: nA ~po- vem mih Ai.1- po pre- -eno ~fa- 1imi JUl- ajo- r:in- tjje l(}r- :h.a, ;sr- na- ga rfo- i:mi uni po- m- ke- e z lne bje [)<)- ::ah az- va- tvo ski ,ko ~o zgrajeni sta'clioin, gra'clitev zab·avišč :in Jjud'sl?o športnih prostorov na Margaretinem oookltl, zfasti: pa nai;lo se razvijajoča industrija 1118 obrobju Pe;te in Buclima, še bolj pa na velikem, na jugu Jdečem donavskem otok"1ll Czepelu, ter živa~ a\-tomobilski vrvež po mestu in močni reani pro- met na Donavi dokazuiejo, da ffudi:mpest.a lili Ie admi.nistrativtno, poli.tiano in k'111lt!uril10, temvieč tudi močno gospodarsko središče države. Sfedov težkih borb spomladi leta 1945 m videti več, Je tu in tam je še kakš;na prnzni:na med ulicami. Zal ni bilo časa za natančnejši ogle'd mesta in njego'\ega klultumega bogastva. Drugi dan bivatnja iSlTlo se morali vrniti. Nekaj časa smo šli isto pot, pred Srekesfehervarjem pa smo se obrnili proti jugozahodu, najprej oh juž- nem rohu je?iera Velenoei. Pred vojno je bilo to, drugo najYečje madž.arsko jezero. še kaj malo znano. Leži v raYnini, je bolj plitvo in zato v primeri z Blatnim jererom manj mikavtno. D~es pa mrgoli tu inešteoo letovišč in kampingov, ki jih ohiskujejo zlasti prebivalci glaq1ega mesta. Juwa ohala Blatnega jezera, oh kateri je drvel naš m tohus. je <>d skrajnega severovzhodnega do skrajne[.ta jugozahodnega konca že skoraj ves zaserlen z Ieto,išči. Skrbne priprave :in čiščenje • okolice, ki smo jih zasledili na mJnogih mestih, pričajo, da se sezona naglo bliža. še kratek posta- nek ob najožjem delu jezera nasproti Tih.a:nyju :in prijetne impresije nad lesketajočo se gladiino ob zahajaiorem sonou. Spomnili smo se vtisov, ki srno jih imeli lmri, ko smo bili na sloviensk.em Ivan Gams Koroškem in k"o smo stali ob obali Vrbskega je- zera. Tam povsod tablice s prepovedanim vsto- pom javnosti :in opo:oorili r,ezervacije, parcele, omrere;ne s plotovi, t!u pa vse odprto 111a stež.aj in ;na razpolago delovnemu člov1eku. Vendar je razlika! Po dolgi in za;rirnivi rnwji smo zapustili je- zero blfau izliva reke Zale. Se bežen spom:in 1118 nek'clanji Kocljev Blato~r.ad, 1ci je stal tu v bližini, in že mo jezero izgubili z obzorja. Se postanek v Veli.ki Kanili (Nagy Ka.nizsa), kamor smo prišli zveoer. Zivahno provincialno mesto, vse moderno r.azsn~tljeno, (spomnili smo se 111.ašeg.a temnega Maribora!); treba je bilo potrošiti še zadnje fo- rinte za madžarsko pivo. Na obmej!nlem prehod•:.i pri Koooribi še zadnje formalnosti: v li&ri arhitek- turi zgrajene obmejne stavbe in kmalu smo zopet na naših tleh. DoLro, da smo se od tod dalje vozili ponoči, saj bi slabo vzdržev,ana oest.a do Cakovc.a pri belem dneviu mogla pokvariti naše razpoloženje. Sicer je kratka tridne'\~IB pouČ!na ekskurzija po slornnskiem Porabju, zahodni l\f.adžarski in Bu- dimpešti: mariborsJdm geografom in zgodovinar- jem obogatila znanje in predstave o naši sosedi. Svoje i:nipresij,e in nove 1t1gotovitve bodo koristno uporabili pri svojem učno-vzgojnem 'delu. Boljše po1Jnavanje 111.aše sosede in stiki s porabskimi SloYenci 50 pridobitev, za kar so vsi 'Udeleženci prav toplo hvaležni mariborsl'i podružnici geo- grafskega društva. Klasifikacija v • vrsa1ev \ 'r~aji so sicer drobne nelicfne oblike, a so, kot je pokau1lo 111ov,ejše ra:askovanje, oie le po~osti v pretežno g;orati Slo,ieniji, ampak tudi pomembni z.1 ;tuclij kult11rne pokrajine. Saj so skoraj povsod po~eljcni in jzkodščeni za polje. astajajo na ostri meji med strmejš.im in zloinejšim reliefom in označujejo prehod iz pr,evl.ade evakuacijskih v prevlado akumulacijskih procesov. Ceprav ima vsak vršaj svojstveno obliko in strukturo, vedno bolj čutimo potreb::>. da izločimo tipe in se odločimo za >enotno terminologijo ter si s tem skrajšamo opisovanje (in to je glav.ni na- men urejene terminologije). Saj je Ofaziti, da ne pojmujemo enotino niti vršaja, kaj sele njegove , rste. \7 pr,•otnem ljudskem imenoslovju pomeni vr- ;u_j menda kup žita (glej tudi Pleteršnikov slovar). Glede 1118 to je oznaka vršaj 1n11jbolj primerna za pno Yečjo skupino vršajev, ki v naši besedi še nima sklupnega ime.na in ki bi jo lahko imooovali nasipni ali morda meliščoii vrša.ji (talus cone. cone d 'eboulis, Schuttlei:;el). Za te ,Tšaje je značilno, da je površje približno tako strmo, kot zn.a;u posipni. k6t za grušč, ki vršaj navadno se- 11ua,lja (najYečkrat okoli 35-400, tako 'cla se nam 69 pri hoji preko Hšaja mcli pod nogami. Prav i.a prav so to posebna oblika melišča. T.uk.aj bomo pustili v:ncmar plazmue in snežne vršaje, katerih imena so se fo ruveljaviLa. Druga skupina vršajev so 111 a p la v in i ali pa a l •u via l111i vršaji (alluvial fans, cone aluviai1x, Schwemmkiegel), ki jih sestavlja predvsem inapla- vina. Med prrn in drugo skupino j.e &eveda več vmesnih oblik, ki jih spoznamo po strmini po- Yršja bi po mešanem sestavu iz napadlega in na- plavljenega drobirja. Vršaji druge skupine imajo znatno manjše strmine, na zunaj so manj izraziti in omej,enri ter imajo bolj ali manj sortirano gra- divo. Gradivo kot tudi obilica zavisi namreč ne samo od petrografsk"'e sestave povirja vršajetvor- nega vodnega toka, ampak tudi od oblikovanosti reliefa, od 111j,egove porašče!nosti, od klime in ne nazadnje od vodnega toka, Id napLwlja. Glede na tega moremo deliti inas!ednje podvrste. a ) Hudourni ški vršaji so v gorah po- gosti zlasti tam, kjer prevladujejo srednje pro- pustne kamnine (na primer v Karavankah v Jese- nis'lci Dolini), v katerih padavinsk.A voda ob ni7,- kem vodnem stanju ponikne v tla, visoka voda pa se zfo·a po jarkih in žlebovih ter od tam pobere vso zapadlo kamenje. Vršajsllju, rem rob , od pak ) v >raj pri ega li.h vei\ od- .tve sak . in na cite 1ko ,bo če­ pri iv- ,a ti tako imenovane ormoškie terase z inajvišjimi drav- skimi terasami, ker je v osnovi vršajska terasa in je nasutina potokov iz Slov,enskih goric, pa čeprav je v njej najti ttidi dravsko naplavino. Podoben primer je puconska (sebeborska) terasa, terasa severno od Brežic itd. Ko je glavna reka izpo'drezala ivršaj stran- skega po1oka, ga je prisilila k retrogra'clini eroziji, ki je vršaj prerezal in pri tem IUstvaril terase. Toda te terase ne ustrezajo samo klimatsko _po- gojenim ob'dobjem erotjje - in to marsikje ni bilo istočasno z erozijskimi fazami glame l'dce - ampak tudi odinosom do glame rekie in njenemu pribfilevanju ter oddaljevanju. Take vršaje bi imenovali ter asirane vršaje. Terasirana pa ,časih ni samo dolinica, ki jo je ušajetvorni potok poglobil v vršaj, temveč 1rudi ostalo po- \TŠje vršaja. GTavna reka je namreč Iahk'o med fazami nasipavanja prisilila vršajetvo1'111i potok, da je tekel počez čez vršaj. Prečne terase pa je la_hko vrezala ali nasula tlidi glaVl!la clolinska reka. Zato 1,i kazalo ločiti avto li. ton o in a Io h to - no terasi ran o s t vršaja, to je terasiranje nNtjetrnrnega potoka in glavne reke. ' Cesto pa se glavne reke vršajev iwgibajo ter tečejo včasih prav ob rnasprolilrem robu doline. Vzrok zato - tako je pokazal zlasti štiidij v Dr.wski dolini - je primešanost viečjih prodnih ~ oblic in skal, ki jih je odložil gorski pritok v , ršaju. Drobnejši vršajski drobir je glavna reka •, odpla,ila, ni pa zmogla odnesti debelejših skal, : ki 1..ato k danes delujejo na glavno reko odbija- ~ joče. Včasih so take _primere pojasnjevali samo z ledenodobnim odganjanjem glavne r,eke od stran- skih {.Iuvioglaciahrih vršajev. Taka razlaga pa odpade tam, kjer imamo opravka z re erozijsko znižanimi terasami (primer Krškiega polja, vršaja Tolminke v Tolminu, Ljubljanice na Ljubljanskem polju). Ker je odganjanje odvisno v veliki meri ne ,1 i I a n Na t e k samo od količine, tiemvieč 1!udi ,od debeline rečnega transporta, je razumljivo, da so še danes pri- tisnje1ne ob nasprotni rob zlasti tiste kraške reke, ki ne prenašajo 111.ohe;nega proda. Po_položaju je treba vršaje deliti še na: j ) p o d g o r s k e v r š a j e , fd so v viečin:i, i:n 111a · k ) doli111s'ke vršaje, ki !nastajajo ob pre- hodu ožjih v širše dele doline, izdelane navadno v manj odpornih kamninah. Ti vršaJi so ožji, · se manj r.a.zlikfujejo od sosedstva, so I?rikrojffli obliki doline in jih je tiere ločiti od ialrumulacijskih teras, v katere prehajajo ,(primer doline Suhadolnioe,-ki se pri Podgorju razširi, Sujioe pri Horjulu itd.). l) V ~eomorfologiji gowrimo tudi o 'dravskem vršaju na DraV1Skem polju, o savskem vršaju na Gorenjski ravnini, o 'Vršaj:ili Tržiškie B1strioe, Ko- kre in K.amn:iškie Bistrice, ki imajo večji pomen za gorenjsloo kvartarino 1118.$Utino, kot se navadno misli, o vršaju Save na Krškie.m polju, Soče na goris1ci ravnim itd. Te vršaje bi lahko imenovali rečne ali, še iustremeje, kotlinske vršaje, ker ln.astopajo ina prehodu iz r.eanih dolin v kotli- nice ali kotline. Pri 111oviejšem pro'učevanju takih k'otlinskih vršajev, ki jih je In.asu.la Drava na za- četku Mušk'e, Radielje kotli;nioe iJn Ruške doline, se je pokazalo, da je njihov strmec večji, da jim je primešan bolj ~rob 'drobir, ki je terase bolj obvaroval pred recno erozijo, k!ot pa pri ostalih 1;,erasah. Cesto imajo taki vršaji svojski sistem teras, ki jih ne moremo povezati z ostalim te- rasnim sistemom. Pri talcih vršajih se vprašamo, kje je poj- movna meja med vršaj,em in teraso. Po mojem m.'ne(UjU pri navedenih velikih kotlinah 111e _gl'e več za prave vršaje, ker nimajo s prvotno omako kiupa žita nobene podobnosti. Zato bi te vršaje rajši imwioval vr š aj lil ,e t e ra se a li pa tudi vršajski nasip. Za znanstveno vsebino geografskih raziskav* ZAPIS OB IZIDU DELA INSTITUTA ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI: ,,STUDIJE O KMETIJSKI IZRABI TAL V TREH VASEH JUGOSLAVIJE" Geografski vestnik XXXIV, str. 61 - 114, Ljubljana 1963 I. Morda smo slovenski greografi v nemajhnih dilemah, ko prebiramo in zasledujemo članke in razprave po naših geografskih publikacijah ali pa tudi samostojna dela, ob katerih se zamislimo nad • Gornji pr.iepevek je avtor pripravil in prebral na di.!!lrusijskem sestanl..-u Geografskega društva Slovenije , dne 24. marca 196-1 . Tedaj je bilo tudi domenjeno, da se bo diakusija nadaljevala skupno s poljsko geografsko ekipo v Ljubljani. Toda avtor na ta sestanek, ki ga je pripravil Institut za geografijo Univerze ,, Ljubljani, ni bil po,·ab- ljen. Zato te misli objavlja. 71 vsebino in p11edmetom proučevanja svoje stroke. Pri \lla8 je bito re :mnogo 111apisanega1 in morda še več spre9.ovorjiene~a2 o tako imenovanih „načelnih P.~oblemih googratije", kjer so bNtOili načelna sta- µšča „enotne geografije" proti 111egoografski, ne- znanstveni in :navsezacl/nje, oe hočete, trudi proti nemarksistični 'diualistični (fizifui in družbeni) geografiji, kakor tudi obratno. Obe struji sta pritegnili in še vedno privabljata z novimi, boga- tejšimi in prepričevalnejšimi argumenti nove pri- staše. Tudi 111a slovienski :remiji živeči geogr.afi smo priče intenziV111i razvejitvi geografije (speci- ~Iizaciji), ki uspeva ter raste na naših tleh. V il'Ustracijo lll,llšteimo samo nekaj „g,oografij" z