Viničarshi vesfniK. Vinlčarji po svetu In pri nas. Izvzemši Nerfl'. čijo, žive viničarji povsod v vinorodnih deže-s lah v zelo slabem gospodarskem položaju, ra^ di nezadostnega socijalnega skrbstva od zgo-i raj, ravno za poljedelsko delavstvo, h katere-: mu viničarji pripadajo. Značilno je drugod še tudi to, da 80 "viničarji povsod v skupni sta-t novski organizaciji s kmetskimi delavci, do-s čim. smo pri nas loCeni v tem. Kakor v Nem-! eiji, tako tudi v Španiji so viničarske stanov-i ske korporacije organizirane zgolj na materi-i jalistično-socijalističnih načelih. To se je v piv vih povojnih letih tudi pri nas zelo prizadeva-! lo od strani narodnih in socijalnih demokra-. tov. Ustanovile so se take nekrščanske vini-i čavske organizacije na sicer raznih krajiti, pa so kmalu zopet zaspale. Tudi danes Se gredo prizadevanja za tem, vendar pa povsod bre« vidnega uspeha. Vodilno vlogo slovenskega viničarskega pokreta ima danes popolnoma !•" »Strokovna zveza viničarjev«, ustanovljena L 1919 v Ljulomeru. Kljub vsem organizatorič-i nim težavam in nasprotovanjem si je ta orga-! nizacija znala utrditi položaj vsepovsod. Zelo malo bi mogli najti pri nas še viničarskih' krajev, kjer ne bi bilo že članov. bodisi skupine te organizacije. »Strokovna zveza viničarjev« kot tnka, je tudi edina in najmočnejša kršfianska delavska strokovna organizacija sploh na bivšem Štajerskem. Dolžnost vsakega poStenegn viničarja samo ie, da pomnoži število njenih članov, vseh drugih pa, ki resnično Cutijo socijalno in krščansko, da delovanje te I f,;-~fmizacne podpirajo! JScmd v slogi fe JSC*! Jz ble.S?jne posmrt-ninskega sklada »Strokovne z*/eze vinifiarjov«' je bilo v letu 1932 izplaCanih skupaj 27 posmrtninskih podpor po 100, 300, 400 in 500 Din. Ves ta denar smo zbrali organizirani viničarjf za pomoč prizadjetim svojcem umrlih. Članarino organizaciji dajati se pravi, pritrgati si in prl« hraniti ta denar za težke dni. Organizirani vU ničarji imamo s tem svoje skupno premoženje, neorganizirani pa nimajo ničesar nikjer, ttidi tistih dinarjev ne, s katerimi niso clanarine plačevali.