz po pol ni tve . 1983 ga je Zve za in že nir jev in te hni ko v Slo ve n i je iz vo li - la za èa stne ga èla na. 1985 je do bil zla to pla ke to po slov ne sku p no sti za sad - je, krom pir in vrt ni ne. 1995 mu je Bi o te hn i ška fa kul te ta Uni ver z e v Ljub lja ni po de li la Je sen ko vo priz na nje za živ ljenj s ko de lo. 1998 mu je Kme tij ski in šti tut Slo ve n i je po de lil zla to znaè ko. Ob vi so kem živ ljenj sk em ju bi le ju se mu je ob èi n a Kam - nik mar ca 2003 od dol ži l a z na zi vom èa stni ob èan. 321 saè ni ejdujL Rodovnik sorte krompirja igor Rodovnik sorte krompirja vesna Li te r a tu r a in vi ri: BE ZEK, D., 1996: 70 let ska vt stva in goz dov niš tva v Kam ni ku. Kam n ik. BE ZEK, D.: 75 let skavt ske or ga ni za ci je v Kam ni ku, Kam ni ški ob - èan, 25. 4. 2001. BE ZEK, D.: Èa stna ob èa na Ni ko Sa dni kar in Vik tor Re pan šek, Kam - ni ški ob èa n, 27. 3. 2003. En ci klo pe di ja Slo ve ni je, 10. knji ga, Ljub lja na 1996. MEGLIÈ, M.: Izkušnje preteklosti – napotki sedanjo sti, Slovenec št. 22, 1992, str. 19. RE PAN ŠEK, V., 1949: Go ji mo krom pir. Ce lje. RE PAN ŠEK, V., 1958: Krom pi r. Ljub lja na. RE PAN ŠEK, V., in ST O BL, L., 1963: Pr ve do ma èe krom pir je ve sor - te. Kme t ij ski in šti t ut Slo ve ni je, Ljub lja na. Mag ne to gram po go vo ra z g. Vik tor jem Re pan škom 27. 12. 1995, ar hiv Be nja min Be zek. 322 saè ni ejdujL Mar je ta Hu mar, p rof., spec . leks. Ža le 4a Kam nik Ja nez Ivanc – naš pri ja te lj iz Tro fa i a cha Kam ni š ka ob èi na je za do bro med na ro dno so de l o va - nje do bi la priz na nje Evrop s ke uni je . Z av strij sko ob èi - no Tro fa i ach, ka mor je bi la med pr vo sve tov no voj no pre se lj e na kam ni ška smo dni šni ca , pa ne le so de lu j e, am pak pri ja te lju je. K pri ja telj skim sti kom je go to vo ve - li ko pri spe val tam kaj šnji slo ven sk i ro jak Ja nez Ivanc – tu di s slo ven sko go vo ri co. Mož z za ni mi vo živ ljenj s ko uso do , ki je za ra d i èu dnih po voj ni h ra zmer iz gu bi l do - mo vi no, ne da bi bil on a li kdor ko li nje go vih è e sa kr iv, in po ta va nju po ta bo ri šèih na šel svoj dom in pri ja te lje v Tro fa i a chu. Ja nez Ivanc je bil ro jen le ta 1936 v Kra nju oèe tu Sl o - ven cu in ma te ri Ma ke don ki. Ima še dve s es tri: Ta tja na ži vi v An gli ji, An drej ka pa v Lo e bnu. V te le fon ski h po go - vo rih s Ta tja no še zme raj naj ve è krat go vo ri slo ven sko. Nje gov oèe je bil ofi cir v ju go s lo van ski kra lje vi voj ski. Le ta 1938 se je up o ko jil in je de lal kot di rek tor za se - bne ti skar ne v Kra nju, poz n e je pa v tek stil ni to var ni Ju - go èe ška . Tu di po oku pa ci ji Slo ve ni je je ostal v to var ni, kjer je skr bel tu di za v ar nost. Ja nez je le ta 1943 za èel ho di ti v osnov no šo lo v Kr a - nju, kjer je bi lo za ra di nem ške oku pa ci j e pre po ve da no go vo ri ti slo ven s ko. Oèe ta je ge sta po ne kaj dni pred bo - ži èem le ta 1943 za prl. Nem ci so mu pre po ve da l i ži ve ti v Kra nju. Nih èe ni ve del, kje j e. Tu di ob kon cu voj ne o oèe tu ni so niè sli ša li. De cem bra 1945 so ne ke ga ve èe - ra pri šli uni for m i ra ni mo ški. Ivan èe vi so mo ra li z nji mi,ne da b i jim po ja sni li za kaj. Ke r je pri n jih ži ve la tu di ma mi n a ma ti, Ma ke d on ka iz Sko p ja, je mo ra la tu di ona z nji mi. Kot ob ala r mih, ko so be ža li iz hi še, je Ja - nez tu di zdaj vzel kov èek z do ku men ti. Pe lja li so jih d o ko lod vo ra v Kr a nju, kjer s o jih za pr li v skla di šèe. Tu je bi lo že ve li ko lju di. Po tem s o jih z v la kom od pe lja li v ta - bo ri šèe na Je se ni cah, kjer so bi li èez bo žiè. Kdo ve za - kaj s o se obl a sti za pr tih na vs ak na èin ho te le zne bi ti. Po praz ni kih so jih od pe lj a li na mad ža r sko me jo, ven - 323 saè ni ejdujL Ja ne z Ivan c Ta bo ri šèe Tro fa i ach ma ja 1948, slo ven ska osnov na šo la. Ja nez Ivanc je 4. od de sne v 3. vr sti. dar jih Mad ža ri ni so vze li, za to so mo ra li na zaj do Ma ri - bo ra. Tu so jih n a lo ži li na to vor nja ke, jih pe lja li do av - strij ske me je in j ih z grož njo: »Kdor se obr ne, ga bo mo ubi li!« za po di li èez me jo. 1. ja nu ar ja 1946 so pri šli v ta bo ri šèe Spi el feld-Stras s. Spra še va li so se, za kaj so mo ra l i za pu sti ti Slo ve ni jo. Ali za to, ker je bi la sta ra ma ma po o èe tu Av strij ka iz sta re ptuj ske dru ži ne Stra fel la? Za to, ker oèe kot nek da nji ofi cir ni ho tel v par ti za ne ? Po tem so se se li li iz ta bo ri š èa v ta bo ri š èe: Ju den - burg–Fon sdorf–Di e ter sdorf– Mur dorf–Ka pfen berg– –Mur dorf–Tr o fa i ach. V Tro fa i a chu so bi li v ta bo r i šèu od le ta 1948 do 1960. Tu je bi la tu di slo ven ska šo la, saj je bi lo sko raj 2000 Sl o ven cev, H r va tov in Ru sov. J a - nez je za ra di stal nih se li tev iz gu bil dve šol ski le ti. Ma ti je ves èa s po iz ve do va la, kj e bi bil oèe. Po Rde èem kri žu so le ta 1946 iz ve de li, da je za prt pri An gle žih. Tam je bil za prt d ve le ti z ob to žbo, da j e na cist. Ker pa mu av - strij sko so di š èe ni mo glo do ka za t i no be ne kriv de , so ga kon èno iz pu sti li. Dru ži na je ži ve la ze lo sla bo, saj ni ti hra ne ni so ime li. Do ma èi n i jim ni so mo gli po ma ga ti, saj sa mi ni so ime li. Bo ljše je bi lo, ko se je k dru ži ni vr nil oèe. Le ta 194 8 je Ja nez za èel ho di ti v me šèan sko šo lo v Lo - e bnu. Pr vo le to ni bil oce njen iz nem šèi ne, dru go le to pa je do bil 4 (da nes bi bi lo to 2), ker je dru ge pred me te znal. Na to je de lal kot de la vec v li var ni Donawitz v Lo e - bnu. Tu so mu d a li šti pen di jo, da je lah ko na da lje val šo - la nje na te hniè ni šo li. Po tem je de lal v in šti tu tu za ra zi - sko va nje kva li t e te je kla kot vo dja ene ga od od del kov. Le ta 1955 so do bi li av strij sko dr žav ljan stvo. Dru ži na je iz gu bi la vse svo je ime tje. V Tro fa i a chu so mo ra l i za èe t i zno va. Kot iz gnan ci so do bi li ma njš o od ško dni no, ne od Ju go sla vi je, am pak od Nem èi je. Oèe se j e naj prej za po slil kot r u dar v r u dni ku pre mo ga, po tem p a je bi l ura dnik v t o var ni Do na vitz. Bil j e bil zna n, sp oš to van in po kon èen mož. V 60. le tih je bi lo za Iv an èe vo dru ži no že la žje. 196 2. se je Ja nez po ro èil z Z den ko Ber nhardt , Nem ko iz Sla vo ni - je. V za ko nu sta se mu ro di li dve hèer ki: An drea in Ur su - la (Ur ška). Obe s ta zd aj že p o ro èe ni: An dre in mož je a v - strij ski dr žav ljan, po ro du pa Tu rek, Ur su la, ki ži vi v Be - lja ku , je po ro èe na z Av strij cem in vo di po dje tje. An drea je uèi te lji ca na Osnov n i šo li Pet ra Ro seg ge r ja v Tro fa i a - chu, t. j. na šo li, ki ima pri ja telj ske s ti ke z Osnov no šo lo Fra n a Al bre hta v Kam n i ku. Zden ka je tr gov k a. V slu žbi je bi la do roj stva pr ve hèer ke, po tem je ost a la do ma. Ta ko je la h ko skr be la za to pel dom . Hèer ki se t eh èa - sov t a ko le spo mi nja ta: »To je bi lo naj lep še: ko s va pr i šli do mov, je bi la ma ma do ma.« So pro ga je bi la or ga ni za - tor in lo gi stik v dru ži ni. Ja nez je po no sen n a njo. Je tu di ti sti èlo vek, ki še z daj sto ji vsem ob stra ni s svo jim op ti - mi zmom: »Èe mi ne gre do bro, zme raj re èe, da bo še vse pra v.« Zden ka se je od J a ne zo ve ma me na u èi la hr - va ško, ka r ji ve li ko krat pri de pra v. Tu di zdaj , ko pri ja te - lju je jo s Kam ni è a ni. Ja nez in Zden ka sta se po go st o po go va r ja la hr va ško, zla sti èe ni sta ho te la, da bi ju hèe ri ra zu me li. Hèer ki ne zna ta slo ven sko. Zdaj bi slo ven šèi na obe ma pri šla prav: za ra di sti kov s Kam ni èa ni in za ra di Slo ven cev v Be lja k u, zla sti Ur su li. Ja ne zov oèe je umrl 1973., ma ma pa 1978. Ja nez se spo mi nja, da so do ma, do kler sta ž i ve la star ša, zme raj go vo ri li sa mo sl o ven sko. Po tem p a ne veè. Z nal je tu di hr va ško. Ven dar èe ne go vo riš , ve li ko po za bi š. Svo jo slo ven šèi no pa je po igri uso de mo ral te me l ji to obno vi - ti. 1997. ga je na mreè po kli cal dr. Se idl, nje gov pri ja telj iz mu zej ske ga druš tva. Po ve dal mu je, da j e od kril, da je v me stu Kam nik smo dni šni ca, ki s o jo med pr vo sve - tov no voj no le ta 1915 za ra d i pre ve l i ke bli ži ne so ške fron te pre se li li v Tro fa i a ch. Tu je de la la do le ta 1926, ko so jo za ra di ek spl o zi je za pr l i. Ja nez je šel s pr vo de le ga ci jo ob èi ne Tro fa i a ch na obisk v K am nik. Pr vi vti si v Kam ni ku so bi li ze lo pri jet ni, ce lo veè: »To je bi l za èe tek mo je ga pri ja telj stva s sta ro do mo vi no!« 324 saè ni ejdujL Hèer ki Ur su la in An drea Ja nez Ivanc z že no Zden ko Prej je bi l si cer že v Slo ve ni ji, pr viè le ta 1968 , z že no, s ses tro An dre jo in pri ja te lji, èe prav je nje gov oèe te mu ne ka ko nas p ro to va l: »Kaj boš ho dil dol! Mo je no ge ne gre do veè dol!« Za ra di brid ki h voj nih in po voj nih do ži ve - tij, za ra di iz gu be do mo vi ne in vse ga ime tja oèe, ko so se ra zme re spre me ni l e, ni ho tel v Slo ve ni jo. Ma ma pa je šla z Ja ne zom en krat na obis k. Ogl a si li so se t u di pri so se dih. Oèe je vzdr že val stik z enim svo jih naj bo ljših pri ja te ljev kam ni šk im de ka n om Vik to r i ja nom Dem šar - jem. Ta je pri šel tu di ne kaj krat na o bisk v Tro fa i ach s svo jim fi èem – pr viè le ta 1962 ali 1963. Ko je b il Ja nez pr viè po iz go nu v Kra nju, si je re kel: »Zdaj si pa do ma!« Ko j e vi del cer kev sv. Kan ci ja na in to va ri šev, kjer je bil kr šèen, mu je šlo na jok. Hi še, kjer so sta no va li, ni šel po gle dat. Ja nez je že dol go av strij ski dr žav ljan, ven dar: »Èe si ro - jen kot Slo ve nec, osta neš Slo ve nec.« Pri ja te lji mu pra - vi jo, da je bolj Av stri jec kot Slo ve nec. Sta r ši so ga vzg a - ja li v kr šèan skem du hu, to je ohra nil vse živ lje nje. Na iz gan s tvo gle da kot na po sle di co voj ne: »Po za bi ti se ne mo re, op ro sti ti pa. Ta ko mi slim.« S p o li ti ko se ne u kvar - ja, paè pa s i pri za de va bi ti do vs eh to le ran ten. Be re slo ven ske èa so pi se, je in for mi ran o slo ven ski po li ti ki, ta ko da si sam us tvar ja vtis o ra zme rah v ne k da nji do - mo vi ni . »Tro f a i ach je mo ja do mo vi na , ni ko li pa ne bom po za bil, kje se m bil r o jen.« Ni ko li se ni èu til pri kraj ša ne ga, ven dar še zdaj ne ra zu - me, za kaj s o bi li iz gna ni. Ve li ko be re o tem . Ve, kaj se je do ga ja lo med voj no in po njej v Ju go sla vi ji. Tu di Zbor - nik o voj nih in po voj nih žr tvah na Kam ni škem je pr e - bral. Pra v je, da se pi še o tem, da se pri z na, da je bi lo ta ko. Ven dar le: »T o je bi lo, res je bi lo ta ko, bo doè nost pa mo ra bi ti èi sto dru gaè na!« Ja nez še hra ni do mo vin ski list svo je ga oèe ta in ma me. Mor da bo do kdaj za pro s i li za slo ven sko dr žav l jan stvo,ven dar je zdaj po mem bne je od te ga sku pno miš lje nje, saj bo mo že na sled nje le to Slo ven ci in Av strij ci dr žav - lja ni Evrop ske uni je. Av strij ci Slo ven ce ce ni jo , saj pra vi - jo: »Slo ven ci nas bo do go spo d ar sko uje li in pre hi te li v dveh al i treh l e tih.« Že od mla do st i je de lal v cer kve nih or ga ni za ci ja h. Ko se je upo ko j il, je bi lo tre ba na no vo za pol ni ti živ lje nje. Žu pna cer kev je bi la po tre bna te me lj i te obno ve. Ja nez je veè kot 5 l et vo dil obno vi tve na de la. Fi nan èna sred - stva so pri spe va li ob èi na, žu plja ni Tro fa i a cha, ško fi ja Gra dec, de že la Šta jer ska, zvez ni urad za spo me ni ško var stvo in po sa mez ni ki. Ve li ko del pa so na re di li pro - sto vo ljci. Tu di žu pa n je la stno roè no po ma g al – ne v èa - su vo lil ne kam pa nje, a m pak ko j e bil i z vo ljen. O dno si med ob èi no in cer kvi jo so do bri. So de lo va nje z ob èi no Kam nik ga ve se li , to rad de la. Pa še ve li ko je ta ke ga, kar je tre ba sto ri t i, tu di za ra di nje - go vih živ ljenj s kih iz ku š enj. Z že no sta ve li ko po ma g a la be gun cem z ju ga in v zho da – zl a sti iz Ro mu ni je, Bol ga - ri je, Hr va ške in BiH, k i so od le ta 1990 pri ha ja li v Tro fa i - ach. Tre ba jim je b i lo ure di ti sta no va nja, slu žbe, s tem se je ukvar ja la so pro ga Zden ka. Ja nez je ta krat ve li ko ho dil po ura dih, da so si ure di li osnov ne živ ljenj ske ra - zme re. K ar ne kaj jih je v Tro fa i a chu tu di osta lo, ta ko kot pred sko ra j pol sto le tja Ivan èe v a dru ži na: »Dru gim smo vr ni li, kar so nam d a li tu ji lju dje, ko smo pri šli v Tro fa i ach.« Ja nez mi sli, da je tu di on do dal ka men èek k do bre mu so de l o va nj u s Kam ni kom. Nje go v o živ lje nje je prav za - ra di te ga bo ga te j še za is kre n a pri ja telj stva. V Kam ni ku pri ja te lju je z inž. Pet rom Ko že lje m in nje go vo že no, z Ivom Pr i stov ni kom pa š e z mar si kom, ki ga je spoz nal v teh le tih so de lo va nja. Pre se l i ti pa se kljub vse mu ne bi ho tel v Slo ve ni jo. V Tro fa i a chu je zdaj do ma, tam ima dru ži n o, pri ja te lje: »Kjer so pri ja te lji, tam sem do ma!« 325 saè ni ejdujL Ja nez Ivanc je 25. j u ni ja 2001 do bil zla to priz na nje dežele Štajerske. 326 saè ni ejdujL Dr. Ve re na Vi dri h Per ko Go renj ski mu zej Kranj La pi da ri j kam ni ške ga mu ze ja Za lo ž il Kul tur n i cen ter Kam n ik, 2003 28 stra ni, 29 bar vnih fo to gra fij Liè na knji ži ca, ki j e pred ne dav nim iz šla kot vo dnik po pre u re je nem la pi da ri ju kam n i ške ga mu ze ja na Za pri - cah, je sad pri za de va nj dol go let ne ku sto s i nje, ar he o lo - gi nje in do ne dav na di rek to ri ce Mi ri ne Zu pan èi è in so - de lav cev Zo re Tor kar in Mar ka Le sar ja ter priz na ne ga epi gra f i ka dr. Mi la na Lo ve nja ka. V uvo du se br a lec n a krat ko sez na ni z n a sta ja njem zbir ke kam ni t ih spo m e ni kov in obno vo raz stav ne ga pro st o ra, ki je bi la do kon èa na le ta 2003. Po sta vi tev v obo ka nem ho dni ku vho dne stav be na za pri ški grad je do mi se l na iz ra b a manj vre dn e ga raz stav n e ga pro sto r a in le pa do pol ni tev graj s ke ga dvo ri šèa . Med zbir ko je de vet an tiè nih spo me ni kov, ki pred st av - lja jo spo me ni ke raz liè ne ga zna èa ja; od ce sar s ke ga po - sve til ne ga na pi sa do na gro bni ka, sar ko f a ga, kam n i te ža re in de la kam n i te ga ki pa. V sred nj e ve š ko do bo so di j o tri je re li e fno okra š e ni kam - ni. Med nji mi je naj po me m bne j ši re li ef z an ge lom gr bo - no scem z eno naj sta rej ših upo do bi tev kam ni š ke ga gr - ba. Na gro bnik ple mi èa Wiederkeh rja je i z ba roè ne do - be, zbir ko pa za klju èu je mej nik iz 18 . stol ., s ka te rim je bi la oz na èe na me ja me stne ga ozem lja, po me ri ja . Go to vo si odlo mek grad be ne ga na pi sa ce sar jev Mar ka Avre li ja (161–180) in Lu ci ja Ve ra (161–169), nje go ve - ga bra ta in so vla dar ja, za slu ži, da je ob jav ljen n a pr - vem me stu vo dni ka. Spo me nik je bi l od krit na Tro ja - nah sre di 19. stol. in ob jav ljen v zn a me ni tem zbir ni ku la tin skih na pi sov (Cor pus in scrip ti o num La ti na rum ) pod št e vil ko 11675 . Na na pi su so po odli è nih in u sta - lje nih na va dah rim ske ga im pe ri ja naš te ti po leg imen obeh ce sar jev tu di nju ne dr žav ni ške fun kci je, na zi vi, pri dob lje ni v zma go slav n ih bit kah in na zad n je je na ve - de no nju no de ja nj e, obno va ne ke ga po go re l e ga po slo - pja. Za ra di sla be ohra nje no sti je moè do pol n i ti na pis tu di v smi slu, da sta po sta vi la sve ti šèe Apo lo nu. V vsa kem pri me ru na pis osvet l ju je ne le iz je men po - men tro jan s ke ga pre ho da v an ti ki, tem veè ne po sre - dno go vo ri tu di o vo ja ških do god kih dru ge po lo v i ce 2. stol. in sko ra j go to vo iz pri èu je tu di kraj š o pri sot nost obeh ce sar jev v teh kra jih. Oko li le ta 167 s e je z ne pri - èa ko va nim vpa dom ger man skih ple men Kva dov in Mar ko m a nov za klj u èi la sko ra j pol dr u go sto le tje tra ja - jo èa pax ro ma n a, mir in bla go sta nje rim ske ga ce sar - stva, ki se je raz te za lo na ob sež nem ozem lju med Bri - ta ni jo in Ara bi jo, med Do na vo in se ver no a fri škim go ro - vjem. Pre u dar no na èr to va na obram ba im pe ri j a, ki je te me lji la na kon cen tra ci ji èet na me jah, se je ne na do - ma po ka za la za ne za do st no. Bar ba ri so vdr li glo bo ko v ne dr ja de žel No ri ka in Pa no ni je, kar pri bliž no us tre za pro sto ru da naš nje Av stri je in za ho dne Mad žar s ke, ter gre doè sko zi na še kra je iz ro pa li bo ga t a me st a vse doVe ro ne. Ce sar, ki se je t e daj mu dil na vzho dnih me jah, pri bliž no na ob mo èju da naš n je ga se ve re ne ga Ira na, se je ne mu do ma vr nil z ogr om no voj sko v Akv i le jo. Da bi za šèi ti l ne var no od pr te po ti pro ti Ita li ji, je dal po sta vi ti do dat ni vo ja ški ta bor v Lo èi ci pri Vran skem i n v njem na sta nil II. ital sko le gi jo. Ce sa r je ned vom no obi ska l na še kra je in z njim se j e tod mu dil tu di eden naj slav - nej ših zdrav ni kov sta re ga sve ta, G rk Ga len. Kot nam iz - pri èu je na pis iz kam n i ške ga la pi da ri ja, je ce sar sku paj s so vla dar jem dal obno vi t i ne ko stav bo. Naj br ž ni ti ni ta ko ze lo po mem bno, kak šne g a zna èa j a je bi la stav ba, go to vo je, da j e pred stav lja la del na sel bi ne, ki je st a la v an tiè nih èa sih na Atran su, Tro ja nah. Atrans so ome nja - le vse a n tiè ne kar te in po to pi si, na ne ka te rih je š e ome - nje no, da je bi la tam me ja med Ita li jo in pro vin co Pa no - ni jo. Za to je sta la tam tu di ca rin ska po sto jan ka z ura - dni mi pro sto ri in skla di šèni mi stav ba mi, go to vo tu di ko nju šni co in hle vi, ne kaj hi ša mi in tem pljem. V vi har - nih do god kih ob vp a du bar bar skih voj ska s e maj hna žan dar s ka po sta ja za go t o vo ni mo gla ubra ni ti. Ali so pre bi v al ci mor da ube ža l i, ne ve mo, zgrad be so po go re - le. Ka sne je, kot iz pri èu j e na pis, je dal ce sar obno vi ti naj po mem bnej šo, ki sta lah ko le ca rin ski u rad a li tem - pelj. To je bil go to vo že èas , ko je bi la glav na ne var nost m i - mo in je živ lje nje sp et ste klo, p ro met pa z a pol nil dr žav - ne ce ste. Ve mo, da je bi l le gij ski ta bor v Lo èi ci le krat - ke ga živ lje nja , naj brž se je voj ska v njem za dr že v a la le dve, naj veè tri l e ta, ne ka ko do 170. Že le to ka sne je jo za sle di mo na dru gem kon cu pro vi n ce, kar lah ko za go - to vo ima m o za znak, da so ne po sre dne ne var no s ti mi - ni le in se je v de že lo vr ni lo vsak da nje živ lje nje. Se ve da ni ko li veè v ena kem ob se gu in si ja ju, pa ven dar le do te me re, da je bi lo po tre bno obno vi t i stav bo ca rin s ke po - sta je. Tu di de la okra s a z ne ke na gro bni c e v obli ki gri fo na in le va sta bi la pri ne se na v Kam nik s T ro jan. S ku paj z n a - gro bno ste lo tri let ne ga Hi la ra iz pri èu je j o ob stoj manj - še ga , še ne od kri t e ga po ko pa li šèa ob na sel bi ni. Eno od imen, k i so ohra nje na na spo me ni kih, ome nja ca rin - ske ga uslu žben ca vzho dne ga po re kl a, kar ni bi lo v rim - skem im pe ri ju niè ne o bi èaj ne ga. Sko raj po dva ti soè le tih je še ve dno ganj ljiv na pis na na gro bni ku tri let ne mu Hi la ri ju, ki je bil v zgor njem de lu na gro bni ka tu di upo dob l jen. Re li ef ga pri ka zu je s ka po na gla vi in oble èe ne ga v pre pr o sto tu ni ko, otro š ko sraj - èko. Spo me nik sta umr le mu si nu po sta vi la star ša, oèe Se kun di jan, kon tro lor na ca rin ski po sta ji, in ma ti Ru fi - la. Pod na pi snim po ljem je u po dob ljen lik obre dne se - ki re, ki je im el na rim skih spo me ni kih po men z a šèi te pred skru nil ci gro bov. Tu di lik ome n je ne g a gri fo n a ima mi to lo ški po men in sim bo li è no go vo ri co, va ru j e na mreè pe pel pred skru nil - ci in du šo umr le ga pred zli mi du ho vi. Pri ljub lje na po do - ba le va na rim skih spo me ni kih je sim bol za gro bne ga živ lje nja in mo èi smr ti. Tu di pre pro sta kam n i ta gro b na skri n ja, sar ko f ag, pri - ha ja s Tro jan. Med tem ko so v è a su pr vih dveh sto le tij rim ske ga im pe r i ja tru pla po koj nih sko ra j do sle dno se - ži ga li in njih žg a ne ost an ke po ko pa va li v ža rah a li v pre - pro stih gro bnih ja ma h, z raz šir je njem kr šèa n stva v poz - ni an ti ki pre vl a da po kop tru pla. Pre mož nej ši so si vèa - sih omi sl i li kam ni t e kr ste, po do bne skri nj am s po kro vi . Za nji ho v o iz de l a vo so bi le na men s ko iz bra ne po roz - 327 anecO nej še vr sta kam na, kar je omo go èa l o hi tro pr hne nj e te - le snih ostan kov. Gr ška be se da sar ko fag pa do be se - dno po me ni ti ste ga, ki po u ži je me so. Tu di kam ni ta ža ra, v ka te ri je b il sprav ljen pe pel po koj - ni ka s pri da t ki, t. j. že lez nim no žem, bal za ma ri jem – ste kle ni è ko za di še èe olje in le po re bra st o ste kle no sko de l o, go vo ri o bo ga t i pre te klo s ti naj di šèa. V Kam nik so bi le naj dbe pri ne se ne iz Men gša, ki je že pol dru go sto le tje znan po ime nit nih ar he o lo ških naj dba h. Iz pri - èa na je praz go do vin ska in an tiè na do ba vse do šest e - ga st o le tja. J e ena red kih rav nin skih na sel bin, ki se j e ob dr ža l a do èa sa sta ro slo van s ke po se l i tve. Po leg slo - van skih gro bov pa j e bil ne dav no od krit t u di Ava rom pri pi san grob. Men g eš je bil v rim ske m èa su ži va hn a na sel b i na sta ro - sel ske ga pre bi val stva, ki je le ža la ob stran skem od ce - pu dr žav ne ce ste Emo na–Ce le ja, mno gi ra zi sko va l ci so v njej vi de li rim sko ce stno po sta jo Ad quartode - cimo . En sam ka men iz an tiè ne zbir k e la pi da ri ja iz vi ra iz Kam ni k a. Na gro b nik dru ži n e Din dij c ev je bil naj den pod gra dom Za pri ce pred ma lo da ne dve ma sto le t je ma in mor da je bi lo to tu di me st o nje go ve pr vot ne po sta vi - tve. Na pis je iz kle san na pred n ji stra ni ma siv ne ga, kva - dra ste ga na gro bni ka, ob stra neh okra š e ne ga z re li e - fom del fi nov in vi n ske t r te z groz di. Oba umr la sta bi la èla na zna ne ital ske dru ži ne Din dij cev, ki s e je ukvar ja - la s pre de l a vo, tr go v i no in tran spor t om ko vi na r skih iz - del kov. Na gro bnik je i z dru ge po lo vi ce 1. st ol. po Kr. i n v tem èa su je bil ka m ni ški p ro stor že sko raj ce lo sto le - tje vklju èen v e mon ski me stni te ri to rij, ki je le žal zno - traj ma tiè ne Ita li je. Kot že po ve da no, je te kla me ja s pro vi n co No rik na Tro ja nah. Ital ske tr gov ske dru ži ne, med nji mi tu di Din dij c i, so svo jo de jav no st ned vo m no na slo ni le na sta ro sel sko eko no mi j o in lo kal no poz na - va nje ru dnih le žišè in te hno lo gi je pri do b i va nja ko vin ; na pr vem me st u go to v o že le za . Su ro v e ko vi ne in po liz - del ki vseh vrst so naj ver jet ne je pred st av lja li ba zo dru - žin ske g a po dje t ja, tr go v i na pa jo je iz vr s tno do pol nj e - va la. Bolj kot za èet ni ke ko vi nar skih obr ti na Kam ni - škem je tre ba vi de ti v dru ži n i iz vr stne or ga n i za tor je, ki so z do biè kom iz rab l ja li bo ga t e, ma lo da ne ti soè let ne iz kuš nje lo kal ne ga pre bi v al stva. Sred nje ve ška , re li e fno okra še na plo šèa z an ge lom gr - bo no scem i z oko li le ta 1490 s o di ned vom no med naj - po mem bnej še kam ni š ke spo me ni ke. Po do ba an ge l a dr ži v ro kah šti ri gr be. V nje go vi de sni c i je ce sar s ki grb Sve te ga nem ško-rim ske ga ce sar s tva, hi e rar hiè n o naj vi šje po stav ljen. V le vi ci dr ži hab sbur ški grb, nji ma po dre je na pa sta gr ba voj vo di ne Kranj ske in grb me sta Ka m nik. Av to r i ca dom ne va, da je upo do bi tev na sta la ob pri li ki, ko si j e me sto le ta 1489 pr i vla dar ju iz po slo va lo svo bo - dno vo lje ne so dni ke in se s t em otre slo pl e mi ške ga upra vi te lja. Na gr bu, ki ve lja za dru go naj sta rej šo ohra - nje no upo do bi tev , je sv. Mar je t a kot za šèit ni ca me sta . Njej je bi la po sve èe na tu di ka pe la na Ma lem gra du, ki so di med naj st a rej š e ohra nje ne stav be. Svet ni ca je upo dob l je na v dr ži mo lil ke pred she m a tiè no pri ka za - nim (graj skim?) por ta lom, pod nje ni mi no ga mi le ži zmaj, l e vo in de sno sta zvez da in lu na. Tak šen je naj - sta rej ši ka m ni ški g rb, ki j e bil v upo ra bi sko raj vse do kon ca 19. stol., ko na pod la gi ži ve le gen de za me nj a jo fi gu ro svet ni ce s po do bo Ve ro ni ke.Kam ni ta plo šèa je bi la pr vot n o vzi da n a na stav bi ro tov - ža, mor da pa ce lo nad me stni mi vra ti. K de lu me stne ar hi t ek tur ne opre me so di re li ef s po do - bo sv. Flor ja na, ki je naj ve r jet ne je ne koè kra sil hi šo bo - ga te ga tr gov ca Bar to lo me ja Stet tn er ja, la stni k a fu žin ob Bis tri ci. Ugle dni mož je bil èla n me stne ga sve ta in me stn i so dn ik. Sta ra Stet tne r je va hi ša je brž ko ne sta la na Glav ne m tr - gu ali v da naš nji Ma is tro vi uli ci. Kam nik je bil eno naj bo ga tej ših kranj skih mest vse do 16. stol. Vir do hod kov so pred s tav lja li že le za r stvo in us njar stvo ter ži va hn a tr go vi n a, ki je te kla po Tu hinj sk i do li ni. Tr gov c i so s pri mor sk e stra ni pre va ža li vi no, su - ho sa dje in ol je na Š ta jer sko t er ko že in ži vi no na zaj. Ta ko ni èu dno, da je na enem od sred nje ve ških kam - nov, ki ga hra ni la pi da rij, upo dob l je no obrt ni š ko hi šno zna me nje z us njar skim no žem. Po leg je upo dob l jen šèi tek s hi šnim g r bom ter l u no in zvez do ob njem. Zna - me nje je mor da po ve za no z dru ži no Lo vren ca Mer ja - sca, ki se j e ukva r ja la z u s njar sko obr tjo. Zad nji sred nje ve š ki spo me nik iz zbir ke je zna me nje ob po ti na Za pr i ce. Na lo èe nih kon cih Kam ni ka so bi li vzi - da ni de li zna me nja, ko jih je od kril in n a zad nje o d ku pil zna me ni t i kam ni š ki zbi ra t elj ži vi noz dra v nik Jo sip N. Sa dni kar, jih po sta vil pred svo jo hi šo na Šut ni in n a zad - nje po da ri l v za pri ško zbir ko. Zna me nj e v obli ki pre pr o ste ga ste bra s ka pi te lom je naj ve r jet ne je pr vot no kra si lo ka pe l i co ali gro bno ar hi - tek tu ro. Sta lo je na nek da njem šu ten skem po ko pa li - šèu ob žu pnij ski cer kvi in ima po leg vre za ne let ni ce 1537 tu di kam no s e ško zna me nje . Ba roè na na gro bna plo šèa ple me n i te ga Ja ne z a Ja ko b a Wiederkehrj a von Wieders bacha iz l e ta 1702 je okra - še na v zgor njem de lu z dru žin s kim gr bom s po do ba mi vzpe nja jo èe ga se ko nja, ov na in sa mo ro ga. Po do ba ov - na po na zar ja pri i mek (nem ško Wider ). Na pis na va ja ime po ko j ne ga in nje go v ple me n i ti iz vor. Po zli za ni po vr š i ni na gro bne plo šèe je moè so di t i, da je slu ži la kot po krov gro bni ce v tleh (cer kve ne) zgrad be. Grb Wiederkehrj ev je poz nan tu di iz bra tov šèin ske knji - ge sv. Di zme. Dru ži na pa se po ve zu je tu di z zgo do vi no sa me ga za pri šk e ga gra du. Ka snej ši so ro d ni ki na na - gro bni ku ome nje ne ga so sre di 18. sto le tja po sta li la - stni ki gra du in ga pre u re di l i v ba roè nem slo gu . V Ljub - lja ni je bi lo dru žin s ko glav no pre bi v a li šèe. Na gro bni k pa je bil m or da vzi dan v fr an èi škan sko cer kev, ki je st a - la na (da naš njem) Vo dni ko vem t r gu in kj er so p o ko pa - va li ljub ljan sko pl em stvo. Kaj mo go èe je, da so ob po - ru še nju cer kve ob kon cu 18. stol. so ro dni ki da li spo - me nik pi e tet no pre pe lja ti v Kam nik. Po koj ni je bil na mreè ugle dna ose bnost te da nje ga èa - sa. Bil je de žel ni so dnik in eden izmed sed mih us ta no - vi te ljev bra tov š èi ne sv. Di zme, druš t va, ki je pred st av - lja lo ple mi šk o in in te lek tu al n o eli to Kran j ske. Lju be zen do umet no sti in vi so ko kul tu ro dru ži ne do ka zu je tu di oljna po do ba ple mi èa in nje go ve dru ge že ne, ki ga je l e - ta 1678 na ro èil pri ni zo zem skem sli kar j u Her ma nu Ve - rel stu. Po do bo hra ni Na ro d na ga le ri ja v Ljub lja n i. Kot zad nji v vr sti kam ni t ih spo me ni kov iz kam ni š ke ga la pi da ri ja osta ne mej nik s kam ni šk e ga me stne ga ozem lj a. Ka men z na pi s om der S tat Sta in Pur g frid je naj ver je t ne je iz 18. stol. Me stni ager, po me ri um , je bi lo ozem lje v ne po sre dni oko li ci me sta , na me nje no v upo - ra bo me šèa nom, ki so na nje go vem ob mo èju tu di pre - 328 anecO vze li skrb za ce ste in po ti. Ozem lje je bi lo sk r bno oz na - èe no z mej ni ki. De lo za klj u èu je kra tek an gle ški pre vod Pri m o ža Tro - bev ška . Sli ke so de lo Mir ka Kam bi èa, obli ko v a lec Mar - jan Ko c jan, DC Stu dio. De lo je na pi s a no stro kov no po glob l je no in obe nem pri - jet no, z rav no do volj zgo do vin s ki mi po dat ki o pred s tav - lje nem gra di vu , da pri teg ne j o obi sko val ce mu ze ja in dru ge upo ra bni ke. Fo to gra fi je so gled l ji ve, obli ko v a nje knji ži ce spre jem l ji vo. Naj brž je te hten raz log, da de lo ni v ce lo ti pre ve de no ali ce lo ve èje ziè no, ja sen vsem, ki po bli žje poz na jo ra zme re v kul tu ri. Ned vom no bi bil lah ko vo dnik v tem pri me ru do bro do šl a po pes tri tev si - cer do kaj skrom ne tu ri stiè ne po nud be v Kam ni ku in za to la h ko le up a mo, da bo kdo zbral po tre bna sre d - stva in vo dnik v ce lo ti po nu dil vs aj v enem, èe ne ce lo v veè je zi kih, kot to p oè ne jo dru god po s ve tu. Mor da bi ne bi lo od veè do da ti na za èet ku ne kaj be sed o Za pri cah in K am ni ku ali ce lo v no tra njost plat nic k ak - šen upo ra ben na èrt me sta za manj ve šèe obi sko val ce. Am pak v se to so s a mo manj po mem bne opaz ke, o ka - te rih bi bi lo mor da do bro ra zmi sli ti v pri me ru po na ti sa . 329 anecO 330 anecO Ka za lo Mar je ta Hu mar Uvo dnik .......................................... 5 KAM NIK – SE DA NJOST IN PRI HO DNOST An to n To ne Smol ni kar Kam ni ku »èa stna evrop sk a za sta va« .................. 7 Bo go mir Ko vaè Ka ko raz vi ti me sto in spod bu di t i kam ni ško go spo dar s tvo........................... 11 RAZ PRA VE – ET NO LO GI JA Ma ri ja Klob èar Kam ni èa ni v Ste le to vih za pi sih ljud skih pe smi ........ 17 Be nja mi n Be zek Vo tiv ne fi gu ri ce v Nev ljah pri Kam ni ku ............... 31 RAZ PRA VE – BI BLI O TE KAR STVO Bre da Pod brež nik Vuk mir Ve ro ni k a z Ma le ga gra du: kam ni ško ljud sko pri po ve d no iz ro èi lo v knjiž ni in elek tron ski ob li ki........................ 35 RAZ PRA VE – LI TE RAR N A ZGO DO VI N A Bre da Zu pan èiè Fran Al breh t in Grim mo ve prav lji ce .................. 47 Ivan ka Uèa kar Fran Al breht (1889–1963) ......................... 63 RAZ PRA VE – UMET NO S TNA ZGO DO VI N A Mar ko Le sar Ob sto let ni ci roj stva slo ven s ke ga sli kar ja Mi ha Ma le ša (1903–1987) ........................ 73 Du šan Li po vec Ma le še ve upo do bi tve Pre šer na in nje go vih pe sni te v............................... 79 RAZ PRA VE – ZGO DO VI N A An dre ja Er žen Sve te že ne An de ške .............................. 81 Mi ha el Ku zmiè Re for m a ci ja na Kam ni ške m........................ 87 Mar ko Le sar Na gro bna plo šè a ple mi èa Ja ne za Ja ko b a Wied erkehrja z W ieders bacha ...................... 95 Dam jan Han è iè Iz vsak da nje ga živ lje nja me kinj sk ih kla ris v 17. in 18 . sto le tju.............................. 101 Ja sn a Pa la din Kam ni ški Kur ha us ............................... 113 Ja nez Hu ma r Pu škar in go slar Ja nez Hu mar iz Go di èa............. 125 Ta tja na Dro ve n ik Èa liè Osno v no šo l stvo v Šmar tnem in Zg . Tu hi nju v èa su Av str o-Ogr sk e............................. 133 Vil ko Ri fel Ru dar je nje v do li ni Èr ne in nje ni oko li ci ............. 149 Vil ko Ri fel Kam ni ški èr ni mli nar ji ............................ 165An drej Vov ko Èla ni Slo ven ske ma ti ce ter od bor ni ki in èlan stvo Dru žbe sv. Ci ri la in Me to da v Kam ni ku v èa su hab s bur ške mo nar hi je ........... 179 Zo ra Tor kar Za pu šè i na prof. Iva na Zi ka v kam ni škem mu ze ju ............................ 189 Jo že Ar ko Te ri to ri al na obram b a v ob èi ni Kam nik od 1968 do 1990 ............................... 193 RAZ PRA VE – AR HE O LO G I JA Ve re na Vi drih Per ko Mi lan Sa ga din Go renj s ka v an ti ki ............................... 207 RAZ PRA VE – NA RA VO SLO VJE Loj ze Ma rin èek Goz dna ve ge ta ci ja Me ni ne pla ni ne ................. 225 Bo ži dar Dro ve nik Hro šèi (Co le op te ra) Me ni ne pla ni ne ................ 241 Ju re Ža lo har Naj db e fo sil nih žu želk v Tu nji šk em gri èe vju .......... 265 De jan Per èiè Den dro kro no lo š ke ra zi ska ve le sa iz stavb pri Sv. Pri mo žu nad Kam ni kom .................... 269 Vi do Kre gar Kle men Kre gar Ta dej Ur šiè Ja me osa me le ga kra sa Kam ni ka in Tu hi nja .......... 275 Raj ko Sla pni k Kam ni ška ja ma – zi bel ka ja mar stva in spe leo (bio)lo gi je na Kam ni ške m................... 285 PE SNI KI IN SLI KAR JI Pe sni c a Ni na - Kar la Osred kar ............................ 291 Du šan Li po vec Gre ta Bol tar .................................... 293 Du šan Li po vec Loj ze Ka lin šek .................................. 299 NAŠ PO GO VOR Vla do Mot ni k ar »Go vor je kot g las ba, ima s vo jo me lo di jo, ri tem, tem po.« Po go vor z Na ta šo Do lenc ......................... 305 LJU DJE I N ÈAS Ce ne Ma ti èiè So se d je Ko va èe vi ............................... 313 Ma ri ja Klob èar De vet de set le tij go spe Ma re Pu celj, vtka nih v iz ro èi lo in spo min ....................... 317 Da ni jel Be zek Ob de vet d e set le t ni ci in že nir ja Vik tor ja Re pan š ka .............................. 319 Mar je ta Hu mar Ja nez Ivanc – naš pri ja telj iz Tro fa i a c ha ............. 323 OCE NA Ve re na Vi drih Per ko La pi da rij kam ni ške ga mu ze ja ..................... 327 331 Kam ni šk i zbor nik XVII Iz da ja Ob èi n a Kam ni k. Ure ja ure dni ški od bor: dr. Bo ži dar Dro ve nik, To ne Fti èar , Mar je ta Hu mar, pro f., spec . leks., Du šan Li po vec, akad. sli kar in publ., T i na Rom šak, prof ., An ton To ne Smol ni kar in Mi lan Šuš tar, prof. Glav na in od go vor na ure dni ca: Mar je ta Hu mar, pro f., spec . leks. Ža le 4 a, Kam nik Lek tor ja in ko rek tor ja: Mi lan Šuš tar, prof. Ljub ljan ska 74, Kam ni k Mar je ta Hu mar, pro f., spec . leks. Ža le 4 a, Kam nik An gle ški pov zet ki (ra zen str. 239) Ma te ja Re pan še k, prof. Povzetek na st rani 239 Pa ul Town end Gra fiè na opre ma in obli k o va nj e: Du šan Ster le , sli kar in graf. obli k o va lec Zi ko va 3, Kam nik Ra èu nal ni ška ob de la va be se di la: Stu dio D a ta print, d. o . o. Trg s vo bo de 8, Ka m nik Tisk: DELO tisk arna d . d., Dunajsk a cesta 5, Ljub ljana Na kla da: 2000 iz vo dov Kot vinjete so upo rab l je ne fo to gra fi je fresk iz cer kve sv. Pri m o ža in Fe li ci ja na nad Kam ni kom iz fo to t e ke Mila na Šuš tar ja. Na plat ni cah sta sv. Bar ba ra in sv. Mar je t a. Fre ske je po snel Mar ja n Smer ke. V Kam ni ku, mar ca 2004 332