Pritcižbe iz doštaajskega okraja. Kakor razvidim iz raznih pritožb, se v našiii o. kv. uradih marsikje z naSim ljudstvom postopa na uečuveu načiiu Tudi pri nas ni j tem oziru vs» t redu. jNavesti hočem za danes samo nekaj slučajev, ne da bi uovedal imena. Ako to ne bo ponmgalo, pa liočeino drugaee nastopiti. Nezaslišauo je, kako se postopa pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu s strankami glede voiaških podpor. Vložene prošnje se ne rešijo, dasiravno so že vložene po 5 do 12 mesecev. Vse pismene pritožbe ne pomagajo nič. Miti ne odgovori se nanje. Stranke liodijo v tej zadevi osebno na c. kr. okrajno glavarstvo. Tam jiii enostavno zavrnejo, češ, da bodo dobili pismeno rešitev, ali pa tudi, kar se je večkrat zgodilo, na vrata obesijo napis: Danes se ne uraduje, četudi je uradoi dan. Koliko potov, zamude časa io stroškov vsled daljne vožnje imajo s tem stranke! Pa še to vse zastonj! Ljudje se zatekajo k advokatom ter morajo tam plačevati. Ali bi tega treba bilo, ko bi urad prošnje hitreje reševal? Ako pri c. kr. otrajnem glavarstvu nimajo dovolj uradjiikoT — naj jlb. dobijo več! Ljudstvo je skrajno razburjeno, godrnja navadno nad županom, 6eš, da ie on kriv itd. In kdo je vsega tega kriv? Slavnoznani uradniški &imelj. Ali temu res ni odpomoči? Bomo videlil Se slabše se godi našim ljudem pri e. kr. davkariji v Soštanju ob dnevili. ko se izplačujo vojaška podpora. Kako so tam postopa z ženami in materami, ki so morale v lcrvavo vojno poslati svoje može Sq svoje sinove, to je že nefiuveno. Tamošnji uradniki, posebno eden, katerega ime za danes še zamolčimo, vpijejo nad ubogimi ženami ter ž njimi neuljudno postopaja. Ali so te uboge ženske r-es to zaslužile,, ker so dale svoje može, svoje sinove za domovino, da se ob priliki, ko pridejo po podporo, z njimi tako ravna? Na, stokrat ne! Proti temu bomo t prihodnjid na,iostrtjjo naslopili. Preteldi teden je bilo na e. kje. otrajno sodnijo t Šoštanj klicanih nekaj strank zaradi pretiranja tinskih cen. So bils to same ženske, ki imajo može pri TOjakih. Pri zaslišanju se jih jo pa od dotižnega uradnika psovalo a oderuni itd., da so prišle revice yse zbegane domov. In zakaj? Ker so vino, katerega so same s krvavimi žulji pridelale, prodale, fcujta in strmite, po 3 K liter. Trgovcev in drugih špekulantor, kateri so milijone aaslužili, so pa ne tira na aodnijo! Ce torej imet, kateri so celo leto mučiy vinogradu in na polju, proda vino.po 3 K, mu že stoji birič za hrbtom, ako pa trgp^ blago, ki je stalo pred TOjno 50 vinarj«v, proda danes po 30 do 40 K, se mu n9 zgodi praT ni8. Ali se je potemtakem žuditi, da naše Ijiiastvo (to uFaidkiikav-tujcijv nima nobsne ljubezni? Svaka sila do Tr»m«na! jBnakih krivic n« boittt) ve8 trpelL Dolžnost predstojnikov e. ks. uradov ]•, da se te razmere spremenijo na boljSe, sicer boato govorili drugače. Na neprijazno in neuljudno ve- ^eaje «B?a<ini)V»T~t«ieeT proti aašemu j^u4»hra pabo- tli naš odgovor: Vssi na delo x&_ takqišnjo md«istTiter jagoslovaiisko drža\r9 pod žezlob sl*rn» jiabsbarškB d'iia.sti.e, v kateri bo miš uradaik caš Amailat 1w uaS braf — ia ae tuieo!