289. številka. Trst, v ponedeljek 17. oktobra 1904. Tečaj XXIX. g«- Izhaja vsaki dan. Tu»li ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob poaedeljkih ob 9. uri zjutraj Posamične številke »e prodajajo po 3 novi. (♦» stotink) t mnogih tobakarnah v T ratu in okolici, Ljubljani. Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, št. Petru, Sežani, Xabrcžin:, Novcnimeitu itd. Oglase i ti liaroebe sprejema uprava lista r Edinost", ullea iiiorrio <«alatti št. 18. — l'rsdne ure so od 2. pop. do zreeer. — Cene oglasom 1 6 st Da vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale ia domači oglasi po pogodbi. — - • ^^ TELEFON štev. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece G K. — Na naročbe brez dopo3hiTie naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. »Irankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnin j, oglase in reklamacije je pošiljali na upravo lista. UREDNIŠTVO: ni. Giorgio Ualatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Ga'atti št. 18. Poštiio-hranilnieni račun st. 841.<»-V2. "J i Brzojavne vesti). Ruska poročila o zadnjih bojih. PETROGRAD 16. Iz Mukdena poročajo, da so sedanji boji mnogo trdovratneji in krvaveji nego so bili oni pred šestimi tedni pri Liaojangu. /gube so na obeh straneh zelo velike. Že štiri dni prihajajo od vseh strani ranjenci v Mukden deloma na železniških vozeh deloma na dvoko-lesnicah. Kdor more. gre peš; vsa pota so polna ranjencev. Prodiranje je bilo Rusom zelo otežčano vsled tega, ker niso poznali zelo goratega ozemlja. Japonci ka žejo v svojej obrambi isto obupno hrabrost kakor pri svojih napi dih. PETROGRAD io. Dopisnik »Biršev. Vjedomosti« je brzojavil iz Mukdena: Potem ko sem si ogledal vso črto našega levega krila, sem dospel semkaj. Dne i z. t. m, je bilo naše desno krilo primorano umakniti se proti severu ter ostaviti postajo Sahe. To se je zgodilo radi tega, ker je sovražnik ondotne pozicije napadel z močnejšimi silami. Vojaki so se boriti mož z možem. Topništvo je pričelo proti sovražnim nasipom živahno streljati Na to je prodrla pehota in trenotek potem so bili vzeti nasipi. Pričakovalo se je protinapada, v?ndar je proti noči ogenj poje* njeval ter potem popolnoma ponehal. Prišlo je na to povelje, naj se čete umaknejo za reko Sahe. HARBIN i o (zvečer). Poročilo ruske brzojavne agenture: V petek dne 14. t. m. so dospeli semkaj prvi ranjenci. Boji trajajo dalje. Prvi oddelek 4. donske kozaške divizije je dospel semkaj. PETROGRAD 16. Ruska brz. agentura poroča iz Harbina od 15. t. m.: Kakor se sliši, je bil v najhuji bitki včeraj 17. vej, ki je obdržal vse pozicije, ker mu je prišel na pomoč 0. voj. Kakor se sliši so naše čete odbile šest sovražnih napadov. Japonsko topništvo je moralo s streljanjem prenehati. Naše izgube so baje zelo velike. Foročilo generala k nropat kina na carja. PF.TROGKAI) i o. V noči od 15. na 10. oktobra so znatne japonske čete na pale voj, ki je bil postavljen ob reki Sahe. Japohcem se je posrečilo predreti centrum. Xa pomoč je voju došlo več bataljonov. Ruskim četam se je posrečilo zopet vzeti vas Sakepu, ki so jo Japonci z^seli ter preganjati Japonce dva kilometra daleč. Položaj na desnem krilu je bil nekoliko časa zelo vznemirljiv, ker so Japonci isto dobno napadli fronto ter skušali obiti desno krilo. Ko so bile zasedene nekatere vasi ter so se čete pomaknile naprej se je desnemu krilu posreč lo obdržati svojo po- zicijo. Čete centruma, ki so bile prodrle naprej, so se po srditem boju umaknile na enake pozicije kakor desno krilo. Mnogi polki niso že tri noči spali. Izgube Japoncev so znatne. Noč od 14. na 15. je bila mirna. Boj zopet pričel. MUKDEN ib, (Reuterjev biro). Po včerajšnjem presledku je danes pričel zopet boj, ter so Rusi na desnem krilu armade zopet napali Japonce deset milj južno-zapadno od Mukdena. Poročilo maršala Ojame. TOKIO 16. Kolikor se je zamoglo dosedaj konstatirati, presega skupno število ubitih Rusov 8550, od teh jih je padlo pred fronto leve armade 2509, pred fronto desne armade pa 4500. V tem niso vštete zgube od 14. in 15. t. m. Skupne izgube Rusov v bojih z desno armado se cenijo na 20.000 mož. (V tem poročilu je pozabil maršal Ojama objaviti, koliko da je pa v zadnjih bojih padlo faponcev. Op. ured.). POB T ARTUR. PETROGRAD 16. Glasom poročila iz Čifu je sedaj zveza s Port Arturjem skoro popolnoma pretrgana. »Retvizaii« je vsled obstreljavanja le neznatno poškodovan; na topničarki »Giljak« so bili pa ubiti poveljnik in več mornarjev. Japonci utrjujejo sedaj izlnsti višine pri Takušanu na vztočni strani. Kakor se zdi, se pripravlja nov napad na trdnjavo. Pilnitzu zaprisegel ministre, pot~m ko je sam prisegel na ustavo. Kraujskl deželni zbor. DUNAJ 16. V vladnih krogih se govori. da bo deželni zbor kranjski odgodjen. Romunska kraljeva dvojica. JASSI 16. Kralj Karol in kraljica Elizabeta sta dospela semkaj. Frsncozki častniki t Belemgradn. BELIGRAD 16. Francozki častniki, ki jih je kralj povabil v Beligrad, so dospeli semkaj v soboto zvečer. Brzojavne vesti. Goriški deželni zbor. GORICA 16. Na včerajšnji seji je bila na predlog deželnega odbora sklenjena resolucija na vlado, da naj se čim prej izdela glavni načrt za regulacijo Soče, Torre in Natizone in da se v to svrho postavi v državni proračun za 1905 primeren kredit. Nadalje jej bila sklenjena resolucija, naj deželni odbor predloži vladi spomenico o škodi, ki sta jo provzročile v deželi letošnja suša in toča ter naj zaprosi vladno pomoč. Predlog deželnega odbora glede ustanovitve poljedelskega in statističnega dežel nega urada sta bila izročena dotičnima odsekoma, za pogozdenje pri Gradežu se je dovolilo 2500 kron. Posl. dr. Faidutti in tovariši so interpelirali vlado, naj se srednje šole v Gorici postavijo na narodno podlago. O nujnosti enacega predloga posl. dra. Turne radi ustanovitve dveh ločenih gimnazijev in realk, s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, se je takoj razpravljalo ter je bil predlog soglasno vsprejtt. Interpelant je izvajal, da dosedanje šole ne odgovarjajo potrebam prebivalstva ter da so trpinčenje za učitelje in za učence. Prih. seja v sredo. NotI saški kralj. DRAŽ DANE 16. Novi kralj Friderik Avgust III. je včeraj popoludne v gradu Vojna. V TRSTU, dne 16. oktobra 1004. Japonofili kričfe dalje. Kakor je bilo pričakovati ! Kakor je bilo tudi po boju pri Liaojangu! Mi smo že povedali svoje prepričanje. In vstrajamo pri njem. To pa s tem večo zavestjo, ker se moremo zopet sklicevati na mnenje dveh virov, ki sta se v vsej tej vojni pokazala zanesljiva. To sta pražka „Politik" in zagrebški „AgramerTag-blattu. Prva piše: „Polagoma se počenja jasniti položaj tudi za nas oddaljene gledalce. O kakih odločilnih dogodkih ne more hiti niti govora. Od ruske strani so bile v boju le predstraž in posamezni oddelki, ki so se borili z japonsko premočjo. Le malo-istevilnost teh oddelkov je bila Japoncem v spodbujo, da so pričeli z ofenzivo z armadama Oku in Nodzu. Gros (glavna sila) Ku-ropatkinove vojske se je utrdil mej tem ob reki Sakhe. Tu se prične — ako bosta Oku in Nodzu vstrajala v ofenzivi — glavni boj. Slično je z levim krilom Kuropatkinove vojske, na katerem se je istotako bavila le ena brigada, kateri je Kuropatkin tudi velel, naj se umakne na glavno črto. Ves manever Kuropatkinov gre menda za tem, da bi prisilil sovražnika v napad na rusko gorsko pozicijo Šakepu-Banjapuza. Jedno pa je jasno : dne 12. in 13. tega meseca so bili le pripravljalni boji in ne bitka. Pričakovati je vročih, trdovratnih in skoro gotovih večdnevnih bojev. Še enkrat svetujemo najnuj-neje na podlagi izkušenj : nikari se ne prenagliti v sodbah in ne se pustiti zavajati do krivih sklepov. Poročila govore o veliki zmagi Japoncev pri Je u taju. Jasno pa je, da tu ni šlo za kako jednotno vodjeno bitko, marveč za vrsto posamičnih bojev, v katerih vspeh vsikdar omahuje sem in tja. Dva polka n. pr. sta bila vržena nazaj in že razširjajo japonofili legendo o nerednem begu ruske yojske. Iz uradnih ruskih poročil je spoznati, da je položaj pri Jentaju za Ruse se jako oddaljen od katastrofe in da se — nasprotno — ruske čete, počasi sicer, ali gotovo bližajo svojemu vspehu.u Saški kralj Jurij Friderik August, ki je v soboto umrl, s 3 je rodil v Pillnitzu dne 8. avgusta 1832 ter je stopil na prestol dne 19. jnnija 1902, PODLISTEK. 22 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. S. Tomlć. —-__Prevel M. C-č. == ITF »t -uješ Nikola, je rekel škof o neki priliki dvorniku, mi dva si sicer res nisva velika prijatelja, no, to je drug račun. Ali govorim ti za deželo, iz katere si izišel ti, in iz katere sem vzrastel jaz. Mari si jo pozabili' Zakaj se ne brigaš zanjo?« Palatin je odgovoril smehljaje: »Nimam časa, da bi kedaj mislili na te malenkosti, prepuščam jih, tebi, častni moj škof !« To je zbodlo Pavla v srce in zapusti vši kraljevski dvor se je umaknil v samoto Škofijskega stanovanja, kjer je gospodarila njegova sestra Marta, udova po malem plemiču. Iz te samote ga ni mogla izmamiti niti prošnja kralja Ljudovika, ko je bil v Zagrebu na spomlad leta 1^82. Ali svo* jega srca ni mogel Pavel pozabiti, ni mogel zatisntti, očes pred ni ranami doma razdejanega od besnila strank. Zato je iskreno moleč klečal pred razpetim Bogom, zato je dvigal do odrešitelja sveta svoje vroče srce, a večerna pesem prirode kakor da mu je donašala glas odrešenja. Cas je bežal brez ozira ; *e so padale tudi prve sence na svet a škof se še ni vzdignil s klečala. Hkratu pa so se odprla vrata a skozi njih se je prikazala dekliška glava. Mlad? glava je obrnila oko na duhovnika. Na to se je prik zala rama, a potem vse telo : deklica je bila v sobi. Napravila je po prstih dva tri korake in se ustavila. Črnovka mladenka je bila še skoro dete, skoro šele zapredek razvit v rožo. Rdeča in bela lica so jej gorela v polnem življenju, polni ustnici sta se komaj stiskali, da jima ne uide kaka beseda, katerih je bila duša polna. Samo črni očesi sta smeli govoriti v tem posvečenem miru ; no, v tem sijajnem zrcalu duše plamtelo je sto občutkov, nejasnih morda, ali živih. Stoječa je nagnila glavico, okolo katere sta bili oviti dve črni debeli kiti, a to je toli lepo pristojalo njenemu polnemu, ali finemu, podolgastemu obrazu, na katerem je vedno plaval mil nasmeh, kakor skače metulj okolo rože. Sedaj je nagnila na stran tudi svoje vitko telo, čegar polni, deviški cvet je zakrivala dolga modra halja, vezena na okrajkih z rudečo svilo ter je položila svoj drobni prstič na usta. Menda se ni mogla odločiti, ali bi spregovorila, ali ne bi. Niti dahnila ni, niti zašumela s haljo, niti ni podrsala s šiljastim čreveljčkom. Tako stoji dete kraj dremajoče matere, boječe se, da je ne probudi iz sladkih sanj. Bledeča luč dneva, sileča skozi okno v to somračno svetišče, je drhtela okolo ljubke dekliče in je delala v temnem prostoru svetlo sliko, na kateri je sevala milina, zanos in po smrti svojega brata Albeita, ki ni zapustil otrok. Leta 1866 83 je udeležil vojne proti Praski na avstrijski strani, a leta 1870/71 pa nemško fračcozke vojne. Pokojni kralj se je mnogo trudil za zboljšanje financ svojega kraljestva, a v zadnjih volitvah je saška kraljevina poslala v nemški državni zbor 21 poslancev socijalistiške stranke, od 22 man datov, ki pripadajo kraljevini. Naslednje kralju Jurju njegov sin Friderik Avgust, rojen v Draždanih dne 25. maja 1865 ter Be je 21. novembra 1891 poročil z avstrijsko nadvojvodinjo Luizo. Ib tega zakona se je rodilo šest otrok. Kakor znano je koncem leta 1902 princesinja Luiza pobegla od svojega soproga, na kar je bil zakon dne 11. februvaija 1903 ločen in dne 13. julija 1903 bivši prestolonaslednici podeljen naslov : grofica Montignoso. Domače vesti. O razmerah t Trstu piše dunajska »Information« : Najviše upravno sodišče in tržaška mestna občina hočeta menda postati neraedružljiva pojma, tako pogoBto ee imenujeta eno z drugo. Sedaj je bila zopet zahteva Slovencev po slovenski ljudski šoli v obmestju tižaškem, ki se je žnjo bavila najviša instanca v upravnih stvareh. Meritorično ni razsodila v tej stvari, ampak je le ugotovila, da se dotična določila državnega šolskega zakona morajo uporabiti. To je karakteristično dovolj za pravno negotovost v upravnih vprašanjih, ako se mora obračati še le do najviše instance, da ista pojasni tako, prav za prav samo ob sebi umevno načelo, in to je zopet en dokaz več, kako potrebno je, da se državnopiavno položenje Trsta podvrže temeljiti reviziji. Tržaški mestni statut n. pr. občeza v stvareh vollne pravice popolnoma zastarela določila, in zelo potrebno bi bilo, da se iBta nadomeste s takimi, ki bodo odgovarjali novim volilnim zakonom. Istotako je pravno razmerje okolice do mesta jako zamotano. Novo imenitno delo upravne umetnosti občine tržaške smo dobili z gradnjo nove zastavljalnice. Staro poslopje že dolgo ne odgovarja več zahtevam. Ko se je izvedelo, da hočejo Slovenei kupiti zemljišča (Ne, samo v najem so je hoteli vzeti. Op. ured. ,,Ed.t;) neposredno poleg trga Goldoni, hitro je občina kupila ta prostor, da sezida tam novo zastavljalnico, ne da bi pa poprej zahtevala kako mnenje od strani tehnikov, da-li bo do* tiču i prostor tudi res zadoščal ? ! Danes je poslopje skoraj gotovo, ob enem pa je tudi gotovo, da je prostor premajhen. Kako do-zidanje pa bi — ker je vrednost tal močno poskočila in bi morali veliko zemlje preko* pa vati — stalo ogromnih svot. V oficijelnih krogih opravičujejo ta gorostasni pogrešek s tem, da je na p?ečah municipalne delegacije nagromadenega preveč dela ! Kaj pa mestni stavbeni urad ? Prav za prav pa moramo nedolžnost. V tem je zapevala zopet ptica na veji pod oknom. Deklici je srce poskočilo živeje — da je hotela poleteti do okna toda ključi viseči na srebrni verižici, so zazveneli. Skof se je obrnil naglo in opazil deklico, ki je zažarela do vrh glave. — Angelj, ti si ? je vprašal Pavel. — Da, da ! je iztisnila po par tre-notkih. Oprosti stric ! Takoj odidem, ako zapoveduje tvoja milost. Nisem te hotela motiti, nisem kriva. Sam si mi rekel, naj pridem danes raneje na pouk, ker da imaš kasneje pisanja in drugega opravila. Vidiš, za to sem došla. Nisem hotela izgubiti ni trenotka. Ne morem ti prav reči, kako rada te slušam, ko mi pripoveduješ . . . . svete pripovesti, ko me učiš čitati m pisati. Čudim se ti zares, saj znaš več, nego polna knjiga ! Moj Bog! Sedaj še le vidim, da uprav nič ne znam. Skoro sram me je, (Pride Še.) biti le zadovoljni e takimi dogodki. Saj le pripravljajo tla, da ee prebivalstvo enkrat osvobodi od tega navideznoliberalnfga vod-Btva, ki se je pokazalo, da nima ni sposobnosti ni prave volje, da bi zastDpalo in varovalo prave interese meščanov. Acgležka eskadra. V soboto ob 1. in pol uri popoludne — kakor smo že bili napovedali — je prišlo v naše pristanišče 12 ladij angležke eskadre sredozemsKega morja. Mej temi dvanajatimi laciijami je 7 pravih kolosov. Ladije so se vBidrale izven luke in takoj na to je admiralna ladija »Buhvark« oddala navadnih 21 strelov v pozdrav, na kar je z istotoliko Btreli odgovorila pozdravna baterija pri svetilniku. Seveda je to streljanje priklicalo mnogo ljudstva na obrežje. Takoj ko je eskadra dcšla v pristanišče, sta se podala na admiralna ladijo »Buhvark« pristanisčni poročnik vit. Fiausin in pristanišni pristav g. Batagel ; prvi, da je odka-zal prostore za usidranje, a drugi radi dovoljenja svobodnega gibanja. Pozneje so šli na admiralno ladijo angležki prokonzul g. Salvari, poveljnik grške valite »Amphitrite« in en častnik naše vojne mornarice. Tekom popoludne va je angležki konzul sir Churchil posetil admirala Domvi!e-ja in poveljnike drugih ladij. Ob 4. uri popoludne se je pa vine, par naočnikov in par galcš. A. Vzlic temu, da je ta obleka zelo SanitA, kjer mu je izkazali vojaško čast ena pQ ceni^ tfaja taka yrhna Buknja lahko eno stotnija 97. pespolka z zastavo in godbo. jeto g0 ve-> Adm ral je posetil oblasti, a ob 6. uri se je vrnil na ladijo. Ob 5. uri popoludne se je izkrcalo 500 mož, a že prej pa mnogo častnikov. Gradba deželne norišnice poknežene srotovine Croriško-Gradišeanske. Deželni odbor rezglaši nastopni razpis dražbe: 1.) Vsaki penudnik mora vložiti svojo pismeno ponudbo v zapečatenem zavitku na vi žoik deželnega odbora do poldne dne 8. novembra 1904. 2.) Vsaki ponudnik mora položiti pri deželni blagajni kakor provizorično varščino, znesek 20.000 kron v g tovini, v drža\nih obvezi o-h Goriško Grad ščanBke kronovine ali v zastavnih pismih deželnega hipotečaega kreditnega zivoda, t?r mora priložiti dotično pobotnico dtž-jlne blagajne svoji penudbi. 3.) Vsaki penudbi je priložiti spričevalo kake javne cbl&sti v dokaz, da je ponudnik kvabti;iran za izvrševanje sličnih del: če ne bi ponudnik imel takfga spričevala, mora se zavezati s ; ojebno list no, da voistvo del, v slučaju, da se ista njemu oddajo, poveri Na Pruskem je 3 milijone Poljakov in ti peš Ijajo v pruski deželni zbor 16 za3topnikov. V Galiciji je 3,988.702 Poljakov (vraounavši 810.000 Židov) in ti imajo v avstrijskem parlamentu 70 poslancev, dečim jih ima 3,074.441 > Malorusov le 8. — Malorusov je na Ogrskem po zadnji statistiki 423.159, ki bivajo-največ v severo-vztočnih županijah I ngvar, Bereg, Marmaroš in Ugocsui S^.oreiično se nahajajo tudi v Banatu, B?čki in Erdelju in nekoliko tisoč jih je tudi v Slavoniji. Praznik Sv. Cirila in Metoda v Ameriki. Na prvem vaeslovanskem in novinarskem sestanku, ki ee je nedavno vršil v New-Yorku, je bilo Bk len; eno, da se bo vršil bodeči sestanek v ChVagu na praznik Sv. C.rila in Metoda l4.»05, katari dan je bil ob ednem proglašen za praznik vseh ameriških Slovanov. Roparji odpeljali zdravnika. It Scluna poročajo, da eo roparji odpeljali v vasi Ka-sandra grškega zdravnika Koprose^aj ko se je isti podal k nekemu bolniku. Žana zdravnikova je prejela pisme, v katerem se jo po- tehnično kval fio rani oitbi. V tem slučaju pa naj do-tavi na dolcčenem mestu 400 mora predložiti tudi pismeno izjavo, s katero dotična t hn;5no kcel fnirsna oseba prevzema to naltgr>. 4.) Ponudbe morrjo biti sestavljene tako, da bolo v istih navedene enotne cene za vsa dela, označena v metričnem preračunu in v razkazu del, zapopad.nih v tehničnem eperatu. Pcgojne ponudbe ali ponudbe za osebe, ki sa še le naznanijo, ee ne bodo upoštevale. S tem, da ponudnik vloži svojo ponu ibo, pr zia, da so mu popolnoma znani vsi pripomočki omenjeni pod t eko G. tega razpisa. 5.) O vloženih ponudbah odločuje de-itlni cdbor. <>). Z»kcpni pogoji, popis del, metiiČni preračun in raz^sz, kakor tudi podrobni načrt del, ki te ia:ajo izvršiti, bi razpohžaai ob uradnih urkh v uradih dtželnega odbora, dokler ne sleče rok za vlaganje ponuieb, navedeni pod točko 1). Ob uradnih urah se dajajo v uradih deželnega odlnra vsa pojasnila, ki bi jih kdo želel imeti. 7.) Dela sa bodo morala pričet v osm h dneh po cddaji stavišča, ter dovrš ti tekom 20 mesecev. Pred izpraševalno komisijo v Kopra pričao prib od nji izpiti za učno mposobljenje dne 14. novembra t. L Djtične prošnje je uložiti vsaj do kanca tega meseca. Poulični tatovi. Zakonska Marija in A. G. sta šla predsinc čnjim okolu 7. uie preko ulice Necker, ko sta bli/ila dva nepoznana človeka tsr gospej Mariji G. t rbico, v katerej je gospa imela /epn turških fantov odkupnine. Židovski vojaki v ruski vojski. Po uradnih izvestjih S9 bori na mandžurBkein bojišču 25.000 ruskih vojakov židovske narodnosti. Štirinajsto in petnajsto poročilo podpor ne ir a društva za slovenske visoko šolce na Dunaju za šolski leti 1901/02 in 1902/03. (Zvršetek). Odbor akad. veselice v Novem mestu je društvu poslal 3-i'80 K, akad. slikar Ivan Vavpetič je v Novem mestu nabral 55 K, gospica M. Sušnik je v Brežicah nabrala 20 K. Izmej po3sm.zaih darovalcev je imenovati : ekscelenca dr. Mihaela Napotnika, kntz i in škofa lavantinskega, ki vsako leto daruje 20 K, Ant. pl. Sušica, c. in kr. polkovnika v Celji, ki je v obeh letih daroval 100 K, dra. Jerneja Giančnik, odvetnika v Mariboru s 70 K, Jak. Pukla v Mar;a Luzersdorfu s 70 K, g. drž. poslanca V. Pfeifsrja s 00 K, g. dvornega svetnika dra. Pioja na Dunaju in g. dra. Josipa Stareta v Ljubljani po 50 K, Neimenovana dobrotnica v Krškem a 40 K, dra. Ivana Rudolfi, odvetnika v Konjicah s 30 K, I>. Jonko v lio! c u z 20 K, dra. Josipa Kolška, odvetnika v Laškem trgu s 17 K 80 stot. Društvo je v imenovanih dveh letih prese mahoma ni ma pri jelo iz posamičnih mest in trgov sledeče svote : človeka ter gospej Iz P uroiz ko- 34».» K, Gorice 347 K, Novega mesla 118 K, Konjic 107 K, Starega trga pri Ložu 104 K iz Krškega 100 K, Brežic 95 K, Slov. Bistrice i>5 K, v Postojni 88 K, iz Vrhnike 85 K, Kranja 74 K, Gradca 71 K, Šmarja pri Jelšah 70 K, Ormoža 62 K, Vranskega 50 K, Ribnice 48 K, Idrije 28 K, Železnikov 22 K, Kozjega 20 K, a koliko je posamičnih redoljubov v drugih slovenskih krajih, ki bo z večimi ali manjimi darili pokazali, da imajo sree za bedne dijake na dunajskih visokih šolah! V teh številkah sa kaže naj-plemenitejš9 tekmovanje v zlajšanje osode mladih slovenskih trpinov v mrzli tujini. Dohodkov je imelo društvo o šolskem letu 1 *J01/02 vsega K 4341-67 od katerih pripada K 00'— osnovni glavnici, ki je narasla na K 17.071 95, v šolskem letu 1902/3 pa je bilo vseh dohodkov K 5564'49f od katerih pripada K 220 — osnovni glavnici, ki je narasla na K 17.292'95. Stroškov (podpore, pristojbine in upi a* ni stroški) je bilo 1. 1901/02 K 458161, v šolskem letu 1902/03 pa K 5569'—. Podpore je delil odbor v gotovini od oktobra do julija vspk mesec. Razea tega so se v slučajih izkazane posebne potrebnosti dovoljevale tudi izredne podpore. L, 1901/02 je bilo 496 vloženih prošenj; od teh s) je ugodno rešilo 435; 1. 1902/03 je bilo 477 vloženih, 426 ugodno rešenih prošenj. Po študijah je bilo med podpiranci 1. 1901/02: juristov 30, filozcfov 31, medicinca 2, tehnik 1, agionoma 2, učencev akademije upodabljajočih umetnosti 4, tehnolog 1, vinopemolog 1, konsarvatoriat 1, učenec eksportne akademije 1, skupaj 75 podpirancav; v šol. I. 1902/03 je bilo med podpiranci : 28 jurhtov, 30 fi'uzofov, 2 medicinej, 2 tehnika, 3 agronomi, 1 učenec upodabljajočih umetnosti, 1 viroromolog, 1 učenec višje obrtne šjle. Po domovinstvu je bilo med podpiranci 1. 1901/02: 41 Kranjcev, 23 Stajareev, 9 Primoicev, 2 Korcšca ; v šolskem 1. 1902/03 pa je bilo: 41 Kranjcev, 17 Štajarcev, 7 Primorcev, 3 Korošci. V petnajstih letih je društvo razdelila 42.047-42 K. Podatki v poročilu dokazujejo veliko važnost in potrebo podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Žito naj se ga vsi njegovi dobrotniki spominjajo tudi v prihodnje. Treba je, da društvo pridebi še novih dobrotnikov, iziasti onih, ki so ke-daj na Dunaju študirali, in onih, ki so od društva prejemali podpore ter so sedaj v dobrem gmotnem položaju. Darila vsprdjema I. društveni blf gajnik : g. dr. Klemeat Seslitm, dvorni in Eodni od-v tni^r nr: Dtiraju, I. S'ngerftrasse 7. Tomasoni Ulisse — Trst s*8kar~aiekorates'. Spiejema deb na deželi. — D.koracije sob s pa- _"_"_____Z n nrtVv in mo *» r>aoli alnnili I n D vi Poslano. Podpisani naznanjam čast. obiskovalcem brivn ce v Sdžen:, da zf tvorim dce 15. oktobra t. 1. svojo poJrjžnic) v Sežani radi pomunjkarja zacointga poslovodja. Pri t^j priliki se naj topleje zahvaljujem \sem čast. obisko". alcem. Josip Heižek brivec na OpSicah. Predzadnji teden ! Srečfce po K1. c. h dim. polic, loterije 1500 dobitkov, mej katerimi 1C0 glavnih v ukupnom znesku K 50 OOO. Glavni dobitki K 25.000, 5000, 1000 sc na za htevo izplačajo v gotovini po odbitku 10°/o postavne pristojbine. Srečke se prodajajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brez plačno in franko izkaz srečkanja. Os. kr. policijsko loterije pisarna, Dunaj L, S liittterlog 11 (Policijsko poslopje.) M. SALARIN1 v ulici Ponte della Fabbra št. 2. (Vogal ul. Torrcnte.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moSke, dečke Jope črne in barvane v velifeem izboru ee od satena in platna, ko stumi aatene ni platneni za otroke. Velik izbor siovij za obleke po meri, ki se izgotove v lastnej krojaenici; 601) oblek po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zalogi je vedno obložena z izlelki najboljših tovaren Oe^ke. Kormina in Ccrvinjana. PODRUŽNICA; „ALLA CSTTA M LONDRA" al. Poste liaore Št. 5. (vogal al. Torre bianca) ST U URAR F. PEHTOT Trst, nI. Poste nuore 3 priporoča veliki izbor ur: j Ornega. Schaffhause Longi-| nes. Tavanes itd. kakortudi j zlate, srebrne in kovinske Izbor tir za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. N a Q tek r^ica Slovenska zaloga in tovarna liaJOld! UjOd pobiSt»-a Andreja Jug v Trst , ulica S. I jiicia 13. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-litiranega pohištva. in h;.tro — Delavnica: ul. Ugo Fo«colo 21. Tovarna paMSr^a Aleksander Levi Mlmi - ulica Tesa št 52, A---- (v lastni hi5i) ZALOGA: Piazzs fisssrse (šolske poslopje). Cen p da 3? ni bsii niksi: k eni zrsztz. Sprejemajo se vsakoTrstri3 del* tuM t»o posebnih načrtih. Ilnatrov&a ocaih brezpIaS&c Sa fV&i Ž£ s- Zalagateij ministerstva francoske republike glasom odloka z dne 2. junija 1904. Smpire Amerikanski pisalni stroj pr/e vrste iz navadnimi črkami je brezdvomno i<>li 11 > treba kupiti. Priprave za pomno/evanje spisov mi roko ali se strojem mimeograf, ciklostil ali rotativ. Stroji za računanje. Melm-nična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev.' Kupuje, prodaja in zamenjava pralne stroje. Glavni zastop in zaloga za Trst in deželo uiiea Geppa št. 18. (Telefon št. 1682.) Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. »t LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v podružnica v Celovcu. ! Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja IN vrata fant, sastavnih pisarn, pri j orite t, komunalnih obligacij, srečk, dalnic, valut, novcev in daviš. lagala, k viskamn srahanio. ZaDunJftft in eikompt^je istrebace vradnosent papigo lm vnovčaje zapaie - kupone.---- Daje predujma na vred. papirja. Zavarujo srečke proti kurzni ■ Izgubi = Vlnkulujc« in dlvinkuiuje vojaške ženltnlnske kavcije. ivi n^ti. gMT iicj" *tn 33ssočlla.. LJUBLJANI Podružnloa v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — . 'i-T-zrz dne vzdiga. _______________= Promat ■ 5aki in nakamioami.