Poštnina platana v gotovini. CetlO, Številki TinitUt iUt 11(1 3 DPn SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 10. MARCA 1928. ŠTEV. 4. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 15 Din itd. — Posamezna številka 3 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana-Rožna dolina, Cesta II 18.— Ček. račun št. io.ggs. PRVI PREPIRČEK V ZAKONU Ženka: «Kjc sem jaz, revica, imela svojo glavo, ko sem se zaljubila v lebe ...» Molek: «Naslonjeno na mojih prsih ...» D. 49 LJUBLJANSKI POST Prebedasto: spet pišem naj o plesih in o samomorih. Jo postni naš je dirindaj namesto boljšanja v pokori... Razgovor v Glavnjači. Najprej za kratek bom uvod zakrožil malo o vremenu, o tem, da smo že vsi marod s prehladom, nahodom, migreno. Za vidni znak pokore, posta nasul nam Peter je snega od Šmarne gore do morasta. Priroda v strahu trepeta. Po gasah se pretaka zb s in blato leze na vse kraje, Ljubljančan si v se kuj e nos zdravilne vneto srka čaje; v soboto pa hiti na ples, da se razgreje in zasule; v nedeljo kolne do nebes zmešnjavo svoje vroče bule. Ko vizitira prazne žepe, v obupu žalosten omaga ... Za danes Janez, jutri Pepe omaga zajcevsko in scaga. V novinah kronika notira le samomore in poboje... Sloveča naša ta manira še v skupščini ima heroje: razbijali so si nosove s pestmi kot vaški pretepali. Metode te, sicer ne nove, nov žig so dale čvrst Glavnjači. Res, pust je v postu ves naš svet, puščobe polna je Ljubljana. Kdaj, pravite, bo bolje spet? O tem pa drugič ... Gašper Slana. Tolažba. Žid Abraham je sklenil, da se bo dal krstiti. Pod!al se je k rabinu in menil: <> Gospod rabin, jaz bi se rad krstil.* «Za božjo voljo, Abraham, če bi to vedel tvoj pokojni oče, bi se gotovo obr¬ nil v grobu.* «Nič ne d'e,» se je nasmehnil Abraham, «čez teden dni se bo dal krstiti tudi moj brat Mojzes. Tako se bo oče znova obr¬ nil v grobu in zopet ležal pravilno.* Demeter: « Ti, ki bolj bereš časopise, boš gotovo vedel, zakaj se beograjski zapori imenujejo Glavnjača.» Marjan: «To bi ti pa že lahko bilo znano, dragi Demeter, saj so si poslanci pri skup¬ ščinski debati o Glavnjači prav nazorno s pestmi po glavah demonstrirali izvor te besede .» D. Znižana naročnina. Z današnjo številko smo znižali na¬ ročnino od! 20 na. 15 Din četrtletno itd. Posamezna številka pa stane odslej; na¬ mesto štirih le 3 Din. To smo storili, da še bolj razširimo naš list, o katerega po¬ trebi nam prihajajo zatrjevanja od vseh strani. Starim naročnikom se znižana naroč¬ nina prav tako vračuna od današnje številke dialje. Da čim bolj' razširimo naš list, smo pripravljeni vsem, ki se sedlaj naroče nanj in takoj plačajo; naročnino, poslati prve tri številke vsako le po 2 Din ko¬ mad. To pa, seveda, samo, dokler je teh številk še kaj v zalogi. Kdor hoče torej imeti ves letnik, naj se požuril 50 IDILA, PRED ENIM LETOM ŠE NEMOGOČA RAMK Ob zadnjem Radičevem predavanju so Ljubljančani v kavarni «Union» občudovali idilo, katere mati je vsekakor proti svoji volji beograjska čaršija... Lovska zgodba o divjem racmanu in sulcu Prijatelj Prej je hud lovec in ribič, ki je s svojimi prepariranimi in zagovor¬ jenimi: šibrami ter ostrimi trnki že do¬ segel izredne uspehe. Lansko pomlad je z enim samim strelom sklatil iz sinjih višin kar dva divja goloba. V trenutku, ko je sprožil, sta se baš križala v zraku in srečna usoda je hotela, da je zaljub¬ ljeni par poginil naenkrat. Pa tudi pri racah ima izredno srečo. V letošnji se- ziji jih je ustrejil že več kakor sto, kaj šele vse drugo! Ujel je tudi precej sul¬ cev, in sicer lepih, velikih, katere je iz¬ vlekel iz globočin zelene Ljubljanice. Ker slavni član zelene bratovščine iz¬ vaja oba športa naenkrat, namreč da strelja race in lovi sulce, so se racmani in sulci čutili prisiljeni, da stopijo v stike, se zvežejo v klub SR ter si nudijo skup¬ no pomoč. Bilo je izredno lepo zimsko popoldne. Solncc je prijetno* sijalo na zimsko po¬ krajino in sebični žarki so se to pot ko¬ pali celo v Ljubljanici, ki je v tem času redko brez sive, goste megle. V tem krasnem dnevu je plaval po Ljubljanici precej obložen čoln in nosil lovca, dre¬ majočega pri gašperčku, in čolnarja, ki je na gašperčku kuhal hrenovke. Da bi ne prepodila divjih rac, čolnar ni veslal, ampak prepustil čoln samemu toku. Na robu čolna je bila pritrjena ribnica, raz katere je visela in se vlekla za čolnom kakih 30 metrov dolga vrvica. Na vrvici pa je visela vaba, štirje dolgi mastni pi¬ škurji 1 , med kateremi so tičali strupeno ostri trnki, namenjeni staremu sulcu, ki gospodari že več let v globočinah blizu Lipovca. Vse je bilo prijetno, le divjih rac je bilo premalo', tako da je naš znanec že mislil, da ta dan sploh ne pride do strela, in dremajoč je premišljal, kako se bo oprostil pri. prijateljih, katere je povabil na lovsko večerjo. Čoln je polagoma drčal, ribič je dre¬ mal, čolnar pa kuhal hrenovke in ne¬ strpno opazoval, kdaj bo opazil na vodni 51 . gladini ali race ali pa one značilne kolo¬ barje, ki pričajo, da so- race pri obrežju skrite pod grmovjem. In res.-že jih je opazil. Parkrat je za¬ šepetal lovcu, ki pa se ni prebudil, dlo- kler ga ni pošteno dregnil. Prijatelj Prej se je prestrašil, čoln se je zazibal, ga- šperček prevrnil, ponvica s hrenovkami pa se je zaoikrenila na vodni gladini in izginila v neskončni globočini. Ali, vražji spak, to ; je bil šele pričetek katastrofe, izvirajoče iz kluba SR. V tre¬ nutku, ko se je to dogodilo, je opazil Ioh vec racmana, plavajočega izpod vrbovja. Prej je dvignil puško', muhai puške je obtičala na racmanu, preden pa se je Med liudožrci. Zamorski poglavar: «Prinesi mi za spre¬ membo še malo črnega /» Strežaj: «Piva ali mesa?y> Hlače znajo plavati. Bolte se je nekega dne slekel ob Savi, da se koplje. Obleko je zložil za neki grm in začel previdno tipati po' vodi, ker siromak ni znal plavati. Nenadoma je zapihal močen veter ter mu vrgel hlače daleč v vodo. Ves raz¬ očaran je gledal Bolte za komadom svo¬ je obleke in vzdihoval: «Ah, hlače znajo plavati, jaz pa ne ...» D. zakrivil prst desnice, se je skrivila rib- nica. Silen sunek je ponovno zamajal čoln in v; njem ribiča, ki je sprožil puško. Toda, joj, kaj se je zgodilo! Racman je odletel zdrav in vesel. Sulec, ki je rešil racmana in še pravočasno potegnil za vabo, pa je bil tudi rešen, kajti prija¬ telj Prej je v razburjenosti odstrelil vrvico, katero je sulec potegnil mimo cevi baš v trenutku, ko 1 je strel hitel iz nje. Lovec je bil ves razburjen, čolnar pa je pripohinil: «Kar tri muhe na en udarec!* Tako je tolažil prijatelj Prej svoje lačne tovariše, ki so ga željno pričako¬ vali, kdaj se bo vrnil. G. Slepar ne mara priseči. Sodnik: «Ali prisežete, da ste denar vrnili?* Obtoženec: «Prisežem, da mislim, da sem vrnil dolžno vsoto.* Sodnik: «To ne zadostuje. Morate se jasneje izraziti.* Obtoženec: «No pa drugače. Mislim, da lahko prisežem, da sem vrnil denar.* Sodnik: «Ne, ne, vi posezite, ali ste denar vrnili ali ne !» Obtoženec: «To, pa to. Jaz prisežem, da sem denar vrnil ali pa ga nisem ..,» Ni mogel slišati. Peter: »Sinoči pa je zopet enkrat grmelo, kakor bi bil sodni dan, kaj ?» Pavel: «Tako>?» Peter: «Kaj morda nisi ničesar slišal?* Pavel: «Ne, ker sem imel družinski posvet z ženo...» D. 52 NEZGODA GOSPODA PLEŠINA. presodil je gospod Plešin, da le še par lasov ima in da še tem preti pogin. A koj ga groza je obšla, na nosu šop že las ima. Joj, kaj bo zdaj, joj, kaj bo zdaj, kako šop z nosa spravi naj? Nemudoma v lekarno mož poda se kupit pravi lek, ki bo pričaral las mu koš in skril golote beli sneg. Vesel se vrača mož domov, da preizkusi čarno snov. Pomlajen kar za let deset še ljubico dobil bo spet. Doma je lonček koj odprl in radovedno nos uprl v mazilo skozi lončkov vrat; ocenil vonj bi žavbe rad. Kar v eni sapi mož hiti iskat k frizerju pomoči. Je brivec škarje v roke vzel, Plešinu grozo z nosa snel. ANEKDOTE O VOLTAIRJU. V večji družbi so viharno 1 debatirali o starosti naše zemlje. Voltaire je napravil prepiru konec z opazko: «Zemlja je po¬ drobna ..stari koketki. ki ne mara, da bi njena okolica poznala njeno starost.* * Voltaire je v družbi zelo hvalil slav¬ nega Hallerja, ki je do tedaj Voltairja večkrat grajal. Zato je rekel nekdo na¬ vzočih: «Vi hvalite Hallerja, a on govori o vas popolnoma drugače.* Voltaire: «Imate prav, toda mogoče je, da se oba motiva.* * Ko je neki zdravnik videl. kako ; je Voltaire pozno ponoči pil močno črno kavo, ga je posvaril, češ, da je črna kava počasni strup. Voltaire si je natočil še eno čašo ter odgovoril: «Prav govorite. Kava je v resnici počasni strup, saj jo 1 jaz pijem že 60 let.» 53 POMLADNI NEMIR «.Moralo moram predvsem čuvati! Tako so mi rekli. Samo ne vem, katero teh veselih deklet nosi to ime.» Tunek in negov luk Sosedov Tunek je pela žmehtno naložena kola prleškega luka v Morpuk, ka bi ga te ali sprova na plod v peneze. Negovo kliise pa je bilo tiste sorte, ki ga nemreš ne zlepa ne zgrda sproviti nikan, kedar se ga lotijo negove muhe. Sret poti se je kliise tildi tokrat vstavilo. Ni se zmoknilo ne v levo ne v provo. Tu¬ nek je poskusa vse, a konj nikan, kak bi ga vkopa v zemlo. Boš v tisti čos je priša po cesti liidski . potnik, ki je vsmilečno gleda Tuneka, Tu¬ nek pa nega. «Očka,» ga je oslovija, «jas pre ali znan, kde morete ga lehniti, ka bo iša. Ozdek pod repom ga mozilite z liikecom .» «Vrag te da! To pa lehko hitro včinim.» Stopa je s kol, poiska najvekši liik, vzdigna konji rep in ga žmehtno nariba. Kak bi strela vudrila vanjga, je konj skoča in v galop zbezla po cesti. Jedva je Tunek še odskoča, ka ga niso kola pregazila. «Prokleta coprnija»! je Štirna Tunek, kak je sam osta sret pota: «Ka bi se pre ali son namoza, pa bi ga morti doša.» Na srečo je odleta s kol debeli liikec. Tunek se je hitro tudi son sebe pomazilija. Kak bi ga z letriko nabosa, je švigna kar čez pola. Konja je hitro doteka in ga pusta vzadi. Morpuški polcaji so kak nori tekli za nim in šele med štontnarcami na plod so ga zmogli vstaviti. A tudi fijokarski konji so ponoreli, kak je Tunekova šimla v polcaj- verdohtnem teku prmarširala na ploc. Tunek se je iz srca zahvaliiva polcajom, ka ga niso pustili napret teči, in im raz¬ loga, ka ga je en liidski človek zacopra. Brš je skoča tiidi h konji, ki je tisti čos pritrča za nim, da bi mu ne vujša. T. 54 Kako si Mohovtov Mihce iz Zahribovja predstavlja kolodvor ... Stari sistem je vendarle bolji. Profesor: «Glejte, gospa, v časopisu berem, da se je znanstvenikom posrečilo oploditi kobilo umetnim potom. Kmalu bomo prišli do tega, da se bo tudi človeški rod razmnoževal na umeten načina Gospa: «Jaz pa le mislim, da bi bilo bolje ostati pri sedanjem sistemu ...» Entuziazem. Gost (gostilničarki): «0, gospa, kar je Prešeren v pesništvu, kar Cankar v pisateljevanju, kar Jakopič v slikanju in kar Beethoven v glazbi, to ste vi v ku¬ hanju krompirjevih cmokov.® Mali jurist. Stanko: «Mamica, kaj pomeni beseda ,dedno* ?» Mati: «Dedho je to, dragi Stanko, kar dobiš od mene ali od očeta.» Stanko: «Mamica, ali so potem zauš¬ nice tudi dedne ?» Fatalna pomota. V hotelu «Morska kača» so bile od¬ dane vse sobe razen ene. Zaradi tega je naneslo naključje, da sta morali v tej sobi skupno prenočiti zamorka in belka. Belka je naročila sobarici, naj jo dru¬ go jutro ob osmih gotovo zbudi. Kakor je bilo naročeno, tako' se je tudi zgodilo. Belka se je zjutraj hitro oblekla in se v naglici pomotoma napudrala z zarnor- kinim pudrom, črnim, seveda, ter brzo odhitela na kolodvor. Ker so jo na peronu ljudje tako čudno ogledovali, je vzela iz torbice ogledalo in videla v svojo grozo, da je v obraz popolnoma črna. »Salamenska sobarica,® se je razhudila, «zakaj neki gre zbudit zamorko, mene pa pusti spati!® D. Mlada kuharica. Mlada gospodinja Otilija bi rada na¬ pravila neko jabolčno jed. Poiskala je primeren recept .v kuharski knjigi, kjer je napisano', da morajo biti jabolka stara. To je povzročilo mladi glavici obilo skrbi. Zato! je Otilija poklicala v sosvet svojega moža, češ: «Kako naj napravim to jed ! , ko ne vem, ali so ta jabolka že dovolj stara?® Čudlna zahteva. «7 voj mož mi nikakor več ne ugaja. Loči se od njega in poroči drugega!'» 55 Na obisku v Beogradu r Janez (pristaš z dežele): «Kdo so pa tile invalidi, gospod minister?» Dr. Korošec: «Nič hudega, Janez. To so samo dokumenti nazorne skupščinske de¬ bate o Glavnjači .» Pošteni nameni. Pred sodnikom stoji fant zaradi žepne tatvine. Izmaknil je svioji ljubici denar, ki ga je imela spravljenega v žepu, pri¬ šitem na spodnjem krilu. Sodnik začu¬ deno vpraša okradeno dekle, kako to 1 , da ni nič opazila, ko je fant... Sramežljivo odgovori dekle: «Veste, gospod sodnik, mislila sem, da ima po¬ štene namene...» «Šele sedaj, ko mi je naročil ,Skovirja', ga imam res prav rada.* 56 Vera: «Prvič v življenju varam, svojega moža zaradi vas. Zora mi lahko to potrdi, kajne? Milan: «Pred par dnevi ste isto govorili mojemu prijatelju Dušanu ...» Brezpomembno odlikovanje. Dostojanstvenik Friderik Visokič se je vračal nekoliko bujnejše razpoložen iz gostilne domov ter izgubil visoko od¬ likovanje. Drugega dne je dal možak v časopisje naslednji oglas: «Včeraj je bilo izgubljeno odlikovanje, ki nima za nikogar nikakega pomena. Ker je torej brezpomembno, ga vrnite Frideriku Visokiču na upravo 1 lista...» D. Sleparstvo. Stanko pride prvič-iz mestne šole do¬ mov. Oče: «No, kako ti je ugajalo?* Stanko (zaničljivo): «Sleparstvo!» Oče (začudeno): «KakO toi?» Stanko: «Na vratih je zapisano I. raz¬ red, notri pa so ! samo lesene klopi.* Vojniška Micka. Gospodinja: «Kateri vojnik hodi ne¬ prestano k vam v kuhinjo?* Kuharica: «Kako ga naj poznam, rado¬ stiva, ko pa ima vsakikrat drug obraz.* Če pride skopulja na obisk k skopulji. Skopulja Otilija pride v posete k sko¬ pulji Nataliji. Blažen predpustni čas je in Natalija ponudi Otiliji krofe, na katere se je gladna Otilija spravila s precejšnjo vnemo. «Draga Otilija, vzemi vendar še en krof,* ji prigovarja Natalija. Najlepša hvala, Natalija, saj sem po¬ jedla že štiri* «Ti si pojedla sicer že osem koma¬ dov,* odvrne v jezi Natalija, «tod’a pro¬ sim, le vzemi še enega!* 57 KRITIKA KRITIKE. Malo nas je Slovencev in zato že pri par korakih zadenemo v planke. V ča¬ sih naših literarnih očakov je krožila in se verjela krilatica o izjemni bistrosti našega naroda. Kdo in zakaj jo je po- gruntal, bo ostala večna zagonetka. Naši literarni očaki so jo gonili kakor berač lajno, a'sami so pisali pesmice «o kinčih nebeških«, «rožicah zelenih« in «ptičjem žvrgo-lenju». V istem času in z isto izobrazbo so imeli n. pr. Nemci pesmi, ki imajo še danes veljavo, doČim danes vemo vsi, da je bilo vse tisto ptičje žvrgolenje brez vsebinsko 1 cing¬ ljanje. Pri nas Slovencih je radb kaj narobe. Kakor je bila takrat vsaka kritika iz¬ ključena, tako imamo sedaj preveč kri¬ tike in malo produkcije. Dragi «Skovir», morda si že uganil, da tudi tebe kriti¬ zirajo. Zelo različno! In veš, da je pri¬ merjava teli različnih kritik prav zani¬ miva. Jaz, tvoj sOtrudnik, ki sem človek brez predsodkov in me torej ne motijo slovenske planke, se postavljam na vzvi¬ šeno stališče in izjavljam, da je zate ne¬ ugodna kritika, kolikor je obstoja,, na¬ vadna ozkodušnost ljudi, ki jim slepo ugaja vse, kar ni slovensko. Prav nič ne verjamem v izredno slo¬ vensko bistroumnost, zametavam oča- kovsko cingljanje, vendar tudi bed'asto ne podcenjujem, kar je dobrega pri nas. Tako. ti moram tudi' priznati, stric «Sko- vir», da si boljši kakor nešteto pri nas uveljavljenih tujih humorističnih listov, ki briljirajo le po svoji tehnični strani, vsebinsko pa te ne dbsezajo. Kritizirajo te zlohotno najraje ljudje, ki te niso še niti brali ali pa so te samo površno prelistali. V tem grmu je zajec,' in to je tista izredna bistroumnost, ka¬ varniško in gostilniško blebetanje, ko.se usta krepko odpirajo, da sunejo izza zob besedo, katere niso rodili možgani, nego s tujinstvom sužensko prepleskana ome¬ jenost. Takemu zlohotnemu kritiku bi bilo treba poklicati na potnoč tistega vraga, ki ga nekje opisuje Gorkij. Ta vrag naj bi tudi ontarijskemu kritiku odvzel zlob¬ nost, nepremišljenost, domišljavost iti druge slabe lastnosti. Gorkega Ivan Iva¬ novič, ki je hotel postati s tem, da mu je vrag odvzel vse slabe lastnosti, po¬ poln človek, je postal v resnici popoln bebec, ki je znal samo še oslovsko rigati. Stric «Skovir». le nikar se' ne jezi na blebetavce, kajti sloves, katerega že danes uživaš, je tako velik, da ti ga za- plankanost posameznikov niti ne ob- senči. Vse dbbro. dragi stric «SkoVir», ti želi D. On je videl. Dedek: «Kaj praviš, Janezek, koliko pljučnih delov ima človek?» Janezek: «Dva .» Dedek: «Dobro. A kako veš tO?» Janezek: «Ko se je naša Katra umivala, sem ju videl. ..» 58 Njeno modrovanje * V sl možje so napram ženskam zajci. Ako jih torej hočemo imeti, moramo z ne¬ katerimi zelo previdno ravnati, da jih ne splašimo, druge pa moramo s primernimi vabami razvneti ... , D. Varčna žena. Mož: «Kar tisoč dinarjev naj dam za ta prstan? Kaj pa misliš!» Žena: «Možek, ti prav nič ne vpo- števaš, koliko bom prihranila zaradi prstana pri rokavicah ...» Uničila ga je. Branko:.«Vidiš,.,tamle gre ženska, ki me je uničila.* Vlado: «Kako to?» Branko: «če bi ne bila zavrnila moje roke, bi bil danes tovarnar.* Nervoznost. A. : «Zakaj postanete vedno tako ner¬ vozni, kadar slišite avtomobil?*. B. : «Pred kratkim mi je nekdo od¬ vedel ženo v avtomobilu in sedaj se bojim, da mi jo bo zopet vrnil,..* V šoli. Učitelj: «Tonek, napiši 23!» Tonek napiše 32: Učitelj: «Napipši mi še 46!» Tonek napiše 64. Učitelj (jezen): »Sedaj mi pa napiši 88 in še to obrni, če moreš!* Oglasna tarifa Z današnjo števfiko smo znižali oglas¬ no (inseratno) tarifo 1 , ki je sedaj nasled¬ nja: Cela stran 520 Din, pol strani 260 Din, četrt strani 130 Din, osmin k a strani 65 Din. Dalje navzdol se računa enostolpna milimetrska vrsta po 1 Din 25 p. Za večkratni isti oglas so nasled¬ nji popusti: Pri trikratnem oglasu dru¬ gič in tretjič 5 %, pri preko trikratnem oglasu od drugič liaprej po 10%; 59 Glavar in župan Hribovski župan Jernač je bil povab¬ ljen na okrajno glavarstvo. Bilo je še za časa Avstrije in so 1 bili višji uradniki ve¬ činoma Nemci. Glavar je v dopisu pri¬ pomnil, naj privede Jernač s seboj tudi dva občinska svetovalca;. Na glavarstvu je sluga prijavil najprej Jcrnača. Svetovalca sta ostala zunaj, a Jernač je prištorkljal v svojih težkih oblatenih škornjih pred glavarja Nemca, sedečega za mizo v prostorni pisarni. Tla pisarne sol se kar svetila in Jernač je strahoma opazil, kako puščajo njegovi škornji za seboj blatno sled 1 . Glavar je pogledal župana izpod očal. mu pokimal v pozdrav in dejal: «Pri- nesite dudi dlsti vaš občinski svedbvales nutra!» Jernač je debelo pogledal, se popras¬ kal za ušesom in vprašal: «ŠliŠijo, kaj naj prinesem?« «Vaš dva občinski svedovales prine¬ site nutra,» je ponosil glavar z nizkim glasom. «Gospod glavar hoče vaša svetoval¬ ca,« se je oglasil dolgokraki pisar na koncu mize. Jernač se je spet popraskal za ušesom, zmajal z glavo in šel skozi vrata. Muhast sinko. V kupeju sedita oče in sinko. Sinko se neprestano giblje in vsak hip pogleda skozi oknol Vsi opomini ne zaležejo 1 ni¬ česar. «Če se boš še enkrat nagnil skozi okno, ti bo veter odnesel čepico,« je za¬ grozil oče. Zaman. Očetu je postalo končno preneumno, pa je v trenutku, 'ko je sinko zopet molel glavico skozi okno, skrivoma zgrabil njegovo čepico, jo skril ter dejal: «No. vidiš, veter je zbežal s čepico 1 , ker nisi ubogal.« Posledica je bil strašen jok in vik. Da potolaži malega kričača, reče oče sinčku : «Če boš prav priden, bom malo zažvižgal in čepica se bo vrnila sama.« Kakor rečeno, tako storjeno. Sinku je ta čarovnija ugajala, pa je ob prvi priliki popadel očetov klobuk ter Zunaj sta čakala svetovalca, debeli Matevž in mali Miha. Ko je priropotal Jernač, jima je rekel: «Vrag ga vzemi, dedca starega, čemu pa ima tako lepo sobo za svojo pisarno? Menda sem mu preveč zamazal, zdaj se pa ta Kočevar boji, da bi mu še vidva ne prinesla v pisarno par kilogramov hribovskega blata. Zato je zahteval, naj vaju notri prinesem.« «Hudo bo šlo«, je zajadikoval debeli Matevž. «Veš, kako naredimo,« jo je pogruntal Jernač, «ti Matevž, mi zlezi na ramo, a Miho bom nesel kar pod pazduho.« Rečeno, storjeno. Vrata so se odprla na stežaj in v pisarno je prirogoVilir žu¬ pan Jernač s svojim živim tovorom. Glavar je skočil kvišku in zazijal, pisar pa se je tako prestrašil, da mu je zletelo pero iz roke. «Kudiča, kaj ste blasen?« se je zadrl glavar, ko je zagledal Jernača z Matev¬ žem na plečih in z Miho pod roko 1 . «Ne, jaz nisem blazen. Morda ste to vi, ki ste mi zapovedali nositi taki kladi, je zagodrnjal Jernač. M. ga treščil skozi okno, češ: «Daj še enkrat požvižgati!« Ničesar ne ve. Neža: «Moje sočutje, soseda! Ali so vam tatovi napravili mnogo škode?* Urša: Meni? Jaz ne vem ničesar o tem.* Neža: «Gotovo še niste brali časopisov. V njih je že vse natančno opisano ...» 60 Dobra zavrnitev domišliavke. Ona: «Emerik, kako bi mogel brez mene živeti?* On: «Znat no ceneje ...» Ob ukinjanju stanovanjskega zakona. A. : «Koliko stane to stanovanje?* B. : «Tisoč dive sto dinarjev!* A. : «In kje je hlev?* B. : «Kakšen hlev?* A.: «Hlev za onega osla, ki bi Vam toliko plačal!» Starec in ljubavni par. Star možak je stopal po Tivoliju in zapazil mlado kratkokrilko v objemu njenega ljubimca. Ves ganjen je možak obstal in menil: «Imam dvojen užitek: da kaj takega še sploh obstoja in da imam že vse to za seboj.* KLIŠEJE VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO- TIPIJE, IZDELUJE PO PRED¬ LOŽENIH RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA FINEJŠO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARBAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJ¬ ŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tiskovna In založna družba z o. z. SV. PETRA NASIP štev. 23. Upnik. Sluga (svojemu osiromašenemu gospo¬ darju): «Pred hišo Vas čaka neki gospodi* Gospodar: «Pozovi ga v sobo in mu ponudi stol!* Sluga: «Žal, se on samo s stolom ne zadovolji, nego hode vse pohištvo ...» SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- njanja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! O Saphirju. Neki domišljav nemški pesnik' je rekel v Saphirjevi navzočnosti: «Moja dela se bOdo brala, ko bosta Schiller in Goethe že davno pozabljena!* Sapfair: «GotoVO, toda poprej ne!» Baron Roitschild je naprosil Saphirja, naj mu nekaj zapiše v spominsko knjigo. Saphir je napisal: «PoSodite mi 1000 cekinov in pozabite za vedtio na svojega prijatelja Saphirja.* Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Tovarne: Beograd. Litija, Sv. Pavel pri Preboldu. Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne Sifone iz naj¬ boljšega ameriškega bombaža. * Prodaja na veliko in malo pri tvrdki A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. Zahtevajte domače izdelke! 61 Oi ta Katra! Obisk: «Jaz bi rada govorila z gospo .» Služkinja Katra: «Milostiva so mi prav¬ kar rekli, naj vam povem, da jih ni doma.* V konkurzu. Ona: «Ali bi ne bilo najenostavnejše, da si vzameva življenje. Najinega kon- kurza ne moreni prenašatj.» On: «Potrpi malo! Danes se ne po¬ čutim dbbrol...» Ni prišel v novo leto. Na Silvestrov večer so se stari pi¬ jančki spravili v neko zakotno oštarijo, da počakajo boljše novo leto. Pa je dejal Gašper svojima drugotna Melhijorju in Boltežarju: «Čujta, jaz v novo leto sploh ne bom prišel.» Tovariša: «Kaj se misliš še pred dva¬ najsto uro obesiti?* Gašper je molčal, a tovariša sta za¬ čela paziti nanj, da bi v pijanotsti res ne napravil kakšnega zlodja. Nekaj sekund pred polnočjo pa se je Gašper vrgel na tla in se začel valjati po gostilniški sobi. Tovariša ga gledata in gledata, pa me¬ nita: «Kaj za hudiča pa počenjaš, Ga¬ šper?* Gašper: «Ali vama nisem dejal, da ne bom- prišel v ! novo leto. Jaz.se bom sedaj v novo leto privalil.* Razumna Mica. Ni razumna samo Mica, o kateri smo zadnje dni s tolikim slovniškim zadošče¬ njem čitali oglase v slovenskem časo¬ pisju, nego ima precej bistro pamet tudi služkinja, ki z istim krstnim imenom opravlja gospodinjske težave pri neki ljubljanski obitelji. Razumni Mici, številka druga, je te dni dala gospodinja dva kovača, da kupi za enega jajc, za drugega pa sladkorja. Hišna zvezda Mica jo je urnih krač ubrala proti trgovini. Med potjo 1 pa ji je naenkrat nekaj šinilo v glavo. Solze so se ji vlile iz oči in vsa obupana je prijadrala pred gospodinjo. Gospodinja: «Za božjo Voljo, kaj se Vam je pa pripetilo?* Mica: «Med potjo sem zamenjala oba bankovca in nisem vedela, za katerega naj kupim jajc in za katerega slad¬ korja ...» Točna razlaga. Sinko: «Kaj je suho krmljenje, atek?» Oče: «C,e pri kosilu ni vina.» Dober svet. «Jaz zelo ljubim otroke drugih , milo- st iv a.* Tako? Potem pa poročite mene!* 62 / Vodoravno: 1 del sveta, 5 del suknjiča, 9 ognjenik, 10 visoka planota v Aziji, 11 klica, 12 mala hiša, 14 pri kartah jih je dbibrO imeti več, 19 snov za zamaške, 20 fina vrsta mavca, 25 vod¬ na žival, 27 vrsta mravelj. Navpično: 1 bog ljubezni, 2 sveto¬ pisemsko ime, 3 kraj ob Donu, 4 sliši se, kadar strela udari, 6 prikuha, 7 kralj zgodovinskega divjega naroda, 8 star nemški pesnik, 13 v naši državi precej razširjen kmetijski pridelek, 15 kako bi morda imenovali prijatelja pesmi v duru, 16 pravoslavni svečenik, 17 drugi sklon materije za zidanje, 18 nemški izraz za dva istovrstna predmeta ali živi bitji, 21 katastrofalen pojav v Hercegovini in Dalmaciji, 22 drevo, 23 kačji glas, 24 mo¬ ško ime, 26 žensko 1 ime. Rešitev zadnje križanke. Vodoravno: 1 Maribor, 7 milina, 10 Atenec, 14 moka, 15 tkati, 17 ibis, 18 trnki, 20 Lilek, 22 i-a, 23 ima, 24 vik, 25. 1.1„ 26 oso, 27 jod, 28 a. d., ,10 ena. 32 ban, 33 v p„ 34 vol, 36 ski, 38 Ana. 40 os, 43 iz, 44 mlaka, 47 ataka, 49 Ob, 50 sit, 52 li, 53 Vukičevič, Navpično: 1 mi, 2 antimon, 3.rak, 4 brat, 5 Otilija, 6 re, 7 motika. 8 ikra, 9 lan, 11 Nil, 12 ebet (tebe), 13 ciklop. 16 as, 19 kisel. 21 ikona, 29 dvom, 31 as, 32 bi, 33 vaza, 35 oslov, 37 ko, 39 Nikič. 41 uk, 42 s-t, 45 abu. 46 asi, 47 ate, 48 ali. 51 -ič. (Popravek: 29 je bilo pomotoma označeno kot kraljevo bivališče; glasiti bi se moralo: 29 samostalnik, ki izraža človekovo misel v negotovosti.) Skrivnost. Mlada novoporočenca sta bila na že- nitovanjskem potovanju. Ta prilika se je videla mladi ženi najprimernejša, da od¬ krije svojemu možu neko skrivnost, ki jo je silno pekla. «Ali boš kaj hudU je menila ženica, če ti odkrijem neko' skrivnost, ki ti je do¬ slej nisem izdala?» «Le kar z besfcdo na dan!» jo je bodril mož. «Veš, veš, moji zobje so vsi narejeni.* «Nič ne de!» jo je potolažil mož, «saj je tudi dijamant na zapestnici, ki sera ti jo daroval, narejen — iz stekla ...» Naročilo. Dušan je prenočeval v nekem ljubljan¬ skem hotelu in našel v omarici svoje sobe lep ženski plašč najmodernejšega kroja. * Pa je bil naš Dušan kos humorista, pozvonil je sobarju, mu izročil divni plašč ter naročil: «Prosim, dh mi ga vrnete z vsebino enake kvalitete ...» Pri n a k u p u — p r o d a j i nepremičnin posreduje najuspešneje „P O S E S T“ realltetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev. 4. 63 IZGOVOR Mož: «Odkod se je vzel ta monokel, ženka?* Žena: «Ti, tepček, takoj sumiš zlo. Čevljar Gašper ga je pozabil, ko mi je pri¬ nesel čevlje ...» D. Krepka zavrnitev. Mož z zabojem poki pazduho je stopil v kupe, sedel in položil zaboj poleg sebe. Polagoma se je izkazalo', da oddaja zaboj zelo krepak duh po kmetijskem gospo¬ darstvu, kajti v zaboju je dbmoval pri¬ sten prašiček. Starejši ženi, ki je sedela nasproti mo¬ žu, to ni prijalo, pa se je razburila in po¬ zvalo svojega moža, naj energično inter¬ venira. Soprog: «Čujte, mož, ali ne veste, da se v vlak ne smejo jemati živali?« Možak: «Tako? Zakaj pa imate Vi poleg sebe tisto staro gOs?» Previdnost je dobra. A: «Zakaj se vedno tako previdno vse- dete na stol?» B: «Veste, jaz moram paziti, da mi moja žena ne podloži svojega klobuka, ker ji moral potem kupiti novega ...» Izdala se je. V kOtu plesne dvorane sedi mlada dama, vsa zamišljena sama vase. Go¬ spod, njen kavalir, jo nekaj časa opazuje, nato; se ji približa in meni: «Milostiva, jaz pa sem uganil, o čem vi sedaj raz¬ mišljate.« Dama (vsa ogorčena): «Sram vas bodi...» Sredstvo proti pijančevanju. Ko je trgovec čebula neke noči prav pozno pohoči prikolovratil iz gostilne domova je videl vi svoji vinski ginjenosti doma dve ženi. Tega se je mož tako pre¬ strašil, da se je popolnoma odrekel alkoholu. Alkohol mu gre rad v glavo. Narednik (rekrutu): «Ali tebi sploh zleze kakšna pametna v glavo?« Rekrut: «0, seveda, gospod narednik, žganje se moje glave takoj prime...» D. Izdaja konzorcij »Skovirja* v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuj« Milko Bambič v Ljubljani.— Tiska Selniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).