Jahresbericht des k. Staats-Gymnasiums in HyCa.ir'bu.rg- Veröffentlicht von der Direction am Seblusse des Studienjahres V Im Verlags des k. k. Staata-Gymnaalums. Druck vou Ed Jausebitz Nfgr. (L. Kralik) iu Marburg a'D Inhalt O jeziku Prešernovem. Vom suppl. Gymnasiallehrer-Dr. Joh. Tertnik. Scliulnaehrichten. Vom Director Dr. Arthur Steinwenter. O jeziku Prešernovem. Prešeren je Kranjec-Gorenjec; govoril in pisal je, kakor so govorili in kakor govore še dandanes vsaj po nekaterih krajih gorenjske. Po gorenjski je naglašal besede, po gorenjski jih ustvarjal i glede na glasoslovje i glede na oblikoslovje, gorenjščini je povzel irtarsikako — drngej manj znano — besedo. Pač da jo stvoril tudi sam tu in tam kako novinko, a v obče je zajemal iz živega jezika narodovega, ('asi ne glede na to, da se mu je vriuila marsikaka neslovenska, — nemška, latinska ali grška, ali celo kaka tujka povzeta iz drugih neslovenskih jezikov. Tesen okvir, ki nam je odločen v šolskih izvestjih, seveda ne dovoljuje, sestaviti popolne slovnice Prešernovega jezika; le glavne točke glavnih slovniškov delov podajamo tukaj, a nadejamo se, da hode o priliki mogoče popolniti še marsikaj. V to razpravo rabili smo sledeče pripomočke: Poezije Doktorja Franceta Prešerna.*) V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik 1847. Baudoin de Courtenay, Der Dialekt von Cirkno (Kirchheim). Archiv für slavische Philologie VII. &• VIII. Bd. Bežek Victor, Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbah svetiga pisma sa mlade ljudi“. Jahresbericht des k. k. Ober-Gymnasiums in Rudolfswert für das Schuljahr 1888—89. Celestin, Dr. Fr. J„ France PreSiren. Sa Preširnovom slikom. Preštampano iz „Vienca“ god. 1881. U Zagrebu 1882. Janežič Anton, Slovenska slovnica. IV. popravljeni natis. V Celovcu 18(19. Jurčič Jož. iu Stritar Jož., Pesmi Franceta Preširna i t. d. V Ljubljani 1866. Kopitar R., Grammatik der Slavischen Sprache in 'Krain, Kärnten und Steierrnak. Laibach 1808. Krek Gregor Dr., Die slovenische Literatur. Die österr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild. Kärnten und Krain. Wien 1891. Levee Fr.. Die Sprache iu Trabers „Matthäus“. Jahresber. d.Staats-Ober-Realsch. in Laibach 1878. —, Odlični pesniki in pisatelji slovenski. II. Dr. Franc PreSiren. Zvon, uredoval in za- ložil J. Stritar. Na Dunaji 1879. Levstik Fr.. Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen. Laibach 1866. Marn J., Jezičnik. XV. leto. V Ljubljani 1877. XVIII. leto. V Ljubljani 1880. Metelko Fr., Lehrgebäude der Slovenischen Sprache im Königreiche lllyrien und in den benachbarten Provinzen. Laibach 1825. Miklosich Fr., Lexicon palaeo-slovenico-graeco-Iatinum, emendat. auct. Vindobonae 1862. —, Altslovenische Formenlehre in Paradigmen etc. Wien 1874. —, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Wien. Murko Job., Slovensko-Nemshki Rozhni besednik. V Gradei 1832. —, Deutsch-Slovenisches Handwörterbuch. Grälz 18311 Oblak V., Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. veka. Letopis Matice slovenska 1887. —, Starejši slovenski teksti. Letopis Matice slovenske 1889. —, Zur Geschichte der nominalen Deelination im Slovenischen. Archiv für slavische Philologie XI., XII. & XIII. Bd. —, Doneski k historični slovenski dialektologiji. Letopis Malice slovenske 1890. —, M. Zavadlal, die Sprache in Kastelec’ „Riatovske Ruqvice S. Roshenkranza“. Ljubljanski Zvon 1891. 10. zvezek. Pajk J., Stari rokopis Kranjskega mesta. Programm des k. k. Gymnasiums in Marburg 1870. Raič Anton, Stapleton. Neznanega prelagatelja evangelija, preložena po Stapletonu v XVII. veku, Jahresbericht der k. k. Staats-Oher-Realschule in Laibach 1887 u. 1888. Sket Jakob Dr.. A. Janežičeva slovenska slovnica. VI. predelana izdaja. V Celovcu 1889. Škrabec Stanislav P.. O glasu in naglasu našega knjižnega jezika. Programm des k. k. Gymnasiums in Rudolfswerth 1870. Štrekelj K.. Morphologie des Görzer Mittelkarstdialektes. Separat-Abdrack aus den Sitzungsberichten der kais. Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. CI., R. C. XIII.. 1. Heft. Šuman J., Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. V Ljubljani 1881. —, Slovenska slovnica za srednje šole. V Celovci 1884. Valjavec M., Proben des Slovenischen, wie es u in Pred vor in Oberkrain gesprochen wird. Ein Reitrag zur slavischen Dialeklenkunde. Jahres-Her. d. k.k. Ober-Gymn. zu Warasdin 1S'>8. Vodnik Val.. Pismenost ali Grammatika zaperve shole. V Lublani, Natisnil Leopold Eger 1811. Wolf A. A., Deutsch-slovenisches Wörterbuch, II Thle. Laibach 1860. Zakrajšek Fr., Slovensko podnarečje na Primorskem. Slovenski Glasnik 1866. Zavadlal M., Die Sprache in Kastelec' „Bratovske Buqvice S. Roshenkranza“, Programm des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli 1891. Zolgar M., Različnosti v slovenskem ljudskem jeziku. Letnik c. kr. realne gimnazije v Kranji 1872. *) Posamezne vrstice te knjige smo navajali tako, da- smo vselej pridejali številki stran zaznamujoči številko vrste od zgoraj navzdol štete; naslovov, napisov, gesel, opomb navadno nisino vštevali v vrstice; zaznamovali smo jih posebej; v poštev smo jemali tudi opombe stoječe na zadnji strani prvotne izdaje Prešernovih poezij. A. Glasoslovje. O samoglasnikih. Prešeren piše dosledno: čast 96.9; z častjo 112.13; častili 101.16; časten 113.14; kakor govore dandanes po Kranjskem; rabi torej „a“ za staroslovenski „h“. Za isti „I.“ piše „a“ v pridevniku: „lahek“; glej: lahka ladja 176.18 — v naglašenem zlogu—; lahko boš .. ugnal 99.8. — v nenaglašenera zlogu —; vendar stavi v istej besedi— prav po gorenjskej govorici — tudi „o“; glej: lohkč peretnice 70.9; lohkä bi.. redil 80.5. sl.; ložej 191.4. V staroslovenskem samostalniku: „ti.mi.nica“ = „timinica“ = „ječa“, ki ga je brati v Briženskih spominkih 11.53. in v Stapletonu kot: „timnica“, je stavil mesto starega poglasnika „i>“ v prvem nenaglašenem kratkem zlogu ali „e“, ali „a"; glej: temnica 180.6; a: tamnica 120.16; prim. srbsko obliko: „tam ni ca“ = temna ječa; prim. po slovanščini povzete srednjenemške besede: timenitze, temnitze, temnitz, demlitz. Iz prvotnega pomena „ječa“, „temna ječa“, razvil se je temu samostalniku širji pomen: „tema“; v širjeni pomenu rabil ga je tudi Prešeren; glej: od oči so .. se uzdignile tamnice 120.16; gosta senc temnica 180.6. Le „a“ je pisal za staroslovenski „h“ v pridevniku „temen“; glej: temnejši 143.11; temnejšim 157.12. Po Kranjskem, osobito poGorenjskem pravijo: „z mano, s tabo, s sabo“; tako piše tudi Prešeren: z mano 64.16; 65.13; 69.20; pred tabo 69.23; z sabo 64.11; z sabo 177.19; med sabo 57.12; sabo 48.16; 62.4; 65.16; 88.4. Obliki „tabo“, „sabo“ nastali ste pač po analogiji z „mano“; v „mano“ pa se vjema „a“ s staroslovenskim „i>“. Vendar se nahajajo v Prešernu tudi oblike: z menoj G4.12; 184.1(5; 187.19; z teboj 29.8; 39.18; 96.6; 187.7; z seboj 172.16; pred seboj 48.12; seboj 32.4; 53.12; 55.1. V besedi „kes“ se glasi „e“ vedno le na pol: „k’s“: razumljivo je torej, da je Prešeren pišoč „kas“ skušal le zaznamovati polglasnik i., ki ga je slišal za „k“; glej: käs in serd sta zrasla 94.2; kas čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi 165.4. Za staroslovenski „i.“ je pisal „a“ tudi v „krotäk“; glej: kak je naš oče krotak 113.16; da se je tu okrepil „i.“ v „a“, v to pomagal je naglas, ki je pal na končni zlog. „A“ je nastopil za „i.“ v: „laž, lažnjiv“; — glej: lažami 107.4; lažnjivi 93.2; 93.3; 93.14; 94-11; 94.12; — in v „dotakniti“; glej: dotaknit’ 13.2. „A“ je pisal v besedah: danes 62.15; 62.22; 73.5; današnji 75.18; 171.16; današnjih 175.18; rabil je le obliko „dan“, nikdar pak „den“; še le Jurčič in Stritar sta pisala skoro dosledno: „d e n es“ (le v 73.5. sta ohranila še „danes“), „denašnjih“. Staroslovenski „vojevoda“, za kojega pišemo sedaj „v oj voda“, spremenil je Prešeren v: „vajvoda“; glej: vajvoda 192. v opomb. 1. vr. 2. in 4. vr. 1; vajvodi 171.8; vajvodstva 192. v opomb. 4. vr. 2. Tej obliki jednaka je oblika: „weyuoda“, ohranjena v aktih štajerskega deželnega zbora iz 1. 1616; njeni „ey“ je le po nemški navadi pisan „ay“; prim. J. Pajk „Stari rokopis Kranjskega mesta“ str. 27. in 28., kjer je čitati časi „Khreyllu“ in „Khreillu“, časi „Khraylu“; Trubar je pisal: „vyuda“ (t. j. vujüda = vujvüda = vojvüda = voj vöda) in „vyudou“ (t. j. vujuüdov = vujvüdov“ = vojvodov — vojvod). V „starem rokopisu Kranjskega mesta“ (prim. Pajk str.27. I.) stoji: „SMuobi" (= viuodi t. j. — po mislih Pajkovih—: „vivodi“, dat. sing, od nom. sing, „vivoda“; prim. Pajk n. n. m. str. 31. §4. in str. 35. s. v. Vivoda). Iz staroslovenskega dajalnika „domovi“ nastal je novoslovenski prislov „domov“ (domou), „domu“. Ta prislov je pisal tudi Prešeren; glej: domu hiti 57.1(5; domu .. pernesel bom 62.23; ajedenkratje zapisal gorenjski „dam“; glej: kar je jih vojska dam poslala 58.11 sl.— Na Gorenjskem pravijo „letaš“ m. „letos“; tako pravi tudi Prešeren: letaš kupi si grajšino 109.8; letaš že unemaš serca 121.2. — Jednako je pisal: „oltar“ m. „altar“; glej: oltarjov (m. altarjov = altarjev) 99.13- — A dasi se čuje po Gorenjskem „prov“, vendar pozna le pravilni „prav“; glej: očeta prav pozna 59.1. — Nenavadno pa je pisal „a“ mesto „o“ v krajevnem imenu „Koratan"; glej; v Koratani 100.14; po .. Koratani 171.5; 192. v opomb. 1. vr. 4. — Na podlagi staroslovenskega samostalnika „sonbota“ bi bilo pisati „sobota“, a Prešeren je dejal: „sabota“, „saboten“, prim.: v saboto sveto 132.5; sabotni dan 50.10. Nikalnico „ne“ izgovarjajo Gorenjci kot „na“; oni spreminjajo „ne“ v „na“ celo v sestavljenkah. Temu izgovarjanji je sledil Prešeren le jedenkrat, dasi je bil, kakor se nam vidi, poseben prijatelj sestavljenkam z „ne“, in bi bil imel prilike dovolj pisati „na“ m. „ne“; prim. le sestavljenke: 25.18; 34. (v naslovu in v kazalu str. 193); 34.4; 59.18; 74.8; 75.10; 95.5; 99.12; 110. (v naslovu); 119.1; 119.8; 120.5; 123.7; 144.2; 144.6; 157.2; ' 157.11; 1(50.4; 106.14; 168.10; 172.14; 173.10; 173.15; 176.6; 176.24; 192. v opomb. l.vr.2sl. in 2. vr. 1. sl. Le v: nenavurna 152.8. (= ne + ne + varna) je spremenil „ne“ v „na“; a celo tu je spremenil le drugi „ne“, ki nima naglasa, in še to po vplivu sledečih dveh „a“, posebno pa prvega, naglašenega. Mesto „da“ je pisal dosledno gorenjski „de“; prim. le: 135.5. in 135.10. (des’^dasi); 139.12. (de b’ = de bi); 101.3. in 182.7. (deb’ = de b' = de bi); i. t. d. Jednako je dejal: „deleč“: 50.13; 55.3; 63.3; 118.3; 151.15; m. „daleč“; brž ko ne je postala oblika „deleč“ vsled prestavljenega naglasa; v Prešernu vsaj ima „deleč“ na str. 50. vr. 13. nenavaden naglas: „deleč“. Ravno tako je pisal: „delj“: 135.2; 160.10; 179.21; 185.20; — a pač tudi „dalj“: 02.12; 74.9; 172.7; in „dälje“ 131.2; prim. tudi: v daljni Kini 154.2. Mej „a“ in „e“ pred „j“ stoječim je omahoval tudi v: nekdaj 72.1; 99.13; 139.2; 184.18; in; nekdej 86.1; saj 11.13; 11.15; 99.18; 122.12; 146.12; in: sej 23.20; 24.15; 31.14; 99.21; 99.22; zdaj 59.8; 59.19; 61.21; 65.13; 69.23; 70.24; 111.20; 111.21; 177.24:180.22; 181.21; 182.5; 182.8; 183.12; 187.6; 189.20; 190.9; sdaj 59.13; in: zdej 27.4; 28.16; 40.25; 64.11; 64.17; 73.15; 97.1; 101.22; 102.13; 103.7; 121.5; 127.4; 134.10; 136.4; 138.13; 107.12. V besedicah: dokaj 45.13; 69.7; 72.2; 75.16; 95.20; 96.8; tukaj 00.10; 182.8; 184.8; zunaj 02.6;62.9. je stavil dosledno „a“, za pisavo z „e“ pa se je odločil v: komej 17.4; 28.16; 31.12; 58.13; 73.4; 95.19; 107.16; 153.11; 173.1; 176.15; 189.5; 190.13; 190.15; malokdej 50.9; marsikdej 17.5; 17.7; 17.13; nekej 142.4; skorej 17.12; 183.7; 186.3; skrivej 73.3; 135.8; skupej 99.7; 133.4; spodej 181.2; tamkej 56.4; 137.12; 171.22; 184.7; 187.18; tjekej 75.1; torej 31.13; 143.14; 147.12; in: zatorej 70.5; 105.13; 111.9; 130.13; vekomej 20.3; 00.5; 60.21; zdolej (v zaznamku večih pogreškov trikrat); zgodej 27.10; 106 9; in: prezgodej 43.19; zgorej in sgorej (v zaznamku večih pogreškov). — Prislov „zjutraj“ je pisal z „a“; glej: ležal je zjutraj 73.19; a v pridevniku iz prislova napravljenem rabil je „e“; glej: zjutrejna megla 101.6. „Ej“ je stavil m. „e“ v: vbejždti 36.9; — a prim.: zbežale 143.9; — v: dalej 10.15; 191.21; v; drugej 180.20; in v komparativu: ložej 191.4. Stari samostalnik na „al“: „pištalh“ oslabil je v: „pišel“ 154.6; prestavil je naglas na prvi zlog; vsled tega je „a“ postal polglasnik, znamenje pol- glasnika p»k je oni „e“. Isto velja menda o samostalnikih na „ek“ (=ak): divnjek 51.3; 51.7; Lesničnjek 111.16; 111.17; Levičnjek 111.16; 111.18. Mesto „i“ je pisal „e“ v samostalniku: lesica 110.7. Staroslovenščina ima na onem mestu: „i“; ata „i“ je kratek in brez naglasa; radi tega se glasi le kot polglasnik; torej je zapisal Prešeren „lesica“ vedoč, da govori ljudstvo: „l'sica“, s polglasnikom za „l om“.— Za pravi staroslovenski „i“ je pisal „e“ v. „memo“ 118.4; 119.12. Kakor najstarejši pisatelji, je dejal: „prerok“ 93.4; 94.12; 184.18; — .prerokovati“ — 184.18. — Prav tako je pisal: „preč“ m. „proč“: 15.1; 15.2; 20.1; 58.21; 60.1; 67.6: 74.8; 134.7; 149.3; 182.18; a glagolu „prodati“ — 110.11. — je ohranil „o". V deležniku „spakedrane“ 100.4. je „e“ zuamenje polglasnega „u“: „spakudrane“, od: „spakudrati“. Iz staroslovenskega „f,“ se je razvil „i“ v: „nikir“ 24.1; a vendar je pisal Prešeren raje: „nikjer“: 98.21; 105.4; 182.23.— Staroslovenski „*“ nadomešča „i“ tudi v Prešernovem: „lik“ (=lek) 108.4. — Jednako stoji „i“ m. nagla-šenega „6“ (=n) v glagolu „spremljati“ 58.0. V naglašenem zlogu pred „r-om“ je pisal časi „e“, časi „i“; glej: bera 98.15. (samost.); nabera 25.17; poberal 30.23’, prebera88.15; zberaš7.17; zbera 09.13; — a: zbiralših 120.11. kjer „i“ pred „r-om“ ni naglašeu; — odpera 150.4; 170.8; odperaj 10.3; 11.15; podpera 180.3; vpera 25.19; vperajo74.4; zaporam 29.13; zaperal 30.21; zaterale 142.14; 143.1; 147.11; se ozera 09.13; 150.8; 180.5; se ozerajo 50.0; se ozeraj 10.1; 11.13; — a: se ozira 187.2; — zineram 17.18; 29.15; 30.7; 89.1; 89.2. Mesto samoglasniškega „r“ je pisal dosledno „er“ in „er“; prim.: serca 5.3; terdoserčni 6.4; serčne 8.5; verh 12.5; persih 14.3; skerbi 15.5; vernil 15.13; poterpežljivost 15.14; skerbuo 17.1; terdna 18.1; stermih 18.2; smerti 22.15; pervi 23.18; kervavi 24.10; poterta 24.18; germado 26.1; Černe 27.1; i. t. d. Isto velja o glagolu: dervi 12.0; dervi'jo 60.18; perdervili 70.19; „er" stoji tu m. samoglasniškega „r"; napačno je torej pisati: drevi, drevijo, pridrevili. Tudi glagol „zakerče“ 66.21. je pisan po pisavi Prešernovej pravilno; nikakor ni pisati „zakriče"; saj duri ne „kriče" (schreien, clamare) tudi ne „zakriče" (aulschreien, ex-, conclamare), ampak duri „krče" in „zakrče" (=knarren). Napačno pa je pisal Prešeren: „osterljena" 130.6. m. „ostreljena", napačno: „perti" 77.7; 172.6. m. „preti" iz „pretim, pretiti", staroslovensko: „p ruti ti" (prušton); samoglasnik „e" v „preti" je naslednik staroslovenskega „t.", je torej pravi samoglasnik. Da je pisal Prešeren: „osterljena" in „perti", v to ga je dovedla seveda živa izreka; na Gorenjskem govore še dandanes „osterljena" ali bolje: „ostrljena", in „perti", t. j. „prti", m. „preti"; jednako izgovarjajo okoli Ljubljane še sedaj: „serdica" (= s’rdica) m. „sredica". — Sledeč menda analogiji samostalnika „grom" ni pisal Prešeren samoglasniškega „r" ali — po svojej pisavi — „er" v besedah „grmeti", „grmenje"; pisal je „gromeuje" — 70.20; 71.2; — „grometi" — 63.20; 163.11. — Menda po vplivu nemškega „Kroate", ali pa latinskega „Croata" je rabil mesto samoglas-niškega „r" (=er) zlog „ro" v imenu: Ilrovat 113.9; in v pridevniku: hro-viiški 109.1; 113.3. — Po nemškem „Steier", Steiermark" imenovane „Štajerske" ne pozna, pač pa: „Stajarsko" 45.10; „Stajarca" 100.15; in: „Štajarko" 29.18.— Lastno ime „Bistrica" se glasi po Gorenjskem „Bi- strca"; samoglasnik „i" izpade in „r" dobi saraoglasniško veljavo; od tod pridevnik „Bisterški" v Prešernu: 171.14. Nedosleden je Prešeren v pisavi pridevnika „svetel", časi piše pravilno „svetel", bodi si, da pade naglas na „e", bodi si, da prestopi na konec; glej: svetlo 62.21; 63.21; 65.5; 66.5; in: svetlo 1*0.18; svetla 68.5; in: svetla 174.2; svetlini 172.27; prim: se..svet’ 191.1.4; razsvetljeno 132.12; razsvetljene 157.9 ; piše pak tudi: „svitel"; glej: svitla 119.4; svitlih 128.2; svitle 129.11; — z naglašenim „i". — Z „i" — a z nenaglašenim — piše tudi samostalnik „svetloba"; glej: svitloba 117.7; svitlobo 145.2; prim.: svit 157.5; 183.8; 190.11.— Skoraj isto velja o glagolu „sijati". Navadno ga piše s pravilnim „i*; glej: sije 128.1; 136.14; 137.1; sijejo 19.1; 77.5; sijale 19.2; 134.10; zasije 129.5; 190.9; a jedenkrat ga piše z „e": sonce., sej e 1(53.2. Celo v glagolu „sejem, sejati" je zamenjaval „e" z „i"; glej; seme . . seje 122.1; njiva, kjer seje 136.3 sl.; seme zasejal si 96.7; a: v časa., sij at’ rozore 188.12. V pisavi samostalnikov na „ec" tudi ni bil dosleden; časi je zaznamoval polglasnik pred „c" z „e", časi z „i"; celo isto besedo je pisal različno; glej: pevec 1099; 111.15; 122.9; 133.8; 152.10; 177.9; in: pevic 17.11; 2(5.9; 46.8; 72.1; 72.6; 73.1;5; 73.19; 75.1; učenec 97. (oseba v pogovoru); 98. (dvakrat); 99. (dvakrat); 100. (trikrat); 101. (dvakrat); 102; 103; in: učenic 41. (v naslovu); 41.1. — Nenavadno je pisal z „i": Albionic 95.12; Kastelic 111.17; mesic25.6; Nemic 95.12; preganjavic 192. v opomb. 1. vr. 2; slepic 93.19; Slovenic 100.14; lijic 53.10; 54.4; 55.2; navadno pa: bratec 101.8; godec 79.1; kupec 53.9; 122.5; plesavec 71.7; premagavec 112.13; 121.5; slavec 98.8; vrauec 66.12; (57.9; prim. obrazilo: ovec 99.6. — Nedosledno je pisal „mladčneč" 69.19; 70.7; in: mladenič 53.3; 181.8. — Samostalnike na „ek" je zaključaval z „ik"; glej: čevljarčik 160.5; gričik 175.22; ljubčik 29.6; 31.18; 32.2; 98.16; orglarčik 88.2; osredik 175.16; 177.11; petik 104.19; pušavčik 89.4; revčike 30.8; slavčik 89.1; 146.7; sleparčik 30.2; tičik 25.2; 29.4; 31.18; zvončik 61.14; zvončike 120.8. Vzrok tej pisavi je naglas, ki pada v teh besedah v obče na predzadnji, časi celo na tretji zlog; vsled tega nastane neka negotovost v končnem zlogu, in čuti je v njem neki mej „i" in „e" stoječ glas. Kadar pa pade naglas na zadnji zlog — kupec 53.9. in: zvončik 61.14.—, takrat je pak izgovarjanje tudi tako, da je težko določiti, se-li čuje „i" ali „e"; „kupec" postane: „k up V' „k’p'c", „zvončik" pa „zvonc'k". Za polglasnik je pisal „i" in „e" tudi v: ljubezin 136.4: in: ljubezen 134.8; 177.24. („ljubežen" je tiskovna pomota); „i" je pisal v: brežin 179.3. Jeduako je menjaval mej „i" in „e" v pridevnikih: srečen 59.22; 77.17; in: srečin 150.5; 168.7; majhin 172.20; 187.15; 190.6; maj hin a 63.3; posebin 192. v opomb. 1. vr. 2. Pomožni glagol mu je vedno: „sim", nikdar „sem", niti v zvezi z nikalnico ne; glej: nisim: 70.3; 120.4; 123.10; 183.6; glej: sim: 17.16: 21.7; 22.5; 23.4; 23.6; 34.20; 41.19; 43.9; 59.7; 60.2; i. t. d. Skoraj brez izjeme je pisal „i" m. „e" v kratkih, nenaglašenih zlogih deležnikov; glej: godil 31.5; najdil 22.5; nesil 62.17; vnesil 57.6; zanesil 117.3; obledil 72.12; vedil 1(51.5; zvedil 39.5; 72.11; 105.19; 106.11; vidil 28.1; 28.2; 28.3; 28.5; 28.7; 53.14; 53.16; 55.4; 55.5; 71.18; 104.4; 104.10; 106.16; 106.17; 107.3; vidila 191.24; vidile 130.1; vidili 186.13; zabredil 105.20; zmedil 159.14. „e" je stavil le redko; glej: najdel 85.8; pernesel 62.24; razumel 100.15. Pisal je celo: vidli 71.17; 157.3; ter izpustil znamenje izpalega polglasnika, ka- koršnega ju stavil vsaj v: vid’la 185.3. — Isti nenaglašeni polglasnik zaznamoval je z „i" tudi v nedoločnikih: vodit’ 119.13; 183.3; 184.23; zvedit' 179.15; viditi 70.13; 107.5; 130.12; vidit’ 69.19; 73.2; 107.5; 150.9; 179.9; 183.4. — Mesto „vendar" je pisal „vünder"; prim.: 17.3; 17.19; 18.3; 34.16; 41.15; 42.3; 55.0; 57.10; 106.7; 107.7; 109.15; 134.12; 163.4; 175.11; 178.22; 181.3; 189.21; — za prislov „vini" pa je dejal „vun": 26.5; 59.16; 72.6; 72.7; 73.13; 146.5; prim.: vunajni 174.11; vunanjiga 174.6. Po narodnej izreki je dejal „Donova" 69.21; „Donovo" 71.10; po nemščini pa „ali'': 71.7; 153.9; le jedenkrat „oh": 70.24. Napačno je pisal „blizo": 62.3; 119.11; 144.10; napačno „kmalo", „pre-kmalo", „kviško"; glej: 16.3; 43.18; 79.14; 106.1; 144.1; vse te besedice so jeduinski dajalniki, stvorjeni po imenski sklanji; pisati je torej: „kmalu" (= kmalu), „kvišku" (= kvišku). V iinenu „Kolpa" se je spremenil zlog „ol" v „ou": „Koupa"; iz „Koupa" pa je nastala Prešernova oblika „Kopa" 48.9; 127.6. Mesto „pri" pravijo „per" (pr); tako tudi Prešeren; glej predlog „per": 17.20; 21.7; 21.11; 39.9; 45.3; 58.23; 59.12; 60.7; 65.11; 69.14; 73.6; 75.7; 85.8; 98.14; 102.22; 104.8; 108.1; 119.9; 120.1; 120.4; 120.7; 121.5; 122.10; 127.6; 155.1; 164.2; 169. iv naslovu); 176.19; 179.1; 180.15; 180.23; 181.8; 186.19; 190.5; glej „per" v sestavljenkah: perjatel 113.1; perjatli 12.2; 27.5; perjatle 48.5.— a: prijatel 97.7; 123.4; prijatla 168.1; prijatli 82.1; 84.11; prijatli in prijatlice 154.11; prijatlam 96.5; z prijatli 131.13; — perreje 122.4; persega 59.24; pertikline 99.6; perjazna 165.5; perjazne 27.13; 29.18; perjaznih 71.4; — a: prijaznimu 15.6; prijazno 54.19; 179.20; 184.11; — perjeten 123.5; perjetna 68.15; perjetuih 108.12; 108.15; a: prijetne 138.3; prijetnih 27.14; prijetno 102.3; — perleten 26.2; perletna 7.19; perljudna 68.14; 80.17; 85.2; perbliža 46.7; 69.19; perbližuje 69.10; perbobui 180.2; percapljal 30.12; perdelüje 103.3; perdjala 149.12; perdervili 70.19; per-druži 69.21; perguana 142.6; perhiti 73.13; perjel 51.10; perkaže 74.2; 130.8; 181.16; perkažejo 77.14; perkaži 9.4; perkloni 70.1; perkupiti 59.20; perkupit’ 81.1; perleti 58.17; 142.6; perletele 98.17; perlizuje 85.9; perliznjena 176.13; permolila 59.7; pernese 176.18; pernesti 180.1(5; pernesel 40.1; 61.22; 62.24; pernesla 131.6; (pernesla 175.9. je tiskovna pomota m.: prenesla); pernesle 22.3; 138.3; pernesli 28.10; perpelješ -17.27; perpelje 75.19; 128.6; 179.23; per-peljat’ 46.4; perpeljal 192. v opomb. 4. vr. 3; perpodil 177.19; 178.12; perpravljen 69.24; persegel 33.6; persegla 21.11; peršel 50.10; 80.3; 80.19; 80.20; 85.19; 85.20; 183.14;— a: prišel 164.2; — peršel 28.8; 41.(i; 41.18; 42.6; peršla 51.7; 52.4; 75.6; 81.14; 104.9; 166.2; 182.15; peršli 110.3; perteee 150.7; pertiskaš 84.2; per-tiska 7.7:81.7: pervali 77.8; pervesla 179.17; pervošila 31.11; perzadjal 192. v opomb. 1. vr. 4.; perženil 30.15; peržgal 101.16; peržgauo 41.22; peržiga 107.11; permaruha 99.7.— Le „pri" je pisal v oblikah: prihoda S8.7; prihodi 186.19; prihodnosti 126.11; prihodnja 133.7; prihodnje 15.12; 134.2; prihodnjih 36.8; pričujoče 175.9; pričjoče 141.2; pričjoči 189.14; pričjočim 70.23. Mehkim soglasnikom slede trdi samoglasniki; le v rodilniku „pub-čev“ G4.8; stoji za „č“ mehki „e“; prim. rodilnike na „ov“ str. 15. sl., dajalnike iu orodnike na „am“ str. 14. sl.; prim. pridevnike: godčova 80.1; pevčovo 75.13; Kopitarjovo 113.2; Orfejovih 139.2; Romejovo 102.12. — in samostalnike: šestomerjovcam 111. (v naslovu); ternjovka 166.8; prim. pridevnik: „Ahacelnov“ (m. „ Ahaoeljev“) 112. (v naslovu). 76.3; 95.29; 102.15. (dvakrat); 111. (v naslovu); 120.13; 121.10; 148.12; 173.14 173.16; prim.: popred 95.4; 111.15; 111.16. Pred „k“ je spremenil „d“ v „t“: britka 178.1; britko 67.19; 106.8; 119.3; britki 185.6; britkost 59.11; 135.12: britkosti 60.13; 61.24; 188.4; 191.4; z brit-kostjo 141.8; „ž“ pred „k“ mu je dajal „š“: pretežko 36.11: teška 28.17; a: „ž“: težka 178.1; možkih 68.11. Iz „z“ pred „k“ mu je postal „s“: niško 130.2. Pred „b“ je napravil iz prednice „z“ prednico „s“: sbranim 172.8; iz prednice „’z“ (= iz) pred „p“ — prednico „’s“: ’spuseni 157.6; iz „raz“ pred „p“ prednico „ras“: raspeti 68.12; — a: razpeti 11.5; razpertije 140.5; — „ražpertije“ 139.10. je tiskoven pogrešek, m. razpertije“; prim.: razbija 67.9. Po Bohoričevi pisavi je pisal časi: „s“ (=„f“) m. „z“; glej: čes 18.4: sdaj 59.13; samud 95.20; kasalo 193; sgoraj (v zapisku večih pogreškov); ker je drugod stavil „z“, ne pak „s“ (=„1“), zdi se nam, da so one „s“ (= „1") zakrivili tiskarji, ki so bili bolj vajeni Bohoričevej pisavi. Pravilu, da je „z“ pisati le pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki, ni sledil vedno; stavil je ..z“ tudi pred neme soglasnike: t,p,Jc, c, S.s; prim.: z tanko 66.19; z teboj 29.8; 3918; 06.6; 187.7; z ternjam 164.5; z tim 109.23; z tiuto 109.11; z togotnimi 164.8; z tragedijo 102.19; z tremi 192. v opomb. 4. vr. 3; z tvojim 141.10; z peresam 23.13; z peržgano 41.22; z petjam 108. (v geslu); 108.10; 154.10; z Petrarkam 149.10; z Pipinovim 140.6; z plačano 40.4; z plašnim’ 17.8; z prebelimi 63.11; z preblago 145.7; z pridam 102.24; z prijatii 131.13; z konja 61.11. (= s konja, ali pa: raz konja; prim. sledeči odstavek); z celo 173.3; z častjo 112.13; z sercam 28.8; z svitlobo 26.6. — Pred „nj“ je prilikoval časi predlog „z“ sledečemu soglasniku: ž njim 89.18; a raje je pisal: z njim 60.19. (dvakrat); 05.18; 130.11; z njimi 99.20; z njo 99.17. — Tu in tam je rabil „iz“, oziroma „’z“, m. „z“, „s“; glej: iz (m. „s“) hriba 173.11; 'z (m. „s“) konjika 67.3; ’z (m. „s“) Parnasa 138.7; 141.2; ’z (m. „s“) sveta 113.1. „Raz“ izgovarjajo Gorenjci kot „rz“; na mesto „rz“ pa stavijo kaj radi goli „z“ ali „s“. Isto je storil Prešeren v kitici: kar vedit' trčba je, zloži po versti 184.23. (zloži = rzloži = razloži); morebiti je ua to misliti tudi v: zrožlal je „s konja“ 61.11. (=raz konja). Ono izgovarjanje prednice „raz“ kot „rz“ pa je časi tudi provzročilo, daje na mesto otamnelega „a“ stopil kak drug samoglasnik, posebno kadar je na to vplival kak naglašen samoglasnik sledečega besednega dela. Ilado se je to zgodilo, kadar je sledil: „o“; iz „raz“ nastal je „roz“, iz „razor“ se je razvil „rozor“; prim. Prešernove „rozore“ 188.12. V skupini „anj“ je stavil „j“ navadno pred „u“ in pisal: ajn; glej: Krajna 139.G; v Krajn 178.12; v Krajni 96.10; 175.5; 186.13; po Krajni 171.5; Krajnec 108. (v geslu); 109.4; Krajnčani 97.8; 134.9; pred Krajnci 127.7; Krajuico 31.23; Krajnice 29.17; 30.1; 102.10; Krajnic 127.10; krajnšina 98.4; Krajnšne 100.4; krajnska 175.23; krajnske 45.16; 98.7; 101.12; Krajnski 27.20; krajnskih 97.19; 174.4; krajnskim 103.7; na krajnskim 97.1; nekdajui 158.13; 174.13; 101.20; nekdajnih 127.2; uekdajne 36.7; vunajni 174.11; zdajue 36.9; 47.2; 134.4; zdajnih 108.14; 162.10; pravilno pa je pisal: po Kranji 192. v opomb. 1. vr. 4; Kranjcov 138.1 1; vunanjiga 174.6; notrauj’ga 137.6; pomladaujski 137.11; ženitvanjski 65.14; (v obliki: ženitvansko 43.10 je „j“ pač po pomoti izostal); ukanju 58.4; toljkanj 121.11; tol’kanj 100.1; manj 32.3; 74.4; 75.9; 153.13; 172.26; 176.22; manj’ 130.13; zmanjka 100.J 1; 162.2; 163.14; zmanjkuje 63.15; 64.23; 65.23; nanjga 73.7; vanjga 74.1; 133.5; 1S0.2; zanjga 163.5; vanj 74.4; zanj 58.11. — V obče je postopal nedosledno v pisavi omehčevalnega „j“; pisal je časi „nj" m. „n“, časi pa „n“ m. „nj“; prim.: spominj 22.16; 28.20; spominja 17. (v naslovu1); 36.7; v spominj 25. (v naslovu); 27. (v naslovu); 17.11; 27.5; — a: spomin 133.14; 134.1; 147.2; prim.: oznanuj 5.4; oznanovat 1S4.14; 190.2; prim.: penjezov 30.16. in —: penezov 41.13; pomladanjsko 163.2. in —: ženitvansko 43.10; zgodna 187.12; prezgodnim 168.2; — a: zgodnja 142.2; ljubeznivost 19.11; 104.15; 151.0; ljubezniva 8.S; ljubeznive 128.11; a: ljubeznjiva 136.6; ljubeznjive 176.4. — Nedosledno je postopal v rabi omehčevalnega „j“ tudi za ,1-om“; prim.: kluje 36.4; a: buzakljunski 30.10; terdokljunsko 88.17; terdokljuuast 89.6; mladokljune 88.14; prim. tudi: kljuka 41.20; naključje 62.10; prim.: golfija in golfijami 107.4; a: goljfivi 107.12; goljfiva 161.4; 175.12; goljfivo 166.12; goljufne 153.11; izdihleji 147.9; a: izdih 1 j e j i 140.14; 141.1; prim.: Zdravljice 27.7; Zdravljic 102.20; a: prijatel 97.7; 113.1; 123.4; lul’ke 100.1. i. t. d. V začetku besed stoječi nenaglašeni „u“ („v“) je odvrgel; glej:bož’ce 138.9; božicam 138.3; bogajo 145.4; 155.12; bogal 13.19; a še bolj pogosto gaje pridržal; glej: uboziga 60.10; vboziga 121.9; vbogi 58.24; (>0.8; vbogo 67.11; vbogali 155.5. Povsod je odbil „v“ skupine „vp“; glej glagol „prašam“, „poprašam“: 12.2; 12.3; 12.4; 46.13; 72.15; 74.13; 97.17; 100.7; 108.14; 113.2; 118.1; 123.10; 130.9; 158.4; 180.17; 183.9; jedenkrat pak je stavil na mesto začetnega „v“ samoglasnik „o“: oprašala 58.10. V skupini „pt“ je ohranil začetni ,p" v besedi: „ptuj“ in v besedah z njo v zvezi stoječih; glej: ptuje 5.11; 29.7; 99.17; 100.1; 159.7; 171.21; 177.13; ptujih 97.14; 104.4; ptuji (samost.) 34.8; ptujke 138.11; ptujk 101.2; ptujcam 175.5; poptujčvavši 112.3. Skoro ravno naopak pa je postopal v besedah: „ptič“, „ptica1- in sorodnicah; skupino „pt“ je pisal le jedenkrat: ptice 35.1; drugej je „p“ vedno odbil: glej: 10.7; 10.18; 25.2; 25.7; 26.8; 29.4; 30.9; 30.24; 31.18; 51.5; 88.6; 88.14; 119.10; 120.10; 180.4. — Za „b" je izvrgel „v": obari 14.3; a ohranil gaje v: obvar 33.5; 33.10; 33.15; 33.16; 33.17; 33.20; obviirji 106.8; 107.20. Iz skupine „čr" je izpahoval „r"; glej: čez (m. črez) 24.11.; 24.12; 31.2; 54.2; 54.10; 66.23; 69.11; 72.7; 128.12; 166.1; 166.7. (dvakrat); 173.18; 178.11; 186.8; 190.6; 191.5; 191.21; čes 18.4; čede (m : črede) 98.9; čevljarčik (m.: črev-ljarčik) 160.5; čevljov (m.: črevljov = črevljev) 23.1; 23.5; 24.19. „Solnce" je pisal brez „1": „sonce"; glej: 10.15; 47.2; 48.2; 61.6; 69.10; 69.15; 70.6; 75.19; 76.2; 76.7; 88.8;'93.7; 106.5; 120.15; 128.1. (dvakrat); 128.3; 136.5; 136.14; 137.1; 142.3; 142.9; 142.12; 144.10; 146.5; 147.5; 152.71; (»3.2; 172.27; 180.18; 182.11; 190.9; glej: sončno 93.21. Rad je vstavljal soglasnike pred ali za samoglasnike; glej: vojence 30.6; vjide 101.2; gojzd 163.6; 189.14; gojzda 88.11; gojzdi 10.7; gojzdu 88.6; plajš 67.3; ojster 48.(i; 65.19; ojstro 17.18; 130.10; Ojstroverbar 45.17; 47.17; 48.4; 48.24; Ojstroverharja 47.11; razujzdan 75.9; razujzdanim 123.7: jednako je vtaknil „j" v: vdarjih 95. in 112. (v opombah). — Ako ni tiskovne pomote v samostalniku: „znadnost" 95.15, vrinil je jedenkrat celo „d". Ali je misliti tu na glagol „zuadem", ki naj bi bil podlaga znadnosti? Po tako zvanej „metathesis" je iz „bučele", „bučelice" (bučel’ce), „bučelarja" napravil: „čebelo", „čebelico" (čebeTco), „čebelarja"; —: 10.9; 10.19; 102.7; 109.3; 110. (vnapisib); 111. (vnapisih in v zadnji vrsli); 146.5; — iz „kropiv" je ustvaril „koprive" 144.5; — iz „peretnic", katere tudi pozna: 70.9. pak: „repetnice" 11.5. — B. Oblikoslovje. Imenska sklanja. Možka in srednja sklanja. Jedninski rodilnik je obrazil Prešeren rad s končnico „m“, i pri u~ deblih, i pri o-deblih; glej: „godü“ 79.3; 82.13; 82.15; 84.17; „gradü“ 178.‘22; „lasü“ 67.5; „ledü“ 152.3; „mirü“ 94.4; „rodü“ 50.7; 52.3; 95.20; „sadü“ Ü6.8; „sledu“ 174.(i; „stanii“ 3G.13. Vzrok tem oblikam je naglas, ki je prestopil na končnico. Vendar tudi rodilnikov na „a“ ne manjka; glej le: „grada“ 173.5; broda“ 117.8. Samostalnik vglasu ima jedninski rodilnik napravljen po u-jevski sklanji: „glasova“; glej: niso trobente glasova več dale 70.15 Jednako je stvorjen rodilnik „blagodarova“ 95.17; končnica „au je stopila na deblo po u-sklanji podaljšano. Lastna, posebno krstna imena na „e“ prešla so skoraj v vseh narečjih v t-jevsko sklanjo; tako piše tudi Prešeren precej v naslovu svojim poezijam rodilnik: Franceta; dalje: Smoleta 27. (v naslovu), 193 (v kazalu); zato mu je tudi pridevnik: Smoletov 28.20; prim. samostalnik „kafe“, ki se tudi pregiblje kot t-jevsko deblo. Jedninski dajalnik o-jevskih debel se končuje na „i“; stvorjen je torej po možkih i-jevskih deblih; glej: k .. grobi 98.3; služi Nazareni 181.14; k pogledi 182.15; k večeri 148.9. Dajalnik: k tamburini 154.6; pa je menda napravljen po a-jevski sklanji: tamburina. Seveda je tudi pravilnih jedninskih imeno-valnikov na „m“ najti v Prešernu; glej: bliža slapu se 191.10; enak je pevec vencu poezije 133.8. Soglasniško deblo „sloves“ ima v dajalniku i „slovesi“, i „slovesu“; glej: k slovesi 190.23; k slovesu 15. (v naslovu), 193 (v kazalu); oblika „slovesi“ se vjema s staroslovenščino, dajalnik „slovesu“ pa je napravljen po o-jevski sklanji. Jedninski tožilnik lastnega imena „A-a^a“ je stvorjen po o-jevski, mesto po a-jevski sklanji; glej: je . . pred Prag . . vnesil bil ga 57.4 sl. Samostalnik „dekle“, ki je slovniško srednjega spola, ima jedninski tožilnik jednak jedninskemu rodilniku: glej: dekleta mojga. .sim najdil 22.4. sl.; za druziga dekleta 33.1. Jedninski mestnik končuje Prešeren najraje z „i“, le časi z „m". Z „i“ zaključuje mestnik mehkih o-debel srednjega spola; glej: v cvetji 187.11; v germovji 146.7; na morji 93.12; po morji 129.7; v polji 10.17; na polji 102 23; po polji 171.7; na serci 62 8; v serci 145.10; 155.10; ob senci 182.11; v spanji 133.10; v veselji 186.3; v življenji 153.4; a mestniki mehkih o-debel na „m“ so: v gledišu 136 7; v sercu 5.16; 15.9; 17.15. Na „i“ izhajajo v Prešernu jedninski mestniki tudi pri trdih o-jevskih deblih samostalnikov srednjega spola; glej: na čeli 178.19; per . . jezeri 179.1; v . . krili 172.20; v . . leti 43.17; po leti 152.4; v . . mesti 29.11; po mesti 136.9; na mesti 192. v opomb. 2. vr. 2; 192. v opomb. 4. vr. 4; na . . nebi 152.1; per . . obhajili 59.12; per okni 39.3; v . . števili 97.19; 172 30; a na na nebu 70.20; v oknu 136.5. Ravno tako imajo tudi trda o-jevska debla možkega spola najraje mestnik na „i“; glej: v Abidi 176.10; po Adami 183.14; po .. azuri 129 7; v Babiloni 159 13; per Bogi 21.7; 21.11; 58.23; 60 7; v .. dvori 45.1; 185.24; v .. glasi 182 3; po godi 160.11; v gojzdi 10.7; per .. gradi 17G.19; grobi na tvojim 96 4; v .. grobi 168.2; per Ilomeri 108.1; po . . izgledi 155.8; per kafeti 120.4; v Korataui 100.14; po . . Koratani 171,5; 192. v opomb. 1. vr. 4; v . . koti 157.12; po obrazi 137.5; na otoki 176.1; na . . Parnasi 140.13; v . . perti 167.13; na . . perti 185.4; v . . plameni 189.19; v posti 104.19; per kmeti 98.14; v Serpani 121.8; per slapi 180.23; po sledi 64.20; 155.4; na . .sveti 62.2; 98.16; 152.8; 181.23; 187.21; 190.3; 190.15; 191,24; po sveti 34.11; 47.3; 122.5; v trepeti 67.15; 1Z.0.22; v. . tropi 97.13; v zakoni 189 21; v zraki 180-4. Redkeji je mestnik na glej najprej mestnike na „u* onih samostalnikov, ki imajo tudi mestnike na'„t'“: per Bogu 75.7; v gojzdu 88.G; v grobu 27.2; 27.8: 74.14; 89.20; na .. grobu 134.3; po svetu 53.12; 53.14; — na svet’ 168.5; je lahko = „na svetu“, i „na sveti“; — glej dalje mestnike: na bregu 71.15; ob času 68.4; v kloštru 54.3; na mrazu 142.13; po podu 70.8; per pokopu 73.6; v Pontu 108.3; per Sisku 127.6; v strupu 73.17; na . . tergu 69.1. M elika o-jevska debla mo/.kega spola imajo mestnik na „i“, kakor v staroslovenščini; glej: po konci 175.6; — a pač tudi „?«“: po koncu 70.23; v., koncu 133.7; — v . . kraji 180.12; 182 8; 182 17; po Krajni (= Kran ji) 171.5; po.. Kranji 192. v opomb. I. vr. 4; na križi 181.20; po mesci 162.4; v pokoji 164.12; v . . raji 149.1; 187.18; per rovtarji 98 14; v . . siji 188.4. Na „?t“ pa izhajata mestnika: v boju 24.17; po pevcu 73.3. Soglasniška debla na „?tu, obraževala so v staroslovenščini mestnik z „t"; ravno tako tudi v Prešernu: v imeni 191.12. Debla na „s“ pa so imela v staroslovenščini mestnik na „e“ (t); prim. tej končnici: v . . očesi 190.24. Jedninski orodnik, ki se v novoslovenščini končuje na „omu, za mehkimi soglasniki na „e?»“, zatikal je Prešeren le s končnico „am“ ; glej: z bogam 23.3; z Rogam 67.22; 95.3; 189.22; s čašam 88.10; z . . jarmam 140.6; pod . . jarmam 175.4; z mizereram 73.5; z napisani 148.8; z . . plešam 154.10; pred pogledam 150.13; z pridam 102.24; pod stropam 122.3; z .. tropam 171.9; z Valjhunam 189.11; za Vodnikam 123.6. Semkaj spada tudi prislov „zmeram“ (= zmiram = zmirom) 17.18; 29.15; 30.7; 89.1; 89.2. Isto končnico ima orodnik a-jevskega debla: „z Petrarkam“ 149.10; mesto: „z (s) Petrarko“. Za mehkimi soglasniki stoji „nmu v: z Avreljam 171.3; pod cesarjam 46.25; za gričam 175.22; pred končam 167.13; z mečam 150.11; za možam 173.9; pred ognjam 161.13.— Končnico „omu (em) nadomešča „am“ tudi pri samostalnikih srednjega spola: z blagam 181.10; z bogastvam 27.10; pod nebam 3,5.1; 75.17; 76.6; pod oknam 8. (v naslovu); 81.3; 193. (v kazalu); z .. posestvam 109.23; z vinam 131.14; dalje: z petjam 108.1 (v geslu); 108.10; 154.10; z sercam 28.8; pod soncam 69.15; 172.27; z ternjatn 164.5; z veseljam 128.4; 183.22. Ilavno isto velja o jedninskem orodniku onih samostalnikov srednjega spola, katerim je deblo soglasniško; glej: z drevesam 23.14; z . . očesam 154.12; z peresam 23.13. Dvojino možkih in srednjih samostalnikov je napravljal Prešeren v obče pravilno. Orodnik ji je seveda zaključaval z „am«“; glej: pred dema letama 83.7; zato tudi: ponevedama 173.6; popolnama 41.10; ročnama62 13; skokama G6.18. Samostalnika „oko“ dvojinski imenovalnik slove „očesa“, glej: kar mu obetate očesa nje 79.13; bila miru sta men’ očesa tata 105.15. Jednak je imenovalnik: „znäminja“ (= znamenja): glej: talar in štola, znaminja poklica 181.13. Oba sta stvorjena po d voj inskem imenovalniku možkih samostalnikov. Po istem vplivu nastal je rodilnik „očesov“; glej: od dveh očesov 132.11. V množini pregiblje Prešeren „oko“ kakor ženska i-debla in ga rabi ženskega spola; glej: niso suhe nam oči 96.5; vidile so zmoti vdane oči 130.1. sl.; oči odpro 105.17; spred oči 63.18; 65.3; od oči 120.16; očem 118.6; oči sim gledal 93.17; oči sim prašal 118.1 ; z očmi 67.1; 121.3. Da je ta množina prav za prav stara dvojina, o tem ni več sledu v Prešernu. Navadno trdijo, da je možkemu samostalniku na „an“: —kristjan — Prešeren še ohranil stari množinski imenovalnik na „e“: „kristjane“: glej: Kristjane v cerkev hodijo 50.4; prim. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni §38. 11. str. 91., Slovenska slovnica za srednje šole §28.11. str.23 ; Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slovenischen, Archiv fiir slav. Philol. 12. Bd. p. 420. A mi ne dvomimo, da je oni imenovalnik „kristjane“ le množinski imenovalnik ženskega spola. Saj stoji judovsko dekle na onem mestu ravno v nasprotji s „kristjanami“, s kristjanskimi dekleti. „Kristjane“, krist-janska dekleta vidi judovsko dekle; one se po trgu sprehajajo in po svojih ljubih ozirajo, a judo vsko dekle moi’a doma sedeti. Jednina onemu žen skemu imenovalniku množinskemu „kristjane“ je „kristjana“, „kristjane“; tudi to jednino je poznal Prešeren in jo pisal; glej: povedat'moram ti, de sim kristjana 182.9. Kar je storil v jednini, temu se pač ni izogibal v množini. Po u-sklanji je napravil množinske imenovalnike: .domovi, duhovi, glasovi, mostovi, tatovi, tergovi, valovi“; glej: tle moji so domovi 66.16; ko blisk lete duhovi 66 15; glasovi so enaki 64.7; (so) mostovi . . gromeli 63.19. sl.; tatovi . . po svojim govore 100.16. sl.; lete jim spred oči . . tergovi 65.4; se valovi morja razdele 77.13. Za množinski rodilnik o-jevskega debla ,možu je služila Prešernu prav po staroslovenščiui oblika; „muž1, brez „oo“ (oziroma: „eu“); glej: toljkanj mož 121.11; od mož 190.18. Isto velja o rodilniku „otrok“ 59.10. — Najnavadniši pa mu je bil množinski rodilnik na „oü“, povzet po u-jevskih deblih; v njem mu je skoraj dosledno izginil razloček mej mehkimi in trdimi debli; glej: angeljcov 132.2; 186.18; bogmejov 159.4; čevljov 23.1; 23.5; 24.19; dnarcov 30.19; Gorjancov 112.5; kozarjov 99.11; krajov 136.14; 137.1 ; 147.5; Kranjcov 138.11; lovcov 130.6; merličov 173.19; mescov 53.4; 172.1; mladenčov 176.3; 176.13; nemškvavcov 98.12; novo-čerkarjov 15H.2; oltarjov 99.13; palcov 23.1; 23.5; 24.19; pevcov 102.4; 108.4; 108.12; 111.14; 167.8; pisarjov 99.15; 192. v opomb. 1. vr. 1.; pogrebeov 64.5; 64.17; prebivavcov 88.11; preganjovcov 165.9; roparjov 174.H; slavcov 88.10; Slovencov 113.19; 139.7; soncov 128.1; starcov 30.17; staršov 171.11; 178.23; strelcov 130.7; studencov 72.8; tičov 10.18; 8K.0; tovaršov 178.24; viharjov 106.6; 139.14; 140.1; 145.4; 147.8; 156.5; 161.8; 181.21; znancov 167.2; na „eu“ mu je izhajal jedini množinski rodilnik: pubčev 64.8. Rodilnik na „o«“ ima tudi besedica ,kratu v ponavljalnem števniku „kolikokrat“, velja torej Prešernu, kakor staroslovenščini, še za samostalnik; glej: kolikokratov me po mesti žene 136.9; kolikokratov sim od tod v samoti klečala 185.9. sl. Zgodovinske končnice „omu dajalnika m nož inskega Prešeren ni rabil; pisal je mesto nje i pri samostalnikih možkega, i pri samostalnikih srednjega spola končnico „am“. Taki dajalniki možkih samostalnikov so: greham 60.12; hribam 155.13; junakam 47.15; oblakam 129.12; otrokam 172.22; pešam 113.10; prijatlam 96.5; rabeljnam 73.16; rakam 93.1; 93.15; 94.13; vnukarn 96.8; zvezdogledam 93. (v naslovu). Isto končnico imata po u-jevskih deblih stvorjena dajalnika: valovam 22.8; 95.3; vetrovam 129.6. Srednjih samostalnikov množinski dajalniki na „am“ so: ustam 145.11. in — izmej so- glasniških debel: dekletam 7. (v naslovu); 22.12; 193. (v kazalu); drevesam 155.13; k nebesam 154.14. Na „cim“ se končujejo v Prešernu slednjič tudi oni dajalniki, v katerih bi morala stati po sedanji slovenščini končnica „ein“ mesto „oni“; glej možka o-debla: beričam 73.16; 73.20; Daničarjam 113. (v naslovu); godcam 70.14; Izraelcam 7.2; Krajnčani 97.8; 134.9; merličam 73.18 ; pevcam 110.6; lil. (v naslovu); 112. (v naslovu); pisarjam 97.18; 100.20; pravljičarjam 110. (v naslovu); ptujcam 175.5; pušicarjam 110. (v naslovu); sercam 45.11; Slovencam 110.3; 133.1; 134.2; 146.14; 147.1; šestomerjovcam 111. (v naslovu); k tolovajani 73.20; tovaršam 172.8. Staro možko u-deblo „dar, daru“ ima v Prešernu še množinski to-žilnik „dari“, kakor v staroslovenščini: „dary“; glej: dan' opravit 176.17. S staroslovenščino se vjenia tudi tožilnik: „otrobi“— glej: rovtarske vezati znaš otrobi 98.1. —, ki je stvorjen po i-jevski sklanji. Dve o-jevski debli srednjega spola imate množinski mestnik na „alt“ mesto „ih"; napravljeni ste torej po a-jevski sklanji; glej: na kolenah 191.13 po licah 178.2. U-jevsko deblo „zid" stvorjeno je v množinskem mestniku po i- jevski sklanji; glej: v zideh 144.3; prim. pak: po . . grobih 66.22. Množinski orodnik: z lasmi, kojega je pisal Prešeren na str. 67 k. 6. ima svoj izvir menda od tod, da se v večzložnih oblikah samostalnika „las“ najraje naglasa končnica; prim. „lase“ 58.15; sklanja se torej po stari možk; i-jevski sklanji. U-jevske sklanje samostalnik „val“ ima množinski orodnik ali po a-jevski sklanji: „z valovami“; glej: z derečimi valovami 175.17, ali pa po i- jevski sklanji: „z togotnimi valmi“ 164.8. „Jadro“ ima množinski orodnik po a-jevski sklanji: „z jadrami“; glej: si mu z jädrami kermo popravil 95.7. Menda je na postanek te oblike vplival množinski imenovalnik „jadra“. Samostalnik „krempelj“ sklanja Prešeren na dvojen način: kadar mu je lastno ime, vriva soglasnik „11“; glej: Krempeljuu 112. (v predzadnjem naslovu); kadar mu pak služi za občno ime, pregiblje ga pravilno brez „n“; glej: si dobil . . slovenšino v kremplje 112.11; voljni so kremplji bili 112.12. Samostalnik „oča“, čegar imenovalnik in zvalnik jedninski se v Prešernu malo da ne vedno končuje na „a“ — glej: 34.5; 34.10; 39.5; 39.6; 39.21. (dvakrat); 39.22; 40.8; 41.11; 46.1; 51.2; 177.12; 178.5; 182.12; 189.3; 192. v opomb. l.vr. 3.; na „e“ le v: povabi ga deklic oče 80.8; oče župan 80.15; kak je naš oče krotak 113.1(5; — in čegar jednina je napravljena po analogiji s soglasniškimi t-debli —; glej: dajalnik: k očeti 191.23; mestnik: per očeti 190.5. — ima v Prešernu množinski imenovalnik stvorjen po možki i-jevski sklanji: „očetje“; glej: očetje so naši sloveli 28.15. Soglasniškega debla „dan“ oblike so v Prešernu: jednin. imenovaln.: dan — nikdar: „den“ —: 50.10; rodiln.: dne — prav po staroslovenščini —: do zadnjiga dne 18.8; do dne 36.5; a tudi: dneva — tedaj že po o-jevski sklanji —: 101.17; 119.4; 152.11; 1G7.4; 167.13; 183.8; 184.21; tožiln.: dan: 11.3; 22.18; 23.19; 26.8; 50.8; 122.3; 154.4; mestn.: dnevi: po sod-njim dnevi 157.1; množin, imenovaln.: dnovi — po u-jevski sklanji—: sužnji dnovi 172.27; kratki dnovi 187.!); rodiln.rdni—po i-jevski sklanji—: tvojih veselih in žalostnih dni 27.6; dni mojih lepši polovica 106.1 ; naključje zdajnih dni 162.10; veselih dni število 168.6; iz tvojih prejšnjih dni 175.14; dni ne zamudi 185.21; dni odločenih 190.3; tožiln.: dni — tudi po i-jevski sklanji — : prejšne dni 19.2; 19.14; vse dni 25.18; srečne vesele dni 35.2; nekdajne dni 36.7; dni stare 108.2; nekej dni 142.4; za srečne dni 154.13; neproste dni 172.14; dni .. srečne 187.21. —; a pač tudi: dneve — po o-jevski sklanji — : vesele . . dneve 93.20; mestn.: dnevih — po o-jevski sklanji —: v današnjih dnevih 175.18; dajalnika in orodnika množinskega nismo našli; tudi dvojine samostalnika „dan“ ni v Prešernu. „Pot“, ki gaje sklanjala staroslovenščina po možki i-sklanji, pregiblje Prešeren tako-le: imenovaln.: pot: 164.5; 180.21; 187.14; 188.17; rodilu.: poti: 155.13; 162.14; dajalnika ni najti; tožiln.: pot: 62.21; 66.13; 95.8; 172.23; 175.18; mestu.: poti: 31.24; 58.2; 73.17; 119.9; 157.14; 160.10; 162.1(1; or o d n.: potjo: 119.10; d v oj in. imenovaln.: poti: 182.7; 185 22; drugih dvojin-skih padežev ni najti; množin, imenovaln.: pota: 108.9; 151.7; rodilnika in dajalnika ni; tožiln.: pota: 15.14; 77.3; in: poti: 183.4; mestn.: potih: 128.2; 185.6. Vidi se torej, da rabi Prešeren „pot“ v množini najraje srednjega spola-glej: kakošne so pota 108.9; plačane so pota 151.7; hodil pota bom temotne 15.14; nevarne mu kaže pota 77.3. Mu je-li v stihu: „zaperte vse . . vedit' poti“ 183.4; „pot“ možkega ali ženskega spola, ni do dobrega dognati; vsekako pa je tožiln.: „poti“ stvorjen po i-jevski slanji. V jednini mu je .pot“ možkega spola; glej: tvoj pot 188.17; a največkrat ženskega; glej le: pot posuta 164.5; kratka pot je dana 187.14; brez vse rešne poti 162.14; pot gladko 62.21; pot pravo 95.8; božjo pot 175.18; po vsaki .. poti 58.2; po brezkončni poti 157.14; po svoji poti 160.10; nad potjo 119.10; v dvoji ni mu je ženskega spola: deb’ enkrat si' sklenile poti 182.7; de sklenete se . . najni poti 185.22. Samostalnik „brezno“ pozna Prešeren; glej: globoko brezno brez vse rešne poti 162.14. A navadneja mu je možka oblika „brezen“ (brežin), „brezna“; glej: globoki brežin meri 179.3; naprej me žene v obupa brezne 157.14; ni se navadil popred breznov se . . . ogibat' 95.4. Ravno tako rabi po nemškem „Schnabel“ povzeti samostalnik i možkega i srednjega spola; glej: spustiti žnabel žnabla noče 178.4; a: zakaj bi se jih moje žnablo balo 101.3. „Zijalo“ mu je v množini možkega spola; glej: mutasti zijali 100.8. Samostalnika „čudo“ množinski tožilnik je: „čuda“: pomlad razklada svoje čuda 146.3, torej je pravo deblo „čudes“ že pozabljeno. V obče pravilne množine „čudesa“ v Prešernu ni; pač pa je najti jedenkiat nekaj tej obliki podobnega: o čudeža neznane 67.2. Kakor kaže pridevnik „neznane“, ki je po Prešernovi pisavi to, kar „neznana“, je „o čudeža“ brez dvombe toliko ko „o čudesa“ in „o čudeža neznane“ toliko ko „o čudesa neznana“. Daje oblika „o čudeža“ popolno napačna, je jasno; menda jo je provzročilo to, da je Prešeren poznal obe obliki: „čudo“, čudesa“ in: čudež“, „čudeža“, ter da je obe zamešal, „čudež, čudeža“, ki so ga šele novoslovenski pisatelji ustvarili ls — prim. Levec, die Sprache in Trubers „Matthäus“ str. 14.4. —rabi Prešeren v jedninskem rodilniku; glej: od čudeža godcam roke so zastale 70.14; v mno-žinskem imenovalniku: vsi čudeži noči so razodeti 152.5; in v tožilniku: vse čudeže 184.22. Ženska sklanja. „Beseda" ima v Prešernu množi nski rodilnik „besedi" (= besedij); in: „besed"; pregiblje se torej po a-jevski in po ženski i-jevski sklanji; glej: glas ti zapre besedi 96.2; bera besedi ne bo velika 98.15; tam pul’jo besedi se korenine 99.4; a: besed se ptujih boj 97.14; besed nemškvavcov gerdih ne poznajo 98.12. Množinski rodilnik samostalnika „želja" ima pogosto naglašeno končnico „d"; „želja"; glej: od želja kako zdihuje G.9; želja se ogenj v meni ne poleže 135.9; želja nespolnjenih . . bolečine 168.10; v želja britkosti.. nobena me ne ho premogla sila 188.4. sl.; a nahaja se tudi: „želj"; glej: ukaz želj vleče v tvojo domovanje 153.12; vunder ne vderža želj skrivnih plamena 18.3. V obče imajo posamezni padeži tega samostalnika kaj pogosto naglasen konec ; glej; mu v pcrsih budijo čiste želje 77.6; hrepenečih sere želje nar slaji ogasil vse bo zemlje hlad zelene 18-2.21. sl.; pustila v nemar sim želje nar slaji 187.20. Samostalniku „podkev“ glej: podkev iskre kuje 63.16; 64.24; 65.24; — služi za množinski rodilnik oblika: „podkva" — glej: je od podkva bobnelo 61.10. Imenovalnika „podkva" nismo našli v Prešernu; a prim.: „m la tv a": balade pet je mlatva prazne slame 102.16. Ženskemu samostalniku „laž, laži*, kije jednak staroslovenskemu „liža", ustvaril jo Prešeren množinski orodnik prav po staroslovenščini: „ližami (= lažami"); glej: kar um slepi, z golfijnmi, lažami 107.4; v novoslovenščini je „laž, laži" žensko i-deblo. Samostalnika „pes e m" oblike so v Prešernu sledeče: jed n in. im en o val n.: „pesem": bo . . pesem draga 97.18; pesem vsaka je prekleta 102.1; duhovna .. pesem ni . . duhovna 112.9; pesem kaže 113.16; pesem moja je posoda 117.1; pesem sama brani 121.12; tožiln.: „pesem": zakroži.. pesem 64.13; duhovi so .. britko to pesem zatulili 67.18.sl.; množin, imenovaln.: „pesmi": pesini 3. (v napisu); 193. (v kazalovem napisu); so pesmi tiste 111.8; pesmi bodo brane 112.6 ; bodo moje pesmi prenedolžne 123.7; tožiln.: „pesmi": vsak drugači pesmi moje sodi 123.1; mestn.: „vpesmih": v pesmih mojih 119.2: vendar naletimo tudi na mestnik: „v pesmah", ki je napravljen po analogiji z ženskimi a-debli: v tak slovečih pesmah 75.3; esov v pesmah njega najti ni 111.6. Po isti analogiji stvorjen je množinski dajalnik: „pesmam": čebelice pesmam 111. (v 2. naslovu); Ahacelnovim pesmam 112. (v 3. naslovu); in orodnik: „pesmami": z domačmi pesmam’ 139.8. Množinski rodilnik glasi se v Prešernu le: „pesem" — brez sklonila, mesto; „pesmij"; glej: je zložil dokaj pesem 72.2; jih raznih pesem vadi 88.16; pesem žalostnih glasovi mili 105.6; komur mar perjetnih glasov pesem 108.15. sl.; duhovnih pesem 112. (v 4. naslovu); sladkih pesem 120.9; bodo slišale tih pesem glase 134.6; omolknili so pesem sladki glasi 140.11; ne bojte pesem se I;">2.9. Brez sklonila je tudi množinski rodilnik: „misel" mesto: „mislij"; glej: ko misel jez (imam) 11.1; iz misel spusti ga 59.21; zbudi ga z misel tih mož govorica 181.9. V novoslovenščini navadnega imenovalnika in tožilnika „persa" Prešeren ni rabil; mesto tega služil mu je imenovalnik in tožilnik „persi"; glej: tak bi bile se . . vmirile persi 143.7. sl.; si rani persi 61.5. A v rodilniku služila mu je oblika „pers", kakor da bi mu bil imenovalnik „persa"; glej: iz pers nobena njemu ni pesem več peršla 75.6; nedolžnih pers snega . . zapeljivost 104.16: pers zdihvanje 153.14. Za množinski mestnik mu je služila oblika: „(v) pers ih", ki se da seveda izpeljati od imenovalnika „persa"; i od imenovalnika „persi"; glej: 14.3; 3G.12; 74.12; 75.Ki; 77.6; 136.2; 168.8; 174.12; 177.14; 191.19. Zaimenska sklanja. Osebni zaimki. Prva oseba osebnega zaimka je Prešernu vedno „jez", kar je jako podobno gorenjskemu „jest"; glej: 11.1; 30.13; 30.17; 30.21 ; 31.1; 31.17; 51.20; 53.8; 71.8; 73.18; 97.4; 99.11; 101-17; 123.9; 150.9; 150.13; 154.12; 164.2; 188.13; 189.1. Mesto „mi, vi“ je pisal v množinskem imenovalniku ženskega spola — kakor govore na zapadu slovenskega ozemlja — „me, ve" ; glej: smo poštene me Krajnice 30.1; me pa hočmo bit’ ženice 30.3; ve si pa želte možičke 30.5: ve .. morte (i.4; ve nosite 6.5. Dvojinski rodilnik prve osebe je — v staroslovenščini: „naju", — v Prešernu: „naji"; glej: de b’ enkrat se sklenile poti naji 182.7; al bo ljubezen naji prešla 182.19. sl.; sim odpovedala se zvezi naji 187.22. Druge osebe dvojinski rodilnik pa je jednak staroslovenskemu „vaju"; glej: kadil ne bom več vaju 131.8). A dvojinski tožilnik je tudi v prvi osebi „naju", ne „naji", kakor piše Prešeren v rodilniku; glej: de zakon naju zveže 64.15; naju kersti 184.24. Poseben prijatelj je Prešeren dolgim oblikam zaimka „ji."; rabi jih kaj rad v sestavah s predlogi; glej: poroka nänjga čaka 73.7; zänjga ni pomoči 163.5; merlič bo vänjga djau 74.1; vanjga se spet zlije 133.5; vänjga per-bobni Savica 180.2. Krajše oblike rabil je redkeje; glej: pogrebci vanj vperajo oči 74.4; zanj ne ve noben 58.11. Jedninski mestnik je prav po gorenjsko jednak jedninskemu dajalniku; glej: plamen neogasljiv je v njemu vnela 17(5.24; v njemu tvoja ga ljubezen vname 186.4. Isto velja o mestniku dvojiuskem; tudi ta je jednak dajalniku; glej: bo per njima storil mu resnico 180.15. V jedainskem dajalniku ženskega spola ima zaimek ji. v Prešernu obliko „nj i", ne pa, kakor v staroslovenšeini, oblike „njej" („jej"); glej: k nji mati skerbna perleti 58.17; ista oblika je v rabi v jedninskem mestniku; glej: v nji 117.3; po nji 61.1. Za staroslovenski: „jeju", novoslovenski „njiju", piše Prešeren i za dvojinski rodilnik i za tožilnik ali „niju" — glej:potlej niju je poročil grajski pater 49.2. sl. —, ali skrčeno „nj u " — glej: bil priča sim nju sreče nezrečene 157.11; vidi v. .žalost nju vtopljene 178.7; nju poiskati da mu naročilo 180.13.—, ali pa brez „n": plesala sta, ko bi ju nosil vihar 70.12. Nekako posebna je pa dvojinskega rodilnika možkega spola oblika „nji"; glej: srečen veter nji roke podpera 180.3. Svojilni zaimki. O jedninskem rodilniku na „iga„, o dajalniku na „imu" in mestniku na „im" glej str. 21 sl. D v oj inska oblika prve iu drugo osebe se glasi v Prešernu tako, kakor narod še sedaj govori, to je brez „i"; glej: šla domu sim združbo nujno v glavi 1S4.9; sklenete se enkrat najni poti 185.22; ne bom pel väjne hvale 131.3; sit . . sim vajne tlake 131.10; obeti vajni so le prazne šale 131.9. Kazalni zaimki. l’o gorenjski navadi služi Prešernu možka dajal-nikova oblika: „t emu" za jedninski mestnik; glej: v temu 120.6; per temu 104.8. V jedninskem dajalniku in mestniku ženskega spola ima kazalni zaimek „ta, ta, to", v Prešernu le: „ti"; glej: pokoren ti besedi 64.18; v ti priči 181.16; v noči ti 183.8. Jedninski orodnik srednjega spola je: „s tim"; glej: po tim se . . vleže 64.16; z tim posestvam 109. 23. Množinski rodilnik se glasi: „tih"; glej: tih (besed ptujih) 99.18; pevcov tih 102.4; tih gazelic 122.9; tih pesem 134.6; ’z misel tih 181.9; a nahaja se tudi pravilna oblika: „teh"; glej: teh . . ne piši 102.20. Množinski dajalnik je: „tim"; glej: tim gre . . lajati, tace lizat’ 113.10. Besedico „le" (= lej, glej, gledaj), ki krepi kazalni pomen zaimkovi, je stavil Prešeren na prvo mesto; glej: le te besede sliši 61.16. Kazalnega zaimka „oni, ona, ono" (= jener, jene, jenes) ne pozna Prešeren; vedno piše le „lini, ima, lino", kakor govore po Gorenjskem in v obče po zahodnem območji slovenskega jezika; glej: ta v prozi, uni v verzih se slepari 97.3; ta veli mi: poj sonete; lini: poj balade 123.3; lini bo pa rekel 123 6; veselje unih glasen hrup oznani 154.5; znan ribičpervesla od line strani 179.17; prim.: unstran jame 60.24; unstran Karonov’ga broda 117.8; unstran groba 168.8; 189.23; unstranske glorje 153.7. Dajalnik vprašalnega za nika „kaj" je Prešernu prav po gorenjski izreki: „čmu"; glej: čmu bo nam .. prazno pogorišč? 100.7; v novoslovenščini pišemo: „čemu" po zgledu staroslovenskega: „čemu", ali vsaj: „čhmu." Razun vprašalnega zaimka „kak, kaka, kako" rabi Prešeren v novoslovenščini pač le malo rabljeno zaime „kakov, kakova, kakovo"; glej: kakovo je oboje ;' 63.2; kakovi revež je 127.13. Ravno tako rabi mimo nedoločnega zaimka „nekak, nekaka, nekako" nenavadno obliko „nekako v, nekakova, nekakovo"; glej: nekakovi. . oblak 74.6: nekakovi . . sled 74.8. Da so oblike: „kakovi", „uekakovi" objednem napačne, kersodoločne mesto nedoločnih, o tem govorimo drugej. Zaimek „ves, vsa, vse" ima v Prešernu jedninski mestnik možkega spola: (pri) „v s im", glej: po vsim sveti 47.3. Množinskega rodilnika oblika je „vsih", glej: vsili lepot 48.18; 120.14; vsih resnic 49.1; modrij in zvijač., vsih 68.16; od vsih strani 73.1: vsih.. prebivavcov 88.11; vsih premagavec 112.13; vsih drugih 133.4; vsih bolečin 137.4; Slovencov vsih 139.7: iz kotov vsih 159.5; vsih težav 184.5. Množinski dajalnik ni „vsem", ampak: „vsim"; glej: vsim ljudem 186.17. Po narodnem govoru vsaj po Kranjskem navadnem je pisal Prešeren: „marskteri"; glej: marskteri romar gre v Rim 153.1; — a: marsikteri, glej: marsikteri svat 85.19; marsiktera ’z hiše 24.(i; — „mnogteri", glej: mnogtere device, mnogtere ženice 68.7; prim.: kteri 28.15; 148.2; kterga 74.15; ktera 28.16; 149.8; kterih 153.11; a tudi: katero 42.11. Posebnega spomina vredne so okrajšane zaimenske oblike; men’ 10.3; 33.18; 104.5: 105.15; 136.11 ; njen’5.14; njim’ 159.7; t’ (= ti, tebi) 84.1; teb’ 190.7. Je-li „naj" v kitici: šel naj vsak sam bo skoz življenja zmede 182.6. res tudi okrajšana oblika mesto „naju"? Šket uči to v svoje slovnice § 131. d, str. 58., a pozabil je na ta uk, še predno je došel na str. 107 iste slovnice. Na str. 107. navt.ja imenovano mesto Prešernovo že za zgled želevnega naklona; torej mu služi isti „naj" istega mesta jedenkrat za „naj" (= naju) v pomenu delnega rodilnika, a malo po tem za „naj" želevnikov. Kaj je pravo? Oboje menda par ne? Zložena sklanja. Iga (= ega). Jed n inski rodilnik možkega in srednjega spola se končuje v Prešernu dosledno na „iga"; glej: bistriga 104.14; Bleskiga 175.16; božjiga 112.10: čistiga 132.11; desniga 178.5; eniga 186.20; jasniga 45.10; kopniga 142.3; kriviga 95.20; ljubiga 68.9; mojiga 117.2; 161.2; našiga 139.6; 167.1; nemškiga 57. (v naslova opombi); nesrečniga 132.9; nezlatiga 110. (v naslovu druge pušicej; njegoviga 148.7: nobeniga 183.24; polniga 137.7; 154.14; prazniga 17.9; prejšnjiga 179.10; rajskiga 153.6; rumeniga 10.16; sladkiga 156.13; 161.6; slovenskiga 102.2; sodniga 101.17; 184.21; stariga 100.13; 158.3: stermiga 173.11; svojiga 36.14; tvojiga 117.1, 117.2 ; 117.4; 117.6; 117.8; 117.10; 148.14; 166.4: 177.2; vunanjiga 174.6; zadnjiga 18.8; 152.11; žlaht-niga 95.17; 137.10. Pred končnico „iga" se goltniki ali spreminjajo v sičnike, — glej: dolziga 57.11; uboziga 60.10; vsaciga 133.6; — ali pa ostanejo nespremenjeni —, glej: grenkiga 166.6. Prav tako je pisal Prešeren „iga" v jedninskem tožilniku; glej: duhovniga 188.20; lepiga 109.13; ljubiga 58.6; vel’koglaviga 88.19; tudi tuje spreminjal goltnike v sičnike; glej: druziga 9.18; 33.1; 75.5; vboziga 121.9. Glede na staroslovenščino pišemo dandanes v vseh navedenih zgledih „ega"; a v ljudskej govorici se ne sliši popolno niti „e", niti „i", kajti prvi samoglasnik v „ega" in „iga" ni naglasen in je kratek. Da tudiTrešeren ni slišal čistega „i" v končnici „iga", ampak le neki mej „e" in „i" stoječ polglasnik, dokaz temu je, da je — zvesto sledeč narodnej govorici — pisal celo: bled’ga 119.6; bölj’ga 158.6; cel’ga94.8; enac’ga 69.15; en'ga 178.4: hud’ga 97.14; Karonov'ga I 17.8; lepš’ga 175.23; lev’ga 178.5; ljub'ga 128.3; preljub’ga 63.12; 88.18; mlad’ga 142.3; möj’ga 119.6; 119.7; 133.12; 144.9; naš’ga 99.20; natisnjen’ga 101.7; notränj’ga 137.6; siv’ga 174.4; slovečga 84.20; svoj'ga 128.3; 185.17; tvoj’ga 142.10; 150.2; 161.3; vel’ga 119.6; vesel’ga 132.1; -- keisen'ga 51.9; noben'ga 176.16; — druz’ga 9.24; 27.17; globoc’ga 18.2. V narodnej govorici je oni polglasnik celo popolno umolknil; ni čuda torej, da je pisal Prešeren tudi: Abrahamovga 50.7; bledga 74.2; boljga 27.11; möjga 22.4; 94.3; 141.2; 89.11; slovečga 26.7; tacga 32.1; tvöjga 95.14; svöjga 110.5; veselga 82.15; — druzga 27.17; ubozga 23.17. 1 niu (= emu). Dajalnik se končuje na „imu"; glej: ljubimu 53.1; milimu 52.2; nebeškimu 188.7; prijaznimu 15.6; serčnimu 104.1; svojimu 188.6; tretjimu 56.1. Tudi tukaj se je „i" glasil polglasno; zato je pisal Prešeren tudi: tvoj’mu 98.3; vnetmu 182.4; zvoljen’mu 157.10: in celo: vsakmu 69.7; dragniu 40.7; zlatmu 28.6. Im (= eni). Jedninski mestnik je jednak orodniku; končuje se na „im"; glej: Bohinjskim 179.1; celim 172.30; češkim 62.2; čistim 189.19; jasnim 152.1; Krajnskim 97.1; mertvaškim 167.13; 185.4; milim 182.3; mladim 140.13; našim 97.13; nebeškim 185.24; 187.18; njim 109.21; 134.4; nobenim 15.7: Ogerskim 59.17; rajskim 188.4; razjasnjenim 129.7; rečenim 192. v opomb. 2. vr. 2. in v opomb. 4. vr. 4.; samotnim 182.8; 1S2.17; skrivnim 68.8; 18U.12; sodnjim 157.1; starim 69.1; svetim 59.12; 149.1; svojini 100.17; šestnajstim 43.17; temnejšim 157.12; terdnim 182.3; tihim 164.12; tihotnim 27.2; Turjaškim 45.1; tvojim 96.4; 137.3; večnim 189.19; vednim 150.12; vsakim 29.11; 190.24; vsim 47.3; zgodnjim 134.3; prezgodnim 168.2. Lepe (= lepa) i. t. d. Množinski imenovalnik srednjega spola se končuje v Prešernu dosledno na „e", prav tako kakor množinski imenovalnik ženskega spola; glej: prevzetne . . dekleta zale 134.5; vredne dela 140.10; jadra bele 22.1; otete kardela 190.7 sl.; hude leta 23.Ki; leta stare 47.24; zlate leta 7.Ki; nevarne leta 104.1; rudeče lica 19 3; lica rudeče 86.12; lica obledene 105.5; visoke nebesa 183.20 sl.; orožja . . nepremagljive 176.6; pečene pišeta 98.16; kakošne . . pota 108.9; plačane . . pota polne 151.7; naše serca 121.6; ljubjoče serca 182.24; trupla kervave 17^.20; lepe usta 74 7; všesa naše rade 101.20. Isto velja o množinskem tožilniku in zvalniku; glej tožilnik: svoje čuda 146.3; dekleta . . bogate . . zal' oblečene 29.19 sl.; dekleta druge 118.7; dekleta mlade 105.5; dela.. enake 188.11; imenitne dela 127.1; dela., junaške 46.10; vse .. dela 186.14; kadila drage 25.16; te leta 131.11; lica .. rudeče 47.9; poštene lica 181.11; v druge mesta 29.8; ptuje mesta 29.7; v slovenske mesta 190.2; v mesta svete 190.S; svete pisma proste 191 18; nevarne pota 77.3; potatemotne 15.14; serca vžgane 46.12; terdne vrata 172.6; skoz nebeške vrata 61.7; nad železne vrata 6(5.17; zvalnik: o čudeža neznane 67.2; ve dekleta ljubeznjive 175.4 Na „e‘‘ se končujejo tudi množinski deležniki, kadar se nanašajo na samostalnike srednjega spola, stoječe v množinskem imenovalniku, tožilniku ali zvalniku: glej: prevzetne . . dekleta zale .. bodo slišale . . djale . . spoštvale 134.5. sl.; dekleta so imele 120.13; vredne dela niso jih budile 140.10; so se jadra bele .. napele, pernesle 22.1. sl.; rudeče lica., so. . cvetle 19.3 sl.; bi bile .. lica se zjasnile 143.7. sl.; pečene .. pišeta .. niso .. perletele 98.16. sl.; bi ljubjoče serca se sklenile 182.24; bile lepe bi usta 74.7; govorile usta., so 155.2; so usta omolčale 72.12; usta so molčale 135.5; molčale usta 155.6;odperte.. so .. vrata 167.3; vrata so odperte 173.1; vremena bodo . . se zjasnile 134.9; slišale ušesa 184.3; te leta .. so .. ostala 131.11; — (tako stoji sicer pisano v navedenej kitici, a Prešeren sain pravi v zaznamku večih pogreškov:.. nam.: ostala" beri: „ostale"); — leta! ste minule; rodile ve ste 106.2. sl. Pravilni množinski rodilnik na „ih" imamo mej drugimi tudi v pridevniški obliki: „zlatih", ki pa je sainostalniškega pomena; glej: sto zlatih je služil dvakrat štir K0.4. — V končnici množinskega prodnika „imi" glasi se prvi „i" več ali manj polglasno: zato je pisal Prešeren: rumen’mi 174.3; in celo: domačini 139.8; drugmi 17.6. Naopak pa je odbil zadnji „i" v obliki: plašnim’; glej: išeš okoli me z plašnim’ očmi 17.8. Gorenjščina ne ljubi komparativa na „ejši"; prim. Valjavec n. n. m. str. 16. Tudi Prešeren ga ni kaj maral; zapisal je, če se ne motimo, le dva in še onadva je napravil le iz pridevnika: „temen"; glej: temnejši noč 143.11; v nar temnejšim koti 157.12. Iz pridevnikov, ki izhajajo na „en, na, no‘\ narejal je komparativ (oziroma superlativ) raje ua „iši"; glej: požrešniši . . Harpije 174.11>; terdniši . . mreže 175.11; terdniši zaveza 189.22; v varniši zavetje 179.23; nar varniši . . pot 180.21; nar žlahtniši trave 25.15. Pač da tudi takih komparativov (oziroma superlativov) ni veliko; le četvorica pridevnikov: požrešen, terden, varen, žlahten ima označeno končnico. Opisani komparativ imamo v: bolj množnih 113. (v naslovu; Jurčič in Stritar sta pisala: „množnej šili", a nikakor ne v duhu Prešernovega jezika); nar bolj jezni 180.15; nar bolj.. svetla 68.5. Naj pogosteji so Prešernu komparativi na „Si" ali „ji-"', glej: boljši 158.9; bolji 103.3; 158.6; lepši 68.6; manjši 113.11; manj' (— manji) 130.13; milši 134.10; mlajši 171.10; niž’ (= niži) 149.14; slajši 25.13; slaji 182.21; 187.20; starši 159.10; veči 41.l(i; 42.4; 42.14; 130.14; 171.19; 183.13; zaljši 144.12. Jednaki komparativi mu služijo v prislove; glej: boljš’ (= boljši) 158.7; hujši 174.13; rajši 15.4; 102.22; 112.2, Sledeč prostemu narodu ne rabi Prešeren komparativnih in superlativnih oblik na „i" (ji, Si) le v jedninskem imenovalniku in tožilniku možkega spola — prim.: nar starši jezik 159.10; nar mlajši (junak) 171.10; manjši rod 113.11; Bog nar veči 183.13; krompir nar bolji 103.3; zaljši cvet 144.12 —, ampak tudi v jedninskem in množinskem imenovalniku in tožilniku ženskega spola; glej: sestra mlaji 149.5; mlajši.. hči 85.18; boljši jed 158.9; lepši Lejla 48.21; lepši polovica 106.1; sama (sestra Pašetova) bi vtegnila biti lepši 47.5 sl.; sladkost ni manjši 19.6; terdniši zaveza 189.22; veči množ’ca 171.19; veči (sestrica) 130.14; nar lepši .. je Urška bila 68.6; nar varniši pot 180,21; (ako ni tu „pot" možkega spola); glej: temnejši noč stori 143.11; isto velja o: manj’ (= manji) sestrico 130.13. in: skudela.. bila ni niž’ (= niži) 149.13. sl.; glej dalje: milši zvezde 134.10; požrešniši.. Harpije 174.16; terdniši.. mreže 175.11; slednjič: gerji napake 107.5; lepši (pesmi) poje 89.7; želje nar slaji 182.21; 187.20; nar slajši dišave 25.13; nar žlahtniši trave 25.15. Pri samostalnikih srednjega spola rabil je to zvezo, kakor se nam vidi, le v imenovalniku in tožilniku j ednine; za množinsko rabo nismo našli nobenega zgleda; glej: dekle ..lepši 46.19. sl.; milši.. zdihvanje 153.14; nar veči hudo 41.16; 42.4; 42.14; in: v varniši zavetje 179.23. V jedninskem ženskem spolu služila je Prešernu oblika na „i" celo za rodilnik; glej: lepši od lJrš’ke bilo ni nobene 68.2. Komparativno obliko na „i" rabi Prešeren tudi kot prislov; glej: rajši koj mi daj slovo 15.4; poj rajši 102.22; še rajši pil 112.2; hujši se je zbudil červ nekdajui 174.13; tako tudi: boljš’ (= boljši) obdelana 158.7; prim. prislov: drugači 100.21; 123.1. Glagol. V določniku sedanjega in preteklega časa se končuje dvojica ženskega in srednjega spola na „te" (oziroma na „e"); glej: neumnost in ubožnost ste sestre 84.7; dve sami ste zmotile, dve sami zapeljale mi zvezdi limno glavo 94.5. sl.; smert in ošabnost ste zmagale mene same 112.14; kar mu obetate očesa nje 79.13. Stare končnice „ta", ki se sliši v dvojinski drugi in tretji osebi ženskega in srednjega spola še danes tu in tam po Gorenjskem, ni v Prešernu. Poleg pravilnih deležnikov nahajamo v Prešernu mnogo deležnikov nepravilnih ali popolno napačnih; glej: obličje .. cveteče 181.20; cvetečih deklic 105.14; mokro-cveteče ro/’ce 135 14; 136.1; 147.4; cvetečolične ..gospodične 128.10 sl.; (prim. tretjo osebo množine: „cveto": 7.9; 7.10; 51.4; 98.7); ver-tinec .. dereč 71.17; Save dereče 96.1; potokov derečih 70.22; z derečimi valo-vami 173.12; ti deležniki so napravljeni po onih deležnikih, v katerih je „e" v „eč" na svojem mestu. Je-li Prešeren nalašč napravil deležnika: „poptujč vavši" 112.5 in „bravši" 112.6., se ne da dognati; napačna sta pač oba, ker sta oba stvorjena od nedovršnikov. Napačni so dalje: splahnelo 7G.4. (m. splahnilo); poroseno 137.9. (m. porošeno); vkroten 95.2. (m. vkročen); vtrüdena 17.9. (m. vtrujena); sprostenim 184.5. (m.sproščenim); spušeni 157.6. (m. spuščeni); — da ne vštejemo mej nje: časten 113.11; in: zapečaten 56.7., ki sta vsaj po Kranjskem v resnici navadna—; nepravilni so tudi: gledjoč 77.10; ljubjoče 182.24; vid’joča 150.6; obupajoče 156 7; praznuvajoče 95.19. Deležnik: plesaje 71.16. pa se nam zdi napravljen prav v duhu sedanje slovenščine, ki nareja deležnike sedanjega času glagolov V. vrste 2. razreda raje po 1. razredu iste vrste. O nekaterih drugih deležnikih govorimo še posebej. V tretji množinski osebi sedanjikovi rabi Prešeren pogosto krajše oblike: cveto 7.9; 7.16; 51.4; 98.7; nes6 11.12; 58.1: poneso 151.11; odpto 73.13; pašo 51.6; pojo 51.5; 77.16; 78.11; 85.14; 127.10; 127.12; 154.6; reko 129.12; poreko 123.8; teko 5.7; 25.12; 43.15; 105.8; tepci 129.4; vijo 183.19; gnijo 171.7; opero 184.20; dade 73.20; derže 10.12; vderže 48.10; gerče 64.1; gore 178.1G; tihe 68.3; ječe 175.4; lete 65.3; 66.15; 66.22; 110.2; leže 173.20; 173.21; 175.1 ; 178.20; oblede 86.12; stoje 175.19; 178.2; šume 10.10; vele 64.3; zakerče 66.21; žele 71.11; 84.20; govore 100.17; ’zuče 107.18; more 23.17; omeče 105.5; osra-mote 104.11; puste 8.6; 156.8; razdele 77.13; rose 96.4; store 99.21; vedre 87.8; zbude 133.11; 137 8; zvone 64.1. Vendar se poslužuje tudi daljših oblik: vzamejo 28.18; molčijo 10.7; odletijo 66.20; ostermijo 74.3; stojijo 190.24; branijo 75.15; brusijo 120.3; budijo 77.6; dervijo 66.18; hladijo 7(>.l : ljubijo 184.8; naklonijo 172.25; nosijo 175.6; terd’jo 171.13; poterdijo 711.14; razjasnijo 82.2; 84.12; rojijo 179.4; tolažijo 82.1; 84.11; völ’jo 172.24; sijejo 19.1; 77.5; pozna celo prav kranjske oblike: cvetejo 19.4; prejmejo 76.3; derejo 73.1; umerjejo 191.19; pojejo 101.22; spejo 11.1; želejo 11.3; po gube jo 95.5; zmajejo 9811. Glagolu „grem, iti" je obranil še staro obliko „grede" 49.4; da je pisal tudi krajšo obliko „gre", je razumljivo samo po sebi: glej le: 50.9. Prav kranjska osobito ljubljanska je napačna oblika opisovalnega tvorno-preteklega deležnika: „najdel (najdil), najdla, najdlo"; glej: sim najdil 22.5; ni je najdel 85.8; najdla boš I6<>. 14: nisim najdla 183.6; ni.. najdlo 28.4; soganajdli 86.10; ne bodo najdli 157.8; bomo najdli 172.23: pravilnega deležnika „našel, našla, našlo" ni v Prešernu. Glagol „rastem, rasti" (= rast + ti) rabi 1. pravilno; glej: a) sedanjik: raste 140.13; 142.2; rastejo 144.4; h) deležnik: rastle 145.13; zrastel 148.13; 2. nepravilno; glej: a) sedanjik: rase 119.9; porase 134.3; zrase 100.9; l>) deležnik: je zrasla 94.4; sta zrasla 94.2; so zrasle 94.1. Nepravilne obliko so bolj pogoste ter kažejo, da se je v tem bližal Prešeren narodnej govorici; narod namreč uvršča nedoločnik „rasti" (prim. 142.1.) v isti red z nedoločnikom „nesti" ter izpušča „t", nareja torej oblike glagola „rasti" na osnovi „ras". Istemu glagolu „rasti" je trpno-pretekli deležnik v Prešernu „rasen, ras ena, rašeno"; glej: besede zrašene 9*.19. Kes govore Bohinjci „rasen, zrašen" prav tako, kakor Kraševci „raščen, zraščeu"; prestavljajo torej glagol „rasti" v IV. vrsto ter narejajo novo obliko „rastiti", „rastien" = „raščen“, ,rašen." Posebej naj omenimo še nedoločnik: cvetet’ 10.G. Glagol „morem", „moči" rabi Prešeren časi mesto: „moram, morati"; glej: jutra čakat more (=mora) 172.15; zvedit’ more (= mora) 179.15. Je-li tudi v: morte vtihnit’ vekomej (>.4; in v: ljubit’ mor’rno se 186.22. misliti na „morete" = „morate", moremo" = „moramo", ali pa ste obliki „morte" in „moi ’mo" okrajšani iz „morate, moramo", ki bi imel stati na imenovanih mestib, ni razvidno. V: ako mor’te 0.7. je „mor’te" brez dvombe = „morete". Poznal je seveda Prešeren glagola „moram" in „morem" tudi v njunem pravem pomenu in v njunih pravih oblikah; glej: vem, de mora vsak umret' 24.15; sto moram milj dirjati (52.Hi; povedat moram ti 182.9; glej: molčati delj ne more 135.2; ločiti pred se iz svetu ne more 179.1(1; prim. tudi: zamore vse molitev 185.8. V „Novi pisariji" je rabil, kakor znano, „musi" 99.24. Sedanjik „dem“ je Prešernu znan; glej: dejo 111.4. a bolj navaden mu je „denem“; glej: denimo 100.5; deni 99.5. Nedoločuika „deti“ pa ni rabil; mesto njega služila mu je oblika „d j ati“ (=ponere); glej: djati v grob 04.3; djal 41.10; perzudjal 192. v opomb. 1. vr. 4; djali 110.5; djan 75.10. Glagol „minem, miniti“ pregibi je navadno pravilno po II. vrsti; tretja jedninska oseba sedanjikova mu je: „mine“ 75.20; 76.6; 137.6; 146.2; 16S.12; jedenkrat pa „mini“ 75.18. Oblika „mini“ napravljena je po IV. vrsti, v katero je prešlo mnogo glagolov II. vrste; prim. Levstik n. n. m. str. 69. Mesto „zarujavim (=zarjavim), zarujaveti (= zarjaveti;“ rabi „zari-jovim, zarijoveti“; glej: stara ljubezen ne zarijovi 83.19. Od glagola „hoteti“ pozna Prešeren najprvo sedanjik; hočem 62.4. Poleg te mlajše oblike pa mu služi tudi starša oblika „čem“: kaj .. čem storit’ 9.12. V drugej osebi jedninski rabi: hočeš 11.9; 11.11; 97.13; 144.12; očeš 36.11; češ 97.19. Za tretjo osebo mu služi le: hoče 156.3; 172.12; 172.13; 189.7. V množini je poznal: hočmo 30.3; h6čte 40.5; 93.5; 94.8. Tretje osebe množinske nismo našli. Tvorno-pretekli deležnik II. je pravilen: hotel 69.20. ter ima naglas na prvem zlogu. Ta naglas provzroči, da postane „e“ zadnjega zloga polglasen in da slednjič izgine: hotla 69.20. V zvezi z nikalnico piše Prešeren: nočeš 11.14; noče 105.19; 119.14; 152.14; 155.10; 156.6; 172,17; 178.4; nočte 101.13; a nikdar ne: nečeš, neče, nečte. Zanimiv je slednjič v Prešernu velevuik: .ne hoti“; glej: zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti 185.11. Nepravilen je velevuik glagola „ži v im, živeti“: živete 109.18. (m.: živite). Jedninski velevuik glagola „gledati“ (pogledati, pregledati) je redko-krat popolen; velevnika „gledaj“ celo nikjer nismo našli v Prešernu; nahajajo se pri njem le sestavljenke: pogledaj 65.9. in pregledej 53.13; glej: velevnik: podaj 53.13. in: podej 56.1. Nič bolj pogosta ni oblika: „glej“; našli smo jo v poezijah samih le jedenkrat: glej 63.17; in: poglej v opomb. 1 vr. 6., v opomb. 2. vr. 2., v opomb. 4. vr. 4. Najraje je Prešeren odpalioval začetni „gu ter pisal „lej“; prim. 62.21; 63.21; 64.5; 66.:'); 66.5; 67.3; 67.7; — tolikokrat v „Lenori“ —, dalje v: 70.6; 89.5; 100.1; 112.7; 122.9; 143.14; 144.1; 147.12. Glagol „smejati se“ in sestavljenke sprega v sedanjiku lepo 1. razredu V. vrste: „smejam se, smejati se“, nikdar po V. vrste 4. razredu; „smejem se, smeješ se“, nikdar po 2. razredu III. vrste: „smejim se, smejiš se“; glej: se smejaš 61.20; nasmejaš se 34.19; se smeja 27.3; 28.19; 142.4; na-smeja se 70.2; se . . smejajo 19.5. Opisovalni tvorno pretekli deležnik je: „smejal“: smejale so se 157.10. (ne: „smijale“). Mesto: „zamujam, zamujati“ rabi Prešeren: „zamudam, zamudati“; glej: pastir rumene zarje ne zamuda 146.6; prim. zgoraj navedeni deležnik: „vtrudena“ 17.9. (mesto: „vtrujena“). Glagola „neham, neb ati“ ne pozna; ustvarila sta mu ga še le Jurčič in Stritar, — razun na jednem mestu 173.16; kjer sta tudi ona dva pridržala: „jenja“ —; mesto njega piše dosledno: „jenjam, jenjati“; glej: jenja skeleti rana 175.7; ne jenja pred 173.16; je jenjal 174.11. Tudi oblika Jurčič-Stri-tavjeva: „nebujem, nebovati“ mu je neznana; mesto nje piše: „jenjujem, jenjevati“; glej: jenjuje že raj 70.6; jonjviilaje 67.16. (=jenj’väla = jenjeväla). Glagola „pogrešam, pogrešati“ no rabi po V. vrsti, ampak prestavil ga je, — kar ni navadno — v VI. vrsto: „pogrešujem, pogreševat i“; glej: cel čas so blagih sapic, pogreš’vale 137.14; 138.1; 147.6. Nenavadna je tudi raba glagolov: „objemujem, objemovati“ in: „odlašujem, odlaševati“ po VI. vrsti, mesto: „objemam, objemati“ in: „odlašam, odlašati“ po V. vrsti; glej: objemuje 58.20; odlašuje 69.8. Prav pa mu služi glagol: „zdihujem, zdihovati“, (izdihujem, izdihovati) le po VI. vrsti; glej: zdihuješ 61.20; zdihuje 58.18; zdihovati 119.3; izdihjorih 178.21. (= izdihujočih = izdihujočih); prim.: „pričujoče“ 113. (v zadnjem naslovu), prič/joče 141.2; in: pričjočim 70.23. Izmej glagolov VI. vrste naj omenimo najprvo velevnik: „kupu vaj te“ 109.17; mesto: „kupujte“; prim. Stapleton: „veruvajte“ = verujte (Raič n. n. m. str. 26.). Od glagola „varovati“ velevnika „varuj“ ni v Prešernu; tudi ni oblike „vari“, vsaj popolne ne; nahaja se le: „ob;tri 14.3.; kjer je za .b“ izpal „v“; potem: „varij“ 7.I9. (dvakrat); 31.5; 31.20; in slednjič: „obvarji“ 106.8; 107.20; (ne pak: „obvari“, kakor trdi Bežek n. n. m. str. 29). Pač pa je mogoče, da je v mislili imel Prešeren obliko „obvari“ na strani 33.5; 33.10; 33.15; 33.16; 33.17; 33.20; dosledno pišoč „obvar“ brez pogoltnice (apostropha); a mogoče je tudi kaj drugega. Prešernova oblika „obvar“ (brez pogoltnice) je morebiti nastala iz prvotnega „obvaruj“, katerega, kakor smo že dejali, v popolnej obliki nikdar pisal ni. Ker je bil naglas na samoglasniku „a“, oslabel je kratek „u“ na konci v polglasnik ter je s končnim „j“ vred vtihnil; prim. Zavadlal n. n. m. str. 34. V drugih oblikah je Prešeren ohranil samoglasnik „u“, a še večkrat ga je izpustil; glej: varuje 96.3; varje 23.10: 103.2; 153.2. Od sedanjikovega debla „dad-“ nareja Prešeren tretjo osebo množine: „dade“ 73.20., ne pak: „dado“; „dade“ je stareja oblika. Trav kranjska sta velevnika: podi'j 56.1; in: obdej 60.6; 60.22; vendar se nahajajo tudi pravilni velevniki: daj 60.13; podaj 53.13. C. Skladnja. O številih in sklonih. Dvema osebkoma sledi dopovedek v j ednini; glej: kmet in meščan .. sliši 102.24; a bolj pogosta je dvojina; glej: se kralj in cesarica sta omečila . . se umirila 59.9. sl.; sin, mati hvalita 58.5; kas in serd sta zrasla 94.2; smert in ošabnost ste zmagale 112.20. Dvojina je v rabi skoraj dosledno, kadar je govor o dveh oseba’h ali rečeh: ne nadomešča je množina; glej: obetate .. očesa 79.13; dve sami ste zmotile, dve sami zapeljale .. zvezdi umno glavo 94.5. sl.; v obče je dvojina prav pogosta; pridejan ji je večkrat števnik „dva“, „dve“; glej: končala, končala sva 66.13; sva verjela 184.24; se loč’va 191.2; molive 59.2; prosive 59.4; deleč sta in majhina 63.3; se spustita 63.14; ranila sta 130.10; grešila sta 184.19; se nista vidila 191.24; dve sami zvezdi gledal.. sim .., dve svitli zvezdi gledal 93.16. sl.; vajni zvezdi 121*2; dve sestri 130.1; dva jezna Keruba 150.11. Posebno priljubljena je dvojina zaimkov; glej: bila je druga ni j visoka žena 130.3; bil priča sim nju sreče 157.11; veter nji roke podpora 180.3; roke.. nama..povi 64.14; perstan . . njima znani 180.14; zakon naju zveže 64.15; naju kersti 184.24; niju je poročil 49.2; nju poiskati 180.13; per njima 180.15; za njima 65.18; nad njima 66.3; pred vama 149.6. Dve reči pak ste izražene z množino: z prebelimi rokami (= s prebelima rokama) 63.11. Tik glagola v dvojini stoji samostalnik v množini; glej: neumnost in ubožnost ste sestre 84.7. Samostojni tožilnik. Prešernu služi tožilnik brez glagola za prislovno določilo; glej: kaj čutar’co čez pleča iz mesta vun hitiš? 72.7; šla domu sim združbo najno v glavi 184.9. Jurčič in Stritar sta pisala: „kaj s čutar’co čez pleča iz mesta ven hitiš?“; in: „šla domu sim z družbo najno v glavi“. A Prešeren je rabil samostalnik „združba“ v istem smislu, kakor je vprašal: „ni je za majhin čas se združit’ vredno?“ 187.15. Seveda ni — kar meni nič, tebi nič — i „združbo“, i „združit’“ v „družbo“ in v „družit’“ spremeniti! Dvojni tožilnik, predmetov in dopovedkov; glej: dekleta mojga ženo sim näjdil poročeno 22.4. sl.; me tnalo najdla boš neobčutljivo 166.14; posveti te mašnika, duš varha 188.24. Tožilnik notranjega predmeta. Nekatere glagole je vezal Prešeren s predmetom v tožilniku, ki je istega korena ali pomena z glagoli: notranji objekt; glej: šel je boj bojvat 17H.17; mož., je., uk učil 184 10; boj .. bije 171.1. sl.; semkaj spada pač tudi: plesat ... raj 65.14. Izvorni rodilnik: neba togota 93.9; vetrov šum 33.10. Predmetni rodilnik: vremeua . . preroki 93.4; 94.12; polno si znadnost imel njih 95.hi; si življenja tat lil. 10; lakota slave, blaga vleče 113.12; plačilo vročine, ran in žeje 122.8: vere bramba je bila dežela 127.5; brez upanja ljubezni 155.9; zdravja nimam upa 156.11; up sreče 168.8; 168.11; up.. vse pomoči 171.21; brez upa zmage 178,17; dva poglavarja nejevernikov 192. v opomb. 2. vr. 1. sl. Delni rodilnik: bila je kraljica njih med njimi) Urš’ka69.5; skrita nobena bila ni zvezd 95.9; kdor pevcov peti kaj ne ve 111.11; njih le mogočni rod ima pravico 113.8; sme nekaj nas .. biti prešernih 113.15; bila je druga nij visoka žena 130.3; kdor hoče vas dočakat’ 172.13. Svojilni rodilnik m. svojilnega pridevnika: nje greham 60.12; jutra sapa 66.11; mladenča noge 70.16; 'z ust njih 74.3: očesa nje 79.13; nje oča 79.15; sonca luč 88.8; vsili gojzda prebivavcov 88.11; sad terte 93.13; nobena . . zvezd neba 95.9; v Save dereče valov .. vertinčinah 96.1; v knjigah njih 100.1; čebelice pušicarjam 110. (v naslovu); čebelice pravljičarjam 110. (v naslovu); čebelice šestomerjovcam 111. (v naslovu); v pesmah njega 111.6; nje liise 119.11; po nje sledi 155.4; sin Kajtimara 171.1; slepota človeka 172.3; otrokam Slave 172.22; v časih čertoniira 176.1. — a: čertomirovo lastnino 171.18; — per Mesijesa prihodi 186.19. Vzročni rodilnik: bolečin molčati., ne more 135.2; let poznih glava siva 175.10. Kakovostni rodilnik: pot. . v deželo duhov 9.').8; neba poezije 95.9; ti si zaklade duha .. bil.. nabral 95.16; mlatva prazne slame '102.16; duh praznote .. ima 112.10; sijalo sonce je podobe zale 142.9; z napisam zlatih cerk 148.8; kaiiia bolj’ga žita 158.6; pregnana od ločitve bolečine 177.16; in — menda tudi: skazsl se je korenine prave 178.18. Oziralni rodilnik: naj proza . . bo lepote naga (= der Schönheit baar) 97.16; božjiga prazna duha 112.10; prepira trudna dolziga 57.11; vtrudena prazniga hrupa 17.9. Pogosto je rabil Prešeren predlog ..0(1“; omenimo naj le, da mu je služil: 1.) pri komparativu v primerjavi: lepši od Urške 68.2; od drugih manjši iu časten manj 113.11; niž’ od skled’ce moje 149.14; od kalbe kau>a bolj ga žita 158.6; več od polovice 173.22. 2.) pri vzročnem rodilniku: od želja, .zdihuje5.9; od lune.. migljajo 66.24; od čudeža., roke so zastale 70.14; de b'od sladkote njega poezije potihnil.. prepir 139.12. sl.; bi bile se od ljubezni.. vmirile persi 143.7. sl.; od straha .. serce trepeče 146.10. sl.; vpijauite od sladkiga se strupa 106.13: se trese od veselja . . žila 181.19; se od veselja svet’ obraz 191.14. 3.) v prenesenem pomenu, kjer rabimo sedaj .0" z mestnikom; glej: od sreče nič ne ve 5.12; od ljubezni govorit’ 13.6; pesmice.., ki jih od njene nesreče sim pel 17.15. sl.; od tvoje lepote zaslišal sim 69.22; od ljubezni bije ..sladke melodije 89.2. sl.; pesem .. je .. pel od ljubezni 89.15. sl.: priča od., lepotije 101.9; od letnih časov kroži 111.12; od ljubezni usta so molčale 135.5; govor le usta.. od nje so hvale 155.2; molčale (so).. od podobe zale 155.6; - semkaj smemo šteti tudi naslov: od železne ceste 29. in v kazalu str. 193. 4.) pri trpni dobi: od pomoči . . podpert 16.1; od ljubezni . . si bil vnet 27.18. pač da je to mesto lahko tudi uvrstiti pod število 2.) —; serca od ..ognja vžgane 46.12; od .. Judov praznovan 50.12; od mene pesem., je prekleta 102.1; balade od čebelice zasrane 102.7; pravljica od vas zapeta 110.9; gorje .. rojeno od dveh očesov 132.10. sl.; poroseno od ljubezni 137.9; nad jamo pozabljeno od vnukov 140.3. sl.; roža .. zapeljana od mlad'ga sonca 142.2. sl.; megla .. od burje .. pergnana 142.6; oči.. od ljubezni razsvetljene 157.9; pregnana od .. bolečine 177.16; od .. pisarjov .. imenvan 192. v opomb. l.vr. I. sl. 6.) od (=izmed): kako slovela ktera je od vaji 149.8. 6.) o oddaljenji od kake reči proč: de bi od smerti rešil te 187.17. Nekako nenavadna je raba predloga „iz“: 1.) o vzroku z vzročnim rodilnikom; prim.: iz jeze nagle 47.12; (je li to nemški: „aus“ Zorn?); in 2.) pri superlativu (= izmed = med) z delnim rodilnikom: nar bolj iz zvezd je danica svetla 68.5; nar lepši iz deklic je Urš’ka bila 68.6. O pridevnikih. Določna oblika stoji m. nedoločne: Bašetovi grad 48.13; 58.22; mili bodi 60.12; vklon materni 80.9; nevestni brat 85.20; sled .. vtisnjeni 153.6. sl.; rabelj hudi 165.1; strašni boj 173.2; ujic njegovi 187.13; sad.. njeni 189.21; kaki vihar 77.7; kaki.. som 77.8; kakovi revež 127.13; nekakovi.. oblak 74.6; nekakovi sled 74.8; nedoločna pak m. določne: Usmiljen Bog 59.1; srečen ribič 77.17. „Vsak“ služi v določnej obliki: vsaki.. napis 110.8; vsaki kamen 119.11; vsaki cvet 121.7; a — v nedoločnej: vsak dan 80.16; vsak šušmar 97.2; vsak pisar 110.4; prim.: vsak (samostaln.) 97.1. O zaimkih. Vprašalnik „koga“'? rabi Prešeren m.: „kaj?“; glej: koga te .. žali.’' 82.20; koga .. nam .. jezik svoj imeti brani? 100.17. sl.;— koga sim permolila? 59.7; koga mi je pernesla? 131.6; v koga si.. zamišljen? 72.9. „Kaj?“ mu je isto, kar: „zakaj?“; glej: kaj za Vödnikam ne hodi 123.6. V vsklikih mu velja „kaj“ za:„ koliko“ — „kako veliko“; glej: sini . . britkosti kaj prestala! 61.24; tudi je „kaj“ to, kar: „kaj velikega“; glej: ak hočeš kaj veljati 97.13. Oziralnik „kdor“ rabi za: „ki“ = „kateri“; glej: ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi 110.4; — ker je pristavil v pogojnem stavku k ozi-ralniku „vsak“ poseben samostalnik, imel bi bil pisati: „ak klasik bil bi vsak pisar, ki nam kaj kvasi“, ali pa bi bil moral izpustiti samostalnik in ozi-ralnik „vsak“ rabiti samostalniško: „ak klasik bil bi vsak, kd or nam kaj kvasi“. Oziralnik „kar“ mu velja za: „kolikor“; glej: toliko velja, kar plača 107.2. O glagolih. Dovršniki m. nedovršnikov: ti mu .. daš 122.11; (m.: daješ; prim. na istem mestu stoječi nedovršnik: vnemaš); kam se cezure dejo 111.3; (m.: devajo); vam izročim prijatla 168.1; (m.: izročam); Satelitov trop .. zvezde kraj oznani 121.4; (m.: oznanja); povabim .. vas 172.16; (m.: vabim); sebe pozabi 179.18; (m.: pozablja); veselje preleti natoro 146.8; (m.: preletava); moje (terpljenje) ga premaga l.r>0.2; (m.: premaguje); ki ’z sveta prideš 113.1; (m.: prihajaš); oznanvat ,. pride 1 S4.14; (m.: prihaja); gričik se .. skrije 175.22; (m.: skriva); se spomuimo 96.5; (m.: spominjamo); se sprosti 175.20; (m.: sprostira, razprostira); se .. zlije 133.5; (m.: zliva, izliva); — a naopak nedovršnik m. dovršnika: komej sonce bolj pertiska 7.7; (m. pertisne = pritisne). Sedanjik dovršnika v pomenu prihodnjika: de zakon naju zveže 64.15; zlati vek zdej Muzam .. pride 103.7; — dejanje, ki ima dalj trajati v prihodnosti, je izraženo s sedanjikom nedovršnika: de sod^iga jez dneva slovim 101.18. „Čakati“ z rodilnikom: alčakaš peres? 78.3; zvezd tvojih čakam 129.9; jutra čakat’ 172.15; prim.: „dočakati“ z rodilnikom: dočakat’ temue zore 172.13; — a „čakati“ s tožilnikom: izvoljene .. čaka 184.4; in brž ko ne tudi: čakala tebe sim 70.4; — „čakati (menda po vplivu nemščine) s predlogom „na“: poroka nanjga čaka 73.7; „čakati" = „muditi se“ brez določila: o smert,. . ne čakaj več 60.3. „Varovati“ z rodilnikom: bog tega varij! 99.19; — a s tožilnikom: varje dom in babo 23.10; zemlja .. zaklad tvoj varuje 96.3; gosčnce kaj.. varje 103.2; in pač tudi: Jezusa varje 153 2; „varovati“ z „da" in nikalnim stavkom: varij, de . . se ne boš jokala 7.19. sl.; varij, de ne boš mi všel 31.20; „varovati“ brez določila: varij! 31.5. „Vgasniti“ kot neprehajalnik: sonca luč ne vgasne 88.8; kot pre-Lajalnik (= pogasiti): vgasniti jo more..jeza 189.18. Namenilnik m. nedoločnika — ako ni tu misliti na pomanjkljivo pisavo —: želi dat. . mu povračilo 180.9; povedat moram ti 182.9; — a nedoločnik m. namenilnika: gre . . prepevat' 88.2. sl. Neodvisni ali samostojni nedoločnik m. deležnika: to vidit', mladeneč se Urš’ki perbliža (>9.19; to viditi, drugi so vsi ostermeli 70.13; te vidit’, gerji viditi napake, je sercu rane vsekalo 107.5. sl. Nedoločnik m. namenilnega stavka: nezvest tvoj .. pravo vero zdaj taji, se drugi perkupiti 59.18. sl ; si je veliko perzadjal keršansko vero . . razširiti 192. v opomb. 1. vr. 4; prim. nemški nedoločnik v.-, ..um zu“. D. O pomenu nekaterih besed. V Prešernovih poezijah je nekaj besed, ki so vsaj tu in tam še dandanes znane, ki pa ne pomenjajo več popolno istega, kar so pomenjale Prešernu. Dandanes stavimo .soglasnikom" v nasprotje „samogasnike“, a Prešeren je imenoval samoglasnike kratko, a krepko: -glasnike“; glasnikom je stavil nasproti: .soglasnike“, prav tako, kakor pravimo „praznik“ in „sopraznik“; glej: mera po vdarjih glasnikov in nasledu soglasnikov 112. v opomb. — Kar je nam dandanes „ograja“, to je bila Prešernu: „graja“;— glej: na levi, desni kak leti germovje, graja, cesta 65.1. sl. —, kar je nam „okolica“, to je bila njemu:„okoljšna“; — glej: dežela krajnska nima 16pš’ga kraja, ko je z okoljšno ta 175.23. sl. „Pero“ ali bolje „peresa“ so mu : „peroti“; glej: al, de bi . . zletel, čakaš peres? 78.3. — „Pisanje“ mu pomeni spis kot dovršeno delo, ni mu dejanje pisanja; glej: kar rod naš . . izmislil si (je) bil. . pisanj 95.14. Pač pravijo sesedaj: „kako pisanj e pa bereš?“;tudi rabijo „pisanje“ za „pismo“. Sorodna s „pisanjem“ pomenjajočim spis je: „pisarija“; a tudi ta ne znači dejanja „pisanja“, ampak umetnost, kako in kaj naj pišemo, da postane to, kar pišemo, spis, da postane „pisanje“; glej: liči mene pisarije 97.7; nova pisarija 97. (v naslovu); oni, ki spisuje spis, ki pisari „pisanje“, je: „pisar“; glej: Novo pisarijo (v obče) 97. sl.; vsak pisar 110.4; pisarja 113.12; od latinskih pisarjev 192. v opomb. 1. vr. 1; dandanes zovemo Prešernovega „pisarja“: „pisatelja“. — Sedaj pravimo „četrt“, „četrtina“, „četrtinka“, a Prešeren je dejal v to: „četertnica“; glej: pernesti zlata reče četertmeo 180.16.— Da je skoval sam samostalnika „odlaš, odlaša“ — glej: od kod tak dolg’ odlaši? 57.4. — in: „nasled, uasleda“ — glej: mera po .. nasledu soglasnikov 112. v opomb. —, na tem ne dvomimo. - Jc-li „sij“ glej: v upa rajskim siji 188.4. — gorenjskega izvira ali pak je novinka Prešernova? — Od kod so „blägodar“ in „dfv-njek“ (= divnjak = zverinjak — Wildpark,Thiergarten)?; glej: nisi zaklepal doma, ti žlahtniga blagodarova 95.17; v divnjek grem sprehajat se 51.3; v grajski divnjek je peršla 21.7. — Je-li „sija” (= sla= LustJ — glej: tebe sija h .. krotkim, ticam vleče 30.9. sl.; hodite, kamor vedno sija vas vleče 15(*. 12. — v gorenjščini znana?; prim. Murkovega slovarja slovensko-nemški del s. v. „Lust“; Wolf’ov slovar s. v. „Lust“. - Mesto Prešernovih „vertinčin“ — glej: v Save dereče valov .. vertinčinah smert te zasači 96.1. — pravimo sedaj: „vrtin“, „vrtinec“; za „viselnice“ — glej: pogledaj na viselnice 65.9. — imamo sedaj: „vislice“ „vešal a“; okoli Ljubljane pravijo pač: „vis o vnce“.— Nemški „Kröte“, „Unke“ je Prešernu: „pubeč, pubča“; glej: glasovi so enaki žaPvanju pubčev v mlaki 64.S. — „Ni za bolji rabo“ 23.9. je dejal Prešeren tako, kakor pravijo še sedaj; a jedenkrat mu je služila „raba“ v nekoliko drugem pomenu; glej: popusti posvetno rabo 88.1. — Jako priljubljen mu je samostalnik „zor“; glej: dokler se napoči zor 39.4; ko mine zor 75.20; 76.6; rudeči zörosramotenjelical04.11; ko zor zasije 173.19; zor obda obličje 190.12; od zora do mraka 3(5.5; od zora, de se nagne dan 148.9; od zora .. do večera 150.5; mu mračila je mladosti zore 135.6: da mu pomenja isto, kar: „zarja“, kažejo mesta, kakor: zasije zarja 129.5—; prim.: zor zasije 173.19. —, zarja noč prežene 133.11: — prim.: pride marsiktero noč .., se pogovarjat, dokler se napoči zor 39.2. sl. —; ve že noč.., ve že., zarja dueva porodnica 119.3. sl.; končala .. noč, kar svetla zarja zlati z rumen’mi žarki glavo 174.2 sl.: — prim.: od zora do mraka 36.5; od zora, de se nagne dan 148.9; in: zarij a., dan obeta 177.5: prim.: čista zarja 109.21; zarja .. rumena 128.6; rumene zarje 146.6. I „zor“ i „zarja“ mu služita rasi v prenešenem pomenu; glej: nebeški z or obda obličje 190.12; ak vajnih zvezd zasije zarja 129.5; prim.: v njim (je) zlatnina čista zarja 109.21; ko zarija, ki jasen dan obeta, zarumeni podoba njena 177.5.sl.; prim. slednjič: mi gledati daj lic svitlobo zorno 145.2; ljubezen .. de zazori 185.23. Tudi muje „zor“ isto, kar: „zora“; glej: od prihoda zlate zore, dokler sonca luč ne vgasne 88.7. sl.; — prim.: od zora do mraka 36.5; od zora, de se nagne dan 148.9; od zora . . do večera 150.5. — ; kdor hoče vas dočakat’.. zore 172.13. — Glede na pomen se torej „zor, zarja, zora“ v Prešernu ne ločijo; prim. pak Wolfov slovar s. v. „Morgen“, „Morgenblick“, „Morgendämmerung“, „Morgenlicht“, „Morgenschimmer“. Gorenjski so pač pridevniki: „buzakljunski“, — v okolici Ljubljanskej pravijo: „buzarönski“ — „mladokljun“, „terdokljunski“, „terdoklju- nast“; glej: buzakljünski kos 30.10: tiče mlado-kljune 88.14: terdokljunsko dete 88.17; terdokljunast kos 89.6; pridevnik „ljubeznjen (i), lj ubezujena, ljubeznjeno“ pak je skoval Prešeren sam; glej: v ljubeznjenih sanjah 11.2. — „Cel, cela, celo“ mu služi za: „ves, vsa, vse“; glej: vojska cela domu hiti 57.15. sl.; za celi svet ne maram 58.22; za njim leti cel trop G4.20 sl.; cel’ga neba hočte .. zvezde zmodrovati 94.S. sl.; cel svet posnemal.. bo puriste 101.12. — „Druga“ molitev mu je isto, kar: „vsaka“ druga molitev, „vse“ druge molitve; glej: kaj mašnik z mizereram, kaj danes z libero in z drugo per pokopu hiti molitvijo? 73.5. sl. — Nenavaden je pridevnik „nebogljen“; glej: redke so in slabe, nebogljene 144.2. Isti pridevnik pozna Vodnik, le da ne piše „nebogljen“, ampak „nebohlen“; tudi pozna Vodnik samostaln. „nebohlenic; po Prešernovem pridevniku bi se glasil ta samostalnik „ne-bogljenec“. Gorenjci pravijo tudi: „nabogljen“, „uabogljeuec“, „naboglje-nost“; prim. 'Wolf’ov slovar s.v. „kränklich“, „Kränkling“, „Kränkelei“. „Nebogljen“ (nabogljen, nebohlen) pomenja: „bolehen, slab“ ter je na onem Prešernovem mestu istega pomena, kakoršuega je zraven stoječi pridevnik „slab“. Izvir pridevniku „nebogljen“ (nabogljen, nebohlen) in samostalniku „nabogljenec“ (nebohlenic) in „uabogljenost“ nam je iskati že v staroslovenskem „nebogi.“ =t9.17. sl.: naj misli .., de na .. verh lete strele 110.1. sl. V kitici: Al zmisli ran, ki jih Valjlmna meči so storili 186.11. sl. pomenja „zmisliti" isto, kar „spominjati se“. Nesestavljeni glagol „misliti“ je isto, kar: „nameravati“; glej: prodajat' misli jih 111.18; življenje misli vzet’ si 17U.5; ni li to vpliv nemškega: „denken“, gedenken“? — Prislov „zmeram“ pomenja: „vedno“; glej: zmeram .. sodiš 17.18; zmenim vprežene 30.7; zmeram .. svojo goni.., zmeram . . poje 89.1. sl.; a jedenkrat pomenja to, kar: „v miru“; glej: ti pa mene pusti zmeram 29.15.— Za „dopoldan, dopoldne“ rabi: „zapöldan“; prim.: zapoldan .. doma sedi. popoldan tako govori 50.14. sl. — Časi mu je „ki“ isto, kar časovni: „ko“; glej: marsikdej, ki ti tvoj ljubi zapoje 17.13; nevesto, ki objamem 65.15; ki te vodila ni le stara vera 175.15; ki mu odpade trupla peza 189.20; — oziralnik pa je „ki“ v: roži.., „ki" pride nanjo .. slana 187.9. sl.; (ki pride nanjo = na katero pride). — „Ker“ mu služi za „ko“; glej: ker (= ko) se ozera 69.13. I „ki" (=ko) i „ker“ (= ko) sta le pismena izraza za „k ", s katerim pričenja ljudska govorica časovne stavke. Nahaja se tudi „k‘“ (=ko) v Prešernu; glej: 142.6; prim. tudi: k’ = ko = kakor 173.20; 182.11. — Za „odkar“ pravi: „kar“; glej: kar se je ločil 57.7; kar ti cveteš med njimi 120.13; kar sonce sim zagledal 120.15. — E. O nemčiznih in o tujih besedah. Dejali smo že tu in tam, da je na jezik Prešernov marsikaj vplivala nemščina; sedaj naj opozorimo le še na nemške ptujke: dilja, diljica 63.4; lojtra 40.1; mežnar 64.13; soldat 23.19; soldaški 23.18; soldaška 23. (v naslova); 193. (v kazalu); žnablo 101.3: žnabel 178.4; dalje na nenem-ške ptujke, ki so pa po nemščini prišle v slovenščino: dohtar 43. (v naslovu); 43.1. (dvakrat); 43.7; 43.11. (dvakrat); doktorja (na naslovnem listu); kafe 120.4.; klošter 49.4; 54.3; 55.11; na italijanske: barka 129.14; 161.12; berič 73.16; 73.20; skudela 149.13; škatla 109.6; na grške: homeopat 111. (v naslovu); 111.15; in: kor 88.6; na latinske: bilje (vigiliae) 64.4; natora 140.8; pater 49.3; tercjalka (=tercijalka = tertiaria) 123.8. O tujkah leposlovne, zgodovinske in bajeslovne reči zaznamujočih ne govorimo. Da je latinščina in — kolikor toliko — tudi grščina vplivala na preobrazbo jezika Prešernovega, to dokazuje že mnogo zgoraj navedenih rodilnikov, ki so ustvarjeni prav po zgledu latinskih rodilnikov. Vpliv nemščine pak se pojavlja še posebej v tem, da je Prešeren 1.) marsikako slovensko besedo zavil po nemškem; glej: zastopi (= verstehe, m.: razumi) 97.11; poduči (= unterrichte, m.: pouči) 101.18; doživela bom (= erleben, m.: živela,, učakala) 188.3; sim . . stavil se nasproti (= habe mich entgegengestellt, m.: sim . . v bran se stavil) 155.11; se., zoper stavi (m.: se .. v bran stavi; prim.: v bran .. stoji 163.9. sl.) 173.13; prestal (= ausgestanden, m.: prebil, pretrpel) 22.6; sim prestala 34.20; 61.24: je prestala 179.11; nesreč prestanih 107.15; per-nesla (= prenesla = ertragen, m.: prebila, pretrpela) 175.9; otrokam sliši (— gehört, m.: spada, je) 172.22; spati ne puste (= lassen, m.: dade) 8.6; a prav je dejal: pusti peti moj’ga slavca 89.11; čoln.. leteti.. puste roke brodnika 156.7. —; brez vse rešne poti (= ohne allen Weg, m.: brez kake, brez nobene) 162.14; sklenete se enkrat (= einmal, künftig einmal, einst) 185.22; joka znabiti se {— es kann sein, vielleicht) 73.3; pravdajo se .. zna biti 158.12; zna biti, de .. bo 167.12. sl.; — a pravilno je napisal: nezvest .. morebiti . . taji 59.18. sl.; bo perjeten morebiti . . glas 123.5; bote .. morebiti zaničvale 138.7. sl.; bodo morebit' ostale 134.12; morebit’ ...spi 179.13; al skozi (= durchaus) se še ni sklenila 183.10; 2.) da je zapisal nekatere po nemščini stvor jene reke, glej: eden .. in spet drugi 123.2. (= der eine — der andere, m.: drug—drug; celo „spet" je = wieder, „spet drugi" = der andere wieder); od nedelje do druge 102.13. sl. (m.: od nedelje do nedelje; prim.: od naroda do naroda 117.6; žnabel žnabla 178.4.); peršla k resnice sim pogledi 182.15. (= bin zur Einsicht der Wahrheit gekommen); bi peljal.. p ravdo 43.4 (= Process führen); živi ..v en dan 23.19. (= lebt in den Tag hin); življenje misli vzet’ si 179.5. '(= gedenkt, sich das Leben zu nehmen); so na svet rodile 187.4. (= zur Welt gebracht, ako ni tu: „svet” = „svit" in: „na svit roditi" = „in lucem edere“); — brž ko ne tudi: je prišel., v zamero 164.2; ne zameri 101.2; 120.16; (prim. nemški:' „vermessen"); 3.) da je napačno oblikoval sedanjik trpne dobe iz trpno - preteklega deležnika in glagola „bodem (bom)“ m. ,sem'‘; glej: bo pregnana 7.8; bo.. djun 74.1; bo otet 77.10; bo zapeta 102.3; bodo brane 112.G: — in pač tudi: bo sprožen,. . goljufan 79.16; 4.) da je napačno rabil prislov „vedno"; v kitici: odite h kamor vedno sija vas vleče 158.12. kaže namreč razvrstitev besed, da je „vedno“ tesno vezati s .kamor“, ter da je „kamor vedno“ = „kamorkoli“ • (= wohin (auch) immer); da je hotel Prešeren oni „vedno“ rabiti v pravem pomenu (= semper), bi bil pač drugače razredil besede; 5.) da je nemčeval v skladnji: a) ker je rabil osebno zvezo m. brez- osebne; glej; zvestoba je brati 85.7. (m.: zvestobo je brati); ß) ker je ondi s predlogi vezal samostalnike, kjer bi bil zadostoval sam samostalnik; glej: se (boš) pred ljudmi sramoval 81.16. (in.: ljudij); pred ognjam . . pred točo bi . . varoval 161.13. sl. (m.: ognja .. toče); pred smertjo .. obvarje 167.5. (m.: smrti); pred smertjo ohranit 178.23. sl. (m.: smrti); bi od smerti rešil 187.17 (m.: smrti); pred sovražniki .. se skriva 180.20. (m.: sovražnikom); y) ker se je posluževal napačnih predlogov; glej: prednjo (m.: od (vsled) nje) 181.4; čez vse (= über alles, m.: nadvse) 46.15; 173.18; čez tebe (m.: o tebi) 166.1. sl.; k svoji škodi (— zu euerem Schaden, m.: na (v) svojo škodo; prim. 95.20: v zgubo veliko) 101.13; S) ker je za pridevek (Attribut) samostalnikom prideval samostalnik s predlogom; glej: lepote ’z Ljubljane 69.3 (= die Schönheiten'von Laibach); -— celo, da je .lepota“ rabil v osebnem pomenu, celo to je pro-vzročila nemščina — ; pevic brez upa 17.11; brez oblakov srečo 93.21; mar-siktera V. hiše 24.6; i. t. d.: s) ker je pisal m. svojilnega zaimka 3. osebe zaimek one osebe, ki je v stavku osebek; glej: kristjanov tvojih (m.: svojih) 186.14; f) ker je pričenjal časovne stavke ali z „dokler“ brez nikalnice in s sledečim „de“ — glej: dokler, de bo .. vtihnil (= bis dahin, dass er, m.: dokler ne bo., vtihnil, dokler ne vtihne) 89.20; — in z „dokler“ brez nikalnice; glej: dokler obraz razjasnijo (= bis sie., das Gesicht ausheitern, m.: dokler.. obraza ne razjasnijo) 82.2; dokler me .. poneso (= bis sie mich tragen, m.: dokler me . . ne poneso) 151.11; dokler .. bilo je zagrinjalo (m.: dokler ni bilo zagrinjala) 162.10. sl.; dokler .. reje zmanjka (m.: dokler., ne zmanjka) 163.14; dokler .. kdo sope (m.: dokler.. nikdo ne sope) 173.16. sl.; dokler te posveti (m.: dokler te ne posveti) 191.7; — a prav slovenski je pisal: dokler .. ne mine 7.6; dokler., ne vgasne 88 8; dokler ne cvete 120.7; in: dokler ni.. prelita 173.10. sl.; — ali pa s „pred ko de“ (= früher als dass); glej: pred, ko de preteče 54.15; in s „pred de“; glej: pred, de.. omaga 173.14; pred . ., do .. zasveti 11.(i; — pravilno pak: preden mignil bi 67.1; pred, ko gresta 33.19; pred, ko preteče 56.5; pred ko starost bo Mahaon 121.10; pred, ko vgasuila smert 148.12; pred ko se loč’va 191.2; pred, ko greš 191.5; in: pred bom .. zgubil, ko nehal 21.9; šla bom pred.., pred .. objamem, ko perpelješ 47.25. sl.; rf) ker je pogojnim stavkom na čelo stavil „zakaj, ak“ (— „denn, wenn“, m.: „kajti, ak“); glej: zakaj ak.. zasije 129.5; zakaj, ak.. reko 129.12; slednjič ker je v dopustnih stavkih rabil: „namest, de bi“ in: „brez de bi“ (m.: „ne da bi“); glej: namest, de bi šel 160.10; brez de bi.. osvobodil 178.14. !)>'■ I. Tertnik. J" ahxes'bpxiQb.'fc,. I. Personalstand, Fächer- und Stundenverteilung. A. Lehrer: 1. Arthur St ei n wen I e r, Dr. der Philosophie, Direktor, lehrte Geschichte und Geographie in der VIII., philosophische Propädeutik in der VII. und VIII. Classe. 7 Stunden. 3. Johann Majciger. Professor (in der VIII. Rangclasse), lehrte Slovenisch für Slovenen in der II. A und B. III. A und B. IV.. V.. VI und VII. Classe, für Deutsche im 1. und 111. Curse. 17 Stunden. 3. Josef Pajek. Dr. der Theologie, fh. geistl. Bath, Professor (iu der VIII. Rimgclasse), lehrte Religion in der I. A. II. A. III. A. IV. VIII. Classe. lfi Stunden. •i Franz Hora k. Professor. Ordinarius der VI. Classe, lehrte Geschichte und Geographie in der II. A und B. III. A und B. VI. und VII. Classe. 31 Stunden. •">. Anton Lantschner. Professor. Ordinarius der VIII. Classe. lehrte Latein in der VIII.. Griechisch in der VI. und VIII., Deutsch in der VIII.. Geschichte und Geographie in der V. Classe. 31 Stunden. C. Josef Meisel. Professor, Ordinarius der IV. Classe, lehrte Latein in der IV., Griechisch in der IV. und VII., Deutsch in der IV. Classe, Stenographie in beiden Cursen. 31 Stunden. 7. Jakob Hirschler. Professor, Ordinarius der VII. Classe. lehrte Mathematik in der III. A.. IV.. VI., VII. und VIII.. Naturlehre in der VII. und VIII. Classe. 20 Stunden. S. Johann Schmierer, Professor, beurlaubt. 9. Karl Kirclilechner. Professor, lehrte Deutsch in der III. A. V., VI. und VII.. Geschichte und Geographie in der IV., steiermärkische Geschichte in der IV. Classe. 18 Stunden. 10. Johann Koäan, Professor, Ordinarius der III. B Classe, lehrte Latein, Griechisch und Deutsch in der UI. B. Slovenisch für Slovenen in der Vlll. Classe, für Deutsche im II Curse. 18 Stunden. 11. Georg Pölzl. wirklicher Gymnasiallehrer, Ordinarius der I. A Classe, lehrte Latein in der I. A und VII.. Deutsch in der I. A Classe. 17 Stunden. 13. Franz Jerovšek, wirklicher Gymnasiallehrer. Ordinarius der II. B Classe, lehrte Latein in der II. B. Griechisch in der V. und Deutsch in der II. B Classe. 17 Stunden. 13. Ignaz Pokorn, wirklicher Gymnasiallehrer, Ordinarius der I. B Classe, lehrte Latein und Deutsch in der I. B, Slovenisch für Slovenen in der I. A und B, Geographie in der I. B Classe. 18 Stunden. 1 i. Blasius Matek, geprüfter supplierender Gymnasiallehrer. Ordinarius der V. Classe. lehrte Mathematik in der 1. A und B. II. A und B. III B und V, Naturlelue in der IV. Classe. 33 Stunden 15. Josef Murr. Dr. der Philosophie, geprüfter supplierender Gymnasiallehrer. Ordinarius delil. A Classe. lehrte Latein in der 11. A und V.. Deutsch in der II. A Cusse. 18 Stunden. Iti. Johann Tertnik, Dr. der Philosophie, geprüfter supplierender Gymnasiallehrer, Ordinarius der III. A Classe, lehrte Latein in der 111. A und VI., Griechisch in der 111. A Classe und Schönschreiben. 19 Stunden. 17. Cajetan Lippitsch. Dr. der Philosophie, geprüfter supplierender Gymnasiallehrer, lehrte Geographie in der I. A. Naturgeschichte in der 1. A und B, II. A und B, 111. A und B, (I. Sem.), V. und VI.. Naturlehre in der 111. A und B (II. Sein.). 1!) Stunden. 18. Jakob Kavčič', Chorvicar, Aushilfslehrer, lehrte Beligion in der I. B, II. B und III. B Classe. (i Stunden. II). Arthur Hesse, k. k. Bealschullehrer, Nebenlehrer, lehrte Zeichnen iu der I. Abtheilung. 3 Stunden. 30. Vincenz Hruby, k. k. Bealschullehrer. Nebenlehrer, lehrte Französisch. 3 Stunden. 31. Friedrich Schuster. Nebenlehrer, Bürgerschullehrer, lehrte Zeichnen in der II. und III. Abtheilung. 4 Stunden. 33. Rudolf Mark), Nebenlehrer, Turnlehrer an der k. k. Lehrerbildungsanstalt u. an den beiden Mittelschulen, Turnwart des Turnvereines, lehrte Turnen in 3 AbtAieilungen. 0 Stunden. 33. August Satter. Nebenlehrer, Domchoralist, lehrte Gesang in 3 Abtheilungon. 5 Stunden. B. Gymnasialdiener: Johann Laupal. II. Schüler. I. A Classe (-26). Brabenec Emil. Černelč Josef. Dolšak Anton. Graschitz Karl. Griletz Michael. Günther Josef. Haus Emil. Heu Jdsef. Kotzlieck Emil. Macher Josef. Marwieser Johann. Mravlag Anton. Muräec Franz. Nagele Hugo. Peterlič Anton. Posch Johann. Premerstein Alfons. Ritter von. Rainer Julius. Reisp Friedrich. Scherhaum Frilz Siuion Gustav. Solak Josef. Wittek Hugo. Wittermann Leo. Zotter Alois. Zwetti Josef. I. B Classe (34-). Čuček Anton. Čuček Franz. Domajuko Franz. Finžger Alois. Glanjcer Andreas. Horvat Nikolaus. Kavčič Josef. Klemenčič Anton. Kopuäar Johann. Kruli' Johann. Lehar Felix. Lenart Josef. Lesjak Andreas. Lukmaun Franz. Masten Johann. Mertschun Allton. Mlakar Johann. Mulec Ignaz. Murko Franz. Petelinšek Marlin. Hajter Franz. Robnik Johann. Sagadin Stephan Slopšek Martin. Smonig Josef. Sok Victor. Sorko Josef. Srebre .Anton. Stumpf Anton. Sušeč Stephan. Suen Johann. Trojner Johann. Vaupotič Johann. Zadek Ignaz. II. A Classe '25). Borzgcki Johann, Ritter v. Bračko Theodor. Doleček Carl. Hansel Fritz. Hauser Edmund. Ipavic Guido. Jamšek Franz. Kolar Johann. Koenigsbauer Johann. Kristl Rudolf. Lauter Hermann. Lovrec Andreas. Maliašič Gottfried. Moser Friedrich. Ritter v. Mulej Alois. Petrovič Isidor, l’ihler Franz. Prodnigg Josef. Sark Rudolf. Soretz Josef. Skamlec Ignaz. Tomažič Alois. Tschernitschek Ulto. Wagner Carl. Zeman Johann. II. B Classe ;•'«)). Bcžan Josef. Hohanec Peter. Cvetkovič Andreas. Cvetkovič Franz. Čurin Franz. Dolar Simon. Fritz Vincenz. Gavez Johann. Golob Otbmar. Groblšek Johann. Horvat Alois. Hren Victor. Kaker Johann. Kelemina Johann. Kociper Rudolf. Kosi Matthi as. Kranjc Andreas. Kreft Johann. Krevl Josef. Lassbacher Josef. Lončarič Josel. Mlinarič Johann. Močnik Franz. Polovic Johann. Potočnik Alois. Preindl Ferdinand. Pius Anton. Pupacher Franz. Ratej Franz. Rojko Josef. Rožman Josef. Skvarč Josef. Staufer Franz. Sei Heinrich Šlebinger Johann. Urbas Johann. Voglar Franz. Wraber Maximilian. Zamuda Alois. III. A Classe (35). Baumayer Paul. Benescii Heinrich. Bennann Alfred. Cilenšek Josef. Čirič Anton. Fajfar Johann. Figdor Gustav. Haim Josef. Haus Moriz. Jager Augustin. Janeschitz Eduard. Kartin Josef. Lächle Alois. Lovrec Franz. Majžer Anton. Mallv Arnold. Nödi Leo. Očkerl Josef. Urosel Egon. Peukert Franz. l'osolofsky Ludwig. Rodoschegg Gustav. SchivizhofTen Victor, v. Schwarz Anton. Spilzy Josef. Thum Franz. Triller Leo. Vajda Franz. Vobič Clemens. Vogelweider Anton. Vucetich-Bieliz Vladimir. Bitter v. Weber Josef. Weingerl Karl. Wressnig Franz. Zitek August. III. B Classe 024), Bosina Johann. Božič Anton. Caf Johann. Florjančič Josef. Glabačnik Alois. Goričan Johann. Heric Franz. Klemenčič Josef. Kosi Jakob. Krajnc Josef. Kukovec Alois. Kurbos Jgnaz. Limovšek Josef. Poterč Alois. Pučnik Anton. Robič Adolf. SelinSek Josef. Sernec Vladimir. Slavič Matthias. Stergar Antou. Stuhec Franz. Vargazon Matthäus. Yuk Johann. Zemljič Johann. IV. Clasae (28). Bratkovič Alois. Fasching Johann. Feigl Wolfgang, Glaunigger Johann. Goloh Franz. Gränitz Karl. Grill Gottfried. Hadwiger Franz. Huber Franz. Jentl Bernhard. Klassinz Anton. Kociper Anton. Korošec Anton. Lavtar Othmar. Lavtar Paul. Leskovar Josef. Leyrer Roman. Likavetz Johann. Lorenčič Vincenz. Marek Richard. Petrovič Ambros. Prassl Friedrich. Pschunder Ferdinand, Kauter Jakoh. Rziha Arthur. Edl. v. Vogrin Johann. Zeman Anton. Žitek Egon. V. Classe (28). Beitl Ferdinand. Brečko Franz. Dernovfek Karl. Dolar Anton. Fischereder Otto. Großnigg Oskar. Haus August, Huber Karl. Kaiser Alfred. Karba Richard. Korošec Alois. Krener Rudolf, Kukovec Florian. LuSin Franz. Mach Alfons. Majcen Martin. Malajner Karl. Minafik Alfons. Osvatič Franz. Schwarschnig Gustav. Senčar Matthäus. Spitzy Anton. Stegenšek Augustin. Steyskal Julius, Ritter v. Skerbs Roman. Vavroh Alois. Vogrinec Johann. Žižkar Marcus. VI. Clasae (20). Ferme Gotthard. Glančnik Franz. Ivane Johann. Jerovšek Anton. Jurko Johann. Kocbek Anton. Kolarič Anton. Krošel Franz. Kurnik Max. Mažir Franz. Neupauer Alexander, Edler von Fiirnberg. Noroglav Friedrich. Ozvald Karl. Pirchegger Johann. Rakuš Johann. Schocher Ludwig. Schuster Arthur. Terstenjak Roman. Vaupotič Georg. Weese Oskar. VII. Classe (23). Achitsch Adrian. Barta Adolf. Bohak Franz. Erker Josef. Fischereder Moriz. Gartner Franz. Hohnjec losef. Horvat Friedrich. Jančič Johann. Kreft Leo. Krulc Franz. Lavtar Ludwig. Lorber Hermann. Pečar Alois. Reiser Hermann. Somrek Joset. Ten’ Rudolf. Troji Franz. Urban Eduard. Verblatsch Rudolf. Vogrinec Anton. Zemljič Matthias. Zekar Josef. VIII. Classe fll). Gobec Josef. Hauptmann Jgnaz. Ilešič Franz. Kapper Anton. Kal./. Victor. Korošec Anton. Neupauer Theodor, Ritter Rakovec Engelbert. Reiser Max. Schreiner Franz. Sanda Johann. Privatisten : Rabcewicz v. Zubkovski Max (I. A Classe). Gerstlauer Julius (III. A Classe). Miklautz Rene III, A Classe). Taborsky Edgar (III. A Classe). III. Lehr-A. Obligate Classe. Stun- ilen- y.ahl. Religions- lehre. Lateinische Sprache. Griechische Sprache. Deutsche Sprache. I. A li 25 2 Stunden. 1. Hauptstück der katholischen Religionslehre und die Lehre vom 2.. 3. und 4. Sacrainent. 8 Stunden. Die regelmäßige und das Nothwendigste aus der unregelmüßigen Formenlehre, Vocabel-lernen, Übersetzungsübungen aus dem Übungsbuche; von der Milte des 1. Semesters an wöchentlich eine Schularbeit in der 2. Hälfte der Stunde. — 4 Stunden. Formenlehre, der einfache Satz, orthographische Übungen, Lesen, Erklären, Wiedererzählen, Memorieren und Vortragen ausgewählter Lesestücke. Im I.Sem. monatlich 4 Dictate, im II. monatlich 1 Haus-, 1 Schulaufgabe und 2 Dictate. li A ,V- B 20 2 Stunden. Das Wichtigere aus der katholischen Liturgik. Wiederholung der Glaubenslehre und Neu-hehandlung der Sittenlehre. 8 Stunden. Ergänzung der regelmäßigen Formenlehre, die unregelmäßige Formenlehre und das Nothwendigste aus der Satzlehre, eingeübt an den Stücken des Übungsbuches. Voeabellernen. Monatlich 3 Schulaufgaben, 1 Hausaufgabe. . 4 Stunden. Ergänzung der Formenlehre, Wiederholung des einfachenj Satzes, der zusammengesetzte Satz. Lesen, Erklären, Wiedererzählen, Memorieren und Vortragen ausgew. Lesestücke. Monatlich .'! schriftliche Arbeiten und 1 Dictat. III. a n 20 2 Stunden. Geschichte der göttlich. Offenbarung des alten Bundes. Neu-hehandlung der Lehre von den Gnadenmitteln und Wiederholung der wichtigsten Partien der Glaubens- u. Sittenlehre. 0 Stunden. Wiederholung einzelner Abschnitte der Formenlehre, die Con-gruenz- und Casuslehre; aus Cornel. Nepos: Miltiades, Themistocles, Aristides, Pausanias, Gimon, Lysander, Alcibiades, Thrasybulus, Conon, Epaminondas, Pelopidas, Agesilaus. Alle 11 Tage eine Schul-, alle 3 Wochen eine Hausaufgabe. 5 Stunden. Die Formenlehre bis zur Conjugation der Consonantenstämme, eingeübt an den Stücken des Übungsbuches. Voeabellernen. Von der zweiten Hälfte des I. Sem. an alle 4 Wochen eine Haus- und eine Schulaufgabe. 3 Stunden. Grammatik: Systematischer Unterricht in der Formen- und Casuslehre mit Rücksicht auf die Bedeutungslehre. Lectüre miti besonderer Beachtung der stilist.. Seite. Memorieren und Vortragen. Aufsätze: Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten. iv: 27 2 Stunden. I. Semester: Geschichte der göttlichen Offenbarung des neuen Hundes. II. Semester: Kirchengeschichte. 0 Stunden. Wiederholung der Formen- und der Casuslehre; die Tempus- und Moduslehre, eingeübt an entsprechenden Sätzen und Stücken aus der Aufgabensammlung v. Schultz, Elemente der Prosodie und Metrik: C;es. bell. Gail. 1. IV u. VI, eine kleine Auswahl aus Ovid; alle 3 Wochen eine Haus-, alle 2Wochen eine Schulaufgabe. 4 Stunden. Wiederholung des Nomens und der Verben auf «: die Verben auf /<( und die übrigen Classen, eingeübt an den Sätzen des l'bungs-huches; ausgewählte Lesestücke; monatlich eine Haus- und eine Schulaufgabe. 3 Stunden. Grainmati k: Systematischer Unterricht, Syntax des zusammengesetzten Satzes, die Periode. Grundzüge der Prosodie und Metrik. Lectürei mit besonderer Beachtung der stilistischen Seite. Memorieren und Vortragen. Im Sem. 8 schriftl. Arbeiten. ,j plan. Lehrgeg enstände. Slovenische Sprache. Geschichte und Geographie. Mathematik. Naturwissen- schaften. 3 Stunden. Formenlehre, der ein-i fache Satz, orthographische Übungen, Lesen, Erklären, Wiedererzählen, Memorieren und Vortragen ausgewählter Lesestücke. Im 1. Sem. monatlich 4 Dictate, im 11. Sem. monatlich 1 Haus-, l Schularbeit u. 1 Dictat. 3 Stunden. Die nothwendigen Vorbegriffe der mathematischen Geographie, allgemeine Begriffe der physikalischen und politischen Geographie, specielle Geographie der 5 Welttheile. Kartenskizzen. 3 Stunden. Die 4 Species in ganzen Zahlen. Theilbarkeit. Gemeine und Decimal-brüche. Die 4 Species in mehrnamigen Zahlen. Die Gerade, die Kreislinie, die Winkel, die Parallelen. Das Dreieck mit Ausschluss der Congruenzsätze. Grundconstructionen. 2 Stunden. Säugethiere und wirbellose Thiere. 3 Stunden. Analyse des zusammengesetzten Salzes, Fort-'setzung d. Formeidehre. Lesen, Erklären, Wiedererzählen, Memorieren und Vortragen ausgewählter Lesestücke. Monatlich 3 schriftliche Arbeiten. 4 Stunden. Specielle Geographie Asiens und Afrikas; allgemeine Geographie von Europa, specielle von Südeuropa, Frankreich, Großbritannien. Kartenskizzen. Geschichte des Alterthums (hauptsächlich der Griechen u. Römer) mit bes. Rücksicht auf das biogr. und sagenhafte Element. 3 Stunden. Wiederholung der Bruchrechnung. Abgekürzte Multiplication und Division der Decimalbrüche. Proportionen. Einfache Begeldetri. Die 4 Congruenzsätze nebst Anwendungen auf das Dreieck. Der Kreis, das Viereck und das Vieleck. 2 Stunden. 1. Semester: Vögel, Reptilien, Amphibien und Fische. II. Semester: Botanik. 2 Stunden. Wiederholung entsprechender Partien der Formenlehre, die Wortbildungslehre, Syntax der Nomina und Casus. Lesen, Erklären, Wiedererzahlen, Memorieren und Vortragen ausgewählter Lesestücke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten. 1 3 Stunden. Geschichte des Mittel-alters mit Hervorhebung der österr.-ungariseben Geschichte, Geographie Deutschlands, der Schweiz, Belgiens, der Niederlande, Nord- und Osteuropas, Amerikas und Australiens. Kartenskizzen. Math. Geographie. 3 Stunden. Das abgekürzte Rechnen mit unvollständigen Zahlen. Die vier Rechnungsarten mit ein- und mehrgliedrigen besonderen und algebraischen Ausdrücken, Potenzen und Wurzeln. Die Lehre vom Kreise. Ähnlichkeit. Flächen-Inhalts- Bestimmungen. 2 Stunden. I. Semester: Mineralogie. II. Semester: Allgemeine Eigenschaften der Körper, Wärmelehre und Chemie. 2 Stunden. Fortsetzung und Beendigung der Syntax, Lesen, Erklären, Wiedererzählen, Memorieren und Vortragen ausgewählter Lesestücke. Im Semester 8 schriftliche Arbeiten. i 1 4 Stunden. Übersicht der Geschichte der neueren und neuesten Zeit mit besonderer Berücksichtigung der Geschichte Österreich-Ungarns; österreich-ungarische Vaterlandskunde. Kartenskizzen. 3 Stunden. Gleichungen mit einer und mit mehreren Unbekannten. Die zusammengesetzte Regeldetri, die Zinseszinsenrechnung. Gegenseitige Lage von Geraden und Ebenen. Hauptarten der Körper. Oberflächen- und Raum-* inhaltsberechnung. : • ■ 3 Stunden. Mechanik, Magnetismus, Elektricität, Akustik, Optik. Classe V. VI. Vil. Vlil. Sl "ttr Lateinische Sprache. Griechische Sprache. Deutsche Sprache. 2 Stunden. Kinleitung in die katholische Religionslehre. ♦» Stunden. Liv. I, XXI. Ovid (ed. Sedlmayer) Metam. 5. 12. 17. 18. 20. 21. 22.: Jtigendgedichte 1. 2. 4. 5. ; Fasti 5. (J.; Tristia 2. 3. 4. 8. 12. Ex Ponto 3. Wiederholung ausgewählter Abschnitte der Grammatik, wöchentlich 1 Stunde grammat.-stilist ischc Übungen, monatlich eine Schulaufgabe. 5 Stunden. Xeuophon: Di«* Abschnitte stunden, der Anabasis I IN und VI Leetüre mit besonderer VIII. Homer, Iliade ^4 . u. 13. Rücksicht auf die Charakteristik der ep., lyr. und Wöchentlich 1 Grammatikstunde. Erklärung und Ein-fibung der Syntax (bis /ur Lehre von den Präpositionen exclus.), im Semester 4 Schulaufgaben. didakt. Gattung. Memorieren, Vortragen. Aufsätze: jedes Semester 7 Arbeiten, vorwiegend Hausaufgaben. 2 Stunden. Katholische Glaubenslehre. ft Stunden. Sallust. Bell. Jug. Verg. Eclog. I, VII. IX. Georg. 11.136—170; Hl345; 458- 540 : IV, 315 558. Aen. lib 1. Wiederholung ausgewählter Abschnitte der Grammatik, wöchentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Übungen, monatlich eine Schulaufgabe. Privatleetüre: Cie. in Cat. 1. Cacs. bell. civ. 5 Stunden. Ilias III. IV, V, VI. XVI11. Herod.: Auswahl ans dem VII. und VIII. H. Xeuophon: Auswahl aus Kyr. und Comm. Wöchentlich 1 Grammatikstunde (Wiederholung vou Partien der j Formenlehre, die Genus-, 1 Tempus- und Moduslehre): im Semester 4 Schulaufgaben. Home; 3 Stunden. Genealogie der germanischen Sprachen. Mittelhochdeutsche Grammatik und Lectüre. Neuhochdeutsche Lectüre: Klopstock. Wieland. Lessing, mit besonderer Rücksicht aut die Charakteristik der stilistischen Formen. Literaturgeschichte bis zu den Stürmern. Vorträge memorierter poetischer Stücke. In jedem Semester 7 Aufsätze, davon 4 Hausarbeiten. 1 Stunden. Katholische Sittenlehre. 5 Stunden. Cie. Pro S. Rose. Am., pro Arch. poeta. Laelius. Verg. Aen. III. IV und VI. Wiederholung ausgewählter Abschnitte der Grammatik, wöchentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Übungen, im Semester 5 Schulaufgaben. 4 Stunden. Demosth.: I. ULolynth. Rede, Rede v. Frieden. II. Rede gegen Philippos. Homer, Odyssee: Auswahl aus cc — C , ganz: i, x, Alle 14 Tage eine Grammatikstunde: Infinitiv, Participium. Negationen, Conjunctionen; im Semester 4 Schulaufgaben. 3 Stunden. Literaturgeschichte von den Stürmern bis zu Sehillers Tode. Lectüre (zum Theil na«*l» dem Lesebuche): Herder, Goethe. Schiller mit besonderer Rücksicht auf die Charakteristik der stilistischen Formen. Redeübungen. Aufsätze, wie in der VI. Classe. Geschichte de christlichen Kirche. 5 Stunden. Tacit. Annal. (Auswahl): Hora/. : Auswahl aus d oden, Epoden, Satiren Episteln. Wiederholung verschiedene Partien der Formen-und Satzlehre. Tempus- und Moduslehre; wöchentlich 1 Stunde grammat.-stilistische Übungen, im Semester 5 Schularbeite »nn. ii t 5 Stunden, und Plat.: Apologie. Kriten, Luches. ; Phaedon c. LXIV LXVIII. Sopliokl.: Antigone. Hom. Od. 13 und 14. Alle 14 Tage eine Grammatik-stunde (Wiederholung aus-I gewählter Abschnitte der Grammatik), im Semester 4 Schulaufgaben. I 3 Stunden. Lectüre (zum Theil nach dem Lesebuche): Goethe u. Schiller. Lessings „Laokoon“. Shakespeares r.lulius Caesar'*. Literaturgeschichte bis zu Goethes Tod. Redeübungen. Aufsätze, wie in der VI. Classe. Slovenische Sprache. Geschichte und Geographie. Mathematik. Naturwissen- schaften. Philosoph. Propädeutik. 2 Stunden. Metrik. Tropen und Figuren. Lectüre mit besonderer Rücksicht auf die Charakteristik der epischen Gattung. V o rträge m em o ri erter poetischer Stücke, Wiederholung der Grammatik. In jedem Semester 4 Haus- und 3 Schularbeiten. 3 Stunden. Geschichte des Alterthums, vornehmlich der Griechen und Römer bis zur Unterwerfung Italiens mit besonderer Hervorhebung der eultur-historisehen Momente und mit fortwährender Berücksichtigung der Geographie. 4 Stunden. Einleitung, die Grundoperationen mit ganzen Zahlen, Theilbarkeit der Zahlen, gemeine und Decimalbrüclie, Verhältnisse und Proportionen. Gleichungen 1. Grades mit einer und mehreren Unbekannten. Longimetrie und Planimetrie. 2 Stunden. I. Semester : Mineralogie in Verbindung mit Geognosie. II. Semester: Botanik. — 2 Stunden. Grammatik : Lautlehre, Genealogie der slav. Sprachen. Elemente der lyrischen und dramatischen Poesie in Verbindung mit entsprechender Lectüre, Vorträge memorierter poetischer Stücke. Aufsätze, wie in der V. Classe. 4 Stunden. Geschichte des Alterthums von der Unterwerfung Italiens bis 375 n. Chr. Das Mittel alter. Erweiterung der geographischen Kenntnisse. 3 Stunden. Potenzen, Wurzeln, Logarithmen, Gebrauch der Logarithmentafeln, Gleichungen 2. Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie, Goniometrie und ebene Trigonometrie. 2 Stunden. Zoologie. — 2 Stunden. Literaturgeschichte von Cyrillus und Methodius an. Lectüre: „Deseti brat“ v. Jurčič. Freie Vorträge. Aufsätze wie in der V. Classe. 3 Stunden. Geschichte der Neuzeit mit Hervorhebung der österr.-ungarischen Geschichte. Erweiterung der geographischen Kenntnisse. 3 Stunden. Unbestimmte, quadratische, Exponential- und einige höhere Gleichungen. Progressionen nebst ihrer Anwendung auf die Zinseszinsrechnung, Combinationslehre und binomischer Lehrsatz. Anwendung der Trigonometrie und der Algebra auf die Geometrie. Elemente der analytischen Geometrie in der Ebene mit Einschluss der Kegelschnittslinien. 3 Stunden. Einleitung, allgemeine Eigenschaften der Körper. Mechanik fester, flüssiger und luftlo riniger Körper, Wärmelehre und Chemie. 2 Stund eu. Logik. 2 Stunden. AltslovenischeFormenlelire mit Lese- und Übersetzungsübungen, übersichtliche Zusammenfassung der slowenischen Literatur. Freie Vorträge. Aufsätze wie in der V. Classe. 1 3 Stunden Geschichte. Geographie und Statistik Österreich-Ungarns. Im I. Sem. 3. im II. 2 Std. Im 11. Semester Wiederholung von Partien aus der griechischen und römischen Geschichte, wöchentlich 1 Stunde. 2 Stunden. Wiederholung des gesammten mathematischen Lehrstoffes und Übungen im Lösen mathematischer Probleme. 3 Stunden. Magnetismus, Elektricität, Wellenbewegung. Akustik, Optik. 2 Stunden. Empirische Psychologie. B. Freie Lehrgegrenstände. 1. Slovenische Sprache für Schüler deutscher Muttersprache in 3 Cursen zu ,je 2 Stunden. I. Ours: Laut- und Formenlehre, Vocabellernen, Übersetzen und Sprechübungen, 7 schrift 1 iche Arbeiten. II. Curs: Beendigung der Formenlehre, Vocabellernen, Satzlehre, Übersetzungen und Sprechübungen, 10 schriltliche Arbeiten. III. Curs : Wiederholung der Grammatik, Übersetzen, Sprechübungen und 7 schriftliche Arbeiten. Lectüre: Babica von Cegnar-Božena Nömcova. 2. Französische Sprache. 11. Abtheilung, 2 Stunden: Formenlehre (inclusive die unregel- m:i Uigen Verba). Übersetzen und Konversation. .'1. Steiermärkische Geschichte und Geographie. 2 Stunden. 4. Stenographie. Untere Abtheilung, 2 Stunden: Lehre von der Wortbildung und Wortkürzung. Obere Abtheilung, 2 Stunden: Wiederholung der Lehre von der Wortbildung und Wortkürzung, die Lehre von der Satzkürzung, schnellschriftliche Übungen. r>. Zeichnen. I. Abtheilung, Stunden: Die geometrische Formenlehre und das geome- trische Ornament. II. Abtheilung, 2 Stunden: Fortsetzung des geometrischen Ornamentes, das Flachomament, Zeichnen von Ornamenten in Farbe, die Perspective und die elementare Schattengebung. III. Abtheilung, 2 Stunden: Kopfstudien, Zeichnen nach dem Runden in verschiedenen Manieren, Stillehre. li. Gesang. I. Abtheilung (Anfänger) 2. II. (Sopran und Alt), III. (Tenor und Bass) und Gesammtchor je 1 Stunde: das Ton- und Notensystem. Bildung der Tonleiter, Kenntnis der Intervalle und Vortragszeichen, Einübung vierstimmiger Gesänge und Messen im einzelnen, im Gesammtchore und für Männerstimmen. 7. Turnen in 3 Abtheilungen zu je 2 Stunden: Ordnungs-, Frei und Geräthturnen. 8. Schönschreiben, 2 Stunden. Die Current- und Lateinschrift nach der Tactiermethode. C. Lehr-, Hilfs- und Übungsbücher. Beli gionslehre: Dr F. Fischers Lehrbücher der katli. Religion (I. A—III. A), der Liturgik (II. A), der Geschichte der göttlichen Offenbarung des alten und neuen Bundes (III. A und IV.) und der Kirchengeschichte (IV.); Lesars Katekizem (I.. II. und 111. B). Liturgika (11. B), Zgodbe svetega pisma stare in nove zaveze (III. B); Or. A. Wnpplers Lehrbücher der katli. Beligion für die oberen (Hassen der Gymnasien (V.— VII.); Dr. B. Kaltners Lehrbuch der Kirchengeschichte (VIII.). Lateinische Sprache: Dr. F. Schultz’ kleine latein. Sprachlehre (I. —VIII.) und Aufgabensammlung zur Einübung der latein. Syntax (III.—V).; E. Neubauers latein. Übungsbuch (I. A u. II. A); Kermavners Latinska slovnica (I. B — III. B); Wiesthalers Latinske vadbe I. B un i 11. I!); Kermavners Vadbe v skladnji latinski. I. (III. B); Corn. Nep. vitae ed. Weidner (III.); Caesars bell. Gallicum (IV.); Ovid ed. Sedlmayer (IV. u. V.); Livius (V.); Sallusts Jugurtha (IV.); Cicero und Vergil (VI. u. VII.); Tacitus u. Horaz ed. Petschenig iVIll.) (Tempsky'sche Textausgaben); C. Süpfles Aufgaben zu latein. Stilübungen, 2. Tbl. (V1.--V11I.). Griechische Sprache: Dr. G. Ourtius’ griech. Schulgrammatik (III.—VIII.); Dr. Val. Hintner, griech. Übungsbuch zur Grammatik von Curtius-Hartel, 2. Aull. (DI.); Dr. K. Schenkls griech. Elementarbuch (IV. u.V.); Chrestomathie aus Xenophon (V. u. VI.) und Übungsbuch zum Übersetzen (VI.—VIII.); Homer (V.—VIII.); Dr. V. Hintners „Herodots Perserkriege“ (VI.); Demosthenes (VII.); Platon und Sophokles (VIII). (Tempskysc.be Textausgaben.) Deutsche Sprache: Dr. F. Willomitzers deutsche Grammatik für österreichische Mittelschulen (I.— IN’.); Leopold Lampels deutsches Lesebuch (I.—IV.): Kummer und Stejskal, deutsches Lesebuch für österr. Gymnasien, V.- Vlil. Band (V.—VIII.); Herder, Bomanzen v. Cid (V.); Lessings „Etni 1 ia Galotti“, „Miss Sara Sampson“, „Minna v. Barnhelm“, Goethes „Hermann und Dorothea“ (VI.); Schillers „Wallenstein“, „Jungfrau von Orleans*, „Kabaleund Liebe“, „Bäuber“, „Maria Stuart“, Goethes „Götz von Berlichingen“ (VII.); Lessings „Laokoon“, Goethes .Iphigenie“, Schillers „WilhelmTeil“, „Braut von Messina“, „Maria Stuart“, Shakespeares „Julius Caesar“ (VIII.). Ausgaben von Gräser und Holder. Slovenische Sprache. Für Slovenen: Sket-Janežičeva Slovnica (I., H., III.); Šumans Slovenska slovnica (IV., V.. VI.); Janežič' Cvetnik für Untergymnasien (III.. IV.); Dr. Škets (1.. II., V. VI.) und Navratils (VII.. VIII.) Lesebuch; Jurčič* „Deseti brat“ (VII.). Für Deutsche: LendovSeks slovenisches Elementarbuch (I. u. II. Curs); Dr. J. Skets slovenisches Sprach- und Übungsbuch (111. Curs); L. Lampels deutsches Lesebuch für die l\. Classe (lil. Curs); Babica von Cegnar-Božena Nčmcova (III. Curs). Geschichte und Geographie: Dr. A. Gindelys Lehrbücher der allgemeinen Geschichte für Unter- (II, — IV.) und Ohergymnasien (V. — VIII.); G. Herrs Lehrbücher der Erdbeschreibung (1, —Ul.): Dr. F. M. Mayers Geographie der österr.-ungar. Monarchie (IV.); Dr. E. Hannaks Lehrbuch der österr. Vaterlandskunde (VIII.); Atlanten von Stieler und Kozenn (I.— VIII.)4 Putzger (II.—VIII.) und Steinhäuser (IV. und VIII.); Atlas antiquus von Kiepert (II., V., VI. und VIII.). Mathematik: Dr. F. B. v. Močniks Lehrbücher der Arithmetik und Geometrie für llnter-gymnasien (I.—IV.), (für die I. B, II. B und III. B die von J. Celestina besorgten sloveni- selten Ausgaben); Algebra und Geometrie für Obergymnasien (V.—VIII.); Dr. A. Gernerths logarithmisch-trigonometrisches Handbuch (VI.—VIII.); E. Heis’Aufgabensammlung aus der allgemeinen Arithmetik und Algebra (V.—VIII.). Natur lehre: Dr. .1 Krists Anfangsgründe der Naturlehre für die unteren Classen (111. u. IV.) und Dr. A. Handls Lehrbuch der Physik (VII. u. VIII.) Naturgeschichte: Dr. A. Pokoinys illustrierte Naturgeschichte (I.—III.); Dr. M. Wretschkos Vorschule der Botanik (V.): Dr. F. von Hochstetters und Dr. A. Bisclrings Leitfaden d>-r Mineralogie und Geologie (V.); Dr. Vitus Gräbers Leitfaden der Zoologie (VI.). Philosophische Propädeutik? Dr. G. A Lindners Lehrbuch der formalen Logik (VII) und empirischen Psychologie (VIII.). Steiermärkische Geschichte: Dr. G. Hirsch. Heimatkunde des Herzogthums Steiermark. Stenographie: H. Fischers theoretisch - praktischer Lehrgang der Gabelsbergersehen Stenographie. Französische Sprache: A. Bechtel, Französisches Sprach- und Lesebuch, Mittelstufe. Dr. ,). Wychegram, Choix de Noüvelles Modernes. D. Themen. a) Für die deutschen Aufsätze. V. Classe. 1. Früchte bringet das Leben dem Mann; doch hangen sie selten rotli und lustig am Zweig, wie uns ein Apfel begrüßt.. 2. Wittekind. (Charakterbild.) 3. Das Feuer im Dienste des Menschen. 4. Schilderung einer stürmischen Herbstnacht, nach Göthes „Erlkönig“. 5. Kassandra, (i. Idylle des Hirtenlebens, nach Uhlands „Des Knaben Berglied“. 7. Hüon im Palaste des Kalifen. 8. Die Wage gleicht der großen Welt, das Leichte steigt, das Schwere fällt. !). Vergleich zwischen Heines „Balsazer“ und Uhlands „Das Glück von Eden-hall“. 10. In den Ocean schifft mit tausend Masten der Jüngling; slill auf gerettetem Boot treibt in den Hafen der Greis. 11. Welche Idee liegt dem Gedichte „Pegasus im Joche“ V' n Schiller zugrunde? 12. Der Odem Gottes sprengt die Grüfte — Wacht auf! Der Ostertag ist da. 13. Schilderung des Lebens auf der Eisenbahn. li. Lob Österreichs, nach der Hymne von Anastasius Grün. VI. ('.lasse. 1. Die cülturelle Bedeutung des Eisens. 2. Welche Bedeutung hat das Mittelmeer als Vermittler der Cultur bis auf Golumbus? 3. Schilderung einer Jagd im Mittel-alter. (Nibelungenlied VIII.) i. Der Krieg in seinen verderblichen und wohlthätigen Folgen. 5. Charakter Hermanns in Göthes „Hermann und Dorothea“. <>. Soll die Hebe Früchte tragen, muss das Messer schneiden ein, darfst nicht viel nach Schmerzen fragen; erst die Thränen, dann der Wein. 7. Odoardo. (Charakterbild.) 8. Das Volk muss sich für seinen König opfern, das ist das Schicksal und Gesetz der Welt. 3. Von der Stirne heiß rinnen muss der Sclnvciß. soll das Werk den Meister loben; doch der Segen kommt von oben. 10. Siegfrieds Tod. nach dem Nibelungenlied 11. Wer sich iveht nach der Decke streckt, dem bleiben die Füße unbedeckt. 12. Welche Charakterzüge zeigen Hektor und Andromache in der Abschiedsscene? 13. Vortheile einer Fußreise im Gebirge. 11. Das Scenarium des 1. Actes aus Lessings „Minna von Barnhelm“. VII. Classe. I. Der Acker, ewig umgewühlt vom Pfluge, erschöpft sich endlich, gute Frucht zu tragen. So wird zuletzt nach höchster Blüte Tagen der (reist der Völker siech und lahm im Fluge. 2. Unglück selber taugt nicht viel; doch hat es drei gute Kinder: Kraft, Erfahrung. Mitgefühl. 3. Inwiefern kann Bürgers „Leonore“ das Muster einer Ballade genannt werden? 4. Willst du, dass wir mit hinein in das Haus dich bauen, lass es dir gefallen, Stein, dass wir dich behauen. 5. Gütz von Berlichingen. (Ein Charakterbild.) 6. Der schrecklichste der Schrecken, das ist der Mensch in seinem Wahn. 7. In der Geschichte wie in der Poesie spielt die Liebe zum Vaterlande eine große Rolle. 8. Göthes Verhältnis zu Karl August, nach dem Gedichte „Ilmenau“. !). Leben und Geist der Truppen im Lager Wallensteins. 10. Diese Gondel vergleich ich der sanft einschaukelnden Wiege, und das Kästchen darauf scheint ein geräumiger Sarg. Hecht so! zwischen der Wieg und dem Sarg wir schwanken und schweben auf dem großen Canal sorglos durchs Leben dahin. II. Gefahren der Forschung nach Wahrheit, nach Schillers Gedichten „Das verschleierte Bild zu Sais“ und „Kassandra“. 12. Kleines, die Wiege des Großen. 13. Der Geist und die Kraft eines Volkes zeigt sich in Noth und Gelahr. II. Entwicklung der menschlichen Cultur, nach Schillers „Spaziergang“. Vorträge: 1. Hamburg und Antwerpen. 2. Das Leben in den Alpen. 3. Die Minnesänger. 4. Zustände im untergehenden Hömerreich. 5. Der Alte vom Berge. 0. Entwicklung der Tonkunst vom Alterthum bis auf uns. 7. Der große Kurfürst als Gründer des preußischen Staates. 8. Kaiser Josef II. it. Uhland. 10. Kampf ums Dasein in der Natur. 11. Folgen der Kreuzzüge. II. Charakter und Geist' des heroischen Zeitalters bei den Griechen. 13. Klopstock. VIII. Classe. 1. Euch ihr Götter, gehört der Kaufmann; Güter zu suchen, geht er, doch an sein Schilf knüpfet das Gute sich an. (Schiller.) 2. Schillers Stellung zur französischen Bevolulion. (Nach dem „Lied von dir Glocke“.) 3. Parallele zwischen Beatrice („Braut von Messina“) und Iphigenie auf Tauris. 4. Winkehnanns und Lessings Ansichten über den Ausdruck des Schmerzes bei Laokoon. 4. Verhältnis von Göthes „Todtentanz“ zu seiner Quelle, (i. ln den Ocean schifft, mit tausend Masten der Jüngling, still auf gerettetem Boot treibt in den Hafen der Greis. (Schiller.) 7. Die Hauptrichtungen der romantischen Schule. 8. Die Frauenrollen in „Wilhelm Teil“. !). Bedeutung der Landschaft in „Wilhelm Teil“. 10. Der Ruhm der Ahnen ist ein Hort der Enkel, aber auch eine Gefahr für sie. 11. Warum fühlt sich der Nordländer so sehr nach Italien gezogen? 1 2. Der Charakter des Brutus m Shakespeares „Julius Caesar“. 13. Welche Beispiele von Heldenmuth und Vaterlandsliebe lernen wir .aus Österreichs Geschichte kennen? (Maturitätsprüfungs-Thema.) — Vorträge: 1. Welche Umstände führten die Blütezeit der deutschen Poesie zur Zeit der Hohenstaufen mit sich? 2. Charakter-lind geistige Eigenschallen der Alpenbewohner. 3. Österreichs Krieg in Italien lSS(i(i. 4. Gebete und Opfer bei den alten Griechen. 5. Einfluss der Kreuzzüge auf die Entwicklung der deutschen Sprache, besonders des Neuhochdeutschen. 7. Ursachen und Folgen des 30-jährigen Krieges. S. Entwicklung des griechischen Dramas. !). Allmähliches Anwachsen der österreichischen Monarchie. 10. Schillers Jugend. b) Für die slovenischen Aufsätze. V. Classe. 1. Lastovke so šle od nas! Odhod lastovk in učencev od doma ima nekaj podobnega med seboj Kaj? 2. Iz malega raste veliko. Dokažite resnico tega izreka iz narave, iz notrajnega človeka, iz njegove osode iu iz zgodovine celih narodov. 3. Osoje. Zgodovinska ('rtiča naslanjajoča se na balado „Mutec Osojski“. 4. Sila moč razvija. Razprava dokazana iz zgodovine Slovenskega naroda. 5. Življenje in spisi rimskega zgodovinopisca Tita Livija. (i. Kaplja izdolbe skalo ne silno ampak mnogokrat padajoča. 7. „Legenda“ po njenih last-noslih, kakor jih nahajamo na Koseskijevi „Legendi*. 8. „Ubežni kralj.“ Koliko ugaja la balada pravilom baladinim? !*. Mraz in njegove tvoritve. Naravoslovna razprava. 10. Veda je zaklad, ključ do njega pa delo in trud. Razprava. 11. Gozd o spomladi. Oris. 12. Berite Ko-seskijevo poetično povest „l’ohlep oslepi“ in povejte na kratko v obliki povesti njeno vsebino. 13. Meč in beseda. Prispodoba. 14. „Ko slavec prepeva.“ Pozdrav spomladi. VI. Classe. 1. Dobre knjige so dobri prijatelji. Kako to? Razprava. 2. Moje misli in sklepi o začetku novega šolskega leta. 3. Gaj Salust Kri sp, njegovo življenje in njegovi spisi. 4-, Štiri letni časi, podoba človeškega življenja. 5. Cegnarjeva pesem „Rojakom“ po vsebini in meri. Koliko odgovarja ta pesmotvor po lastnostih pesmi? ti. Ktere vezi nas vežejo na domovino? Razprava. 7. Koseskijev pesmotvor „Kdo je mar?“ po namenu, osnovi, meri in nenavadnih besedah. 8. „Sonet*. Njegova pravila in zgodovina v slovenskem slovstvu. Pravila naj se pokažejo na Koseskijevem sonetu „Potažlm*. !). Olibanova glosa „Ozir v nebo* po vsebini in glosinili pravilih razpravljana. 10. J. Zemljina kancona „Samota* po vsebini, osnovi, meri, besedah in pravilih kanconinih. 11. Kako je v rastlinstvu poskrbljeno za raz-širjatev semena. Naravoznanska razprava. 12. Berite Prešernovo „Gloso“ in navedite njeno vsebino! 13. Ljubimo resnico! Zakaj? Razprava. 11. Razložite Koseskijevo pesem: „Novice bralcem h koncu 1. IS4-5.* VIL Classe. Pravo krščansko mišljenje se kaže tudi v govoru. Razprava. 2. Veselje in ljubezen so penili velikih del? Kako to? 3. Staroklasična slovstva so podlaga današnji višji omiki. Koliko je ta trditev resnična? t. Lenoba je postelj hudičeva. Kako to? 5. Bri-zinski spomeniki po njihovi zgodovini in vsebini, (i Nesreča sama dosti ne velja — pa troje dobrih otrok ima - - moč, skušnjo, sočutje. 7. Vpliv železnic iih življenje posameznikov. !». Značaj grajščaka Benjamina v Jurčičevem romanu „Deseti brat“. !•. Minljiva so naša mlada leta; kaj sledi iz tega? 10. Narodne igre starih Grkov in njih pomen za grške narode. 11. Kdor nima denarja, je revež, kdor pa ima le denarje, je še veči revež. 12. Hudobnež možaku poštenjaku ne naudi. Kako to? 13. Srečen, če si srce ('isto ohraniš krivde in pregrehe. Zakaj? 14 Slomšek v slovenskem slovstvu. — Govori: Matija Cop in njegov pomen za razvitek Slovenske književnosti. 2. Prešeren in njegove poezije. 3. „Gorje mu, ki v nesreči biva sam; A srečen ni, kdor srečo vživa sam.“ Gregorčič. O prijateljstvu 4-, Anton Janežič in njegove zasluge za Slovensko slovstvo. 5. Miklošič in njegove zasluge za Slovansko jezikoslovje, (i. Franc Erjavec in njegovo književno delovanje. 7. Valentin Vodnik, prvi Slovenski pesnik. X. O staroslovenski književnosti. 9. Anton Martin Slomšek in njegovo delovanje na cerkvenem in slovstvenem polju. 10. O Cirilu in Metodu. II. Simon Jenko kot človek in pesnik. 12. O Levstiku pesniku in jezikoslovcu. 13. Ciceron državnik in slovstveničar. It. Naj imenilnejše dobe starogrške omike. 15. Stara pravda. 16. O pogrebnih obredih pri starodavnih narodih. VIII. Classe. I. Važnost pesništva za omiko človeštva. 2. Kak hasek nam donaša bivanje v velikem mestu? 3. Vzroki propada atenske države, t. Nuna —Prešeren, kanarček — njegove poezije v Prešernovi pesni „Nuna in kanarček“. 5. Kako obhajajo božič v mojem rojstnem kraji? 6. Zakaj se je Sokrat odtegoval javnemu političnemu življenju? (Po Sokratovi apologiji.) 7. Prešeren kol satirik. S. Sanjarstvo, fanatizem in navdušenost. !). Glavne misli Horacijeve ode I, I. 10. Reka Sava. 11. Korak v življenje. (Govor ahiturijentov po istoimni pesni S. Jenka.) 12. O krivdi Sofoklejeve Antigone. 13. Ktere zasluge so si pridobili Vodnik, Prešeren in Levstik za preobražen,je slovenskega pesništva? (Za zrelostni izpit.) Govori: I. Prešeren — Slovenec in Človek. 2. Ljudevit, vojvoda Spodnje Panonije. 3. Trubarjevo in Gajevo slovstveno delovanje z ozirom na njun delokrog. 1. Celjski grofje. 5. Dušeslovje pri starih Grkih in Rimljanih. 0. Rast iu propad rimske države. 7. Osoda knjige Cirilove in Metodove. IV. Vermehrung der Lehrmittel. A. Bibliothek. I. Lehrerbibliothek. (Unter der Obhut des Prof. J. Meisel.) a) Geschenk e. 1. Des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht: a) Österr. botan Zeitschrift , 1891; b) Germania, Vierteljahrschrift für deutsche Altertumskunde, 1891; c) Wiener Vorlege-hlätter für archäologische Übungen, 1888—1891. 2. Der kaiserlichen Akademie der Wis- senschaften in Wien: al n. Anzeiger der philos.-histor. ('.lasse, 1891; ß. Anzeiger der mathem.-naturw. (Ibisse, 1S91; b) Archiv für österr. Geschichte, 7(i. u. 77. Bd.; c) Sitzungsberichte: 58. b) A n k a u f. I. Zeitschrift für die österr. Gymnasien. 2. Fleckeisen-Masius: Neue Jahrbücher für Philologie und Pädagogik. 3. Literarisches Centralblatt für Deutschland. 4. Linzer theologischpraktische Quartalschrift, 41-, Jahrg. 5. Bibliolheca philologica classica ed. Calvary. •>. Handbuch der klassischen Altertumswissenschaft, herausgeg. von Dr. Iw. Müller. IX. I. 7. Koscher, W. H., Auslührl. Lexikon der griech. und nun. Mythologie, I. 21.Liefr. S. Grimm, J. u. W., Deutsches Wörterbuch, Ylil, (>. —9., XI, 3., Xll. 4. 9. Deutsches Heldenbuch, 1. Th. 10. Düntzer, H., Erläuterungen zu den deutschen Klassikern: Schiller: Jungfrau von Orleans. Räuber, Wallenstein; Goethe: Iphigenie, Götz v. Berlicbingen, Tasso. II. Lessing. Von Dr. Er. Schmidt. 11. Bd. 2. Abl.li. 12. Jagič, V., Archiv für slav. Philologie, XIV. 11. Zabavna knjižnica, VI. zv. 14. Letopis matice slovenske, 1891. 15. Vrhovec, J., Zgodovina Novega mesla. Ki. Die österr. -ungar. Monarchie in Wort und Bild (Liefr. 12!i —157). 17. Huber, A., Geschichte Österreichs, IV. Kd. IS. Österr. ungar. Kevue. 1.—12. Bd. 19. Weiß, Lehrbuch der Weltgeschichte 9, I.u.2. 20. Schotten, Dr. Heinr., Inhalt und Methode des planimetrischen Unterrichts. II. Müller-I’ouillet-Pfaundler, Lehrbuch der Physik, III. lid. 22. Wiedemann, Annalen der Physik. 1891. 43.—45. Kd. 23. Verhandlungen der k. k. zool.-hot. Gesellschaft in Wien, 1891. 24. Mit-theilungen der k. k. geogr. Gesellschaft, 1891. 25. Steyskal. K.. Repertorium über die ersten 40 Jahrgänge und das Supplementheft deš 37. Jahrg. der Zeitschrift f. d. österr. Gymnasien v. l!>50— 89. 2G. Jahrbuch des höh. Unlerrichtswesens in Österreich 1892. Gegenwärtiger Bestand: 3005 Werke in 0173 Bänden, Heften u. s. w. und 15254 Programme. 2. Schülerhibliothek. (Für das Untergymuasium unter der Obhut des Gymnasiallehrers Ign. Pokorn) (Für das Obergymnasium unter der Obhut des Prof. .1. Meisel.) a) (i e s c h e n k e. I. Des k. u. k. Beichskriegsministeriums: Das Buch vom Vater Kadetzky 2. Der Verlagshandlung Herhig in Kerlin: l’loetz, K., Französische Chrestomathie mit Wörterbuch, 23. Aull. 3. Des Prof. .1. Pajek: a) Dom in svet, I. letnik; b) Pajek, Dr. J., Bogoljubno življenje v. č. gosp. Jan. Krambergerja (2 Exempl.); c) Lixel, P. K., Maria, die Mutier der Barmherzigkeit. 4. lies Verfassers J. Wagner: a) Kealien des römischen, b) Realien des griechischen Alterthums für den Schulgebrauch, Brünn 1892. b) A 11 k ;i u f. 1. Hans von der Sann: Sagen aus der grünen Mark. 2. Das neue Universum. 3. Mügge, Theod , Afra,ja. 4. I’oezije, zložil S. Gregorčič, I. 5. Bedenek, Jak., Od pluga do krone. (i. Jurčič, Jos., Zbrani spisi. Vlil. 7. Cooper, Der Pfadfinder. 8. Barlus. E. v , Der Schatz des Kaziken. 9. Das Buch der Jugend, 111. 10. Falkenhorst, C., Abenteurer. II Kern, J. H. G., Die Freibeuter von Sumatra. 12. Angeljček. Izd. Kržič. 2.—4. zv. 13. Hladnik, Ign., Na valovih južnega morja. 11. Vrtec, 1890. 15. TomSič, lv., Zlati orehi. Gegenwärtiger Bestand: 57t Werke in 102l> Bünden und Heften. B. Historisch-geographische Lehrmittelsammlung. (Unter der Obhut des Prof. Franz Horak.) a) Geschenk des Herrn Theod. Kaltenbrunner, Buchhändlers in Marburg: Andree Richard, Allgemeiner Handatlas in 1 '20 Kartenseiten, 2. Aull. 1890. b) Ankauf. 1. Kiepert Heinrich, Politische Schul Wandkarte von Europa, 4. Aufl. 1889 2. Kiepert Heinrich, Wandkarte der alten Welt, 2. Aull 1884. c) Als abgenützt oder wertlos wurden ausgescbieden: 20 Atlanten, 21 Karten. Stand der Sammlung: 74 Wand- und Handkarten, 8 Atlanten, 28 geogr. Bilder mit 9 Heften Text, 02 historische Bilder, 2 Globen, 1 Tellurium. C. Physikalisches Cabinet. (Unter der Obhut des Prof. J. Hirse hl er.) Unverändert. Das Inventar der physikalisch-mathematischen Sammlung enthält 560 Nummern. D. Naturhistorisches Cabinet. (l'nter der Obhut des Supplenten Dr. G. Lippitseh.) A. Geschenke, a) Zoologie. Ohrenfledermaus (vom Schüler Ipavic Guido der II. A), Fuchs (vom Schüler Seher bauin Franz der I. A), Herz-Präparat von sus dom. (vom Gustos). Helischädel (vom Schüler Macher Josef der I. A), Kaizenschädel (vom Schüler I’reindl Ferdinand der II. Bi, Rehgeweih (vom Schüler Simon Gustav der I A), Hehspieß (vom Schüler Muräec Franz deri. A), ein prachtvoller Aasgeier (9Kilo Lebendgewicht) vom Herrn Emil K lleder. Forstverwalter in Banjaluka: ein Auerhahn, ausgestopft in balzender Stellung (vom Brauereibesitzer Herrn F. Tscheligi), Elster (vom Schaler Ipavic Guido der II. A). Wellensittich, Wendehals, Gitronenfink, ein ausländische! Fink (alle 4 vom Schüler Hansel Friedr der II. A), Nagelroche (vom Schüler I’rem ers tein Alfons, v. der 1. A), 2 Steckmuscheln (vom gew. Schüler Škoflek Job. der IV. Gl. und dem Schüler Wagner Karl der II. A), Teufelsklaue und Meerspinne (vom Schüler Kristl Rudolf der II. A). 2 Murex. 1 Conus, 1 Voluta, 1 Stroinbus (alle 5 Stück vom Herrn Buchhalter Wilhelm Banzi), Zahnschuecke (21 Stlu-k. vom Herrn Dr. Ferdinand Sch a a r), verschiedene Insecten (von den Schülern der Prima), ein Stück Fichtenrinde mit Gängen des Borkenkäfers (vom Schüler Krat och wil Ferdinand der 11. A), Flusskrebs (Trockenpräparat, vom Schüler Ipavic G. der II. Ai. Europäischer Scorpion, 2 Schnabelschnecken, 2Nadel-Scorpion-wanzen, 3 Stück Taenia plicata (vom Plerd). Toxopneustes lividus. 3 Stück Synapta digitata (alle 12 Sl ücke vom Herrn Dr. Ferdinand Sch aar), Madreporen-Koralle (vom Schüler Be žari Josef der II. B). — 1>) Mineralogie. Amethyst-Druse, Rauchtopas (vom Schüler Wladimir v. Vucetich-Bieliz der III. A) .Weißhleierz (vom Herrn Ober-Forstcominissär Johann Mach). Neukohle (vom Herrn Süd-baluibeamten Philipp Kratochwil), Lignit (3 Stück, vom Herrn Hans Sachs, Vertreter der Wechsels. Versieh.-Anstalt), mehrere sehr schön polierte Lignit-Stücke (vom Herrn Camillo W alenla, Südbulm-Ingenieur). — c) Technologie. Krystallisierter Weinstein (vom Herrn Pb. Kratochwil). B. A n k a u f. a) Zoologie Edelmarder, 2 Hausmäuse, Igel, Alpenmauerläufer, Goldregenpfeifer, Milan, Rabe, Bienenfresser, Gartengrasmücke, Fliegenschnäpper, Turteltaube, gemeiner Nachtreiher, Nordseelauchcr, großer Brachvogel, Flügelhornschnecke, 3 ausländ. Käfer, Seidenspinner, Ringelspinner, Nashornkäfer (alle 3 Präparate die ganze Verwandlung zeigend). Dazu kommen noch die Kosten für das Ausstopfen des gespendeten Aasgeiers. — b) Mineralogie. 3 Opale, 1 Moos-Achat, 1 blauer Baryt. Die Spiritus-Präparaten-Saminlung wurde zum Theil neu aufgestellt. Die Sammlung zählt gegenwärtig 13.510 Stück. E. Lehrmittel für den Zeichenunterricht. (Unter der Obhut des Realschullehrers A. Hesse und des Bürgerschullehrers F. Schuster.) Unverändert. Stand der Sammlung: A. 5 perspect Apparate; B. 20 elementare Drahtinodelle; C. 7 element. Holz- und Pappaiidelle; D. 10 architekt. Elementarformen; E. (> arehitekt. Formen; F. 3 Gefäßformen; G. l(i ornamentale Stilformen; H 2 figurale Gipsmodelle (Reliefs); I 7 figu-rale Gipsmodelle (Büsten und Hautieliefs); K. 72 Stück Varia; L. 11 Vorlagenwerke, 22 besondere Vorlagen. F. Musikaliensammlung'. (Unter der Obhut des Gesangslehrers August Satter.) Ankauf, a) Eine Messe für Männerchor von Franz. Schubert. 22 Stimmen; b) eine Partitur zur Haslinger’schen Messe. Stand der Sammlung: a) 12 Wandtafeln für den Gesangsunterricht; 1)) 13 Tantumergo und Segenlieder mit 290 Stimmen; c) 43 Kirchenlieder, Graduate und Offertorien mit 1037 Stimmen; d) 4t Massen mit 983 Stimmen. Weltliche Lieder: a) 53 deutsche mit 1477 und b) 21 slovenische mit 380 Stimmen; zusammen 1107 Stimmen und 12 Wandtabellen. G. Münzensammlung1. (Unter der Obhut des Prof. Franz Horak.) Geschenke. Des Herrn Matthäus Tertinek, Theologen in Marburg: 1 bronzene Münze aus der Regierungszeit (244 —249) des röm. Kaisers Philippus; des Herrn Martin Roškar, Theologen in Marburg: 7 kleine Silbermünzen aus der Regierungszeit Ferdinands I., Leopolds I.. Karls VI., aus der Zeit Karls II. von Steiermark und Ferdinands von Tirol; des Septimaners Kreft Leo: 1 kleine Silbermünze aus der Hegierungszeit Leopolds I, I kleine Silbermünze aus der Zeit Max Josefs von Baiern: des Tertianers Očkerl Josef: 2 Kupfermünzen aus der Hegierungszeit Franz I. (1 s<>7, 1800); des Secundaners Itojko Josef: I bronzene Münze (Na- poleon III.). 10 Gentim.; des Secundaners Ratej Franz: 1 österr. Staatsnote zu 1 Gulden vom Jahre 1860; des Secundaners Prus Anton: 1 kleine Silbermünze aus der Zeit Leopolds 1. Summe aller numismatischen Gegenstände: 1173. Anhang: 1 röm. Fibula, Bruchstücke eines röm. Mosaikbodens und Lacbmanns Münzkunde. Für alle den verschiedenen Lehrmittelsammlungen des Gymnasiums gemachten Geschenke wird den hochherzigen Spendern hiemit der wärmste Dank ausgesprochen. V. Unterstützung1 der Schüler. A. Die zwei Plätze der Andreas Kautschitsch’schen Studentenstiftung, bestehend in der vom hochw. Herrn Gnnonieus, Dom- und Stadtpfarrer Jakob Philipp Bohinc gegebenen vollständigen Versorgung, hatten inne die Schüler Josef Weber der III. A und Anton Korošec der IV. Classe. B. Die Zinsen der A. Kautschitsch’scben Stiftung im Betrage von fl. G0 kr., der V. Classe 5 11. 35 kr., der VI. Classe 3 11. 05 kr., der VII. Classe 5 fl. 10 kr., der VIII. Classe 2 fl. 70 kr. **) I>«»r Rechnungsabschluss Nr. 34 wurde in der ordentlichen Generalversammlung vom 22. November 1891 geprüft und für ridilig befunden. Der Ausschuss des laufenden Vereinsjahres bestand aus «len Herren : Dr. Arthur Stein- wenter. k. k. Gymnasial-Director, Obmann; .I.V. Supan, Hausbesitzer. Johann Majciger, k. k. Gymnasial-Professor, Dr. Josef Pajek, k. k. Gymnasial-Professor. Johann Košan. k. k. Gymnasial-Professor. Ausschussmitglieder; als Rechnungsrevisoren fungierten die Herren: J. V. Supan und Professor Johann Majciger. VI. Förderung der körperlichen Ausbildung der Jugend. In Befolgung des diesen Gegenstand betreffenden h. M. E. vom 15. September 1890 Z. 1001(7 wandte sich der Berichterstatter wie im vergangenen Jahre so auch heuer an das k. u. k. Stations-Commando und an den Ausschuss des h. o. Stadtverschönerungsvereines, welch beide Vorstellungen der h. o. Gymnasial-Jugend eine namhalle Preisermäßigung, erstere hei Benutzung der Bade- und Schwimmanstalt in der h. o. Franz Josefs-Kaserne, letztere bei Benützung des Eislaufplatzes auf dem Stadtteiche in liebenswürdigster Weise bereitwilligst einräumten. wofür ihnen an dieser Stelle zugleich der beste Dank der Anstalt ausgesprochen sei. Die Jugendspiele im Freien mussten auch heuer wegen Mangels eines geeigneten Spielplatzes und Spielleiters, sowie an verfügbaren Geldmitteln unterbleiben, doch wurden vom Turnlehrer während des ganzen Schuljahres in den Turnstunden Bewegungs- und Ballspiele geübt. Zur Anschaffung der für letztere nöthigen Geräthe spendeten die Schüler der I. l-tiege ß II. 45 kr., der II. Biege 14 fl. 74 kr. und der III. Itiege ll fl. 51 kr., zusammen 35 fl.*70 kr. Hievon wurden laut Rechnung der Firma M. li. Salzmann in Wien für I Schleuderball. 2 Stoß-hälle. 2 kleine Lederbälle, 2 kleine Gummibälle und 2 Schläger sammt Naclmahinegebür 20 11. 8 kr. verausgabt; es verbleibt somit ein Cassarest von 9 11. 02 kr. Wie alljährlich unternahmen auch heuer die Ordinarien mit ihren Classen im April. Mai und Juni Ausflüge. Die Conferenz betreffend die Förderung der körperlichen Ausbildung der Jugend wurde am 18. December 1891 abgehalten. VII. Erlässe der Vorgesetzten Behörden. 1. Verordnung des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 17. Juni 1801 Z. 0103, wodurch die Lehrpläne und Instructionen für den Unterricht im Freihandzeichnen abgeändert werden. (Tritt infolge h. M. E. vom 1:2. Dec. 1801 Z. 20043 an der h. Lehranstalt erst mit dem Schuljahre 1892*03 in Wirksamkeit.) 2. Erlass des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 27. Juli 1S0I Z. 121-72 (L. Seli. H. E. vom 1. August 1801 Z. 5150), wodurch die Eröffnung einer Parallelabtheilung mit slovenischer Unterrichtssprache (in Religion, Latein, Slovenisch und Mathematik) für die 111. (Hasse der h. Lehranstalt angeordnet wird. 3. Erlass des hochl. k. k. steierm. L. Sch. R. vom 31. August 1801 Ž. 4ß77 (Note des h. sleier. L. A. vom 30. Juni 1801 Z. 12217), wodurch angeordnet wird, beim Unterrichte aus der steierm. Geschichte das Hauptgewicht auf die Behandlung der vaterländischen Geschichte zu legen und die Geographie Steierrnarks nur insoweit zu berücksichtigen, als es zum Verständnisse der Geschichte nothwendig ist. 4. Erlass des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 30. September 1801 Z. 1786/G. U. M., betreffend den Unterricht in den elassischen Sprachen am Obergymnasium. (1. Größeres Ausmaß der Autoren-Lectüre. 2. Wegfall der lateinischen und griechischen Hausarbeiten in den Obereiassen, Anzahl der Schularbeiten (5 Latein, 4 Griechisch) im Semester (,e eine Übersetzung in jedem Halbjahr aus der classischen Sprache in die Unterrichtssprache); Berücksichtigung der Privatlectüre bei der Maturitäts-Prüfung. 5. Erlass des h. k. k. Ministeriums für Cultus u. Unterricht vom 23. Oct. 1801 Z. 22243 (L. Sch. R E. vom 5. Nov. 1801 Z. 7031), wodurch mit Allerh. Genehmigung vom 18. Oct. I.V.tl an der h. o. Lehranstalt eine dreizehnte Lehrstelle systemisiert wird. 6. Erlass der h. k. k. Statthalterei vom 11. Dec. 1801 Z. 23.252. wodurch ein Original-Pare des Willebriefes über die Franz Fras’sche Studentenstiftung (jährlicher 42 11.) dem k. k. Gymnasium als einer der bestifteten Anstalten Übermacht wird. 7. Verordnung des li. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 15. Dec. 1801 Z. 20765, enthaltend ein neues Verzeichnis der für den Zeichenunterricht zulässigen Lehrmittel. 8. Erl ass des h. k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht vom 5. Jänner 1802 Z. 20371 (L. Sch. B. E. vom 13. Jänner 1802 Z. 200), nähere Bestimmungen zu dem h. M. E. vom 30. Sept. 1801 Z. 1780/C. U. M. (vgl. Nr. 4) enthaltend. 0. Erlass des h. k k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 1. Febr. 1892 Z. 21029, wodurch für die innere Einrichtung des neuen GymnaSial-Gebäudes 5330 11. und für die Übersiedlung in den Neubau 275 11. bewilligt werden. 10. Erlass des hochl. k. k. steierm. L. Sch. R vom 24. März 1891 Z. 1083. Spielordnung für die Jugendspiele. 11. Erlass des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 27. März 1*92 Z. 490/C. U. M., betreffend die Anrechnung der von Studierenden zurückgelegten Freiwilligenjahre. 12. Verordnung des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 24. Mai 1892 Z. 11372, mit welcher der Lehrplan und die Jnslrudion für den Unterricht in Geographie und Geschichte, in Mathematik, in Physik und Naturgeschichte am Untergymnasium abgeändert wird. 13. Erlass des h. k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht vom 24. Mai 1X92 Z. 11373, betreffend Abänderungen des Lehrplanes und der Instruction für den Unterricht, in Geographie und Geschichte, in Mathematik, in Physik und in der Naturgeschichte am Untergymnasium. VIII. Chronik. a) Veränderungen im Lehrkörper. Infolge der hob. Minist.-Erlässe vorn 10. Juli 1S91 ad Z. 14108. II. Juli 1 SO 1 Z. 14803 und 27. August 1801 Z. 18257 wurden den li. ä. Professoren E. Neubauer, Dr. (1. Heigl und L. Mayr erledigte Lehrstellen an dem k. k. akademischen Gymnasium in Wien, beziehungsweise am k. k. Staats-Gymnasium in Innsbruck und k. k. I. Staats-Gvmnasium in Graz verlieben: an ihre Stelle traten die bisherigen Supplenten Franz JerovSek der h. Lehranstalt. Georg l’ölzl des k. k. Staats-Gymnasiums im XII. Gemeindebezirke Wiens und Ignaz Pokorn des k. k. Staats-Gymnasiums in Triest, welche durch obige Erlässe zu wirklichen Lehrern ernannt wurden. Laut h. M.-E. vom 20. Juli 1801 Z. 0400 wurden die Professoren L. May r und Dr. Josef Pajek in die VIII. Rangsclasse befördert. Infolge Erl. des löbl. k. k. steierm. L. Sch. li. vom 24. September 1801 Z. 6367 wurde die durch die Ernennung des Supplenten Franz JerovSek zum wirklichen Lehrer frei gewordene Supplentenstelle dem bisherigen suppl. Lehrer am k. k. Gymnasium in Innsbruck Dr. Josef Murr verliehen. Durch die L. Sch. 11. Erl. vom 21-. September 1801 Z. <>360 und 10. October 1801 Z. 6-407 wurden der Supplent Dr. Johann 'l’ertnik und der Religions-Aushill'slehrer Chorvicar Jakob Kavčič auch für das Schuljahr 1801/02 auf ihrer bisherigen Dienstesstelb belassen. Dem erkrankten Professor Johann Schmierer wurde durch die h. M.-Erl. vom 8. Juli 1801 Z. 13867 und 11. Februar 1802 Z. 264.’! der Urlaub für das Schuljahr 1801 02 verlängert und durch die L. Sch. R. EE. vom 26. September 1801 Z. 6408 und und 18. Februar 1802 Z. 1132 seine Stellvertretung durch den Supplenten Dr. C. Lippitsch auch weiterhin genehmigt. Infolge Erl. des k. k. steierm. E. Sch. R. vom 24. Sept. 1801 Z. 6363 tauschten aus Dienstesrücksichten der h. ii. Supplent R. Rinesch und der Supplent am k. k. Staats-Gymnasium in Cilli Hl. Matek am I. Oct. 1801 ihre Dienstesstellen. Für die nach Wien abgegangenen Nebenlehrer Realscbulprofessoren G. Knobloch und A. Mager traten infolge L. Sch. E. vom 8. October 1801 Z. 6642 die Realschullehrer A. Hesse und V. Hruby in Verwendung. Mit Allerhöchster Entschliessung vom 20. Juni 1802 haben Se. k. u. k. Apostolische Majestät den Director des Staats-Gymnasiums in Marburg Dr. Arthur Steinwenter zum Director des I. Staats-Gymnasiums in Graz und den Professor am Staats-Gymnasium im II. Gemeindebezirke in Wien Dr. Peter Stornik zum Director des Staats-Gymnasiums in Marburg allergnädigst zu ernennen geruht. b) Die wichtigsten Daten. Am 18. August 1891 wohnten die in Marburg anwesenden Mitglieder des Lehrkörpers dem zur Feier des Geburtsfestes Sr. k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers cele-brierten Hochamte bei. Das Schuljahr 1801/02 wurde am 18. September 1801 mit dem vom Religionsprofessor fh. geistl. Halbe Dr. Josef Pajek celebrierten hl. Geistamte eröffnet. Die Schüleraufnahine fand am 15. Juli, ferner am 16. und 17. September statt. Am 4. October feierte die Lehranstalt das Namensfest Sr. k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers mit einem feierlichen Gottesdienste und ebenso am 10. November das Namensfest Ihrer Majestät der Kaiserin. Am Ki. October fand das Gleichenfest beim neuen Gymnasialgebäude statt. Am 23. November verschied der ehemalige h. ä. Religionsprofessor Dr. Franz Žager und wurde am 24. von den Lehrern und Schülern der Anstalt zu Grabe geleitet; am 25. wurde von Seite des Gymnasiums für den Verewigten in der Aloisikirche ein Trauergottesdienst abgehalten. Aus Anlass des Hinscheidens Sr. k. und k. Hoheit des durchlauchtigsten Herrn Erzherzogs Karl Salvator übersandte der li. ä. Lehrkörper am 23. Jänner 1892 an das hohe k. k. Statthalterei-Präsidium eine Adresse mit der ergebensten Ritte, den Ausdruck des darin dem Allerdurchlauchtigsten Herrscherhause ausgesprochenen Reileids an die Stufen des Aller- höchsten TI irones gelangen zu lassen. Aus Anlass der glücklichen Entbindung Ihrer kais. und kCm. Hoheit der durchlauchtigsten Frau Erzherzogin Marie Valerie überschickte der h. ä. Lehrkörper am 1. Februar an das hohe k. k. Statthalterei-Präsidium eine Adresse mit der ergebensten Ritte, die darin dem Allerdurchlauchtigsten Herrscherhause ausgedrückten unterthänigsten Glückwünsche an die Stufen des Allerhöchsten Thrones gelangen zu lassen. Am 13. Februar wurde das I. Semester geschlossen, am 17. begann das II. Am 10. Februar starb der Schüler der VI. Gl. Franz Schmirmaul: seinem Begräbnisse am 21. und dem füi den Geschiedenen am folgenden Tage iu der Gymnasialkirche abgehaltenen Requiem wohnten Lehrer und Schüler der Anstalt bei. Am 27. Februar starb der ehemalige h. Schüler, Gynmasial-Abiturient Franz Fei l in z: am 20. geleiteten ihn Lehrer und Schüler zu Grabe. Am 0. und 10. April wurden die österlichen Exercitien in Verbindung mit dem Empfange der heil. Rußsacramente abgehalten; außerdem empliengen die Schüler dieselben zu Anfang und zu Ende des Schuljahres. Am 20. und 30. April unterzog der k. k. Landesschulinspector Herr Dr. Job. Zindler die Anstalt einer tlieihveisen lnspection. Ani ]1. Mili starb der ehemalige h. ä. Religionsprofessor, der hoohw. Herr inful. Dompropst Georg Matjašič; seinem Begräbnisse wohnten Lehrer und Schüler der Anstalt nahezu vollzählig bei. Am S. Juni fand im Beisein des Herrn Viceliürgermeisters Dr. Hans Sclnniderer die Prüfung aus der steiermärkischen Geschichte statt. An derselben betheiligten sich die Schüler Fasching Johann, Hadwiger Franz, Lavtar ütlnnar, Lavtar Paul, Leskovar Josel' und Likavetz Johann und gaben durch ihr vorzügliches Wissen Kunde von dem besonderen Eiter, den sic auf dieses Studium verwendet hatten. Die besten Leistungen waren die der Schüler Leskovar Josef und Fasching Johann, denen die vom hohen Landesausschusse gewidmeten Preismedaillen zuerkannt wurden. Da jedoch auch die vier übrigen Bewerber, unter diesen namentlich Lavtar Othmar vorzügliche Kenntnisse zeigten, so wurde ihnen liie-für die verdiente Anerkennung ausgesprochen, und sie erhielten, und zwar der letztgenannte Schüler zwei von Sr. tt>. Gnaden dem hochwürdigsten Herrn Dr. M. Napotnik, Fürstbischof von Lavant, die anderen je einen der von den Herren Landtagsabgeordneten Julius Pfrinier, Landtags- und Beiehsraths-Abgeordneten Professor Franz Bobičund Vicebürgermeister Dr. Hans Sclnniderer gespendeten Dueaten. Die Preise vertheilte der letztgenannte Herr nach einer warmen Ansprache an die Schüler, in welcher er ihren Leistungen eine sie höchst ehrende Anerkennung zutheil werden ließ. Am 2)S. Juni wohnten die dienstfreien Mitglieder des Lehrkörpers dem in der Domkii che für weiland Se. Majestät den Kaiser Ferdinand I. celebrierten Trauergottesdienste bei. Vom 21 Juni bis 11. Juli wurden die mündlichen Versetzungsprüfungen, vom bis 12. Juli die Classification vorgenommen. Bei derselben erhielten die erste Classe mit Vorzug folgende Schüler: Heu Josef der I.A.; Lukman Franz deri. B.; Cvetkovič Franz. Kranjc, Andreas und Skvarč Josef der II. B.: Hai in Josef, Mal ly Arnold und Vajda Franz der III. A.; Kukovec Alois. Limovšek Josef, Slavič Matthias und Vargazon Matthäus der 111. B.; Pschunder Ferdinand derJV.; Beitl Ferdinand, Dolar Anton, Kukovec Florian, Stegenšek Augustin und Zičkar Marcus der V.: Jerovšek Anton, Noroglav Friedrich und Terstenjak Roman der VI.; Hohnj.ee Josef und Horvat Friedrich der VII.; Gobec Josef, Ilešič Franz und Bakovec Engelbert der VIII. Classe. Am l.‘i. Juli versammelten sich nach dem Vormittags-Unterrichte die Schüler des Gymnasiums im Lelirzimmer der VI. Classe, das mit dem festlich geschmückten Bilde Sr. Majestät des Kaisers geziert war, zur Abschiedsfeier für den an das I. Staatsgymnasinrn in Graz versetzten bisherigen Leiter der Anstalt. Nach einigen einleitenden Worten des Iieligionsprofessors Herrn Dr. J. Pajek sprach der Schüler Hohnjec Josef der VII. Classe in schwungvollen Worten dem scheidenden Direetor den Dank der Schüler für die unentwegte väterliche Fürsorge nus, die er der Jugend während seines neunjährigen Wirkens an der h. o. Lehranstalt stets im reichsten Malle habe angedeihen lassen. Tiel bewegt dankte hierauf der Direetor dem Lehrkörper für dessen opferfreudiges Mitwirken am Werke der Jugendbildung, den Schülern für den Ausdruck ihrer Liebe und Anhänglichkeit. Pflege der Wissenschaft, Bildung des Herzens, und Liebe zum Vaterlande, das seien die schönen Aufgaben und erhabenen Ziele, welche jeder tüchtige Schüler jetzt und immerdar vor Augen haben müsse. Mit einem begeistert ausgebrachten Hoch auf Se. Majestät den Kaiser, den Schützer der Schule und Förderer von Kunst und Wissenschaft,, und der Ab-singung der Volkshymne schloss die würdige Feier. Am Nachmittage desselben Tages verabschiedete sich der Direetor nach der Schluss-conferenz vom Lehrkörper und dankte demselben für den hingebungsvollen Eifer, die unwandelbare Berufstreue und die seltene Colfegialität, mit denen dieser ihm stets zur Seite gestanden hat. Hierauf dankte Beligions-Professor Dr. J. Pajek dem Direetor im Namen des Lehrkörpers für seine ebenso umsichtige als außerordentlich wohlwollende Leitung. Nur mit tiefem Bedauern sehe der Lehrkörper denselben aus seiner Mitte scheiden; es freue ihn aber vom ganzen Herzen, dass der Leiter der hiesigen Anstalt durch die Gnade Sr. Majestät auf einen so hervorragenden Posten berufen worden sei. Am Abend fand im Casino zu Ehren des Scheidenden ein Festbankett statt, das ein schönes Zeugnis von der im Lehrkörper-herrschenden erhebenden Collegialität gab. Am 15. Juli wurde das heilige Dankamt vom hochwürdigen Herrn Canonicus Dr. Johann Križanič abgehalten, nach demselben der Preis der Schillei Stiftung für den gelungensten poetischen Versuch in slovenischer Sprache dem Schüler Zemljič Matthias der Vll. Classe überreich' und mit der Vertheilung der Zeugnisse das Schuljahr geschlossen. IX. Statistik. (I 1 a s s e 1 11 111. Xinmmtii IV. V. VI. VII. \ 111 1. Zahl. a h il h a|b Zu Ende 1890/91 .... 27 2 S 26 45 32 36 — 35 20 31 13 11 30 t Zu Anlim^ 1891/92 . . . 38 40 2(1 3!) 1-2 21- 29 30 21 25 11 331 Wahrend des Schuljahres eingetreten .... 1 — 1 Im ganten »Ino auf'titoMien . . 3!) Ui 29 39 12 21 29 30 21 25 11 335 Darunter: Neu aufgenonnnen u. zw.: aufgestiegen .... ■’U 41 4 1 2 — 2 1 1 — — j 86 Repetenten .... — 1 — — — 1 2 — — — 1 6 Wieder aulgenommen u. zw.: aulgestiegen .... — — 19 3 3 Küstenland — — — — 1 — 1 — 1 — 3 Tirol Böhmen 1 1 — 2 — 4 1 Mähren 1 1 Indizien 1 1 Ungarn — — 1 1 2' — 2 2 — — — 8' Kroatien , — — — 1 1 — 2 Bosnien Deutschland — 1 -■ — — — 1 Summe . . 26' 31 2Ö 39 35’ 2-1 28 2n 20 23 11 293' 3. Muttersprache. Deutsch 22' 17 253 - 15 12 5 6 3 105' Slovenisch s 39 9 21 13 lli 15 16 8 185 Serbokroatisch .... . — — — — — — — — — — — Clechoslavisch 1 — — — -L- — — 1 — 2 Italienisch — — — — 1 — — — - — 1 Summe . . 26' 31 25 39 353 21- 28 28 20 23 11 293' 4. Religionsbekenntnis. Katholisch, lat. Bitus . . 20' 31 25 39 323 24 28 28 20 23 11 290' 1 Evang., Augsb. Konfession — — — — 2 1 ~ — — — — — - ! .. Helvet. Griechisch-orientalisch . . — — — 1 — — i Summe . . 2„ 3. 25 3!) 353 21. 28 28 20 23 11 i 2934 : *) Davon 1 Schüler im Laute 'les 1. Sem. aus der II. A Claaae zurückgetreten. 1 C 1 ;i s s e , li m Zusammen IV. V. VI. VII. VIII. 5. Lebensalter. u h JL= b a b f I A 1 41 1 ' T) 12 „ 1 1 8 i I — I 24 13 „ : 5 6 3 ' 0 2 — — — 31 1* * 7 7’ 2 6 — — 38J 15 „ I 2 12 3 18 10 5 7 2 — — — 59 16 » — 2 1 8 7' 11 7 7 3 — 46’ 17 * — 1 V) v 4 7 8 5 5 34 18 „ — — _ 3 8 4 1 1 17 1!» — _ 1 3 (i ‘J 3 22 20 „ | — 1 — _ 2 5 2 10 21 „ • — 2 3 5 — — — — — — _ — 1 1 2 23 ” ....... I 24 „ I I I I _ I I 1 1 25 „ — — — — — - — Summe . . 26' 25 39 353 -21- 28 28 20 23 11 293 ‘ 6. Nach dem Wohnorte der Eltern. Ortsangehörige .... 10 2 14 1 12 * 2 14 10 5 6 3 85’ Auswärtige 10' 32 11 38 23' -22 14 18 15 17 S 2085 Summe . . 2ö‘ 34 25 39 353 21 28 28 20 23 11 293 ‘ 7. Classification. a) zu Ende des Schuljahres 1891/92. I. Fortgangscl. mit Vorzug 1 1 • > 3 1 1 5 3 2 3 26 i. Fortgangsclasse . . . 20' 27 23 31 18'1 17 26 23 10 16 7 218* Zu einer Wiederholungs- prüfung zugelassen 4 1 1 *2 7 2 1 — 5 5 — 28 II. Fortgangsclasse . . . 1 l 1 3 5 1 — 2 — 17 III. Fortgangsclasse. . . — 1 — — _ — 1 Zu einer Nachprüfung zu- gelassen — — — — 21 — — — 1 3' Außerordentliche Schüler . - — — — — — — Summe . . 26' 34 25 39 353 24 28 28 20 23 11 293' h) Nachtrag zum Schuljahr 1890/91. Wiederholungsprüfungen 1. a 1. b I. c 11. a II. b 111. waren bewilligt . . . 1-*) 1 5 5 2 1 5 ’ (i 30*) Entsprochen haben . . . 4 1 1 4 1 1 3 (j — 22 Nicht entsprochen haben (od. nicht erschienen sind) — 4 1 1 — 2 _ — — 8 Nachtragsprüf ungen waren bewilligt — — — t — i 1 1 3! Entsprochen haben . . . — — — — 1 — 1 Nicht entsprochen haben . — — - — — — — — — Nicht erschienen sind . . — — i i 1 _ i 2’ Darnach ist das Endergebnis für 1890/91: I. Fortgangsclasse m. Vorzug 1 1 5 2 5 4 5 3 i 31 I. „ .... i 20 21 14 31 l>() 23 27 16 26 10 7'5 215’ II. „ .... 2 3 9 9 7 71 2 — — — 39' III. „ .... 3 3 2 — 2 — — 12 Ungeprüft blieben . . . — — - i — i 1 — — 1 2» Summe . . 27 28 20 44' 32 34' 35 20 31 13 9' 2995 *) Darunter einem Schüler nachträglich durch L. Sch. K. K. vom 23. Juli 18'.»] Z. 470ü. \ 8. Geldleistungen der Schüler. c 1 a s s e 1 11 III. IV. V. VI. VII. VIII. Zusammen Das Schulgeld a b a b I» zu zahlen waren verpflichtet im 1. Seinestet *) im 11. Semester Zur Hälfte waren befreit im 1. Semester im 11. Semester Ganz befreit waren im 1. Semester im 11. Semester Das Schulgeld betrug im ganzen im I. Semester 11. im 11. Semester fl. 31a) 21d) 7 12 i 390 ‘270 1*11») 20e) 5 17 480 *285 16 171) 1 12 11 ^17-5u *2-25 12 9 27 30 ISO 135 24g) 15 10 375 345 5 9 19 15 75 135 11 13 15 10 210 195 11 12h) 19 17 105 105 ■ 8 9i) 13 12 120 120 9 Sk) 10 10 135 105 3 4 5 7 45 00 177 110 1 150 109 2422-50 2010-— Zusammen fl. 000 7(55 1-7^50 315 720 *210 405 330 210 240 105 4102-50 Die Aufnahmstaxen betrugen . . fl. 73-50 S(H0 10*50 210 4-20 — (j'30 0-30 2.10 — 191-10 Die Lehrmittelbei- träge betrugen fl. Die Taxen für . Zeugnisduplicate 3S-— — *20* - 39-- 42-- *24*— 29 — 30 — •21 — 25 — 11- 33 t — betrugen . . 11. — 4 — 4 6 4 4 4 - 20-— Summe fl. 9. Besuch des Unterrichtes in den relat.-oblig. und nicht obligaten Gegenständen. Zweite Landes- 11 1-5U 13Gio 39-50 45 10 52 20 *2 4- 3930 40-30 2710 25 — 11- 551-10 sprache (Slovenisch) 1. Curs ' 7 — — 1 —, — — — 10 11. Curs 7 - 1 2 _ — 10 111. Curs — 3 1 1 1 8 Französ. Sprache . — — — — ■2 5 1 4 12 Kalligraphie . . . i) 8 — 5 - — — — — — 22 Freihandzeichnen I. Curs 11 4 15 11. Curs 1 1 4 1 7 — 4 3 2 27 Turnen: 1. Curs 11 9 3 — — — — — — — — 23 11. Curs 1 ' — 8 3 11 — — — _ — 24 111. Curs — — — 5 4 3 0 1 19 Gesang: 1. Cuts 11 15 — — — — — — — — — 20 11. Curs i 9 13 11 12 1 — — — — 40 III. Curs ! — — — — — 4 3 9 4 2 22 Stenographie: 1. Curs — — — — — — 22 3 1 — — 20 11. Curs — — — — — 17 3 2 — 22 Steierm. Geschichte 10. Stipendien. _ " 0 — 0 Anzahl der Stipen- dien im 1. Sem. — 1 31) 4m) 31) 2 5 9 4 31 im 11. Sem. — — 1 31) 5m) 31) 3 4 8 4 31 Gesammtbetrag im I. Sem. fl. — — — 50 75 220m) 147-50 I00- — 347-50 450 355 19 1715-19 11. Sem. fl. — — — 50 7.“) 200 147-50 157-50 250,- 400 355-19 1075-19 Zusammen r - — 100 150 420 -J95- — 297-50 597-50 850 710-38 3420.38 *) Davon sind vor der Zahlung des Schulgeldes ausgetreten: a) 5 Schüler, b) (J, c) '2, d) 3, c) 1, f) 2, g) 1, h) 1, i) 1, k) 1 Schüler. 1) Darunter je 1 Naturalstipendium, in) Darunter 1 Stipendium mit ganzjähriger Auszahlung am 1. November. X. Maturitätsprüfung'. Bei «ler am 2:1. und 2i. Juli 1S!»1 unter dem Vorsitze des k. k. Landes-Schulinspectors flerrn Dr. Johann Zindler abgehaltenen mündlichen Maturitätsprüfung wurden sämmtliohe Abiturienten für reif erklärt, nämlich: Name Geburtsort Vaterland Lebens- alter Dauer 2, Nr. 22H: „Nicht Opfer sind der Gottheit angenehm, sondern ein frommer und reiner Sinn.“ li. Aus der Mathematik: I. von einem rechtwinkeligen Dreiecke ist gegeben ein spitzer Winkel ß und der Überschuss d der Kathetensumme über die Hypotenuse. Das Dreieck ist zu construieren. Ferner sind dessen Seiten durch zur logarithmischen Behandlung geeignete Formen darzustellen und letztere für ß zz 4(1°, d ~ 3 cm auszuwerten. 2. Es ist die Gleichung jener v• y« t m Tangente an die Ellipse ^ ^ abzuleiten, welche mit der geraden Verbindungslinie des Haupt- und des Nebenscheitels der Ellipse parallel ist. Wie viele solche Tangenten gibt es und welche Fläche schliessen sie ein? 3. Die Zittern einer dreizifTrigen Zahl bilden eine geometrische Progression. Die Zahl verhält sicli zur Summe ihrer Ziffern wie 124:7. Addiert man zur ursprünglichen Zahl .V.H, so erscheint eine Zahl mit denselben Ziffern, jedoch in umgekehrter Ordnung. Welches ist die Zahl? Die mündliche Maturitätsprüfung wurde am 4. und 5. Juli unter dem Vorsitze des k. k. Landesschulinspectors Herrn Dr. Johann Zindler abgehalten. Bei derselben wurden sämmt-liche Abiturienten für reif erklärt, nämlich: Name Geburtsort Vaterland Lebens- Alter Dauer (1er Oiyinnasial-stuilien Gewählter Beruf *Gobec Josef Tlake b. Rohitsch Steiermark 21 J. 8 Jahr. Theologie Hauptmann Ignaz Maria-Wüste Steiermark 20 „ 8 » Theologie *llešir Franz Brezje h. St. Georgen a. d Stainz Steiermark 21 „ 8 V Philosoph.; Kapper Anton Zoppelt b. Fehring Steiermark 23 „ 10 n Medicin Katz Victor St. Martin h. \\ d.-Graz Steiermark 19 „ 8 d Medicin Koro fee. Anton Biserjane h. St.Georgen a. d. Stainz Steiermark «. 8 „ Theologie Neupauer Theodor, 11.v. Marburg Steiermark 19 , 9 n Jus *Rakovec Engelbert Pöltschaeh Steiermark 19 „ 8 D Theologie Reiser Max Marburg Steiermark 18 , 8 n Jus Sanda Johann Rohitsch Steiermark 22 . 8 ” Theologie i * Reif mit Auszeichnung. XI. Aufnahme der Schüler für das Schuljahr 1892/93. Das Schuljahr 1892/93 wird am 18. September I. J. 11111 8 I hr mit dem heil. Geistamte in der Gymnasialkirche eröffnet werden. Die Aufnahme der Schüler in die erste Classe wird am 15. -luli. ferner am 10. Sept. von 9—12 Uhr im Conferenzzimmer, die der übrigen neu eintretenden am Hi. September um ilie gleiche Zeit ebendaselbst stattlinden. Die Aufnahme der Schüler, welche der Anstalt schon angehört haben, erfolgt am 10. und 17. September von 9—12 Uhr im Lehrzimmer der VI. 01. Später findet keine Aufnahme statt. Schüler, welche in die erste Classe aus der Volksschule aufgenommen werden wollen, müssen das zehnte Lebensjahr noch im laufenden Kalenderjahre erreichen und sich einer Aufnahmsprüfung unterziehen, bei welcher gefordert wird: a) Jenes Maß des Wissens in der Religion, welches in den ersten vier (Hassen der Volksschule erworben werden kann, b) in den Unterrichts-Sprachen: Fertigkeit im Lesen und Schreiben der deutschen und lateinischen Schrift; Kenntnis der Elemente der Formenlehre: Fertigkeit im Zergliedern einfach bekleideter Sätze; Bekanntschaft, mit den Regeln der Rechtschreibung und richtige Anwendung derselben beim Dictandoschreiben. c) Im Rechnen: Übung in den vier Grundrechnungsarten in ganzen Zahlen. Nicht-katholische Schüler haben bei der Einschreibung ein vom Religionslehrer ihrer Confession ausgestelltes Zeugnis über ihre religiöse Vorbildung beizubringen. Einer Aufnahmsprüfung haben sich auch alle Schüler zu unterziehen, welche von Gymnasien kommen, die a) nicht die deutsche Unterrichtssprache haben, b) nicht dem k. k. Ministerium für Cultus und Unterricht, in Wien unterstehen oder c) nicht das Öffentlichkeitsrecht genießen. Schüler, welche von öffentlichen Gymnasien kommen, können einer Aufnahmsprüfung unterzogen werden. Alle neu eintretenden Schüler sind von ihren Eltern oder vertrauenswürdigen Stellvertretern derselben vorzuführen und haben sich mit ihrem Tauf- oder Geburtsschein und den Frequentationszeugnissen oder Nachrichten über das letzte Schuljahr auszuweisen und die Auf-nahmstaxe von 2 tl. 10 kr., den Lebrmittelbeitrag von 1 fl. und das Tintengeld für das ganze Schuljahr im Betrage von 30 kr. zu entrichten. Die nicht neu eintretenden Schüler entrichten blos den Lehrmittelbeitrag und das Tintengeld. Die Taxe für eine Privat- oder Aufnalimsprüfung beträgt 12 fl.; für die Aufnahmsprüfung in die erste Classe ist jedoch keine Taxe zu entrichten. Schüler, welche von einer ändern Mittelschule kommen, können ohne schriftliche Bestätigung der an derselben gemachten Abmeldung nicht aufgenommen werden. Das Schulgeld beträgt 15 11. für jedes Semester und ist in den ersten sechs Wochen jedes Semesters in Form von Schulgeldmarken bei der Direction zu erlegen. Von der Zahlung des Schulgeldes können nur solche wahrhaftig dürftige*) Schüler befreit werden, welche im letzten Semester einer Staatsmittelschule angehört, in den Sitten die Note „lobenswert“ oder „befriedigend“-, im Fleiüe die Note „ausdauernd“ oder „befriedigend“ und im Fortgänge die erste allgemeine Zeugnisclasse erhalten haben. Die bezüglichen Gesuche sind bei der Aufnahme zu überreichen, Für das I. Semester der 1. Classe gilt die h. k. k. Ministerial-Verordnung vom (i. Mai 1890, deren wesentlichste Betimmungen folgende sind: 1. Das Schulgeld ist von den öffentlichen Schülern der I. (Hasse im I. Semester spätestens im Laufe der ersten 3 Monate nach Beginn des Schuljahres im vorhinein zu entrichten. 2. Öffentlichen Schülern der I. Classe kann die Zahlung des Schulgeldes bis zum Schlüsse des 1. Semesters gestundet werden: ') Der Nachweis hiefur ist durch ein genaues, nicht über ein Jahr altes, von Gemeinde- untl Pfarramt ausgestelltes Mittellosigkeitszeugnis zu erbringen. a) wenn ihnen in Bezuj; auf sittliches Betragen und Fleiß eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala und in Bezug auf den Fortgang in allen obligaten Lehrgegenständen mindestens die Note „befriedigend“ zuerkannt wird und b) wenn sie, beziehungsweise die zu ihrer Erhaltung Verpflichteten, wahrhaft dürftig, das ist in den Vermögensverhältnissen so beschränkt sind, dass ihnen die Bestreitung des Schulgeldes nicht ohne empfindliche Entbehrungen möglich sein würde. 3. Uni die Stundung des Schulgeldes für einen Schüler der 1. Classe zu erlangen, ist binnen acht Tagen nach erfolgter Aufnahme desselben bei der Direction jener Mittelschule, welche er besucht, ein Gesuch zu überreichen, welches mit einem nicht vor mehr als einem Jahre ausgestellten behördlichen Zeugnisse über die Vermögensverhältnisse belegt sein muss. Zwei Monate nach dem Beginn des Schuljahres zieht der Lehrkörper auf Grund der bis dahin vorliegenden Leistungen der betreffenden Schüler in Erwägung, ob bei denselben auch die unter Punkt '2. lit. a) geforderten Bedingungen zutreffen. Gesuche solcher Schüler, welche den zuletzt genannten Bedingungen nicht entsprechen, sind sogleich zurückzuweisen. Die definitive Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes für das I. Semester wird unter der Bedingung ausgesprochen, dass das Zeugnis über das I. Semester in Beziehung auf sittliches Betragen und F’leiLi eine der beiden ersten Noten der vorgeschriebenen Notenscala aufweist und der Studienerfolg mindestens mit der ersten allgemeinen Fortgangsclasse bezeichnet worden ist. Tri fit diese Bedingung am Schlüsse des Semesters nicht zu, so hat der betreffende Schüler das Schulgeld noch vor Beginn des II. Semesters zu erlegen. i. Jenen Schülern der 1. Classe, welche im 1. Semester ein Zeugnis der ersten Classe mit Vorzug erhalten haben, kann auf ihr Ansuchen von der Landesschulbehörde die Bück-zahlung des für das 1. Semester entrichteten Schulgeldes bewilligt werden, wenn sie die Befreiung von der Zahlung des Schulgeldes für das 11. Semester erlangen. Die Wiederholungs- und Nachtragsprüfungen werden am 1(1. September von H Uhr an abgehalten werden. Mit Bezug auf den § 70 des O. E. wird den auswärts befindlichen Eltern hiesiger Schüler die Pflicht ans Herz gelegt, dieselben unter eine verlässliche Aufsicht zu stellen; allen Eltern und deren Stellvertretern aber wird auf das eindringlichste empfohlen, bezüglich ihrer der Lehranstalt anvertrauten Pfleglinge mit derselben in regen Verkehr zu treten, da nur durch das einträchtige Zusammenwirken von Schule und Haus das Wohl der Jugend erreicht werden kann. *