Naslednja, 365., številka bo izšla v ponedeljek, 26. oktobra 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 14. oktobra Uredništvo. Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 364 številka 28. september 2009 Vandali spet na delu V Starem malnu je zadišalo Letovanje uspelo stran 2 do 12 MAN (ček) končno doma »Tonje v ogledalu« Voda je-vode ni! Pravljične ure stran 13 do 17 m stran 10 do 27 Najlepši v Horjulu Srebrne mažorete Oratorij Več prevozov v Ljubljano Glas za Slovenko Priključitev na vodovod Karate na Dobrovi Čevapčiči so zakon stran 22 do 26 Občina Log - Dragomer »FEJST« je uspel Dializni center 14. pohod na Triglav stran 27 do 32 Pestro na dan brez avta Občina Vrhnika je bila ena izmed enaindvajsetih slovenskih občin, ki so tudi letos pripravile pestre in zanimive programe od 22. septembru »Dnevu brez avtomobila«. Tako je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pripravil in izpeljal celodnevni program, ki je združeval številne prireditve, s številnimi izvajalci ter kar veliko udeležbo predvsem predšolskih in šolskih otrok. Odv^ale so se delavnice na temo prometa vrhniških vrtcev in šol, predstavljena je bila lutkovna predstava, sejem rabljenih koles, bazar prostega časa, škratovanje v mestu brez avta, v večernih urah pa še glasbeni utrip Stare ceste. Na vhodu Vrhnike, sredi krožišča Lidl, Hofer in Sinja Gorica pa je občina odkrila skulpturo Harmonia, udeleženca kiparskega simpoz^a Forma V 2009 akademskega kiparja mag. Bojana Mavsarja. Več o celodnevni prireditvi pa v prihodnji številki. S.S. Naše srebrne mažorete Od enajstega do trinajstega septembra 2009 je potekalo v francoskem mestu Fo-urgasu ob atlantski obali evropsko mažoretno prvenstvo - EMA. Na tem prvenstvu so sodelovale tudi slovenske mažorete, med katerimi je le horjulskim in logaškim uspelo osvojiti medalje. France Brus Oktobra v novo športno dvorano Ob zaključku redakc^'e Našega časopisa so delavci v dvorani opravljali še zaključna obrtna dela, zunaj pa so urejali okolico. Dela naj bi končali v prvih dneh oktobra, nato pa naj bi sledili pregledi za pridobitev potrebnih dovoljenj. Večnamenska športna dvorana pri OŠ Dobrova bo imela statične in pomične tribune, zunaj pa bodo zgradili atletsko stezo s tartanom, igrišče za odbojko na mivki in večnamensko športno ploščad. Slovesno odprtje športne dvorane bo v petek, 23. oktobra, ob 18. uri. Voda je - vode ni! Zgodila seje ulica Nova bevška šola ponos občine Prvi šolski dan v Bevkah je bil izjemno vesel, posebno mesto pa bo nedvomno našel v srcih učencev ter tudi v občinskih in šolskih kronikah. Ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar in župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar sta na ta dan dprla prenovljeno Podružnično šolo Bevke. Vesna Erjavec SPORTFEJST je uspel Športna društva, ki delujejo v Občini Log - Dragomer so že tretje leto zapored združila svoje moči in v soboto, 5. septembra 2009, organizirala športno - zabavno prireditev ŠPORTFEJST, ki je potekala na dveh prizoriščih: v Športnem parku na Logu in Dragomerju. Vesna Erjavec NOVO Šolsko leto seje pričelo in ulice ter ceste so zopet polne učencev in dijakov. Lahko tako rečemo, da seje zgodila ulica. Seveda pa moramo na te naše mlade udeležence v prometu še posebno paziti, daje njihova ulica, kije tudi šolska pot varna in srečna. Z'ačeli so se tudi jesenski dne-ivi, ki prinašajo razna kmečka opravila in s tem večji ter gostejši promet na naših cestah. Saj je potrebno za zimo shraniti krompir, sadje, silažo in razno povrtnino ter si tudi napeljati kurjavo. Tako se je zopet zgodila ulica ali cesta. Vse to pa je med drugim doprineslo, da se je resnično zgodila ulica. Delavcem je prekipelo in odšli so na ulico, cesto ter pred »svoje« tovarne, da izterjajo tisto kar so zaslužili. Vsul se je plaz socialnih nemirov. Delavci ne zaupajo več nikomur, niti svojim sindikalnim zaupnikom. Zakaj bi se morala gospodarska kriza reševati in omejevati prav na delavskih plečih. Če uporabimo že znani rek »zategnimo pasove«, naj to velja za vse državljane naše Slovence in od politikov, javnih delavcev, menedžerjev, obrtnikov, podjetnikov in še in še^ Saj bo ulica lahko delovala tudi v poznih jesenskih in zgodnjih zimskih dnevih. Simon Seljak ^kaPOT Voda je! Definitivno! In tudi teče po novih ceveh. V Zabočevem. Po večletnih debatah o tem, kaj narediti, je lani sredi avgusta padla dokončna odločitev, da bi bil skrajni čas, da se lotimo obnove vaškega vodovoda. Slavica Marta Ošaben JH AVTO ŠOLA 01 425 42 04 Tržaška 2, 1000 Ljubljana 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nova bevška šola ponos občine Prvi šolski dan v Bevkah je bil izjemno vesel, posebno mesto pa bo nedvomno našel v srcih učencev ter tudi v občinskih in šolskih kronikah. Ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar in župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar sta na ta dan dprla prenovljeno Podružnično šolo Bevke. Tako sta simbolično zaključila triletno fazno obnovo 82 let starega šolskega objekta in učence pospremila v novo šolsko leto. Obnovitvena dela so bila predvidena v treh fazah; začela so se že leta 2007 z zamenjavo dotrajanih oken. Laniso uredili hidroizolac^o, okolico z igrali, kuhinjo ter uredili dovozne in okoliške ceste. Letos pa so v celoti obnovili streho, uredili so prostor za rekvizite, šolsko telovadnico ter manjše izboljšave, ki pa bodo pomembno vplivale na lepoto in koristnost prostorov, objekt pa krasi tudi nova fasada. Podžupan Marjan Leon Možina je ocenil, da je občina v treh letih za obnovo podružnice namenila okoli 350 tisočakov, kar pomeni precejšno obremenitev za občino. »Kot podružnična šola ima ta objekt lepo korist in bo služil svojemu namenu,« je še dodal Možina. Ravnateljica Mihaela Mrz-likar se je razveselila obnovljene bevške šole: » Šola v Bevkah je kot biser v kraju, čeprav ni več v središču zaradi številnih novogradenj. Zaradi svoje majhnosti je bev-ška šola učencem kot drugi dom.« Obnova podružnice je izjemno velika pridobitev za kraj, učencem bo izboljšala učne razmere in jim nudila pr^etnejše okolje, zaposleni pa bodo imeli boljše razmere Ob odprtju sta trak prerezala župan Vrhnike dr. Marjan Rihar in ravnateljica OŠ Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar, pod katero podružnična šola Bevke tudi sodi. za delo. Mrzlikarjeva je na prireditvi izrazila željo, da bi uredili stranski vhod in pridobili še en dodaten prostor v zgornjem nadstropju, ki je nekoč že bil namenjen učilnici, sedaj pa je v njem stanovanje. »Želimo si, da bi to šolo obiskovali učenci od prvega do petega razreda,« je pojasnila Mrzlikarjeva. Prav na prvi šolski dan so objekt slovesno odprli, osnovnošolci pa so skupaj s svojimi mentorji pripravili Za učenje in druge dejavnosti bodo poskrbeli zaposleni v bevški šoli. Malo starejši učenci so pripravili kulturni program. Zbrani učenci in gostje na prvi šolski dan V kleti so tudi prostori za telovadbo. Postavljena so tudi nova igrala. krajši kulturni program. Na govorniškem odru so svoje misli izrazili podžupan Marjan Leon Možina, ravnateljica Mihaela Mrzlikar, predsednica KS Bevke Nataša Tešar ter kot osrednji govornik vrhniški župan dr. Marjan Rihar, ki so ga otroci povprašali o njegovih spominih na prvi šolski dan. Rihar je povedal, da se prvega šolskega dneva bolj slabo spomni, v spominu pa so mu ostale vrste. »Postavite se v vrsto in za mano, nas je pozvala učiteljica. Posedite se v vrste,« je z nasmeškom na ustih svoje vtise pojasnjeval Rihar. Vrhniškega župana, ki je tisti dan praznoval rojstni dan, pa so učenci presenetili s torto in rojstnodnevno pesmico. Na prireditvi so v šolske klopi sprejeli tudi deset otrok, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Kulturnemu programu je sledilo rezanje slavnostnega traka, ogled šole in pogostitev. Vesna Erjavec, foto Simon Seljak Šolska vrata so se odprla Okoli 140 prvošolčkov V torek, 1. septembra, so se po dveh mesecih počitnic zopet odprla vsa šolska vrata. Začel se je pouk v novem šolskem letu 2009/2010. Vrhniška občina ima dve osnovni šoli, Osnovna šola Ivana Cankarja in Osnovna šola Antona Martina Slomška, sta vsaka na svoj že tradicionalni način pripravili sprejem za pr- Velika dvorana CD na Vrhniki je sprejela vse prvošolčke in njihove starše iz Osnovne šole Ivana Cankarja, kjer so imeli lutkovno igrico. Prvošolčki so obvezno prejeli rumene rutice in tako postali razpoznavni, da so resnično postali učenci prvih letošnjih razredov. vošolčke. Saj vemo, da ti otroci prvič prestopno šolski prag in ta dan jim ostane v trajnem spominu. Tako naj bi bil lep, prijazen, spoštljiv in seveda tudi aktiven in odgovoren. Cankarjeva šola je „prvčke" povabila, kot že prejšnja leta, v vrhniški kulturni hram - Cankarjev dom. Tam so vsi prejeli rumene rutice kot znak, da so postali učenci prvih razre- dov. Zbrane je v pr^etnem in pr^ateljskem tonu nagovorila ravnateljica OŠ Ivana Cankarja, nato pa je sledila lutkovna igrica. Potem pa so se prvošolčki, njihove učiteljice in starši napotili v svojo šolo, v svoje razrede. Prav tam pa so prvič prestopili šolski prag in spoznali razrede, kjer bodo vsrkavali vso učenost. S. S. Varovane šolske poti Ln^^ Prvih desethone so knei- / gSj^ \ vame prehode m kri- /iJ® MM£)®\ .... /m-^ --.jiaffiiiag.-. |i,,||j|',i,i,i,i,i zisca varovali policisti, varnostniki in vrhniški člani ZŠAM. Še posebno številčni so bili uniformirani člani ZŠAM Vrhnika, ki učence ter začetek pouka spremljajo že vrsto let. Letos je poti, križišča in prehode varovalo štirinajst članov. S. S. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Nekdanja lUV je doslej prodala le eno nepremičnino Prodaja nepremičnin Industrie usnja Vrhnika, ki so se znašle v stečajni masi, ne poteka najbolj po načrtih. Kot pravi stečajna upraviteljica iUv Nataša Gibičar Toš, je sicer veliko zanimanja za nepremičnine, dejanskega nakupa le-teh pa ni. Tako so doslej prodali le eno stavbo, in sicer je na lokac^'i v Beogradu. Še vedno pa poteka zbiranje ponudb za kompo-starno in konfekc^o na Vrhniki v skupni višini dobrih štirih mil^onov evrov. Za 54 tisoč evrov prodajajo tudi brunarico na Veliki Planini in stanovanje v Lit^l za 43 tisoč evrov. Prodaja nepremičnin na lokac^'i Maribor - trgovina, Lit^a - trgovina in Lovrenčičeva hiša je bila neuspešna. Izhodiščna cena za Lovrenčičevo hišo je bila skoraj milion evrov. Zanjo je v začetni fazi nekaj zanimanja pokazala Lovska zveza Slovence, vendar ni oddala ponudbe za nakup. Sicer pa trenutno poteka tudi prodaja opreme - strojev in zalog, pozneje pa naj bi sledila še prodaja objekta Divizna I s čistilno napravo. »Poplačilo prednostnih ter- jatev delavcev je odvisno od uspešnosti prodaje sredstev. Uspešnost prodaje pa je odvisna tako od kvalitete sredstev kot tudi od trenutne gospodarske situac^e. Vsekakor pa poplačilo terjatev upnikom ni mogoče, dokler ne bo seznam pr^avljenih terjatev dokončen in izdan sklep o preizkusu terjatev. Potrebno je tudi počakati na končni seznam preizkušenih terjatev ter na sklep o prvi prednostni razdelitvi. Predlog prve prednostne razdelitve mora biti sodišču po- dan, ko vrednost vnovčene stečajne mase doseže 50 % prednostnih terjatev. To je v primeru IUV več kot 3 milione evrov,« je pojasnila Gibičar Toševa. Skupna višina vseh pr^avljenih terjatev do IUV je 24,4 mil^ona evrov, od tega jih je priznanih za več kot 18 milijonov. Priznanih prednostnih terjatev pa je za več kot 6,3 milijona evrov. »Glede na težko situac^o, v kateri so se znašli bivši delavci IUV, d. d. v stečaju, bom sodišču podala predlog prve prednostne razdelitve takoj, ko bodo za to izpolnjeni formalni pogoji ter bo obseg vnovčene mase tak, da bo izvedba prve prednostne razdelitve glede na izjemno veliko prednostnih upnikov smiselna,« je še dejala Gibičar Toše- va. Nepremičnine IUV, na primer šivalnica, še čakajo na kupca. Gašper Tominc Križišče sredi Vrhnike naj bi dobilo novo podobo To je križišče med avtocestnim priključkom in regionalko, kjer delavci trenutno šir^o most čez Ljubljanico. Sprva je bilo predvideno, da se bo razširjeni most vključeval na regionalko s krožiš-čem, vendar se je tovrstna rešitev izkazala za neustrezno. Zato Križišče regionalke in avtocestnega priključka naj bi prihodnje leto dobilo novo podobo. se bo Direkc^a Republike Slovence za ceste prihodnje leto lotila preureditve križišča v preglednejšo in geometr^sko skladnejšo obliko. V ta namen bo sedanja enosmerna Jelovškova cesta postala dvosmerna, avtocestni priključek pa bo imel v križišču z regionalno cesto v obe smeri pas za desno zav^anje. Direkc^a bo letos sklenila z vrhniško občino sporazum o sofinanciranju projekta, z izvedbo pa naj bi začela prihodnje leto.(gt). Tudi letos smo se sošolke in sošolci, letnik 1926, zbrali na triintridesetem srečanju. Imeli smo se lepo in si zaželeli, da se naslednje leto zopet srečamo. Rezka Mole Tudi za vandale so se končale počitnice Po mirnih poletnih mesecih, ko smo že upali, da smo z namestitv^o varnostnih kamer in osvetlitv^o rešili težave vandalizma na javnih površinah v občini Vrhnika, smo se vikend pred pričetkom pouka soočili z realnostjo. Uničene varnostne kamere, razbita PTT omarica, razbita nova okna v telovadnici, ^ so dokaz, da je počitnic konec. Tudi za tiste, ki svojo energ^o usmerjajo za namerno povzročanje škode. Kolikor ur dela je šlo v nič. Kamero, omarico, steklo, okna, ^ je bilo potrebno ponovno izdelati, jih pripeljati ter zmontirati. Ogromno časa, logistike, zapisnikov in truda je bilo potrebno, da se je ponovno vzpostavilo prvotno stanje. Kot včasih v vrtcu, ko so nekateri ure in ure nekaj gradili, pa je prišel nekdo in zgrajeno v trenutku uničil. Očitno je, da nekateri še vedno niso prerasli te faze razvoja v zgodnjem otroštvu in nimajo uvida v to, kaj vse povzroč^o s svojim dejanjem. Prosimo torej starše, da se pozanimate, kje so vaši otroci in kaj počnejo. Ter vas mladi, da svojo energ^o usmerite v dobre stvari. Zgraj dimo skupaj lepšo in pr^aznejšo občino Vrhnika. NČ DAN ODPRTIH VRAT - Center za ravnanje z odpadki Vrhnika, Pot na Tojnice 40 30. september od 14.00 do 18.00 ogled prenovljene sortirnice koristnih odpadkov in kompostarne • brezplačna hrana in p^ača za obiskovalce • brezplačen kompost in mačehe, svetuje Vrtnarja Hlebec • trampolin za otroke • VABLJENI! Vrtčevski otroci so spoznali, kako nastane naš vsakdanji kruh. Praznik kruha v Mercatorju V trgovskem centru Mercator na Vrhniki so prvi vikend septembra pripravili Praznik kruha in razstavo Kruh s pečatom. Razstava je prikazovala bogato krušno dediščino solinarjev iz Sečoveljskih solin. Praznik kruha so popestrili z delavnicami in prikazom izdelave tradicionalnih slovenskih plete-nic ter kako nastane kruh v družbi peka Matevža. Delavnic in prikazov so se udeležili predvsem otroci iz vrtca in drugi. Razstava Kruh s pečatom je plod sodelovanja Poslovnega sistema Mercator s Pomorskim muzejem Sergej Mašera iz Pirana, do konca leta pa bo v okviru Praznika kruha Mer-catorjeve Pekarne Grosuplje obiskala skupno sedemnajst slovenskih krajev. Tema razstave Kruh s pečatom je solinarska posebnost. Označevanje kruha, na razstavi predstavljene predmete, ki so jih za označevanje in pripravo kruha nekoč uporabljale solinarske družine, pa si je mogoče ogledati v Solinarskem muzeju v Sečoveljskih solinah. Besedilo razstave je pripravil Flavio Bonin, ki je pri tem izhajal iz raziskav Zore Žagar, strokovni sodelavec je bil Uroš Hribar, vsi iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran, postavitev pa je delo Studia Kernel. Pek Matevž je imel veliko gledalcev. Razstava je bila na ogled v okviru prireditve Praznik kruha. "S Praznikom kruha in z razstavo Kruh s pečatom želita Mercator in njegova domača pekarna, Pekarna Grosuplje, širiti poznavanje bogatega izročila slovenske krušne dediščine, ki jo grosupeljski peki načrtno negujemo. Veseli smo sodelovanja s Pomorskim muzejem Sergej Masera, saj je gradivo iz Solinarskega muzeja resnično zanimivo za širok krog obiskovalcev," je povedal Miran Hribar, direktor Pekarne Grosuplje. Razstava pripoveduje zgodbo o solinarskih družinah in pripravi kruha, ki je bila zaradi omejenih možnosti oskrbe z vsem živežem zahtevnejša kot drugod. Številne solinarske družine - na višku, konec 19. stoletja, jih je bilo okoli 280 - so lahko pekle kruh le v krušnih pečeh petih družin, ki so imele dovoljenje za njihovo postavitev. V eni peči je kruh sočasno peklo več družin. Da bi se izognile zamenjavam, so svoj kruh označevale z lastnim pečatom iz lesa, gline ali kovine. Na hlebec so odtisnile svoj grb, začetnice priimka ali simbol. V Muzeju solinarstva v Sečoveljskih solinah je ohranjenih kar nekaj takšnih pečatnikov, pa tudi drugih pripomočkov, ki so služili za peko kruha. Od avgusta do decembra bo Praznik kruha prekrižaril Slo-ven^o od Primorske do Štajerske, Gorenjske in Dolenjske ter Koroške. Vsak petek bodo najmlajši iz lokalnih vrtcev in šol v družbi peka Matevža na zabaven način spoznavali, kako nastane kruh, ob sobotah pa bodo grosupeljski mojstri peki obiskovalcem v živo prikazali izdelavo tradicionalnih slovenskih pletenic. Prav to se je dogajalo v Mercator centru na Vrhniki v petek, 4., in soboto, 5. septembra. S. S. NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tradicionalno srečanje članov TD Blagajana - Vrhnika V Starem malnu je zopet zadišalo po blagajanah in golažu Vrhnika, 13. september - Pri priljubljeni izletniški koči v Starem malnu je lokalno Turistično društvo Blagajana pripravilo tradicionalno srečanje svojih članov. Obe nem so občanom podelili tudi priznanja blagajana za njihov trud pri urejanju okolice domov. Posebna komisija turistič- nega društva si je namreč poleti ogledala več hiš in drugih ocenjevanih objektov, ki so jih občani predlagali za prejem priznanja blagajana. Izbirali so med sedemdesetimi predlogi in na koncu izbrali osemnajst najbolj urejenih hiš. Priznanje so podelili še lastnikom najlepših balkonov, kašče, kme-t^e in ribnika. Vsi prejemniki priznanj so prejeli tudi bogate praktične nagrade Unichema, ki jim bodo prišle še kako prav prihodnjo sezono pri urejanju svojih gredic. »S priznanji se želimo vsaj nekoliko oddolžiti posameznikom, ki z urejeno okolico doma skrbjo za lep izgled naših krajev oziroma jih vzpodbuditi, da v tem vztrajajo tudi v prihodnje. Sicer pa, če ste brali, naj bi bila Slovenca po neki ameriški raziskavi na petnajstem mestu po čistosti. Želi- Skupinska fotografija nagrajencev mo, da tako ostane tudi naprej glasbo, ki jo je izvajal ansambel Prisotne je nagovorila sednica Turističnega oziroma celo izboljšamo rezultate,« je o namenu priznanj povedala predsednica društva Mirjam Suhadolnik. Sicer pa je celotno dogajanje v Starem malnu bilo namenjeno predvsem druženju društvenega članstva. V ta namen je organizator pripravil živo Za dobro vzdušje je poskrbel Ansambel Detelca, s harmonikarski-mi vložki pa je dogajanje popestrila še simpatična Karmen Raz-bornik iz Borovnice. vrhniškega društva invalidov - Detelca, s harmonikarskimi vložki pa je dogajanje popestrila simpatična Karmen Razbornik iz Borovnice. Ta dan ni dišalo le po blagajanah, marveč tudi po tradicionalnem golažu, ki je poskrbel, da se je popoldansko druženje zavleklo do večernih ur. Gašper Tominc Prejemniki priznanj V prejšnji številki Našega časopisa so bile že objavljene fotografije nagrajenih hiš, balkonov, ribnikov, kašč in kmet^'. Tokrat za osvežitev spomina prilagamo samo seznam prejemnikov priznanj. Za najlepše urejene hišo so ga prejeli: Sonja Gantar in Milan Jerman iz Betajnove, Stanislava in Anton Plohl iz Blatne Brezovice, Olga in Janez Kucler iz Velike Ligojne, družina Kos z Vrhnike, Petra in Janez Suhadolnik iz Blatne Brezovice, Mateja in Miro Marinšek iz Velike Ligojne, Marinka in Blagajana -Suhadolnik. agov ične Vrhnika pred-društva Mirjam Karol Jurjevčič s Hriba, Darja in Andrej Končan iz Bevk, Tanja Osredkar in Grega Oblak iz Podlipe, družina Smrtnik z Vrhnike, Frančiška in Selim Be-gić iz Bevk, Jana in Boris Mesec z Zaplane, Milena in Jože Sta-nonik z Vrhnike, Vanja in Božo Bartolič iz Lesnega Brda, Suzana in Andraž Drašler iz Verda, Jelka in Milan Gregorka iz Sinje Gorice, Joži in Jani Krvina s Stare Vrhnike ter Ana Drašler iz Verda. Priznanja za najlepše urejen balkon so prejeli Mateja in Vinko Bizjak z Vrhnike, Ma-r^a in Tone Mihevc z Drenovega Griča ter Mojca in Ignac Pajsar iz Podlipe. Priznanje za urejeno kaščo sta prejela Darja in Andrej Gutnik z Drenovega Griča, priznanje za urejeno kmet^o Vincenc^a in Anton Celarc z Lesnega Brda, Pavli in Milan Vidovič pa imata najlepše urejen ribnik. Tmlsttčiio dmitvo _ tmr.soatr ^ TD Blagajana vsem nagrajencem še enkrat iskreno čestita. Zahvaljujemo se podjetju UNICHEM. Že vrsto let sodeluje v naši akc^'i in nagrajuje z bogatimi nagradami. Podjetje prav gotovo že vsi dobro poznate. Skupaj s klubom ljubiteljev vrtnarjenja, Klubom Gaia, že skoraj desetletje v naši občini podpira lepo urejeno okolico in veselje do vrtnarjenja. Glavna dejavnost je proizvodnja kakovostnih izdelkov za prehrano in varstvo rastlin pod imenom Plantela in bio Plantela. Iskreno se zahvaljujemo Karmen Razbornik iz Borovnice, ki nas je ogrela z diatonično harmoniko. Zelo smo uživali ob njenem igranju in dobri volji, s katero nas je očarala. Hvala tudi skupini DETELCE. Ta dan so skrbeli za dobro voljo in pr^etno glasbo. Resnično smo uživali. Zahvaljujemo se tudi najemniku koče v Starem malnu Emiru Džajiću za izvrstno in dobro gostinsko ponudbo. Prihodnje leto pa se zopet srečamo. Javni natečaj za izbiro najboljših turističnih spominkov Občine Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika razpisuje: 1. Javni natečaj za izbor Najboljših turističnih spominkov Občine Vrhnika v letu 2009 Nagrade: 1. nagrada: 500 € 2. nagrada: 300 € 3. nagrada: 200 € Vzorce za natečaj sprejema TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, od 9. do vključno 14. novembra 2009. Podrobnejše informac^e so objavljene na spletnih straneh: www.zavod-cankar.si in www.vrhnika.si. Bevčani so prinesli srebrno medaljo koscev in grabljic Letos je v Črni vasi potekalo sedaj že 4. Medobčinsko tekmovanje koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja, katerega idejni vodja je Zavod za ohranjanje narave in kulturne dediščine, gostiteljica letošnjega tekmovanja pa je bila Mestna občina Ljubljana. Za pokal se je potegovalo sedem občin, med njimi tudi Občina Vrhnika, ki smo jo zastopali kosci in grabljice iz Bevk. V košnji so tekmovali: Anton Japelj, Franci Trček, Marjan Lenarčič, Robert Ajlec, Janez Kogovšek, Stanko Keršmanc, v rezervi Primož Jereb ter solist koscev: Jernej Lenarčič. Skupinsko smo tekmovale grabljice: Andreja Kogovšek, Tatjana Ajlec, Jana Japelj, Alberta Marolt, Bernarda Vehar, Maja Marolt in v rezervi Špela Vehar. Solistka v grabljenju pa je bila Rezka Trček. Vsaka tekma od tekmeca zahteva poprejšnjo temeljito pripravo ter urjenje v izbrani disciplini. Tako tudi mi nismo odšli na tekmovanje brez poprejšnje priprave. Dvakrat na teden so kosci trenirali svoje kose, da so vdano zarezale visoko travo, grabljice pa smo se zagnale v pokošen travnik, da so grablje pridno tekle in ustvarjale občine so nosili hlače, srajce, telovnike ter na glavi slamnate klobuke, grabljice pa smo imele temno rdeča krila, bele srajce s pisano ruto okoli vratu. Venomer nas je spremljal veseli glas harmonike, na katero je igral gospod Mirko Oblak. Na samem prizorišču dogodka v Črni vasi nas je sprejel župan Mestne občine Ljubljana, Zoran vo smo morale spraviti v čim bolj enakomerne in lepe kopice, in sicer v najkrajšem mogočem času. Čeprav smo bile vse zelo razočarane, ker smo šele predzadnje prišle na cilj - pa se je to razočaranje hitro razblinilo ob razglasitvi rezultatov, ki so potrdili naše dobro in kakovostno opravljeno delo. V skupnem smo namreč dose- prireditve. Sledil je bogat kulturni program: zab^anje pilotov na barju, ogled starih orod^', delavnica lovljenja žab, ptičev, predstavili so se tudi taborniki. Sledil je še program, na katerem se je naša občina predstavila z rockovsko skupino Mamuti, ki so zapeli dve pesmi: Pločevinka piva in A je ni nocoj. Kosec in grabljica sta tekmovala med posamezniki. kopice. Čeprav so se rezultati iz treninga v trening slabšali, smo vedeli, da je to zaradi pogostejšega dežja v tistih dneh, ki je travi jiajal vse potrebne pogoje, da je vztrajno rasla. Že na samih treningih smo se urili ne samo v hitrosti, ampak tudi v tem, da so kosci kakovostno pokosili travnik, grabljice pa smo ustvarjale kompaktne in lepe kopice. Pri vsem tem nas je vodil in usmerjal gospod Anton Japelj, ki ima sam največ izkušenj s z tega področja. Kmalu se je približal 12. september, dan tekmovanja. Tekmovalci smo se na prizorišče pomikali v paradi. Vsaka občina se je predstavila na svojstven, edinstven način. Kosci vrhniške Ekipa Vrhnike - Bevke v sprevodu Janković. Za cerkv^o, katere arhitekturo je oblikoval slovenski arhitekt Jože Plečnik, so se proti Ljubljanici razprostirali travniki pripravljeni na košnjo. Pred samo tekmo je sledil še kulturni program, nato branje »pravil igre«, zaprisega sodnikov ter tekma. Nestrpno smo že čakali slavnostni žvižg sodnikov. Po žvižgu so naši kosci pridno zamahnili in zarezali barjansko travo. Tekmovanje je bilo zanimivo in polno pričakovanj, katera občina bo tista najboljša, ki si bo letos prislužila pokal Ljubljanskega barja. Ko so naši kosci utrujeni prišli na cilj in v skupnem dosegli odlično drugo mesto, je bila naslednja naloga nas grabljic. Tra- Gostitelj tekmovanja sprejel našo ekipo. gle drugo mesto. Tudi solista iz naših vrst in najboljša v disciplini košnje in grabljenja sta se dobro izkazala. Kosec Jernej Lenarčič je posamično dosegel drugo mesto, grabljica Rezka Trček pa četrto. Za Občino Vrhnika smo s takimi rezultati prislužili absolutno drugo mesto. Seveda je treba omeniti energične in zelo spodbujajoče navlače, brez katerih gotovo ne bi dosegli tako čudovitih rezultatov. Hvala vsem, ki ste nas na kakršen koli način spodbujali in navdali za nas. Po tekmi smo se polni veselja skupinsko fotografirali med kopicami in si kar tam, na po-košenem travniku pripravili majhno pogostitev. Nato smo se še poveselili na samem prizorišču Grabljice zelo delovno med tekmovanjem Po bogato doživetem dnevu smo se polni čudovitih trenutkov z avtobusom vrnili domov ter še v domač kraj prinesli nekaj tistega veselja, ki smo ga doživeli na tekmovanju in z odlično doseženimi rezultati. V veliko veselje nam je bilo in ponosni smo na to, da smo zastopali svojo občino. Še v večje veselje pa bi bilo, če se prihodnje leto koč^a naše občine v paradi ne bi peljala prazna, ampak bi na njej sedel naš župan, saj bi nam s tem dal še več spodbude za resnično ohranjanje kulturne dediščine in udejstvovanje na takšnih in podobnih prireditvah. Maja Marolt KUD in ŠD BEVKE 4 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 50 let ZSAM Vrhnika V soboto,^13. 9. 2009, je bila na stari žagi nad Verdom prireditev v počastitev 50-letnice ZŠAM Vrhnika. Najprej je sledil slavnostni del, ki se je začel z zanimivim spektaklom. Podpoveljnik uniformiranih enot združenja se je po prošnjo za prihod s prapori pripeljal na »vrhniški lepotici«, gasilski lojtri. Seveda so jo usmerjali vrhniški gasilci specialisti za novo pridobitev. Za medicinsko oskrbo so skrbeli gasilci PGD Stara Vrhnika. Prihod praporov in ešalona je vodil podpoveljnik uniformiranih članov Slavko Jereb. Sprevod so spremljali člani Moto kluba Na-uportus. ML., M. CAFUTA, H. JANEŽ, J. SVENŠEK, R. PETAVS, J. OGRIN, R. SOKLIČ, S. KO-KALJ, M. ŠRAJ, J. LESKOVEC, A. KARBA, J. JEREB, F. JEREB, M. ŠRAJ - MIKLIČ, M. STA-NONIK, J. STANONIK, S. JA-PELJ, M. JELEN, Z. DRMOTA, A. JERINA, A. GOSTIŠA, A. PETKOVŠEK, M. MERLAK, M. ZEMLJIČ, I. ZEMLJIČ, M. HRNČIČ, F. MALNERŠIČ, M. SUHADOLNIK, S. ZALAR, MAROLT, d. o. o., ZAJC, s. p., nje Industrie usnja. Takrat je članarina znašala 1300 dinarjev. Iz prvih zapisnikov je razvidno, da so se člani odbora z vso resnostjo in odgovornostjo lotili problematike kraja, npr., po njihovem mnenju je imela Enota se je postrojila pod odrom in začeli smo s slavnostnim programom. V izvedbi Mešanega pevskega zbora Mavrica je zazvenela državna himna. V nadaljevanju smo predstavili kratko zgodovino združenja, ki jo lahko preberete v nadaljevanju. Praznovanja so se udeležili tudi posebni gostje; med nami so bili: dr. Marjan Rihar s soprogo, Igor Pipan, predsednik ZZŠAM Slovence, komandir PP Vrhnika Rajko Jesenek, uniformirani člani sosednjih združenj Logatec, Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna, Idr^a in Dolomiti, predstavniki krajevnih skupnosti, PGD Verd, Vrhnika in Stara Vrhnika, motoristi Moto kluba Nauportus, donatorji in pr^atelji združenja. Program ob 50-letnici sta povezovali Mirjam Suhadolnik in Anita Čretnik. Za popestritev programa so poskrbeli: otroci družine Šraj z violino in kitaro ter plesno točko, skupina otrok, ki je v lanskem šolskem letu obiskovala pravljice v Verdu pod mentorstvom Anite Čretnik, z dvema plesnima nastopoma in mlada harmonikarja Marko Treven in Gašper Merlak z dve- ma domačima vižama. Popoldansko druženje je minilo v pr^etnem vzdušju, ob golažu, p^ači in dobri glasbi, za katero je skrbel LITRSKI ODMEV. Seveda so bila podeljena priznanja in zahvale zaslužnim članom. Hvala vsem, ki ste in še vedno pomagate združenju. Posebno bi se radi zahvalili donatorjem. Uspelo nam je obnoviti prapor in nanj pritrditi praporne žebljičke. Ponosno ga bomo nosili in skrbeli zanj. Brez vas nam ne bi uspelo. Hvala tudi SV - 11. bataljonu za zveze za tehnično podporo. Brez družin Stanonik, Sven-šek, gospoda Radaka, gospe Jereb, Neže Gabrovšek in Gostilne Kranjc s kuharjem Lojzetom Mikličem nam ne bi uspelo zagotoviti dobrot in p^ače. Vsa zahvala tudi celotnemu organizac^skemu odboru za pomoč in sodelovanje. BOTRI PRAPORA OB 50-LETNICI D.RODOŠEK, J.OTRIN, J. ŠU-ŠTARŠIČ, K. JURJEVČIČ, A. BIZJAK, J. OBID, P. VIDMAR, B. ZELEZNIK, P. SEČNIK, S. RODE, F. ČRETNIK, A. ČRET-NIK, N. JERINA, F. DRAŠLER, U. ZIROVNIK, U. ZIROVNIK TREMAR, s. p., V. NOVAK, s. p., R. SRBLJAN, GERMANOL, d. o. o., R. PIŠEK, TRČEK, s. p., KOVINKOS, s. p., TRANS FELIKS, d. o. o., OPEL SEVER, d. o. o., AVTOTRADE, d. o. o, B. MIKLAVČIČ, s. p., S. MARIN-ČIČ, s. p., M. JANEZ, s. p., OBČINA VRHNIKA, D. VRABEC, s. p., PRIGO, d. o. o., DVIG, d. o. o., MIZ. J. KOGOVŠEK, s. p., KERŠMANC, d. o. o., R. MIV-ŠEK, s. p., D. JAPELJ, s. p., M. OBLAK, s. p., MIZ. AMEK, s. p., BARJANS, d. o. o., GOSTILNA KRANJC, ŠTIRN, d. o. o., LOGO, d. o. o. Zgodovina združenja Delovanje ZŠAM Vrhnika sega v daljne leto 1959. Prvič so se sestali v prostorih nekda- Vrhnika za tisti čas premalo prometnih znakov, pa tudi načina spodbujanja članstva. Tako so določili odgovorne za posamezni okraj in ti so bili vez med združenjem in vasmi. Povezovali so se tudi s političnimi organizac^ami in se zavzemali za vzgojo mladih v prometu. Tako je predlog programa za prvo leto zelo bogat: vključuje aktivnosti za pridobitev prostora, v katerem bi združenje delovalo in imelo arhiv. Začeli so z izdelovanjem registra vseh šoferjev in avtomehanikov ter mehanikov za območje Vrhnike. Zavzemali so se predvsem zato, da bi imeli v registru vse voznike, tudi uporabnike mopedov, kot je zapisano z vozni- škim dovoljenjem in tiste brez. »Poleg registra bi bilo nujno potrebno organizirati naslednja predavanja: predavanje o uporabi olja in materiala, predavanje o cestno prometnih predpisih in organizirati predavanje o pravilni uporabi in vzdrževanju vozil predvsem za nove in mlade voznike.« V tistem letu naj bi na dia-projektorju vrteli tudi film s področja prometa. Lotili so se tudi projekta - kako pobirati članarino in naročnino na Prometni vestnik. Ukvarjali so se tudi s sestavo programa v počastitev dneva šoferjev. Lahko zaključimo, da so delali s polno paro z veliko navdušenja in sodelovanja. Imeli so jasne cilje. Slavnostna seja ZŠAM Vrhnika je bilaa 12. jul^a 1959 v eni izmed sejnih sob na Vrhniki. Udeležilo se je je sedem članov odbora in pridružil se jim je častni gost - zastopnik Republi- škega in Okrajnega odbora tov. Rudi Celar. V svojem nagovoru odboru je poudaril pomen Dneva šoferjev in avtomehanikov, ki ga obeležujemo 13. jul^a. Ob prebiranju zapisnikov sem ugotovila, da ima ZŠAM Vrhnika bogato zgodovino. Vsak izmed izvoljenih predsednikov se je skupaj s člani zavzemal za dobro združenja. Delovali so na področjih preventive v cestnem prometu, zavzemali so jasna stališča, ki so bila v dobro vseh šoferjev in avtomehanikom. Bili so glasniki stanovskim kolegom in vzgojitelji vsem šoferjem v prometu. V svoje delo so nekoč in danes vložili veliko ur prostega časa in dobre volje. Člani združenja so si vedno stali ob strani. Tudi v najtežjih trenutkih. To je samo delček zgodovine ZŠAM Vrhnika. Tako kot so se trudili nekoč, se člani trudno tudi dandanes. Za ZŠAM Vrhnika, Anita Čretnik Zveza društev rejcev drobnice Slovence in Rev^a Drobnica v sodelovanju z Društvom rejcev drobnice Notranjske prirejamo 14. DRŽAVNO TEKMOVANJE V STRIŽNJI OVC, ki bo v nedeljo, 4. oktobra 2009, ob 10. uri v Razorski dolini pri Vrhniki na kmet^i Fortuna, Podlipa 6. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategor^'ah: s škarjami in z električnimi strojčki. Obenem bosta tudi 7. DRŽAVNA RAZSTAVA OVC IN KOZ ter 1. DRŽAVNA RAZSTAVA KOZ BURSKE PASME. Predstavili bomo vse, kar je povezano z rejo drobnice: volnene izdelke, izdelke iz ovčjega in kozjega mleka, meso drobnice in mesne jedi, opremo za rejo drobnice, pse, ki pomagajo rejcem pri delu ^ Za otroke in odrasle bomo pripravili delavnico polstenja. Sodelovali bodo tudi rejci malih živali. Na prireditvi bo podelitev nagrad rejcem drobnice za najboljše dosežene rezultate pri reji plemenskih koz in ovc in splošno urejenost kmetje. Pridružite se nam, da bomo skupaj preživeli pr^eten dan! Organizatorji 3. srečanje NPR ZSAM V soboto, 29. avgusta, je potekalo 3. srečanje notranjsko-primorske reg^e Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovence. Dogodek je potekal v lovski koči Lovske družine Cerknica v Zelšah.Zbralo se je približno od 90 do 100 članov ZŠAM NPR. To so bili člani ZŠAM Cerknice, Vrhnike, Logatca, Ilirske Bistrice, Postojne in Dolomitov. Predsedniki združenj in člani so se med seboj posvetovali o delu posameznih združenj in o delu NPR. Ob dobri kapljici, golažu in pečenju na žaru je za boljše vzdušje poskrbel Ansambel Lovci iz Lovske družine Cerknica, tako da smo lahko tudi zaplesali. Vsi udeleženci smo prejeli tudi majice z napisom. Malo nam je ponagajalo vreme, tako da se je vse dogajalo v sami lovski koči, ki je zelo lepa in prostorna in lepo opremljena z lovskimi trofejami. Tudi prostor pred lovsko kočo je zelo lepo urejen in pr^eten, gozdno okolje pa je naredilo svoje. Upamo, da se bomo prihodnje leto spet srečali, seveda v drugem kraju in še v večjem številu. Fani Surca Mesec požarne varnosti Preventivne akc^'e Občina Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika bosta s svojimi službami za zaščito in reševanje v okviru meseca požarne v obliki vaj posameznih prostovoljnih gasilskih društev, večje vaje GZ Vrhnika, poveljstva Vrhnika na območju stano- varnosti pripravili vrsto usposabljanj in preventivnih akc^', s katerimi želita dvigniti raven pripravljenosti, zmanjšati možnost nastanka nesreč ali ublažiti njihove posledice. Akc^e usposabljanja bodo potekale vanjskega naselja Zlatica, tekmovanj gasilcev na občinski in reg^ski ravni ter izvedbi zaščit-no-reševalnega dneva v župn^skem vrtcu in OŠ Ivana Cankarja. Medobčinski inšpektorat in redarstvo bosta izvajala pogosteje ak-c^'e poostrenega nadzora nad prevoznostjo intervenc^skih poti v strnjenih stanovanjskih naseljih Gradišče in Vrt-nar^a. Pregled in servis gasilnih aparatov za občane in možnost nakupa novih po ugodnih cenah bo tudi letos izvajal Gasilski servis Trček & CO v gasilskih domovih od 8. do 12. ure, in sicer v naslednjih terminih: Zaplani, 3. 10. 2009, Bev-kah, 17. 10. 2009, Verdu, 24. 10. 2009, Podlipi, 7. 11. 2009. Svoj gasilni aparat, ki ga imamo nekje v avtu ali hiši, lahko preverimo, ali je še uporaben in ali nam ne bo zatajil prav v trenutku, ko ga bomo najbolj rabili. Stab Civilne zaščite občine Vrhnika Gasilska zveza Vrhnika 5 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si JI Usoda "neposlušnih 14. septembra je odgovorni urednik rev^e Reporter v uvodnem članku razkril, da je 9. septembra minister za pravosodje Aleš Zalar povabil v svoj kabinet skrbno izbrane novinarje in jim razložil načrt za predčasno zamenjavo generalne državne tožilke, Barbare Brezigar, pri čemer naj bi minister najprej s pomočjo režimskih medijev ustvaril ozračje za njeno diskreditac^o. V intervjuju v Demokracii 3. septembra je dr. Damjan Žugelj, direktor Agencée za trg vrednostnih papirjev (ATVP), takole potožil: "Ne samo ATVP, temveč tudi Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je v zadnjem času deležna precejšnjih pritiskov na kadrovsko sestavo in vse pogosteje se iščejo možnosti za diskreditacjo njunih direktorjev." V Mladini je 11. septembra Bernard Nežmah zapisal: "Kadar se je partjski režim želel znebiti koga, ga je označil za izdajalca. I...I Kdor je dobil nalepko izdajalec, ni imel več človekovih pravic, ne poštenega sojenja, ne advokata, bil je vnaprej kriv in je tako končal v hudih jamah, na golih otokih ali pa na prisilnem delu. Če je to delovalo v času Titovega režima, je nedoumljivo, da isto strast devalvacije ljudi uporabljajo tudi moderni slovenski politiki vladajoče koalicje." Ko je premier Borut Pahor 6. decembra lani (torej kmalu po prevzemu oblasti) slovenski javnosti obljubil, "... da ne bom zamenjal niti enega človeka na javni funkcji, če ne bo utemeljenega suma, da ni dobro opravil svojega dela. Niti z eno besedo ga ne bom vprašal, kateremu svetovnemu nazoru ali politični opredelitvi pripada," smo vedeli, da gre le za leporečje in da bomo kmalu doživeli velike kadrovske pretrese. Nismo pa vedeli, da bo ta igra tako umazana. Niti v sanjah si nismo mislili, da bodo pri tem uporabljali staro komunistično metodo, po kateri je treba žrtev najprej razgaliti, popljuvati in do skrajnosti ponižati, nato šele likvidirati. Ko je minister Golobič nepričakovano razrešil direktorico urada za meroslovje, Nineto Majcen, mu je ta menda naravnost rekla, naj ji raje pove v obraz, da jo razrešuje zato, ker ni privrženka njegove stranke. Ali je res strankarska (ne)pripadnost glavni razlog kadrovskih zamenjav? Včasih morda. Včasih pa imamo vtis, da hočejo vladajoče stranke svoje "brezposelne" kadre le nagraditi s primerno službo, za kar pa je treba najprej izprazniti zaželena delovna mesta. Zelo jasno pa je mnogokrat v ospredju umazana in za državo nevarna motivac^a kadrovskih zamenjav. Nineti Majcen glede strokovnosti in sposobnosti ni bilo mogoče ničesar očitati. Kot gostujoča znanstvenica je bila zaposlena na me-roslovnem inštitutu evropske komisme, kjer je aktivno sodelovala pri oblikovanju evropske politike in strategie na področju meroslovja in kjer je bila kar dvakrat nagrajena z letno nagrado inštituta. Tudi v času, ko je vodila slovenski urad, smo dosegli več bistvenih izboljšav v skladu z zahtevami nacionalne in evropske zakonodaje, s čimer se je Slovenia uvrstila v sam vrh držav s sodobno meroslovno ureditvio. In zakaj je bila razrešena? Očitno zato, da je vodenje urada lahko prevzel neki Tasić, ki kot samostojni podjetnik opravlja enako dejavnost kot urad. Kot smo lahko brali, je pri diskreditacii Majcnove sodelovala pravnica, zaposlena na uradu, ki je kot predsednica nekega zasebnega združenja za meroslovje v začetku leta odprla bančni račun na Nizozemskem, kjer ima svoj poštni nabiralnik tudi družba Ultra Sum, katere solastnik je Gregor Golobič. Tudi uprava Darsa je bila brez krivdnih razlogov bliskovito zamenjana, v njegovo vodstvo pa zopet imenovan tisti, ki ga poznavalci uvrščajo v sam vrh gradbenega lobia. Tako bo tudi vihar, ki je zapihal v prejšnjem mandatu in ki naj bi tudi na področju gradbeništva prepihal to zatohlo dolino "Šentflorjansko", hitro utišan. Vzrok tako številnih kadrovskih menjav očitno ni nestrokovnost, pa tudi ne svetovno nazorska drugačnost, ampak predvsem želja ustvariti pogoje za zadnji val tranziciskega latninjenja. Na vprašanje, kdo izvaja pritiske na Agencio za trg vrednostnih papirjev, dr. Damjan Žugelj v navedenem intervjuju odgovarja: "Morda lahko omenim le, da je veliko posameznikov zainteresiranih za to, da nadzorniki ne bi več mogli uspešno nadaljevati s svojim delom. Očitno čutjo, da smo jim blizu. V splošnem pa lahko izpostavim lobje, povezane s subjekti, ki jih nadzorujemo oziroma preganjamo njihova nedopustna ravnanja, ali posameznike, ki v imenu politike zasledujejo edino lastne interese z željo po pridobitvi čim večjega premoženja, moči, vpliva in oblasti. In prav slednji so najnevarnejši, saj ne izbirajo sredstev in so povezani tudi z medji." Niso nevarni le za tiste državne tožilce in tiste direktorje nadzornih inštituci, ki pogumno tvegajo svojo poklicno kariero za brezkompromisno odkrivanje gospodarskega kriminala, ampak za vso državo, vse državljane. Tudi za volivce levega vladnega trojčka. Posledice izčrpavanja podjeti in bank z nezavarovanimi posojili za taj-kunske prevzeme bomo na svojih ramenih nosili - kdo drug kot - mi in naši otroci. Vsi, ne glede na politično prepričanje. Gotovo je vodenje države v krizi zahtevno delo. A prav v viharju bi morali vsi mornarji delovati kot dobro usklajena, izkušena in disciplinirana ekipa. In prav v takšnih časih bi morale vse nadzorne inštitucie države delovati brezhibno in z veliko politično podporo. Obglaviti te inštitucie in jih v tem času izročiti v roke skorumpira-nim lobiem lahko primerjamo le še z veleizdajo države. Nadzorne inštitucie so šele pod sedanjimi direktorji v prejšnjem mandatu postale učinkovite, ker ni bilo več političnih pritiskov. Nekdanji šef urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik, ki je vodil urad v času vladavine LDS-a, je v nekem intervjuju za Delo dejal, da če ne poslušaš (politike), ostaneš brez službe. In to se očitno zopet dogaja. Na vrsti so torej "neposlušni" B. Brezigar, dr. Žugelj, dr. Perman itn. Kot da bi nam nek lobi, neka vlada v vladi, žagala vejo, na kateri sedi pravna država - in vsi mi z njo! France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora Mesto Oratorius - oratory 2009 Mesto Oratorius je v ponedeljek, 24. 8. 2009, ponovno odprlo svoja mestna vrata in s pestrim dogajanjem privabilo 129 mladih obiskovalcev. Poleg županje in podžupanje se je za živahnost za mestnim obzidjem trudilo še 22 izkušenih mojstrov, ki so prihajali iz raznih poklicnih strok. Ti mojstri so imeli svoje skupine, s pomočjo katerih so skrbeli, da je mesto delovalo brez morebitnih težav. Dnevi so potekali v pri'et- zjutraj nas je obiskal cirkus povedal nekaj o frančiškan- nem, živahnem in kolikor mogoče norem vzdušju, saj petja, plesa, iger, smeha in z nekaj živali, klovni, Pikami Nogavičkami in drugimi pravljičnimi junaki, v torek pa skem redu, predstavil grobnico Burbonov in knjižnico. Po ogledu smo imeli sveto mašo Frančišek Asiški je bil ves čas prisoten v naših srcih in je računal na nas, mi mojstri poklicev pa računamo na vas, pozitivne energie ni nikoli primanjkovalo. Z vsakodnevno jutranjo budnico smo se dodobra zbudili in takoj po njej odhiteli v gledališče gledat dramsko igro o svetem Frančišku Asiškem. Frančišek Asiški je bil naš junak, o katerem smo letos kar naprej razglabljali, še posebno v času katehez. Z molitvio v cerkvi smo se mu redno priporočali in predajali v njegovo varstvo. Zgodba o omenjenem svetniku nas je spremljala tudi skozi popoldanske velike igre, ki pa so bile vedno nekaj posebnega. Deset skupnosti bratov se je podajalo v boj za razrešitev uganke iz Frančiškovega življenja. Vsakodnevno dogajanje je bilo popestreno z majhnimi presenečenji. V ponedeljek smo bili deležni obiska gasilcev ter policaja. Sreda je bila prav poseben dan, saj smo se odpravili na izlet v frančiškanski samostan v Novo Gorico, kjer nam je pater Krizostom v prečudoviti romarski cerkvi na Sveti Gori. V četrtek in petek so potekale razne delavnice, nekaj otrok pa je obiskalo tudi dom starejših občanov. Kljub zaprtju vodovoda smo v četrtek s pomočjo gasilcev lahko izpeljali težko pričakovane vodne igre. Otroci so bili nad njimi navdušeni, saj so bili na koncu igre zelo mokri in blatni. Teden odprtih vrat v mestu Oratorius smo zaključili v petek, 28. 8. 2009, s svečano sveto mašo in slovesno prireditvio, na kateri smo si ogledali reportažo celotnega dogajanja ter predstavitve posameznih skupin otrok. Pika na i zaključnega programa pa je bil velik kres. Našim poštarjem _ Našim vestnim vrhniškim poštarjem pripada vsa pohvala. Na naši vrhniški pošti je dobro urejeno. Tako hitra pošta kot poštarji, ki že ob zgodnjih jutranjih urah začnejo opravljati svoj poklic, ga z vso pohvalo vestno in točno opravljajo. Na motorjih prevažajo prepolne torbe razne pošte, reklame in drugo, ob še tako slabem vremenu nam nezmotljivo dostavljajo in odnašajo vso pošto. Naklonjeni so urediti tudi vse poštne zadeve, pri svojem delu so zelo priazni, lepo pozdravljajo, ponudio pisma, znamke, voščilne kartice, nasvete, za marsikaj so pripravljeni poskrbeti z izrekom, saj to je naš poklic. Vrhniška pošta je lahko ponosna na svoje disciplinirane poštarje, poštarji pa ponosni na svoj odgovorni poklic, saj so uradne osebnosti. Mar^a Mele otroci, da se vidimo prihodnje leto. Do takrat pa naj vas spremljajo oratoriski duh in vsa na novo sklenjena pria-teljstva. Ko smo animatorji zapustili mesto Oratorius, so se njegova mestna vrata ponovno zaprla, mi pa smo se odpeljali na zasluženi izlet na Svete Tri Kralje. Polni energie in želje po ponovnem druženju smo se s številnimi prigodami v nedeljo zvečer vrnili v svoje domove. Hvala vsem animatorjev, ki ste si vzeli čas, da smo se lahko skupaj podali na letošnjo oratorjsko pot. Brez vas tega »projekta« ne bi bilo mogoče izpeljati. Hvala podžupanji Majdi Zdešar, s katero sem imela čast voditi to mesto. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali celoten teden (kuharice župnjskega vrtca, prostovoljna gasilska društva, policaj g. Jereb, gospodinja Mia, Dom upokojencev, družina Leskovec (Vrhnika) z lesom za kres, gospodinje s peko peciva, DG 69 s sadjem, frančiškanski samostan Nova Gorica, duhovniki, tisti, od katerih smo si izposodili rekvizite Opravičujemo se, če smo na koga pozabili. Hvala za razumevanje! Županja mesta Oratorius, Špela Jamnik Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Hotel Mantova je prerasel svoje lastnike in njihovo sorodstvo. 16. 9. 2009 sem ob 12.30 prišel v restav-raci'o Hotela Mantova na Vrhniki. Natakarici (po mojem vedenju žena enega od sinov lastnice) sem naročil malico in jo prosil, če lahko dobim zraven kozarec vode. Prinesla mi je hrano, ne pa tudi vode. Še enkrat sem jo pri'azno poprosil za vodo, vendar mi je odgovorila, da mi je ne more prinesti, ker tega ne dovoli lastnica hotela, ga. Malči Turšič, in naj se glede vode obrnem nanjo. Ker sem imel hrano že na mizi in se mi ni zdelo, da bi moral gospo kandidatko za županjo iskati po hotelu, sem jo prosil, če lahko dobim samo prazen kozarec. Vendar je (v tistem trenutku že malo „žlahtnica") tudi to mojo prošnjo zavrnila. Na mizi sem imel toplo malico, zato sem odšel do šanka in prosil za prazen kozarec. Dobil sem ga in si odšel na WC natočit vodo. Po končani jedi sem plačal račun in odnesel prazen kozarec nazaj do šanka ter se zahvalil gospe, ki mi ga je dala. V tistem trenutku je prišla nejevoljna (ne vem, zakaj, saj sem si vodo sam prinesel) natakarica in mi začela razlagati, tokrat po položaju že zelo blizu vodstva, na katerega se je ob prošnji in zavrnitvi le-te sklicevala, da to pa ni v redu, češ, da sem si sam postregel vodo (zaboga, sem jim to mar računal?). Nisem je točno razumel, kaj naj ne bi bilo v redu, saj sem že vrsto let pri njih redni odjemalec hrane in pi'ače, prav tako pa sem bil že v preteklosti deležen razlage ge. Turšič in njenega moža o „ne-smotrni" porabi vode. Ko sem zapuščal restavracio, je za mano odprla vrata in rekla (tokrat verjetno že v imenu lastnice), naj si poiščem drugi lokal. Ob tem, verjemite, sem bil prav zares čisto presenečen. Ne, da nisem bil kot njihov dolgoletni gost deležen kakšnega znamenja pozornosti (mogoče v obliki gratis pice), ampak so me od tam celo izgnali (mogoče so nekako izvedeli, da na zadnjih volitvah za župana nisem volil ge. Turšič ali pa sem jim, po njihovem izračunu, na teden prinesel premalo denarja). Že nekajkrat sem bil z njihove strani (lastnikov in njihovih sorodnikov v obliki natakarjev) deležen šikaniranja. Prvič, ko sem prav tako naročil hrano z meni'a in piačo, po popiti piači pa so mi zavrnili prošnjo za kozarec vode; drugič, ko sem priazno opozoril natakarja (sina lastnice), da se na besedo hvala odvr-nes prosim, sploh v primeru, če jim kot stranka prinašaš denar, na kar se je on odzval z negodovanjem v obliki grdega momljanja; tretjič, sinu je bila prav tako zavrnjena voda, in to ob naročilu slaščic in piače itn. Ob dejstvu, da sem doslej poravnal vso piačo in jedačo (in te ni bilo malo), ki sem jo naročil pri njih, deležen pa sem bil opisanega odnosa, menim, da bi morali biti o takem monopolističnem in nespoštljivem obnašanju obveščeni vsi morebitni njihovi gosti, ki naj bodo pripravljeni, da si v Hotelu Mantova obsojen na pitje vsega drugega, razen vode, četudi ob jedači. Dejstvo, da si samo žejen, preverjeno ne zaleže. Kot že omenjeno v naslovu je članek namenjen lastnikom in sorodstvu hotela. Naj se nanje obrnem z blagohotnimi besedami: VSE JE V REDU! Menim, da je čas, da se usedete za mizo, se dogovorite in hotel prodate. Prepričan sem, da bo novi lastnik znal priazneje poskrbeti za goste. Denarja bo dovolj za vse sorodstvo in njihove morebitne želje. Ge. Turšič predlagam, naj ga ne zapravlja za kampanje, saj smo veseli, da ji ni uspelo postati županja. Tako nam je vsaj doma omogočeno pitje vode. Toplo jim priporočam tudi kakšno izobraževanje ali vsaj tečaj lepega vedenja. VSE BO V REDU, četudi boste prišli v hotel Mantova samo kot gostje, saj boste (prepričan sem) ob morebitni prošnji po kozarcu vode le-te tudi deležni. P. S. Če pa se za vsem skupaj skriva le skrb za čisto pitno vodo, se vsem vpletenim iskreno opravičujem. I. P., Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Uspeh mladih gasilcev iz PGD Blatna Brezovica Vrhnika NAŠ ČASOPIS V soboto, 12. septembra, je na Brdu pri Kranju potekalo državno gasilsko tekmovanje v orientac^'i za pionirje in mladince. Državnega tekmovanja so se lahko udeležile vse ekipe, ki so na predhodnih reg^'skih tekmovanjih osvojile prvo ali drugo mesto. Glede na dobre rezultate dveh ekip PGD Blatna Brezovica na reg^'skem tekmovanju smo tako sodelovali Nastopajoči in spremljevalci v družbi poveljnika Gasilske Zveze Vrhnika Vinka Keršmanca na državnem tekmovanju. Na tekmovanju je sodelovalo 168 ekip z mentorji. V katego-r^'i starejših pionirjev smo dosegli odlično četrto mesto in tako zelo izboljšali doseženo dvanajsto mesto, ki smo ga dosegli lani. V kategorii mladincev smo se uvrstili še na višje, drugo mesto. Osvojeno drugo mesto je prvi pokal društva na kakršnem koli državnem tekmovanju. Obe uvrstitvi nasploh sta največji dosežek za domače gasilsko društvo na področju dela z mladino vse od ustanovitve leta 1922. Glede na podatek, da je v Slovenci 1295 gasilskih društev, v katerih deluje več kot 130.000 gasilcev, sta obe uvrstitvi, ki smo ju dosegli, izjemna dosežka, ki se bosta zagotovo zapisala v zgodovina društva. Na tem mestu se posebej zahvaljujem vsem staršem, ki se trudno in nam pomagajo pri delu z mladino. Vsej mladini in mentorjem pa: Čestitamo! PGD Blatna Brezovica Ekipa mladincev v sestavi Jure Gostiša, Jure Jese-novec in Matej Jevšek je dosegla 2. mesto. Ekipa starejših pionirjev v sestavi Tadej Petrič, Tina Jesenovec in Žan Jesenovec pa je dosegla 4. mesto. Sveti pavel in stari časi v župn^'skem vrtcu Ljudje smo velikokrat prepričani v svoj prav in ga hočemo uveljavljati za vsako ceno. Tu ni veliko prostora za dialog, za učenje, za drugega človeka. Nekateri so pripravljeni svoj prav uveljavljati tudi s silo. Eden takih je bil sv. Pavel, takrat še Savel. Pridobil je papirje, da v Damasku polovi vse, ki so v srcu nosili ljubezen do Jezusa, in jih odvede v ječo. Prepričan je bil, da živ^o v zmoti in da je prav samo tisto, kar je osvojil on s svojo pametjo. Toda med potjo v mesto ga je »zadela strela spoznanja«: srečal se je s samim Jezusom. On, ki ga je Savel preganjal, je tako zelo zaznamoval njegovo življenje, da je postal drug človek, goreč oznanjevalec Jezusa Kristusa. Ljudje, ki so ga poslušali, so se sprva bali, saj niso razumeli, kaj se dogaja, potem pa so se veselili s sv. Pavlom. V letu sv. Pavla, ki je tudi zavetnik vrhniške cerkve, smo se tudi v Župn^skem vrtcu seznanili z njegovim življenjem. Otroci so si najbolj zapom- pomembnejši pa je bil nauk, da tudi mi lahko postajamo vsak dan pr^aznejši, dobri do sočloveka, pa zato ni treba pasti s konja. Dve skupini sta se vključili v projekt Igre naših dedkov in babic. Da, takrat je bilo precej drugače. Punčke iz cunj, žoge tudi, hišice iz vej, polena so služila za gradnjo različnih stavb, kocke in valji so budili domišljao in ustvarjalnost. Kuhali smo v velikih starih loncih z velikimi lesenimi kuhalni-cami. Juho smo zakuhali kar z oblanci, ki smo jih »zoblali« sami. Obiskali so nas tr^e dedki. Eden nas je učil ročnega oblikovanja lesa v starih časih, drugi je pletel košaro, tretji je izdelal piščalke iz lubja in palčk in nam naredil igralo » škrjan-ček«. Še klekljarica nas je učila veščin prepletanja. Oblekli smo se kot v starih časih, kotalili orehe, potem pa lulali na lesenem stranišču, počivali v posteljici, ki smo jo postlali s slačkami, prenašali smo težak lesen škaf, slačili koruzo, prepletali smo volno, vozili smo se z vozičkom - »kulcami« kot nekoč ^ Stari časi so nas zelo navdušili. Ob zaključku šolskega leta smo aktivnosti predstavili na razstavi v beli dvorani našega vrtca. Poslovili smo se od skupine otrok, ki bodo v jeseni odšli v osnovno šolo. Anica Košir Kropivšek Dejavnosti Društva invalidov Vrhnika Skupinska slika pred hotelom Jure Letovanje uspelo Društvo invalidov Vrhnika je tudi letos prvi teden v septembru organiziralo letovanje za svoje člane. Letovanja v Turističnem naselju Solaris pri Šibeniku se je udeležilo sedemindvajset članov in njihovih simpatizerjev. Lepo vreme, dobra družba in prelepo bivanje je vse prisotne navdahnilo z dobro voljo. Tako da je letovanje resnično uspelo. Bili smo na Kopah Prvo soboto v avgustu je Medobčinsko društvo invalidov Slovenj Gradec organiziralo na Kopah na Pohorju vseslovensko srečanje invalidov planincev, ki se imenuje Planinski dan invalidov. Prišlo je kar okrog 3000 udeležencev. Med njimi je bilo tudi 40 članov Društva invalidov Vrhnika. Za program je poskrbelo domače društvo. Med drugim je zapel njihov ženski pevski zbor, recitirala pa je znana dramska igralka Jerca Mrzel. Slavnostni govornik je bil direktor Direktorata za invalide mag. Cveto Uršič. Po svečanosti je bila ob 12.00 maša za vernike, nato pa smo "dobili" prosto, kar so mnogi izkoristili za nabiranje borovnic in zelišč v gozdu, drugi pa smo si privoščili hrano in p^'ačo in se, vsaj nekateri, tudi zavrteli na plesišču. Srečanje je bilo pr^etno, saj smo med udeleženci srečali in se pozdravili z mnogimi člani invalidskih društev, s katerimi naše društvo sodeluje že vrsto let. Slovo je bilo kar težko, a pot je bila dolga in tako smo spet prispeli domov v poznih večernih urah. Kopalni dan Ker smo imeli jun^'a smolo z vremenom in nismo mogli uresničiti načrtovanega kopalnega dne, smo ga organizirali 21. avgusta. Že ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali proti morju. V Izoli smo popili jutranjo kavico, nato pa smo se vkrcali na ladjico Zlatoperko, ki nas je odpeljala na raziskovanje celotne slovenske obale. Za presenečenje je spet poskrbel naš stari znanec, šofer avtobusa Franci, ki ne zna samo vešče obračati volana, ampak tudi mojstrsko vleči meh svoje frajtonarice. V veselje vseh ga je vlekel med vožnjo na ladjici in nas spravil v še boljšo voljo. Med popevanjem se je ladjica zasidrala med Piranom in Fieso. Tam se je kapitan lotil peke okusnih sardelic, ki smo jih zalivali z malvazijo in refoškom. Po kosilu nas je odpeljal nazaj do Izole, do plaže Hotela Delfin, kjer smo se lahko vse popoldne namakali v morju. Po kopanju smo bili deležni še večerje in zabave s plesom ob zvokih znanega Otavia Brajka. Tokrat smo imeli srečo z vremenom, saj je bilo sončno in vroče in tudi v vodi se nismo mogli ohladiti, saj je bila bolj mlačna kot sve- ža. Sport V soboto, 29. avgusta, je naše društvo organiziralo tradicionalni balinarski turnir Spoznavanje in druženje invalidov Slovence, ki je potekalo na baliniščih v Sinji Gorici, Dragomerju in pri Blagajani. Srečanja se je udeležilo 14 moških in ženskih ekip iz 16 društev - skupaj 125 invalidov. Vreme nam to pot ni bilo preveč naklonjeno, saj smo morali zaradi naliva srečanje prekiniti sredi dneva. Dež je namreč dodo-obra namočil igrišča. Čeprav je dež ponehal, nismo mogli nadaljevati s tekmovanjem. Vseeno je tekmovanje potekalo v veselem vzdušju in ob slovesu smo si obljubili, da se bomo prihodnje leto ponovno srečali. Društvo invalidov Vrhnika Zahvala Društvo invalidov Vrhnika se prav lepo zahvaljuje gospe Francki Zorc za darovano prenosno kisikovo bombo, ki smo jo že dali v uporabo našemu članu. Še enkrat hvala! nili, da je padel s konja, potem pa ni nič videl. Tudi sami smo z zavezanimi očmi izkusili, kako je to. Postavili smo velik šotor, se v njem zbirali v jutranjem krogu, kar nekaj lesenih konjičkov smo preizkusili, tudi kdaj padli, a k sreči brez bušk, hodili smo po »padalu«, s katerim smo naredili valove, naredili čolne in veslali, pisali smo z gosjim peresom in izdelali svoje svitke, na različne načine oblikovali vrhniško cerkev, ki smo jo v tem letu večkrat obiskali in jo spoznavali kot kulturno in duhovno stavbo. Lotili smo se tudi kiparjenja in veliko hodili, saj je znano, da je Pavel opravil veliko poti tudi peš. Še marsikaj smo vzeli pod drobnogled, naj- Kam so šle počitnice? Hladnejša jutra in malo manj sončni dnevi so že napovedali dokončno slovo od poletja. Vsaj od tistega pravega vročega poletja in z njim tudi slovo od počitnic. V ŽupnC'skem vrtcu smo jih preživeli prilagojeno vremenu, ki se nam je letos pokazalo v različnih oblikah in temperaturah. Tako so nam vroči dnevi ostali v spominu po jutranjih sprehodih, ko vročina še ni bila tako huda, po čofotanju v bazenih, igranju z vodno cesto, igrah z vodo (prelivanje, dolivanje, polivanje) in okusnem hlajenju s sladoledom. Hladnejše in bolj mokre dneve smo si popestrili s prebiranjem zgodb in ogledovanjem slikanic s poletno in morsko vsebino, ustvarjanjem morskih slik iz mivke in školjk, gubanjem ladjic in ribic ter prepevanjem ob spremljavi harmonike. Vsega lepega je enkrat konec in tudi te počitnice so prehitro minile. Ostali so nam spomini, ki nas grejejo v teh jesenskih dneh, ko so se nam v vrtcu že pridružili novi otroci. Ti so septembra prvič prišli v naš vrtec in so že ugotovili, da nam ni lepo samo med počitnicami. Mi si namreč polepšamo prav vsak dan posebej in vsakega sproti. Vesna Stanek 7 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS • NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS Poletje je minilo, zato je čas, da bralce in bralke Našega časopisa seznanimo z dogajanjem v domu. Predvsem lahko letos že septembra opišemo naš piknik. Čeprav spet nismo imeli sreče z vremenom, smo to kar dobro nadomestili z dobrim vzdušjem. Začenjamo pa z borovnicami ^ Dan borovnic v Domu upokojencev Vrhnika 18. 8. 2009 je bil v našem domu Dan borovnic. Doma sem iz Borovnice in v kraju imamo že nekaj let zapored praznovanje Dan Borovnic. Porodila se mi vanje D je ideja, da bi poskusila tudi za naše stanovalce, ki te prireditve ne morejo obiskati, pripraviti podoben praznik. V zelo kratkem času smo za sodelovanje pridobili bend Coklarji iz ji V olj Domski pevski zbor vodi 1 pry ospa Ani Buh, ki je nekdaj delala v ka. maga sr. Maja Švajger, njena hči, ki se nam tudi pridruži, kadar ni v službi. Predvsem pa nam pripravi besedila pesmi v taki velikosti, da jih z lahkoto beremo. Pevske vaje imamo ob četrtkih ob štirih popoldne. Imamo se prav prijetno, po vajah pa se pogosto še pogostimo, si pripovedujemo razne dogodivščine in šale. Čas nam teče tako hitro, da se poslovimo ponavadi šele, ko se stanovalkam že mudi na večerjo. Res je pryetno, komaj čakamo četrtke! Vse pevke smo bile v življenju zaposlene, gospodinje in matere. Za petje nismo imele časa, razen če smo otrokom pred spanjem zapele uspavanko. Naši glasovi torej niso uglaše- Borovnice, pryazno pa^ sta se na povabilo naše sestre Joži Žitko in gospe Marinke Vuk odzvala dva pridelo- valca ameriških borovnic - družina Rot in kmetya pri Ljubljanščevih. Oba pridelovalca sta nam darovala borovnice, ki smo jih razdelili med naše stanovalce, nekaj borovnic pa smo porabili za peko slaščic, ki smo jih ponudili na prireditvi. sem se iskreno zahvaljujem. Barbka Košir Dan borovnic Letos smo v domu upokojencev Vrhnika obeležili praznik Dan borovnic, ki je vsako leto že tradicionalno v sosednji Občini Borovnica. Za ponudbo, da tovrstno vzdušje in okušanje ameriških borovnic poskusimo tudi mi, je poskrbela naša medicinska sestra Barbka Košir s pomočjo delovne terapevtke Klavdye. Gospa Marinka Vuk nam je predstavila vzgojo nasadov borovnic, kako služyo zdravju in za kaj vse jih lahko še uporabljamo. Medtem ko smo pokušali borov-ničke in jih lahko tudi kupili, nam je skupina Coklarji zapela ob spremljavi harmonike in inštrumentov iz domačega orodja (kosa, perivnik, buče Poskušali smo raznovrstne domače dobrote in pecivo iz borovnic, ob tem pa spoznali nove obrti iz naše okolice. Vsi stanovalci doma in njihovi svojci smo za konec vse nastopajoče nagradili s ploskanjem, sama pa sem med petjem tudi zavriskala. Preživeli smo lep avgustovski dan, zato se v imenu vseh stanovalcev zahvaljujem vsem nastopajočim in sodelujočim. Posebna zahvala sestri Barbki, ki si je vzela čas za pripravo nepozabnega dogodka. Stanovalka Rezi Lazar Zenski pevski zbor v Domu upokojencev Že več kot eno leto deluje Ženski pevski zbor v Domu upokojencev na Vrhniki. V zboru poje deset pevk, devet stanovalk in ena zunanja - spodaj podpisana Iva Pečar. Po operacyi kolka sem bila nekaj časa stanovalka v domu. Takoj sem se pridružila pevskemu zboru in pridnim ustvarjalkam v skupini ročne spretnosti. Vse to sem ohranila tudi, ko sem šla po petih mesecih okrevanja domov. Č o-vek potrebuje druženje in komunika-cyo, da je življenje lepše, pestrejše in bolj zdravo. Domski p gospa Ani B domu kot negovalka. Pri tem ji po- ni in jih moramo precej »piliti«. Zadnje četrtke smo se pripravljale na nastop na tradicionalnem domskem pikniku 11. 9. 2009. Zapele smo tri narodne pesmi, eno pa smo namenile pevki ansambla Duo Enjoy, ki je imela ravno rojstni dan. Bila je presenečena in vesela, prišla se nam je lepo zahvalit. Ko smo hotele zapeti še zadnjo pesem, se je ulil dež in pevke smo se razkropile. Škoda, že drugo leto vreme ni bilo naklonjeno, da bi piknik speljali zunaj do konca. Verjetno zgoraj niso naročili vremena ^ Kakšno bo vreme prihodnje leto ne vemo, ampak v tretje gre rado ^ Pevke si srčno želimo, da bi pevo-vodkinja, gospa Anica, vztrajala in še naprej vodila zbor in ga spremljala na harmoniki. Tako nam bo dala še veliko pryetnih in koristnih ur ter veselega druženja. Hvala, gospa Anica, in gospa Maja za vajino požrtvovalnost in humanost. Iva Pečar Nagovor gospe Mar^e Klampfer, stanovalke DUV, na pikniku 11. 9. 2009 Po letu dni se danes spet srečamo v tem prelepem parku, pod mogočno vrbo na tradicionalnem jesenskem pikniku, ki je namenjen stanovalcem in njihovim svojcem. V imenu vseh stanovalcev doma vas vse prisrčno pozdravljam. Poletje se poslavlja in daje prostor jeseni. To je čas pobiranja pridelkov in sadov in na splošno pregled dela čez leto. V domu imamo razne skupine, kjer se lahko umsko in fizično razgibamo. Imamo pa tudi skupino za ročna dela in spretnosti, ki ima za nalogo, da jesenska stojnica ne kaže praznine. Tu se ugotovi, s čim so se naše pridne roke ukvarjale vse leto. In ko se stojnica napolni z izdelki, smo članice skupine zadovoljne, da je delo uspelo. V glavnem pa je stojnica namenjena Vam, dragi svojci, da si jo ogledate in vidite naše delovanje v domu. Tudi med letom smo veseli Vašega obiska, še posebno tisti stanovalci, ki so žal zaradi starosti ali bolezni obležali v postelji in so še kako potrebni lepe besede in pozornosti. Vsem želim lepo jesensko doživetje v družbi najdražjih, hkrati pa tudi izrekam zahvalo vsem organizatorjem, kuharjem, strežnemu osebju in prostovoljcem za prizadevanje in skrb, da je piknik uspel. Sreča na obisku! azna Vsako leto v našem domu poskrbijo, da se srečamo s svojimi dragimi na PIKNIKU. Nihče, razen tistih, ki to pripravljajo, ne ve, koliko truda in volje je vloženo v to druženje. Priprave potekajo tako, da naše bivanje ni moteno. Bil je petek, 11 .9. 2009 ob 15. uri. Po deževnem dopoldnevu se je zjasnilo nebo in zasyalo sonce nam v pozdrav. Sedeli smo ob mizah, ki so bile domiselno okrašene s cvetjem. Prostovoljke in skavti so na mize nosili sadje in pyačo, pomagali stanovalcem v vozičkih in še marsikaj drugega, kar je bilo v veliko pomoč. Prireditev je odlično vodila gospa Maja, naša sestra. Pozdravila je vse prisotne in zaželela, da se imamo lepo. Direktor doma, gospod Štefan Kociper, je v govoru povedal dosti zanimivih stvari, ki se in se bodo še dogajale v domu. Pohvalil je ljudi, ki jih ima okoli sebe in s katerimi se zelo razume. Tako je delo dosti lažje. Stanovalce je prosil za razumevanje in potrpljenje, ker je ob prenavljanju doma dosti hrupa. Imeli smo tudi častnega gosta, go- spoda dr. Marjana Riharja, župana Vrhnike, ki je tudi spregovoril nekaj besed in pohvalil upravljanje doma pod vodstvom našega dobrega direktorja. Potem se je predstavila glavna sestra, gospa Vera, ki je k nam prišla pred nedavnim. Povedala je, da se v zdravstvu pripravlja nekaj sprememb. V imenu stanovalcev nas je pozdravila gospa Marya Klampfer in vsem zaželela dobro počutje. Domski pevski zbor SONČKI je pod vodstvom harmonikarice gospe Ani Buh zapel nekaj pesmi. Od vsega začetka sta igrala in pela Duo Enjoy. Ko je igrala glasba, se je tudi plesalo. Za veliko presenečenje stanovalcev je poskrbel naš receptor Roman, ki je čustveno zapel pesem Deček z ulice. Čestitamo! Med prireditvyo so kuharice in njihov šef pridno pripravljali meso na žaru in še vse, kar spada zraven. Za bolnike, ki težko jedo, so skuhali golaž. Preden so postregli, se je predstavil še novi šef kuhinje, Grega, in nam zaželel dober tek. Imeli smo tudi stojnico z ročnimi deli stanovalcev. Izdelke ste si lahko ogledali, če pa ste kaj kupili, smo še posebno veseli, ker cenite naše delo. meli smo tudi srečelov. Srečke so prodajale gospe, ki so hodile od miz do mize, dokl 1er jih ni zmanjkalo, i mize in razveseljevale vse tiste, ki so kaj dobili. Najlepša hvala vsem sponzorjem, ki so darovali dobitke. Po približno eni uri srečanja so nas postregli. Vse dogajanje je snemal na kamero receptor Jože. Njemu se moramo zahvaliti, da se je po računalniku zmenil z onim 'gor', da smo imeli v začetku lepo vreme. Pozabil pa se je dogovoriti, koliko ur naj sye sonce. Deževati je začelo je prav takrat, ko je bilo razpoloženje na višku. Pohiteli smo v varno zavetje doma. Zopet sta se pokazali velika srčnost in pomoč vseh uslužbencev ter prostovoljcev. V avli se je nadaljeval program. Navzoče je pozdravila sestra Barbara in predstavila mesečnik Naši dnevi, katerih urednica je. V naš dom si prizadeva vnesti nekaj novosti. Nato je prišla skupina trebušnih plesalk z Vrhnike, ki so zaplesale svoj značilni ples. To je bila tudi paša za oči. Medtem ko smo se notri zabavali in sladkali s sladoledom, so zunaj že hiteli pospravljati. Malo po 20. uri je zadnji tovornjak odpeljal mize in klopi izpred doma. Zjutraj je bilo vse čisto, kot da se ni nič dogajalo. Vse pohvale vredno! Kljub hitremu zaključku smo bili vsi nasmejani in zadovoljni. Vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, da je vse to nemoteno potekalo, iz srca najlepša HVALA. Srečni smo, ker smo tu doma v jeseni svojega življenja. Ljudje smo angeli z eno perutjo; če pa želimo leteti, se moramo objeti! stanovalka Violeta Veber PRISRČNA ZAHVALA DONA-TORJEM ZA NAKUP SPECIALNIH ZDRAVSTVENIH PRIPOMOČKOV: MOTOMED, SPECIALNI POČIVALNIK IN OSEBNA TEHTNICA. Donatorji so bili: Kolektor Koling, d. o. o., Sanolabor, d. d., Dvigala Bartol, s. p., Komunalno podjetje Vrhnika, Občina Vrhnika, Koval, d. o. o., Fidimed, d. o. o., Merkator, d. d., NLB, d. d., Soča oprema, d. o. o., Alu projekt, d. o. o., Eurogradnje, d. o. o., in še podjetje Mi vam, d. o. o., IN SPONZORJEM SREČOLOVA 11. 9. 2009 ABC MIZARSTVO, d. o. o., ALBRACO, d. o. o., ALIMATE, d. o. o., ANVINA , d. o. o., Vrhnika, DOM OPREMA Vrhnika, Simon Čelešnik, s. p., DVIGALA BARTOL ZVONKO s.p., ELEKTROINŠTALA-TERSTVO ALEKSANDER BRENČIČ, s. p., Vrhnika, EUROPAP, d. o. o, IMPULS, Domžale, d. o. o., KARAN & DELFIN, k. d., Ljubljana, KENT, d. o. o., KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, KOVAL, d. o. o., KRKA, d. d., MAGDA KUHELJ, s. p., Vrhnika, LEDO, d. o. o., Ljubljana, LEKARNA Ljubljana, PE VRHNIKA, LJUBLJANSKE MLEKARNE, d. d., MATEJA BIZJAK, s. p., MEDPROTECT, d. o. o., MERKATOR, d. d., MIKA PLUS, d. o. o., Kranj, RAJKO MIVŠEK, s. p., Vrhnika, MLADINSKA KNJIGA, d. d., MOBITEL, d. d., Ljubljana, NADJA, d. o. o., NLB, d. d., Enota Vrhnika, OBČINA VRHNIKA, PAUL HARTMANN ADRIATIC, d. o. o., PAVEL INSTALAC^E Pavel Bizjak, s. p., Vrhnika, PRALNA TEHNIKA, d. o. o., MARIBOR, PRIMA, d. o. o., SAMEX, d. o. o., Vrhnika, SERVIS SVEŽINA, d. o. o., Logatec, SEMENARNA SONČNICA, Ida Petrovčič, s. p., Vrhnika, SILVANA, d. o. o., Horjul, SLAŠČIČARNA BERZO Abdi Alizira, s. p., Vrhnika, PRIMOŽ SMRTNIK GMS, s. p., Vrhnika, SOČA OPREMA, d. o. o., STANISLAV MARINČIČ, s. p., Vrhnika, ŠTUDENTSKI SERVIS, d. o. o., Maribor, DRAGAN TARLAČ, s. p., TOSAMA, d. d., Domžale, TRGO-CEV, d. o. o., Logatec, Turistična, kmetya KISOVEC, Logatec, URH & Co, d. o. o., VRTNARSTVO HLEBEC, Simon Hlebec, s. p., ZALOKER& ZALOKER, ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. o. o., ZAVAROVALNICA TRIGLAV Ljubljana Ružica Car , Greta Likar , Bogdana Ros-naky , Antonya Žigmond , Vera Habe Hvala tudi gasilcem PGD Verd in PGD Podlipa, ki so nam brezplačno posodili klopi, ter skavtom in prostovoljkam, ki so skrbeli za čim bolj nemoten potek piknika! Zbrala: Simona Medic 8 28. september 2009 pw-i n/ ■ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si wD Cllla Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček Drage upokojenke, v- • • v« VI • spoštovani upokojenci, naši člani Kar nekaj dejavnosti se je zvrstilo in mnogi so uživali v naši družbi. Tako smo bili zadovoljni z obiskom starejših nad 75 let, o prireditvi boste posebej brali, mnogo zanimanja je bilo tudi za izlet v Šmarješke Toplice, kjer se je bilo mogoče kopati, o čemer bo poseben članek. Za vas pa je pomembno, da boste izvedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Kaj torej napovedujemo: - v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico razpisujemo nadaljevalni tečaj ital^anskega jezika, ki bo spet ob ponedeljkih; - razpisujemo tudi tečaj nadaljevalne nemščine, če bo dovolj prijav; - zbiramo prgave za delavnico slikanja na steklo in če bo dovolj pr^av, bo v organizac^'i Cankarjeve knjižnice; - v jeseni bo predavanje o revmatizmu; - sestal se bo Upravni odbor DU; - oktobra vas bomo povabili še na en izključno kopalni izlet v Šmarješke Toplice; - oktobra je razpisan kostanjev piknik; - oktobra bomo pripravili in razdelili humanitarne pakete; - novembra bo delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic; - novembra bomo martinovali; - decembra bo prednovoletno srečanje; - seveda pa vse druge dejavnosti socialnega in športnega značaja potekajo po ustaljenem urniku; - o vseh dejavnostih se lahko sproti seznanjate na oglasnih deskah in na spletni strani DU Vrhnika. Oaza miru, zelenja in bazenov v Šmarjeških Toplicah nas je navdušila. Prvi jesenski izlet je bil tokrat malo drugačen, saj smo izletnikom ponudili tudi kopanje v Šmarjeških Toplicah. Pr^avilo se je kar 79 izletnikov, ki so preživeli lep, topel in zanimiv dan. Najprej so nas sprejeli s konkretno dobrodošlico (ajdov kruh z orehi, čaj s cvičkom) in nam predstavili zdravilišče, nato nas je biologinja popeljala po čudovitem parku, kjer je mnogo zanimivih vrst drevja. Vse pa je najbolj navdušil lotos, rastlina z veli- starejših doma in kdo vse morebiti rabi pomoč (druženje, vključevanje v skupine za medsosedsko pomoč, čiščenje, vrtnarjenje, hobi delavnice, interesne dejavnosti ipd.) Tel. št. DU 750 - 46 - 24: ponedeljek od 9. do 11. ure, sreda od 9. do 12. ure in petek od 9. do 12. ure. Koordinatorka projekta: Dragica Pelan Predsednik DU: Anton Sluga Sončki na Debeli peči Pohodna skupina Sončki je imela čez poletje »dopust« in marsikdo je že komaj čakal, da se spet podamo na pot. Po dvomesečnem premoru smo se na pohod odpravili na prvi septembrski dan, ki je bil po temperaturah še čisto avgustovski. V jasnem jutru smo se odpeljali z manjšim avtobusom proti Gorenjski in naš cilj, Debela peč, nas je vabil že med vožnjo po gorenjski ravnini. Na Pokljuki smo izstopili in za ogrevanje krenili po položnejši poti prek planine Javornik na planino Lipanca. Med potjo nam je Vojko, novi Sonček, povedal marsikaj zanimivega o močvirski kimi listi in bogatimi cvetovi ter okrasnimi plodovi, ki uspeva v posebnem toplem ribniku. Po ogledu parka se je večina napotila v bazene, peščica pa je ostala in si privoščila dveurni sprehod po zdraviliškem kompleksu. Po triurnem namakanju in plavanju v bazenih po izbiri so bili nekateri kar pr^etno utrujeni in seveda lačni, zato se je še kako prileglo kosilo. Po kosilu smo obiskali čebelarja, ki ima lepo zbirko starih panjskih končnic in različnih pripomočkov za čebelarjenje, druga skupina pa se je odpeljala z vlakcem na panoramsko vožnjo po bližnjih lepo urejenih in s cvetjem okrašenih vaseh do mlinarja, kjer smo poskusili kruh iz njegove moke. Nato sta se skupini zamenjali, da ni bil nihče prikrajšan za užitke. Kar nekaj ljudi se je trudilo, da bi se imeli čim lepše. Med vračanjem so mnogi izražali željo, da bi se šli večkrat kopat in predlagali tudi kopalne izlete. Bomo poskusili in videli bomo, kako se bo izkazalo. Zapis: Elica Brelih, Foto: Tone Sluga Spoštovani občani in občanke Vrhnike, starejši od 69 let Društvo upokojencev Vrhnika se je leta 2006 vključilo v vseslovenski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Namen projekta je, da bi prostovoljci društva obiskali vse občane, starejše od 69 let v njihovem okolju, in ugotovili njihove potrebe: - potrebe po vseh vrstah pomoči na domu in kdo tako pomoč že dobiva; - posredovali podatke o potrebah pristojnim službam (Zdravstveni dom, Center za socialno delo, RK, Karitas), - skušali organizirati pomoč v okviru društva, - z rednimi obiski prostovoljcev pri osamljenih in tistih, ki so izjavili, da potrebujejo pomoč in jo tudi dob^o, spremljati kakovost pomoči in zadovoljstvo uporabnikov, - s podatki, ki jih bomo zbrali, vplivati na občinsko in nacionalno politiko pomoči starejšim na domu. Tajnost pridobljenih podatkov je zagotovljena. Vse naše prostovoljke imajo potrdilo društva, da sodelujejo v projektu. Če občani in občanke ne boste želeli sodelovati v projektu, bomo spoštovali vašo voljo. Če pa boste privolili v razgovor, vam bomo hvaležni. Vse informac^'e, ki jih bomo pridobili v i im bodo pomagale, da bomo lažje ugotovili, nam razgovoru z vami, kakšno je življenje Septembra so praznovali naši člani: Mici Lovrin, BLATNA BREZOVICA Ludvik Zitko, PODLIPA, Franc Vidmar, VERD, VRHNIKA Cita Furlan, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Ljudmila Letonja, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Mar^a Lukančič, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Mar^a Omerzel, MRAKOVA CESTA, VRHNIKA Mar^a Pivk, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Franc Nagode, STARA VRHNIKA Angela Ogrin, VERD, VRHNIKA Mihael Remžgar, SINJA GORICA Majda Dovč, JELOVŠKOVA UL., VRHNIKA Nada Pajsar, VERD, VRHNIKA Terezka Albreht, VERD, VRHNIKA Vera Kirn, RIBIŠKA POT, VRHNIKA Rozal^a Grom, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Ivan Kukovec, DRENOV GRIČ Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan. pred spanjem, da vstanemo ob 6. uri zjutraj in krenemo na pot ob 7. uri. Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in kmalu smo se izvili iz megle na velika prostranstva, pred nami pa se je vzpenjala mogočna gora Raduha. Nekateri so bili kar presenečeni, da so zmogli tako pot in navdušeno, a z velikim spoštovanjem zrli v globino proti Grohatu in Solčavi. Kar nismo se mogli nagledati vseh gora, vključno s Triglavom. Ves čas so nam delale družbo kavke, ki so hvaležne za vsak grižljaj, ki ga dob^o. Vračali smo se prek Male Raduhe do koče, kjer smo se odžejali in okrepčali. Čestitali smo si za osvojeni dvatisočak. Joj, kako dolga je bila pot v dolino! Kar nekaj zaskrbljenih obrazov je kukalo, kje so kolesa avtobusa, a naš Ivan je pravi mojster. Za sprostitev smo si privoščili še en biser, Logarsko dolino in ob hladni p^ači ugotavljali, kako lepa in zanimiva dneva smo i. Ze smo načrtovali naslednji dvodnevni pohod z izle- preživeli tom za prihodnje leto. Zapis: Elica Brelih, Foto: Jože Stern Srečanje starejših od 75 let Društvo upokojencev Vrhnika in njegova socialna komis^a vsako leto avgusta pripravita družabno srečanje s kulturnim programom za starejše članice in člane. Tudi letos je bilo tako. Kar dvakrat se je sestala komis^a, da smo se vse dogovorili, kako bo potekalo srečanje. Letos so za kulturne užitke poskrbele upokojene članice pev- skega zbora Barjanke iz Borovnice, ki so s svojim ubranim petjem in izbranimi pesmimi marsikomu polepšale dan. Mnogi so kar pritegnili zraven. Tudi članice in člani Folklorne skupine iz Ligojne - Cepci, so s svojim duhovitim plesnim dolenjskim pro- ah gramom samoperki in svečniku, ki sta rasla ob poti. Po malici pri Blejski koči smo se poslovili od pohodnice, ki nas je želela počakati pri koči, in se napotili v strmino proti robu Pokljuke nad dolino Krme. Sonce je toplo grelo in izkoristili smo vsako senco, ki so jo nudili macesni. Ko smo dosegli greben, je pr^'etno zapihalo in nekaterim vzbudili željo po plesu, ki pa so jo lahko malu potešili, saj je duo Litrski odmev neutrudno igral. že so nas pritegnili obsežni pogledi na vse strani, še posebno na Triglav. Na nebu ni bilo niti enega oblačka in šele ko smo dosegli vrh Debele peči, se je pojavil en sam, samcat oblaček v bližini Triglava. Na vrhu smo resnično uživali, kot bi slutili, da se poslavljamo od poletja v gorah. Ura se je pomaknila na drugo popoldne in odpravili smo se nazaj, lepo počasi, saj je bilo škoda hiteti v tako lepem dnevu. Ob ljalo po sviščevec s svojimi v^oličastimi, resastimi cvetovi. Posedeli smo stezi nas je spremljalo pozno poletno cvetje, predvsem čašasti še na soncu pred Blejsko kočo, nato pa se spustili po strmini v pokljuške gozdove, kjer nas je pri spomeniku čakal avtobus. Na koncu smo si dan polepšali še z obiskom blejske slaščičarne. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, Fotografija: Sonja Repnik Zimzelenčki Članice in člani pohodniške skupine Zimzelenčki, ki smo imeli čas 24. in 25. avgusta in smo se počutili kondic^'sko dovolj pripravljeni, smo se odpravili iskat velikana, ki p^'e iz studenčka pod Iglo vodo, da jo občasno zmanjka. Kaj mislite, smo bili uspešni? Seveda, a ne pri velikanu, ampak pri hoji na 2062 m visoko Raduho. Naš zvesti in cenjeni voznik Ivan nas je s 40-sedežnim avtobusom uspel pripeljati po zelo, zelo ozki, ovinkasti in strmi cesti do parkirišča pod Kočo na Loki v popoldanskem času. Hitro smo se razmestili po sobah, saj nas je bilo le 20, in se nato odpravili na planino Javorje pogledat proti Komnu in Smrekovcu. Večer je hitro minil v pr^'etnem klepetu in še zadnji dogovor Prav tako ni nihče ostal lačen , saj so v Gostilni Pri Krajncu postregli z okusno hrano in hladno p^ačo. Vsako leto je posebne županove pozornosti deležen najstarejši udeleženec srečanja, saj mu pokloni šopek in posebej čestita. Letos je bil to 99-letni Dolfe Malavašič. Predsednik društva je poklonil šopek naslednjemu najstarejšemu udeležencu in udeleženki. Srečanja se je udeležilo kar nekaj prejšnjih predsednikov in članov upravnih odborov, članice in člani socialne komisme in prostovoljke, ki so imeli možnost poklepetati z znanimi in neznanimi udeleženci. Ko so odhajali, so se zahvaljevali za lep in bogat dan, ki so ga preživeli z nami, ki smo to organizirali. Zapis: Elica Brelih, Foto: Marjeta Novak Družabno srečanje notranjskih upokojencev v Logatcu Prvo septembrsko nedeljo smo se vrhniški upokojenci odpravili na družabno srečanje v Logatec. Zbrali smo se ob 13. uri pred šolo IC. Odpeljali smo se v upanju, da bo lepo vreme, kar je tudi bilo. V Logatcu nas je, kot vsa druga notranjska društva upokojencev, pričakal Ansambel Litrski odmev z lepo glasbo, kar imamo vsi upokojenci radi. Prizorišče je bilo kmalu zasedeno. Začela se je lepo pripravljena prireditev, ki so jo organizirali Logatčani. Pr^'etno je bilo poslušati pevske zbore. Ko pa so zapeli vsi zbori hkrati, je lepo odmevalo daleč naokoli Logatca. Zanimivo je bilo poslušati predsednike društev in gospo Anko Tominšek. Nato so podelili pokale društvom, ki so dosegli lepe uspehe na športnem področju. Sami smo si postregli z dobro malico in p^ačo. Med malico in po njej je bil srečolov z lepimi dobitki, ki so jih prispevala številna podjetja in samostojni podjetniki. ato smo veselo zaplesali in prepevali do sončnega zahoda. Za nami je še eno lepo družabno srečanje, na katerem sta prevladovala dobra volja in pr^ateljstvo v povezavi z gibanjem v naravi. Udeleženci smo si ob slovesu obljubili: »Nasvidenje ob letu osorej!« Zapis: Ivanka Piškur 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika K 1. A razred: Razredničarka Urša Ocepek, druga učiteljica Andreja Sajn Tea Adamič, Sergej Arh, Urška Brožič, Alja Celarc, Arne Cerar Radovan, Ana Cerk, Vian Cifrek, Nick Dormiš, Nastja Drašler, Oskar Gruden, Jitske Hartmans, Neža Japelj, Aleksandar Kantar, Matic Kern, Ana Kovač, Tine Kustec, Melita Lekšan, Leon Lenart, Matej Mivšek, Ema Mrzelj, Eva Petkovšek, Matej Pirkovič, Lara Pregelj, Gaja Schlamberger, Zoja Schlamberger, Žan Štrumberger, Gregor Velkavrh POS Drenov Grič - Lesno Brdo 1. E razred Razredničarka Polona Korenč Tea Baša, Tim Hudin, Oskar Jakše, Kristjan Kastelic, Vid Koprivec, Živa Lenasi, Anže Oblak, Nejc Poličnik, Anja Poženel Osnovna šola Antona Martina Slomška Vrhnika 1. B razred Razredničarka Ada Batič, druga učiteljica Senta Jereb Sara Babnik, Bine Cvetković, Damir Dautović, Meta Dobrovoljc, Ula Gantar, Tadeja Golić, Tim Go-renc, Nika Jerebic, Nejc Karba, Kaja Klun, Iza Kos, Izak Kovačič, Aljaž Lovrin, Maruša Mojškrc, LC'a Ogrinc, Neli Ovca, Andraž Pavlovčič, Petra Pernarčič, Maj Pivk, Bart Ponikvar, Mark Ravnik, Eva Rot, Adam Rus, Joana Todorova, Jaka Vidmar, Zala Vidmar, Nik Zgazivoda 1. A Razredničarka: Bojana Petrovčič, druga strokovna delavka: Mirjana Kogovšek Amar Alić, Ivana Bernetič, Asmira Delić, Aneja Djordjevski, Lana Drmota, Jure Fortuna, Nanca Go-vekar, Val Grilc, Lana Grobiša, Lara Grobiša, Visar Kadriajaj, Andreja Kogovšek, Anja Končan, Živa Korljan, Taj Mesec, Katarina Novak, Matevž Ogrin, Tinkara Omahen, Ema Pečkaj, Vanja Radanović, Martin Sedej, Jernej Skopec, Erik Slabe, Tim Šutić, Katja Turšič 1. C razred Razredničarka Jožica Jerele, druga učiteljica Kaja Zorc Jan Beržan, Blendina Cakiqi, Inti Dimic Drača, KristC'an Divkovič, Tyan Hajredini, Jovana Hrvaća-nin, Šejla Humić, Andraž Japelj, Ambrož Jilek, Anej Jurjevčič, Debora Kociper, Neja Kovačec, Živa Kovačič, Peter Križ, Jelena Maksimović, Aleksi Mikael Medic, Boža Moritoki Škof, Andraž Novin-šek Petrovčič, Martin Oblak, Maj Pavlović, Petra Pišek, Tia Seljak, Štefan Tomažič, Živa Zalar, Kaja Zimšek, Tilen Zrnec, Tinkara Zupan 1. B Razredničarka: Jelena Mivšek, druga strokovna delavka: Maja Zalokar Laura Caserman, Gaja Grilc, Ela Grom, Karin Jerina, Neža Kavčič, Žiga Kavčič, Vita Kuret, Živa Matevc, Marko Menard, Matej Mesec, Luka Novak, Rok Oblak, MatC'a Ogrin Žučko, Anja Osred-kar, Katja Petrovčič, Nik Rajh, Matic Rode, Tjaša Rozman Muha, Agata Rožmanec, Mark Rus, Kris Samec Maksimović, Rok Samotorčan, Elena Zakrajšek Janevski, Timeja Zalaznik 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 Bilo je pred 73 leti, septembra 1936 Takrat smo tudi mi prvič prestopili vedati, da sem ponosen na delo svojih šolski prag Osnovne šole na Vrhniki; 1. prednikov iz naše občine, pa tudi moje a razred dečki in 1. b razred deklice, ki družine. Vedno pa bom mož beseda, sta jih poučevali učiteljici pokojna Ana Gaber in pokojna Petra Petrovčič, ravnatelj pa je bil pokojni Pavletič. S fotografijo se predstavljamo sedanjim "prvčkom", ki so prvič začeli obiskovati osnovno šolo na Vrhniki 1. septembra 2009 letos. Bili smo z Vrhnike, Stare Vrhnike, Verda, Mirk, Sinje Gorice pa tudi iz Bistre. Druge vasi v Občini Vrhnika so imele svoje osnovne šole. V začetku šole smo slovesno obljubili: Mlad sem še, roke so moje šibke, še v razvoju mlad je moj razum, ali šola mi ga bo bistrila, dušo in telo okrepila: Slovenia, ti mati moja mila, Tvoj bo moj razum in moj pogum! Katero pot naj uberemo, da izpolnimo navedena zagotovila in obljubo, smo se spraševali vsak po svoje! Moje načelo je bilo, ko sem se začel za- pošten človek, ki nikomur ne laže. Pobral sem nekaj besed in stavkov iz knjižnice Spričevala Narodnih šol, ki so jih takrat, leta 1936, izdali v nekdanji Kraljevini Jugoslavii. S tem člankom izpred 73-tih let sem hotel povedati, da nas je ostalo še nekaj od tistih, ki smo na fotografiji pri Sv. Trojici. Zelo smo spoštovali naše učitelje in jih nismo nikoli pozabili, da so nam odprli pot v prihodnost in znanje, ki smo ga pridobili z začetkom 1. septembra 1936. Ohranili smo tudi lepo navado, da se zadnjih 20 let srečamo vsako leto v oktobru. Zato vsi, ki boste prebrali ta članek: letošnje naše tradicionalno srečanje bo 10. oktobra kot ponavadi v Gostilni Turšič ob 14. uri. Vabljeni tudi tisti, ki niste bili še nikoli, pridružite se nam, saj korajža velja! Za vse nas in vas napisal učenec 1. a razreda Osnovne šole Vrhnika, Anton Zvone Šemrl. DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 Ljubljana Glavarjeva 47 E-pošta: dzm. zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 Spoštovani! Društvo za mentalno zdravje nudi pomoč ljudem v stiski v obliki skupine za samopomoč za ljudi v čustvenih oziroma psihičnih težavah, kot so: žalovanje, psihosomatske motnje in nespečnost, nevroze, strahovi, osamljenost, blaga depresia in tesnobnost itn. Za naše terapie niso primerne hude psihoze in druge patologie, ki terjajo individualno ali bolnišnično obravnavo in oskrbo. Trenutno pod našim vodstvom potekajo tovrstne terapie mentalnega zdravljenja na Vrhniki, v Domžalah, Logatcu in Grosupljem. V teh krajih, še posebno v Domžalah, smo doživeli velik in pozitiven odziv udeležencev teh skupin, saj se, preden smo začeli z našim delom, niso imeli kam obrniti po ''instant pomoč''. Na Vrhniki je začelo naše društvo z organiza-cio skupin za samopomoč ali support skupin konec leta 2008. Delo poteka v Zdravstvenem domu Vrhnika, udeleženci pa se zberejo na srečanju skupine dva krat na mesec, ob torkih ob 18. uri. Posamezno srečanje skupine traja približno eno uro in pol, vodi ga terapevt. V povprečju je v skupini pet udeležencev, torej ljudi, ki jim pomagamo. Tematike, ki jih v skupinah obdelujejo in razrešujejo s pomočjo terapevta, so težave, s katerimi se srečujejo udeleženci. Na dosedanjih skupinah so bile naslednje: največja problematika je žalovanje po izgubi bližnjega, partnerjev alkoholizem, nerazumevanje med generaciami in osamljenost. V pogovorih največ pozornosti namenimo zavedanju svojih sposobnosti in vključevanju v družbo. Marsikdo se počuti bolje že takoj, ko sliši, da ni edini s težavami in ko svoj problem predstavi drugim. Udeleženci pomagajo drug drugemu s svojimi izkušnjami, ob problemih povedo svoje mnenje. Terapie temeljio na pogovoru, kar udeleženca razbremeni in mu da občutek, da ga nekdo posluša in da ni sam v težavah. ''Pacienti'' so deležni terapevtovih nasvetov, kako ravnati v kriznih situaciah in kako poiskati pot do boljšega počutja. Nekaterim se je že izboljšalo počutje, večji pozitivni rezultati pa šele bodo, saj je pogoj zanje daljše časovno obiskovanje skupin. Na Vrhniki bomo septembra letos po dvomesečnem premoru nadaljevali z organizacio tovrstnega mentalnega zdravljenja kljub finančnim težavam (saj je za udeležence obiskovanje skupin brezplačno). Nadaljevali bomo predvsem zaradi dejstva, da so - tako kot drugje - tudi na Vrhniki ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. Vsi, ki vas bremeneč čustvene težave in ste zainteresirani za udeležbo na skupini za samopomoč, ste vabljeni, da nas pokličete na tel. št.: 041/341-081. Zlatko Jajčanin Številka: 3505-33/2007 (5-06) Datum: 15 .9. 2009 STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV PODANIH V ČASU JAVNE RAZGRNITVE ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA V2S/2 GABRČE 2 Na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/2008-ZVO-1B) je Občina Vrhnika, Oddelek za prostor pripravila stališča do pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja V2S/2 Gabrče 2, podanih v času javne razgrnitve od 22. 6. 2009 do vključno 21. 7. 2009. Stališča so sestavni del spisa postopka priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja V2S/2 Gabrče 2 in bodo javno objavljena na občinski spletni strani http://www.vrh-nika.si ter v Našem časopisu. Stališča bodo poslana vsem podajalcem pripomb. Pripravljena so stališča do pripomb in predlogov: - podanih v knjigi pripomb v času javne razgrnitve; - prispelih po pošti na Občino Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika; - podanih pisno ali ustno na javni obravnavi dne 15. 7. 2009; - prispelih po elektronski pošti na naslov: prostor.obci-na@vrhnika.si. PRIPOMBE in STALIŠČA I. Petkovšek Robert, Zaplana 55, 1360 Vrhnika Pripomba 1. Objekt št. 6 (parcelne št. 748/1, 748/2, 2867/2 k.o. Vrhnika) Ne strinjam se z prostorsko postavitvio objekta. Predlagam dve možnosti sprememb: - Varianta A: ob ustreznem upoštevanju prostorskih omejitev, bi objekt prilagodili smeri cestnega loka; - Varianta B: ob ustreznem upoštevanju prostorskih omejitev, bi objekt zarotirali v nasprotno smer urnega kazalca za cca 20 stopinj in ga posledično tudi približali cesti. Omenjeno parcelo želim podariti svoji hčerki. Hkrati pa se zavedam, da podajam predlog za spremembo izjemno pozno, saj je omenjena odločitev prišla naknadno. Predloge smo obrazložili iz-delovalki prostorskega načrta, ga. Mateja Černelč Popit. Pripomba 2. Objekt št. 1 (parcelne št.: 973/5, 973/6, 973/7, 973/8, k.o. Vrhnika) Ne strinjam se z višino garažnega dela objekta. Nad garažo bi potreboval mansardo v stojni višini, v kateri bi imel shrambo. Stališče: Pripomba št. 1 se upošteva. Postavitev objekta št. 6 se prilagodi predlogu ob upoštevanju odmikov objekta od cestnega telesa (minimalno 5 m), odmikov objekta od parcelnih meja (minimalno 4 m) ter ureditvi dostopa na skrajni SZ meji parcele. Pripomba št. 2 se ne upošteva. Nad garažo se predvidi ravna streha oz. terasa. 11. Suzana Ivanič Lovrin in Jur^ Lovrin, Notranjska cesta 49B, Vrhnika Pripomba 1. V sklepu o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja urejanja V2S/2 Gabrče na Vrhniki je v 3. točki 1. člena navedeno, da želio investitorji , med njimi g. Robert Petkov-šek, zgraditi 1 enodružinski stanovanjski objekt na zemljišču s parc. št. 973/5, 973/6, 973/7, 973/8 k.o. Vrhnika. Parcela 973/8 k.o. Vrhnika nikoli ni bila last investitorja g. Pet-kovška, kar bi Občina Vrhnika pred izdajo sklepa morala sama preveriti v zemljiški knjigi ali na podlagi dokazil, ki bi jih predložil investitor. Parcela 973/8 je bila v času izdaje sklepa last najinih sosedov Matjaža in Dolores Ter-šar, nato pa sva del te parcele kupila midva z možem 28. 11. 2008 in je bila zato opravljena parcelacia parcele 973/8, ki se je razdelila v parcelo št. 973/ 12, ki je najina last in parcelo 973/13, ki je last sosedov Matjaža in Dolores Teršar. Tako investitor g. Petkovšek seveda ne bo mogel graditi tudi na parceli 973/8 (sedaj 973/12 in 973/13), ki ni njegova, zaradi česar je potrebno upoštevati, da je kvadratura zemljišča, ki je na razpolago za gradnjo manjša za 100 m2, kolikor skupaj merita parceli 973/12 in 973/13 k.o. Vrhnika in da ob upoštevanju predpisanih odmikov gradnje od naše meje investitor ne bo mogel zgraditi objekta, če ga je načrtoval tudi na tuji parceli in takšno stanje prikazal tudi občini. Pripomba 2. Poleg tega midva nisva podala predloga za spremembo namembnosti parcele 973/12 v stavbo zemljišče, saj tega ne želiva, saj jo uporabljava za vrt in zato ne želiva plačevati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za to parcelo. Stališče: Pripomba št. 1 se upošteva. Katastrski načrt se dopolni z novimi podatki. Zasnova na parcelah 973/5, 973/6, 973/7 se prilagodi in upošteva minimalne odmike objekta od parcelnih mej. Pripomba št. 2 se ne upošteva. Sprememba namembnosti zemljišča ni predmet spremembe zazidalnega načrta, ki je izvedbeni načrt, temveč strateškega prostorskega načrta občine Vrhnika. III. Matjaž Teršar, Notranjska cesta 49 A, 1360 Vrhnika Pripomba 1. V predstavljenih aktih je za spremembo del A predvidena gradnja hiše na parceli 973/5, 973/6, 973/7 in 973/8, ki se navajajo kot last investitorja g. Petkovška. Parcela št. 973/8 je že od konca leta 2006 v mojem in ženinem lastništvu, in sva jo dala ukiniti in razdeli- ti na parcelo 973/12 in 973/13 ter kasneje parcelo št. 973/12 prodala sosedom Ivanič Lov-rin (dokazila so v priloženih skeniranih dokumentih). Iz zgoraj navedenega zahtevam, da v spremembah zazidalnega načrta upoštevate stanje parcel kot je trenutno in hkrati zahtevam odmik objekta - hiše predvidenem na parceli 973/6 najmanj 4 m od meje na mojo parcelo 973/13. Pripomba 2. Glede na dejstvo, da parcela 973/8 ni last g. Petkovška vas prosim, da ponovno preučitev ali velikost predvidenega objekta ustreza skladnosti z velikostjo parcele. Pripomba 3. Glede na stanje na terenu in posledice, ki jih prinaša nov objekt na parceli 973/6 za mojo hišo in kvaliteto bivanja v njem vas prosim, da novi objekt predvidite v čim nižji možni višini. Pripomba 4. Po izgradnji komunalnega omrežja, naj se na cestnem omrežju vzpostavi prejšnje stanje (ceste naj se asfaltira, ne pa le prekriva manjše dele). Stališče: Pripomba št. 1 se upošteva. Katastrski načrt se dopolni z novimi podatki ter določi minimalen odmik objekta od parcelne meje sosednjih objektov, ki znaša 4 m. Pripomba št. 2 se upošteva. Zasnova na parcelah 973/5, 973/6, 973/7 se prilagodi novim podatkom o parcelacji. Pripomba št. 3 se ne upošteva. Odlok o spremembi odloka ZN za Gabrče 2 predvideva maksimalno etažnost K+P+M. Pripomba št. 4 se ne upošteva. Sanacja poškodb nastalih v času gradnje je že predpisana v odloku (37. člen). IV. Tomaž Nolimal, Cesta poda goro 42, 1353 Borovnica Vlagam naslednji ugovor na stališča g. Jožeta Horvata, v zvezi s spremembo Zazidalnega načrta Gabrče 2 na Vrhniki, kateri je bil podan na javni obravnavi dne 15. 07. 2009: Pripomba 1. V dopolnjenem osnutku sprememb in dopolnitev sta v varianti 2, del B označeni parceli z oznako D 1 in D2, ki sta namenjeni za dostop iz predlagane dostopne poti do zemljiške parcele g. Hrastnika in g. Horvata ter za manipu-laciski prostor pred garažo g. Horvata (kar je bila njegova želja). Parceli sem pripravljen prodati g. Horvatu in g. Hrastniku po ceni določeni s strani uradnega cenilca gradbene stroke. Pripomba 2. Zahteve g. Horvata po dostopu na njegovo parcelo po občinski poti - če občina smatra, da so njegove zahteve upravičene, lahko občini odprodam del zemljišča po ceni določeni s strani uradnega cenilca gradbene stroke. Poudariti moram, da je ob nakupu parcele v letu 2007 imela občina Vrhnika predkupno pravico kupiti parcelo ali del nje (razvidno v kopii lokaciske informacie z dne 29.01. 2007 - priloga 1). Občina ob nakupu parcele št. 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 972/9 ni izrazila oz. zahtevala predkupno pravico, kljub dejstvu, da je na delu mojega zemljišča že takrat bila začrtana v ZN Gabrče 2 dostopna pot za dostop na omenjeni parceli. Pripomba 3. Moj predlog je, da se vrednost poti obračuna pri komunalnem prispevku. Stališče: Pripomba št. 1 se ne upošteva. Urejanje lastništva nepremičnin ni predmet spremembe ZN, temveč gre za urejanje individualnih razmer^ med posameznimi lastniki zemljišč. Pripomba št. 2 se ne upošteva. Urejanje lastništva nepremičnin ni predmet spremembe ZN, temveč gre za urejanje individualnih razmer^ med posameznimi lastniki zemljišč. Občina Vrhnika razpolaga z nepremičninami skladno z sprejetim Letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z stvarnim premoženjem občine, ki ga potrdi Občinski svet Občine Vrhnika. Pripomba št. 3 se ne upošteva. Vrednost poti se ne bo obračunala v komunalnem prispevku po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Vrhnika (Naš časopis 362/2009). V izračunu komunalnega prispevka se upošteva obstoječa komunalna oprema to so objekti in omrežja infrastrukture, ki je že zgrajena in s katero upravlja občina Vrhnika oz. posamezni izvajalci gospodarskih javnih služb po pooblastilu občine Vrhnika. V. Mateja Oven in Robert Leskovec, Notranjska cesta 49 E, 1360 Vrhnika Kot lastnika parcele št. 970/1 in neposredna soseda del-a B, imava na dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za del območja V2S/2 Gabrče 2 na Vrhniki naslednje pripombe in pomisleke: Vprašanje 1. Za začetek imava pripombo na za-sutje zaščitene kraške vrtače. Kako jo je možno kar tako zasuti z vsemi možnimi gradbenimi in odpadnimi materiali, brez pomislekov na posledice, spreminjati naravno dediščino v zazidljivo površino? Kdo je dal dovoljenja za ta dejanja in kdaj so bila pridobljena? Pripomba 1. Zaradi zasipavanja vrtače imamo že od začetka naše gradnje na parceli 970/1 probleme z meteorno vodo, ki priteče po pobočju za vrtačo. Ker le- ta ne ponikne več v vrtačo, kot je bil to naraven pojav pred zasutjem. Voda sedaj ob večjih nalivih vdira na našo parcelo. Zaradi tega smo bili prisiljeni narediti dodatne drenaže na SZ delu našega objekta ter vzdolž meje zgraditi betonsko škarpo (zidec v višini 0,5 m), ki nas dodatno ščiti pred vdorom meteorne vode. Vsekakor pa betonski zidec ni bil zgrajen kot oporni zid nasutemu materialu! V primeru sprejetja kakršnegakoli zazidalnega načrta za del B pa imava še naslednje pripombe: Pripomba 2. Pripombo imava na nulto točko pri objektu 4, pri čemer je bil sklenjen ustni dogovor med nami in lastnikom parcele št. 970/2 Lango Teodorjem o nulti točki, ki naj bi v primeru zasutja vrtače enaka naši nulti točki pritličja. Ze sedaj je ta presežena tudi za dva metra in več. Pripomba 3. Pri objektih 3., 4. in 5. imamo pripombe na gabarite. Naše mnenje je, da so vrisani objekti občutno preveliki (tako po dolžini, širini kot po višini), predvsem imamo pripombo na to, da so predvideni dvostanovanjski objekti, ki bodo to območje spremenili v stanovanjsko mravljišče, kot se je to zgodilo za objektom na parcelnih št. 973/9 in 973/4. Pripomba 4. Pri objekti št. 4 imamo pripombo na odmik objekta 3 m od meje, kar je absolutno premalo. Pripomba 5. Pri objektu št. 5 imamo pripombo na pozicioniranje objekta na višino objekta 2 kleti + P + M kar skupaj z opornim zidom za dovozno pot visokim 5 metrov do višine 368 m, nanese grozovit 18 metrov visok objekt! Pripomba 6. Pripombo imamo tudi na predlog pešpoti po meji med parcelo 937/4 in 970/1 (po čigavi zemlji naj bi potekala?). Pripomba 7. Pripombo imamo tudi na traso kana-lizac^'e pod varianto 2. Ne glede na vse zgoraj našteto, smo proti sprejetju zazidalnega načrta v celoti in proti pozidavi dela B. Stališče: Odgovor na vprašanje št. 1. Investitor je pridobil Okoljevarstveno dovoljenje za vnos zemeljskega izkopa na parceli 970/2 k.o Vrhnika (izdalo ga je Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, dne 31.8.2007), kjer je opisan postopek oz. metodologya ter pogoji pod katerimi je možen zasip. Predmetno zemljišče je v veljavnem planu opredeljeno kot stavbno zemljišče za stanovanjsko gradnjo. Pripomba št. 1 se upošteva. V odloku in grafičnem delu se predvidi ukrepe za zaščito proti škodljivemu delovanju meteornih voda ter navede, da je izvedba načrtovanih ukrepov obveznost investitorja posega. Pripomba št. 2 se delno upošteva. Oblikovanje terena proti zunanjim mejam območja sprememb ZN se v največji možni meri prilagodi obstoječemu terenu. Maksimalna višina podpornih, opornih zidov in škarp je 1,2 m. Pripomba št. 3 se upošteva. Pri oblikovanju objektov se upošteva pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov iz veljavnega Odloka o ZN za del območja urejanja V2S/2 Ga-brče 2 na Vrhniki. Predvideni so dvosta-novanjski objekti (v kolikor je na pripadajoči parceli možno brez večjih posegov v konfiguracyo terena zagotoviti zadostno število parkirnih mest). Pripomba št. 4 se upošteva. Predvidi se minimalen odmik objekta od parcelne meje 4 m. Pripomba št. 5 se upošteva. Pri oblikovanju objektov se upošteva pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov iz veljavnega Odloka o ZN za del območja urejanja V2S/2 Gabr-če 2 na Vrhniki. Pripomba št. 6 se upošteva. Pešpot ni več predmet spremembe tega akta. Pripomba št. 7 se upošteva. Kanaliza-cya se načrtuje kot je prikazano v varianti 1. VI. Jože Horvat, Gabrče 40, 1360 Vrhnika Pripomba 1. Podpisani Jože Horvat stanujoč Ga-brče 40 podajam pripombo na spremembo zazidalnega načrta v delu, ki meji z mojo parcelno št. 969/6 k.o. Vrhnika in sicer zaradi tega, ker v predlogu ni v delu cestišča, ki meji z mojo parcelo lastnik občina Vrhnika, ampak g. Nolimal. Tako morava jaz in sosed Matej Krasnik, ki imava dostop do svojih hiš urejen preko lastniške zemlje g. Nolimala. Naj povem, da je z zazidalnim načrtom Gabrče 2 na delu, ki ga omenjam uradno zarisan in odmerjen dostop 6, cesta (priloga). V letu 2000 ko sem parcelo kupil od g. Voljč Ignaca sem mu dal tudi aro za del zemljišča za katerega mi je geometer g. Andrej Peklaj dejal, da ga ne morem odkupiti, ker je uradno odmerjena v zazidalnem načrtu Gabrče 2 cesta in je občina uveljavljala predkupno pravico (priloga). Po zapletih z zemljo, ki so sledili v Gabrčah je del, ki naj bi bila cesta prešel v last g. Jepelj Darka, ki je kasneje zemljišče prodal g. Nolimalu. Tako sem bil izločen na podel način od nakupa dela zemljišča za katerega imam izjavo Občine Vrhnika podpisane s strani župana da mi bodo omogočili gradnjo hiše na delu parcele 969/2 in 970/2 katere idealne deleže bom pridobil v svojo last in sem plačal tudi aro (priloga). Pripomba 2. Smatram, da je moja pripomba utemeljena saj v delu spremembe zazidalnega načrta Gabrče 2, ki se nanaša na cesto oziroma dostop do bodočih objektov ni razrešeno lastništvo in vzdrževanje le-te. Kdo bo dostopno cesto v delu B vzdrževal, v kolikor to ne bo občinska cesta? Pripomba 3. Še enkrat povem, da bom vztrajal, da del cestišča, ki meji s mojo parcelo preide v občinsko last in se izvede cesta kot je v zazidalnem načrtu Ga-brče 2. Vprašanje 1. Kako se bo poračunal komunalni prispevek za obstoječo pozidavo in novo pozidavo, kakšna bo višina prispevka in njegova porazdelitev. Stališče: Pripomba št. 1 se ne upošteva. Urejanje lastništva nepremičnin ni predmet spremembe ZN, temveč gre za urejanje individualnih razmer^ med posameznimi lastniki zemljišč. Pripomba št. 2 se ne upošteva. Urejanje lastništva nepremičnin ni predmet spremembe ZN, temveč gre za urejanje individualnih razmer^ med posameznimi lastniki zemljišč. Vzdrževanje nepremičnin je odvisno od lastništva oz. v konkretnem primeru od pogodbe sklenjene med vzdrževalcem občinskega cestnega omrežja in lastniki parcel, po katerih poteka cesta. Pripomba št. 3 se ne upošteva. Lastniška razmerja niso predmet spremembe ZN. Občina Vrhnika razpolaga z nepremičninami (nakup, prodaja in menjave) skladno z sprejetim Letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z stvarnim premoženjem občine, ki ga potrdi Občinski svet Občine Vrhnika. Odgovor na vprašanje 1. Komunalni prispevek za novogradnjo se bo obračunaval po sprejetem Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opre- mo na območju občine Vrhnika (Naš časopis 362/2009). Za obstoječo pozidavo pa je bil komunalni prispevek že odmerjen, v kolikor pa še ni bil poravnan, bo občina Vrhnika izdala odločbe po uradni dolžnosti za infrastrukturo, ki še ni bila poravnana, katere podlaga bo zgoraj naveden odlok. VII. Teodor Lango, Rovtarska 31, 1370 Logatec Pripomba 1. Peš pot preko parcele 970/2, k.o. Vrhnika naj se ukine Stališče: Pripomba št. 1 se upošteva. Pešpot ni več predmet spremembe tega akta. VIII. Tatjana Voljč Trček, Notranjska cesta 51, 1360 Vrhnika Pripomba 1. Upošteva naj se 4 m - odmik med načrtovanim objektom in parcelno mejo sosednjega lastnika. Pripomba 2. V kolikor bi med gradnjo nastale poškodbe na lasti sosedov, naj jih investitor posega odpravi na svoj strošek. Pripomba 3. Ob izgradnji priključevanja na komunalno omrežje za objekt 1, naj se predvidi podaljšanje omrežja ob Notranjski cesti do meje s parcelo 973/1 oz. 972/1, k.o. Vrhnika, tako da bo omogočeno priključevanje objektov na teh parcelah na javno gospodarsko in komunalno omrežje. Priključek bodo lastniki parcel 973/1 in 972/1, k.o. Vrhnika, izvedli sami.« Stališče: Pripomba št. 1 se upošteva. Določi se minimalen odmik objekta od parcelne meje sosednjih objektov, ki znaša 4 m. Pripomba št. 2 se upošteva. Obveznost odprave škode, ki bi nastala v času gradnje na lastnini sosedov se navede v odlok. Pripomba št. 3 se ne upošteva. Priključevanje na javno gospodarsko in komunalno omrežje je že načrtovano z veljavnim odlokom o zazidalnem načrtu za del območja urejanja V2S/2 Gabrče 2 (Naš časopis, št. 278/2001). Odlok je podlaga za izvedbo priključka in predpisuje pogoje priključevanja. Pripravila: Irena Kramarič, u.d.i.k.a. Svetovalka - urbanistka Vodja oddelka Aleksandra Rode Turšič, u.d.i.a. NiiJođn v W1W ptfwtiíKísř ÎÏUMVl UtMJ lIHlMLbhhinUlHtl JAVNI RAZPIS STIPENDy ENOTNIH REGySKIH STIPENDySKIH SHEM (REGySKE STIPENDySKE SHEME LJUBLJANSKE URBANE REGyE) ZA SOLSKO/STUDySKO LETO 2009/2010 Regionalna razvojna agenc^a Ljubljanske urbane reg^e je objavila javni razpis štipend^ za d^ake in študente za pridobitev kadrovske štipend^e v okviru Reg^ske štipend^ske sheme Ljubljanske urbane reg^e. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2009. Vsebino razpisa in pr^avni obrazec ter vse ostale infor-mac^e najdete na spletni strani www.rralur.si. RRALUR T&ívCjfía ag^ja Íjub^amlíe urèsnf re^je Nabíba v vašo pnliůdriost on ^o t^ LKig tvivrsM Ev.'. ■•II .:.,! Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije ponuja svežo štipend^'sko shemo in jasne izobraževalne priložnosti Regionalna razvojna agenc^'a Ljubljanske urbane reg^'e (RRA LUR) je septembra objavila Javni razpis enotnih reg^'skih štipend^'skih shem (Reg^'ske štipend^'ske sheme Ljubljanske urbane reg^'e) za šol-sko/štud^sko leto 2009/2010. RRA LUR je spomladi povabila delodajalce v reg^'i, da se vključno v program posrednih kadrovskih štipend^' za novo šolsko leto 2009/2010, deloma sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 20 delodajalcev Ljubljanske urbane reg^'e, med njimi so tako mala kot velika podjetja, pr^'avilo več kot 60 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in štud^'skih izobraževalnih programih. Rezultati javnega poziva so pokazali, da podjetja v reg^'i iščejo raznovrstne ka- dre: od natakarja do inženirja strojništva, od oblikovalca kovin do fizioterapevta - seveda za oba spola. Na podlagi evidentiranih potreb je agenc^'a na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipend^, ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih reg^'skih štipen-d^'skih shem za šolsko leto 2009/2010. V letu 2008/2009 je povprečna štipend^'a za d^'ake znašala 154 evrov, za študente pa 243 evrov. Štipendisti Reg^'ske štipend^'-ske sheme Ljubljanske urbane reg^'e imajo po zaključku izobraževanja zagotovljeno zaposlitev pri podjetju, ki njihovo štipendijo sofinancira med časom izobraževanja. Sofinanciranje štipend^'ske sheme je ena izmed pomembnih aktivnosti, s katerimi Regionalna razvojna agenc^a Ljubljanske urbane reg^'e spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dlakom in študentom. Podrobnejše informac^'e o štipend^'ski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencie Ljubljanske urbane reg^'e www.rralur.si . Kontakt: Maša Resinovič masa.resinovic@ljubljana.si 01 306 19 14, 01 306 19 02 Regionalna razvojna agenc^a Ljubljanske urbane reg^'e Tehnološki park 19 1000 Ljubljana 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina MAN(ček) končno doma Borovniški gasilci so prevzeli podvozje novega vozila. Opremila se je Civilna zaščita. Borovnica NAŠ ČASOPIS 13 Po vseh birokratskih ter političnih peripet^ah in pregovarjanjih je v torek, 15. septembra, ob 18.17 v Borovnico končno pripeljalo že težko pričakovano novo gasilsko vozilo GVC 16/25 podjetja MAN. Gre seveda šele za podvozje vozila, za katerega so gasilci (beri: občina) odšteli dobrih 82.000 evrov. Še najmanj enkrat toliko bod(-m)o morali odšteti za njegovo nadgradnjo s črpalko in cisterno. Gasilci ob tem niso skrivali navdušenj; novo pridobitev, prvo po devetih letih, so v družbi župana Andreja Ocepka tudi nemudoma zalili s šampanjcem. Predsednik PGD Borovnica Ciril Kos: »Občutki so blaženi. Dolgo smo čakali. Tudi na lokalni skupnosti se je zgodil velik čudež.« Vozilo ni sicer ravno tisto, kar so v začetku imeli v zavzemali za nakup vozila z nosilnostjo do 18 ton, a »člani komisme pri Gasilski zvezi Slovence so že v izhodišču povedali, da se to ne da, da je to nek nadstandard, ki ga RS oz. sistem zaščite in reševanja ne odobrava. To bi sprožilo plaz dodatnih zahtev in bi imela komis^a za kategorizac^o in tipizac^o vozil mnogo dela. Morali bi začeti od začetka,« je pojasnil g. Kos in dodal, da so podobno vozilo (nosilnosti do 14 ton) že prevzela številna slovenska društva (Metlika, Nova vas na Blokah, Šentvid, Koseze,^): »To bo zelo, zelo udarno vozilo za vsa tri gasilska društva ter Civilno zaščito Občine Borovnica.« Res je sicer, da zadostno ustreza potrebam borovniških gasilcev, a se človek kljub temu ne more znebiti občutka, da »neka višja sila« dopustiti »neki provincialni Borovnici«, da bi paradirala z najboljšim gasilskim vozilom v Slovenci. Že naslednji mesec bo menda v tovarno Mettis v Gornji Radgoni romalo naročilo za nadgradnjo, ki naj bi bila, po besedah gasilcev, končana še pred naslednjim dnevom borovnic. Vse je povezano s pridobivanjem finančnih sredstev. Le-ta bodo še naprej zbirali pod geslom: »Vi pomagajte nam, da bomo mi lahko pomagali vam.« Glede na trenutno stanje stvari, bi, po dobro obveščenih virih, do nadgradnje vozila utegnilo priti že dosti prej, kot je načrtovano. Ogledu gasilskega vozila so sledile testne vožnje po doli- ni. Podpisani lahko potrdim, da je vožnja s tem vozilom na nivoju vesoljskega potovanja, vredna vsakega centa investi-c^e. Opremila se je Civilna zaščita Sočasno z novim vozilom pa se je po dolgem času, sledeč oblikovanju novega štaba, končno opremila tudi Civilna zaščita Borovnica. »Ravno včeraj smo dobili ponjave za morebitno neurje. Če pogledate celo Slovenko, samo še nad Borovnico Bog drži roko. Čakali smo in čakali, sedaj ponjave imamo. Tako da v prvem trenutku, sili vam bomo lahko, dragi Borovniča-ni, zagotovili vsaj minimalno varnost. Ko bo pa še to vozilo kompletno, bomo pa izjemno operativni,« je pridobitev komentiral poveljnik štaba CZ Ciril Kos. Damjan Debevec mislih mladi gasilci, ki so se preprosto ni bila pripravljena Z nadgradnjo bo novo vozilo paradni konj borovniškega gasilstva. Prihod GVC 16/25 je dober razlog za odpiranje šampanjca. Voda je - vode ni! Voda je! Definitivno! In tudi teče po novih ceveh. V Zabočevem. Po večletnih debatah o tem, kaj narediti, je lani sredi avgusta padla dokončna odločitev, da bi bil skrajni čas, da se lotimo obnove vaškega vodovoda. Nič kolikokrat je bilo treba odkorakati po ozki potki v hrib do vodohrana in očistiti cevi. Nabiralo se je listje, blato in še kakšna manjša živalca. Voda je že merjenja, spisek materiala, nabava in organizac^a dela, se nam niti ne sanja. Nekateri smo mislili, da pač pride bager, skoplje jarke, položi cevi in konec. Čeprav smo vaščani prispevali finančna sredstva, jih je bilo za tolikšen projekt seveda premalo. Gospod Grilc je poskrbel še za to. Projekt zervoarček. Sredi avgusta pa sem odšla pogledat nov vo-dohran. Mali vikend. Sezidana je hišica, z goro ventilov, vodohran z osmimi kubiki vode, vse lepo urejeno in izolirano. Fantje so material do vodohrana znosili ročno. Dela so se začela 1. jul^a, voda pa je po novih ceveh stekla 8. avgusta. Vmes je bilo ogromno dela, organi-zac^e in prilagajanja željam vaščanov. 20. avgusta je bil nov vodohran napolnjen z vodo. Od ideje do izpeljave Sledila je zahvala in priložnostno darilo Dragu Grilcu, kar si je mimogrede seveda zaslužil. Član gradbenega odbora Bojan Čebela je poskrbel za presenečenje. Vsak vaščan je dobil pollitrsko steklenico vode z imenom Zabočela. Točeno pod zabo-čevsko pipo. Na nalepki je fotografija freske zabočevske cerkve. Hvala Bojanu za idejo. Bomo prosili za dodelitev avtorske pravice in začeli točiti Zabočelo za tržišče. Kaj pa vemo, mogoče bi pa šlo. nekaj let oporečna, toda kljub temu smo preživeli. Nekateri že leta kupujemo ustekleničeno vodo, sokove in razno drugo p^ačo, ki tudi ni ravno poceni, za zdravje pa sploh ni priporočljivo. Čeprav je za oskrbo prebivalstva s pitno vodo zadolžena država in posredno občina, smo skoraj obupali čakajoč na nov vodovod. Stvar smo vzeli v svoje roke. Glavni pobudnik in potem tudi vodja projekta je bil Drago Grilc. Sestavili smo vodovodni odbor in nato še gradbenega, organizirali sestanek Vaške skupnosti in sprejeli sklep, da bomo sami obnovili vodovodno omrežje. Vaščani so bili vsi za in tudi naprej, ko smo pobirali denar, ni bilo nikoli težav. Vsi vaščani so pridno nosili evre kot čebelice in se strinjali z vsem, kar je bilo potem še dorečeno na naslednjih sestankih. Projekt je prevzel v roke Drago Grilc. Koliko dela je imel s projektom, k čemur sod^o izračuni, je predstavil na občini in po dveh glasovanjih je bil sprejet občinski proračun. Finančna sredstva so bila odobrena. Dela so se začela v največji vročini. Zakaj pa ne, saj je bilo že poletje. Sonce je žgalo in medtem ko smo gospodinje pri vsaki hiši kuhale za delavce, ki so bili naši vašča-ni, so se le-ti kopali v potu in postajali vedno bolj ožgani od sonca. Jim vsaj na morje ne bo treba. Sredi jul^a je bila vas razkopana do konca. Povsod kupi zemlje in skal. Mimogrede: na depon^o so odpeljali 84 kubikov zemlje in skal. Položili so 810 m glavnega voda. Supaj je bilo položenih na primarnem in sekundarnih vodih 1200 m cevi raznih dimenz^. Narejenih je bilo pet glavnih jaškov, da o vseh ventilih in pripadajoči vodovodni in-štalac^i sploh ne govorimo. Še spomladi, pred začetkom del, sem z Dragom odkorakala v hrib k vodohranu, ki je bil majhen in že precej dodelan, 1,7 kubika velik re- projekta je minilo manj kot eno leto. Bravo in hvala Dragu Grilcu kot vodji projekta in vseh vaškim možem in fantom, ki so delali z veliko dobre volje. Na tem mestu si upam obnovo našega vodovoda dati za vzgled vsem vrlim ministrom na državni ravni in tudi vsem, ki krojno življenje v občinah, da je mogoče z dobro voljo in pravo organizacijo narediti vse, če se le hoče. In pri nas smo hoteli. Sledilo je slavnostno odprtje vaškega vodovoda. Na vabilo, da se dobimo v soboto, 5. septembra, pri vodnjaku, so se odzvali skoraj vsi vaš-čani. Prav lepo je bilo videti majhne otroke, mladino in vse starejše na kupu. Protokol je bil tak, kot se za slavnostno odprtje spodobi (skoraj tako, kot na državnem nivoju. Samo godbe ni bilo). Po govoru župana Andreja Ocepka in Draga Grilca je trak prerezal Drago, z županom pa sta nazdravila z vodo iz novega omrežja. Saj pravdo, da bodo trgovci z vodo in smetarji prav kmalu najbogatejši Zemljani. Pod baldahini sta nas čakali hrana in p^ača, pa tudi sladkar^e so napekle pridne zabočevske gospodinje. Bilo je pr^etno druženje in pogovor vaščanov. Pri Godcu so skuhali zelo dober golaž in naša mladina, predvsem fantje, so se pokazali tudi kot spretni »kelnarji«. Seveda je bila sobota kot zakleto spet mrzla, le dež nam je pri-zanesel. Kljub mrzli noči smo kar sedeli in se pogovarjali. Nekateri so ostali do jutra. Nedelja je bila sončna in topla. Padel je predlog, da bi 5. september razglasili za dan Zabočevega. Vsi prisotni ob odprtju so se strinjali. Naslednje leto bomo začeli z vsakoletnim druženjem pri vodnjaku. Upajmo, da bo postalo tradic^a. VODA JE! Na vrsti je kana-lizac^a. Slavica Marta Ošaben Razpis za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Borovnica Obveščamo vas, da je na internetni strani občine Borovnica (Borovnica.si) objavljen Razpis o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Borovnica za leto 2009. Višina razpoložljivih sredstev je 5.000,00 EUR, in sicer za naslednje namene: 1. sofinanciranje zaposlovanja 2. sofinanciranje pogodbene obrestne mere za dodeljevanje kreditov 3. sofinanciranje promoc^e izdelkov in storitev majhnih podjetý 4. sofinanciranje izdelave poslovnega načrta 5. sofinanciranje inovac^ske dejavnosti 6. sofinanciranje projektne dokumentac^e za pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovne objekte na območju gospodarske cone Borovnica 7. sofinanciranje vgradnje manjših ogrevalnih naprav zasnovanih na izrabi naravnih, okolju pr^aznih virov ener-g^e Rok za oddajo vlog je 01.11.2009. Razpis o nagrajevanju diplom in drugih nalgo povezanih z dodiplomskih in podiplomskim štud^em Obveščamo vas, da je na internetni strani občine Borovnica (Borovnica.si), objavljen Razpis o nagrajevanju diplom in drugih nalog povezanih z dodiplomskim in podiplomskim štud^em Višina razpoložljivih sredstev je 2.000,00 EUR. Predmet razpisa je nagrajevanje diplom in drugih nalog povezanih z dodiplomskim in podiplomskim štud^em z doseženo VI., VII., VIII. in IX. stopnje izobrazbe. S tem razpisom želimo spodbuditi diplomante, da pri izbiri obravnavanih tem vključno vsebine, ki bodo lahko prispevale k razvoju podjetništva, kmet^stva in turizma, ter k ohranjanju okolja in kvaliteti bivanja v občini Borovnica. Rok za oddajo vlog je 30.10.2009. Občinski prostorski načrt Ponovno obveščamo, da je javno razgrnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Borovnica (OPN) in Okoljskega poročila za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Borovnica. Dokumenti so razgrnjeni na Občini Borovnica od 07.09.2009 do 06.10.2009, v delovnem času občinske uprave. Pripombe in predloge, ki se nanašajo izključno na razgrnjeno gradivo, lahko dajo vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda na mestu javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb ali se jih posreduje pisno na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva ulica 22, 1353 Borovnica. Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve. Osnutek Odloka o Občinskem prostorskem načrtu (OPN) ter grafični del osnutka Odloka o OPN, si lahko ogledate tudi na spletni strani http://www.iobcina.si/Borovnica/. Besedilo Odloka je objavljeno pod rubriko prostor - na desni strani, grafični del pa na levi strani - OPN - Javna razgrnitev. OBČINA BOROVNICA 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Vrednost celotne investic^e je dobre 3 milione evrov, vrednost prve faze po podpisani pogodbi pa 236 tisoč evrov. Občina in Gradišče Cerknica sta podpisala pogodbo o gradnji kanalizac^'e Borovnica, 15. september - Župan Občine Borovnica Andrej Ocepek in direktor Gradišča Cerknica Peter Kukovič sta podpisala gradbeno pogodbo za začetek urejanja kanalizacye Dol in Laze pri Borovnici. Vrednost celotne investicye je dobre 3 milione evrov, vrednost prve faze po podpisani pogodbi pa 236 tisoč evrov. Gradišče Cerknica, ki je bilo na javnem razpisu izbrano za najugodnejše podjetje, bo do konca januarja 2010 poskrbelo za realizac^o prve faze gradnje kanalizac^e na Dolu in Lazah. Investic^o v višini 236 tisoč evrov delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. »Vesel sem, da smo tudi tokrat dokazali, da znamo ustrezno pripraviti projekt, ki zahteva hitro dokončanje del. Še bolj zadovoljen pa bom januarja, ko bo projekt zaključen in bo krajanom Borovnice omogočena boljša kakovost življenja v njihovi občini,« je ob podpisu pogodbe dejal direktor Gradišča Peter Kukovič. Župan Andrej Ocepek ni skrival zadovoljstva, da se bo na področju tovrstne infrastrukture vendarle nekaj premaknilo. »Po več letih priprav se bo gradnja končno začela. Za občino je to zahteven in finančno velik projekt. Tudi za nadaljevanje del imamo obljubljena evropska sredstva v okviru projekta Čista Ljubljanica.« V prvi fazi bodo zgradili nekaj sekundarnih kanalov, večji del pa naslednje leto. Po pričakovanjih naj bi bil celoten sistem zgrajen in priključen na čistilno napravo do konca leta 2012. Gašper Tominc Nnhžha v mâi pri/wti^tosi Kanalizacija Dol - Laze 15.09.2009 je Občina Borovnica s podjetjem Gradišče Cerknica d.o.o., Cerknica, podpisala gradbeno pogodbo za priče-tek urejanja kanalizac^e v krajih Dol in Laze pri Borovnici. Z deli se bo oz. se je pričelo v roku 7 dni po podpisu pogodbe. Gradbena pogodba zajema zgolj dela prve faze (ureditev nekaterih sekundarnih in meteornih kanalov), vrednost teh del je 236.500,00 EUR. Dela naj bi bila po pogodbi končana v roku 4 mesecev, ker pa se bliža zima, pričakujemo lahko tudi kakšno podaljšanje izvedbenega roka zaradi vremenskih pogojev, predvsem pa asfaltiranje takrat, ko bodo ustreznejši pogoji. Investic^o delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Ker bo na odsekih, kjer se bo gradila kanalizac^a, občasno moten promet, vse udeležence v prometu prosimo za razumevanje in strpnost. OBČINA BOROVNICA Novo hribovje na Barju Ko se sprehajaš ali voziš s kolesom po lepi krajini Ljubljanskega barja, se nenadoma pred teboj pojavno »novi griči« sredi ravnice. Resnično se mi postavlja vprašanje, komu je namenjena depon^a jelovine, ki tam deluje kar malo zastrašujoče. Tega odpadnega materiala je na kupih resnično veliko. Za kaj bo uporabljen, je vprašanje in kako bo delovala mehanizac^a, ko se bodo ob dežju namočila barjanska tla. Ob pogledu ne nove »gričke« pa je še drugo bolj zaskrbljujoče dejstvo, da ob tem že počasi raste tudi depon^a odpadkov - smeti, ki jih tu puščajo naključni obiskovalci ali pa tudi ne. Zametki odpadkov so že vidni in kaj lahko se zgodi, da bo tod kmalu črno odlagališče. Same lokac^e ne bi predstavil, da ne bi še bolj povečal možnosti dovoza odpadkov - smeti. Je bilo za to izdano dovoljenje upravnih organov ali pa je to samovolja posameznikov? Pripravil: Franc Klančar Martin Krpan po borovniško V slikovitem naravnem avditoriju bra, potekalo izjemno zanimivo in ciplini »Martin Krpan«. Tekmovanje, ki ga je pripravil portal bo-rovnica.eu, je potekalo približno tako, da so tekmovalci - tri dekleta in dva »dedca« - morali v prvi disciplini visoko v dolini pod Strmecem najti osem odsluženih gum, ki so jih neznani darovalci radodarno dostavili na izhodiščno mesto kar prek roba gozdne ceste Borovnica-Kožljek. V prvi disciplini je blestel starosta borovniških čistilnih akc^', Damjan, ki se je prvi dokopal do rekvizitov za naslednjo disciplino. Sodniki so pri tem posumili, da mu je teren znan, verjetno od katere podobnih prejšnjih akc^'. V drugi disciplini so tekmovalci morali najdene rekvizite, kolikor mogoče hitro, spraviti do točke, kjer bi jih prevzel pooblaščeni prevoznik. Pri tem so ubirali različne načine: od metanja, kotaljenja do prena- doline Podstrmec, le streljaj od vojaškega skladišča, je v petek, 4. septem-privlačno ekološko tekmovanje, poimenovano kar po težkokategorni dis- šanja več rekvizitov hkrati. A slednji so se ob tem - kot bi jih vodil sam zlodej - zanesljivo trkljali le kak meter levo ali desno v hrib, če pa že naravnost navzdol, pa le do prvega kamna ali štora na poti. Nemalokrat je rekvizit končal tudi v tolmunu potoka, tako da so morali tekmovalci večkrat sodelovati, da se je tekmovanje lahko nadaljevalo. Za dodatni izziv je poskrbelo še vreme, ki je dodobra namočilo tekmovalce. Slednji so ob tem skupno ugotovili, da bi bolj kot terenske obleke za ta šport prišle prav kopalke ali bikini. Posledično je bil spolzek tudi poligon, zaradi česar smo bili priča kar nekaj spektakularnim zdrsom in padcem. Med potjo navzdol se je poleg začetnih osmih rekvizitov pojavil še eden, skrit v praproti ob poti, ki je štel za bonus točke. Na koncu je slavila najmlajša udeleženka tekmovanja, Jul^a, ki je brez napak opravila vse discipline in prva prišla na cilj. Prvo-uvrščena je prejela kilogramsko čokolado, medtem ko so se morali preostali tekmovalci zadovoljiti s tolažilno nagrado - sodčkom hmeljevega derivata. Organizatorji se zahvaljujejo sponzorjem: - vestnim gozdarjem za pripomočke, - slovenski čokoladni industrii za prvo nagrado, - nemškemu (netajkunskemu) hmeljarju za tolažilno nagrado, - KP Vrhnika za odvoz rekvizitov - račun še čakamo, - Občini Borovnica, ki bo poravnala račun za odvoz. Malo za šalo in malo za res: D. Debevec & I. Trček Rekviziti so čakali na tekmovalce visoko v gorski strugi. Gume je bilo treba vedno znova pobirati iz potoka. Borovniške Pike Nogavičke na poti do prve nagrade ni nič ustavilo. Uspešna delovna akc^'a v Peklu Minuli konec tedna je Občinskemu odboru Slovenske demokratske stranke minil v znamenju trdega dela in pr^etnega druženja. V sodelovanju s Turističnim društvom Borovnica so se namreč člani SDS udeležili obsežne delovne akc^e v soteski Pekel - najpomembnejši turistični znamenitosti Občine Borovnica. Napovedano slabo vreme ni ustavilo udeležencev akc^e, da se ne bi zbrali v Peklu že v zgodnjih sobotnih jutranjih urah in pogumno popr^eli za delo. Šest ur pozneje je bila večina zadanih ciljev dosežena. Odstranjeno je bilo nekdanje dotrajano leseno stranišče na obrobju jase, ki je grdo kazilo okolico, sanirana je bila tudi površina, kjer je stalo. Mojstri so popravili večje poškodbe lesenega korita pri mlinu, poskrbljeno je bilo za drenažo in urejena je neposredna okolica mlina. Očistiti je bilo treba še strugo poleg mlina, posekati moteče grmovje, pokositi travo in pospraviti smeti za »vestnimi« turisti. Delovni akc^'i je sledil »piknik pr^atelj-stva« pri Šumniku, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik DZ France Cukjati. Med samo akc^o v Peklu so se pokazale še številne naloge, ki kar kličejo po pozornosti: preureditev kolesarnice, obnova napisov, kažipotov in tabel, popravilo strehe mlina, namestitev klopi itn. Vsekakor pa, ugotavlja OO SDS, manjka enotna občinska strateg^'a in viz^'a razvoja soteske Pekel v privlačno turistično znamenitost. Ob koncu se zahvaljujemo Občinskemu odboru LDS za p^ačo, Turističnemu društvu za malico in vsem udeležencem za dobro voljo. Za OO SDS: Damjan Debevec Mojstri so popravili korito. Urejena je okolica mlina v Peklu. Opravičilo: Nogometno igrišče na Dolu V zadnji številki Našega časopisa ni bil objavljen popravek sestavka o nogometnem igrišču na Dolu. Konec avgusta so se namreč lastniki le dogovorili z občino in igrišče je znova v celoti na voljo nogometnim navdušencem. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem. »Štr'bunk« je dočakal svoj labodji spev. 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 15 Vodnjak na borovniškem Barju Na borovniškem Barju, poleg črpališča Borovniški vršaj, je bil za borovniške športnike, rekreativce, sprehajalce in kmetovalce postavljen vodnjak s pitno vodo. Slava občini, ki tako skrbi za svoje občane! Obnova doma DU Borovnica Po daljšem obdobju svojega obstoja je napočil čas za obnovo in popravilo doma upokojencev. Prednostna naloga je bila (po sprejetju azbestnega zakona) zamenjava strešne kritine. Pri menjavi se je pokazala tudi potreba za zamenjavo nekaterih delov lesne konstrukcije, ki so bili poškodovani. Na- domestne dele so podarili člani društva. Pri zamenjavi strešne kritine so bili zamenjani tudi žlebovi, ki so meteorno vodo speljali v PLES - radost - smeh - sprostitev - zabava - rekreacija pr^ateljstvo in VEČNA MLADOST! TUDI V BOROVNICI PLEŠEMO Vivian, d. o. o., in PŠ Miki iz Domžal vas ponovno vabita v svoje vrste. Pred nami je že peta sezona sodelovanja in letos smo se stvari lotili nekoliko širše. Pri nas sta plesna dneva četrtek in nedelja, razpored pa poteka takole: Č E T R T E K TVD Partizan (zgornja dvorana) 16.00-17.00 HIP-HOP, začetna skupina - NOVO!! 17.00-17.45 PREDŠOLSKI PLESALCI - NOVO!! 17.45-19.15 HIP-HOP - nadaljevalna skupina OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica (mala telovadnica) 19.30-20.30 PLESNA JUHICA ZA ŽENSKO DUŠO Tečaji že potekajo, a so prgave še mogoče. N E D E L J A TVD Partizan (zgornja dvorana) 18.30-20.00 DRUŽABNI PLES (plesni pari) - stopnjo tečaja bomo prilagodili znanju sodelujočih parov Začetek v nedeljo, 11. 10. 2009 (neobvezna informativna vaja in spoznavna ura). Vivian, d. o. o. - telefon 040 791 507, Slavi Košir PLES - radost - smeh - sprostitev - zabava - rekreacja prjateljstvo in VEČNA MLADOST! v ZPZ Tonja nadaljuje s pestro pevsko sezono Koncerti, nastopi in organizirane kulturne prireditve so Prejšnjo sezono smo končale s čimi in drugimi društvi, pa go- snemanjem prve zgoščenke, to jesen pa vam jo bomo z veseljem predstavile. Tudi datum je že izbran: se vidimo v soboto, 17. oktobra 2009 ob 19. uri v večnamenski dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica! Naš prvi CD! V desetem letu našega delovanja je bil res že pravi čas, da smo posnele strokovno izbran program, s katerim smo izrazile tudi naš napredek. Veseli nas, da ga zdaj lahko ponudimo vam, ki nas radi poslušate. Da bo januarja minilo že deset let od ustanovitve našega pevskega zbora?! Kaj res tako dolgo obdobje mine tako hitro? Seveda. Če pa se ozremo nazaj, se je dogajalo veliko zanimive- stovanja doma in v tujini in še bi se našlo ^ Velikokrat je vse teklo z roko v roki, kar je vodilo k uspešni izvedbi in zadovoljstvu obiskovalcev v dvorani, organizatorjev in nastopajočih. bile in bodo naš osrednji načrt, ob tem pa še ^ seben glasbeni večer. Naš letni Kjer sta volja in veselje, se naj- praznični koncert bo zajemal novo izbran program pesmi različnih avtorjev in zvrsti. Med letom bomo sodelovale z mlajšimi in starejšimi, prepevale tudi na festivalu za tretje življenjsko Društvo ZpZ tonja iz Borovnice VAS VABI NA KONCERT OB PREDSTAVITVI PRVE ZGOŠČENKE z naslovom TONJE V OGLEDALU, ki bo v soboto, 17. oktobra 2009, ob 19. uri, v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Pridite vsi, ki vam je petje v veselje in z nami preživite pr^eten pevski večer! de tudi čas, čeprav vemo, da ga res ni na pretek. Konec septembra nas čakajo tridnevne intenzivne pevske vaje, na katerih oblikujemo vsaj začetni letni program in utrdimo nekaj lanskih pesmi, s katerimi bomo nastopile na prireditvah v začetku pevske sezone. Naša zborovodkinja Tina Vahčič ima kakovostna merila in se zavzema za strokovno izpeljane izvedbe pesmi različnih avtorjev in izbranih zvrsti. In me se trudimo, da vse čim bolje izpeljemo. Tako razveselimo občinstvo ter hkrati nagradimo še sebe. Zavedamo pa se, da brez sodelovanja z našimi pr^atelji, somišljeniki in strokovnjaki na različnih področjih ne bi pote- kanalizac^o za meteorno vodo. Po končanem delu je bila prepleskana tudi fasada, kar je poživilo okolje. Zidano ograjo, ki jo je poškodovala odlomlje-na veja stare lipe, ki je rasla tik ob ograji, je odbor sklenil, da jo bomo popravili v bližnji prihodnosti. Vsem članom DU, ki so se V novih oblekah; nastop pri zamejskih Slovencih v Ital^i, Gabrje, 6. jun^ 2009 ZpZ Tonja na pripravah ^ Foto: Peter Svete ga, pr^etnega, pestrega, pa tudi kaj žalostnega ^ Prav tako kot je sestavljeno življenje. Veliko kulturnih prireditev, nastopov, organiziranih koncertov različnih glasbenih gostov in skupin, sodelovanje z doma- udeležili prostovoljnega dela, se zahvaljujem v imenu upravnega odbora. Za upravni odbor Andrej Smrekar Zato gremo z veliko volje lahko naprej. V jubilejnem letu bomo pevke ŽPZ Tonja na borovniški oder ponovno povabile nekatere znane goste, ki so v prejšnjih sezonah z nami sodelovali in tako pripravile poVabilo klekljaricam v klekljarsko sekc^o Punkeljc V novo, že 9. sezono začnemo klekljati v četrtek, 1. 10. 2009, ob 18. uri. Na uvodni sestanek vabljeni s svežimi idejami, novim zagonom in lahko tudi s klekljarskim priborom v OŠ dr. Ivana Korošca, Borovnica. Dogovorili se bomo, kako bodo potekale naše klekljarske urice, kaj se bomo novega učili in kaj bomo ob koncu klek-ljarskega leta predstavili na razstavi. Medse vabimo tudi nove člane, tiste, ki bi se radi naučili klekljanja, in tudi tiste, ki bi znanje le poglobili in razširili. Za vse informac^e lahko pokličete na tel. št.: 041 588 696, sicer pa se bomo o vsem dogovorili na prvem letošnjem srečanju. Liljana Kogovšek obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pa na že tradicionalnih prireditvah. Načrtov je veliko, marsikatera ideja in povabilo pa pride kar vmes. Kakor tiste za prepevanje na poroki ali ob okroglem jubileju ^ Gripa in druge težave z dihali so pred vrati! Kako se jim izogniti na naraven način? Vabljeni na celodnevno delavnico, ki je namenjena vsem, ki se srečujete s kroničnimi (ponavljajočimi) ali akutnimi težavami dihalnih poti, ne glede na starost. Kulturno društvo Borovnica, Folklorna skupina Šumnik, vabi nove članice in člane. Vljudno vabljeni vsi, ki imate radi ples, pesem, stare običaje, druženje in imate obilo dobre volje. Z vajami v novi sezoni bomo začeli v začetku oktobra. Ne odlašajte, pokličite na GSM 041-206-979 (Rok). Pridite, veseli vas bomo in skupaj bomo uživali. Folklorna skupina Šumnik V prvem delu delavnice bomo obravnavali vzroke, v drugem pa posledice težav z dihali pri otroku ali odraslem. Tako se boste poleg bistva pojava težav - vzroka in odpravljanja le-tega seznanili z široko paleto naravnih načinov odpravljanja posledic težav z dihali. Posebno vabljeni vsi, ki se želite po naravni poti ubraniti tudi zloglasne gripe. Okvirni program: 9.45-10.00 Prihod, prgave in plačilo kotizac^e, spoznavanje 10.00-13.00 I. del: Predavanje in delavnica na temo prepoznavanja in odpravljanja vzroka težav z dihali 13.00-14.00 Prigrizek z de-gustac^o jedi in napitkov, ki podpirajo obnovo dihal in pripomorejo k doseganju celostnega ravnovesja človeka 14.15-17.00 II. del: Predavanje in delavnica na temo posledic težav z dihali in možnosti naravnih načinov odpravljanja le-teh. Med drugim boste izvedeli, katera zeliščna zdravila in druge pripravke izbirati ob določeni problematiki, kako pravilno izvajati inha-lac^e, kopeli (izbira zelišča, eteričnega olja, odmerki si sami zmešali svoj pripravek z eteričnim oljem in ga odnesli s seboj domov; se seznanili, kako pripraviti domače obkladke, npr. pri angini; kako pravilno uporabiti akupresuro za zniževanje vročine, blaženje kašlja; začutili učinke nožne kopeli; preizkusili naravne napitke, sirupe itn. Dvorana nad vrtcem, Borovnica, sobota 17. oktobra 2009. Zadnji rok za prgavo štiri dni pred datumom delavnice. Kotizac^a za izvedbo delavnice: 50 EUR. Delavnico vodita Adriana Dolinar in Rajko Škarič. Prgave in dodatne informa-c^e na št.: 031 214 045 Adriana, PO - PE od 16. do 18. ure ali na zaobuditevclove-ka@gmail.com kalo vse tako uspešno. Zato najlepša hvala vsem, ki nas tako ali drugače podpirate, da vse načrtovano tudi izpeljemo. Za ŽPZ Tonja zapisala Jožica Rupar. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Športno društvo Borovnica v polnem teku Junya letos smo ustanovili Športno društvo Borovnica. Namen društva je zagotoviti čim boljše možnosti za razvoj rekreativnega in tekmovalnega športa v Občini Borovnica. Najpomembnejši razlogi za ustanovitev novega društva so izboljšanje možnosti za vadbo, izboljšanje organiziranosti in transparentnosti poslovanja. Doslej se nam je pridružilo že več kot trideset članov. Aktivne so tri nogometne selekcije: cicibani U-9, cicibani U-7 in rekreac^'a - člani. Avgusta smo bili sprejeti v Medobčinsko nogometno zvezo Ljubljana in prek nje v Nogometno zvezo Slovence. V skupini cicibani U-9 va-d^'o otroci v starosti do 9 let, od katerih imajo nekateri kljub svoji mladosti za seboj že nekaj let treningov. Tekmujemo v ligi MNZ Ljubljana, kjer smo v skupini 2 ^skupaj z moštvi NK Vrhnika, ŠD Dren in Dlan Logatec. Za nami je že turnir prvega kroga lige na Vrhniki, kjer smo osvojili prve točke sezone. Fantje so si prislužili pohvale z izredno borbenostjo in vidnim napredkom v kakovosti igre. Občinstvo je bilo izvrstno, zvesti navlači (večinoma ponosni starši, seveda) so ves čas glasno vzpodbujali moštvo. Skupina cicibani U-7 bo začela z vadbo v zadnjem tednu septembra. V skupini so otroci v starosti šest do sedem let, ki bodo začeli spoznavati nogo- met skozi igro. Starše vabimo, naj svoje otroke v starosti od 6 do 9 let vpišejo k vadbi nogometa. V teh letih so najbolj dovzetni za razvoj gibalnih sposobnosti, redna vadba pa je zelo pomembna tudi za njihov telesni razvoj in privajanje na zdrav način življenja. Skupino rekreac^a - člani smo oblikovali za ljudi, ki se z nogometom ukvarjajo povsem zaradi užitka in rekreac^e ter prisegajo na travnate površine. Iz peščice navdušencev se je skupina razširila na več kot petnajst oseb, ki se redno ude-ežujejo nedeljske rekreac^e. Pričakujemo, da se bodo pozneje v okviru društva oblikovale tudi sekc^e za nekatere druge športe, ki so v Borovnici trenutno zapostavljeni. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki vas šport zanima z rekreativnega ali tekmovalnega vidika. Eden od pomembnejših ciljev društva, za katerega si bomo prizadevali, je razvoj športne infrastrukture v Občini Borovnica v prihodnjih letih. Želimo vam veliko veselja pri vadbi in veliko zmagoslavnih trenutkov! Bogdan Trček Športno društvo Borovnica NOGOMET ZA NAJMLAJŠE ŠPORTNO DRUŠTVO BOROVNICA VABI K VPISU NOVIH ČLANOV ZA SEZONO 2009/10. IGRAMO V DVEH STAROSTNIH SKUPINAH: 6 do 7 LET IN 8 do 9 LET. Ker sanjaš o tem, da bi nekoč igral z najboljšimi. Ker raje s pryatelji tečeš po travi, kot sam sediš doma. Pokličite, treningi že potekajo: 040 205 476 - Bogdan. http://nkb.mawasti.net Šolski prag prestopilo šestintrideset prvošolčkov Z letošnjim prvim septembrom je prag Osnovne šole dr. Ivana Korošca prestopilo šestintrideset prvošolčkov. Za njihovo varnost so prvi teden skrbeli upokojenci, rajonski policist in redarska služba. Za šolarje je bil tudi letos pripravljen »sladki sprejem« in medtem ko so se višji razredi tudi »šef od cele Borovnice«, Andrej Ocepek, ki jim je zaželel lep dan in pr^etno šolsko Medtem ko so se šolarji sladkali v svojih novih učilnicah, so bili njihovi starši deležni leta geografijo poučuje Lea Nemec, pri matematiki pa imamo pripravnico Petro Zalar. Raz- Pravilna stran za izstopanje iz vozila Šolarji od 2. do 9. razreda so se letos zbrali v telovadnici. Letos si je rumeno rutico nadelo kar šestintrideset šolarjev. tokrat zbrali v telovadnici, je poseben program za prvošolce potekal v avli šole. Ravnateljica Nataša Lipovšek Hrga je »uka žejno« mladino seznanila z nekaterimi novostmi, od katerih bi veljalo omeniti »rigorozne« ukrepe za preprečevanje širjenja »prašičje« gripe. Prvošolcem, letos jih je kar šestintrideset, so ob prihodu v šolo nadeli legendarne rumene rutice. Nagovoru otrok se je poleg ravnateljice pridružil leto ter jih opomnil na previdno pot v šolo: »Sami morate najbolj paziti nase. Skrbite, da boste vsi zdravi in veseli. Morda je mavec včasih moderno nositi, vedno pa ne.« Prvo-šolcem so zato razdelili tudi »kresničke«. Sledilo je »presenečenje« - otroška igra s Piko Nogavičko, nakar sta razredničarki Marinka Šivec (1. a) ter Barbara Skopec Černigoj (1. b) popeljali svoje varovance v razrede. krajšega predavanja o prometni varnosti s strani rajonskega policista Vil^a Jereba. Slednji je poseben poudarek namenil uporabi »kresničk«, obveznemu prevozu otrok na zadnjem sedežu, pravilni strani izstopa iz vozila, pa tudi pravilnemu obnašanju, pri čemer naj bodo starši zgled svojim otrokom (kar pomeni, da se ne voz^o neprivezani, med vožnjo ne govorno po telefonu in so strpni do soudeležencev v prometu). Že konec meseca se bodo prvošolci seznanili z delom policistov, ko se bodo verjetno pogovarjali tudi o tem, kako pozorno so starši prisluhnili danim nasvetom. Brez večjih pretresov, malo kadrovskih menjav Za letošnje leto v osnovni šoli na splošno ne napovedujejo prav velikih pretresov. Vsa večja dela so že bila narejena, nazadnje akustika v avli šole. Po dolgem času imamo tri osme razrede. Od kadrovskih menjav na razredni stopnji do 15. januarja nadomešča Martina Kogovšek, na predmetni stopnji je letos nova učiteljica kem^e in biologie Karmen Ančimer Poteko, do novega širitev opisa delovnih nalog čaka tudi ravnateljico Lipov-šek Hrga, ki znova popr^ema za krmilo turističnega krožka. Programi dela so zaenkrat še v usklajevanju. Za letos napovedano predstavitev knjige o vodah pa je že jasno, da je pred februarjem verjetno ne bo. Nekaj novosti in načrtov je še pri šolski prehrani. Zaradi velikega zanimanja članov Sveta staršev je šola organizirala tudi brezmesni jedilnik. Že zavoljo zahtevnih določil Ministrstva za šolstvo je bilo v projekt vloženega ogromno dela. Ko pa je šola pred začetkom preskusnega trimesečnega obdobja staršem razdelila anketne liste glede prehrane, sta se za novi jedilnik odločila zgolj dva. Manjše razočaranje je tudi pri poskusu izvedbe evropskega projekta Shema šolskega sadja, ki naj bi poskrbel, da šolarji na svoje jedilnike dobivajo karseda sveže sadje od lokalnih ekoloških pridelovalcev. Na dopise registriranim ekološkim kmet^am v bližnji in daljni okolici se je odzvala le ena, ki je ponudila zgolj omejeno količino soka in krompirja. Damjan Debevec Vrtec Borovnica gostoval • • • 1 * * gusarje in ind^ance V poletnih mesecih naš vrtec nikakor ne počiva. Vedno več otrok ostaja v vrtcu in zato jim vzgojiteljice pripravimo zanimiv in razburljiv program. Letos smo se odločile, da bomo čez poletje izvajali dva tematska sklopa: GUSARJI in IND^ASKA VAS. In tako nam je že zgodnji poletni piš prinesel misel iz daljnega kraja - začela se je doba gusarjev. V prvem sklopu smo skupaj z otroki izdelovali gusarske kape in poslikali gusar-sko zastavo, ki je celo poletje visela na najvišjih točkah našega vrtčevskega igrišča. Tako smo namreč vsem krajanom sporočili, da v Borovnico prihajajo gusarji, ki kradejo, ropajo ladje in kradejo najdragocenejše zaklade. S pomočjo hišnika Vil^a smo iz palet in z malo domišlj^e že zgradili gusarsko ladjo. Vsakodnevno se je dogajal rop ene ali druge gusarske ladje, posadka z glavnim Kapitanom Kljuko pa je bila bitko z meči iz papirja in alumin^aste fol^e. In nemalokrat se je zgodilo, da bi papirnati cekini in dragocene ogrlice iz testenin ostale v enem dnevu v lasti iste posadke. »Rop stoletja! Gorje nam!«, to so bili glasni vzkliki otrok ob vživeti igri na vrtčevskem igrišču. Neizmerno so uživali in z zanimanjem poslušali pravljice o gusarjih in Kapitanu Volkcu. In že se je mesec jul^' prevesil v avgust, doba gusarjev se je končala, mi pa smo dobili v goste Ind^ance in to poskusili postati tudi sami. Seveda to ni preprosto. Čisto prave perjanice moraš nositi dan za dnem na glavi in imeti namazan obraz, da se skr^eš pred sovražniki, pa še nenavadno ime imaš, kot na primer Baletna ptica, Zvedavi dinozaver, Pametna sova ali Brenkajoča riba. A to še ni vse. Najtežje je to, da ne moremo biti vsi glavni. Glavni je namreč lahko le poglavar, ki pa je le eden. No, pa vendar smo bili vsi pripadniki istega plemena, vsaj tako smo se oglašali. In ne boste verjeli, tako dobro smo se počutili v »ind^'anski koži«, da smo si sredi vrta postavili ind^'anski šotor. In poglavar nam je dal nalogo, da ga olepšamo. Domislili smo se in ga pobarvali kar s tempera barvami. In nastal je čudovit »tipi«, v katerem je bilo slišati zanimive pogovore. Opaziti je bilo tudi negovanje ind^anskih konjev, tistih najbolj poslušnih in ubogljivih - na palici. In kakor nam je poletni piš prinesel roparske gusarje, tako nam je jesenski veter odnesel iznajdljive Ind^'ance. Kakšna ča-rovn^a! Vzgojiteljica Tina Jereb Vrtec na Bregu Če bi pogledali fotografijo, ki je bila objavljena pred dvema letoma v NČ, in fotografijo, ki je objavljena sedaj, bi lahko hitro ugotovili, da med njima ni nobene razlike. Tako kot je bil nekdanji vrtec takrat zanemarjen, tako je tudi sedaj. Sicer pa sama fotografija dovolj zgo- vorno prikazuje žalostno stanje neke lastnine in njeno okolico, kjer očitno ni lastnika ali pa ta ne ve, kaj je njegova dolžnost. Vrtec, ki tako propada vsem na očeh, je prava sramota za občino in kraj ter menim, da bi bilo nujno treba nekaj ukreniti. Kaj, pa bi morali vedeti ljudje, ki so za to tudi plačani. Franc Klančar 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Razredničarka Marinka Šivec, strokovna delavka Martina Kogovšek Kristjan Albreht, Timon Balarin, Klana Centa, Kristina Čepon, Nik Drašler, Nika Hren, Ana Jurišić, Mar^'ana Jurišić, Franci Kržič, Vid Merlak Susman, Anja Ofentavšek, Loti Vita Rep, Matic Stražišar, Lina Škoda, Katarina Švigelj, Nikola Urukalo, Rok Vidmar, Eva Wallner Razredničarka Barbara Skopec Černigoj, strokovna delavka Martina Kogovšek Nika Anžur, Nejc Čeh, Tilen Hribar, Neža^Japelj, Eva Jereb, Vane Kajnc, Tajda Košir, Janž Janez Kržič, Ester Mazi, Nejc Mazi, Pia Mežnar, Živa Nikšič, Nick Nejc Pelko, Tia Pezelj, Karin Podržaj, Gašper Primožič, Marcel Pristavec, Demi Zrimšek IKNJIZNICAIDRJMARJEI IBORSNIKIBOROVNICAI Knjige za odrasle 1 Filozofija, etika, okultizem, psihologya Chapman, Gary D.: Družina, kakršno ste si vedno želeli 2 Verstvo Glavar, Peter Pavel: Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja 3 Sociologya, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnologija Kast-Zahn, Annette: Vsak otrok se lahko nauči pravil Vertot, Nelka: Prebivalstvo Slovence danes in jutri, 2008-2060 6 Medicina, tehnika, kmetjstvo, vodenje, industrja Dolenc, Iva: Marmelade, želeji in sadje v alkoholu Godec, Boštjan: Jabolko na dan Renčelj, Stanislav: Okusi Krasa Sanderson, Mathias-Mark: Medicina narave Varna vožnja 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Elliot, Marion: Izdelki iz papirja Slikanje na keramiko Slikanje na steklo 82 Književnost Bashir, Halima: Solze puščave Battles, Brett: Prevaran Dahl, Arne: Zla kri Dolgov, Vjačeslav: Sloven^'a v ruskih očeh Enoch, Suzanne: Ljubljeni grešnik Enoch, Suzanne: Škandalozna stava Follett, Ken: Noč nad vodo Iggulden, Conn: Osvajalec. Mogočni vladar Kovačič, Lojze: Prišleki : 2. del McCall, Mary Reed: Onkraj skušnjave McDonald, Meme: Ljubezen kot voda Monaldi, Rita: Imprimatur Palov, Chloe: Ognjeni kamni Peskov, Vasil^' Mihajlovič: Preživeti v tajgi Šink, Jure: Prišleki, Lojze Kovačič Woodhead, Patrick: Čarodejka oblakov Woodwiss, Kathleen E.: Volk in golobica Zorko, Marko: Knjiga mrtvih Knjige za otroke in mladino 82 Književnost Cabot, Meg: Princeska Mia Freedman, Claire: Na hladno zimsko noč French, Vivian: Princesa Emilia in lepa vila Gleeson, Libby: Mahtabina zgodba Hill, David: Duet Hubery, Julia: Božič s tabo Kukić Katalinić, Sanja: Tarzan Lewis, Paeony: Ali sva najboljša pr^'atelja Makarovič, Svetlana: Mi, kosovirji Meadows, Daisy: Mila, modna vila Mlakar, Ida: Kodrlajsa in Treskbum Trobenta Niessen, Susan: Letni časi Pavček, Tone: Majhnice in majnice Pešak, Mojca: Mesečeve sanje Sage, Angie: Frlet Smallman, Steve: Saj pošasti sploh ni! 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina Steele, Philip: Stari Rim Pravljične ure Ko deželo obarva jesensko listje, pobeli in umiri snežna odeja, postajajo večeri vse daljši. Pr^etno jih je preživljati v knjižnici in v svetu domišlj^e. Otroke od četrtega leta dalje vabimo, da se nam vsak ponedeljek ob 17.00 pridružio na pravljični uri. Poslušali bodo lahko zanimive zgodbice, ustvarjali in se igrali z drugimi otroki. Na urah se bomo srečevali od 5. oktobra 2009 do maja 2010. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica Občina Borovnica Uradne ure: Ponedeljek in petek od 8. ure do 12. ure Sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure Sprejemna pisarna: Vsak dan od 8. ure do 12. ure, sreda od 8. ure do 12. ure in od 13. ure do 16.30 ure. CENTRALA 7507-460, TELEFAKS 7507-461 int. 461 Elektronska pošta: obcina.borovnica.uprava@siol.net PISALO SE JE LETO 1869 Če listje zgodaj odleti, vsak naj se za zimo preskrbi. Z denarjem varčuj, a s pametjo pa ti ni treba. Krajepis borovniške okolice V prirodoslovnem obziru. Spisal Simon Robič *) Ozrimo se še po svedrastih polžkih, ktere bi jaz zarad vratic, za ktera se polžek pred nadlegvalcem zapre, raji imenoval zaprtkarje (Clausilia). Skoro povsod, kamor stopimo, najdemo na skalnatih stenah in drevnih deblih dvo-zobnega zaprtkarja (Clausilia bidens) različne velikosti in podobe, s koželjasto, trebušno 7 — 8'" vis. in 11/2 šir. ru-meno-rujavkasto lupinico, z 10 — 11 zavojčeki. V gozdu najdemo na mahatih bukvah, pa tudi za skorjo porob-kov: belo-zelenkastega zaprtkarja (Claus. fimbriata) z belo-zelenkasto 7"1 v. in 2'" š. tanko, koželjasto svetlo lupini-co, se svetlo-belim zabuhlim grlom. — Na enakih mestih in tudi drugod je rad gubasti zaprtkar (Claus. plicatula) s koželjasto, gosto-rebrasto 6 1/2'" v. in 1 — 1 1/2 šir. temno-rdečkasto lupinico, z 11 zavojčeki. — V nižinah in višinah se nahaja na mahatem drevji grbasti zaprtkar (Claus. rugosa) s koželjasto, gostorebrasto, 4—6 1/4"' v. in 1'" šir. rumeno-rujavkasto svetlo lupinico, z 9—14 zavojčeki. — V nižinah najdemo na skalah in kamnih: ozaljšanega za-prtkarja (Claus. ornata) s koželjasto, precej trebušno 6—9//; vis. in 1 1/2.'" šir. rujavkasto svetlo lupinico, z 10 zavojčeki, s plitvim, belo-nitkastim slikom (Šivom) ozaljšanim s tenkimi belimi črticami. — Na mokrih mestih tiči pod kamenjem in na trohljenem lesu trebušni zaprtkar (Claus. ventricosa) s trebušno, tanko-rebrasto 7—7 1/2^" vis. in 2"' šir. temno-rdečo lupino z 11 — 12 zavoji. Poslednjič najdemo skoro povsod na kamenih, skalnatih peš-či-nah in tudi drugod še: marogastega kroglošobarja (Cy-clastoma maculatum) s sivo-rumenkasto 3—4'" v. 1 1/2"' šir. lu pino z 8 trebšsnimi zavoji, opasani s 3 rdeče-rujavimi maroga-stimi pasovi. Kdor bi dvomil, ali se vsi ti ravnokar našteti in le površno popisani polžki v tej okolici res nahajajo, ta naj blagovoli lesem k meni priti in radovoljno mu hočem pokazati mesto in polžeke. Konečno še eno. Večkratov sem slišal tega in unega, da je zimski čas v podmolih prav gorko, nasproti pa po leti zelo mrzlo; to poslednje se je tudi meni dozdevalo mnogokrat, ko sem živalic iskaje po teh zemeljskih votlinah se plazil. Da bi se pa tega sam do dobrega prepričal, zato sem 1865. in 1866. leta v zimskih mescih hodil v dva podmola gorkote merit. Izvolil sem si v ta namen Jelenodolski, ki ima 1217' nadmorske visoečine; in pa podmol pod Malim vrhom poleg Zavrha, 2301' primerne nadmorske visočiine. Meril sem gorkoto v teh dveh podmolih me-seca decembra, januarja, februarja in najdel sem v njih od 3 do 5 stopinj gorkote po R., ko je zunaj pomola bilo mraza do 6 stopinj. — Meril sem gorkoto v teh dveh in drugih podmolih tudi o poletnem času in sem jo skoro vselej enakomerno najdel. S tega zdaj posnamemo: 1. Da gorkota v podmolih je nekako zmirom enakomerna, in se človeku po leti v teh čudapolnih labirintih le zato mrzlo dozdeva, ker iz toplega ali ce!o vročega zraka nagloma v veliko hladneji pride; nasproti pa se mu po zimi v njih tem gorkeje zdi, čim mrzleji je zrak zunaj. Ker te tedaj v podmolih zrak po zimi in po leti nekako enakomeren, zato vemo zdaj. 2. da podmolske živalce nič ne vedo niti za hudo vroči-noniti za občutljiv mraz, tudi ne za štiri letne čase; torej se vedno gibljejo sem ter tje, da je prirodoljub v vsakem času dobiti more. čudno, prečudno je vendar to, da te v vedni temi bivajoče živalce, ki so veči del brez oči, vendar tako hitro čutijo svetlobo ter se po svojih kotih nemudoma poskrijejo. *) Marljivi in v prirodoslovji vrlo izvedeni gospod pisatelj nam je poslal ta rokopis s temi-le besedami: »Ta krajepis sem namenil letniku ljublj. muzejnega društva. Ko pa sem z g. Dež-manom zarad tega govoril, rekel mi je : Kdo neki bo slovenske spise bral ?« - Tako žalibog! odb^ajo nemški kulturonosci plodove slovenskega uma in truda, da bi potem rekli : idite spat, Slovenci, saj nimate nič. Vrednik Konec Tako se končuje pisanje g. Simona Robiča, ki je že tedaj raziskal našo borovniško okolico in jo tudi opisal, da smo jo lahko tudi mi prebirali. Tako natančnih opisov okolice Borovnice je zelo malo tudi v zdajšnjem času. Ko tako premišljam, da smo imeli priložnost prebirati stare zapise po 150 letih, se mi nehote postavi vprašanje, kaj bodo pa naši potomci čez toliko in toliko let lahko prebirali o naših krajih? Verjetno bore malo, saj je malo takih, ki lahko pripravno take zapise. Razveseljivo pa je, da so tudi taki posamezniki med nami. Zahvaljujem se vsem, ki ste to pisanje prebirali, si pri tem ustvarili svoje mnenje, kar je tudi smisel vsakega pisanja in na koncu tudi branja. Opravičujem se za morebitne tiskarske napake. Za objavo pripravljal Franc Klančar. 18 NAŠ ČASOPIS Občina ^Horjul 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si NAJLEPŠE KMETIJE: Družina Malovrh, Žažar 14 Najlepši v Občini Horjul Turistično društvo Horjul se je letos odločilo za novo akc^o, izbiranje najlepših v naši občini. Za prvo ocenjevanje smo se odločili izbrati najlepše urejene starejše hiše, kmetje in balkone. Kandidatov je bilo veliko in izbira izredno težka, saj se je izkazalo, da občani Občine Horjul lepo skrbijo za urejenost svojih domov, kmet^' in okolice. Pri ocenjevanju je komis^'a upoštevala celoten videz hiše in kmet^' ter skladnost z urejenim in cvetočim balkonom. Zahvaljujemo se vsem za sodelovanje in čestitamo izbrancem. Seveda pa pohvale in čestitke veljajo vsem, ki skrbjo, da je naša okolica lepa in urejena. Tudi prihodnje leto bomo znova ponovili akc^'i izbiranja najlepših in že sedaj velja povabilo k sodelovanju. Priznanja najlepšim bomo podelili 25. oktobra v sklopu Jesenskega sejma in 10. obletnice TD Horjul, kamor lepo vabimo vse obiskovalce! TD Horjul , Avtor fotografij: Franc Brus NAJLEPŠE STAREJŠE HIŠE: NAJLEPŠI BALKONI: Družina Čepon, Slovenska cesta 2 Družina Kogovšek, Slovenska cesta 13 Družina Zdešar, Na Vovčne 25 Družina Čepon, Slovenska cesta 101 Fotografija horjulskih mažoret ob vrnitvi z evropskega prvenstva v Francki z osvojenima dvema srebrnima medaljama. Srebrni medalji za mažorete Od enajstega do trinajstega septembra 2009 je potekalo v francoskem mestu Fourgasu ob atlantski obali evropsko mažoretno prvenstvo - EMA. Na tem prvenstvu so sodelovale tudi slovenske mažo-rete, med katerimi je le hor-julskim in logaškim uspelo osvojiti medalje. Ajda Želez-nik iz Horjula je v kategorii pionirk solo osvojila srebrno medaljo, v paru s Saro Vrho-vec pa drugo mesto. Solidno osmo mesto v duetu sta osvojili tudi horjulski mažo-reti Neža Čepon in Ana Zi-belnik. Predsednica MTZS Nada Skuk je ob zaključku prvenstva zapisala, da so uspehi nagrada za vsa dosedanja priznanja in vzpodbuda za v prihodnje. So tudi plod trdne volje ter vztrajnega večletnega dela. Ob prihodu v Horjul so občani s podžupanom Franciem Piškom pripravili srebrnim mažoretkam topel sprejem s pozdravnim transparentom, kozarcem penine in veselimi vižami ob zvoku harmonike. Veseli zvoki harmonike za srebrne mažorete France Brus Sprejem mažoret - podžupan s penino Obnovljeni del ceste Seč-Prevaljca je že pripravljen za asfaltiranje. Marica in Vili Slovša, Vrzdenec 23 Obnova dveh delov cest Sredi poletja letos so delavci s. p. Franca Lončarja iz Horjula obnavljali del ceste na Samotorici od Seča proti Prevaljci. V dolžini nekaj manj kot enega kilometra so cesto razširili, uredili cestno kanalizac^o in tisti del ceste pripravili za asfaltiranje. Le to bo prišlo na vrsto, ko bo zagotovljeno dovolj denarja. V začetku septembra so se Lončarjevi delavci lotili dela ceste Pod hribom vse do starega vodovodnega zbiralnika. Na strmem delu ceste so položili ustrezne betonske cevi za odtok vode s ceste in jaške za čiščenje. Z obnovo in asfaltno preplastitv^o bo tako dokončno urejena cesta do Ramovševe domačne. France Brus Obnovitvena dela ceste Pod hribom v Horjulu Korenski zvonovi V avgustovski številki Našega časopisa je bilo o tem dogodku napisano obširno poročilo in priložena fotografska dokumentac^a. V množici sodelujočih in nastopajočih je sodeloval tudi Cerkveni pevski zbor iz Horjula, ki je s svojim petjem polepšal in popestril svečanost. France Brus Nastop horjulskega cerkvenega zbora ob blagoslovu zvonov na Koreni 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 19 Horjulski Argo je zaposluje šestdeset delavcev Ob Vrhniški cesti v Horjulu je že od leta 1990 delovna organizacija Argo, d. o. o., v katerem je zaposlenih šestdeset delavcev. Podjetje je bilo ustanovljeno kot proizvodna trgovska organizac^a, v kateri so za- čeli s projektiranjem in izdelovanjem specialne navtične opreme, palubne opreme Vhod v podjetje Argo v Horjulu plovil za rekreac^o in tekmovalno jadranje. Že naslednje leto so nav-tičnemu programu dodali še program hišne kanalizacije, ki je obsegal proizvodnjo cevi in priključkov iz poli-propilena, ki se je uspešno širil in kmalu prehitel nav-tičnega. Cevi, izdelane iz polipropilena, so izredno odporne proti mehanskim poškodbam in proti večini kemičnih snovi, zato so vsestransko uporabne. Surovino za izdelavo vseh vrst cevi, granulat propilen, uvažajo največ iz Madžarske. V Argu zdaj poteka proiz- Vrhniki ustanovili podjetje Pen Argo, v katerem je trenutno zaposlenih osem delavcev. Izdelujejo kana-lizac^ske jaške in plastične izdelke po meri vse do premera 3,5 metra. Proizvodnjo nameravajo povečati, zato bodo prihodnje leto zaposlili še l0 delavcev. Poleg tega je Argo, d. o. o., Horjul solastnik podjetja Heplast - pipe, d. o. o., iz Preloga na Hrvaškem, v katerem je zaposlenih 70 delavcev. V Prelogu izdelujejo poletilenske cevi za plin in vodo ter kanalizac^ske cevi do premera enega metra. Kot zadnja novost iz Arga prihajajo (Ricomgaz) plastični dimniški sistemi za plinske peči. Kot bi reces^a obšla Argo: imajo dovolj dela in dobro trž^o svoje izdelke predvsem v tujini. Kar 60 % proizvodnje izvozno v Italko, Avstr^o, Nemč^o in na Hrvaško. Ob odhodu iz Arga sem pomislil, kako bi bilo lepo v naši državi, ko bi proizvodnja tekla tako kot v Argu tudi drugod, da ljudje ne bi trepetali za vsakdanji kos kruha in se borili zgolj za preživetje. France Brus Zahvala V soboto, 12. septembra 2009, me je med kolesarjenjem na začetku Dobrove iz horjulske smeri zbil avto in brez ustavljanja odpeljal naprej. Na pomoč mi je priskočila gospa iz Horjula, mi pomagala, da sem prišla k sebi ter z menoj počakala do prihoda Policée. Na tem mestu bi se ji želela še enkrat iz srca zahvaliti in naj ji bo z dobrim vse povrnjeno. Tamara Jesenko Direktor Matej Reisman pri stroju v proizvodni hali Zaradi avtomatizirane in računalniško vodene proizvodnje cevi je le malo delavcev. Proizvodna hala s sodobnimi računalniško vodenimi stroji In še pogled med pisarniške delavce vodnja v treh izmenah. Izdelujejo cevi in spojne elemente za hišno kanalizac^o, cevi za kabelsko zaščito, drenažo in vodovodne cevi. Argo, d. o. o., Horjul je v lasti sester Irene in Veronike Grdadolnik. Vsaka je lastnica 12,5 %, ter Tilna Vahčiča in Mateja Reismana, direktorja podjetja, ki imata v lasti vsak po 32,5 %. Direktor Arga Matej Reis-man je v razgovoru povedal, da so pred dobrim letom na To solastništvo je pomembno za Heplast in za Argo, saj omogoča prodajo slovenskih izdelkov na Hrvaškem in obratno. V Argu veliko pozornost namenjajo razvoju novih izdelkov. Trenutno so edini v reg^i, ki so razvili in proizvajajo program nizkošumne hišne kanalizac^ske opreme, s katero so se uveljavili v Duba-ju, Abu Dab^u v Združenih arabskih emiratih. Skladiščene cevi, ki čakajo na kupce. Horjulski upokojenci na izletu v Prekmurju V soboto, 12. septembra 2009, je Društvo upokojencev Horjul organiziralo za svoje člane izlet v Prekmurje, ki se ga je udeležilo petdeset članov društva. S sodobnim turističnim avtobusom s. p. Petrič s Škofljice smo zjutraj ob 7. uri krenili na pot v nekoliko oblačnem in meglenem vremenu. Na vožnji proti Trojanam je celo rahlo deževalo, vendar je kmalu za tem napočil prelep pozno poletni sončen dan, ki nas je spremljal ves dan na izletu. Po programu smo se najprej ustavili na Vranskem, in sicer v Centru varne vožnje AMZS, kjer nam je uslužbenec centra Sandi Juhart natančno predstavil posamezne tehnične pripomočke, ki jih v centru uporabljajo pri delu za obvladovanje varne vožnje motornih vozil vseh kategor^'. Center so odprli pred dobrim letom in pol. Obsega okrog 17 000 kvadratnim metrov in sodi med najsodobnejše centre varne vožnje v Evropi. Sledila je vožnja do Murske Sobote, kjer se nam je pridružila simpatična lokalna vodička Darja Meolic - Ekoanimac^e, ki nas je popeljala do Tropskega vrta pri Dobrovniku. Tam smo si ogledali prodajni center z več deset križanci različnih falenopsisev - orhidej ter se seznanili z gojenjem orhidej doma. Poleg orhidej nas je pritegnil ogled Tropskega vrta s površino 400 kvadratnih metrov, v katerem je več kot 900 primerkov različnih tropskih rastlin: od dišeče vanilje, kralja začimb popra, kavovca, bananovca, avokada, ingverja in še številnih drugih tropskih rastlin. Vse ogrevajo z geoter-malno energ^o - toplo vodo iz globokih vrtin. Z vožnjo smo nadaljevali do Bukovniškega jezera, se sprehodili do kapelice svetega Vida in posameznih energ^'-skih točk, ki menda s sevanjem povečajo pozitivno energ^o v človeku, Vidova voda pa je dobra za oči. Pot nas je vodila tudi do Bo-gojine, do cerkve Gospodovega vnebohoda, dela znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je vanjo vgradil elemente, značilne prav za tiste kraje, med njimi tudi keramične izdelke. Seveda brez počitka okrepčila ne gre, zato smo se v Moravskih Toplicah ustavili v znanem gostišču Aleksander na kosilu. Postregli so nam s prekmurskimi specialitetami: ciganskim golažem, »dodula-mi in rejtašami«. Od tam nas je čakala še krajša vožnja do Ižakovcev in do Otoka ljubezni z ogledom plavajočega mlina na Muri, broda in muzeja z orodjem za utrjevanje nasipov. V turistični trgovini so poleg spominčkov ponudili moko in bučno olje. Pred odhodom domov še majhno presenečenje: žrebanje treh nagrad za udeležence izleta. Izredno lep, pr^eten in poučen izlet za vse, k čemur je pripomogla vodička Darja in Obisk v vz in vzgoji / vzgajališču ji teh rož. orhidej pri Dobrovniku - predavanje o negi Obisk plavajočega mlina na Muri na Otoku ljubezni pri Ižakovcih Člani DU Horjul na poligonu varne vožnje na Vranskem Buče so dozorele, Svetovno prvenstvo v oranju v Tešanovcih je za nami, ostale pa so številne skulpture iz kmet^skih pridelkov ob cesti. Prav ta je bila v Bukovniškem jezeru. Meolic, ki je lepo »gučala« po prekmursko, nas zabavala in seznanila s številnimi zanimivostmi Prekmurja. Priznanje tudi poverjenica-ma Društva upokojencev Magdi Trtnik in Ivanki Praprotnik za organizac^o izleta, pa tudi predsedniku Andreju Končanu, ki so udeležencem izleta predstavili za nas najbolj oddaljen pr^eten košček slovenske dežele. France Brus 20 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Jože Marolt s kosilnico gams reform in njegov sin Tomaž s samohodno kosilnico BCS pri košnji v breg. Tretja košnja za silažo V začetku septembra je na Koreni v Slevici kamera zabeležila kmeta Jožeta Marolta, po domače Toncovega, in njegovega sina Tomaža pri tretji košnji trave za silažo. Tomaž je sicer študent zadnjega letnika elektrotehniške fakultete, v prostem času pa rad pomaga pri kmečkih opravilih. Jože Marolt je edini kmet na Koreni, ki oddaja mleko Ljubljanskim mlekarnam. Vsak dan odda okrog 200 do 300 litrov mleka, ki ga mora sam voziti v dolino do tovornjaka cisterne Ljubljanskih mlekarn. Zanimivo je, da poleg gospodarja Jožeta Marolta v Horjulu oddaja mleko le še Marko Lončar. Na vprašanje, zakaj je tako, je prav gotovo odgovor, da mleko ni še nikoli imelo tako nizke odkupne cene kot sedaj. France Brus Miro Plestenjak s svojima več kot tri metre dolgima paradižnikoma z zorečimi plodovi Tri metre in pol visoka paradižnika Upokojeni klepar Miro Ple-stenjak, ki sedaj živi na Vr-hovcih, izhaja iz Brez^' pri Dobrovi, kjer se je kot otrok navzel ljubezni do narave. Prav zato sedaj zelo rad obiskuje svoj »ranč« oziroma vrt na Zavrhu - Briše, kjer se ukvarja po malem z vrtičkarstvom in sadjarstvom. Poskusno goji razne buče in zelenjavo ter skrbi za nekaj sadnih dreves, ki jih največ oberejo podnevi veverice, ponoči pa polhi. Doma na Vrhovcih Miro skrbi za manjši sadovnjak in poskusno sadi različne sadike. Letos spomladi je posadil v dve večji posodi cepljen paradižnik, ki ga je kupil v vrtnarji. Ob zalivanju in gnojenju sta oba paradižnika hitro rasla in dosegla zavidljivo višino tri metre in pol in dobro obrodila. Paradižniki so dozorevali v šopih, tako da jih je obiral sproti. Pred kislim dežjem in sončno pripeko je rastlini zavaroval kar z dežnikom. France Brus Zmagali smo! "In prvo mesto je dosegel orator^ iz Horjula." Šok! In potem nepopisno veselje. Zmagali smo! Najboljši smo! Prvi v celotni Slovenci! Vendar je bil začetek kar precej drugačen. Začelo se je na oratoriu. Delavnica se je imenovala Cerkev in jaslice. S Tilnom sva enkratno sodelovala in si pomagala, ampak brez otrok ne bi bilo nič. Vsi so bili odlični, z enkratnimi idejami in za-mislimi. S skupnimi močmi smo izdelali cerkev, hlevček in figurice. Ampak jaslice sredi poletja?! Nikomur se to ni zdelo nič čudnega. Ampak, zakaj? Zakaj? Zaradi glavnega lika letošnjega oratoria. Frančišek Asiški je bil prvi, ki je postavil jaslice. Postavil jih je, da bi ljudje videli, kje se je rodil naš Odrešenik. Da je bil ubog, brez vsega. Zato smo izdelovali jaslice, ki smo jih potem nesli na jesensko srečanje animatorjev oratoria na Rakovnik, kjer so bile izbrane kot najboljše. Hvala vsem otrokom, ki so sodelovali na tej delavnici in seveda animatorju Tilnu. Gašper Peklenk Dolenjski toplar v Horjulu V začetku poletja se je s trnjem, grmovjem in robi-dovjem v Lazu nad Vrhniško cesto spopr^el horjulski občan Marjan Mazi in pripravil parcelo za postavitev kozolca toplarja. V Žalni na Dolenjskem je naletel na delno obnovljen kozolec toplar, ki je bil naprodaj. Kupčka je bila hitro sklenjena. V enem tednu so kozolec v Žalni razstavili, ga prepeljali v Horjul in na novo postavili v Lazu. Pri razstavljanju posameznih delov se je izkazal tesarsko-krovski mojster Sandi Končan, ki je kozolec razstavil tako, da so v Horjul pripeljali posamezne sestavne sklope, podobno kot stene pri montažnih hišah, in ne posamezne tramove. Zdaj obnovljeni kozolec na griču v Lazu opazko vsi, ki prihajajo v Horjul iz vrhniške smeri in občudujejo cvetoče rože, ki jih je Marjanova žena posadila v korita in obesila po kozolcu. Starejši se še spominjamo kozolcev, v katerih so kmetje sušili seno, deteljo, požeto žito in fižol. Pod kozolci so bili spravljeni tudi vozovi in različno orodje. Nekoč je velikost kozolca Kozolec toplar na griču v Lazu - turistična pridobitev kraja pomenila trdnost kmetje - čim večji kozolec, tem trdnejši in mogočnejši kmet. V sedanjem času marsikje na podeželju kozolce načenja zob časa. Ponekod so ostali le še porušeni tramovi in ostrešja, drugod pa so odstranili tudi že te. Tako se žal dogaja s kozolci tudi v naši občini. Zaradi varovanja kulturne dediščine velja Marjanu ob postavitvi kozolca vse priznanje. S svojim delom je podprl misel dr. Toneta Cevca, ki je zapisal »Kozolci likovno bogatao slovensko krajino in vedno znova presenečajo s svojo ustvarjalno govorico, v kateri mislimo, da v temelju opredeljuje našo narodno identiteto.« France Brus Orator^' Horjul 2009 Zgodba oratorija 2009 nosi naslov Nate računam, ki označuje življenjsko nalogo Frančiška Asiškega. Še posebno smo računali drug na drugega od 1. do 5. julija na že četrtem horjulskem oratorju. Sveti Frančišek Asiški se je rodil leta 1181/1182 v mestu Assisi v Umbr^i v srednji Italiji. Frančišek si je zelo želel postati vitez, vendar se je njegovo življenje kaj kmalu spremenilo. Imel je skrivnostne sanje, ki so spremenile njegovo mišljenje. Ves se je posvetil molitvi in premišljevanju. Bog mu je zaupal v molitvi pred križem v cerkvici sv. Damjana: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Bog je računal na Frančiška, da bo on tisti, ki bo popravil njegovo Cerkev. Frančišek je prav tako računal na Boga, saj se je odpovedal vsemu zemeljskemu premoženju in vse svoje upanje stavil samo Nanj. Frančišek je ustanovil redovno družbo manjših bratov (zdaj frančiškani, minoriti, kapucini), računal je na svoje brate in jim zaupal. Njegovi bratje so na enak način računali na Frančiška. Ob njem se je navdihovala sv. Klara Asiška. Frančišek je skupaj s Klaro ustanovil red klaris. Znan je tudi po jaslicah. Prve jasli je postavil leta 1223 v votlini pri Grecciu. Vanje je pripeljal oslička in vola in tam daroval polno-čnico. Orator^a, ki je potekal na župn^skem dvorišču, se je udeležilo 108 otrok in 28 animator-jev. Orator^ska jutra smo začeli z dvigom zastave in orator^sko himno. Nato smo v cerkvi v molitvi prosili Boga, naj nas spremlja s svojim varstvom. Potem smo si ogledali predstavo, v kateri smo spoznavali junaka letošnjega oratoria, sv. Frančiška. Sledila je poučna kateheza, pri kateri so se otroci ob zgledu sv. Frančiška in svetopisemskih odlomkih sproščeno pogovarjali, kaj so lepega že doživeli in kaj si žel^o v življenju. Po kate-hezah se nam je prilegla sladka malica in nato delavnice, kjer so otroci izdelovali jaslice, cerkev, blazinice, ogrlice, asiški križ, svečke in zapestnice. Lahko so izbrali tudi med športno, plesno in frizersko delavnico. Po delavnicah smo si napolni svoje želodčke s kosilom. Za konec dogajanja je sledila še tako imenovana Velika igra. Orator^ski dnevi so se končali s spustom zastave in petjem spevne himne. Odpravili smo se tudi na ce- lodnevni izlet na Veliko planino k Mar^i Snežni, kjer smo imeli sv. mašo. Hoja na Veliko planino je bila za otroke pravo doživetje; hoja med kravami, pašniki in občudovanje planšarskih staj! Na oratoriu niso manjkale že tradicionalne vodne igre. Orator^ smo končali v nedeljo s sv. mašo in predstavitv^o izdelkov. Vsak orator^ doslej in tudi letošnji nam je pustil nekaj neponovljivega, enkratnega, predvsem pa smo dobili mnogo lepih spominov, ki smo jih delili z otroki in Frančiškom. Tega ne bi bilo, če ne bi imeli podpore Boga, ki nas je vodil. Hvala vam, otroci, ki ste se udeležili oratorija. Hvala pa tudi vsem anima-torjem, darovalcem, staršem in gospodu župniku, ki ste nam finančno, materialno in duhovno pomagali, da smo izpeljali še en nepozaben orator^. A. K. 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina ^Horjul NAŠ ČASOPIS 21 Osnovna šola Horjul 1. A razred UČITELJICA: Helena Leskovec, POMOČNICA: Vanja Šubic Primož Bastarda, Tadej Buh, Brin Fajdiga, Anja Fortuna, Anja Keršmanec, Dejan Kogovšek, Valeria Koligar, Neža Končan, Tob^'a Košir, Polona Krušič, David Leben, Iza Lesjak, Alex Marolt Nagode, Gaber Mlakar, Maša Prebil, Julia Slovša, Tilen Zdešar Šolarji so spet v sedli v šolske klopi V torek, 1. septembra 2009, se je začelo novo šolsko leto in tako je v Slovenci sedlo v šolske klopi 160.392 osnovnošolcev, od tega 17.541 prvošolcev in okrog 86.500 dyakov srednjih šol. 1. B RAZRED UČITELJICA: Irena Leskovar, POMOČNICA: Andreja Kobetič Basta Irma Čepon, Job Čepon, Jaka Kozjek, Neža Kozjek, Anže Nawar Kranjec, David Mlinar, Nina Pi-šek, Gregor Podržaj, Timotej Požar Turščak, Zarja Prapotnik, Inti Pucihar, Maruša Rožmanec, Gal Sečnik, Eva Trček, Anže Vrhovec, Nejc Vrhovec Letos obiskuje Osnovno šolo v Horjulu v sedemnajstih oddelkih 284 učencev, od Jkaterih je od 130 do 140 vozačev. Število niha zato, ski sestanek. Tako kot prejšnja leta so prvošolce pogostili s tor-tico in sokom. Šola je dobro poskrbela za pro- lepšem redu. V Horjulu smo opazili tudi polic^sko patruljo s službenim vozilom, ki se je prepričala, da so v Horjulu dobro poskrbeli za prometno varnost prihoda in odhoda otrok iz šole. France Brus Prometni znaki oziroma table so opozarjale voznike motornih vozil na otroke - učence pešce na poti v šolo. ker se nekateri učenci namesto s komb^em oziroma avtobusom Zorana Jazbeca v lepem vremenu pripeljejo v šolo s kolesom. Prvič je prestopilo prag hor-julske osnovne šole 33 učencev, ki so razporejeni v dva oddelka. Prvi šolski dan je bila za prvo tri-ado lutkovna predstava Kroki in pr^atelji v izvedbi Lutkovnega gledališča Konj. Gospa ravnateljica je imela po pozdravnem nagovoru s starši učencev prvega razreda roditelj- metno varnost učencev. Tako kot že več let prej so tudi letos člani Društva upokojencev prvi teden dežurali na prometnejših križiščih v Horjulu. Poleg tega je šolski hišnik pravočasno postavil prometne znake ob šolskih poteh, po katerih so učenci peš ali s kolesom prihajali v šolo. Letos ni bilo nikakršne prometne gneče zaradi vožnje staršev otrok v šolo z avtomobili. Promet je potekal tekoče - v naj- Člani Društva upokojencev, ki so prvi teden dežurali na prometnih križiščih. Mamica je sinova pripeljala do vhoda v šolo. Občina Horjul Slovenska cesta 7 T: (01) 759 11 20 F: (01) 759 11 30 Uradne ure: ponedeljek: 9. do 12. ure sreda: 9. do 12. ure in od 14. do 16.30. ure petek: 9. do 12. ure Semafor pred Vrtcem Marjetica Na pobudo Občine Horjul Direkc^'i republike Slovence za ceste je Cestno podjetje Ljubljana pred Vrtcem Marjetica postavilo semafor, ki naj bi otrokom in njihovim staršem omogočil varen prehod pri prečkanju ceste. Pred tem so pred prehodom za pešce poleg prometnega znaka, ki omejuje hitrost na 50 kilometrov na uro, postavili grbino, ki pa ni bila v skladu s predpisi za umiritev oziroma omejitev hitrosti na državni cesti. Cestno podjetje je semafor postavilo pred začetkom šolskega leta, vendar v začetku šolskega leta še ni deloval; ni še Semaforiziran prehod za pešce pred horjulskim vrtcem bila sklenjena pogodba o priključitvi semaforja na električno omrežje. Po neuradnih podatkih naj bi semafor priključili na električno omrežje do sredine septembra. France Brus Več prevozov v Ljubljano Z novim šolskim letom je Javno podjetje Ljubljanski potniški promet povečalo število avtobusnih prevozov v smeri Ljub-ljana-Horjul-Šentjošt in seveda tudi v nasprotno smer. Tako zjutraj ob šesti uri in petdeset minut odpeljeta iz Horjula proti Ljubljani kar dva avtobusa. Eden pripelje iz Šentjošta in ga skoraj popolnoma zasedejo d^'aki, drugi pa odpelje iz Horjula, v katerem je še nekaj prostora za d^'ake, ki vanj vstopno na drugih postajah. Ljubljanski potniški promet z dvema avtobusoma je dlakom omogočil varen in kulturen prevoz do šole v Ljubljani. Letos velja draška mesečna vozovnica okrog 90 evrov. Cena je odvisna od dohodkov staršev d^'akov. France Brus Vstop na »d^aški avtobus« v Horjulu 22 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. september 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Švedski gostji sta si ogledali razstavo čipk v Polhograjski graščini. Druga z leve Gunnel Berlin, četrta Kerstin Eriksson. Glas za Slovenko Visok obisk v Polhovem Gradcu Polhograjske klekljarice smo z veseljem sprejele predlog, da 23. junija pol dneva z nami preživita pomembni gostji iz tujine. To sta bili švedski klekljarici, članici OIDFA, kar je okrajšava za l'Organisation Internationale de la Dentelle au Fuseau et à l'Aiguille. To je Mednarodna organizacja za klekljano in šivano čipko, ki je bila ustanovljena leta 1982 v Francji, kjer je tudi registrirana (angleško ime je The International Bobbin and Needle Lace Organisation). Vanjo je vključenih več kot 2100 članic in članov (izdelovalcev, zbiralcev in raziskovalcev zgodovine čipk), ki jih družita ljubezen in spoštovanje do čipk. Člani OIDFA so iz več kot 30 držav: Argentine, Avstr^e, Avstralce, Belgie, Češke, Danske, Estonce, Finske, Francke, Grč^e, Ind^e, Irske, Italce, Izraela, Japonske, Južne Afrike, Kanade, Latv^e, Madžarske, Mal^'a, Malte, Nemč^e, Nizozemske, Norveške, Slovaške, Slovence, Spance, Švedske, Švice, Turč^e, Velike Britance in Združenih držav Amerike. Gospa Kerstin Eriksson je bla-gajničarka, gospa Gunnel Berlin pa je švedska članica upravnega odbora OIDFA. Gostji sta prišli v Slovenko na povabilo Občine Idr^'a kot uradni predstavnici OIDFA, da bi si na kraju samem ogledali, ali sta Idr^'a in Slovenca primerni, da priredita enega od naslednjih svetovnih kongresov. OIDFA vsaki dve leti pripravi kongres s strokovnimi predavanji in razstavo čipk, ki jih pošljejo članice in člani, pa tudi drugi čipkarji, na razpisani natečaj. Ob vsakem kongresu lahko države članice postavko svojo razstavo, država gostiteljica pa ponavadi pripravi več razstav. Naslednji kongres bo jun^a 2010 v japonskem Ko-beju. Lanski kongres OIDFA je bil v Groningenu na Nizozemskem. V času kongresa v Lundu na Švedskem leta 2000 je naša predsednica Mar^anca Yartz skupaj s še nekaj drugimi slovenskimi klekljaricami s svojimi čipkami in prikazom klekljanja predstavila Slovenijo. Obkongresne razstave leta 2004 v Pragi pa smo si v okviru strokovnega izleta Združenja slovenskih klekljaric ogledale tri članice polhograjskega društva. Med slovenskimi klekljarica-mi in ljubitelji čipk sva v OID-FA včlanjeni dve polhograjski klekljarici, predsednica društva V polhograjskem muzeju Mar^anca Yartz in podpisana. Slovenca je pred nekaj leti že kandidirala za pripravo kongresa. Ni veliko manjkalo, da bi bila izbrana, a so člani upravnega odbora OIDFA na koncu izglasovali drugo državo. Gostji sem zgodaj dopoldan pripeljala iz Idr^e. Na poti v Polhov Gradec »čez hrib« sem ju dodobra prestrašila na križišču sredi gozdne poti čez Potok. Tisti, ki poznate pot, veste, o katerem križišču pišem. Za druge naj napišem, da je to križišče v obliki črke V, ki ima na sredini še tretjo pot, ki ni vidna vse do trenutka, ko zapeljete nanjo. Nepoznavalcu se zdi, da voznik pelje v prepad. Nekaj članic društva se je zbralo v naši klekljarski sobi, kjer smo z gostjama popile kavo in prigriznile piškote. Načrtovani sprehod v graščino skozi Polhov Gradec je žal odpadel, ker nam je ponagajal dež. Zato smo se na ogled razstave in krajevnega muzeja odpeljale. Gostji sta si z zanimanjem in pohvalnimi komentarji ogledali naše čipke, ki so se z barvitostjo in načinon predstavitve razlikovale od čipk, ko so jih pred tem videle v Idr^l. V krajevnem muzeju nam je Marjan Malovrh zgoščeno, a slikovito predstavil krajevno zgodovino. Njegove besede je v odlično angleščino prevajala Mirjam Yartz. V Čebelarskem domu nas je gr^azno sprejela Malči Božnar. Švedskima gostjama smo v spomin na obisk Polhovega Gradca podarile medene dobrote, obdarovala ju je tudi gospa Božnar. Gospe-ma so bili medeni izdelki tako všeč, da sta jih nekaj kupili še sami. Na turistični kmet^l Bi-tenc na Brišah nam je gospodinja Vida postregla z dobrim domačim kosilom. Mar^anca Yartz je pred odhodom vsaki od gost^' podarila še klekljano knjižno kazalo. Naša pr^azna pozornost ju je ganila. Gospe sta bili kljub deževnemu vremenu navdušeni nad obiskom in našo gostoljubnostjo. »Najin glas bo šel Slovenci!« so bile njune besede ob slovesu. Po kosilu sem ju odpeljala v Žiri, kjer ju je v galerii čipk sprejela Mili Primožič s soprogom, nato pa sta se srečali še s članicami žirovskega klekljar-skega društva Cvetke. V naslednjih dneh sta med drugim obiskali Ljubljano, Železnike in Žiri, 25. jun^a pa sta se udeležili 1. srečanja slovenskih kleklja-ric v Gorenji vasi. Gospa Kerstin Eriksson mi je pred nekaj dnevi poslala pr^az-no pismo in priložila sklekljan prtiček v značilnem švedskem vzorčku. Nežno čipko je izjemno natančno ročno všila njena (žal že pokojna) pr^ateljica M. Varnemalm. Tatjana Trontelj Za Klekljarsko društvo Polhov Gradec V Šentjoštu je potekalo tradicionalno srečanje faranov Že leta in leta osrednja šentjoška društva poleti poskrb^o za finančno in organizac^sko stran srečanja domačih faranov, katerega osrednji namen je medsebojno druženje. V vseh letih se je oblikoval nekakšen železni repertoar vsakokratnega srečanja: mali nogomet, odbojka in družabne igre. In nič drugače ni bilo letos. Športno in študentsko društvo sta v nedeljo, 13. septembra, pripravila družabno popoldne pred šentjoško podružnično šolo. Na asfaltni ploščadi sta se v tradicionalni maniri spopadli poročena in neporočena moška nogometna ekipa. Tokrat je bil prepričljivo boljši mladi rod, ravno obratno pa je bilo pri odbojki, kjer so poročene žene ugnale neporočena dekleta. Sledile so še družabne igre, kjer ni manjkalo smeha, za lačne želodce pa je bilo kot vsako leto poskrbljeno z brezplačnimi dobrotami Na vsakoletnem farnem srečanju v Šentjoštu se fantje pomer^o v nogometu, dekleta in žene pa v odbojki. z žara. (gt) Priključitev na vodovod V Stranski vasi je letos še ena pridobitev za tiste, ki živimo na koncu vasi in dobesedno res v stranski vasi, velik napredek. Uspelo se nam je priključiti na javni vodovod. Po skoraj 20 letih pisanja prošenj velja zahvala županu g. Lovru Mraku, da je odobril sredstva za obnovo 650 m obstoječega vodovoda, ki je bil zgrajen pred 43 leti. Od priključka na vodovod do nas je še 520 m, zato je bila obnova potrebna zaradi premajhnih cevi, razdalje in tudi višinske razlike. Kljub temu smo morali nabaviti še manjšo cisterno in črpalko, da voda teče kot je treba. Sami smo financirali vsa zemeljska dela, izkop, zasip in jaške, tako da je bil to res velik finančni projekt. Da bi bili stroški manjši (brez dodatnih cistern in črpalk) mora v prihodnje KS v vodovodno omrežje vlagati več finančnih sredstev in tako zagotoviti dovolj močan tlak v omrežju. Poleg zahvale g. župana se zahvaljujem še predsedniku KS g. Marjanu Pograjcu in g. Rafaelu Peklaju. Ljudmila Ahčin Popravek Bronasti grb Občine Dobrova - Polhov Gradec je prejela tudi Margareta Bračko V zadnji številki Našega časopisa je pri občinskih nagrajencih pomotoma izpadel zapis, da je priznanje ''bronasti grb občine'' prejela tudi Margareta Bračko za osebnostni prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti v občini. Gospe Bračkovi se za neljubo napako opravičujemo, tokrat pa objavljamo tudi njeno obrazložitev priznanja: »Gospa Margareta Bračko, doktorica stomatologie, je prišla kot zobozdravnica na Dobrovo leta 1970, kjer je vodila zobozdravstveno ambulanto do svojega odhoda v pokoj decembra 2008. V začetku je delala v nemogočih razmerah, saj je skromne prostore v skoraj kletnih prostorih stare hiše uporabljala skupaj z osebjem splošne zdravstvene ambulante. Ves čas si je prizadevala, da bi prebivalcem Dobrove omogočila zdravljenje v boljših prostorih in skupaj s takratnim vodstvom KS Dobrova ji je tudi uspelo pridobiti nove, lepše prostore za samostojno zobozdravstveno ambulanto v stavbi bivše občine. Zaradi njenega prizadevanja pri vodstvu Zdravstvenega doma Ljubljana - Vič, kamor je v letih 1979 - 1983 spadala Dobrova, so bili našim občanom na razpolago najboljši aparati za delo v zobozdravstvu. Ko se je občina odločila za gradnjo novih družbenih prostorov na mestu, kjer je stala bivša občina, je bila Po mnenju predlagateljev lah-gospa Bračko spet pred težko ko Margareto Bračko obravna-nalogo pridobiti nove prostore vamo kot začetnico sodobnega in urediti novo zobno ambu- zobozdravstva na Dobrovi. lanto. Tudi to ji je uspelo, tokrat v sodelovanju z občino in Prostovoljnim gasilskim društvom Dobrova, ki ji je zagotovilo prostore v novem gasilskem domu. Tudi novo ambulanto je opremila z najsodobnejšimi aparaturami. Obravnavamo jo lahko kot začetnico modernega zobozdravstva na Dobrovi. Njena ambulanta je ves čas znana po dobri organizac^i dela, kljub velikemu številu pacientov. Njeni pacienti so prihajali z vseh delov sedanje občine, po potrebi je delovala tudi v Polhovem Gradcu. Občani so njeno delo cenili in jo spoštovali. Predlagatelj je PGD Dobrova in občinski svetnik Anton Potočnik.« (gt) V eni od prihodnjih številk bomo objavili seznam cest, ki naj bi bile, sodeč po proračunu, deležne širitev in asfaltnih preplastitev prihodnje leto. Novi metri asfalta v občini Občina asfaltirala več kilometrov lokalnih in javnih poti Dobrova - Čeprav je Občina Dobrova - Polhov Gradec zaradi gradnje novih šolskih objektov pošteno zategnila pas, je letos vendarle asfaltirala tudi nekaj kilometrov lokalnih in javnih poti, nekaj pa jih je še v delu. Kronološko gledano je bil letos najprej položen asfalt na odseku Planina-Zameja. Tam so spomladi komunalni delavci položili okoli 1500 metrov asfaltne prevleke, domačini pa so novo pridobitev proslavili ob dnevu državnosti. Investi-c^o so financirali izključno iz občinskega žepa. Nove metre asfalta so bili deležni tudi v Stranski vasi na cesti na Utik. Odsek je bil gradbeno pripravljen že lani, jul^a letos pa so delavci položili asfalt. Na odseku je nekaj deset metrov dolg makadamski žep, ki je posledica neuspešnega iskanja skupnega jezika z nekaterimi lastniki zemljišč. »Poleti je potekalo tudi asfaltiranje krajšega, 250-metrskega odseka v Draževniku, nazadnje pa je bil asfalt položen še na Brišah, in sicer k hišni številki Briše 12. Približno šestometrski odsek je doživel svoje uradno odprtje sredi septembra,« je pojasnila Mojca Sečnik z občinske uprave. Položenega asfalta je bilo torej za dobre tri kilometre. Še predvidoma letos naj bi novo prevleko dobil tudi dvestome-trski odsek v Brezjah. Sicer pa so potekala in še bodo razširitvena dela na re-lac^i Potok-Rogelj v Polhovem Gradcu, v Pustem Vrhu in na relac^i Logar-Rovt v Črnem Vrhu. Pred nedavnim je izšel tudi javni razpis za izbiro izvajalca razširitvenih del za cesto v Petačevem Grabnu. Gašper Tominc 28. september 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 23 Vabilo Obveščamo krajane Črnega Vrha in druge ljubitelje naših krajev, da je izšla kronika Črnega Vrha. Knjigo je izdala založba Modr^an. Predstavitev ^knjige z naslovom Spominska knjiga od posestva Trobec v Črnem Vrhu hiš. št. 7 bo v nedeljo, 4. 10. 2O09, ob 11. uri v Domu krajanov na Črnem Vrhu. Vabimo vas, da z udeležbo na predstavitvi pokažete zanimanje za našo preteklost. Knjiga je že v prodaji, dobite jo lahko tudi pri gospodu Milanu Koširju, Črni Vrh 31. Cena knjige je 19 €. Kulturno društvo Črni Vrh (Gašper Trobec, Kristina Čadež (roj. Trobec), Milan Košir »Vedno znova so nas ljudje spraševali, kdaj bomo izdali ploščo, ker nas žel^o poslušati še kje druge in ob kakšni drugi priložnosti kot le na veselici. Zato smo se že lani odločili, da gremo v ta projekt. V studiu Mi-helič smo posneli deset skladb, od tega štiri valčke in pet polk. Zadnja od desetih je kot nekakšen poskus iz rockovskih voda,« je novo ploščo opisal baritonist ansambla Boštjan Jurjevčič. Plošča bo tako krona letošnjim nastopom na festivalih, kot so Števerjan, Zlata Voščenka in Graška Gora. »Plošča bo vsebovala naše pretekle uspešnice, kot je Slovenska pesem, za katero smo na radiu Veseljak prejeli naziv letne zmagovalke ali pa zabavljaško Šnopcarska, ki so jo poslušalci ravno tako odlično sprejeli. Sicer pa sva večino skladb na plošči uglasbila z bratom Juretom, poleg naju pa so se pod skladbe kot aranžerji oziroma pisci besedil podpisali še Pavle Pogačar, Ivan Malavašič, Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec, vabi na pohod v spomin Pavletu Kozjeku dne 18. oktobra 2009. Zbor pohodnikov ob 10 uri pri Osnovni Šoli v Polhovem Gradcu. Sveta maša v njegov spomin bo na Setnici ob 13 uri Dodatne informac^e: Stane Dvanajščak 041 514 397 Planinski pozdrav! Upravni odbor PD Blagajana Nova knjiga izpod rok domačih piscev Privlačna Slovenca Marjana Bradeška Polhov Gradec, 4. september - VPolhograjski graščini je domačin Marjan Bradeško predstavil novo knjigo Privlačna Slovenca, ki je izšla pri založbi Kmečki glas. Avtor je v njej predstavil trideset skritih kotičkov naše Slovence, kjer verjetno ne boste srečali turistov s pisanimi oblačili in številnimi fotoaparati, izlet pa vam bo zaradi svoje izjemne naravne lepote še dolgo ostal v spominu. Po uspehih na festivalih prihaja plošča Ansambel Jurčki izdal prvo ploščo Štiričlanski narodno-zabavni Ansambel Jurčki, ki prihaja iz butajnovskega konca, je po šestih letih v veselje svojih poslušalcev izdal prvo ploščo z naslovom Zadnja noč. Na njej je deset skladb, premierno pa jo bodo predstavili 17. oktobra v Horjulu. Marjana Bradeška iz Hrastenic nekateri poznate po različnih člankih in potopisih iz Planinskega vestnika, drugi pa iz rev^e Svet in ljudje, kjer ravno tako polni časopisne stolpce. Tokrat ga pot ni vodila daleč, osredotočil se je na Slovenko, ki pa kljub svoji majhnosti v svojih nedrjih še vedno skriva neodkrite zaklade. Marjan jih je v knjigi opisal trideset, začenši v Istri. Od tam nas povabi v zahodno Slovenko, nato na Koroško ter v Prekmurje ... Nabor izletov se razprostira po Slovenci v obliki spirale. Zaokroži celotno Slovenko in se zaključi v njenem središču, na Ljubljanskem barju - pred tem pa avtor v predzadnjem poglavju opiše še Polhograjsko hribovje. Kot je na predstavitvi Privlačna Slovenca vas zagotovo ne bo Franc Ankrst in Matjaž Vrh.« Jurčki bodo novo ploščo pre-mierno predstavili 17. oktobra v horjulski športni dvorani. Poleg njih bodo nastopili še glasbeni gostje Mihelič, Čeponi, Bitenci, Aynee ter humorista Fonza in Honza. Za glasbeno kuliso po predstavitvi in nadaljnjo veselico bo poskrbel Ansambel bratov Poljanšek. In kdo je ansambel Jurček? Posebne predstavitve ne potrebuje, saj je v naših krajih postal zvest spremljevalec družabnih dogodkov. Pa vendarle naj Marjan Bradeško z ženo Mojco, na levi pa povezovalka večera Alenka Veber. knjige dejal direktor pustila ravnodušnih . ČZD Kmečki glas Peter Zadel, Bradeška odlikujeta predvsem izredna tankočutnost pisanja in dobre fotografije. Vse skupaj je avtor začinil še z drobnimi okvirčki, ki ponujajo različna zgodovinska, kulinarična ali etnološka dejstva območ^', kamor nas vodi pot. Knjiga je rezultat številnih iskanj, včasih tudi naključnih stran poti, ki so ga vodile do neodkritih lepot naše deželice. Marjan jih je večino prehodil skupaj z ženo Mojco, nekatere tudi s hčerko Urško, kateri je knjigo tudi posvetil. Žena Mojca je bila v nastanek knjige vpletena še mnogo bolj kot le v pomenu pr^etne družbe pri odkrivanjih čarov Slovence: poskrbela je za angleški prevod knjige. Del slovenskih čarov, ki navadno niso zajeti v klasičnih turističnih vodnikih, bo tako po novem dostopnih tujcem ravno po zaslugi zakoncev Bradeško. Knjigo so na pot s kulturnim programom pospremili pianistka Katarina Tominec, Trio Rus in briški moški pevski zbor. Predstavitev knjige je potekala v obliki intervjuja, ki ga je vodila Alenka Veber. Slednja je Bradeškovo knjigo označila ne kot vodnik, marveč kot »vabnik«, ki vabi. .. Vzemite jo torej v roke, prelistajte jo in zagotovo se bo tudi vam utrnila kakšna dobra ideja za nedeljski izlet. Gašper Tominc Ansambel Jurčki je izdal novo ploščo z naslovom 'Zadnja noč'. Premierno jo bodo predstavili v soboto, 17. oktobra, v Horjulu. spomnimo, da deluje od leta 2003. Najprej je pri njih sodeloval še Franc Trobec, zdaj pa ansambel sestavljajo: Jure Jurjev-čič, harmonikar in klaviaturist, basist in baritonist Boštjan Jur-jevčič, kitarist Tomaž Sečnik in pevka Tadeja Trobec. Čeprav so poimenovali ploščo Zadnja noč, pa, kot pravdo, to zagotovo ne bo njihova zadnja plošča, saj že zbirajo material za novo. Gašper Tominc 7. Tabor mladih planincev PD Šentjošt Drežniške Ravne od 25. 7. do 1. 8.2009 ^ Planinski tabor mladih planincev iz Šentjošta je že sedmo leto zapored sestavni del njihovih počitnic. Svoje potrebe po razvedrilu, kar je tudi eden od ciljev planinskega tabora, izživljajo v naravi, v naravi iščejo potrditve, zraven pa so še v pr^ateljski družbi in v okviru vrednot, ki jih bivanje v gorskem svetu ponuja in predstavlja. Vsi, ki sodelujemo pri organizac^i in izvedbi tabora, si želimo, da bi se otroci imeli lepo, da bi se navduševali nad gorskim svetom in vsem, kar je z njim povezano, in nenazadnje, da bi se tudi čim več naučili o gibanju v gorah, torej je vključena tudi planinska vzgoja, ki je še kako pomembna. S pripravo na letošnji tabor smo začeli že septembra lani, ko smo se vsa planinska društva, vpletena v ta tabor, zbrala na uvodnem sestanku, na katerem smo določili termine za vse izmene ter lokac^o tabora. Nato so sledili sestanki in dogovarjanja, ki so potrebna za izvedbo tako zahtevnega projekta, kot je planinski tabor pod šotori. Sledila je ogledna tura v začetku jun^a ter končno postavljanje tabora v začetku jul^a. Naša izmena je bila na vrsti od 25. 7. do 1. 8. Število prebivalcev v Drežni-ških Ravnah se je začasno povečalo za 45 otrok in 19 članov vodstva, vključno s kuharji in zdravnico. Na našem taboru so otroci stari od 7 do 17 let. Razdelili smo jih v štiri skupine glede na starost, njihovo zmožnost in izkušnje. Ko smo v soboto prispeli pod okrilje Krna, v vas Drežniške Ravne, smo bili rahlo utrujeni in predvsem lačni. Kuharji so se zapodili med lonce, otroci pa v šotore, saj je ena izmed pomembnejših zadev na taboru s kom in kje bo kdo spal, predvsem pa ne preblizu šotorov vodstva ali kuharjev. Sledilo je izbiranje imen za šotore in razporeditev v skupine. Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju, kjer smo imeli spoznavne igre. Sledil je počitek, mlajši so se po pravljici zazibali v spanec, starejši pa so klepetali in kartali še dolgo v noč. Zjutraj smo bili navdušeni nad pogledi, ki so se ponujali naokoli: na eni strani nas je vabil Matajur, na drugi se je bohotil Krn, tik nad nami pa je bdel Krasji vrh. Po zajtrku smo se odpravili k nedeljski maši v baziliko Srca Jezusovega v Drežnico. V popoldanskem času smo se urili v plezanju v plezalnem vrtcu, svoje znanje pa smo poglabljali v izobraževalnih delavnicah. Vodniki in mentorji so pripravili delavnice o prvi pomoči, prehrani, vremenu, obnašanju v gorah ^ V ponedeljek so imele vse skupine načrtovane ture. Najmlajši dve sta se odpravili na planini Zapleč in Zapri-kraj ter na ogled kavern, ki so ostanki prve svetovne vojne. Na tamkajšnjem območju je namreč potekala soška fronta, zato je območje tudi kulturno-zgo-dovinsko zelo zanimivo. Otroci so bili navdušeni nad rovi in strelnimi linami. Ena od skupin se je odpravila na Vrata pod Krnom, najstarejši pa so šli na Kobariški Stol. Najstarejša skupina si je popoldne privoščila tudi kopanje v Nadiži. Torek je bil za najmlajši skupini dan za obisk slapa Kozjaka, ustavili pa smo se tudi v trgovini in se posladkali s sladoledom. Tretja skupina si je ogledala Koseška korita, četrta skupina pa se je na Krničici urila v orientac^i. Tretja skupina se je zvečer odpravila še na bivakiranje, zjutraj pa so si ogledali še slap Curk. V sredo so šle vse skupine, razen najstarejše, na kopanje na Na-dižo. Reka je topla in otroci so si takoj našli zabavo. Nekateri so gradili jez, drugi skakali s skal, vsi skupaj pa smo do kolen v sveži rečni vodi zaplesali in zapeli bans Morski psi in navdušili druge turiste, ki so se ustavili ob reki. Najstarejše je namesto reke osvežil svež gorski veter na Krnu. V četrtek se je nekaj skupin odpravilo do tolmuna nad Drežnico, najstarejša skupina pa se je spet preizkusila v plezanju. Zvečer se je še druga skupina otrok odpravila spat na prosto. V petek so najmlajši obiskali še slap Curk, a pred pogledom nanj jih je čakal preizkus ob vrvni ograji, ki jo je pripravil Matej. Ena od skupina se je podala na planine, najvztrajnejši pa so se z vodnikom in mladinskim voditeljem iz Ilirske Bistrice, ki sta nam priskočila na pomoč, povzpeli na Krn. Petek je bil za najstarejšo skupino dan počitka. Kljub temu so vse dopoldne pripravljali program za zaključni večer. Popoldne nas je čakala samo še poslikava majic, nato pa piknik. Večer je bil nepozaben. Najstarejša skupina je oponašala celotno vodstvo in nasmejala ves tabor. Imeli smo tudi taborno poroko, na kateri so gore združile nekaj, kar naj dolina ne loči. Na tabornem krstu so novi člani dobili planinska imena, imeli pa smo tudi poseben primer - vodnika, ki je na taboru že šest let in je bil krščen šele letos. Sledila je zabava s pravim tabornim ansamblom, peli in plesali smo še dolgo v noč. V soboto zjutraj nas je čakalo le še pospravljanje, potem pa slovo od čudovitega travnika v objemu gora, ki je za en teden postal naš dom. Doživeli smo veliko lepega in zanimivega, še bolj smo se povezali med sabo in postali še boljši pr^atelji. Letos je za nami že sedmi planinski tabor. Ko se ozrem nazaj, pomislim, da je že kar dolgo od tedaj, ko smo prvič postavili začasno bivališče v Drežnici in imeli naš drugi tabor. Veseli me, da vztrajamo. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez otrok, ki vsako leto nestrpno pričakujejo tabor, ter brez vodstva, ki se vsako leto trudi, da bi otrokom nudilo kar največ. Zato se zahvaljujem vsem udeležencem tabora, vodstvu, vesela sem novih ljudi, otrokom, kuharjem in zdravnici za še en prekrasen teden v osrčju naših gora in nenazadnje vsem, ki nam kar koli pomagate in nas spodbujate, staršem za zaupanje. Komaj čakamo novih izzivov in doživet^. Kje in kdaj, pa še sporočimo. Lep gorniški pozdrav, vodja tabora Mateja Maček 2^ ^^^ ^OPIS Občina Dobrova y|y - Polhov Gradec 28. september 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si OBVESTILA KMEiySKE SVETOVALNE SLUŽBE PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Tečaji, delavnica, predavanje v izvedbi Kmet^ske svetovalne službe so namenjeni kmetom iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki bo poravnala stroške izvedbe izobraževanja na podlagi Pravilnika za razvoj podeželja, ukrep 1.3. 1. TEČAJ RAČUNALNIŠTVA - Informac^ske poti v kmet^stvu Datum tečaja: 2. 10. 2009 Navedeni termin je že zapolnjen, zaradi velikega zanimanja pa je mogoče, da bomo pripravili dva tečaja, zato prgave še vedno zbiramo na KSS, izpostava Vič, Tržaška cesta 132. VSEBINA: Seznanitev kmetov in podeželskega prebivalstva z uporabo računalnika kot orodja za dostop informac^ z osnovami uporabe interneta. Uporaba javnih baz podatkov na različnih tehnoloških področjih: Uradni list, Prostor - vpogled v zemljiški kataster, GERK, ARSKTRP, itn. TRAJANJE: 1 dan (dopoldan) ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 9 IZVEDBA: Kmet^ska svetovalna služba KGZS - Zavoda Ljubljana LOKAC^A: Tečaj bo v prostorih KGZS - Zavoda Ljubljana, Celovška cesta 135. 2. PREDAVANJE - Ohranjanje njivskih površin Datum predavanja: 6. 10. 2009 ob 9. uri VSEBINA: Pridelovalce želimo seznaniti z zahtevami kolobarja na njivskih površinah. TRAJANJE: 2 uri IZVEDBA: Kmet^ska svetovalna služba KGZS - Zavoda Ljubljana LOKAC^A: Dobrova, dvorana gasilskega doma PRGAVE do polne zasedenosti zbiramo v kmet^ski svetovalni službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01 (256 - 57- 92). 3. DELAVNICA - Ekonomika poslovanja na kmet^ah - kalkulačka proizvodnje Datum delavnice: 28. 10. 2009 ob 9. uri VSEBINA: Seznanitev z ekonomiko poslovanja, ki zajema stroške na kmet^i, bilanco stanja in uspešnost poslovanja. TRAJANJE: 4 ure IZVEDBA: Kmet^ska svetovalna služba KGZS - Zavoda Ljubljana LOKAC^A: Dobrova, dvorana gasilskega doma PRGAVE zbiramo v kmet^ski svetovalni službi na Tržaški cesti 132 (pisarna 121) ali po telefonu: 01 (256 - 57- 92). OBNOVITVENI TEČAJ FFS Veljavnost izkaznic FFS, pridobljenih leta 2004, bo potekla letos. Obnovitveni tečaj bo 6. novembra ob 10. uri (predvidoma bo trajal do 13. ure) v Kulturnem domu v Podpeči. Tečaja se lahko udeležbo vsi, ki jim bo potekla veljavnost izkaznice ne glede na to, kje je bil opravljen osnovni tečaj. Cena: 20 EUR. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA POSEBNO PREMIO (biki, voli) - II. obdobje Zakol v času od 1. jun^a do 30. septembra - rok vlaganja zahtevka: oktober 2009. VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA EKSTENZIVNO REJO ŽENSKIH ŽIVALI - II. obdobje Telitve v času od 1. aprila do 31. jul^a - vlaganje zahtevkov: oktober 2009. Naročanje na tel.št.: 256-57-91 (Franc Palčič), 256-57-92 (Nada Gabrenja), 256-57-93 (Zlatko Krasnič) NOVO NA DOBROVI! KUPON! ^MEHURÈIK do®.® v v v KEMIČNO ČIŠČENJE PRANJE likanje ŠIVILJSKA POPRAVILA Z odrezkom tega oglasa vam v PE Dobrova priznamo popust za vse storitve -20% Karate na Dobrovi V šolskem letu 2009/2010 bo že drugo leto potekal vpis v začetni tečaj tradicionalnega karateja shotokan, ki ga organizira Karate akademka Pantera. V našem klubu že eno leto trenira karate skupina mlajših osnovnošolcev, ki pod strokovnim vodstvom izkušenega trenerja g. Borisa osvajajo osnove karateja. Pri tem so zelo uspešni, saj so v prejšnjem šolskem letu uspešno opravili že dva izpita za napredovanje v šolske oziroma barvne pasove, tako da nekateri že nos^o rumeni pas prve stopnje. Sicer so pa treningi karateja primerni za vse starostne skupine tako za fante kot dekleta, ki so v karateju lahko še uspešnejša kot fantje. Ker karate temelji na etičnih načelih, je glavni namen treniranja izogibanje nasi- lju oziroma neagresivni uporabi tehnik, kjer se s pravilno usmerjenim treningom v okviru športne stroke (treningi so prilagojeni psihofizičnim sposobnostim posameznika) poskuša predvsem premagovati lastne slabosti (strah, pomanjkanje koncentrac^e, volje ter je tako odličen sistem vzgoje (kar je še posebno pomembno za otroke), razvoj motoričnih (moč, gibljivost, vzdržljivosti) in funkcionalnih sposobnosti (izboljšanje srčno-žilnega ter dihalnega sistema). Poleg treningov organiziramo tudi druge družabne aktivnosti za vse naše člane (avgusta 2009 smo v sodelovanju z drugimi klubi na Notranjskem organizirali že šesto poletno šolo karateja in športnih aktivnosti v obmorskem kraju Seča pri Sečovljah, ki se je je udeležilo 20 otrok!). Če je tvoj cilj spoznati in razviti sposobnosti samoobrambe skozi plemenito veščino, te vabim, da se nam pridružiš ter spoznaš skrivnosti ene izmed najbolj popularnih borilnih veščin na svetu. Obljubljamo ti hitro napredovanje, resno in profesionalno delo trenerja ter tudi zabavne trenutke v dobro organiziranem društvu, kjer ničesar ne prepuščamo naključju. V sezoni 2009/2010 treninge organiziramo v telovadnici Vrtca na Dobrovi (2. nadstropje) v naslednjem urniku: TOREK: od 17. do 18.00 ure Vse dodatne informac^e glede vpisa in treningov lahko dobite tudi na elektronski pošti: boris_pecek@t-2.net alipo telefonu: GSM: 031/641-200! Vpis bo trajal do 10. 10. 2009. Vljudno vabljeni! Karate akademka Pantera Boris Peček, 3. dan Trenutno je v občini trinajst vrtčevskih oddelkov Pred zaprtimi vrati je ostalo triinštiredeset malčkov Triinštirideset malčkov naše občine je letos ostalo brez javnega otroškega varstva. Večina od njih, to je deve-tintrideset, izhaja iz prve starostne skupine - jasli. Toda občina letos izvaja na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja največje projekte v svoji zgodovini in temu posledično naj bi se zmanjšala tudi vrsta pred vrati vrtcev. Temeljitejša dela na šolskih objektih so se pravzaprav začela že leta 2007 s prizidkom in adaptac^o OŠ Dobrova. Na tak način je šola dobila dodatne prostore oziroma izboljšala funkcionalnost že obstoječih prostorov. S prenovo šole so se sprostili prostori v tako imenovani ''stari šoli'', ki jih je občina popolnoma obnovila in preuredila za potrebe vrtca. Tako je povečala število oddelkov predšolske vzgoje in odprla oddelek jasli, ki ga na Dobrovi še ni bilo. Nov oddelek jasli je eno leto pozneje odprla tudi v Brezju, zaradi česar je zopet morala popolnoma preurediti tamkajšnji objekt. »V letošnjem letu pa je občina zopet izvedla več projektov na področju predšolske vzgoje. In sicer je otroško igrišče vrtca na Dobrovi opremila z novimi igrali, ki otrokom omogočajo varno uživanje pri raz- ličnih gibalnih aktivnostih in socialnih igrah. Za to je občina odštela približno deset tisoč evrov. Izvedena je bila zunanja obnova Vrtca Brezje - zamenjana so bila okna, vrtec pa je po novem odet v tople raz- igrane barve; strošek je 42.300 evrov. Zaradi vedno večjega povpraševanja po predšolskem otroškem varstvu pa smo se poleti lotili tudi prenove starega gasilskega doma v Polhovem Gradcu. Objekt Zaradi vedno večjega povpraševanja po predšolskem otroškem varstvu se je poleti občina lotila tudi prenove starega gasilskega doma v Polhovem Gradcu. smo morali popolnoma rekonstruirati in adaptirati, da je bil s prvim septembrom pripravljen za malčke. Prenova bo občino stala približno sto tisoč evrov,« je predstavila letošnje investic^a Aleksandra Bizjan, svetovalka za družbene dejavnosti v občinski upravi. Tako v letošnjem šolskem letu v občini deluje vsega skupaj trinajst oddelkov vrtcev. »Že to jesen pa v Polhovem Gradcu načrtujemo začetek izgradnje prizidka in rekon-strukc^e Osnovne šole Polhov Gradec. Projekt predvideva tudi razširitev prostorov, namenjenih predšolski vzgoji, ki bodo zagotovili možnost vključitve vseh otrok v vrtec, glede na izkazane potrebe. Ocenjujemo, da bo strošek investic^e za del predšolske vzgoje v višini 1,13 mil^ona evrov,« je še dodala Bizjanova. Gašper Tominc Vrtec Brezje Mucki (2 do 3) ponovno skupaj Poletje se je prevesilo v zgodnjo jesen, v Vrtcu Brezje pa je spet otroški živžav. Po poletju, ki smo ga preživeli v šolskem letu dobili novega. Medse smo sprejeli tudi novo pomočnico vzgojiteljice Janjo, ki smo jo takoj vzljubili. veda smo ob prihodu v vrtec poskrbeli tudi za dekorac^o igralnice. Izdelovali smo ježke ter s prstki tiskali in slikali list- no mapo, kjer spremljamo naš razvoj. Medtem ko smo poslušali pravljico, nas je na skrivaj obiskala Muca Copatarica ter pogledala, če imamo pospravljene copate in čevlje v garderobi. Ker smo se zbali, da bi nam jih odnesla, smo jih hitro vrtcu na Dobrovi, smo se spet vrnili v svoj vrtec. Toda na naše veliko presenečenje smo opazili, da je naš vrtec lepši, kot je bil jun^a, ko smo ga zapuščali. V tem času je naš vrtec dobil novo zunanjo podobo, sveže prepleskano fasado ter nova velika in svetla okna, skozi katera zvedavo gledamo v svet. Toda nova podoba vrtca ni edino, kar smo v tem V prvih dneh smo se podali tudi na daljši sprehod po naši ustaljeni poti ter opazovali naravo. Vaščani, ki smo jih med potjo srečevali, so nas spraševali, če smo novi otroci v vrtcu. Mi pa smo se samo smejali in hiteli pojasnjevati, da smo isti, le zrasli smo čez poletje. Lani smo negotovo stopicali ob vrvici, letos pa ob vrvici stopajo mali čebljavi korenjaki. Se- ke, jabolka in hruške. Ob tem smo se naučili nekaj novih jesenskih pesmic ter ponovili vse tiste, ki smo se jih naučili že lani. Zapeli smo jih tudi ob spremljavi malih inštrumentov. V nadaljevanju smo spoznavali jesenske plodove in pridelke. Da bi dokazali, kako smo čez poletje zrasli, smo se tudi stehtali in izmerili višino ter podatke zapisali v poseb- pospravili ter muci naročili, naj gre kar v vrtec na Dobrovo pogledat, če imajo vsi otroci pospravljene copate. Muca je reš šla na Dobrovo, nam pa je sporočila, da nas bo še obiskala ter preverila, če bomo res pridno pospravljali svoje copate. Ker se vsi bojimo za svoje nove copate, jih odtle, res pridno pospravljamo. N. Č. 28. september 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 'Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec •Osnovna šola Polhov Gradec Najlepše darilo - postali smo prvošolčki! Ko smo prvi šolski dan videli šolo, smo bili veseli. Starši so nas pripeljali pred šolo. Stali smo pred šolo in slišali smo ptičke. Božala nas je misel na novo šolsko leto in sončni žarki. Predstavili so nas in pozdravila nas je ga. ravnateljica. Odšli smo v razred. V razredu nam je ravnateljica prebrala šoli, da se igramo, učimo in da smo prvi šolski dan delili z našimi starši. Nekaj misli staršev prvošol-cem na pot v 1. razred. Veliko radovednosti in veselja v šoli. Z znanjem in voljo lahko v življenju dosežeš vse. Zato se pravljico Najlepše darilo. V zgodbici nastopajo pr^atelji. Pr^ateljem iz zgodbe smo narisali nove pr^atelje. Mi smo novi pr^atelji, zato smo narisali sebe. Vsi mi bomo pr^atelji. Iskali smo zaklade. Našli smo jih veliko. Zakladi v šoli so bili: rutke, zapestnice, časopisi, Švi-gazajčki in novi pr^atelji. Pr^a-telji so najlepše darilo. Seveda nam je bilo všeč tudi to, da smo plezali po policah in jedli sladoled. Veseli smo, da smo v pridno in z veseljem uči dragi prvošolec. Veselite se. Čim bolj pogumno, veselo, zdravo, ljubeznivo, igrivo ter odkrito, čim več novega in zanimivega. Radi hodite v šolo. Odpira se vam novo obdobje, polno novega: znanja, doživetja in smeha. Želimo vam veselja, sreče in dobrih pr^ateljev. Vse leto naj vas spremlja topel žarek sonca, kot vas je pobožal na vaš prvi šolski dan. Želimo vam veselo, uspešno in sproščeno šolsko leto. Želimo vam veliko veselja v l.razredu. Bodite pr^azni z vsemi učenci. Da bo učena glava prinesla čim več lepega in dobrega. Pridni bodite in se učite. Veselo, radoživo, živahno in navihano leto s ščepci znanja in spretnosti. V šoli naj vas spremlja sreča, igrivost, pr^ateljstvo in veliko veselja do učenja. Končno prvošolčki ste postali, naj vam šolsko leto mine čim prej, naj vam prinese veliko novega. Da bi bili zadovoljen in srečni v hiši znanja. Pogumno v nov dan. Sreča je ljubiti in biti ljubljen, imejte radi sošolke in sošolce. V šoli poslušajte in bodite pri miru, doma pa se sprostite in razigrajte. Pa srečni bodite. Želimo vam, da bi v šoli spoznala veliko novih pr^ateljev, se naučila čim več zanimivega in uživala v vsakem dnevu, ki ga boste preživeli v šoli. Skratka, vsak dan se imejte ekstra super fajn! Odprite oči in ušesa, bodite odprti za znanje, ki ga dobite, ne izgubite svoje igrivosti in veselja! Znanja vam ne more nihče vzeti. Da bi se lepo počutili med novimi sošolci. Ostanite veseli. Veliko smeha in novih dogodivščin vam želimo. Znanje pa naj se kopiči v vaših glavicah. Ati in mami ti želita, da boš skozi šolsko leto priden, da se boš dobro učil, pridno poslušal in da ti bo tudi zabavno. Midva pa ti bova stala ob strani! Prav lep prvi šolski pozdrav iz l. a in l. b razreda! Za prvošolce zapisale učiteljice: Cilka Trobec, Tanja Metež Omerzel, Blažka Osredkar, Polona Kohne v Čarobno drevo Nekoč je nad našo vasjo divjalo grozno neurje. Strele so pokale v hiše, drevesa in vse, kar je stalo, strašanski veter je odkrival strehe in mnogim družinam požiral upe na lepo in srečno prihodnost, ogromne dežne kaplje pa so uničevale avtomobile in lomile veje, da so se zataknile v odtočni kanal, da še vode ni mogel požirati. Nastala je poplava. Sedeli smo v dnevni sobi, ko smo začutili vodo v naših strganih copatih. Divjalo je in divjalo, dokler ni mogočna kroglasta strela zadela 320 let starega hrasta, ki je stal zraven cerkve. Župniki so govorili, da je v njem skrita mag^a celega božjega kraljestva in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišla na dan. Takrat jim ni nihče verjel. Ampak zadaj mislim, da jim vsi. Ko je strela treščila v drevo, je neurje prenehalo. V sekundi se je izza oblakov pokazalo sonce in se veselo smejalo. Zapustili smo svojo domovanja in si ogledali škodo. Kmalu zatem so prišli gasilci črpat vodo. In iz starega hrasta so tisti, ki niso vedeli za to mag^o, ki se skriva v njem, naredili pohištvo in lesene okraske. V vsakem kosu hrasta se skriva delček mag^e. Minilo je kar nekaj časa po ujmi, na dan, ko sem hotel iti k babici. Moral bi me peljati očka, a zaradi službe ni utegnil. Prosil sem starejšega brata, naj me spremi, a me je prvič zavrnil. Po licih mi je stekla prva solza, druga, on pa me je le hladnokrvno gledal. "No, prav. Šel bom s teboj. Ampak bom šel takoj nazaj." "Hvala." Šla sva na mestni avtobus in potem peš do babice. Prišla sva do hiše in vpila: "Babica!! Tukaj sva. Babica!! Ni je." "No, meni je vseeno. Ad^o." "Ne! Kam greš? Ostani tu z menoj in počakajva babico." "Ne, ne in ne. Nimam časa." "Daj, no." "No, prav. Ampak potem takoj grem." Vstopila sva, a babice ni bilo. Opazila sva zažgano palico, ki je ležala na tleh. "To je hrast." "Aa?" "Danes smo se v šoli učili, kako prepoznati drevo glede na lubje." Čakala sva in čakala, potem pa je moj brat rekel, da odhaja. Razjezil sem se in pograbil palico ter rekel: "Ko bi bil za vsaj en dan mlajši, pa bi videl, kako je to!" Takrat pa se je zgodil čudež. Palica je začela goreti. Začel se je manjšati in manjšati dokler ni bil manjši od mene. "Začaraj me nazaj!!" Takrat se mi je posvetilo. Babica je bila začarana. "Odčaraj babico!" sem zavpil in babica je pritekla po stopnicah. "Odčaraj brata!" in brat se je začel večati, dokler ni bil za glavo večji od mene. "Hvala, da si naju odčaral. Držala sem palico in rekla, da bi bila rada majoneza, pa sem se spremenila." "Pomembno je, da smo vsi celi." "Res je." Pozabili smo na to dogodivščino in babica nama je v zahvalo spekla veliko torto. Žiga Mrzlikar, 8. b Moje počitnice Moje počitnice so se začele takoj, ko je bilo konec šole. Prišel sem domov, odvrgel torbo čez posteljo na tla, se usedel na stol pred rč-jem in začel igrat igrice; šel sem na msn, facebook, int ^ To sem počel skoraj ves teden poleg tega, da sem še igral nogomet, košarko, se peljal s kolesom. Tedni so minevali kot sekunde, nikoli se mi ni zdelo prepozno ali dolgočasno, videl sem se z mojimi pr^atelji, še posebno z Davidom, ki je moj sosed, in s sošolcem Jernejem. Potem pa je minilo že skoraj 30 dni in bil je že pravi čas, da grem na morje. Vstal sem zgodaj, da sem spakiral in že smo šli. Dolgo smo se peljali, takoda sem kar malo zaspal, ampak ko smo prišli, je bilo super. Kar prosil sem,da gremo na plažo in res smo šli. Hodili smo l0 minut in ko smo prišli sem se zagnal v vodo. Plaval sem kot olimp^ski prvak, surfal in še mnogo drugih stvari. To sem počel kar neverjetnih osem dni in bil je že kar čas, da se znebim vode in sonca in res, šli smo domov. Doma sem takoj zavzel položaj na rč-ju in pogledal na msn, če bi se lahko s kom pogovarjal. Tako sem bil vesel, da sem mislil, da ni nič, ki bi me bolj razveselilo. A zvečer me je poklical sošolec Krištof, da sem povabljen na rojstni dan. Kar zavriskal sem, ker sem imel priložnost spet videti pr^atelje. Bilo je super, a pogledal sem na koledar in videl, da je že skoraj september in da bom moral dobiti potrebščine za šolo. Vzel sem si čas in z mojo mami sva vse kupila. Nato sem dobil paket ajda, vse sem lepo zavil in prišel je dan, l. september. Jaz in še nekaj pr^ateljev, ki pridemo zgodaj v šolo, da se naigramo nogometa, smo se raje malo pogovarjali, kaj smo počeli med počitnicami in že je bila ura osem in NOVO ŠOLSKO LETO SE JE ZAČELO. Blaž Osredkar, 8. A Čevapčiči so še vedno zakon! Tisto junaško soboto je Belica ob dogovorjeni uri postajala nekam živahna. Se sprašujete, zakaj? Kako da ne, če pa so parkirišče zavzeli malčki, ki so s svojim smehom in iskricami v očeh komaj čakali l2. uro. A najprej smo bili enotnega mnenja, da si je TISTO ob 12.ih treba prislužiti. Aha, zdaj vas pa zanima, kaj je TISTO. Najprej lepo počasi na Grmado. S parkirišča smo krenili po potki, preskočili potoček in naprej strumno odhiteli do prve zaslužene malice. Potem pa v takem stilu naprej. Vmes smo se preizkusili tudi v hoji po vseh štirih, pa zadenj-sko, pa malo navzgor in malo navzdol, saj nas je vmes presenetila strmina, ki jo je vsak premagoval, kakor je znal. Ko smo že mislili, da spopada s strmino ne bo konec, nas je presenetil pogled na smerno tablo, ki je pomenil, da smo na vrhu. Vendar nas je TISTO nekaj prav hitro gnalo na drugo stran v dolino. En, dva, tri in že smo bili na Ravneku. Od daleč smo slišali, da se na parceli društva nekaj dogaja. Bliže ko smo bili, nam je tudi nekaj »pridišalo«. In piknik se je začel. Najprej če-vapčiči, potem pa žur po otroško in odraslo. In komu se moramo zahvaliti za tako pr^etno sobotno popoldne? V prvi vrsti trem mamicam, Barbari, Mojci in Alenki, ki so prevzele celotno organizac^o piknika, vsekakor pa brez pomoči treh oč^ev, ki pripadajo tem trem mamicam, ne bi bilo vse popolno. Še enkrat hvala nadvse prijetni ekipi, ki nas je pocrkljala z raznoraznimi dobrotami in »hiperdobro« voljo. Bilo je res »kulsko«! Mentorica Nina Bagar PLANINSKI TABOR V JAVORNIŠKEM ROVTU 26. 6. - 1. 7. 2009 Po dveh mesecih sem spet pregledala fotografije s tabora. Pri zadnji, ko sem podoživela vsak trenutek, ko smo bili skupaj, vsakega otroka in vsak otroški radoživ smeh, sem bila prepričana, da fotografije ne rab^o besed. Naj govorno same zase. Tisti pa, ki smo bili zraven, vemo, da smo se imeli »ultrafajn2! Več na http://pdblagajana.blogspot. com/. Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh • Podružnična šola Črni Vrh Spet v šoli Počitnice so minile, kot bi mignil in znova se je začel pouk. Tudi na Podružnični šoli Črni Vrh smo 1. septembra na široko odprli šolska vrata. V letošnjem šolskem letu je v našo šolo zakorakalo 21 učencev, od tega je pet prvošolcev. Zanje je bil to prav poseben dan, ki pomeni veliko prelomnico v njihovem življenju. V šolo so jih prvi dan pospremili starši in jih predali v roke učiteljicama, ki jih bosta čim bolj neopazno in neboleče popeljali v svet znanja in učenosti. Prvi šolski dan nas je pozdravila tudi gospa ravnateljica ter nam zaželela uspešno in ustvarjalno leto. Prvošolce je razveselila še s pravljico in tako prebila začetno zadrego. Moram pa zapisati, da so naši pr-vošolci prav pogumni in že po nekaj dneh pouka so mi zaupali, kaj jim je v šoli najbolj všeč: Klara Malovrh je zelo uživala v risanju Zlate ladje; Polonca se najraje igra s kockami; Rebeka je bila navdušena nad dramati-zac^'o drugošolcev; Kristjan bi se rad že učil, predvsem barvati; Klara Trobec se rada igra na igrišču. Prepričana sem, da bodo tudi preostali učenci radi obiskovali našo šolo in našli tisto, v čimer bodo uživali in predvsem, da bodo pri svojem delu uspešni. Simona Planinc 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. september 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Osnovna šola Dobrova^Osnovna šola Dobrova^Osnovna šola Dobrova^Osnovna šola Dobrova^Osnovna šola Dobrova^Osnovna šola Dobrova V pričakovanju vstopa v šolo Pouk se je začel. Tudi na OŠ Dobrova. Prvi september je bil prav poseben dan, zlasti za 41 otrok, ki so letos prvič stopili Kmalu se bo začela lutkovna predstava. Pozdravni nagovor ravnatelja g. Viljema Kovačiča skozi šolska vrata, za katerimi jih čakajo novo znanje, spretnosti, navade ^ Skratka, nov svet, ki so ga morda doslej Sprejem prvošolčkov na OŠ Dobrova Bilo je pr^etno in ustvarjalno. Želimo jim, da bi, tako kot prvi dan, vsako leto znova polni pričakovanj in željni novih spoznanj vstopali skozi šolska vrata in pogumno zakorakali novim dogodivščinam naproti. Barbara Burjak lahko opazovali le skozi oči bratcev in sestric, pr^ateljev. Njihove oči so bile polne pričakovanj, radovednosti, morda tudi kančka strahu pred ne- znanim. Lutkarji so nas s svojim nastopom potegnili v pravljično dogajanje. Na šoli smo se potrudili, da bi bil ta, za otroke in tudi njihove starše,prelomen dan, čim prijetnejši in nepozaben. Otroke smo sprejeli pred šolo in jih popeljali v avlo, kjer jih je pozdravil ravnatelj, g. Viljem Kovačič, nato pa so si ogledali lutkovno predstavo Bobek in barčica, ki so jo zanje zaigrali člani lutkovnega krožka. Po pogostitvi so otroci podoživljali pravljico v ustvarjalni delavnici, starši pa so v družbi učiteljic na roditeljskem sestanku spoznavali organizac^'sko ozadje življenja in dela na šoli, v kar so se pravkar podali njihovi otroci. Otroci so prvi dan zagotovo polni vtisov zapuščali šolo. Podoživljanje pravljice na ustvarjalni delavnici OŠ Dobrova, 1. A Spodnja vrta od leve proti desni: Tajda Košir, Nina Robar, Eva Potrebuješ, Luc^a Šenk, Iris Mrzlikar Lukunič in Manca Dolinar. Na sredini: Jul^a Balkovec, Martin Oven, Jan Dolinar, Urban Laznik, Klemen Novak, Aljoša Nitić, Hanna Košec in Ema Rakar. Zadaj: vzgojiteljica Antonia Bozovičar, Matic Setnikar, Matjaž Kržič, Gregor Grabner, Nal Zrim Klemenčič, Jošt Tehovnik, Lovrenc Florjan-čič in učiteljica Vesna Bozovičar. OŠ Polhov Gradec, 1. B V prvi vrsti spodaj od leve proti desni sed^'o: Jan Jesenovec, Sara Janša, Maja Bogataj, Vidor Krivo-kapič in Jakob Kadivec. V drugi vrsti od leve proti desni: Miha Kuclar, Rok Jarc, Janja Dolinar, Sara Kopač, Timotej Bradeško Jekovec, Lina Potočnik, Nejc Sečnik in Žan Žagar. V zadnji vrsti pa stojmo: Tanja Metež Omerzel - učiteljica, Lea Kumar, Jon Krek, Tina Stanovnik, Špela Bizjan, Jan Gril in vzgojiteljica Blažka Osredkar. OŠ Dobrova, 1. B V prvi vrsti od leve proti desni sed^o: Zarja Sušnik, Klaud^'a Sečnik, Zala Korenin, Urša Bavčar, Neli Schwarzmann, Kaja Grom. V drugi vrsti: Nika Plevnik, Jon Železnik, Tajda Logar, Ana Tomšič, Nik Ostanek, Monika Čamernik, Tim Češnovar in Anže Pintar. V zadnji vrsti pa so učiteljica Barbara Burjak, Nejc Lango, Mihael Spruk, Luka Pečan, Nace Koprivec, Andraž Novak, Matevž Kastelic in vzgojiteljica Antonia Bozovičar. Na fotografiji manjka Matej Kunšič. Podružnična šola Črni Vrh, 1. C Od leve proti desni: učiteljica Polona Kohne, Rebeka Čuk, Polonca Dolenc, Klara Trobec, Kristjan Koprivec, Klara Malovrh in učiteljica Simona Planinc. OŠ Polhov Gradec, 1. A Spodaj od leve proti desni: Tilen Kucler, Tina Hribernik, Laura Škof, Selma Adrović in Gregor Ple-stenjak. V srednji vrsti so: Neža Rihar, Nina Malovrh, Blaž Sečnik, Elma Mujević, Teja Bradeško, Kristjan Mrzlikar in Urban Jankovec. Zgoraj levo pa so: Nejc Nartnik, Matic Bradeško, Alen Leš-njak, Martin Setnika, Regina Laznik, Eva Založnik in Marcel Cankar. Levo učiteljica Cecilia Trobec, desno vzgojiteljica Blažka Osredkar. Podružnična šola Šentjošt, 1. D Spredaj levo: Maja Šubic, Pia Demšar, Jan Oblak, Alen Adam in Lovrenc Orešnik. Zadaj levo: Rok Dolinar, Mar^a Ana Klančar in Anja Vižin. Učiteljica levo Polona Kohne, desno učiteljica Jelka Uše-ničnik. 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 27 Fejst kljub slabemu vremenu Log - Dragomer, 5. september 2009 - Športna društva, ki delujejo v Občini Log - Dragomer so že tretje leto zapored združila svoje moči in v soboto, 5. septembra 2009, organizirala športno - zabavno prireditev ŠPORT-FEJST, ki je potekala na dveh prizoriščih: v Športnem parku na Logu in Dragomerju. Čez dan so se obiskovalci udeležili različnih športnih dejavnosti, v večernih urah pa so na svoj račun prišli ljubitelji glasbene skupine Atomik Harmonik. Športna tekmovanja in aktivnosti so se začele že dopoldne Zgodaj zjutraj so se na pohod na Ključ, kljub nepr^aznemu močnemu deževju, odpravili planinci v okviru Planinskega društva Rega. Kmalu za njimi so se na pohod po Barju odpravili upokojenci, ki so se jim pridružili tudi mnogi mlajši pohodniki. Slabo vreme ni prestrašilo nikogar, saj so se dopoldne začele tudi druge športne dejavnosti. Športni navdušenci so s svojo vnemo kmalu pregnali deževne oblake, ki so bdeli nad prizoriš- čem. Tudi letos je bilo v središču pozornosti plezanje, ki je trajao kar 16 ur. Na plezalnem maratonu, ki se ga je udeležilo več kot šestdeset tekmovalcev, ni vseh različnih športov udeležili v velikem številu. Ljubitelja teka sta malo pred deseto uro svojo trikilometrsko preizkušnjo začela na Lukovici, končala pa na Logu. Tek je bil rekreativnega značaja in je simboliziral pr^ateljsko vez občanov Občine Log -Drago-mer. Sočasno je potekalo gorsko kolesarjenje. Na pot so se odpravili le kondic^sko dobro pripravljeni kolesarji. Zahtevnejša tura je bila letos veliko napornejša kot lani, kolesarji so premagali 2000 višinskih metrov. Kratka tura za začetnike je bila zaradi slabega vremena odpovedana, saj organizatorji niso želeli izpostavljati otrok blatu in vodi, saj je v takih razmerah možnost padcev in poškodb bistveno večja. V soboto zvečer so se s kole- jih je vodil moto - Pomembno je sodelovati in ne zmagati. Popoldan so svoje znanje pokazali tudi starejši nogometaši. Vsi aktivni udeleženci prireditve so se ob zaključku svoje dejavnosti pogreli z okusnim golažem, v spomin na prireditev pa so prejeli majico. Pester in zabaven spremljevalni program Organizatorji so letos pripravili še pestrejši program kot lani. Otroci so uživali na napihljivih igralih, ustvarjali v okviru otroških delavnic in se pomerili na olimpijadi, ki so jo vodili člani ABC Športa. Zaradi slabega vremena so morali odpovedati vodne igre za najmlajše. Obiskovalci so se v napetem tekmovanju za »taco pr- kovalcev, ki so si želeli preizkusiti svojo spretnost v jahanju elektromehanskega bika. Otroke je pritegnil predvsem adrenalinski užitek, marsikaterega starejšega pa je zamikala tudi nagrada, ki jo je dobil naj-spretnejši jahač. Obiskovalci so se udeležili tudi ljubiteljskega metanja balinčkov. Na prireditvi so sodelovale tudi večkratne evropske prvakinje Žabice, ki so se pred štirimi meseci vrnile s svetovnega prvenstva v Ameriki. Organizirale so delavnico v cheerle-ading in cheer plesu in svoje znanje ter bogate izkušnje delile z mlajšimi generacjami. Prireditev je imela tudi izobraževalno vlogo. Popoldan so člani Društva vodnikov reševalnih psov Slovenje skupaj s svojimi štirinožnimi prjate- Mladi nogometaši so na igrišču pokazali svoje znanje in spretnost z žogo. bil dosežen cilj, ki so si ga postavili organizatorji, da bi vseh 24 ur na plezalni steni plezala vsaj dva plezalca. Ponagajalo jim je vreme in zaradi mraza so s plezanjem začeli šele v soboto zjutraj in ne v petek zvečer, kot je bilo sprva predvideno. Tudi rekord v neprekinjenem plezanju ni padel; eden izmed razlogov je tudi zahtevnost plezalne stene. Kljub temu pa je Korenjak na steni zdržal uro in dvainpetdeset minut. Plezalni maraton v Društvu Korenjak postaja tradicionalen, saj je bil organiziran že tretje leto zapored. V minulih letih je potekal na plezalni steni v Osnovni šoli Log -Dragomer, tokrat pa so ga organizatorji zaradi zanimivosti in želje po druženju vseh ljubiteljev športnega plezanja prestavili na plezalno steno v Športnem parku na Logu. Kljub velikemu zanimanju za plezanje pa druge športne aktivnosti vsekakor niso samevale. Ljubitelji so se som na Triglav odpravili tri e pogumni kolesarji. Uspel jim je pravi podvig, saj so v 24 urah prekolesarili pot do vznožja Triglava, nato peš odšli na vrh in se s kolesom vrnili v Športni park na Logu. Športni navdušenci, ki se radi pomerjo med seboj, so se udeležili turnirja v tenisu in turnirja trojk v ulični košarki, ki sta potekala v Športnem parku v Dragomerju. Turnir v odbojki na mivki so organizatorji odpovedali zaradi nizkih temperatur in slabega vremena. V popoldanskem času je v Dragomerju potekala tudi košarkarska tekma med ŠD Log in ŠD Dragomer - Lukovica, v kateri so Ložani suvereno zmagali. Na nogometni zelenici so dopoldne svoje moči in spretnost z žogo merili mladi nogometaši. V finalni tekmi med Drenom in NK Dragomer so slavili gosti, kljub temu pa so bili z rezultatom zadovoljni vsi, saj Številčno množico je nagovoril župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina. šuta« pomerili v plezanju po 12 metrov visokem drogu in vrvni lestvi. Pred mehanskim rodeom se je vila vrsta obis- Tekmovalci so v tekmovanju v dvigih prikazali dih jemajoče prvine. Vodniki reševalnih psov so s svojimi štirinožnimi pr^atelji prikazali reševanje pogrešenih otrok. lji pokazali, česa so sposobni njihovi kužki, ki so šolani za iskanje pogrešanih ljudi v naravi, zasutih v ruševini in pod snežnimi plazovi. Na asfaltni ploščadi pa so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obiskovalce opozarjali na varno vožnjo. Zbiranje prostovoljnih sredstev za obnovo igral na Logu. Člani ŠD Log so v sklopu prireditve zbirali prostovoljna sredstva za ureditev igral v parku. Z zbranimi prispevki bodo kupili pripomočke in materiale, s katerimi bodo igrala očistili, popravili oziroma bodo nanje pritrdili dodatne varnostne elemente ter jih pobarvali in tako poskrbeli, da bodo ustrezali vsem veljavnim varnostnim predpisom. Obiskovalci so se izkazali z dobrodelnostjo. Vsi, ki so darovali, so pokazali, da se zavedajo, da so otroci najpomembnejši del našega življenja Žabice so vodile nav^aško delavnico. in tako nagradili nadaljnji trud tistih, ki v Športnem parku Log kujejo zgodbo o uspehu. Zabava, sprostitev in dobra kulinarika Športno prireditev so ves dan spremljali dobra kulinarika, zabava in prjeten kulturni program, ki so ga s svojimi nastopi popestrile tudi Žabice. Športni del programa se je končal v večernih urah s tekmovanjem v cheerleadingu - partner stunt, na katerem sta slavila Matej Kavčnik in Sara Gruden, bronasta na Svetovnem prvenstvu v Ameriki. S plesom so prireditev popestrili plesalci v akrobatskem rokenrolu iz Plesnega kluba M. S soplesalcem se je predstavila tudi domačinka Ula Ana Leban. Veselico je s pozdravnim nagovorom obiskovalcem odprl župan Občine Log - Dragomer Mladen Su-mina, ki je pohvalil organizatorje ter vedno lepšo podobo Športnega parka Log. Sumina je poudaril, da prihodnje leto načrtujejo tudi urejanje Športnega parka v Dragomerju, ki ga naj bi v prihodnjih letih krasil nov športni objekt. Prisotne je kljub mrzlemu vremenu ogrel glasbeno-zabavni nastop skupine Atomik Harmonik, ki je pritegnil tudi obiskovalce iz sosednjih krajev. Na zelo dobro obiskani prireditvi so plesali do jutranjih ur. Vesna Erjavec Plezalni maraton je potekal kar 16 ur. Mehanski bik je iz sedla vrgel vsakogar. Pokrovitelj: Občina Log-Dragomer Sponzorji: STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO MARKO POPIT S.P., EU-ROGRADNJE D.O.O., TIS TRADE D.O.O., AB LIFT D.O.O. , KOZMETIČNI SALON IRENA JAPELJ S.P., LORIN LINE S.P., PRVA-K D.O.O., VOVKO D.O.O., GEOPORTAL D.O.O., MIZARSTVO NOVAKI Z.O.O., PIZZERIA SICILIANA GOSTILNA IN PIZZERIA PONVICA, DG 69, TISK TAVČAR K.D., KRS-NIK S.P., GUTNIK S.P., JANMER INT. D.O.O., GOSTILNA IN MESAR^A KAVČIČ, P TEAM D.O.O., GRAVERSTVO BRUNO KOSI, ARMIČ D.O.O., SERVIS HLADILNIH NAPRAV- KLJUČAVNIČARSTVO MARJAN BELIČ, KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, UNION, MERCATOR, LJUBLJANSKE MLEKARNE, FRUCTAL 28 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Na Logu bo zrasel dializni center Podjetje Nefrodial bo na Logu pri osnovni šoli gradilo dializni center, ki bo obsegal 1000 m2. V sredini septembra so že začeli s pripravo terena in gradnjo ceste. Objekt pomeni korak naprej pri ustvarjanju centra za centralno dejavnost. Direktorica podjetja Ne- Zlasti v času reces^e dobiti v ki jih zagovarja Ministrstvo V Dragomerju sta bila turnirja v tenisu in košarki. Na Sportfejstu 2009 so sodelovali: Športno plezalno društvo Korenjak, Nogometni klub Dragomer, Športno društvo Dragomer - Lukovica, Športno društvo Log, ABC Šport, Plesni klub M, ŠŠD Log - Dragomer, Žabice, Prostovoljno gasilsko društvo Log, Društvo upokojencev Log, Planinsko društvo Rega Organizac^ski odbor prireditve SpORTFEJST se zahvaljuje vsem, ki ste pomagali pri uspešni izvedbi prireditve. Na prireditvi so najmlajši tekmovali na otroški olimpiadi. V mrzlem večeru je obiskovalce ogrela skupina Atomik Harmonik. Novičke iz Občine Log - Dragomer frodial Gabriela Moljk je pojasnila, da na trgu delujejo že od leta 1992. Objekt, ki ga bodo zgradili, bo že peti dia-lizni center, ki deluje pod njihovim okriljem, in sicer imajo preostale objekte v Naklem, Krškem, v Črnučah in Celju. Podjetje zaposluje 120 delavcev, od tega 100 zdravstvenih delavcev. Dejavnost, ki jo bodo izvajali na Logu, bo obsegala 1000 m2 površine. Objekt bo zgrajen v dveh nadstropjih: v spodnjem nadstropju bodo imeli dializo ter ultrazvok, v zgornjem nadstropju pa nefrološko ambulanto. Dia-liziranih bo najmanj 100 bolnikov, ki so jim odpovedale ledvice. Objekt bo za ledvične bolnike, ki jim bodo v centru s posebnimi aparaturami in pripomočki očistili kri, velika pridobitev. Moljkova je še pojasnila, da objekt pomeni pomembno pridobitev tudi za občane Loga - Dragomerja. V nefrološki ambulanti, ki bo delovala v centru, bodo pregledovali tudi neledvične bolnike, ki bodo imeli napotnico za pregled ledvic. Ljudem, ki imajo občasne težave z ledvicami, bodo dali nasvete za lajšanje težav ali jim priporočili uporabo zdravil. Tudi župan Sumina se strinja, da je center dobrodošel: » okolje tak projekt in investicijo, je uspeh. Laborator^ska dejavnost, ki ne pomeni obremenitve in negativnih vplivov na okolje, je za to območje pravi balzam.« Z izgradnjo dializnega centra bo občina naredila korak naprej pri ustvarjanju centra za centralno dejavnost. Na tamkajšnjem območju že stoji šola, gradio dializni center, za zdravstvo, se bo v prihodnjih letih zdravstveni sistem spremenil. Zdravstvena reforma naj bi prinesla strogo ločevanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Zato se postavlja vprašanje, kakšen bi bil v takem primeru odnos okoliških prebivalcev do zasebne zdravniške prakse. Sumina je povedal, da si žel^o, da bi na tem območju Dializni center, ki bo v bližini osnovne šole, pomeni korak naprej v ustvarjanju centra centrale dejavnosti. v prihodnosti pa si tam želijo še zdravstveno postajo, v kateri bi delovale še: splošna ordinac^a, zobozdravstvena dejavnost in lekarna. V gradnjo si žel^o pridobiti investitorja, zato bi bila dejavnost povezana tudi s konces^ami. Sumina je pojasnil, da bo kon-ces^o dobil tisti, ki bo projekt investiral. Glede na smernice, zrasel tudi dom starejših občanov. » Izvedenih je bilo že kar nekaj postopkov in različnih oblik iskanja rešitev za reševanje te problematike. Potekajo dogovori s potencialnimi investitorji, vendar v tem trenutku še nimamo rešitve,« je še povedal Sumina. Vesna Erjavec Otroško igrišče v Dragomerju do konca leta V Občini Log - Dragomer živi kar veliko otrok, za katere pa žal ni urejenega ustreznega prostora, kjer bi se lahko družili in igrali. Občina je prisluhnila željam in pobudam šte- vilnih krajanov glede reševanja tega problema, zato bo Na Grivi zgradila otroško igrišče. Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina je povedal, da so bile pobude glede uporabe tega prostora različne:, nekateri so si želeli parkirišča, drugi igrala, tretji pa bi prostor pustili prazen. Želje posameznikov so različne, žal pa vsem hkrati ni bilo mogoče ustreči. Pri izbiri je občina upoštevala večinsko mnenje in potrebe krajanov. Nova pridobitev bo izjemno dobrodošla, saj igrišče vrtca v popoldanskih urah ni dostopno. V proračunu je za izgradnjo pripravljenih okoli dvajset tisočakov, igrišče pa bo obsegalo več otroških igral. Ma čki naj bi igrala začeli uporabljati še pred koncem leta. Modularni objekt - hitra, poceni rešitev, a kratkotrajna V Podpeči so v drugi polovici avgusta odprli prvi modularni vrtec v Sloven^l, s čimer so pridobili pet novih oddelkov. Tovrstni objekti, ki jih v tujini postavljajo že desetletja, so rešitev za prihodnost, kar so s svojo navzočnostjo ob odprtju vrtca potrdili tudi župani okoliških in številnih drugih slovenskih občin, ki so si ogle- dali objekt. O primernosti postavitve modularnega objekta v Občini Log - Dra-gomer smo povprašali župana Mladena Sumino, ki je dejal, da je treba biti pri novih tipih gradnje, kakršen modularni objekt vsekakor je, izjemno previden. »Dvomov je veliko, predvsem glede prezračevanja, roka trajanja, garanc^'. Tudi arhitekti imajo do tovrstne gradnje različen odnos,« je še dodal Sumina. Gradbena stroka se strinja, da je modularni vrtec hitra in poceni rešitev, žal pa ne trajna. Dilemo je izpostavil tudi Sumina: »To so začasne rešitve, zato se pojavljajo vprašanja, ali je smiselno zagotavljati rešitve, ki ne zagotavljajo dolgega roka.« Na občini bodo razmislili in proučili smiselnost postavitve modularnega objekt, ne le v primeru zagotavljanja dodatnega prostora za malčke, temveč tudi za knjižnico, za katero izdelujejo idejno zasnovo. Asfalt na delu ceste Pod gradom Občina Log - Dragomer bo septembra začela z deli na cesti Pod gradom. Za asfaltiranje je bilo izbrano podjetje SCT, ki bo dela izvajalo samo na tistem delu ceste, kjer je občina pridobila soglasja. Z asfaltiranjem bo občina zmanjšala velike stroške, ki jih ima z nasipavanjem ceste. Lani oktobra je občinska uprava organizirala sestanek z lastniki delov ceste, na katerem je želela pridobiti soglasja za asfaltiranje, vendar skupnega jezika niso našli. Takrat so sklenili, da bodo pred posegi v cestišče morali najti rešitve za zaščito premoženja lastnikov, ki živ^o ob cesti. Lastniki zemljišč so na sestanku izrazili zaskrbljenost zaradi nevarnosti plazov, ki bi jih lahko povzročili posegi v cestišče na krušljivem pobočju. Problematičen, krušljiv del ceste bodo reševali pozneje, saj občina še išče najboljše strokovne rešitve. Poplavno ogroženost bo raziskala štud^a Občina Log - Dragomer je naročila izdelavo štud^e glede poplavne ogroženosti v vseh treh naseljih. Poplavno štud^o za Občino Log - Dragomer izdeluje Aqua Data, Niko Antončič, s. p. Vmesne informac^e kažejo, da ob večjih nalivih številni vodotoki pre-stopko bregove. Problematika je na-staa zaradi vstavljanja cevi vodotoke, poseganja v strugo, zamašitve cevi, izdatnih padavin ^ Štud^a bo predvidoma izdelana oktobra 2010, prikazala pa bo sedanje stanje poplavne ogroženosti in podala ukrepe ter usmeritve za vzpostavitev poplavne varnosti območ^' ob določenih vodotokih. Poplavna štud^a je tudi ena izmed podlag za OPPN, ki je v pripravi, saj bo med drugim nakazala območja nadaljnje širitve pozidave. Vesna Erjavec Nova visokotlačna cona v Lukovici Komunalno podjetje Vrhnika je julya izdelalo hidravlično študyo vodovoda. Na podlagi izdelanega hidravličnega modela so določili naloge in potrebne ukrepe za posege v vodovodno omrežje v občinah. Hidravlična štud^a vodovoda Vrhnika je pokazala, da je glede na trenutno stanje pretočnost ustrezna, posebnosti pa se pojavljajo na posameznih predelih. Težava pri oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer je vodohran Log, ki slabo deluje, saj je postavljen prenizko. Velike težave z nizkimi tlaki imajo na Lukovici, kjer pri višje ležečih objektih tlaki padejo pod 1 bar. Na KPV so opravili tudi hidravlični preračun za predvideno stanje pozidave na podlagi podatkov, ki jih je posredovala Občina Vrhnika. Pri izračunu so bile upoštevane dodatne porabljene količine vode na območjih predvidene pozidave. Ugotovili so, da bodo zaradi povečanih količin vode nastale določene težave. Vodohran Log naj bi se zaradi povečane potrošnje in velikih izgub na cevovodih slabo polnil, tlaki v Lukovici bi bili nizki, ob povečani porabi in delovanju črpališč pa bi nastali podtlaki. Obstoječi sistem pri povečani potrošnji ne bi mogel zagotavljati ustreznih tlakov. Da bi vodovodni sistem lahko prevajal povečane količine vode, hkrati pa bi zagotovil tudi varnejše obratovanje sistema, so predvideli določene ukrepe. V prvi fazi izgradnjo novega povezovalnega cevovoda ob avtocesti Koper-Ljubljana od Sinje Gorice do vodohrana Log, ki bi zmanjšal hidravlične izgube in izboljšal pretoč-nost proti Občini Log - Dragomer. Predvidena je postavitev črpališča in vodohrana v Lukovici. Visoke cone v Dragomerju ne bodo spreminjali. Obstoječi vodohran, ki se napaja prek črpališča objektom, ki so najnižje, zagotavlja visoke tlake, najvišjim pa nizke tlake. Če bi visoko cono prestavili niže, bi imeli objekti v visoki coni previsoke tlake. V drugi fazi bodo rekonstruirali odseke od Sinje Gorice do Loga, odseke na Vrhniki in izgradili hidroforne postaje na območju Rosovše. Sredstva za rekonstrukc^o vodovodnega sistema bodo občine pridobile iz kohez^skih sredstev Evropske un^e, zato sodelujejo v skupnem projektu Dograditev in rekonstrukci'a vodovodnih sistemov na povodju zgornje in srednje Ljubljanice. K projektu so pristopili skupaj z občinami Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Ig, Škofljica, Pivka, Logatec, Cerknica in Postojna, ki je nosilka projekta. Aktivnosti so se formalno že začele s podpisom predmetne pogodbe ter pripravo projektne dokumentac^e. Občine Borovnica, Log - Dra-gomer in Vrhnika v projektu sodelujejo z investic^ama ureditev primarnega voda Vrhnika-Log in ureditev rezervnega vodnega vira za vodovodni sistem Borovnica-Vrhnika-Log - Dragomer oziroma nadomestni vodovodni vir za vodarno borovniški vršaj. Občina Log - Dragomer bo vključila še tretji projekt - vodohran za visoko cono Lukovica. Vesna Erjavec 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 29 Za učinkovitejšo rabo energie Podjetje OIKOS je septembra za Občino Log - Dragomer izdelalo lokalni energetski koncept, ki pomeni dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z energijo povezanim okoljskim razvojem ter podlago za postavitev in izvajanje ustrezne okoljske in energetske politike. Štud^a je pokazala, da je kar 60 odstotkov objektov v občini starejših od 40 let, 82 odstotkov objektov pa ni bilo nikoli prenovljenih. Slabi dve tretjini občanov ogreva svoja stanovanja z ekstra lahkim kurilnim oljem, sledita les in lesni odpadki, utekočinjen naftni plin pa uporabljajo v 8 odstotkihv objektov. V občini ob pridobivanju in rabi energie nastaja tudi več emis^, kot je slovensko povprečje. Razlog za to je večja uporaba ekstra lahkega kurilnega olja ter zastarelost ogrevalnih sistemov. V štu-d^i je bila zaznana nadpovprečna raba energie in podpovprečna raba električne energie na prebivalca v primerjavi s povprečjem RS. Šibka točka: kurilno olje in zastareli ogrevalni sistemi Pri rabi energie v gospodinjstvih in javnih stavbah se šibke točke navezujejo predvsem na prevladujočo rabo kurilnega olja in uporabo individualnih kotlov, ki so zastareli in zato njihov izkoristek ni najboljši. Slaba popotnica je tudi slaba informiranost prebivalstva, v osnovni šoli in vrtcih, o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energie, odsotnost ak-c^skih načrtov za energetsko prenovo javnih stavb ter slabo zastopana uporaba obnovljivih virov energie v gospodinjstvih in javnih stavbah. Zaskrbljujoče je dejstvo, da srednje velika podjetja porabi energie in energentov ne namenjajo pozornosti oziroma ne poznajo porabe. V poslovnih subjektih poleg tega ni bilo štud^ izvedljivosti alternativnih sistemov ogrevanja, optimizac^e proizvodnih procesov ali drugega. Občina bo morala poskrbeti tudi za učinkovitejšo rabo električne energie za javno razsvetljavo. Sanirati bo treba obstoječo javno razsvetljavo ter natančno spremljati rabo energie. Rešitev: večja uporaba obnovljivih virov energie V Občini Log - Dragomer je potencial večja izraba lesne biomase, izraba sončne energie, toplotnih črpalk ali pa pridobivanje bioplina ter izraba geotermalne energie v primeru po- tencialnega investitorja. Pozitivno naj bi pripomogla tudi izgradnja plinovoda. Poleg obstoječih gradenj naj bi se z zemeljskim plinom oskrbovale tudi vse večje novogradnje oziroma pozidave na območju občine. Glede na razpoložljive podatke in opravljene analize na področju rabe energie v Slovenci se je izkazalo, da se pri javnih stavbah skriva velik potencial za prihranke energie, kar se je izkazalo za resnično tudi pri stavbi Občine Log - Dragomer. Najbolj energ^sko in energetsko potratna se je izkazala stavba Vrtca Dragomer, saj je poraba električne energie Potencial je v uporabi obnovljivih virov energie. Obstoječo javno razsvetljavo bodo obnovili. Na energ^sko in energetsko potratni stavbi Vrtca Dragomer bodo zamenjali okna, objekt bodo izolirali in vstavili varčne žarnice. na površino bistveno večja kot pri drugih občinskih objektih. Slaba energ^ska učinkovitost je v stavbi obeh vrtcev in šole posledica slabe izolac^e sten objektov, starih oken in zastarelih sistemov ogrevanja. Občina načrtuje zamenjavo vseh oken Vrtca Dragomer, izolac^o objekta ter vgradnjo varčnih žarnic. Bolj energ^sko učinkovita bo tudi stavba šole, kjer bodo zamenjali ogrevalni sistem, vgradili termostatske radiatorje ter vstavili varčne žarnice. Občina bo izdelala načrt in izvedla sanac^o javnih stavb ter javne razsvetljave. Za izboljšanje stanja javnih objektov bo občina izobrazila osebo, ki bo skrbela za energetsko upravljanje javnih objektov ter tudi za izobraževanje lokalnega prebivalstva o učinkoviti rabi energie in rabi obnovljivih virov energie. Projekt naj bi pozitivno vplival na zmanjšanje obremenitve okolja, poskrbel za učinkovitejšo rabo energie na vseh področjih ter med drugim povečal in pospešil uvajanje lokalnih obnovljivih virov energie. Vesna Erjavec IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA • IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER - LUKOVICA Naše počitnice Poleti, v času dopustov, smo si tudi v društvu zamislili, da bi opustili naše uradne ure. Pa se ni tako izšlo. V začetku jul^'a smo imeli predviden izlet na Sv. Višarje, avgusta pa še izlet v Avstr^o, na Maltatal. Zato smo bili tudi v teh dveh mesecih stalno dosegljivi, ko smo sprejemali prgave in vplačila za omenjena izleta, pa tudi obiskovali smo vas ob rojstnih dnevih ter vas obveščali drugih novostih. Predvideni izlet na Sv. Višarje nam bo ostal v lepem spominu. Tam smo bili že pred leti, a na to pot je treba iti večkrat, nikomur ne škodi in lep dan nas je spremljal. Za lepo doživetje je poskrbel naš vodnik Tone, ki se je nam ves dan posvečal in nam razlagal kraje in gore, kot bi bili tujci. Marsikaj smo prvič videli, slišali in doživeli z njegovo pomočjo. Po obisku cerkve in ko smo si napasli oči na gorah, obs^'animi s soncem, smo se ustavili na Zelencih, izviru reke Save. V vsej lepoti nas je pozdravil slap Peričnik, a vrhunec dneva je bila vožnja do Aljaževega doma pod Triglavsko severno steno. Med nami so bili izletniki, ki še niso bili na Triglavu, in so z občudovanjem strmeli v steno in vrh Triglava. Tisti, ki pa smo že bili na Triglavu, nekateri večkrat, pa smo spet podoživeli naporno pot, ki smo jo zmogli v času, ko smo bili mlajši, pa se je tega vredno spominjati. Konec avgusta nas je avtobus odpeljal na Maltatal, v avst^ske gore. Pod vencem tri-tisočakov, nekateri še v ledeniku, se v vsej svoji moči upira vodam in hudournikom jez Malta. Od hriba na hrib segajoč, 645 m dolg polkrož-ni jez, 16 m širok za hojo po njem in za občudovanje gora, ter 200 m visok jez je res velikan med velikani. V prelepem vremenu smo se na 2000 m nadmorske višine naužili gorskega zraka in napasli oči. Pot nas je v^ugala po ostrih ovinkih, tesnih predorih, kjer nam je zastajal dih, a nas je voznik varno pripeljal nazaj v dolino. Po ogledih, ki smo jih še načrtovali, kot je keltska vas, muzej Porschejevih avtomobilov in muzej mask, smo se zadovoljni, z lepimi vtisi in pr^etno utrujeni vračali proti domu. Druženja V tem času pa nismo zanemarili druženj doma. Udeležili smo se srečanja upokojencev osrednje slovenske reg^e v Podpeči, srečanja notranjske koordinac^e upokojencev v Logatcu, doma pa organizirali tradicionalni piknik za naše člane, ki ga vsako leto pripravimo v dvorani gasilskega doma v Dragomerju. Kljub malo manj- ši udeležbi smo se dobro zabavali, naplesali in s svojimi pr^atelji izmenjali vtise in doživetja med počitnicami. Pripravljamo kostanjev piknik (ko bo zrel kostanj) . Pravočasno vas bomo obvestili o datumu. Sprememba je nastala pri datumi za predno-voletno srečanje, ki bo organizirano v nedeljo, 20. decembra 2009. O drugih novostih vas bomo obveščali sproti. Turnir balinarjev -upokojencev Balinarska sekc^a DU Dragomer - Lukovica je tudi letos pripravila meddruštveno tekmovanje v Dragomerju. Napetost pred začetkom tekmovanja je hitro minila, saj je naši ekipi dobro kazalo in na koncu je dosegla prvo mesto izmed sedmih pr^avljenih. S pokalom za 2. mesto so domov odšli še DU Krim Ljubljana, 3. mesto so dosegli balinarji iz Notranjih Goric in 4. mesto DU Preserje. Na podelitvi pokalov so bili zadovoljni z uspehom, a prevladovalo je mnenje, da je najpomembnejše sodelovanje med društvi in ohranjati pr^ateljstvo. Obvestila Na naših oglasnih mestih lahko zasledite obvestilo, da bomo oktobra spet začeli z merjenjem krvnega tlaka, krvnega sladkorja in maščob. Pričakujemo vas v kotičku 13. oktobra od 9. do 10. ure. Poskrbite za svoje zdravje! Pikado V času uradnih ur, vsak torek od 10. do 12. ure, se lahko pr^avite v ekipo igralcev pikada. Športni duh je potreben tudi za igranje pikada, zato vas pričakujemo. Trening je po dogovoru! Igranje pikada je na meddruštvenem seznamu zDUSa tekmovalni šport, zato se čez zimo lahko dobro pripravimo na tekmovanja v spomladanskem času. Pridite! Tudi šahisti ste lepo vabljeni. V kotičku je dovolj prostora za te vrste športa. Le volja mora biti!!!!! OBIŠĆITE NAS V KOTIČKU!! Odbor DU Angelca Svete 30 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Regin 14. pohod na Triglav PD REG A je tudi letos organiziralo tradicionalni pohod na Triglav, ki je potekal od 28.8. do 30.8.2009. Kar šestindvajset se nas je zbralo pod vodstvom vodnikov Saša in Janeza pred Šipca barom v Dragomerju, kjer je vsak po-hodnik prejel dve majici. Z avtobusom smo se odpeljali do Pokljuke, kjer smo si oprtali nahrbtnike in jo mahnili čez Studor-ski preval do Vodnikovega doma. Pri koči smo si odpočili, pojedli zajtrk in napolnili plastenke s hladno vodo. Ko smo odrinili proti Planiki, smo ugotovili, da se je lagoden sprehod končal, začel se je prvi resnejši vzpon. Po skalnati poti smo prispeli do Konjskega prevala, ki je dobil ime po konjih, ki so iz Krme oskrbovali Planiko in Kredarico. Imeli smo krajši postanek za p^ačo, saj je sonce že pošteno pripekalo in tudi nahrbtniki so postajali vedno težji. Potem smo odšli levo v smeri doma Planika, kjer se pot vzpenja po meliščih v cikcak ovinkih. Pred kočo smo imeli enourni počitek, nato pa je osemnajst pohodnikov krenilo do Malega Triglava in nato po grebenu do vrha. Sledil je nepogrešljivi planinski krst za enajst pohodnikov, ki so prvič osvojili simbol slovenstva - najmlajša med njimi je bila 11-letna Ajda. Nastala je še fotografija za spomin in potem spust do Planike. Preostali pohodniki so se medtem odpravili do Kredarice. Po večerji smo si privoščili okrepčilni spanec in se zbudili v prečudovito sončno jutro. Po zajtrku smo se veseli odpravili v dolino. Med vračanjem smo spoznali, kako hitro se vreme spreminja v hribih. Postalo je oblačno in pred Vodnikovim domom so nas pozdravile prve deževne kaplje. Tam se nam je pridružil Aleš in skupaj smo odšli v kočo na okrepčilno p^ačo. Po daljšem postanku smo si oblekli pelerine in jo mahnili čez Planino Jezerce na Planino Krstenica. Vmes je prenehalo deževati in pokazalo se je tudi sonce. Tam so si nekateri privoščili kislo mleko, drugi pa smo si samo pogasili žejo. Nato smo se odpravili proti Planini Laz in naprej do Planine pri Jezeru. Začelo je spet rahlo deževati. V koči sta nas že čakala Darja in Marjan. Najprej smo se preoblekli in se nato odpravili večerjat. Po večerji je nam in Boštjanu, ki je tisti dan praznoval rojstni dan, oskrbnik Ivo zapel nekaj pesmi, za njim pa je naš Tone raztegnil harmoniko in kljub utrujenim nogam smo plesali dolgo v noč. V nedeljo zjutraj smo si ogledali čudovito jezero, ki je zelene barve. Ivo nam je zapel pesem v slovo, nato pa smo se odpravili proti Planini Vo-gar. Tam smo poskrbeli še za generalno čiščenje nahrbtnikov, si ogledali z razgledne točke prelepo Bohinjsko jezero in nato nadaljevali pot proti Stari Fužini. Vmes smo si jezero ogledali tudi z jase, kjer skačejo padalci. V Stari Fužini nas je že čakal avtobus in nas odpeljal do osnovne šole Log - Dragomer. Od tam smo peš krenili do bara Šipca, kjer so nas pričakali župan g. Mladen Sumina in g. Ludvik Rožnik, sponzorji ter drugi ljubitelji planin. Edo, šef Šipce, nam je najprej postregel z okusnim golažem, Pekarna Klasek pa je spekla odojka s kmetje Novak. Po govoru g. župana, ki nam je namenil veliko lepih in spodbudnih besed, je predsednik Dušan podelil pohvale vsem tistim, ki so bili prvič na Triglavu. Sledil je ples ob glasbi, ki jo je vrtel Damjan, in pa tudi ob zvokih Tonetove in Jožetove harmonike. Bilo je veselo in nepozabno vzdušje. Zahvaljujemo se glavnemu sponzorju Euro-gradnje, d. o. o., Šipca baru za gostoljubje in odlično postrežbo ter vsem drugim sponzorjem, ki so pomagali pri organizac^i ter uresničevanju naših ciljev. Vsem skupaj se iskreno zahvaljujemo in Vas lepo pozdravljamo. Sponzorji: Eurogradnje, d. o. o., Šipca bar, Pekarna Klasek, d. o. o., Nered - avtobusni prevozi, Pizzeria Siciliana, Alojz Rovšek, Tesarstvo Rancinger - Marinčič, s. p., Alojz Judež- prevozništvo, Strojno ključavničarstvo Marko Popit, s. p., Grafika Matis, Panvita, Meg@phone Vrhnika, Fedol Dolžan, Vetr - Vengust transport, s. p., Janez Novak, s. p., Grafik Vidico, Caffe bar Mlinček, Avtoprevozništvo Alojz Kavčnik, s. p., Občina Log - Dragomer, Avtopralnica Škander, MK - Marko Kogovšek, Dolenjgrad Ivan Samotorčan, Kamnoseštvo Dragica Kociper, s. p., Tapetništvo Debevec, Judež - mednarodni prevozi, Kovino - servis Tone Žust, s. p., Avtoservis Marko Žust, s. p., Avtoličarstvo Sašo Marinčič, s. p., DAMOS, d. o. o. - Damjan Smrtnik, Kmet^a Novak, Ismajli. J. Trček Izpostavljenost otrok na nevarnih šolskih poteh Občani Loga - Dragomerja se bojyo za svoje otroke, ki vsak dan hodyo v šolo po nevarnih šolskih poteh. Večina cest v občini ni opremljenih s pločniki, predvsem nevaren pa je odsek ob Tržaški cesti. Problematika varnosti otrok v prometu na območju Loga, Dragomerja in Lukovice je stara že skoraj toliko kot Osnovna šola Log - Dragomer. Občani že več desetlet^ opozarjajo pristojne na nevarnosti, ki so jim izpostavljeni otroci na tem območju. V vseh letih pa se ni spremenilo nič. Prometne nesreče se lahko zgodbo v vsakem trenutku in nihče izmed nas ne more izključiti spleta okoliščin. Ozke ceste, ki niso opremljene s pločniki, neustrezna prometna signalizac^a in neoznačeni prehodi za pešce pa samo še pripomorejo. Nevaren odsek ob Tržaški cest, brez označenih prehodov za pešce Na nevarnosti, ki so jim v prometu izpostavljeni otroci, so opozorili tudi policisti Polic^ske postaje Vrhnika. Pri kontroli ob začetku šolskega leta so ob poostrenem nadzoru ugotovili, da veliko otrok nima možnosti varnega prihoda v šolo. Po navedbah policistov predvsem otroci, ki stanujejo v naselju Dragomer ob Ljubljanski cesti, nimajo možnosti prihoda v šolo, ne da bi najmanj enkrat na neoznačenem prehodu prečkali zelo prometno regionalno cesto med Vrhniko in Brezovico. Trenutna signalizac^a na regionalki voznikom omo- goča, da voz^o s hitrostjo 70 km/h, hkrati pa se ista cesta uporablja za šolsko pot, ki jo otroci prečkajo na nezazna-movanem delu, saj v bližini ni prehoda za pešce. Na konflikt so policisti PU Ljubljana opozorili tudi Direkc^o RS za ceste, ki je pristojna za ceste na državnem nivoju. Predlagali so ji, naj v najkrajšem mogočem času z drugimi pristojnimi organi najdejo rešitev in postavko signalizac^o, ki bo ob cestnem odseku regionalne ceste hitrost omejila na 50 km/h. Obenem so ji predlagali, naj na odseku postavi ustrezno signalizac^o, ki bo označevala prehode za pešce. Želja po prehodu za pešce na Tržaški cesti v neposredni bližini šole je že stara tematika. Občani opozarjajo pristojne instituc^e na nujnost označitve prehoda za pešce že vrsto let, vendar njihove prošnje, opozorila in zahteve vsako leto naletio na gluha ušesa. Župan Mladen Sumi-na je povedal, da so na DRSC v prejšnjih letih poslali vrsto prošenj, a odgovorov niso dobili. Sumina ocenjuje, da DRSC tokrat verjetno ne bo mogel ignorirati priporočil in predlogov PU Ljubljana o spremenjeni signalizac^i, ki bi bila v veljavi najmanj do zgraditve pločnikov in kolesarske steze. Sumina je še pojasnil, da se bo problem celovito Otroci, ki živ^o na Ljubljanski cesti, ne morejo priti v šolo, ne da bi vsaj enkrat nepravilno prečkali cesto. rešil s projektom pločnikov in kolesarskih stez, ki je v iz- delavi. Prva dela v smeri od Vrhnike proti Ljubljani naj bi se začela leta 2010 in se končala v obdobju treh let. Omenjeni neoznačeni prehod za pešce pa ni edina črna točka na regionalki, označiti bi bilo nujno vsaj tri: odcep na cesto Pod gradom v Lukovici, odcep na Dragomersko cesto v bližini osnovne šole in odcep na Vrhovčevo cesto na Logu. Neurejena prometna infrastruktura tudi znotraj nasely Večina občinskih cest ni opremljenih s pločniki, poleg tega pa so ceste preozke za vse udeležence v cestnem prometu. Lani je prometno varnostno problematiko občina reševala z omejitv^o hitrosti na 30 km/h. Kljub temu pa problem še zdaleč ni rešen, saj otroci še vedno hod^o po robu cestišča ali celo po cestišču. Poleg tega so analize pokazale, da veliko voznikov v naseljih ne upošteva prometne signalizac^e in tako resno ogrožajo življenje vseh pešcev in kolesarjev. Občina projektira projekt izgradnje pločnikov v naselju Dragomer, sredstva pa naj bi pridobili iz Evropske un^e. Z deli naj bi predvidoma začeli leta 2011. Projektiranje pločnikov na Dragomerski cesti se je izkazalo za precej zapleten proces, saj bo treba upoštevati nujnost odprtja potoka Sne-šak, prostorsko omejitev ter tudi smiselnost večkratnega prekopavanja cestišča, v katerega bo v prihodnjih letih treba vgraditi med drugim tudi kanalizac^sko infrastrukturo. Številni občani in tudi občinska uprava je pred leti želela problem varne šolske poti v Dragomer in na Lukovico rešiti s pešpotjo prek travnikov. Idejna rešitev je bila že izdelana, vendar je padla v vodo, saj se z rešitv^o niso strinjali lastniki sosednjih kmet^skih zemljišč, ki imajo slabe izkušnje z nekaterimi nevestnimi lastniki psov in odmetavanjem odpadkov. Kdaj varneje? V občini je nedvomno neustrezna prometna varnost. Šolske poti, ki naj bi bile otrokom pr^azne in varne, pa v največji meri ogrožajo varnost otrok v prometu. Varna udeležba najšibkejših udeležencev v prometu - pešcev, predvsem pa otrok je prednost, ki bi ji morali slediti vsi, vozniki pa tudi občina in država, ki imata možnost in dolžnost ceste ustrezno opremiti. V zadnjih letih so samo srečna naključja in okoliščine preprečile najhujše posledice. Upajmo, da bodo pristojni poskrbeli za navedeno problematiko in tako morda preprečili posledice, ki trenutno vsak dan grozijo vsem pešcem in so lahko zelo hude. Vesna Erjavec 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 31 V novo šolsko leto zakorakalo 441 otrok Log - Dragomer - 400 učencev Osnovne šole Log - Dragomer je po koncu poletnih počitnic sedlo v šolske klopi, 48 jih je šolski prag prestopilo prvič. Zanje 1 telovadba za • 1 • v najmlajše ZA OTROKE OD 2. DO 7. LETA TELOVADNICA OŠ LOG - DRAGOMER OD OKTOBRA DO MAJA TERMIN BO ZNAN KONEC SEPTEMBRA. URA BO PRIMERNA ZA NAJMLAJŠE (OD 16.30 DOIN 18.30). POKLIČITE NAS! SPREJEMAMO REZERVACUE! POPUST NA ZGODNJO PRGAVO! ŠPORTNI ŠKRAT ČULIBRK Tel.: 041/753-682 (Špela Mole), 041/229-255 (Tomaž Gabrovšek), e-pošta: skrat.culibrk@gmail.com so pred vhodom v prvo triado pripravili krajšo prireditev, na kateri je nastopil šolski pevski zbor. Ravnateljica Mihaela Mrzlikar je zbrane prvošolčke in njihove starše pozdravila in jim prebrala poslanico ministra Lukšiča, ki je učencem v začetku šolskega leta zaželel veliko uspehov, veselja in poguma. Po končani prireditvi so prvošolci skupaj s svojimi starši odšli v svoje učilnice, kjer so pregledali naročene šolske potrebščine in se pogovorili s svojimi učitelji. Učenci od 2. do 9. razreda so se v šolskih klopeh zbrali ob pol deveti uri zjutraj. Učenci razredne stopnje, razen prvošolcev, so imeli prvi šolski dan dve razredni uri in dve uri pouka, učenci predmetne stopnje pa dve razredni uri in tri ure pouka. Posebno veselo je bilo v dopoldanskem času v podružnični šoli Bevke, kjer sta ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer Mihaela Mrzlikar in župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar svečano odprla obnovljeno šolo. V prenovljeni šoli bo svoje znanje pridobivalo 41 učencev, od tega 10 prvošolcev. Ravnateljica je povedala, da se število učencev na osnovni šoli na Logu - Dra-gomerju ter njeni podružnici v Bevkah vztrajno veča. V prvih šolskih dneh so za varnost šolarjev v občini skrbeli tudi člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so se jim na najbolj nevarnih zaznamovanih in neza-znamovanih prehodih za pešce pridružili tudi policisti Policjske uprave Vrhnika. S tovrstnimi akcjami voznike vsako leto opozarjajo na nove udeležence v prometu, ki so še posebno ranljivi. Voznike so s svojo prisotnostjo pozivali k pozornosti in skrbi za varno šolsko pot. Vesna Erjavec Zbranim je zapel šolski pevski zbor. Osnovna šola Log - Dragomer 1. a razred: Razredničarka: Sonja Herič, 2. učiteljica: Mojca Vidmar Nejc Bedekovič, Katarina Belič, Ema Brlan, Tit Jeraj, Gašper Kavčnik, Monika Kocbek, Yanis Koš-čak, Ana Košir, Taja Kranjec, Val Malis, Urša Oberlintner, Eliza Katarina Pecoraro, Žan Petrovič, Jan Pintar, Pia Purkart, Ajda Rozman, Sara Seliškar, Ana Smrtnik, Blaž Štrekelj, Ivona Vukičevič, Lan Winterleitner, Maša Zakrajšek, Bor Žnidarič 1. b razred: Razredničarka: Meta Petrač, 2. učiteljica: Špela Mole Tia Alfirev, Tilen Bedekovič, Robert Bor Bohinc, Filip Cukjati, Jakob Cukjati, Lara Ivič, Jera Jurič, Jaša Kljun, Ajda Kuntarič, Nejc Lukež, Zala Mavsar, David Nahtigal, Miranda Nrecaj, Elma Rah-manovič, Lea Remškar, Gašper Rojec, Tadej Rus, Ivana Šabič, Anja Skarabot, Tim Tisak, Eva Torkar, Luka Velušček, Andreja Vidmar Ravnateljica Mihaela Mrzlikar je prvošolčke pozdravila in jim prebrala poslanico ministra Lukšiča. Kombinirani oddelek 1. c in 2. c razred (Bevke): Razredničarka: Romana Jemec Opeka, 2. učiteljica: Mateja Zlobko 1. c razred: Nives Božič, Anže Brglez, Klavdja Hamidi, Anamarja Japelj, Vesna Lenarčič, Andrej Merlak, Jan Perko, Saša Trček, Lara Vrhovec, Zala Zlobko 2. c razred: Urban Japelj, Uroš Lenarčič, Jure Pahor, Domen Perko, Erna Sefić 32 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. september 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKI SVET Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve Dragomer, Na Grivi 5 p. p. 09 1358 Log pri Brezovici tel.: 01/750 77 00 faks: 01/750 77 05 e-naslov: obcina@log-dragomer.si Na podlagi 4. člena Odloka o priznanjih Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 54/09) Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici, objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOG - DRAGOMER ZA LETO 2009 1. NAZIV IN SEDEŽ RAZPISOVALCA Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici 2. VRSTA IN STEVILO PRIZNANJ, KI SE BODO PODELILA Podelila se bodo naslednja priznanja: -naziv častni občan Občine Log - Dragomer, -priznanje Občine Log - Dragomer. V koledarskem letu je možno podeliti največ en naziv častni občan Občine Log - Dragomer in do tri priznanja Občine Log - Dragomer. 3. kriterii za podelitev priznanj Naziv častni občan Občine Log - Dragomer je priznanje, ki se podeljuje posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log - Dragomer. Priznanje občine se podeljuje posameznikom, zavodom, organizac^'am, društvom, drugim pravnim osebam, za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja. 4. NAVEDBA PREJEMNIKOV PRIZNANJ Prejemniki priznanj so lahko posamezniki, zavodi, organiza-c^e, društva in druge pravne osebe. Nihče ne more sam sebe ali svojih bližnjih sorodnikov predlagati za prejem priznanja. Do priznanj niso upravičeni funkcionarji Občine Log - Dra-gomer v času trajanja mandata. 5. NAVEDBA PREDLAGATELJEV PRIZNANJ Predlog za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer lahko podajo občani Občine Log - Dragomer, župan, politične stranke in liste, zastopane v Občinskem svetu Občine Log - Dragomer, zavodi, organizac^e, društva in druge pravne osebe, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer. 6. utemeljitev predloga Predlogu za podelitev priznanja Občine Log - Dragomer mora biti priložen obrazec, ki vsebuje osnovne in osebne podatke o posamezniku, zavodu, organizac^'i, društvu ali drugi pravni osebi, z navedbo, za katero priznanje se predlaga kandidat, v utemeljitvi predloga mora biti podrobno opisana dejavnost in dosedanji uspehi kandidata. Obrazec je dosegljiv na spletni strani občine www.log-dragomer.si, na Občini Log - Dragomer, mogoče pa ga je dobiti tudi po elektronski pošti. 7. rok, do katerega je potrebno poslati predLOGE Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je potrebno poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 29. 10. 2009 do 12.00 ure v zaprti ovojnici na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komis^a za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako "ne odpiraj - javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer". 8. dodatne informacue Vse dodatne informac^e v povezavi z javnim razpisom so vam na voljo na sedežu Občine Log - Dragomer ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA OBČINA LOG - dragomer občinska uprava Dragomer, Na Grivi 5 p. p. 09 1358 Log pri Brezovici tel.: 01/750 77 00 faks: 01/750 77 05 e-naslov: obcina@log-dragomer.si Na Občini Log - Dragomer smo že konec leta 2007 v Našem časopisu objavili poziv za zbiranje predlogov za izbiro simbolov naše občine - grba in zastave. Prispelo je več predlogov več predlagateljev. Nekaj konkretnih predlogov je bilo objavljenih na občinski spletni strani. Vsem priporočamo, da s svojimi predlogi ponovno sodelujejo na natečaju, skladno z natančnejšimi navodili Komisme za izdelavo predloga grba in zastave Občine Log - Drago-mer. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Javni natečaj za atribut bodočega grba Občine Log - Dragomer va ali njegovih barv. Komis^a za izdelavo predloga grba in zastave Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju "komis^a") razpisuje javni anonimni natečaj za zasnovo in oblikovanje istovetnostnega (identitetnega) simbola v obliki grba Občine Log -Dragomer. Komis^a se ni odločila za nek določen motiv ali heral-dični atribut (predstavitveni predmet ali pojem oz.grbos-lovni razpoznavni znak), ki naj bi v bodočem grbu predstavljal bistvo naše občine. To zasnovo prepuščamo vam s tem, da vam komis^a navaja samo okvirne smernice in področja iz katerih lahko zajemate motive za predstavitev naše občine v grbu. Ta področja so: A - zgodovinske danosti (osebe in dogodki iz zgodovine kraja oz. občine), - tradic^a, vezana na kraj (kaj vse je v preteklih časih občinstvo počelo), B - naravna dediščina (favna, flora) v prostoru Občine Log -Dragomer, C - kultura našega kraja (ljudje, slovstvo, običaji itd.), oziroma občine. Natečajna naloga naj bo izvedena na listih A4 : a - na prvem listu osnutek predloga v izrisu (torej v risbi), b - na drugem listu isti motiv v barvah (heraldična zajetost v eni izmed heraldičnih "kovin", ki jih predstavljamo v beli ali pa rumeni barvi (heraldična zlata je rumena, heraldična srebrna je bela barva) ter v izboru heraldičnih barv (rdeče, zelene, modre in črne). c - na tretjem listu naj bo pisni del in sicer avtorjeva utemeljitev grbovnega motiva (zakaj se je odločil za prav ta motiv) in izbora barv, vendar brez razlag simboličnosti narisanega moti- Predlogi naj ustrezajo tako heraldičnim pravilom kot likovnim zahtevam natečaja. Sprejeti predlogi bodo oddani v dodatno strokovno obdelavo. Predloge označite s šifro in z napisom na zaprti ovojnici: NE ODPIRAJ - NATEČAJ! V prvi ovojnici naj bo še druga manjša zaprta ovojnica z vašo šifro zunaj in vašim naslovom v notranjosti. Predloge je potrebno poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine na naslov: Ko-mis^o za izdelavo predlogov grba in zastave Občine Log -Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, do 29. 10. 2009 do 12.00 ure. Natečajni predlogi bodo pregledani najkasneje v 30 dneh po prejemu predlogov. Natečajniki bodo o izidu natečaja pisno obveščeni. Za najboljše rešitve so predvidene nagrade: 1. nagrada 300.00 EUR 2. nagrada 150.00 EUR 3. nagrada 50.00 EUR. Nagrade bodo izplačljive takoj, ko bodo z izbranimi na-tečajniki urejene pravne formalnosti. Nepopolne natečajne naloge ne bodo uvrščene v sam natečaj in bodo vrnjene avtorjem. Vse dodatne informac^e v povezavi z javnim razpisom so vam na voljo na sedežu Občine Log - Dragomer ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon. Želimo vam ustvarjalno in uspešno delo! Številka: 030-1/2007 Dragomer, 28. septembra 2009 Predsednik komisme Marko Popit, l.r. OBČINA LOG - dragomer Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09 1358 Log pri Brezovici Tel.: 01 / 750 77 00 Fax.: 01 / 750 77 05 e-naslov: obcina@log-dragomer.si spletni naslov: www.log-dragomer.si Uradne ure v občinski upravi Občine Log - Dragomer: Ponedeljek: od 9. do 12. ure Sreda: od 9. do 12.ure in od 14. do 16. ure Petek: od 9. do 12. ure Tajništvo ima uradne ure vsak dan med poslovnim časom. Uradne ure urbanista so v sredo od 14. do 17. ure. Izbira grba Občine Log - Dragomer Občina Log - Dragomer sodi med najmlajše slovenske občine in ima neformalni status primestne občine. To pa hkrati pomeni, da je njeno območje tako ruralno kot urbano, miselnost občinstva pa sega od preproste vključno z intelektualno. Kot vse slovenske občine, se želi tudi Log - Dragomer uveljaviti doma in v tujini, če le bodo razmere to dopuščale. Za vse to pa v prvi vrsti potrebuje svojo celostno podobo, v kateri pa tvori osnovo prav občinska istovetnostna simbolika. Sem sod^o občinski grb, občinska zastava in občinske potrditvene prvine, kamor se štejejo štampiljke, žigi in pečat. Za izdelavo občinskega grba, moramo poseči v heraldiko oziroma po slovensko v grboslovje, ki se je začelo v evropski kulturi uveljavljati že pred osemstopetdesetimi leti. V Slovenci smo to področje kulture začeli ponovno oživljati ob osamosvojitvi. Za ustvarjanje slovenske lokalne istovetnostne simbolike (občinski grbi in zastave), smo se v Slovenci dogovorili, da bomo le to v naši republiški ureditvi privzemali in ne podeljevali, kot je to običaj v monarhičnih ureditvah. Tedaj, leta 1991, smo na tem delali v tedanjem HGV društvu Slovenski ščit v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za notranje zadeve. Grb Občine Log - Dragomer naj bi bil oblikovan tako, da bi kar najbolj ugajal in ustrezal občinstvu, vendar hkrati tudi tako, da bi zadovoljeval tozadevnim slovenskim predpisom. Ti so bili sprejeti že leta 1996 in dopolnjeni še leta 2006. Občinski svetniki ter vodstvo občine se je obrnilo za strokovno pomoč na tem zahtevnem področju na Heraldično in veksilološko društvo Herold, za samo izvajanje projekta pa na specializirano podjetje Heraldika d.o.o. iz Ljubljane. Te ustanove so do sedaj izvedle preko šestdeset takšnih projektov v Slovenci, oziroma izdelali natančno 68 občinskih grbov in zastav. Na prvem skupnem srečanju z njihovo posebno ko-mis^o je bila sprejeta misel, da takšno nalogo lahko izvedemo z izvedbo občinskega natečaja. Za utemeljitev vsega zgornjega pa je v našem primeru potrebno poseči v stroko, ki jo imenujemo grboslovje oziroma v jeziku mednarodne kulture -heraldika. To je v Evropi ena najsterejših ved, ki že približno 850 let obvladuje vse tisto, kar se tiče grbov. Sem pa sodi splošna teor^a grboslovja, njegova zgodovina in seveda tudi zelo obširno grboslovno pravo ter še vse drugo, kar soustvarja heraldično umetnost. To je bilo utemeljeno že v srednjem veku tako, da je grb predstavljal določeno suverenost osebe ali rodbine, stanovskih združenj (npr. cehov), cerkvenih ustanov (škofij, samostanov, cerkvenih redov itd.), ter krajev kot so trgi, mesta, občine, pokrajin (lokalna heraldika). V našem primeru gre za to zadnjo, torej četrto zvrst heraldike. Tudi tej pritiče pojem "vodenja grba", kar pomeni, da posameznik ali pravna oseba (občina), ki ima po zakonu pravico do grba, le tega tudi praktično uporablja. To pa se pravi, da se s svojim grbom (kjer je to umestno in potrebno) predstavlja in ga tudi pravno varuje. Vodenja grba ne bi zmogli brez znanja "čitanja grbov" in "blazonira-nja grbov", s čimer pa že posežemo v obširno in zahtevno grbovno oz. heraldično pravo. Kaj pa je "blazon"? Čeprav čisto natančnega prevoda te besede v slovenščini ni, ga opisno lahko prevedemo v "he-raldično strokovno besedno predstavitev grbovne podobe v pisni obliki". To je pomembno zato, ker ima v grboslovju samo blazon (torej ta "opis") svojstvo pravnega dokumenta, medtem, ko ima sam grb pomen slikovne interpretac^e ("ilustrac^e") blazona. Definic^a grba se glasi: Grb je stalno barvno slikovno znamenje simboličnega pomena, naslikano po heraldičnih pravilih tako, da je le ta pred-stavitelj tiste fizične osebe, pravne osebe ali skupine oseb, ki s svojo organiziranostjo predstavljajo eno od štirih osnov za poznane štiri zvrsti heraldike. Po teh vidikih razlikujemo: - osebno heraldiko in rodbinsko heraldiko, - stanovsko ali korporac^sko heraldiko, - cerkveno ali ekleziastično heraldiko in - krajevno ali lokalno heraldiko. Zaradi strogih pravil oblikovanja (kar grb ločuje od splošnega znakoslovja - emblemo-grafije), dobiva grb poslanstvo in veljavo stalnega znamenja. Torej je grb izdelan - narejen, enkrat za vselej. V nasprotju z zgornjim je stvarjanje emble-ma-znaka podrejeno grafičnim zakonitostim, vplivom mode in trga, kar vse je odvisno od časa in sprememb, ki nam jih ta prinaša. Za znak oziroma emblem služi lahko prav vse, čemur to funkc^o namenimo in ga kot takšnega proglasimo, medtem ko ostaja grb zvest svojim sicer srednjeveškim, vendar do skrajnosti dognanim zakonitostim. Za krajevni simbol (občinski grb) izbiramo iz štirih možnih področ^: - iz krajevne zgodovine (in/ali tradicie), - iz krajevne kulture (kulturna dediščina, literatura), - iz krajevne narave (favna in flora), - in z različno kombinac^o zgornjih treh virov. Iz zgornje vsebinske razdelitve lahko krajevno heraldiko delimo v še eno novo razporeditev in sicer: - kot običajni grb, - kot polpovedni grb in - kot povedni grb. Vse tri primere si lahko ogledate na spletnih straneh občin Kuzma, Ribnice na Pohorju in Hrastnik. Za grb Občine Log - Dra-gomer bo treba zgodovinske, krajevne, naravne in kulturne posebnosti še raziskati zato, da bi v njih našli motiv za atribut občinskega grba. Za pomoč se občina obrača na svoje občinstvo pa tudi na prebivalstvo širšega okolja, da bi s sodelovanjem v občinskem natečaju pripomoglo k rešitvi te zahtevne naloge. Valt Jurečič 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 33 Lučka Kenk, Univerzitetna diplomirana socialna delavka in direktorica Centra za socialno delo Vrhnika Stiska ljudi, ki se obračajo na nas, je huda in pomagamo, kjer lahko in zmoremo Lučka Kenk, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je direktorica Centra za socialno delo Vrhnika, ki večino svojih storitev opravlja za občane treh občin: Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja. Centri za socialno delo na Slovenskem so s svojim delovanjem vedno na očeh javnosti in pogosto lahko slišimo na njihov račun tudi kritike, saj opravljajo občutljivo delo, se ukvarjajo s človeškimi stiskami in poskušajo uravnavati življenja ljudi, ki so se zaradi različnih vzrokov znašli v težavah, izhoda iz njih pa ne najdejo sami. ^ Center za socialno delo Vrhnika j'e že od leta 1981, ko j'e nastal, krepko vpet v socialna razmerj'a v nekdanji skupni občini. Zdaj pa svoje storitve, če tako rečemo vaši dejavnosti, ponuja občanom vseh treh občin? Mi nismo občinska instituc^a, ampak smo sestavni del Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in imamo javna pooblastila za storitve na področju varstva otrok in družine, varstva odraslih, skrbništva in delovanja družinskega pomočnika. Hkrati urejamo celoten sklop denarnih socialnih pomoči, starševskega varstva in družinskih prejemkov. Gre za zahtevno področje delovanja, občutljivo in zato zelo odgovorno, saj z našim delovanjem lahko posegamo tudi v družine, kjer nimajo urejenih medsebojnih odnosov ali pa so se znašle v gmotni stiski. Čeprav je naše delovanje utemeljeno na Zakonu o socialnem varstvu, nas zavezuje še kopica drugih aktov Mislim na Resoluc^o o nacionalnem programu socialnega varstva, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakon o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb, Zakon o upravnem in kazenskem postopku, o tujcih, o izvajanju rej-niške dejavnosti in kajpak Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. To so temeljni akti, skladno s katerimi moramo delovati in urejajo naše delovanje. Včasih se v življenju znajdemo v tako zapletenih razmerah, da ne zmoremo pomagati ljudem, kot bi radi, ker zakonsko nekaj ni mogoče. S takšnimi težavami smo se ukvarjali ob stiskah zaposlenih v Industrii usnja Vrhnika. Ljudje več mesecev dejansko niso dobili plač, formalno pa so jih imeli, celo relativno dobre, mi pa zaradi tega ljudem nismo mogli pomagati. To je bila težka in zapletena situac^a, saj so bili otroci brez štipend^, brez vozovnic za šolo v Ljubljano, mi pa jim dejansko nismo mogli pomagati, pa čeprav smo videli stisko ljudi. ^ Zakaj ne? Podjetje še ni bilo v stečaju, za naše postopke dodeljevanja socialnih pomoči pa so zaposleni v lUV imeli dokazila, da imajo plače, ki jih v resnici niso imeli. Tako nemočna se še nisem počutila kot takrat. Če sta bila oba starša zaposlena v IUV, je bila stiska še večja, kajti njuni otroci so bili zaradi preb^anja cenzusa o prejemkih večinoma brez šti-pend^. Januarja so se mnogi spraševali, ali bodo otroci sploh mogli v šolo, ker starši niso imeli denarja za vozovnice. Iskali smo rešitve, vendar znotraj našega sistema državnih socialnih pomoči jih ni bilo. Vrhniški župan je uvidel zagato in z njim smo se dogovorili za rešitev problemov za prevoz tako, da smo prevozniku dali naročilnico za otroke delavcev iz lUV za prevoz v šolo, saj druge možnosti praktično ni bilo. To je bila učinkovita in zelo hitra rešitev za zagato, v kateri so se znašli šolarji. Sama sem iskala zunaj sistemske rešitve, se posvetovala tudi na ministrstvu, vendar ni šlo. To je tudi razumljivo, saj bi se lahko, če bi takšne primere reševali mimo zakonov, kaj hitro znašli v kaosu. Merila za štipend^e, tako kot velja tudi za druga področja, morajo veljati, pa čeprav so za koga v danem trenutku lahko zelo kruta. ^ Primer, ki ste ga opisali, je drobec v delovanju vašega centra, saj je dejavnost usmerjena predvsem na posameznike v stiski? Da, ta je lahko gmotna, lahko pa tudi drugačne narave. Tu so neurejeni družinski odnosi, kjer so v največji stiski otroci. Z zlorabo in nasiljem nad otroki se veliko ukvarjamo in po novi zakonodaji imamo tudi več pristojnosti pri urejanju teh vprašanj. Takoj ko dobimo prgavo ali le informac^o, tudi anonimno, se odzovemo. Telefonski klic je za nas začetek akc^e, vendar ne moremo le planiti v neko hišo ali stanovanje, ampak moramo zbrati še dodatne informac^e o primeru. Ko jih dobimo, se takoj sestane krizna skupina, v kateri so različni strokovnjaki in nato skupaj določimo smer ukre- panja. Če je v stiski otrok, bodisi zaradi pretepanja, zanemarjanja ali pa nenehnih prepirov staršev, kar je po zakonu kaznivo in ga obravnavamo kot nasilje nad otrokom, lahko izrečemo tudi različne kazni. Najhujša je kajpak odvzem otroka in njegova oddaja v rejo. Poleg tega ukrepajo tudi polic^a, tožilstvo in sodišče. S temi instituc^ami tudi sodelujemo v primerih nasilja v družini. ^ Verjetno je največ dela, vsaj administrativnega, z denarnimi pomočmi socialno ogroženim družinam in posameznikom? Včasih se zdi, da je ljudi sram prositi za socialno pomoč? Zagotovo človeku, ki je bil zaposlen, dobival redno plačo in se nadejal, da bo do pokojnine tako, ni lahko priti po socialno pomoč. Toda kriza je nare- dila svoje in ljudje nimajo druge možnosti. Večinoma sami zaprosio za pomoč. Zgodi pa se tudi, da sami odkr^emo kritičen socialni položaj družin in posameznikov in jim svetujemo, naj zaprosio za pomoč. Ljudje, ki so pr^avljeni na zavodu za zaposlovanje, sicer dobivajo nadomestilo, vendar ga bo marsikdo izgubil po devetih mesecih na zavodu. Pričakujem, da se bodo obrnili na nas, če ne bodo dobili zaposlitve. Sicer pa morajo biti vsi, ki hočejo dobiti denarno pomoč, pr^avljeni na Zavodu za zaposlovanje in biti aktivni iskalci zaposlitve. Do zaposlitve pa dobivajo denarno pomoč pri nas, seveda če so po predpisih do nje upravičeni. Denarne pomoči so lahko redne, enkratne in izredne. Slednje nam omogočajo, da lahko hitreje ukrepamo, če se posameznik znajde v stiski. Z manj administrativnimi zapleti in postopki. Za občane Vrhnike vodimo vse postopke tudi za denarne pomoči, ki jih daje občina. Izplačujejo pa jih na občini. Letos je vrhniška občina namenila za te potrebe občanov zaradi gospodarske krize in izgube delovnih mest več sredstev kot lani. Gre za enkratno denarno pomoč občanom za nabavo šolskih potrebščin, ozimnice, kurjave idr. ^ Toda ni malo tistih, ki s prstom kažejo na posameznike, ki se voz^o v velikih avtomobilih ali so obrtniki, pa dobivajo socialno pomoč ali otroške dodatke? Lahko slišimo, vendar so podatki o ljudeh, ki dobivajo denarne pomoči ali pa so deležni drugih oblik državne podpore pregledni. Imamo natančen uvid v materialni položaj vsakega državljana, ki zaprosi ali pa že dobiva denarno socialno pomoč. Imamo uvid v dejanske socialne in gmotne razmere družine, v število in starost avtomobilov, stanovanjske razmere in lahko vam zatrdim, da ni mogoče dobiti socialne pomoči kar počez ali pa na lepe oči, kot temu pravimo. Problem so lahko obrtniki, ki imajo praviloma prikazane nizke prihodke in nizko uveljavljeno dohodnino. Mi seveda sive ekonomce ne moremo kontrolirati in zato se lahko zgodi, da otroci katerega izmed njih dobivajo otroške dodatke in štipend^e. ^ Če bi v številkah ponazorili rast zahtevkov za vse oblike pomoči, ki jih dodeljujete, kako zgleda ta podoba? Lani smo imeli do 31. avgusta okrog 600 vlog za denarno pomoč, letos pa imamo za isto obdobje že več kot 900 vlog. Glede na to lahko računamo na več kot 1000 upravičencev do konca leta. Lani smo imeli 547 vlog za štipendijo, letos pa je doslej že 400 vlog, večina srednješolcev, ko pa bo zaključen vpis na višje in visoke šole, pridejo še študenti. Vseh štipendi bo letos zagotovo krepko čez 700 tudi zaradi nižjih meril za dodelitev šti-pendje glede na materialni položaj družine. Pričakujem tudi, da se bo povečalo število prejemnikov otroških dodatkov in nadomestil za porodniško in štipendje, saj bodo ljudje, ki so se v zadnjem času priselili v občino, pa morda še niso uredili vseh formalnosti s prjavo bivališča, zagotovo povečali obseg našega dela. ^ Katerih socialno-varstvenih storitev so občani lahko deležni v vašem centru? Najprej gre za prvo socialno pomoč, ki ji pravimo na kratko PSP. Pri tej storitvi pomagamo pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske posameznika in ocenimo morebitne rešitve za izhod. To poteka v pogovoru s posameznikom, ki se hkrati seznani z možnostmi in oblikami pomoči, ki jih lahko nudimo zanj. Druga je osebna pomoč, ki obsega svetovanje, vodenje in urejanje pomoči ljudem v težavah in organiziranje podpore posamezniku, ki ni sposoben samostojnega življenja. Nekaj podobnega velja tudi za pomoč tistim ljudem, ki imajo vedenjske in osebnostne težave. Potem je tu še pomoč družini, ki se kaže v različnih oblikah pomoči za dom, na domu in socialnega servisiranja, pomoč invalidnim osebam in starostnikom in tudi pomoč pri hišnih in drugih opravilih, povezanih z življenjem takih ljudi. Četrta storitev je povezana s preventivno dejavnostjo našega centra, ki je namenjena različnim popu-lacjam za preprečevanje nastajanja stisk in negativnih ter odklonskih pojavov v lokalnem okolju. Vse te storitve terjajo profesionalno delo, visoko usposobljene ljudi in tudi seveda ljudi, ki imajo občutek za sočloveka. Tako lahko posamezniki, invalidni ali bolni dobio pomoč na domu. Naša negovalka jih vsak dan obišče, jih uredi in poskrbi za prehrano. Zdaj imamo tri zaposlene socialne oskrbovalke na tem področju, v vsaki občini ena. To storitev, ki se imenuje pomoč družini na domu, financirajo občine, kdor pa se zanjo odloči, tudi nekaj prispeva sam. ^ Tudi javna dela so v organizac^i vašega centra. Kakšne izkušnje imate? Trenutno so zaposleni na programih javnih del štirje, ki so bili prjavljeni kot iskalci zaposlitve na uradu za delo. Program javnih del izvajamo na našem centru že vrsto le, največ na področju učne in razvojne pomoči učencem. To so ljudje, malce že starejši, ki so brez svoje krivde ostali brez dela, z najmanj srednješolsko izobrazbo in skupaj z njimi smo razvili projekt pomoči učencem. V popoldanskem času pomagajo učencem, sodelujejo tudi s šolo in pomagajo, da učenec, za katerega skrbjo, napreduje v učnem in osebnostnem razvoju ter krepi svojo samopodobo. Tri e takšni sodelavci delajo na Vrhniki, eden pa v Borovnici in z njihovim delom smo zelo zadovoljni. ^ Bi lahko rekli, da lokalno okolje dobro sprejema ljudi, ki so v gmotni in osebnostni krizi in prek medsosedske pomoči deluje v smeri zmanjšanja težav ljudi? Bojim se, da je tega premalo in tudi okolje vse preveč računa le na naš center v takih primerih. Sami vsega ne zmoremo. Mi lahko hitro rešimo probleme, povezane z denarno pomočjo, več časa pa zahteva obravnava posameznikov z različnih vidikov, kajti gre za ljudi, ki so morda izgubili samozavest in zavoljo tega sta njihova podoba in sa-mopodoba v lokalnem okolju načeta. Zato se pojavljajo tudi druge težave, kot so nasilje, bolezni odvisnosti, težave v duševnem zdravju idr. Ljudje smo socialna bitja, bolje se počutimo, če nas sosed prjazno pogleda, če imamo razvito komunikacijo z njim in drugimi v soseščini. Naše sodelavke in sodelavci skrbio, da takšni ljudje delajo več na sebi, da si ponovno pridobi o samozavest in ugled v okolju, vendar so naše zmogljivosti omejene. Medsosedska pomoč in solidarnost bi bili lahko takim ljudem v veliko pomoč. ^ Posebno poglavje so »problematični« mladostniki, ki se zatekajo v kriminal, narkomanijo in povzročajo težave družini in okolju? Ko nastane tak problem, se usedemo z njimi in starši in naredimo socialno poročilo s predlogom ukrepov, ki jih seveda izreče sodišče. V takih obravnavah na sodišču sodelujejo tudi naši strokovni delavci. Ne morem reči, da se je delikvenca mladih posebno povečala zaradi krize. Je pa treba biti v takih primerih, ko se pojavio, posebno občutljiv in celovito pogledati razloge za neprimerno ravnanje mladostnikov, saj gre za občutljiva bitja, ki pogosto niso sami krivi za to, kar se z njimi dogaja. ^ Če gre za neustrezen odnos staršev do otrok pa se odločite za odvzem in ga pošljete v rej-niško družino? Tako ravnamo, vendar pa roditeljskih pravic doslej še nikomur nismo odvzeli. Trudimo se, da v soglasju s starši oddamo otroka v rejo, kar sicer postopek podaljšuje, vendar je humanejši. Starši morajo sami spoznati, da niso zmožni skrbeti za otroke, njihova prostovoljna odločitev, da otrok gre v rejo, pa jim omogoča ohranitev stikov z njim. Če bi birokratsko ravnali v takih primerih, bi pretrgali vezi zaupanja s takimi starši, ki so navadno potrebni pomoči. Morajo namreč občutiti, da jim pomagamo, ne pa kaznujemo družino z odhodom otrok v rejo. Ne delamo družini za hrbtom. Če gre za nevarne razmere, pa je treba ukrepati hitro in učinkovito. Da nekaj ni v redu v družini, najprej pri otrocih opazio v vrtcih in v šoli, pa tudi sosedje in zdravniki nas opozorjo nanje. ^ Spremenjen zakon o preprečevanju nasilja v družini je natančneje predpisal vloge različnih organov? Ste zadovoljni? Novi zakon o preprečevanju nasilja v družinah je dober, ker je opremljen s potrebnimi protokoli in podzakonskimi akti, ki natančno določajo naloge policje, šolstva, zdravstva in nas pri preprečevanju nasilja. Tako imamo na terenu jasno razdeljene obveznosti in lahko racionalno ukrepamo. Centri za socialno delo koordinirajo delo teh dejavnikov in lahko vam povem, da se lahko, če je potrebno, zberemo v trenutku in se dogovorimo za način ukrepanja. Slabosti zakona pa se bodo pokazale pozneje, ko bomo ob konkretnem delu naleteli na težavo, ki je ne bo mogoče hitro rešiti na podlagi zakona. ^ In kateri so preventivni programi, ki jih izvajate? Več jih je in te skupine dobro delujejo. Organizirano imamo Skupino starih za samopomoč v bivalnem okolju. V središču je skrb za izboljšanje kakovosti življenja starih ljudi, predvsem tistih, ki živjo sami. Skupina se dobiva enkrat na teden pri nas v centru ali po dogovoru kje drugje. Skupaj praznujejo rojstne dneve članov skupine, organizirajo izlete, obiske v Domu upokojencev in podobno. Delovna je tudi Skupina za samopomoč in izobraževanje rejnic iz občin Vrhnika in Borovnica. Potem imamo Šolo za zdrave in skladne medčloveške odnose. V njej se zbirajo otroci in bližnji sorodniki zdravljenih alkoholikov. Pred dvema letoma je začela delovati tudi Skupina za samopomoč oseb s težavami v duševnem zdravju. Skupina se srečuje vsakih 14 dni na Csd Vrhnika. Poleg tega deluje še Počitniški vklop, ki je namenjen prav tako otrokom s ciljem koristnega preživljanja prostega časa, druženja in učenja socialnih veščin. Ti otroci se dobivajo vsak dan v tednu med počitnicami, razen sobote in nedelje. Z njimi sodelujejo usposobljeni mentorji. ^ In koliko zaposlenih dela na vseh teh področjih v vrhniškem centru za socialno delo? Za nedoločen čas nas je zaposlenih enajst. Štirje smo z univerzitetno izobrazbo, dve delavki z visokošolsko in pet s srednješolsko izobrazbo. Poleg tega imamo še sedem sodelavcev, zaposlenih za določen čas. Če bi me vprašali, ali nas je dovolj za tako obsežen in pester obseg dela, moram reči, da ne. Saj so od skupno sedemnajstih zaposlenih tri socialne oskrbovalke, ki izvajajo pomoč na domu, štirje so delavci v programu javnih del na terenu, tako da storitve na Csd izvaja sedem delavcev in še delavki v računovodstvu in tajništvu ter direktor. V zadnjem času se je obseg dela zelo povečal, saj je vse več ljudi, ki se obračajo k nam po pomoč. Vse več obveznosti nam nalaga tudi država. Za zdaj nekako obvladujemo razmere in le upamo lahko na čim hitrejši izhod iz sedanje gospodarske krize, ki pa se pri nas kaže predvsem v socialnih in psihičnih težavah ljudi, ki ostanejo brez dela. Marjan Horvat 34 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Najboljše so grabili in kosili Ljubljančani Črna vas, 12. september - 4. medobčinskega tekmovanja v košnji in grabljenju za pokal Ljubljanskega barja, ki je bilo tisto soboto v Črni vasi, se je udeležilo sedem barjanskih občin. Ljubljanski kosci in grabljice so slavili v skupinski kategory ter tudi med posameznimi grabljicami, kjer je zmagala Lidya Petkovšek. Svojo koso pa je med posamezniki najhitreje vihtel Boštjan Brajovičiz Loga - Dragomerja. V absolutnem seštevku so bili ljubljanski kosci in grabljice prvi. Četrtega medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic, ki sta ga organizirala Mestna občina Ljubljana in Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja, so se udeležile občine Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer, Brezovica, Ljubljana, Ig in Škofljica. Prireditev se je začela s sprevodom tekmovalcev, kateremu je sledil krajši kulturni program. Na tekmovalnem prizorišču se je kmalu po poldnevu začela zbirati številčna množica, ki si je prišla ogledat tekmovanje. Kosci in grabljice so se odpravili na travnik za Plečnikovo cerkv^o. Najprej so se na parcelah, velikih 50 X 9 metrov, med seboj pomerile skupine, kjer so kosci pokosili, za njimi pa so grabljice hitele pospraviti travo v lične kopice. V kategor^ah posameznikov so kosci in grabljice tekmovali na manjših parcelah, velikih 20 X 3 metre. Med kosci skupinsko se je najbolje izkazala ljubljanska ekipa, sledili sta ji vrhniška in na tretjem mestu ekipa Loga - Dragomerja, ekipa Borovnice pa je zasedla šesto mesto. Prva tri mesta so v enakem vrstnem redu zasedle tudi grabljice v skupinski kategor^i, Borovničanke pa so bile pete. Komis^a pri ocenjevanju ni upoštevala samo hitrosti, temveč predvsem kakovost opravljenega dela. Ravno kakovost košnje in lepe kopice so ljubljanski ekipi prinesle zmago. » Naša taktika sta bili kvaliteta in hitrost. Kosec mora kositi čisto in lepo, da zagotovi več krme, vendar je pomembna tudi hitrost, saj je koscem v preteklosti kdaj ponagajalo tudi vreme in so morali hiteti,« je dejal Janez Sterle, vodja ljubljanske ekipe. Kosci z Loga - Dragomerja so sicer vse prekosili za dobre tri minute, vendar je po mnenju komisme pešala kakovost opravljenega dela, zato so pristali šele na tretjem mestu. Vodja ekipe Log - Dragomer Ludvik Rožnik je povedal: »Z rezultatom, ki smo ga dosegli smo zadovoljni, ne pa z razsodbo. Naši kosci so vse ekipe prekosili za tri minute in eno sekundo, pa so pristali na tretjem mestu. Naš cilj za drugo leto je boljše pokositi in doseči isti čas.« Med kosci posamezno je bil najboljši kosec Občine Log - Dra-gomer Boštjan Brajovič, sledil mu je Vrhničan Jernej Lenarčič, tretje mesto pa si je prikosil Ljubljančan Stanislav Tomc. Boštjan Brajovič je ob zmagi dejal: » Za zmago so zaslužni treningi in dobra motivac^a. Moja taktika je bila pokositi čim hitreje in čim bolje.« Med grabljicami je slavila Ljubljančanka Lid^a Petkovšek, pred Ižanko Vero Oblak in Anico Potokar s Škofljice. Organizatorji so poskrbeli tudi za pester spremljevalni program. Na odru so se med drugimi pred- Poleg zmage so se kosci in grabljice z Loga - Dragomerja veselili tudi dveh tretjih mest. stavili: etnoskupina Coklarji iz Občine Borovnica, pevski zbor Spominčice in harmonikar Tine Košir s plesno skupino narodnih noš iz Občine Log - Dragomer ter rockovska skupina Mamuti iz Občine Vrhnika. Obiskovalci so si na prireditvi lahko ogledali tudi barjansko tržnico, na kateri so prodajali kmet^ske pridelke, izdelke domače obrti, pecivo barjanskih gospodinj, izdelke iz medu, zdravilna barjanska zelišča ter si ogledali turistično ponudbo sodelujočih občin. Likovna delavnica in razstava likovnih del s tematiko Ljubljanskega barja, fotografije potomcev kolo- nistov ter razstava starodobnega barjanskega kmečkega orodja so pritegnile marsikaterega obiskovalca. Domačini Barjani so prikazali ročno zab^anje pilotov, ročno kopanje »grabna«, sušenje šote ter prikaz lovljenja ptic, žab in rib. Obiskovalci so se lahko udeležili tudi naravoslovne delavnice o barjanskih naravnih značilnostih, si ogledali ponazoritev življenja pastirjev na paši, taborniškega življenja ter življenja koliščarjev z igranimi odlomki iz Bobrov. Lahko so si ogledali tudi pon^e, ki so jih otroci lahko tudi jahali. Vesna Erjavec Svojo koso je najhitreje sukal Boštjan Brajovič z Loga - Dragomerja. Borovniška ekipa je v absolutnem seštevku pristala na petem mestu. Vrhniški kosci so kosili kakovostno in hitro, grabljice so spretno oblikovale kopice, zato so osvojili dve drugi mesti. PRAVO ZA OBČANE »Slovenca je kršila pravico do življenja zaradi neučinkovitega pravosodnega sistema Gre za znano zadevo staršev, ko sta uveljavljala kršitev pravice do življenja (2. člen EKČP) glede smrti njunega sina Gregorja Šiliha, ki je v starosti 20 let 19. 5. 2003 umrl v bolnišnici.2 Bolj kot zneski, ki so bili staršem do-sojeni (2.540 € iz nepremoženj-ske škode ter 4.039 € iz naslova stroškov postopka) je zadeva judikatna in zanimiva za bralce Našega časopisa, še posebno tudi za slovenske odvetnike, saj odgovarja na vprašanje časovnih meja veljavnosti EKČP (ratione temporis), kar je bil glavni argument Državnega pravobranilstva RS, ki je podalo pritožbo na prvostopenjsko odločitev. Kako se je ta zadeva prva znašla pred Velikim senatom (Grand Chambre) sedemnajstih sodnikov ESČP3; pa v nadaljevanju. Zadeva je judikatna še iz "Šilih proti Slovenyi1" drugega zornega kota, s stališča stroke. Sodišče je (s 15 glasovi : 2 glasovoma) ugotovilo kršitev člena 2 (pravica do življenja), pa tudi člena 13 EKČP (učinkovito pravno sredstvo). Vsebuje pa kar nekaj razlogov4, zakaj je Slovenca kršila EKČP. Pokojni sin pritožnikov, Gregor Šilih, je v starosti 20 let 19. 5. 2003 umrl v bolnišnici. Vzrok smrti je bil anafilaktični šok, ki ga je najverjetneje povzročila reakc^a na analgetik, ki mu ga je dal dežurni zdravnik, ki je bolnika sprejel zaradi izpuščaja.5 Preobširno bi bilo povzemati ves historiat zadeve, naj zgolj izluščim nekaj poudarkov. V času, ko je začela v Slovenci veljati EKČP z ratifikac^o (poleti 1994), sta pritožnika (starši) izkoristila možnost, ki jo ponuja ZKP ter od državnega tožilca kot oškodovanca prevzela pregon. Vložila sta zahtevo za preiskavo, ki je bila uvedena aprila 1996 ter nato februarja naslednjega leta vložila obtožni akt. Glavna obravnava je bila dvakrat preložena, 18. 10. 2000 pa je bil kazenski postopek ustavljen zaradi pomanj- kanja dokazov. Z vloženimi pravnimi sredstvi sta bila pritožnika neuspešna. V vmesnem času sta vložila tudi civilno odškodninsko tožbo (jul^a 1995) proti bolnišnici in dežurnemu zdravniku. Postopek na prvi stopnji je miroval od oktobra 1997 do maja 2001, nato pa je bila 25. 8. 2005 izdana zavrnilna sodba. Ko opisujemo historiat zadeve, je pomembna okoliščina, na katero je bil tudi Veliki senat ESČP pozoren, da je na pravdnem sodišču zadevo obravnavalo kar šest različnih sodnikov! Tudi pred US RS je tekel postopek. Zaradi neučinkovitosti slovenskih sodišč (smiselno 13. člen EKČP) sta pritožnika vložila pritožbo na ESČP na podlagi 2. člena Konvenc^e (pravica do življenja) ter (očitno tudi, op. p.) zaradi 13. člena EKČP (neučinkovitost pravnih sredstev). ESČP je na podlagi 43. člena Konvencije pomembno vprašanje v povezavi z razlago ali uporabo Konvenc^e pritožbo delegiralo Velikemu senatu sedemnajstori-ce (od skupaj 47 sodnikov), kar je bil prvi tovrstni primer v slo- venskih zadevah. Sodišče je najprej v sodbi ugotovilo, da med strankama ni sporno, da se je zdravje pokojnega sina zelo poslabšalo po sprejetju v bolnišnico in da je njegovo zdravljenje tam verjeten vzrok njegove smrti. Ni pa ugotovilo zdravniške napake, kot se je pogosto v slovenskih medlih napačno prikazovalo.6 Pritožnika sta se za zatrjevano obveznost države, članice Konvenc^e, da zagotovi učinkovit in neodvisen sodni sistem, ki bi omogočil ugotovitev odgovornosti za smrt njunega sina in izrek ustrezne sankc^e odgovornim, pritožila v civilnem in kazenskem postopku v okviru nacionalne zakonodaje. Uporabila sta torej dve pravni poti. ESČP je glede kazenskega postopka ugotovilo, da nerazumno dolgega trajanja postopka, zlasti faze preiskave, ni mogoče pripisati ravnanju pritožnikov ali kompleksnosti zadeve, čeprav sta z zahtevami po izločitvah lahko vplivala nanj. Civilni postopek pa se po več kot trinajstih letih (v času odločitve Velikega senata) še vedno ni končal. Čeprav je bil zaradi čakanja na izid kazenskega postopka prekinjen za več kot tri leta, je dejansko miroval že dve leti pred tem. Še več, ko je bil kazenski postopek končan, je slovensko pravdno sodišče potrebovalo več kot pet let, da je izdalo sodno odločbo. Res je, ugotavlja strasbourško sodišče, da je k trajanju pravdnega postopka prispevalo tudi ravnanje pritožnikov, ki sta med postopkom večkrat zahtevala prenos krajevne pristojnosti ter izločitev več sodnikov. Vendar pa (po mnenju ESČP) zlasti tiste prekinitve, ki so se zgodile po koncu mirovanja postopka, večkrat niso bile razumne. Prenos pristojnosti pred drugo sodišče oziroma prevzemanje postopka pri novem sodišču je - na primer - včasih trajal več kot devet mesecev. To pa so že neopravičljivi zastoji v postopku. Obenem je ESČP še opozorilo, da se je postopek pred zadnjim (6-im) prvostopenjskim sodnikom končal manj kot v treh mesecih. Prav tako ESČP ni moglo prezreti poročila Varuha človekovih pravic, na katere sta pritožnika opozarjala. Dejstvo, da je zahtevek pritožnikov v civilni pravdi na 1. stopnji obravnavalo kar šest različnih sodnikov (dva od njih sta bila izločena), pa pomeni, da pogosto menjanje sodnikov v postopku nesporno škodi učinkoviti obravnavi zadeve. Če sklenem: pomembno judi-katno-pravno vprašanje v tej zadevi je časovna razsežnost odločitev ESČP na obdobje, preden je država članica ratificirala EKČP (problem ratione temporis). Pri tem je mogoče ugotoviti, da v širšem kontekstu ta sodba vzpostavlja nova načela za določene časovne pristojnosti ESČP v zadevah 2. člena, kadar je smrt nastala pred ratifikac^o EKČP, saj je sin pritožnikov umrl že maja 1993 v bolnišnici, kamor je bil pripeljan zaradi alergie, Republika Slovenca pa je Konvenc^o ratificirala šele 28. 6. 1994. Zato je oportuno glede teh razlogov prebrati vsa ločena mnenja citirane sodbe7 Kimavec, 2009 Doc. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki 1 Sodba Velikega 4. 2009 obsega senata ESČP (opr. št. 71463/01) z dne 9. r 62 strani, upoštevajoč pri tem tudi vse opombe. Osnovna odločitev, ki je bila sprejeta s 15 glasovi: 2 glasovoma je ugotovila kršitev člena 2 EKČP; zanimivo je, da je sodišče s 16 glasovi : 1 glasu pritožnikoma dosodilo nematerialno škodo (non-pecuniary damage) v višini 7.540 € in 4.039 € stroškov. Zavrnilo pa je nadaljnji zahtevek po nepremoženjski škodi (clame for just satisfaction - pravičnemu zadoščenju). 2 Okoliščin primera na tem mestu ne bom ponavljal, ker jih je mogoče prebrati v moji knjigi: Kukec B. (2008), Odvetnik in državljan pred ESČP, stran 184 in 249. Tudi tam navedenim pomislekom odločitve sodišča prve stopnje (sedmih sodnikov -Chamber), ki je ugotovilo, da je Slovenca kršila 2. člen EKČP, ker nima sistema, s katerim bi državljanom omogočala pravno varnost v primeru ugotavljanja napak v zdravstvu, nimam kaj dodati. (opr. št. 71463/01 z dne 28. 6. 2007). 3 Druga zadeva je bila hrvaški varčevalci (Kovačić et al. - trije) proti Slovenci, kjer pa niso bili uspešni. 4 Pritrdilno ločeno mnenje sodnika Lorenzen (slovenskega) sodnika Zupančiča, sodnika Zagrebelsky, ki so se mu pri- družili tudi sodniki Rozakis, Cabral Barreto, Spielmann in Sajó. (stran 50 do 56 sodbe). Pridruženo ločeno mnenje sta podala sodnika Bratza in Turmen (stran 57 do 62). 5 Podrobneje je dejanski stan opisan na primer v Evropski pravni vestnik, 20. 4. 2009, št. III, stran 6 in tudi: Lipoglavšek P. (2009), Pravna praksa, 16. 4. 2009, stran 26 in 27 v članku Neučinkovit odziv sodnega sistema na sumljivo , stran 6 in tudi: viz^skem programu Kanal A istega dne. 7 Še posebno dragoceno je mnenje sodnika Zupančiča, ki (po mojem mnenju - upravičeno) opozarja na zadeve Blečić proti Hrvaškiglede tega glej odlično analizo ter argumen- smrt v bolnišnični oskrbi. 6 Take neresnične navedbe so bile objavljene, na ] magazinu Dela in Slovenskih novic Ona, 27. 7. 20" ku Povem vam, to je pekel, stran 21 - podobno tudi na tele- na primer, v 2007, v član- tac^o v knjigi prof dr. C. Ribičič (2007) Evropsko pravo človekovih pravic - izbrana poglavja, stran 153 do 171 v /ju Mejnika Brownievski and Blečić. Pomembne so tudi sodbe Moldovan in ostali proti Romunki (sodba št. 41138/93 z dne 13. 3. 2001). Holodov proti Rus^i ter ostala jurisprudenca, ki jo prof. dr. B. M. Zupančič citira v svojem pritrdilnem ločenem mnenju (stran 52 do 55). 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 35 Ločevanje odpadkov ima lahko tudi dolgoročnejše posledice. Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., se je na seji 4. 9. 2009 odločil, da bo zaradi potrebe po zmanjševanju stroškov ravnanja z odpadki JP KPV, d. o. o. ostanke komunalnih odpadkov gospodinjstev pobiralo na 14 dni. Tako se bodo količine, ki jih odlagamo na depon^o nenevarnih odpadkov gotovo še zmanjšale, saj ostankov komunalnih odpadkov sicer ne boste imeli kam odlagati, delavci JP KPV pa vrečk ob zabojnikih ne bodo pobirali. Ti ukrepi so tudi del Strategie RS o zmanjševanju odpadkov, saj je v Pravilniku o metodologii za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009 z dne 7. 8. 2009) v 24. členu zapisano, da naj bi občani mesečno odložili le 30 litrov ostankov komunalnih odpadkov, trenutni standard v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika pa je 30 litrov ostankov komunalnih odpadkov na teden. Ločeno zbiranje odpadkov je učinkovito, ko odnesemo vso embalažo na ekološki otok, ko z organskimi odpadki napolnimo zeleni zabojnik, ostanek odpadkov pa odložimo v črnega. Pravilno ločujemo takrat, ko je črni zabojnik na pol prazen. Zato razvrstite odpadke pravilno že doma, torej tam, kjer nastanejo. Izkazali ste se že pri ločevanju organskih oz. bioloških odpadkov, ki jih odlagate v zelene zabojnike. Za pravilno ločevanje ni dovolj, da od drugih ločimo le organske odpadke. Začne se s skrbnim prebiranjem različne embalaže, ki spada med koristne odpadke, ki jih moramo odlagati na ekoloških otokih in ne v črne zabojnike za nekoristne odpadke. Hkrati naj vas spomnimo, da je ločevanje odpadkov v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika po Odloku o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki obvezno in da vas medobčinska inšpekc^ska služba za njegovo neizvajanje odloka lahko kaznuje z globo 208,64 €. V poletnih mesecih smo občanom v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika, ki so v zabojnike za nekoristne odpadke odlagali embalažo (steklena, papirnata, kovinska in plastična) in celo nevarne ter gradbene odpadke, oddali približno 400 opozoril. Z njimi smo občanom sporočili, da je njihovo nedosledno ločevanje v nasprotju z določili občinskih odlokov in da je zato lahko sankcionirano. Oddana Opozorila so dobronamerna, saj želimo z njimi doseči, da bodo posamezna gospodinjstva začela dosledno ločevati odpadke in se tako izognila globi, ki jo izreka Medobčinska inšpekc^ska služba. V pomoč naj vam bo pripravljeni seznam odpadkov, ki sod^o v posamezno vrsto ločeno zbranih frakc^', kot so STEKLO, PAPIR in ostala EMBALAŽA, in jih morate primerno zložene, razstavljene ali razrezane odložiti na ekološki otok. Prosimo, bodite dosledni, odpadke odlagajte v odprtine na zabojnikih. Na ekoloških otokih je prepovedano odlagati kosovne ali druge odpadke. Dodatne pojasnila o ločevanju odpadkov lahko dobite na Javnem podjetju Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., na tel. št. 7505 062. Vsak občan lahko pripelje do 31.10.2009 v ponedeljek in sredo od 10.00 do 18.00 ure, v torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure in v soboto od 8.00 do 16.00 ure vse vrste odpadkov na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika tudi sam. Od 1. 11. 2009 bo veljal nov urnik Centra za ravnanje z odpadki, in sicer: od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 sobota od 8.00 do 16.00 Odpadke, ki jih pripeljete na Center za ravnanje z odpadki, morate razvrstiti v zabojnike, ki so označeni z ustreznimi napisi. Pri vhodu na Center za ravnanje z odpadki se posvetujte z zaposlenim, ki bo vaše pripeljane odpadke stehtal. Oddaja koristnih odpadkov, (med katere sodi tudi odpadna električna in elektronska oprema in pnevmatike) je brezplačna. Po veljavnem ceniku JP KPV, d .o. o., mora občan plačati samo za odložene mešane komunalne odpadke (ki jih sicer lahko odložite tudi v svoj črn zabojnik) in azbest, ki ga morate oddati na Centru za ravnanje z odpadki. Odloženi OSTANKI KOMUNALNIH ODPADKOV na depon^l Ostri vrh v Logatcu BIO STEKLO PAPIR EMBALAŽA ton ton ton ton ton leto 2008 2.403 1.108 106 207 132 leto 2009 2.269 1.116 127 262 166 Tabela: Primerjava količin odloženih Ostankov komunalnih odpadkov na depon^i Ostri vrh v Logatcu in ločeno zbranih odpadkov v obdobju JANUAR - JUN^ v letih 2008 in 2009 Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. Pot na Tojnice 40, 1360 VRHNIKA TELEFON: N.C. (01) 750 50 62, (01) 750 50 09, (031) 452 321 TELEFAKS: (01) 755 20 13 E-POŠTA: info@kpv.si INTERNET: http://www.kpv.si DIREKTOR TELEFON: (01) 755 12 83 VODJA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA TELEFON: (01) 755 13 35 OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV TELEFON: (01) 750 52 28 DEŽURNA SLUŽBA ZUNAJ DELOVNEGA ČASA: TELEFON: (041) 364 681 od 15. do 22. ure TELEFON: (051) 696 688 od 22. do 6. ure Kaj sodi v zabojnik za nekoristne odpadke? OSTANKI POMETANJA, VREČKE SESALNIKOV, ODSLUŽENE VILEDE IN KRPE, UPORABLJENI HIGIENSKI IZDELKI , PLENICE, VATA, CIGARETNI OGORKI, VEČJE KOSTI , ODPADKI IN IZTREBKI MALIH ŽIVALI (zavito v vrečki), PEKI PAPIR UMAZANE FOL^E IN VREČKE, PLA-STIFICIRAN PAPIR, FOL^E SALAM, ŽVEČILNI GUMI, FOTOGRAFCE IN NEGATIVI, FOTO ALBUMI, PENTLJE IZ UMETNIH MAS, OKRASKI IN SPOMINKI, KOSI TEKSTILA, NEUPORABNA OBUTEV, DROBNA TESNILA, ELASTIKA, PISALA, RAVNILA, PE-RESNICE, ŠOLSKE TORBE, DROBNE IGRAČE, GLAVNIKI, KRTAČE, NAVI-JALKE, LASJE, itn. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. PAPIR Priporočamo vam, da kartonsko embalažo razstavite, zložite ali razrežete na primerno velikost, da jo boste lahko odložili v zabojnik V zabojnik za papir odlagajte odpadke razsute ali v prozornih vrečah V zabojnik za papir sodi tudi vsa papirnata embalaža živil V zabojnik za papir ne odlagajte tetrapakov, z živili umazane ali prepojene papirnate embalaže (pladnjev, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo), plastificiranega papirja, celofana, tapet, cementnih vreč, apna, lepil ^ EMBALAŽA V zabojnik za embalažo odlagajte odpadke razsute ali v prozornih vrečah Vsebina plastične ali pločevinaste embalaže mora biti prazna V zabojnik ne odlagajte plastične embalaže nevarnih snovi ali njihovih ostankov, onesnažene fol^e, cigaretnih ogorkov in pepela, plastičnih cevi, električnih žic in kablov, elektronske opreme, nevarnih odpadkov, tekstila, gumbastih odpadkov, kosovnih plastičnih predmetov (stolov) ^ Priporočamo vam, da embalažo stisnete in vsebino iz nje iztočite STEKLO V zabojnik za steklo je dovoljeno odlagati samo steklenice, kozarce in embalažo iz stekla - brez vsebine V zabojnik za steklo odlagajte odpadke razsute V zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žarnic, stekleni senčniki svetil), pleksisteklo, karbonsko steklo in druge vrste stekla iz umetnih mas, laborator^sko in drugo ognje-varno steklo, keramiko ... Naštete vrste stekla, ki ne so-d^o v zabojnik, pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., na Tojnice BIO ODPADKI - V zabojnik za organske odpadke (zelen zabojnik ali zabojnik z nalepko Organski odpadki) odlagajte odpadke razsute (dovoljene so samo biološko razgradljive ali papirnate vrečke) - V zabojnik za organske odpadke sod^o le biološko razgradljivi odpadki, med katere sod^o tudi papirnati prtički in papirnate brisačke. - V zabojnik za organske odpadke ne odlagajte tekočih ostankov hrane in olja ter odpadkov, ki sod^o v druge zabojnike NEKORISTNI ODPADKI V zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oz. nekoristne odpadke ne odlagajte koristnih odpadkov. V zabojnik odlagajte le odpadke, ki ne sod^o v noben drug zabojnik za ločeno zbiranje. V zabojnik je prepovedano odlagati nevarne, gradbene in druge večje kosovne odpadke. V zabojnik je prepovedano odlagati manjšo in večjo odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju: OEEO). OEEO pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., ali naročite njen odvoz, ki vam ga bomo zaračunali po veljavnem ceniku JP KPV, d. o. o., na tel. št. 750 50 62 Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o 36 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Marinka Vehar/1. nadaljevanje Skrivnostne poti po vzhodni Turč^i Merhaba, dober dan, prijatelji! Takoj zatem pa vprašanje, od kod prihajam, po turško seveda, in ko je človek videti zgubljen, tudi v polomljeni angleščini. Slovenia - odgovor je večini prav tako neznan, kot je meni turščina. Tam nekje v Evropi, v nekdanji Jugi, pa še maršala Tita navržem, da je vsaj starejšim bolj znano. Sicer pa je prav vseeno, od kod sem - tu sem, ker želim videti svet bolj od blizu, ker mi ne zadošča znanje iz knjig, zemljevidov, interneta, televizje ...In 'doživeta vzhodna Tur-čja' je moj poletni cilj, preden nadaljujem pot - enkrat drugič - še po osrednji in zahodni, potem v neznani Iran ter po svileni poti še mogoče kdaj tudi dlje na Vzhod. Tokratna Turčja pa je za nekaj časa moj predmet premišljevanja, spominjanja. Prvi dan v Mezopotam^i Prileteli smo v povsem turško, pravzaprav kurdsko mesto Diyarbakir. Velika lubenica na glavnem trgu je njegov simbol, ki se je s pogledom na rodovitno zemljo, tudi polno lubenic, izkazal za pravilnega. Kar težko verjamem, da se v tekmovanju za najtežjo lubenico ustavi tehtnica pri 96 kilogramih. Saj to je teža velikega in kar rejenega odraslega človeka! Zemljo že od najstarejše dobe, ko je človek zamenjal lov in nabiranje sadežev s kmetovanjem, napajajo vode Tigrisa in Evfrata - ozemlje med obema pa nosi naslov 'medvodja' ali Mezopotam^'e. Neverjetno, kako lepo obdelana polja so se zvrstila že med pristajanjem letala in še bliže med nekajurno vožnjo z našim avtobusom. Sama ravnina na obeh straneh, in če je Diyabakir res najbolj vroče turško mesto, nam je klima prišla zelo prav. Suho puščavsko podnebje na poljih 'hladi' Ataturkov jez! Postanek za kosilo in prvi tipični turški čaj v mestecu Silvan, ki ga krasi ogromna mošeja iz 12. stoletja, ki je bila v 10. stoletju še bizantinska - brez kupole in minaretov. Še seldžuški most iz leta 1147 je pred nami, silno podoben tistemu slavnemu iz Mostarja, okoli njega in pod njim pa ta del Turč^'e smučarsko prihodnost? Naravni tereni so idealni, le malo daleč je, sem pomislila. Pozimi je ogromno snega, smuka lahko traja do pomladi. A tokrat smo bili poletni gostje, tudi okopali smo se v enem izmed petih vulkanskih jezerc, ki lež^o v samem kraterju. Da ne bo pomote - zadnji izbruh tega nekoč več kot štiritiso-čaka je bil leta 1440 pr. n. št. Nastal je ogromen krater, ko je konica vulkana odpadla in nastalo je pet jezer. Izbrali smo najtoplejšega, a se je izkazalo, da so vrelci vroče vode bolj osamljeni. Lokalni vodnik, ki je med šolskim letom tudi učitelj angleščine na neki vanski srednji šoli, je poznal enega izmed res vročih izvirov, v katerem pa ni bilo veliko prostora. Ko se je na široko ulegel, sta ob njem lahko sedela le dva. Ker zelo rada plavam, sem bila med prvimi, ki so se namočili v nepoznane jezerske vode. Kako zelo je prhala velika lubenica po končani kopeli! Čeprav se je skoraj skotalila po strmem bregu in je na pladnju dajala videz hrane za prašiče! Naslednji dan pa premik na drugo stran jezera, kamor sicer dvakrat na teden vozi tudi trajekt, v samo mesto Van. Slikovita lega ob jezeru enakega imena na višini 1.727 m, živahne ulice, prvi ■if — veliko delovne sile, saj Turč^'a pospešeno gradi širše ceste. Zato je zrasel tudi novi, širši most in uredili so sodobno cesto, ki nas je po že bolj razgibani pokrajini pripeljala v Bitlis. Bitliška vrata - ozka soteska, ki se v^'e čez samo mesto, pomeni prehod v Vzhodno Anatol^o. Debele deževne kaplje so nas stisnile ob pločnike, kjer smo kot mokre kure iskali obljubljeni 'kebab' ali kaj boljšega, predvsem pa 'tuvalet'. Spoznali smo, da je stranišče res vedno ob džam^l. Pa še čudna napisa za moške in ženske smo se morali naučiti - bay in bayan. Na citadelo iz Aleksandrovih časov nismo krenili, smo jo pa zaslutili skozi deževno in megleno popoldne. Spoznala sem, da je vprašalnica 'Nered?' - Kje? Zelo uporabna turška beseda, pa tudi 'Kač para?' Koliko stane? Vse drugo je mogoče pokazati s prstom, pa tudi številke. Ker so cene praviloma nizke, sem se dokaj hitro naučila šteti do pet. Vzhodna Anatolia - od Vana proti armenski meji Vzhodna Anatol^'a je največja, najvišja turška pokrajina, z najvišjim vrhom Araratom, največjim turškim jezerom Van in najhladnejšim mestom Karsom, kjer zapade tudi več metrov snega, ki obleži kar tri mesece. Tako smo se gibali na višini okoli 2000 m. Vroče sploh ni bilo, čeprav je skoraj vedno s^'alo sonce, zeblo nas pa tudi ni. Iz mesteca Tatvan ob Vanskem jezeru smo se z manjšimi komb^l povzpeli na sam krater ugaslega ognjenika Nemrut, 2.200 m visoko. Pod nami se je prikazalo jezero Van v vsej svoji velikosti, pred nami pa zelo dolga sedežnica, ki omogoča petkilometrski spust po prostranem pobočju. Gradio tudi velik smučarski hotel. Ima povzpeli ob zanimivih lavinih jezikih, peščene in temnejše, skoraj črne barve do našega naslednjega cilja - Dogubeyazita na skoraj 2.000 metrih. Prašno mestece, z eno samo glavno ulico, iranskim bazarjem, kjer je vse povprek nametana krama, vendar s pomembnim ozadjem - v sneženo kapo odetim Araratom. Naslednje jutro me je zbudilo ropotanje pod oknom, saj se je večja skupina planincev z džipi odpravljala na veličasten vzpon. Bili so sami moški, opremljeni le z manjšimi nahrbtniki, saj jim vodniki preskr-b^'o bivakiranje na dveh višinah pred zaključnim vzponom. Pr^aviti se je treba že nekaj mesecev vnaprej. Nam je ostal le še sončni vzhod s pogledom na Ararat, pa obisk urartske trdnjave in utrjene palače Isak Paše v bližnji okolici. Izlet po kurdskih vaseh in do domnevnega najdišča Noetove barke je zapolnil večino dne, a bližina iranske meje nas je silila, da smo si pobliže ogledali stražne stolpe. Vendar ne tako neopazni, kot je bilo sprva videti. Ob ogledu meteorskega kraterja se nam je približal oborožen vojak in mirno, skoraj zelo pr^azno pregledal naše fotoaparate, ki so slikali le v krater! Obrnili smo se nazaj, na podeželje in si natančno ogledali kurdsko druži- vedno na mestu, četudi so hudiča že davno izgnali! Proti mestu Kars se je nebo stemnilo in v pričakovanju dežja smo se najprej namestili v manjšem hotelu s hamamom, iz katerega so kukali bolj čudni moški v brisačah in obvezno cigareto v roki. Videti je bilo, da je vreme tudi name delovalo utrujajoče, saj se nisem pr^avila ne za večerjo v menda zelo lepi 'pider^l' (kjer so na mizi 'pide' - podobne evropskim picam!) ne za obisk hamama. Vendar je vreme zdržalo, da smo si lahko še pred nočjo ogledali 45 km oddaljeni Ani, nekdanje cvetoče mesto ob svilnati poti, ki pa je po mongolskih vpadih v 13. stoletju in močnem potresu popolnoma zastalo. Kaj vse se je dogajalo na tamkajšnjem delu Turč^'e? Armenci, Uralti, Perz^ci, Grki, Kelti, Rimljani, Seldžuki, križarske vojske, Osmani od leta 1288 do konca 1. svet.vojne! Mesto duho, oziroma sakralnih objektov, ki napol podrti še kljubujejo času, tako kot tudi obzidje na eni strani. Naravne vodne meje so nespremenjene. Le most Marka Pola v globoki soteski je popolnoma neprehoden, saj sta mu ostala samo kamnita opornika na obeh bregovih. Mesto Kars (pomeni 'Ssneg') je eno najbolj zasneženih turških mest. Nad njim stik s poštnimi storitvami, ki so mogoče le na pošti, kjer uradnik žigosa in vrže kartice kar na tla, srečanje z vanskimi mačkami - posebno raso angora bele barve (kot je moja mačka doma), a s to razliko, da je eno oko modro, drugo pa rumeno. Največje doživetje je vsekakor plovba po velikanskem jezeru (za eno petino Slovence ga je!), obisk lepo ohranjene armenske cerkve, dosegljive na otoku Čarpanak prek 'ptičjega' hriba in bolj znane cerkvice Akdamar z značilnimi reliefnimi podobani iz Stare zaveze tako zunaj kot znotraj na tri kilometre oddaljenem otočku, ki je zelo obiskan izletniški cilj. Pluli smo kar dolgo, se vmes tudi pošteno naplavali v slani alkalni vodi, ki ni puščala nobenih sledov. Morda smo se v njej celo namilili! Dobra volja nas je spremljala vso pot. Tudi na kosilo naši vodniki niso pozabili. Burek v dveh oblikah, zame je bil boljši 'ta mehek', pa še običajni piščančji deli na ražnju in preveč solate ... Za poslastico pa je ostala še precej strma citadela s sončnim zahodom in prekrasnim pogledom na nekdanje urartsko mesto Tušpa, ki je cvetelo pred 3000 leti. V mestnem muzeju smo naslednjega dne lahko občudovali urartske izdelke iz zlata, brona, keramike. Neverjetno! In preskusila sem lahko nov digitalni fotoaparat Kodak, ki je precej boljši od starega, ki se je moral posloviti ob močni svetlobi, ko je še nekako posnel fresko zgodnjekrščanske-ga svetnika v kar preveč poslikani notranjosti armenske cerkve na otoku Akdamar. Po svileni poti v območje Ararata Delček starodavne svilene poti, ki je potekala kar 1.500 let, smo doživeli v sončnem dopoldnevu, ko smo se mimo slapov Murad^'e, zaradi blatnega dostopa smo jih občudovali le z vrha, no pri vsakdanjem delu. Mati štirinajstih otrok je pekla poseben palačinkast kruh. Dekleta so bila doma, najmlajše so se igrale z udomačenim jagnjem, oče nam je s pomočjo prevajalca razložil svoje življenje na tistem obrobju sveta. Ovce pasejo sinovi. Pozimi, ko je tam veliko snega, se grejejo v pritlehnih stavbah s posušenimi ovčjimi iztrebki. Šola je obvezna in dekleta že znajo nekaj angleških besed in videti so bile vesele našega obiska. Ponudile so nam ajran - ovčji jogurt, pomešan z vodo, pa tudi čaj, saj brez njega na Turškem res ne gre. Po nekaj dneh se ga navadiš, kava kot poživilo ni več potrebna. Samo mati je bila nekako zadržana in zatopljena v peko številnih 'palačink'. Zato pa je oče sedel med nas in zadovoljno pripovedoval o svojem delu in veliki družini. Starejša dekleta je kar ponudil našim fantom, pa so se znašli, češ da imamo že svojih dovolj! Ženske smo na tovrstnih potovanjih res v večini, a zakaj? Se moški prej utrud^o, naveličajo, zbol^o? Smo bolj radovedne? Če sklepam po sebi, je vse to res! Ararat se je počasi oddaljeval, ko smo krenili proti severu in se prek velikih sipin pripeljali do Tuzluče in solnega rudnika. Vhod je moral biti res širok in rovi tudi, saj naš turški šofer sicer ne bi zapeljal kar v notranjost.Tema kot v rogu je bila, dokler se ni od nekje pojavil deček in kmalu za njim še oče - očitno oskrbnik. Prižgala sta luči in pokazala napravo za lomljenje soli, ki je v tistem rudniku ne bo zmanjkalo tako kmalu. Azerbejdžanski meji smo se približali ob neverjetni grajski razvalini Seytan Calesi ali Hudičevemu gradu. Pot, ki je vodila iz manjše vasice navzgor, je vabila k čudovitemu pogledu na neokrnjeno naravo, katere stražar je še je mogočen grad, ki glede na svojo lego spominja na ljubljanskega, če odmislim vse mošeje pod njim. Nudi pa prekrasen razgled na mestece pod njim! Svet ozkih dolin in gora - veličastne Pontske Alpe Nekdanje gruz^'sko kraljestvo, povsem drug svet, s skrbno obdelanimi njivicami ob dolinah rek, vkleščenih med visoko gorovje. V^ugaste ceste, ki počasi peljejo do zaželenega cilja. Naš je bila ishanska gruz^'ska katedrala in vasica ob njej, z obveznim minaretom, in mujezinovim napevom že navsezgodaj. Zakaj gruz^'ska? Ker so bili v 11. stoletju etnična skupina v Turč^l. Gradili so cerkve po armenskem vzorcu in v srednjem veku s kraljico Tamaro dosegli velik razcvet. Po svileni poti je bila znana tudi na zahodu. Na žalost so kraljevino premagali Mongoli, zatem Perz^ci. Rešili so jih šele 'Rusi', ki so tako kot v preostalih državicah nekdanje Sovjetske zveze vladali vse do leta 1991. Večerjo na žaru je pripravil naš pogumni šofer, zadovoljni smo bili tudi z bolj 'stisnjenim' spanjem v preprostem penzionu. Jutranji spust v dolino je bil vsekakor pr^'etnejši kot večerna vožnja z avtobusom skoraj navpično po ozki cesti. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 37 Darwinovo leto Razstavo odprl minister Lukšič V Tehniškem muzeju Slovence v Bistri pri Vrhniki je bila v četrtek, 3. septembra, odprta razstava Darwin danes in razstava akademske slikarke Maje Subic Potovanje na ladji Beagle. menila dotedanje razumevanje razvoja narave ter so še vedno temelj za raziskovalno delo v biolog^'i in medicini. Razstava Potovanje na ladji Beagle osvetljuje Darwinovo potovanje - z očmi umetnice, akademske slikarke Maje Šubic. Ob odprtju so spregovorili: veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britance in Severne Irske eksc. G. Andrew Page, v. d. direktorja TMS dr. Orest Jarh in dr. Peter Tron-telj, profesor na Oddelku za biolog^o Biotehniške fakulte- V. d. direktorja TMS, minister in veleposlanik v razgovoru tik pred odprtjem razstave te v Ljubljani. Prav on je tudi predstavil pomen delovanja Charlesa Darwina v 19. stoletju, ki je v dojemanje sveta vneslo nove spremembe in razsežnosti. Tedaj nov pogled na naravni ustroj in življenjsko raznolikost je postal temelj sodobne biološke znanosti. Širše posledice te misli še vedno bur^o duhove. Nov biološki pogled na evoluc^o sta zaznamovala en človek in ena knjiga. Charles Darwin, rodil se je leta 1809, je pri petdesetih letih objavil verjetno najznamenitejše znanstveno delo v zgodovini človeštva. Celotno razstavo je odprl minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič. Obe razstavi bosta na ogled predvidoma do konca Vabilo Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo vabi v svoje vrste nove pevce in vse tiste, ki ste že prepevali v zboru, da se nam pridružite. Glasba ne pozna meja, ne razdvaja ljudi, ampak jih druži po vsem svetu. Naj bo tako tudi v našem zboru. Na vajah se srečujemo vsako sredo ob 20. uri v prostorih gasilskega doma na Drenovem Griču Pridite, veseli vas bomo. MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo novembra 2009. S. S. Številnim prireditvam v počastitev Darwinovih jubilejev (leta 2009 obeležujemo 200. obletnico njegovega rojstva in 150, obletnico izida knjige O izvoru vrst) so se pridružili tudi v Tehniškem muzeju Slovence z gostovanjem razstav Darwin danes (Darwin now) in Potovanje na ladji Beagle. Razstava, ki jo je pripravil British Council Darwin danes (Darwin now) osvetljuje Darwinovo življenje in delo. Njihova spoznanja so temeljito spre- Med gosti je bil tudi župan Vrhnike s soprogo. Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič - Lesno Brdo z gosti vas vabi na LETNI KONCERT Koncert bo v nedeljo, 4. oktobra 2009, ob 15.30 V KUCLERJEVEM KAMNOLOMU na Lesnem Brdu. V primeru slabega vremena bo koncert v nedeljo, 4. oktobra 2009, ob 16. uri v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču. Veselimo se vašega obiska. KUD Drenov Grič - Lesno Brdo V Cankarjevi knjižnici so odprli razstavo Ex Librisov Vrhnika, 10. september - Začetek nove sezone razstav in prireditev je Cankarjeva knjižnica začela z združitvyo dveh umetnostnih zvrsti: pisane besede in likovnega izražanja. Medse je povabila Društvo Ex Libris Slovenie, ki je razstavilo približno osemdeset ex librisov iz vseh koncev sveta. Ob odprtju razstave je navzoče nagovorila direktorica knjižnice Suzana Potočnik, za krajši kulturni program je poskrbela učenka vrhniške glasbene šole Manca Rupnik, na klavirju pa jo je spremljala Kaja Lajovec. Najprej pojasnimo vprašanje; kaj je ex libris? »To je kot igralna karta, velik listek z napisom »ex libris«. Na njem navadno piše tudi ime njegovega lastnika. Tak listek potem nalepimo na notranjo stran prvih platnic knjige in na tak način označimo knjižno delo, da je naša last,« je pojasnil tajnik društva Rajko Pavlovec, ki ima doma okoli trideset do štirideset tisoč ex libri-sov. Pravi ex libris pa je veliko več kot le navadna etiketa. Pravi ex librisi so umetelno, včasih celo filigransko izdelani, torej prave umetnine v umetnini. Poleg tega morajo vsebovati tudi sporočilnost. »Dobro je, da ex libris nosi motiv, iz katerega je mogoče razbrati, kakšen je njegov lastnik. Tone Kralj je Kristini Brenkovi narisal ex libris, na katerem se otroci pulijo za njene knjige. Torej lahko zaključimo, da gre za Direktorica knjižnice Suzana Potočnik in Raj-dobro pisateljico.« Čeprav nekateri ne poznajo ko Pavlovec iz Društva Ex Libris Sloveniae. Razstava ponuja na ogled okoli 80 ex librisov iz vseh koncev sveta. pomena besedne zveze ex libris, pa je uporaba tovrstne označbe v vzponu. »Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena umetnosti, zato žel^o svojo knjižno zbirko oplemenititi tudi na tak način. Tako lahko zaključim, da je uporaba ex librisov v Slovenci v porastu,« je še dejal naš sogovornik. Za njihovo promoc^o v Slovenci skrbi društvo že od svoje ustanovitve leta 1967. Doslej so pripravili okoli 1200 različnih prireditev. Mogoče še zanimivost: najstarejši slovenski ex libris je iz okoli leta 1508, njegov lastnik pa je bil poznejši ljubljanski škof Jur^ Slatkonja. Nje- Ex librisi so aktualni tudi danes ^ gove ex librise hranio v Zagrebu in na Dunaju. »Razstava bo v čitalnici knjižnice na ogled do začetka oktobra, nato pa do konca leta načrtujemo še dve. Jeseni bo sledila razstava »Čebelic«, zatem pa še slikarska razstava Tatjane Verbič - Vande,« je o prihajajočih razstavah v knjižnici povedala njena direktorica Suzana Potočnik. Razstava mednarodnih ex librisov je vsekakor vredna ogleda. Morda vas bo nagovorila in si boste tudi vi na tak način trajno označili knjigo. Gašper Tominc Kiparska delavnica kamen Kamnolom Lesno Brdo - Mineral Od 24. do 29. avgusta 2009 je v Kamnolomu Mineral potekala edinstvena in hkrati že tradicionalna kiparska delavnica oblikovanja v kamnu. Od leta 1997 jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pod mentorskim vodstvom akademske kiparke Alenke Vidrgar in pod organizacysko taktirko samostojne svetovalke za likovno dejavnost JSKD RS, Andreje Koblar Perko. Sprva so bile delavnice v Kuclerjevem kamnolomu, od leta 2006 pa se beli šotori lik. Kljub uporabi sodobnih strojev je še vedno dosti klasičnega ročnega klesanja, ki je pravi od- dih v primerjavi s prašenjem in hrupom kotnih brusilk, ki pa seveda omogočyo hitrejši odvzem nepotrebnega volumna in so zato nepogrešljive. Kot modele za naravne oblike sem jim prinesla oreh, lešnik, arašid, koščico breskve in podobne plodove, in sicer vedno več primerkov iste vrste, da so lahko opazovali skupne značilnosti in njihove posebnosti. V kasnejših delavnicah so se nekateri že lotili oblikovanja lupine školjke ali polžje hišice, zadnja leta pa tudi človeškega torza, kar je zahtevno delo zanje in tudi za mentorja.« /mag. Alenka Vidrgar, akademska kiparka, september 2009/ Nataša Bregant Možina dvignejo tik za vhodom v Kamnolom Mineral, ki udeležencem ponudi brezplačno uporabo elektrike, vode in sanitary ter seveda varstvo kamnitih umetnin v času nastajanja. Letošnja delavnica je štela deset udeležencev: Bojan Čebular, Suzana Kocjančič, Tanja Fúrst, Tatjana Verbič, Andrej Kos, Milena Mošič, Matjaž Lah, Nadja Urbas, Petra Gut-nik in Jože Zajec. »Vse se začne z izbiro kamna. Udeleženci, ki so prvič na taki delavnici se lotyo izdelave kamnite posode, saj se tako najprej »spoznajo« s kamnom in z oblikovanjem konkavne in konveksne oblike, šele kasneje naj bi sledile povečave naravnih ob- Razstavo petindvajsetih kiparskih del, ki so nastala v zadnjih letih na delavnici Kamen, si bomo lahko kmalu ogledali tudi na Vrhniki. V sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Območno izpostavo JSKD Vrhnika jo bo pripravil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Odprtje razstave, poimenovane NAJLEPŠE JE IZKLESATI TISTO, KAR KAMEN SKRIVA, na kateri sodeluje devetnajst ustvarjalcev bo 6. oktobra 2009 ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma Vrhnika. 38 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Tržaška cesta 12, Vrhnika Program prireditev za oktober 2009 Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 6. 10. 2009, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENCE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI in OBMOČNA IZPOSTAVA JSKD VRHNIKA KAMEN Kiparske delavnice na Lesnem Brdu. Razstava bo odprta do 2. novembra 2009. Galer^a Cankarjevega doma na Vrhniki. PETEK, 9. 10. 2009, ob 20. uri. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Gledališče Koper / Valter Dragan ZA ZNORET Rež^a: Nick Upper Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. SOBOTA, 10. 10. 2009, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Klarisa Jovanović in Rajko Stupar ENA MAJHNA, MAJHNA PRAVCA Ljudska pripovedka s Krasa skozi pesem in igro. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. SOBOTA, 10. 10. 2009, ob 20. uri. Vstopnina: 14 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLASBENI ABONMA in IZVEN Miha Alujevič in Kolektiv 69 NAŠE PESMI, NAŠE SANJE Glasbeno-gledališki večer. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. PONEDELJEK, 19. 10. 2009, ob 18. uri. Vstop prost. CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VEČER KARLA GRABELJŠKA Gost: Ivan Sivec Od Prešerna, prek Kajuha do Grabeljška Literarni večer in priložnostna razstava karikatur Boža Kosa. Mala dvorana in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki. SREDA, 21. 10. 2009, ob 20. uri. Vstopnina: 10 €. DEJMO STISNT TEATER ČEFURJI RAUS! Monokomed^a Rež^a: Marko Bulc. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki. ČETRTEK, 22. 10. 2009, ob 19. uri. Vstop prost. JSKD OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NAŠ ČASOPIS MOJ PR^ATELJ DNEVNIK Dnevniški zapisi in podobe trenutkov Predstavitev knjižice in podelitev nagrad ob zaključku literarno likovnega natečaja. Velika dvorana in Avla Cankarjevega doma na Vrhniki. Predprodaja vstopnic za kulturne prireditve Turistični informac^ski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in uro pred prireditv^o na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Dodatne informac^e o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si,www.barje.ne Razstave v Cankarjevem Domu Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Javni sklad Republike Slovence za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Vrhnika Vas vljudno vab^o na odprtje razstave KAMEN kiparske delavnice v Lesnem Brdu, ki bo v torek, 6. oktobra 2009, ob 18. uri v Galerii Cankarjevega doma na Vrhniki. Razstava bo odprta do 2. novembra 2009, in sicer od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 8.30 do 12. ure. Razstava VRHNIŠKO GRADIŠČE SKOZI STOLETJA je na ogled do ponedeljka, 5. oktobra. Od oktobra si razstave v Cankarjevem domu lahko ogledate tudi ob nedeljskih dopoldnevih. Cankarjev dom Vrhnika Vrhnika Cankarjev dom fkacik ^apK^rjev aom GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Petek, 9. oktober 2009, ob 20. uri. Zoran Hočevar ZA ZNORET Črna komed^a GLEDALIŠČE KOPER Rež^a: Nick Upper Igra:Valter Dragan Predstava Za znoret je nastala po uspešnem romanu pisca in dramatika Zorana Hočevarja, ki se ponaša z dvema cenjenima priznanjema - nagrado Kresnik za roman Solen z brega in Grumovo nagrado za dramo m' te ubu. Za znoret je drugi del Hočevarjeve trilogie o Vojcu Pujšku. Vojc je vase zagledan, ločen poklicni voznik komb^a. Nanj se zgrinjajo številni problemi; opazi, da bo treba stanovanje tudi počistiti in se zato dogovori z mlado čistilko v firmi ... Sicer pa je že od prvega dne zaljubljen v žensko svojih sanj, Hermino, direktorjevo tajnico, ki bi - po njegovem prepričanju - edina lahko nadomestila njegovo nekdanjo Polono, ki ga je zapustila pred štirimi leti. Naklonjenost ženske skuša pridobiti z zetovimi slikami, ki je uspešen in priznan slikar. Hermi- dom karjev nkarjev arjev dom na ga zavrne in Vojc prestopi rob zakona. Hočevarjevo besedilo je polno iskrivega, karakternega humorja in duhovito obravnava sodobno likovno umetnost, ki jo pisec jo umešča v skoraj vsa svoja dela. Delo je pretkano z gibčno, včasih tudi drastično znižano govorico, ki posnema pogovorni jezik z vrsto mašil in psovk. Z natančno rabo znižanega besednjaka in iz vsakdana pobranih fraz uspe Hočevarju avtorsko prepoznavno in sveže pokazati, kako premostiti prepad med zapisano in govorjeno besedo. Predstava prikaže socialno dno in igralski lik kot metaforo duhovno in čustveno izgubljenega človeka, brez odnosa do sveta. Gre za fresko, polno črnega obešenjaškega humorja, ki opozarja, kako daleč se človek lahko spusti in postane žival. OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Sobota, 10. oktober 2009, ob 16. uri. Ljudska pripovedka s Krasa ENA MAJHNA, MAJHNA PRAVCA Glasbeno-gledališka predstava Izvajata: Klarisa Jovanović Rajko Stupar Ena majhna pravca, kraška pripovedka, je simpatična zgodba o tetici, ki se sodniku pritoži nad predrzno muho. Izvirno ljudsko izročilo je odlična iztočnica, ki otroka pritegne v besedno igro in petje. Stare ljudske pesmi v aranžmajih glasbenika Romana Sarjaša ohranjajo prvotno izraznost, a delujejo dovolj sodobno. Jezikovne podobe preprostih reči iz otrokovega okolja zaživio v novih pomenskih odtenkih: vzpodbujajo njegovo ustvarjalno domišljao in krepko njegovo sposobnost izražanja. S pomočjo otrok avtorja pripoved razčlenita; njim pa se prek igre z majhnimi, preprostimi stvarmi odpirajo povsem novi svetovi. GLASBENI ABONMA in IZVEN Sobota, 10. oktober 2009, ob 20. uri. Miha Alujevič in Kolektiv 69 NAŠE PESMI, NAŠE SANJE Glasbeno-gledališki večer Naše pesmi, naše sanje je gledališko in glasbeno popotovanje po svetu muzikalov, od Bro-adwayja, Dunaja, Londona, do Ljubljane in Zagreba. Gledališka predstava z glasbenimi točkami nas popelje skozi zgodovino muzikalov vse do dandanašnjih dni. Nekatere pesmi so v slovenščini, veliko pa jih je tudi v originalnih jezikih. Vrhunska interpretac^a, duhoviti komentarji in odlična glasba so zagotovilo, da je ta gledališki koncert, s katerim so ustvarjalci večkrat gostovali doma in v tujini, narejen na najvišjem umetniškem nivoju. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 39 JSKD OI Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika - Naš časopis vabita na LITERARNO-LIKOVNI VEČER Predstavitev knjižice in podelitev nagrad ob zaključku natečaja Moj^ prijatelj dnevnik Dnevniški zapisi in podobe trenutkov 22. oktobra 2009 ob 19. uri v Cankarjevem domu Vrhnika. Vstop bo prost. PGD VERD IN ZSAM VRHNIKA VABITA: Ko se zvečeri, takrat svet pravljic oživi. Otroške glave, nič zaspane, pravljico si zažele. Mamice in očki utrujeni od dela vse bi dali, da otročki naši bi zaspali. ( A. Č. ) Vsak petek od 17.00 do 18.00 Vas prijazno vabimo na urice pravljic in zgodbic iz naših slikanic. Srečali bomo zanimive junake, se naučili kakšno novo pesmico ali ples. Poigrali se bomo tudi z našimi spretnimi ročicami in ustvarili pravo »umetniško delo«. Spoznali bomo tudi delo gasilcev in jih povabili na klepet. V pomladnih mesecih nam bodo uniformirani člani zSaM Vrhnika prikazali, kako se varno ravnamo v prometu. Prvo srečanje bo, PETEK 2.10.2009, ob 17. 00 v gasilskem domu Verd. Z Vami bom Anita Čretnik, dipl. vzg. Prjazno vabljeni starši in otroci. (OBISK PRAVLJIC JE BREZPLAČEN) Novost za visokošolski študj < ocm dnevno-nočni c u CLUB MOČILNIK, KJER SE VEDNO KAJ DOGAJA! Spored dogodkov za mesec oktober. 2.10. 2009 BALON PARTY z DJ JOHNY-jem, pričetek ob 22 uri (slo, cro, pop,.. glasba) 3.10. 2009 BEACH PARTY s SIMPATIČNIMI HOSTESAMI IN NORO ZABAVO. 9.10. 2009 KORADO IN BRENDI, PUSCHKIN PARTY s SIMPATIČNIMI HOSTESAMI 10.10 2009 POP ZABAVA in HAPPY HOUR OD 22-23 URE vse pijače po 1.5€ 16.10. 2009 NORI PETEK Z DJ JOHNY-jem. ŽUR DO JUTRANJIH UR! 17.10. 2009 TURBO FOLK PARTY 23.10 2009 GLASBA ZA VSE OKUSE in HAPPY HOUR 22-23 URE VSE PIJAČE PO 1,5€ 24.10. 2009 TANJA ŽAGAR, JAGERMAISTER PARTY, VROČE HOSTESE,.. 30.10. 2009 ZABAVA Z DJ JOHNY-JEM. 31.10. 2009 HALLOWEEN PARTY S PRESENEČENJEM! VSE DODATNE INFORMACIJE PA NAJDETE NA FACEBOOKU CLUB MOČILNIK. PRISRČNO VABLJENI!! Intervju: doc. dr. Irena Marinko, dekanica Visoke šole za poslovno izobraževanje Doslej smo vas poznali kot direktorico višje strokovne šole Leila, d. o. o. Ali Visoka šola za poslovno izobraževanje pomeni, da bo višja strokovna šola prenehala z delovanjem? Ne, višja strokovna šola še naprej deluje in je vsako leto polna. Prav študenti višje strokovne šole pa so bili glavni pobudniki za visokošolski štud^, s katerim začenjamo letos. Ali sta Visoka šola za poslovno izobraževanje in visokošolski študj mednarodno poslovanje akreditirana s strani države? Da, uspešno smo prestali vse akreditac^ske postopke in imamo listine o akreditac^i tudi predstavljene na spletni strani www.ibs.si. Kdo se lahko vpiše v visokošolski študj? Ker smo akreditac^o pridobili šele letos poleti, predvidevamo, da se bodo vpisali predvsem naši nekdanji študenti, diplomanti višješolskega programa poslovni sekretar. Prihodnje leto pa upamo tudi že na prvi letnik. Pa bodo diplomanti mednarodnega poslovanja dobili zaposlitev? Glede na povezovanje v Evropi in glede na globalizac^ske procese je program mednarodno poslovanje kar najbolj aktualen, in to ne le za gospodarstvo, ampak tudi za druge organi-zac^e. Saj se že vsi povezujemo s tujino, tudi društva, osnovne in srednje šole, muzeji, knjižnice - vsi sodelujejo v kakšnih mednarodnih projektih in tega bo vedno več. Kako je takim težnjam prilagojen visokošolski program mednarodno poslovanje? Program vsebuje zanimive, praktične in prav nič suhoparne predmete. Nekateri predmeti so osredotočeni na ljudi (na primer menedžment človeških virov, poslovna etika), drugi pa na prakso (mednarodno poslovanje, mednarodno trženje). Predavanja in izpiti so v slovenskem jeziku, imajo pa študenti (neobvezno) tudi možnost, da se udeležbo dodatnih vaj, ki jih izvajajo tuji predavatelji v angleščini. Vaš program vsebuje 60 % poslovnega znanja in 40 % jezikovnega: Imajo študenti pomisleke zaradi obilice tujih jezikov? Vsi pomisleki izhajajo iz strahov, ki so nastali že v osnovni in srednji šoli in iz napačnega mišljenja, da je za znanje tujih jezikov potreben poseben talent. Vendar imamo pr^etne visokošolske učitelje, ki študentov ne zbadajo, če naredao kakšno napako, zato se tudi študenti hitro sprost^o in že po prvi uri spregovor^o v tujem jeziku. Na tak način se lahko tujega jezika nauči vsak in za to ni potreben noben poseben talent. Učenje tujega jezika ni matematika, ki jo je treba razumeti in uporabljati formule, pač pa uporabljamo pristop, ki je bolj podoben učenju vožnje avtomobila - pomembna je vaja, veliko vaje. Ali je študj zaradi tujih predavateljev dražji od drugih visokošolskih programov? Skušali smo biti čim bolj ekonomični. Štud^ na visoki šoli je seveda dražji od tistega na višji. Vendar pa je cena šolnine za eno leto primerljiva z drugimi visokimi šolami. V čem se vaš program razlikuje od drugih poslovnih visokošolskih programov? Bistvena razlika je v tem, da imajo študenti na voljo več tujih jezikov in da jih lahko uporabljajo tudi med predavanji oziroma vajami. Sicer pa imamo še to ugodnost, da izpite lahko delajo tudi indivi- dualno, da jih spodbujamo pri štud^u in da smo pozitivni. Kako hitro lahko diplomanti z višjo izobrazbo pridobjo visoko? Predvidevamo, da bodo visoko izobrazbo pridobili v enem letu in pol. Načrtujete še kakšne nove programe? Da, načrtujemo tudi strokovni magister^ in doktorat. N. Č. VISOKA SOLA ZA POSLOVNO IZOBRAŽEVANJE Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana Tel.: 040/561 896, www.ibs.si, e-naslov: info@ibs.si Poslovni sekretarji, komercialisti: nadgradite svoje znanje z akreditiranim visokošolskim programom mednarodno poslovanje. Lahko se vpišete v 2. letnik Visoke šole za poslovno izobraževanje, Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana in pridobite visokošolsko izobrazbo v 1,5 leta. V štud^skem letu 2009/10 boste študirali naslednje predmete: strateški menedžment mednarodnega podjetja, angleški jezik, poslovna statistika, izbirni predmet (mednarodna poslovna etika ali kultura evropskih narodov), nemški jezik, mednarodni marketing, poslovna angleščina. V naslednjem štud^skem letu, torej 2010/11, pa še: mednarodno poslovanje, menedžment človeških virov, poslovno nemščino, diploma.. Pri tujih jezikih je poskrbljeno za dodatno brezplačno učno pomoč. Imate tudi možnost najema posojila za štud^' prek Gorenjske banke. Zbor Mavrica v tv oddaji Spet doma Povabilo Mar j a Galuniča, prepoznavnega med^skega voditelja zabavnih oddaj nacionalne televiz^e, k sodelovanju v nedeljski zabavni oddaji Spet doma, je Mavrica po tehtnem razmisleku z veseljem sprejela. Odločitev, da nastopamo pred kamerami, ima več namenov in pomenov. Prvič: Pred dobrimi petnajstimi leti je MePZ Mavrica zaoral ledino med ljubiteljskimi sestavi v zborovskem petju zabavnih, operetnih, opernih in drugih pesmi v spremljavi orkestra. Drugič: V petnajstih letih je zbor zelo napredoval in se že večkrat uspešno izpostavil na različnih javnih kulturnih in dobrodelnih prireditvah, samostojno ali pa v sodelovanju s priznanimi umetniki v domači občini, drugod po Slovenci in tujini, pa tudi na radiu in televiz^i. Tretjič: Ker na Vrhniki zborovsko petje že nekaj časa stagnira (zmanjšuje se število pevskih sestavov in pevcev), smo se v Mavrici z zborovodkinjo Darinko Fabiani odločili za bi še sedmih zborov po načelu izločanja. Prvi nastop vrhniške Mavrice bo 11. 10. Petič: Članice in člani Mavrice z zborovodkinjo Darinko Fa- nastop v zelo gledani oddaji SPET DOMA zaradi popula-rizac^e petja in s tem pritegnitve mladih ljudi v pevske zbore. Četrtič: Mavrica bo nastopila v druž- 2009. Glasovanje bo telefonsko - zbor, ki bo prejel več klicev, se bo uvrstil v naslednji krog. Nastop ima namen predvsem zabavati občinstvo, povezati pevce in na simpatičen način predstaviti zborovsko petje. biani vabimo vse someščane, pevce, pr^atelje, sorodnike in znance, da skupaj z nami uživate ob našem nastopanju v oddaji SPET DOMA. Za zbor zapisal RA - JA 40 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zakon ■ • Klub Zakon ^ Klu íb ■ Zakon • ■ Kiub^ ■ Zak • Klub Z^akon ^ Klub Zakon • Sobota, 3. oktobra, klub Zakon, Vrhnika: Yellow Cap Yellow Cap so desetčlanska zasedba ska-reggae, ki prihaja iz Gorlitza v Nemč^'i. Njihov zaščitni znak so nastopi v živo, kjer spretno združujejo kakovostno glasbo in pozitivno energ^o v edinstveno mešanico, ki ji dodajo še ščepec funka, latina, jazza ter rocka. Začetki Yelow Cap segajo v leto 1998, ko so začeli kot 12-članska zasedba. Po pol leta delovanja so si na tekmovanju bendov priborili en teden v studiu in nastali so njihovi prvi posnetki. Pot jih je najprej nesla na nemške, češke in poljske odre. Na obzorju je bila njihova prva plošča Doesn't Matter, ki jim je odprla še več vrat. Tako so si lahko odre delili z največjimi imeni iz tovrstnega glasbenega sveta: Laure-lom Aitkenom, Desmondom Dekkerjem, The Busters, Bad Manners, The Slackers, Rude And Visser aka Mr. Review, Court Jester's Crew in mnogimi drugimi. Leta 2007 so svojo zadnjo ploščo Up To Explode pospremili z evropsko turnejo, naslednje leto pa pripravili in izvajali glasbo za muzikal Radio Babylon. Več na : www.yellow-cap.com, www.myspace. com/yellowcapska Vstopnina: - 6 eur - vstop prost - študentje in d^aki iz Upravne enote Vrhnika s potrdilom o šolanju Sobota, 17. oktobra, klub Zakon, Vrhnika: Yugo rock večer s skupino RockArt d.d. Tudi letos bomo v D^aški sekc^i Kluba vrhniških študentov priredili jugorockovski večer, ki bo organiziran v soboto, 17. oktobra 2009, v prostorih kluba Zakon. Prvič smo ga izvedli lani, uspeh pa je presenetil celo najbolj optimistične pr^etno. Letos bo jugorockovski večer še boljši in obširnejši. Poleg mehanskega predvajanja jugorocka bo nastopila tudi skupina RockArt, d. d., ki igra priredbe večjih rockovskih glasbenih skupin, ki so ustvarjale na območju nekdanje Jugoslav^e. Za jugofil-ske sladokusce in sladokuske bomo imeli na zalogi pivo jelen. Vabimo vse, ki se radi spominjate svojih mladostniških let, in tudi vse druge. Za več informac^ pokukajte na spletno stran: www.kvs-klub.si. Sobota, 31. oktobra, klub Zakon, Vrhnika: Noč čarovnic Spet bodo zabrbotali zvarki v kotlih, čarovnice se bodo zavihtele na svoje metle, dobri in zli duhovi pa se bodo v soboto, 31. oktobra, odpravili v klub Zakon, kjer bomo s primerno muziko zbudili tudi najbolj mrtve duše, razmi-gali svoja skeleta ter zavdali v luno še dolgo v noč. Vabljeni, če si upate. S Tehniški muzej Slovenije Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odpiralni čas: torek - petek: 8.00 - 16.00 (jul^ in avgust: 10.00-18.00) sobota: 8.00 - 17.00 nedelja in prazniki: 10.00 - 18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca Tehniški muzej Slovence v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se v mesecu oktobru udeležite: NEDELJSKE PRIREDITVE Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. PRIKAZ PLETENJA KOŠAR Obiskovalci si lahko v nedeljskem popoldnevu ogledajo opravilo pletenja košar z vitrami. Pletar pokaže tudi postopek izdelave vitre iz leskove palice, kar lahko obiskovalci, če želyo, tudi sami poskusno. V nedeljo, 4. 10. 2009, med 15. in 18. uro. JAVNO VODSTVO PO MUZEJSKIH ZBIRKAH V nedeljo, 18. 10. 2009, ob 14. uri. Prikaz tiskanja grafik Na tiskarskem oddelku si lahko obiskovalci ogledate postopek tiskanja grafik. Grafike bodo obiskovalcem tudi na prodaj. Prikaz vodi g. Tone Završan. V nedeljo, 18. 10. 2009, med 15.uro in 17. uro. PRIKAZ DELOVANJA STARIH TEKSTILNIH STROJEV Tehnološki postopek od surovine do izdelave tkanine je dolg in zahteva veliko število faz oz. delovnih opravil. Obiskovalcem želimo »v živo« predstaviti tri faze tega postopka na treh starih tekstilnih industryskih strojih: raztezalniku, žakarskih statvah in navyalnem stroju. Raztezalnik pramene združuje in razteza z namenom, da postanejo vlakna v pramenih bolj enakomerna, kar omogoča kasneje izdelavo kvalitetnejše preje (niti). Žakarske statve omogočajo tkanje večjih in zahtevnejših vzorcev. Žakarski mehanizem nad lesenimi statvami omogoča dvigovanje in spuščanje posameznih niti v osnovi glede na vzorčne karte. Zadnja faza izdelave tkanine je navyanje. Navyal-ni stroj tkanino prepogne in jo navye na pravokoten okvir. V nedeljo, 25. 10. 2008, ob 15. uri. PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE Vsako nedeljo ob 16. uri si lahko ogledate zelo zanimiv in privlačen del elektro zbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator uvodoma na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov. DELAVNICE Za vse delavnice so obvezne prijave do srede pred izvedbo delavnice preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte pro-grami@tms.si. DELAVNICA ARHITEKTURNEGA RISANJA Delavnico vodi mag. Tatjana Oblak Mil-činski, arhitektka, pri kateri udeleženci spoznajo barvne analize in različne tehnike (akvarel, tempera..),osnove skiciranja ter projekcye (aksonometrya, perspektiva ...), ki se uporabljajo pri arhitekturnem risanju. Udeleženci si izberejo motiv, ki se nanaša na muzejski kompleks, zbirko ali eksponat,in prično z risanjem s svinčniki različnih trdot in zaključyo z vodenimi barvicami. V soboto, 3. 10. 2009, ob 9. uri. Cena delavnice je 15,00 EUR/osebo. PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI V soboto, 17.10. 2009, ob 10. uri vabimo, da se udeležite tečaja o peki kruha. Mentorica nauči udeležence tečaja ves postopek starega načina peke kruha, od mesenja testa do peke kruha v krušni peči. Spečen hlebec slastno dišečega kruha vsak udeleženec odnese domov. Na delavnico prinesite posodo za mesenje testa. Cena tečaja je 12,00 EUR / osebo. PLETARSKA DELAVNICA Izdelava ročno pletene košare iz brezovega šibja v soboto, 24.10. 2009 ob 9. uri. Košare iz brezovega šibja se uporablja za skladiščenje ali za prenos stvari. Za izdelovanje potrebujemo brezove šibe, škarje in nož. Branka Janežič bo udeležence naučila prepletanja in oblikovanja osnovnih šib s stranskimi, tako da bo njihov končni izdelek manjša košara. Delavnica poteka od 9. do 14. ure. Cena delavnice je 12,00 EUR / osebo. DRUGE PRIREDITVE Dneve fizike 0d 6. 10. do 8. 10. in 10. 10. od 8. do 16. ure ter 11. 10. od 10. do 18. ure. Dnevi fizike so rezultat sodelovanja Tehniškega muzeja Slovenye, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenye, Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Pedagoške fakultete v Ljubljani, Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru ter Inštituta Jožef Stefan. Organiziramo jih z namenom, da bi mladim na zanimiv in praktičen način približati to osnovno naravoslovno vedo, predvsem s pomočjo zanimivih in poučnih eksperimentov, ki jih predstavljajo študentje omenjenih institucy. Točen spored bo objavljen na spletni strani www.tms.si Dnevi astronomie Predstavitev Astronavtsko raketnega kluba Vladimir M. Komarov (www.komarov. vesolje.net) ob 40. obletnici njegovega obstaja z delavnicami, predavanji, projekcijami filmov in razstavo 11. 10. ter od 13. 10 do 16. 10. 2009. Točen spored bo objavljen na spletni strani www.tms.si RAZSTAVE Razstavi Darwin danes (Darwin Now) in Potovanje na ladji Beagle Od 3. 9. do 3. 12. 2009. Razstava Darwin danes (Darwin Now) British Councila je posvečena praznovanju 200. obletnice Darwinovega rojstva in 150. obletnice izida njegove knjige O izvoru vrst z naravnim izborom. Razstava prikazuje življenje in delo velikega naravoslovca, raziskuje izvor Darwinove knjige, predstavi njegove temeljne poglede in pojasnjuje, zakaj so ti še vedno osnova za sodobno raziskovalno delo tako v biologyi kot v medicini. Več informacy o razstavi: http://www.britishcouncil.org/ sl/slovenia-projects-darwin-now.htm Razstava Potovanje na ladji Beagle osvetljuje Darwinovo potovanje - z očmi umetnice, akademske slikarke Maje Šubic. MOJE ZVEZDARNE Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomie Od 16. 9. do 3. 12. 2009. Zvezdarna na Šubičevi gimnazyi (danes gimnazya Jožeta Plečnika Ljubljana).Ar-hiv dr. Jurya Kunaverja Ob Mednarodnem letu astronomye bomo občasno razstavo posvetili slovenskemu pionirju astronomye, Pavlu Kunaver-ju. Na razstavi bomo prikazali njegovo življenje in delo na področju amaterske astronomye ter strokovne dosežke. Pavel Kunaver (1889 - 1988) je bil kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine ter pedagoški svetnik priznan slovenski pedagog. Poleg tega je bil planinski in poljudnoznanstveni pisatelj, amaterski slikar, fotograf, alpinist, jamar in krasoslovec, skavt in tabornik, astronom ter zagovornik varstva narave. Napisal je 36 knjig z omenjenih področy, med katerimi je tudi nekaj prevodov, ter več sto strokovnih in poljudnih člankov. Avtor razstave je Boris Kham; soavtorja razstave sta Aleksander Božič in dr. Jury Kunaver; vodja projekta je dr. Orest Jarh; avtorji fotografij: Aleksander Božič, Tone Špenko, Jure Stare, Jure Dolenc; oblikovanje: Aljaž Vesel; prevod in lektura: Melita Silič. LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890 - 1959) Od 23. 4. do 29. 11. 2009 Osrednjo razstavo v letu 2009 smo poimenovali LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890 - 1959). Z razstavo želimo obeležiti 50. obletnico smrti konstruktorja, izumitelja in vsestranskega športnega delavca. Vizyo o letečem človeku je Bloudek združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri načrtovanju letal, kasneje pa smučarskih skakalnic. V občasni razstavi prikazujemo Bloudko-vo življenjsko pot, glavni poudarek pa je na prikazu njegovega bogatega ustvarjalnega delovanja, na katerem je pustil velik pečat. Projekt smo pripravili v sodelovanju z različnimi institucyami in strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo poskušali osvetliti vsa področja Bloudkovega delovanja (šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje) ter s finančno podporo Ministrstva za kulturo RS. Finančno podporo sta prispevala tudi podjetje Candy Hoover d.o.o. in Kulturni forum avstryskega veleposlaništva v Ljubljani. Avtorji razstave: dr. Sandi Sitar, mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifto, Jellko Gros in Tomaž Verdnik Vodja projekta: Irena Marušič Oblikovanje in postavitev: Miha Turšič Prevod in lektura: Melita Silič Multimedyska prezentacya: Avdiovizual-ni sistemi Lambda s.p. Muzej pošte in telekomunikaci Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec www.tms.si, ajda.kozjek@tms.si Telefon: 01/ 364 00 83, 031 816 580 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikaci, Telefonistke in telegrafistke in novo razstavo Začetki mobilne telefonje v Slovenji. Gostujoča razstava Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo Razstava o prvem slovenskem fotografu in izumitelju fotografije na steklo, Kranjčanu Janezu Puharju. S fotografijo se je začel ukvarjati verjetno že pred uradno razglasitvyo dagerotipye. Postopek je bil zelo drag, zato je izumil svoj »svetlopis« Leta 1852 dobi diplomo francoske "Académie nationale agricole, manufacturiere et commerciale", s katero mu nekoliko pozno priznava odkritje fotografije na steklo in ga imenuje "Inventeur de la photographie sur verre" - izumitelj fotografije na steklo. Na razstavi je predstavljeno njegovo življenje in delo, rekonstruiran fotografski postopek s praktičnim prikazom, fotografije na steklo in "prvi fotoaparat" - camera obscura, ki ga je sam izdelal in tudi uporabljal. Spremlja jo dokumentarni film, ki ga je posnela RTV Slovenya (režiser Zdravko Pečenko), spletna stran www. puhar.si in katalog z zbranimi podatki ter ohranjenimi deli. Razstavo je pripravila kustodinja Nataša Robežnik. Gostujoča razstava Gorenjskega muzeja je na ogled predvidoma do konca oktobra 2009. Vir: Gorenjski muzej Dan odprtih vrat, 9. 10., od 10. do 17. ure. Ob Svetovnem dnevu pošte vas vabimo, da obiščete muzej in se nam pridružite na javnem vodstvu ob 10. ali 15. uri. V času jesenskih počitnic, od torka, 27. 10. 2009, do petka, 30. 10. 2009, od 10. do 13. ure vabljeni na delavnice za šolske in predšolske otroke. Barvali bomo pobarvanke, izdelovali poštni rog in štampiljke ter počeli še marsikaj zanimivega. Pryave niso potrebne. Mami Moja mami je najboljša. Zmeraj se smehlja. Zjutraj gre v službo, tam zelo gara. Ko pride iz službe, zaželi si moje družbe. Skuha nam večerjo, pico ali kaj za na žlico. Ko pa vsi že spimo, mami pomiva posodo in pere perilo. Jon Schwarzmann, 7. b Mama Mamo vsak ima, a nobeden je ne da. Vsaka je premajhna cena, mama preveč je dragocena. Zjutraj nežno te zbudi, sonce v tvojo sobo spusti. Zvečer pa v odejo zavye te in lahko noč ti začeli. Čeprav se včasih zdi, da zate jo preveč skrbi, lep šopek prinesi ji in srečna bo za vedno, za vse dni. Nina Kostrevc, 7. a Jesenska pesem Poglejte, tukaj je rjavo, rdeče in rumeno listje. Tukaj je jesen. Poglejte, gozdovi so pisani. Tukaj je jesen. Poglejte liste na tleh. Tukaj je jesen. Poglejte, malo boj mrzlo je. Tukaj je jesen. Juhuhu, jesen je tu, malo bolj zabavno je, zdaj lovimo liste. Juhuhu, jesen je tu. David Rozman, 4. a 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 41 Duhovna dediščina Katarov V sredo, 14.oktobra 2009 ob 18.uri, ste vljudno vabljeni na literarni večer z Ireno Jarc, ki bo predstavila svojo knjigo z naslovom DUHOVNA DEDIŠČINA KATAROV (KATARI ALI ČISTI) IN DRUGE ŠOLE MISTERUEV. Slikanje na steklo V sredo, 4.novembra 2009 ob 18.uri, ste vljudno vabljeni v čitalnico Cankarjeve knjižnice Vrhnika na prvo srečanje delavnice SLIKANJE NA STEKLO. Delavnica bo potekala v okviru točke vseživljenjskega učenja, zato bo za vse udeležence brezplačna. Pr^'avnice zbiramo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Knjižna čajanka Vse ljubitelje kvalitetnega branja vabimo na našo KNJIŽNO ČAJANKO, ki bo 15. oktobra 2009 ob 9. uri; njen naslov je KAŽIPOTI BREZPOT^. V čitalnici mladinskega oddelka bomo ob čaju in pecivu spoznali jesenske knjižne novosti za otroke, mladino in odrasle. Sestajali se bomo vsak tretji četrtek v mesecu do maja 2010. Ure pravljic Ko v deželo zapiha jesen, se v knjižnico vrnejo pravljice. S pravljicami se vrnejo malčki - bralčki, živ-žav in pisane risbice. V sredo, 7. oktobra 2009, ob 17. uri vabim vse zaljubljene v pravljice, da se mi pridružite v naši pravljični sobi (od 4 do 9 let). Med pravljico se lahko starši zadržite v čitalnici in se po otroke vrnete med 17.45 in 18.00. Grabeljškov večer V ponedeljek, 19.oktobra 2009 ob 18.uri, ste vljudno vabljeni na Grabeljškov večer v Cankarjevem domu na Vrhniki. Gost večera bo pisatelj Ivan Sivec. Vabimo vas: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Ura pravljic v dopoldanskem času. V Cankarjevi knjižnici bomo v šolskem letu 2009/10 vpeljali novo dejavnost. Namenjena je otrokom od 4. do 6. leta, pogoj je le, da otroci ostanejo v knjižnici sami brez staršev eno šolsko uro. Po pravljici bo tudi likovno ustvarjanje. Prvič se bomo srečali v sredo, 21. Oktobra ob 9. uri v čitalnici mladinskega oddelka. Starši, svoje otroke lahko pr^'avite že sedaj na mladinskem oddelku osebno, ali po telefonu 7553 714. Prisrčno vU Novosti v Cankarjevi knjižnici v avgustu 2009 0 SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,ENCI-KLOPEDIJE,ZBORNIKI... AMBROŽ, M:: Viharnost organizac^'e 1 FILOZOFIA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOGIA. BUTLER, J.: Antigonina zahteva ERJAVEC, A.: Estetika in politika modernizma KLEVIŠAR, M.: Umetnost sobivanja LUKÁCS, B.: Nadangel Rafael sporoča MULEJ, L.: The secret PINKER, S.: Kako deluje um REISS, S.: Zdrava osebnost TAYLOR, S. A.: Skrivnosti uspeha 2 VERSTVO ARKO, A.: Vsak utrip srca za boga LUCADO, M.: Na kavi z Maxom MUKTIBODHANANDA S., S.: Swara yoga SLOMŠEK, A. M.: Kruh življenja 3 SOCIOLOGIA.POLITIKA.EKONOMI-JA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIA. ČRNČEC, D.: Obveščevalna dejavnost v informac^'ski dobi KNEŽEVIĆ, M.: Merjenja in nekateri merski instrumenti v turističnih raziskavah KOČEVAR, I.: Oklep na Slovenskem RIZMAN, R.: Globalizac^'a in avtonomna RUČIGaJ, z.: Otroško srce je zaklad SVOBODA in demokrac^a 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMI-JA.FIZIKA.KEMIA.BIOLOGIA. BEAUMONT, É.: Kako živ^o čebele BEAUMONT, É.: Kako živ^o metulji BEAUMONT, É.: Kako živ^o mravlje BELLMANN, H.: Naše in srednjeevropske žuželke VIDRIH, R.: Nemirna zemlja 6 MEDICINA.TEHNIKA.KMETISTVO. VODENJE.INDUSTRIA.OBRT. GREINER, K.: 300 vprašanj o zeliščih PRIROČNIK fizikalne medicine in reha-bilitac^'e ROBERTS, P.: Konec hrane SCHMIDT-Roger, H.: 300 vprašanj o psih 7 UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTO-GRAFIA.GLASBA.PORT. JANKOVIĆ, V.: Uvod u spec^alizac^u igračkih uloga u odbojci RUTAR, D.: Platonova prispodoba 82 KNJIŽEVNOST CUDERMAN, V.: Književnost in jezik na maturi 2010 HLADNIK, M.: Slovenski zgodovinski roman 82-1 POEZIA. LEONIDOV, R.: Z vrha jezika 82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. AHERN, C.: If you could see me now ARENAS, R.: Preden se znoči DEMŠAR, A.: Tanek led GOLOB, B.: Smreka bukev lipa križ GRECSÓ, K.: Dobrodošel GRENIER, C.: Računalnik GRUEN, S.: Water for elephants GUILLOU, J.: Zlo HOLZL, E.: Med gozdovi HRIBAR, G.: Hotel sem samo ---KHADRA, Y.: Lastovke iz Kabula KUCZOK, W.: Gnoj MCCOURT, F.: Učitelj PALMEN, C.: Zakoni POLIQUIN, D.: Semenj POLLICK, M.: Tempelj ROBERTS, N.: The villa SCHREIBER, C.: Emmina sreča STASIUK, A.: Galic^ske zgodbe VALENS, M.: Milost VIEWEGH, M.: Roman za moške WALSER, R.: Ropar 82-4... 9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEV-NIKI.POTOPISI. BEG iz žrela smrti : prepis teksta iz časopisa Ameriška domovina KARNAZES, D.: Ultramaratonec MAHNIČ, J.: Sence in lučí z moje potí PITOL, S.: Umetnost fuge 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BEDFORD, D.: Medvedji čofot BROOK, H.: Resnične zgodbe. Na morju BUTTERFIELD, M.: Veš kaj, očka? DEVLIN, J.: Porednica Pika DOYLE, M.: O račku, ki ni znal gagati HOWARTH, H.: Reševalna odprava najmanjšega svetilničarja KOMELJ, M.: Kako sta se gospod in go- spa pomirila KOREN, M.: Mici iz 2. A KUŠAR, N.: Veronika : mladinska povest MAKAROVIČ, M.: Abece MUCK, D.: Ko se želva izgubi --PERKO, T.: Blumchen, die Giraffe PERŠOLJA, P.: Oglas za eno mamo PETROVIČ Belišev, I.: Trmoglavi mucek PYERS, G.: Jack Brown in labirint netopirjev SVETINA, P.: Ringaraja TRATNIK, S.: Vesoljčki VERHELST, P.: Skrivnostno grlo Slavče- vo VRHOVEC, I.: Dvojčka. Pobeg : mladinski roman VRHOVEC, I.: Dvojčka. Nenavadno srečanje WHYBROW, I.: Gregor in lov na dinozavra ZUBRZYCKA, E.: Premislim in naredim 9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFIA. ZGODOVINA.BIOGRAFIE. ANTON Aleksander grof Auersperg -Anastaz^ Grun : razprave CHVATAL, M.: Slovenca GLAVAN, M.: Jakličeva knjiga IYER, P.: Širna pot KRIZMAN, B.: Ante Pavelić i ustaše KRIZMAN, B.: Pavelić u bjekstvu KRIZMAN, B.: Ustaše i Treći Reich MURKO, D.: Srečen, ker sem moški NOLTZE, H.: Wagner na kratko SKRIVNOSTNI Maji Najbolj iskane ali izposojene v avgustu 09 1. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 2. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 3. Quick, A.: Skrivnostni napoj 4. Meyer, S.: Somrak 5. Gregory, P.: Druga sestra Boleyn 6. Roberts, N.: Rojena iz strasti 7. Wooding, C.: Viharno nebo 8. Garwood, J.: Nagrada 9. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 10. Patterson, J.: 1. umor Novitete prejšnjih mesecev in ostale zanimivosti lahko najdete na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si Marjan Bradeško, Privlačna Slovenca. Ljubljana, Kmečki glas, 2009.127 str. »Slovenca ima mnogo lepot,« v uvodu zapiše avtor fo-tomonografije. Le-te je okusil tudi sam, saj je kot ljubitelj slovenske narave, pohodnik, planinec in celo sourednik Planinskega vestnika prehodil skoraj vse dele naše ne majhne države. Opazoval je, gledal, fotografiral in se pogovarjal z domačini. Kar mu je ostalo lepega v spominu, je tudi zapisal; predvsem pa je v knjigi posredoval veliko svojih fotografij, ki jih je izbral iz številne zaloge posnetkov. Te fotografije so zopet drugačne, kot jih najdemo v dosedanjih knjigah, saj jih je pripravil drug avtor, ki svojo okolico gleda z drugačnimi očmi, predvsem pa z drugačnim razmišljanjem. Svojo pot je razdelil na 30 poglav^', 30 pokrajin, ki si sledjo kot »nova slovenska planinska pot«. Začenja v Slovenski Istri, deželi rdečega ruja in domovini vinske trte refošk. Brkini so bili nekoč prazen in pust svet, zdaj pa je oživljen, kjer je znano brkinsko žganje. Na Krasu je znano vino teran in tudi brez kraške burje ne bi bilo pršuta. Na robu Trnovskega gozda se rodi burja, ki prebivalcem Vipavske doline zagreni mnogo dni v letu. V porečju Idr^'ce je svet mračnih grap in igrivih voda; tod so doma idr^ske čipke. V sončnih Goriških brdih zori poleg češenj tudi drugo sadje. Na Tolminskem in Kobariškem se deroče vode iztekajo v najlepšo evropsko reko Sočo; tod lahko srečamo še veliko spominov na grozote prve svetovne vojne. Koritnica in Možnica tečeta v svetu pod kamnitimi stenami dvatisočakov. Malo višje, v Trenti, lahko vidimo alpsko cvetje v naravnem okolju pa tudi v botaničnem vrtu. Nad Gorenjsko se dvigajo naši najvišji vrhovi, Bohinja pa si brez našega največjega jezera in znamenitih kozolcev res ne moremo predstavljati. Ratitovec je najvišja gora v okolici Ško^e Loke; v tem mestu vsako leto prirejajo tudi znameniti Ško^eloški pas^on. V Zadrečki dolini stoji največja gornjegrajska cerkev na Slovenskem; tod lahko dobimo izredno dobre domače mesne izdelke. Iz Solčave lahko pridemo v Logarsko dolino, naš največkrat opevan planinski svet. Pod Peco »še vedno« domu-je kralj Matjaž, pod Paškim Kozjakom in Konjiško goro pa je skritih mnogo zgodovinskih spomenikov. Pohorje je pokrito z bogatimi smrekovimi gozdovi in številnimi jezeri. Povsod v Slovenski goricah je mogoče videti zelo daleč, na Goričkem pa so številni srednjeveški gradovi. Tudi v daljnih Lendavskih goricah lahko najdemo Plečnikove stvaritve. Pod Donačko goro in Halozami so številni zdravilni vrelci, med zasanjanimi griči na Kozjanskem in Bizeljskem stoji v Olimju znameniti samostan. Na južnih obronkih Zasavja stojmo številne cerkvice, med Krko in Gorjanci pa je dežela slovenskega cvička. V Beli krajini je vse belo: od brez do oblačil narodnih noš, v Zgornji Kolpski dolini pa je vse zeleno. V Ribniški dolini izdelujejo suho robo, ki so jo nekoč prodajali po širnem svetu, na Bloški planoti pa so se nekoč rodili slovenski smučarji. V Polhograjski dolini je zelorazvito čebelarstvo; tod so prvič našli drugo slovensko zavarovano rožo, Blagajev volčin, na Ljubljanskem barju pa so pred več tisoč leti prebivali mostiščarji. Ta knjiga je »Slovenca v malem«. Sprehodite se po njej in zaželeli si boste sprehoditi se tudi po pravi Slovenci. Ciril Velkovrh 42 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nekateri gredo na Planino tudi po dvakrat na dan Na Planini nad Vrhniko so se zopet srečali planinci Vrhnika, 6. september - Pri zavetišču na Planini so se na tradicionalnem jesenskem srečanju sestali člani Planinskega društva Vrhnika in ljubitelji Planine. Veselo popoldne je minilo v znamenju sproščenega medsebojnega druženja, poskrbljeno je bilo tudi za družabne igre in živo glasbo, podelili pa so tudi priznanja posameznikom, ki so se lani največkrat povzpeli na Planino. Uvodni pozdrav je prisotnim namenil predsednik društva Roman Novak, ki je spomnil, da je za društvom uspešna sezona, v kateri so izpeljali večino izletov. »Med vsemi še najbolj izstopata tradicionalni Lenčev pohod z Vrhnike na Triglav in mladinski planinski tabor v Bovcu. Sicer pa je bil vsak pohod posebej posebno doživetje, ki ga tisti, ki so se ga udeležili, zagotovo ne bodo kar tako pozabili. Kdor bi jih rad podoživljal z nami, imamo zanj še vedno na stežaj odprta vrata,« je dejal Novak, ki obljublja pester nabor planinskih izletov tudi prihodnje leto. Desetim pohodnikom, ki so se lani največkrat povzpeli h koči, so podelili posebna priznanja. Med prejemniki velja omeniti Angelco Mesec, ki svojih vzponov sicer ni beležila, vendar se je kljub svojim 89 letom h koči podala od dvakrat do štirikrat na teden. Sicer pa naj se omejimo le na tri najbolj pridne: Maruša Ogrin se je na Planino povzpela 369-krat in Miro Smigovec 490-krat. Rekorder med vsemi pa je bila Danica Zlatinek, ki je lani zabeležila kar 644 vzponov! Jesensko srečanje je organizator popestril z živo glasbo v izvedbi Janeza Kogovška iz Rovt, vmes pa so bili še družabni družinski kvizi in ustvarjalne delavnice za najmlajše. Čisto ozračje in sončno vreme je pripomoglo, da večina ni zamudila čudovitega razgleda z razglednega stolpa, Irena in Silva pa sta z odličnim pasuljem skrbeli za lačne želodce obiskovalcev. Veselo druženje se je nadaljevalo še dolgo v popoldne. »Te dni bomo pri koči začeli z izkopom za dodatni vodovod- »Tekmovalci prihajajo iz različnih koncev Slovence, seveda pa naše barve zastopajo tudi domačini. Tako beležimo pr^ave iz Žirov, Krvavca, Li-t^e, Podplešivice, Butajnove, Opal in drugih krajev. Skratka, opažamo, da interes za sodelovanje na prireditvi iz leta v leto raste,« je pred začetkom prireditve povedal predsednik Konjeniškega društva Vrhnika Ludvik Lampe, ki se je malce pozneje tudi sam preskusil v spretnosti ježi s konjem. Ta ni obsegala klasičnega preskakovanja ovir, kot smo vajeni z malih ekranov, marveč so morali jahači tudi sami pokazati nekaj ročnih spretnosti. Takoj Za dober rezultat je bilo treba imeti tudi mirno roko in nekaj športne sreče. Takole je mimo slalomskih količkov švignil Srečo Kraševec s konjem Lordom. V toplem popoldanskem soncu si je prireditev ogledalo veliko ljudi. po štartu so morali konja raz-jahati in privezati, nato pa preskusiti svojo srečo v metanju podkev in streljanju z lokom. Sledilo je: galop čez lesen mostiček, slalom med količki in »parkiranje« konja v boks. Proti koncu so morali opraviti še manjši slalom med sodi in prenos vedra iz ene točke na drugo, zatem pa v dir skozi ciljno ravnino. Čeprav se je gledalcem zdelo otročje lahko, pa je napor tekmovalcev pričal, da je treba biti še kako spreten za dobro opravljeno nalogo. Spretnost so tekmovalci potrebovali tudi pri sinjski alki, kjer so s kopjem nabadali viseče obročke. Na koncu je zmagal Peter Požar s konjem Sah ib Har^'em iz Kočevja, za njim pa sta na stopničke prigalopirala še Roman Stare zGromom s Krvavca in Jaka Stremfelj s konjem Jonatanom iz Sko^e Loke. Organizator je poslastico prireditve pustil za konec: to so bile oslovske dirke. Sivi kopitarji so namreč še enkrat doka- Dogajanje so popestrili z družabnimi igrami. ni rezervoar z 12 kubičnimi metri, s katerim bomo močno povečali kapaciteto razpoložljive vode za zavetišče. Lotili se bomo tudi urejanja dela planinske okviru Tradicionalno jesensko srečanje je božalo toplo jesensko sonce, po okolici pa se je razprostiral čudovit razgled. Spretnostna ježa s konji in dirka z osli Danilo je najhitrejši osel Ulovka, 13. september - Konjeniško društvo Vrhnika je na Ulovki pripravilo tekmovanje v spretnostnem jahanju konj in dirko z osli, ki se je je udeležilo dvajset tekmovalcev iz ožje in širše okolice. Zanimivo tekmovanje ob vznožju nekdanjega smučišča je spremljalo veliko gledalcev, ki so se še posebno ob oslovskih dirkah tudi pošteno nasmejali. poti na tem območju, v katerega bomo z lesenimi brunami preprečili nadalnje drsenje plazovitega terena,« je o bližnjih načrtih dejal Novak. Sicer pa Planinsko društvo Vrhnika čaka prihodnje leto še veliko dela. Društvo bo namreč praznovalo petdesetletnico obstoja, ki jo bo obeležilo 16. maja vzporedno z organizac^o srečanja MDO Notranjske. Ob jubileju naj bi izdali tudi bilten o zgodovini društva. Gašper Tominc vzponov! Lani se je Miro Šmigovec povzpel na Planino kar 490-krat. Prekosila ga je le Danica Zlatinek, ki je ani zabeležila kar 644 zali svojo pregovorno trmoglavost in nepredvidljivost. Dirke so potekale v parih po sitemu izpadanja, kjer je bil končni zmagovalec osel Danilo, ki ga je jahal Marcel Pretnar iz Pod-plešivice. Drugo in tretje mesto sta šli v ženske roke: Alenka Mivšek z Zaplane je z Rebeko osvojila drugo mesto, za njo pa se je uvrstila Polona Celarc z Mono iz Butajnove. Konjeniško društvo Vrhnika, ki šteje približno trideset članov, je v preteklosti že skrbelo za klasična konjeniška tekmovanj a v Bistri. Lani pa so se odločili, da priredbo nekoliko bolj sproščeno tekmovanje, ki bo odprto tudi za širši krog ljubitelje ježe. Tekmovanje so poskusno organizirali na Ulovki, kjer so ga gledalci dobro sprejeli, množica le-teh pa je pravo smer razmišljanja društva potrdila tudi letos. »Namen tovrstnih tekmovanj je predvsem druženje, poleg tega pa ljudem tudi želimo približati tovrstni šport. Kdo ve, mogoče koga celo navdušimo in se nam pridruži. Naša vrata so za novince vedno odprta,« je še povedal Lampe. Gašper Tominc 89-letna Angela Mesec samo letos že več kot stokrat na Planini nad Vrhniko Prav posebno mesto si med 'vsakoletnimi ''osvajalci'' Planine zasluži Angela Mesec, ki se vsak teden poda na Planino najmanj trikrat, včasih tudi večkrat. Predlani je zabeležila 207 vzponov, koliko jih je lani, ostaja skrivnost, saj se Mesečeva ni vpisovala. Toda njeni znanci vedo povedati, da je bila številka ravno tako trimestna. Tudi letos je že opravila več kot sto vzponov, zato so ji v Planinskem društvu Vrhnika podelili na srečanju ljubiteljev Planine posebno priznanje. Mesečeve na podelitvi sicer ni bilo, zato je priznanje prejela pozneje, dogodek pa je fotografsko ovekove-čila Ema Goričan. Naj povzamemo sporočilo Planinskega društva Vrhnika: gospa Angela Mesec, posebne čestitke, predvsem pa čvrst korak tudi letos.(gt) Zahvala PD Vrhnika donatorjem, ki so omogočili, da je bilo jesensko srečanje na Planini nad Vrhniko še pr^'etnejše kot ponavadi. To so bili: SLASČIČARNA BERZO Aliriza Abdi, s. p., Vrhnika; KAVA BAR MEDEJA, TANJA OSREDKAR, S. P., Vrhnika; GOSTILNA IN PRENOČISČE ANTON TURSIČ, S. P., Vrhnika; GOSTILNA PRI KRANJCU, FRANCI TO-MAŽIČ, S. P., Vrhnika; Koča Star maln - Enis Džajič, s. p., Rovte; ŽGANJEKUHA JOŽE SU-StERSiČ, s. p., Vrhnika; LEDO SLOVENCA, Ledo, d. o. o., Ljubljana. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 43 Najem športnih dvoran Urniki so pred vami Novo šolsko leto se je začelo. Razpis za najem športnih dvoran je končan. Urniki najema športnih dvoran so usklajeni s šolami in športnimi društvi. Vse športne dvorane so skoraj v celoti zasedene. Kljub velikemu številu športnih dvoran pa same zmogljivosti dvoran ne morejo zadovoljiti vseh želja uporabnikov, zato smo morali zavrniti ali časovno omejiti določena društva. Vseeno je ostalo nekaj prostih terminov, ki čakajo na nove uporabnike. Zato pozivamo vse zainteresirane, da se oglasite v Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in si rezervirate dodatne termine. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Med počitnicami smo v Sportni dvorani pri oS Antona Martina Slomška in v Sportni dvorani Partizan uredili igrišča za badminton. Vsi ste vljudno vabljeni na ure igranja badmintona. Omogočamo urni, mesečni in letni najem igrišča. Urni najem znaša 10,00 €. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati 01/7506-635; 051/661-061 TELOVADNICA PRI OŠ IVANA CANKARJA VRHNIKA ura ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 14:30 14:30 - 16:00 ŠD VRHNIKA košarka 10.00 - 11.30 15:00 odbojka 15:30 odbojka tenis 16:00 16:00 - 17:30 košarka košarka košarka ŠD ŽABA 16:30 16.30 - 17.30 dekleta fantje 16.30 - 17.30 dekleta Nogomet U12 U12 17:00 17:00 - 19:00 17:00 - 19:00 _ 17:30 17:30 - 19:00 17:30 - 19:00 SMUČARSKO D. smučanje ŠD VRHNIKA 17:30 - 19:00 ŠD VRHNIKA 17:30 - 19:00 KK VRHNIKA Atletika Atletika NK VRHNIKA 18:00 Košarka U14 Nogomet U14 18:30 19:00 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 NK VRHNIKA NK VETERANI LAS 19:30 _ Nogomet Nogomet Nogomet Nogomet kadeti mladinci kadeti 20:00 20:30 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 ŠD VRHNIKA Nogomet 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 ŠD POVŽ ŠD BEVKE MOROSTARJI SKAVTI 21:00 Nogomet Nogomet nogomet Košarka rekreac^a 21:30 22:00 22:00 - 23:30 KARATE KLUB 9:00 - 12:00 8:00-9:30 Nogomet KK VRHNIKA LPP košarka nogomet Dragi otroci in starši, Z OKTOBROM SPET ZAČENJAMO S TELOVADBO PREDSOLSKIH OTROK, KI BO VSAK TOREK V TELOVADNICI PARTIZAN. ZAČELI BOMO V TOREK, 6. 10. 2009, PO ENAKEM URNIKU KOT LANI: • OD 16.30 DO 17.15 OTROCI, STARI OD 2 DO 4 LETA (SKUPAJ S STARŠI), • OD 17.15 DO 18.URE OTROCI, STARI OD 4 DO 6 LET (SAMOSTOJNO). CENA: 10 €/OTROK/MESEC 5 €/DRUGI OTROK/MESEC LEPO VABLJENI! ŠD VRHNIKA ^las VABILO V Lokalni akc^ski skupini za preprečevanje zasvojenosti na Vrhniki smo se odločili, da tudi jeseni nadaljujemo z brezplačno rekra-c^'o (mali nogomet) za mlade. Z rekreac^o bomo začeli v soboto, 3. 10. 2009, od 19.00 do 20.30 v športni dvorani Cankarjeve šole. Rekreac^a bo potekala vsako soboto predvidoma do pomladi. Vsi, ki se želite vključiti, pošljite Vaše prijave na naslov: edinbehric@gmail.com LAS Vrhnika Edin Behrić vabi k vpisu nove člane. Fitnes je odprt od 15. septembra 2009 od ponedeljka do petka od 17. do 22. ure. Cena mesečne vadbe je 22 evrov, enkratni obisk fitnesa pa 4 evre. Dodatne informac^e: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, 041 754 484. TELOVADNICA PARTIZAN ura ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja 14:30 15:00 Nav^ačice 15:30 15:30 - 16:30 ŽRK VRHNIKA rokomet atletika atletika 16:00 Nav^ačice 16:30 ŠD VUČKO 16:30 - 18:00 16:30 - 17:30 ŠD ŽRK VRHNIKA VRHNIKA 16:30 - 18:00 ŽRK VRHNIKA otroci-telovadba 17:00 otroci-telovadba rokomet 17:00 - 18:30 rokomet SMUCdARSKO 17:30 - 19:00 TENIS tenis 17:30 17:30 - 19:30 18:00 18:00 - 19:30 TENIS tenis 19:30 - 20:30 ŠD VRHNIKA aerobika 18:00 - 19:30 VLR VILJEM 18:00 - 19:00 18:00 - 19:30 TVD BOROVNICA lokostrelstvo SKAVTI KVŠ 18:30 Floorball 18:30 - 19:30 19:00 - 20:30 ŠD VRHNIKA nogomet odbojka rekreac^a MIZ. VIDMAR 19:00 19:30 19:30 - 20:30 19:30 - 20:30 ŠD VRHNIKA aerobika 19:30 - 20:30 ELEKTRO RDEČI KRIŽ 20:00 nogomet 20:30 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 ŠD SINJA G. ŠKD TRIADA ŠD LIPA ŠKD TRIADA ŠD SINJA G. 21:00 odbojka sava-te nogomet sava-te odbojka 21:30 22:00 44 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si URNIK ŠPORTNE DVORANE ANTONA MARTINA SLOMŠKA 2009 - 10 TOREK sreda Četrtek PETEK SOBOTA IGRISČE 1 SREDNJE igriSče igriSče 2 igriSče 1 srednje igriSče igriSče 2 igriSče 1 srednje igriSče igriSče 2 igriSče 1 srednje igriSče igriSče 2 igriSče 1 srednje igriSče 9:00 - 10:30 1,5 1,5 14:00 - 16:00 tenis 14:30 - 16:00 ŽRK VRHNIKA 15:00 - 16:00 15:00 - 16:30 15:00 - 16:30 ŽRK VRHNIKA TK VRHNIKA TK VRHNIKA tenis tenis 15:00 - 16:00 15:00 - 16:00 15:00 - 16:00 TK VRHNIKA TK VRHNIKA TK VRHNIKA tenis tenis tenis 14:00 - 15:00 157.LOGB rokomet 15:30 - 17:30 - 16:00 - 17:30 16:00 - 17:30 16:00 - 18:00 16:00 - 17:30 16:00 - 19:00 16:00 - 17:30 ŽRK VRHNIKA rokomet 16:00 - 17:30 ŠD VRHNIKA 16:00 - 17:30 odbojka NK VRHNIKA nogomet otroci NOGOMETNA SOLA nogomet KK VRHNIKA Ritmika 16:30 - 18:00 16:30 - 18:00 nogomet nogomet gim.druŠtvo košarka gim.druStvo Ritmika deklice Akrobatika KK VRHNIKA 17:00 - 19:00 deklice gim.druŠtvo 17:30 - 19:00 17:30 - 19:00 17:30 - 19:00 17:30 - 19:00 17:30 - 19:00 Ritmika 17:30 - 19:00 ŠD DREN NK VRHNIKA NK VRHNIKA ŠD DREN 18:00 - 19:30 18:00 - 19:30 badminton 18:00 - 19:30 nogomet otroci nogomet otroci Akrobatika nogomet otroci nogomet otroci BURJAK s.p. KK VRHNIKA nogomet košarka 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 ŠD VRHNIKA odbojka 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 19:00 - 20:30 KK VRHNIKA ŠD ŽABA COPY CENTER KK VRHNIKA 19:30 - 21:00 19:30 - 21:00 19:30 - 21:00 košarka mladinci mladinci Nogomet košarka košarka mladinci mladinci TVD BOROVNICA Milan Jevšek Floorball 041/393-269 20:30 - 22:00 20:30 - 22:30 badminton 20:30 - 22:00 20:30 - 22:30 20:30 - 22:30 20:30 - 22:30 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 20:30 - 22:00 ŠD TROJICA ŠD POVŽ ŠD TROJICA ŠD POVŽ ŠD MOROSTAR 21:00 - 23:00 21:00 - 23:00 21:00 - 23:00 košarka košarka TVD BOROVNICA košarka odbojka košarka Floorball GALERUA 1 galerua 1 galerua 1 galerua 1 galerua 1 17:00 - 18:00 GIM. DRUSTVO - ritmika 18:00 - 19:30 BD VRHNIKA - N. TENIS 18:00 - 19:30 SD VRHNIKA - N. TENIS 20:00 - 22:00 - Ples GALERUA2 GALERUA 2 GALERUA 2 GALERUA2 GALERUA2 16:30 - 19:30 SD. VRHNIKA - N. TENIS 17:00 - 19:00 SD. VRHNIKA - N. TENIS 16:30 - 21:00 SD. ' TENIS VRHNIKA - N. VRHNIKA - N. 16:30 - 19:00 SD. VRHNIKA - N. TENIS 14:00 - 15:00 SD. ' TENIS REKREAC^A ZA OBČANE V SOLI NA TRŽAŠKI 2 in telovadnici Partizan VAJE ZA HRBTENICO: vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30 in vsako sredo od 18.30 do 19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. želyo bolečine preventivno preprečiti. Vodi višja fizioterapevtka gospa Mar^a Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 14. do 19. ure, od torka od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 28. 9. 2009. TELOVADBA v šoli na Tržaški 2: vsak torek in četrtek od 19. ure do 20. ure. Predstavitev v torek, 29.9. 2009 ob 19. uri Vodi mojstrica borilnih veščin Marjeta Oblak. Primerna vadba za moške in ženske, mlade in manj mlade. Info: 041 504 620, Marjeta. DINAMICNA JOGA: četrtek, 20.15 do 21.30; učilnica 2, Tržaška 2; za močne in prožne mišice, za fleksibilne sklepe, za miren in stabilen um, za sprostitev duha; primerna za vse starosti za ženske in moške z določeno stopnjo kondicye. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. S seboj prinesite podlago. Vodi: Ana; ana.smrtnik@g-mail.com, 070 866 383. Začetek 1. 10. 2009. PILATES 1, 2: ^ četrtek, 19.00 do 20.00, učilnica 2, Tržaška 2; vadba pilates okrepi naš center (trebušno-hrbtni predel), izboljša našo držo, vidno oblikuje naše telo, preprečuje bolečine v hrbtenici ter nas sprosti. Vadba poteka v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. S seboj prinesite podlago. Vodi: Ana; ana.smrtnik@gmail.com, 070 866 383. Začetek 1. 10. 2009. JOGA KUNDALINI: torek od 20.00 do 21.30 "Tako kot se vse reke stekajo v isti ocean, vsaka joga spodbuja dviganje kundalini energye, kreativnega človeškega potenciala. In Kundalini joga ponuja najhitrejši način za doseganje uravnoteženosti med telesom, umom in duhom." Yogi Bhajan. Joga kundalini gradi močnejši imunski, živčni sistem in deluje na delovanje žlez ter limfnega sistema. Na vadbi bomo izvajali različne krye oz. programe vaj, od katerih ima vsaka svoj namen in lahko deluje za vzpodbuditev in krepitev nekega organa, sistema, skupine mišic ali energye in energetskih komponent. Joga kundali-ni je primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba poteka v toplem prostoru (razred 2) v majhnih skupinah. Vadba že poteka, vabljeni na brezplačno prvo izkušnjo z jogo kundalini. Vodi: Petra Smrtnik, inštruktorica joge in učiteljica joge kunda-lini. Inf. na: pieretta@gmail.com, gsm: 031 377 232 in www.bit-je.si JOGA: vsak torek od 18.00 do 19.30 v učilnici 2. Joga v vsakdanjem življenju ni sekta in ne religya. Je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Je način življenja, ki nas vodi v fizično, socialno in duhovno zdravje. Z njeno pomočjo dosežemo psihofizično ravnotežje in notranji mir ter vzpostavimo temelje za razcvet vseh na- ših ustvarjalnih potencialov. Vodi gospa Julya Jež, 041 696 501. Začetek v torek, 29. 9. 2009. AEROBIKA-Tržaška 2 : v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30, vodi Jana Ko-govšek; v četrtek TNZ-STEP od 20.30 do 21.30, vodi Spela Novak. V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v sredo! Začetek v ponedeljek, 21. 9. 2009. AEROBIKA v telovadnici PARTIZAN: v ponedeljek TNZ+TAEBO od 19.30 do 20.30, vodi Valentina Čeček, 041 210 743, valentina.cecek@gmail.com.; v sredo TNZ od 19.30 do 20.30, vodi Jana Kogovšek, začetek v ponedeljek, 28. 9. 2009. gimnastiČne in aerobne vaje Z^A MOŠKE: vodi fizioterapevtka, vaje za gibljivost, moč, spretnost, z manjšimi utežmi, ni iger z žogo; primerno za starost 40 in več let; torek od 20.30 do 21.30; četrtek od 19.30 do 20.30; začetek v torek, 29. 9. 2009. GIMNASTIČNE IN AEROBNE VAJE ZA ŽENSKE: vodi fizioterapevtka, vaje za gibljivost, moč, spretnost, z manjšimi utežmi, ni iger z žogo; ni plesa, primerno za za vse starosti; torek od 19.30 do 20.30; četrtek od 18.30 do 19.30; začetek v torek, 29. 9. 2009. ORIENTALSKI TREBUŠNI PLESI - Trebušni ples je ples čustvene ženske, ki prepleta svojo skrivnostnost, igrivost in ženstvenost prek nežnega valovanja telesa in rok do energičnega tresenja z boki. V prejšnjih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot 200 deklet in žena. Skupino bo znova vodila Maja iz PLESNEGA MESTA in če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Predstavitev programa z brezplačno vajo bo v petek, 25. 9. 2009, v telovadnici na Tržaški 2: ob 15.45 za učenke OS (nadalj.), ob 17.00 za učenke začetni, ob 18.15 za odrasle nadaljevalni in ob 20.00 za odrasle začetni. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si TELOVADBA ZA DOJENČKE Z MAMICAMI vsak ponedeljek ob 15. uri v učilnici 1. Dojenčki, vadba je namenjena vam. Ker pa sami ne morete priti, pripeljite s seboj svoje mamice. Vi boste uživali, mamice pa se bodo sprostile, pridobile nove izkušnje o tem, kako vas razgibavati, dvigovati, prenašati, kako se z vami igrati, kakšne igrače so pomembne za vaš razvoj in kako pravilno usmerjati razvoj vaših motoričnih sposobnosti. Ker je v otrokovem razvoji dotik še kako pomemben, se bodo naučile temeljnih masažnih pryemov. Boste videli, kar predli boste od zadovoljstva. Telovadba je primerna za dojenčke od šestega tedna pa vse do devetega meseca starosti. Vodi diplomirana delovna tera-pevtka Petra Smid Seljak, info 051 395 059 po 15. uri. Zaričetek v ponedeljek, 28. 9. 2009. TEHNIKE SPROŠČANJA IN VADBA ZA VEČJO GIBLJIVOST TELESA, začetna skupina v ponedeljek od 19.00 do 20.10, nadaljevalna skupina v ponedeljek 20.15 do 21.30 v učilnici 2. Vsi želimo zdravo telo, prav tako duha. Glede na stresno življenje pa najprej potrebujemo orodje, s katerim si bomo pomagali premagati najhujši stres, šele nato je naše telo pripravljeno na raztezanje brez poškodb in samozdravljenje. Naučili se bomo uporabnih tehnik sproščanja, hkrati pa okrepili in pomladili telo z vadbo raztezanja za gibkost. Telo postane izjemno prožno, izoblikovano, gibljivo, povrne se dobro počutje, veselje do življenja, okrepi se imunski sistem. Vadba se bo začela v ponedeljek, 21. 9. 2009. Pridite v udobnih oblačilih, potrebujete še ležalko. Toplo vabljeni, Vladimira, info: vladimira23@gmail.com ZVOČNA KOPEL je čudovita meditacya ob zvokih gonga, ki pomaga pri osvobajanju od stresa in različnih strahov, s katerimi se soočamo v vsakdanjiku. Zvočno kopel izvaja refleksoterapevtka Marya Plej, učenka newyorškega mojstra gonga Don Conreauxa. Termini ob sobotah ob 19.00: 10. okt., 14. nov., 12. dec., 9. jan., 13. feb., 13. mar., 10. apr., 8. maj, 12. jun. Tel. 031 471 391. Informacye 01 7506 876 od 7. do 14. ure, popoldne 01 7506 878. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 45 Uspel teniški turnir za posameznike Organizator nez starejši, teniški lopar. Janež mlajši turnirja, Jure Ja-zna krepko vrteti Fotografije : Jure Kljub nestanovitnemu vremenu je Teniškemu klubu Horjul v soboto, 29., in v nedeljo, 30. avgusta 2009, na teniškem igrišču pri Metrelu na Vrhniški cesti uspelo organizirati odprt teniški turnir za posameznike. Na turnirju je sodelovalo kar veliko igralcev tenisa iz Ljubljane, Dobrove, Vrhnike in Horjula. V soboto, prvi dan turnirja, so po pozdravnem govoru predsednika TK Horjul Jureta Janeža odigrali le dve tekmi. Začelo je deževati, zato so turnir prekinili. Več sreče so imeli organizatorji z vremenom v nedeljo. Tekmovanje je potekalo ves dan in bilo končano ob devetnajsti uri, ko so objavili rezultate in podelili pokale. Prvo mesto je osvojil Rok Janež iz Horjula, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Samo Koren in Darko Puhan. France Brus Pokale so osvojili (od leve proti desni) Samo Koren, 2. mesto, Rok Janež, 1. mesto, Darko Puhan, 3. mesto. Turnir v malem nogometu Matjaževka V idiličnem okolju Retovja, natančneje v Matjaževki, se je v soboto, 22. 8. 2009, ob 9. uri začel turnir v malem nogometu. Idejni vodje - Marko Preglej, Miran Krampač in David Žvab - so krepko po-pr^eli za delo. Seveda so jim pomagali: člani PGD Verd, KS Verd in krajani. Matjaževka je zaspala v nekdanji prvotni podobi. Preraslo grmovje so očistili, za- Osem ekip je tekmovalo z vso resnostjo in športnim duhom. Igrali so: VERD IN VERD1, BREZOVICA PRI BOROVNICI, STARA VRHNIKA, POJOČE TRAVICE, ISKRE, STUDENO IN SD ŽABE - BISTRA. Odigranih je bilo šestnajst iger - dvakrat po 15 minut. Največjo trdoživost je pokazala ekipa dovolilo nepravilnosti, igrali so pošteno igro. Prvo pomoč je nudilo PGD Stara Vrhnika; imeli so polne roke dela. Ob vzpodbujanju gledalcev so igralci igrali z veliko vnemo. Žoga je letela tudi v prepovedane položaje. Glasno žvižganje in nav^anje je kazalo na pravi nogometni boj. Vso logistično podporo (jedača in p^a- sejali novo travo z upanjem, da bo dolina zaživela, kot je živela v času dramskih iger. Sam turnir je imel poseben namen: utrjevanje medsebojnih odnosov med gasilskimi društvi in krepitev psihofizične pripravljenosti gasilcev. Cilji so bili doseženi. Iskre in tudi zmagala. Za ovratnik jim je dihala - drugo mesto - Stara Vrhnika in kot tretji najboljši med najboljšimi so bili SD Žabe. Prejeli so zaslužene pokale. Pravico je delila petčlanska sodniška ekipa v sestavi: Petar Radak, Marko Preglej, Edo Bradač, Miran Krampač in Željko Ivanovic. Strogo sodniško oko ni ča) je nudilo domače »virško« gasilsko društvo. Turnir se je uspešno končal ob 18. uri tik pred dežjem. V Matjaževki bomo tudi v prihodnje pripravili še kakšno zanimivo športno in kulturno prireditev. Dobrodošli. Za PGD Verd, Anita Čretnik. Vrhniški motoristi na Trsatu Zadnjo nedeljo v avgustu smo vrhniški motoristi poromali na Trsat nad Reko. Idejo za izlet je dal gospod župnik Blaž, ki je tudi član našega kluba. Zbrali smo se pred cerkvyo sv. Pavla na Vrhniki in se odpeljali skozi Cerknico do prve postaje za kavo, malo pred Kočevjem. Pot smo nadaljevali prek mejnega prehoda Brod na Kolpi in okoli trinajste ure svoje konjičke parkirali pred baziliko. Uradni predstavnik nas je povabil v notranjost in predstavil Trsat z dvajsetminutnim filmom v slovenščini. Včasih je bil Trsat samostojno naselje, zdaj pa je del mesta Reke. Osrednja točka Trsata je bazilika svete device Mar^e in stoji na hribu 135 m nad morjem. Je tudi romarska cerkev. Legenda jo povezuje s hišo Mar^e device iz Nazareta. Največja znamenitost cerkve je slika Trsatske gospe, ki jo je cerkvi podaril papež Urban leta 1367. Po ogledu smo se napotili na Grobnik, ki je le nekaj kilometrov oddaljen in je znan vsem motoristom. Nismo se šli preizkušat, kdo je najhitrejši. Najprej smo pregnali lakoto, nato pa smo si ogledali eno dirko. Zdravko je bil malo žalosten, saj je raje tekmovalec kot gledalec. Na tamkajšnjem em dirkališču ima trenutno tretje mesto v kategorii ser^skih motorjev. Tekmovanje se bo končalo sredi oktobra. Za zadnjo dirko potrebuje nove gume, zato sponzorji - vabljeni! Vračali smo se prek Babnega Polja. Med potjo smo se ustavili na kavi, ki nas je poživila in tako smo vsi srečno in zadovoljno pripeljali na Vrhniko. Lani smo bili na izletu na Sveti gori nad Gorico in ker je bila udeležba velika, tako kot letos, smo sklenili, da bi vsako leto en izlet izbral župnik. Izletu se lahko pridružio tudi motoristi, ki niso v klubu. Fotografije z izleta si lahko ogledate na naši spletni strani: www.mknauportus.si MK Nauportus Vrhnika 60 let kolesarskega društva Rog (1949-2009) 9. VN HiFi ColorStudia IN PODELITEV ZLATEGA SCOHOVEGA KOLESA KROŽNA DIRKA ZA KATEGORIJE: ELITE/DO 23 LET/STAREJŠI MLADINCI/ŽENSKE/REKREATIVCI ZADNJA PREIZKUŠNJA ZA ZLATO SOOHOVO KOLO NEDELJA, 18.0KT0BER 2009, OB 14.00 URI ROTAR CENTER EUROGARDEN-PODSMREKA ^Eà'ienie Balinarke DU Vrhnika Odprla sem album z naših balinarskih tekmovanj in ugotovila, da naših najlepših letošnjih trenutkov nismo delile z vami. Kajti letos smo med drugim osvojile tudi prehodni pokal z Rakeka, ki so ga lani osvojile balinarke iz Trbovelj. Spomnila sem se, kako smo vriskale, ko smo približale vseh šest krogel k balinčku. Bil je popoln triumf, z nami so vriskali naši navlači - bilo je enkratno, nepozabno. Doma balinamo za svojo dušo in za trening trikrat na teden - zunaj hodimo na tekme za Društvo upokojencev Vrhnika, kar pa se kar pozabi. Pozabljeno je tudi, da so naše balinarke dvakrat ponesle ime Vrhnike v slovenski prostor, dvakrat so bile državne prvakinje, da ima balinanje na Vrhniki že več kot 22-let-no tradic^o, pa so naši težko prisluženi pokali pristali na hodniku in nimajo prostora v bolj sprejemljivem prostoru, niti nismo toliko vredne, da bi lahko soodločale pri upravljanju DU, kar je praksa drugih panog, ne tako pomembnih za promoc^o Vrhnike. Vendar smo odločene, da gremo naprej prek vsega in zase. Marinka, Foto: Ivanka in Smajl Nova zmaga za Velkavrha 23. avgusta se je končal še en reli za državno prvenstvo Slovenije. Tako se je tehtnica prevesila v drugo polovico sezone in do konca ostaneta še dva: naslednji vikend v Velenju in oktobra reli v Logatcu. Andrej in Marko sta zopet pokazala, da jima bo letos naslov zelo težko vzeti iz rok. Na sprinterskem relýu, ki je potekal samo en dan, sta združila moči in prva pripeljala ciljno črto v yugo pokalu in 4. v divizý'i I. "Tokrat sva morala celo tekmo tiščati na polno, saj tako kratek reli ne dopušča taktiziranja. Tudi drugi tekmeci so bili zelo hitri, saj v nekaj kilometrih ne moreš narediti velike prednosti, lahko pa veliko napako. Če ne bo kakšnih večjih napak pri naju in seveda če bo zdržal avto, na koncu sezone ne bi smelo biti večjih presenečenj. S tem mislim, da nama stopničk praktično ne more vzeti nihč več e. Hvala mehanikom in pa sponzorjem SALKON, TERMOTOM, DIVINOL, tapetništvo KERS-MANC, PSC Logatec, Janezu ZAMEJCU. Nina Gorenc 46 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^'a 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Planinsko društvo Vrhnika - delovna akc^a Markac^skega odseka V soboto, 12. septembra 2009, smo planinci Planinskega društva Vrhnika v organizac^i Markac^skega odseka izvedli delovno akcijo obnove poti na Planino. Zakon o planinskih poteh nalaga Planinskim društvom kot skrbnikom pla- zdelale. Potrebna je bila ak-c^a prenove. Tokrat se nas je zbralo deset, ki smo dobro delali, tovorili, žagali, kopali, zabrali in obnavljali pot na Planino. Vremenska napoved ni obetala nič kaj lepega vremena, vendar se je kislo so- udarno kladivo in preostalo orodje) do županove klopi, kjer smo si jo oprtali na rame in odšli do prvega kritičnega dela na poti, ki povezuje županovo klop s z potjo, ki pripelje s Stare Vrhnike. Ta del je nevaren predvsem pozimi, ko se na- vklesali v skalo. Naslednje kritično mesto je stari S ovinek, kjer je meteorna voda sprala zemljo do skale, kjer smo izklesali stopnice ter popravili in do-daji mulde za odtok vode. Se posebno je bil kritičen del v skalnem useku nad z okusnim pasuljem, ki sta nam ga pripravila Mirko in Berto. Popoldne nas je čakalo še delo na skalnem delu poti pod Bukv^o, ki je še posebno nevaren pozimi. Tam smo v skalo zavrtali luknje, v katere smo zabili kline, po ninskih poti, da obnavljajo in skrbjo za omenjene poti. Naravna eroz^'a, bližnjice in posledično z njimi pogojena eroz^'a tal so pot na Planino na nekaj mestih že dodobra botno jutro spremenilo v lep dan, ki je omogočil, da smo opravili delo, ki smo si ga zadali. Jože nam je pomagal z svojim traktorjem prepeljati opremo (agregat, vrtalko, bere na skalah led in je treba biti še posebno previden, da ne nastane zdrs ali padec. Na omenjenem delu smo iz brun črnega gabra izdelali stopnice, nekaj pa smo jih klopjo Spica, kjer smo na novo izklesali in iz brun črnega gabra izdelali stopnice. Po napornem delu od Spice do zavetišča na Planini smo se odpočili in okrepčali katerih smo zaenkrat napeljali vrv. Pozneje bomo napeli jeklenico za oprtem, ki bo prav prišla pozimi, ko se na tamkajšnjem delu na skalah nabereta sneg in led. Malo nižje smo postavili leseno varovalno ograjo, ki vsaj malo ščiti pred zdrsom v Staje. Vida, varuhinja gorske narave, je poskrbela za vse odmetane robčke in smeti, ki jih nekateri obiskovalci Planine še vedno veselo odmetavajo ob pot in tako ka-z^o naravo. Akc^o smo uspešno zaključili, bomo pa spremljali razmere na poteh in jih poizkušali sproti sanirati, da bodo poti varne v zadovoljstvo obiskovalcev Planine. Hvala vsem, ki so s tokratnim delom naredili pošteno dobro delo. Vse vas, ki pa hodite •po tej poti, prosimo, uporabljajte označeno pot, ne hodite po bližnjicah in ne delajte novih stranpoti - obhodnic. Na akc^'i smo posneli tudi nekaj fotografij, ki si jih lahko pogledate v Fotogaler^i Planinskega društva Vrhnika. Simon Zalar Planinska založništvo Slovenci smo planinski narod. Vsak drugi Slovenec občasno odhaja v gore. Prav vsi Slovenci pa smo zaljubljeni v naše gore, ki so prav gotovo med najlepšimi na svetu. Pred nekaj leti je bilo uradnih članov Planinskih društev več kot 100.000. Več članov so vključevala le gasilska društva. Pred desetletji smo poznali planinske založbe in tiste, ki niso izdajale take literature. Dandanes pa lahko najdemo planinsko literaturo, eno knjigo ali več, že skoraj pri vsaki založbi. Mnogi avtorji so svoja dela izdali tudi v samozaložbi. Med planinske založbe se je uvrstila tudi Založba Sanje iz Ljubljane. Leta 2008 so izdali knjigo slovenskega zamejca, priznanega alpinista, pisatelja in novinarja Radia Trst, Dušana Jelinčiča z naslovom Umor pod K2. Prva izdaja te knjige je izšla leta 2000 pri Založbi Lipa v Kopru. Knjiga je prva slovenska prava alpinistična kriminalka. V romanu se zgodba najprej dogaja v švicarskih gorah z Eigerjem na čelu, nato pa v Himalaji. Nastopajoči so alpinisti z vseh koncev sveta in ne nazadnje tudi spremljevalni šerpe. Nova izdaja je deloma spremenjena in dopolnjena. Letos so izdali še drugo žepno izdajo istega avtorja z naslovom Biseri pod snegom. Prva izdaja te knjige je izšla leta 2000 pri Založbi Obzorja v Mariboru. V njej avtor opisuje štiričlansko mednarodno alpinistično odpravo na Everest, ki jo je leta 1990 organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst. Jelinčiča zanima tisto, kar je novo; novo pa je tisto, kar se spreminja; edino kar se spreminja, p pa je človeška duša. Opis himalajske odprave je opisovanje ljudi, ki živ^o in delujejo v izredno težkih razmerah. Jelinčičevo pisanje v tej knjigi nas spominja na planinske spise legendarnega slovenskega alpinista in filozofa Klementa Juga. Ista založba je letos izdala tudi knjigo Ožarjeni kamen drugega velikega slovenskega alpinista, Frančka Kneza. Besedilo nas popelje po nenavadni in osupljivi poti neznanega sveta, na katerih ne manjka drznih pogledov v vrtoglave prepade in obzorja, ki jih pred vsakogar postavlja ne le pot v višave, ampak v življenju nasploh. Avtorju je pogosto zgodba pomembnejša od poti same. V knjigi je več celostranskih nenavadnih in zanimivih fotografij. Ciril Velkovrh 9. Slovenia open - Vrhnika V soboto se je v športni dvorani Antona Martina Slomška na Vrhniki od-v^al 9. tradicionalni mednarodni turnir SLOVENIA OPEN. Od 480 tekmovalcev iz 10. držav smo imeli tudi člani KK Vrhnika svoje predstavnike. Tekmovanje so odprli najmlajši člani, ki so dokazali, da so sposobni nastopati tudi na največjih tekmovanjih in hkrati nabirali prepo- trebne izkušnje za nadaljevanje športne kariere. Pri članih smo imeli pr^avljenih 7 tekmovalcev in sicer: Domen Serber, Jur^ Gostiša, Kristjan Buh, Anže Pečar, Samir Sarič, Sabina Burjak in Aleksandra Radović. Vsi člani so prikazali lepe borbe, predvsem Anže Pečar, ki je prikazal izjemno pripravljenost. Največji uspeh vrhniškega kluba je dosegla Aleksandra Radović z odličnim 3. mestom. Čestitke nastopajočim in hvala vsem, ki so pomagali pri pripravi tekmovanja! Čestitke tudi predsedniku kluba in trenerju Džemalu Mustafiču, ki je ob 40-let-nici KARATE ZVEZE SLOVENCE prejel srebrno plaketo KZS za 30 let uspešnega dela v karateju! M.P. PLANINSKA LITERATURA • PLANINSKA LITERATURA Planinski vestnik, 114. letnik, leto 2009, avgust, številka 8. Avgustovsko številko začenjajo vrhunski alpinisti, ki kot gorski vodniki skrbjo za odprave ne le na Everest, pač pa tudi na mnoge druge nižje vrhove, kjer prav tako lahko nastane nepredvidena nesreča. Tudi Rudolf Badjura je bil vodnik po slovenskih gorah, toda ne fizično, pač pa kot pisec prvega slovenskega turističnega vodnika. Uvodnim prispevkom sled^'o še drugi. Vladimir Habjan je v megli pohajal v Loški steni, Andrej Gosar pa je prečil to pogorje v lepem vremenu. Miro Stebe se pritožuje nad birokrac^o uradnega vodenja planinskih izletov, Dušan Skodič pa je z Gola-kov občudoval zasnežene Alpe. Neutrudna Nada Kostanjevic je opisala doživetja na potepanjih po grebenih nad Vipavsko dolino, Jože Mihelič pa je opisal botanično pot pod Črno prstjo. Herman Dornik je srečeval različno divjad pod Fužinskimi gorami, Leopold Kržišnik pa se je povzpel na Porezen mimo praznih in zapuščenih domač^'. Janja Lipužič je obiskala Visoke Ture, Magda Salamon pa Umdža Tse v Himalaji. Silva Grogl se je potepala okrog Anapurne, Marjan Bradeško pa je obiskal najlepše kraje v Kaliforn^'i. Mojca Stritar je preživela podaljšan vikend med petti-sočaki v boliv^'skih Andih, Andrej Stritar pa na Sinovcu, ki leži še na slovenskem etničnem ozemlju. Olga Kolenc je obiskala kanjone v Visokem Atlasu; tam pa je plezal Andrej Grmovšek. Matjaž Serkezi priporoča sončna očala na visokih nadmorskih višinah, Peter Podgornik pa se spominja soplezalcev, predvsem Pavleta Kozjega, zadnjega, ki je »odšel« iz njegove druščine. Ciril Velkovrh Vpis novih članov Fitnes karate Vabljeni vsi, ki vas zanimajo tovrstni tečaji s poudarkom na izboljšanju psihofizičnih sposobnosti, pr^etnem druženju s sovrstniki v večjih ali manjših. TRENINGI (od pon.do pet)POD HRUSeVCO 42(100m od osnovne šole A.M.S.) TEL:051 303 857 (Džemo), E-naslov:dojofit@siol.com www.karateklubvrhnika. net Sportni pozdrav VLJUDNO VABLJENI Karate klub Vrhnika Bodice, ki sem jih požel, so z drevesa, ki sem ga posadil. (George Gordon) Kritizirati zna vsak bedak in mnogi to počno. (Garbettu) Ljudje vam pravdo, da jih kritizirajte, hočejo pa le, da jih hvalite. (William Somerset) Ni zdravila proti rojstvu in smrti; izrabimo lahko le vmesni čas. (Santayana) Krimovci zmagovalci Sredi septembra se je končala medobčinska liga v balinanju za leto 2009. Sodelovalo je 14 ekip, ki so se pomerile med seboj po enokrožnem tekmovalnem sistemu. Po trinajstih krogih pa je bila sledeča lestvica: 1. KRIMOVCI 13 12 1 0 46:6 46 2. HORJUL 13 7 6 0 37:15 37 3. PVD SEVER 13 9 2 2 34:18 34 4. AS KLEMENČIČ 13 7 0 6 29:23 29 5. BLAGAJANA 13 6 2 5 29:23 29 6.. TOSHIBA 13 5 2 6 27:25 27 7. JAMA 13 3 8 2 26:26 26 8. INVALIDI 13 2 7 4 22:30 22 9. DU VRHNIKA 13 4 3 6 21:31 21 10. KRANJCI 13 4 1 8 20:32 20 11. DOBROVA ml 13 3 3 7 20:32 20 12. SINJA GORICA 13 3 3 7 19:32 19 13. DOBROVA 13 3 2 8 18:34 18 14. ZVVS 13 2 2 9 16:36 16 Ekipa AS Klemenčič je zasedla 4 mesto zaradi večjega števila zmag ob doseženem enakem številu točk kot ekipa Blagajane z Vrhnike. Prav tako je ekipa Kranjcev iz istega razloga zasedla 10 mesto pred ekipo Dobrova mladi. S.S. 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 47 Z Linea Snello do popolne preobrazbe! V centru za hujšanje in oblikovanje telesa Linea Snella Vrhnika vsakodnevno spreminjamo življenja naših obiskovalk. Pomagamo jim odpraviti odvečne kilograme in celu-lit, preoblikovati postavo in vzpostaviti odlično počutje. Naša obiskovalka, ga. Nina Vidmar, je ena tistih, ki je sebi in okolici dokazala, da je mogoče s strokovnim, celostnim pristopom in obilico pozitivne energie doseči zares izjemne rezultate. Preberite si njeno zgodbo o uspehu. Ga. Nina, kakšen je bil vaš življenjski slog, preden ste se vpisali v program Linea Snel-la? Živela sem dokaj hitro in predvsem neaktivno. V ospredje sem postavljala druge, na sebe in svoje potrebe pa dostikrat pozabljala. Sčasoma sem postala zagrenjena in lahko rečem tudi zelo nezadovoljna sama s seboj in drugimi. Kaj vas je prepričalo, da ste začeli hujšati v centru Linea Snella Vrhnika? Prvi pogovor s terapevtko. Program je predstavila realistično, brez olepševanj in mi jasno povedala, kaj lahko pričakujem. Odkrita beseda je imela glavno težo. Kljub temu, da sem imela pomisleke v smislu ali bom zmogla predpisane vaje, sem se odločila takoj. Kakšni so bili vaši cilji, ko ste se vpisali v program? Po pravici povedano kar visoki. Sicer smo se dogovorili za znižanje teže na -20kg oz. na 70kg v 70 terap^ah, vendar sem jaz vseskozi imela v mislih -30kg. Poleg tega sem si želela izboljšati kondic^o, pridobiti fizično moč in predvsem izboljšati prehranjevalne navade. Predno sem začela z obiskovanjem LS so na mojem jedilniku prevladovale predvsem slad-kar^e. Katere navade ste morali spremeniti v času izvajanja programa in ali je mogoče živeti tako naprej? Praktično sem spremenila celoten način življenja. Naj izpostavim najbolj drastične: - redna telesna aktivnost vsaj 3x tedensko - naučiti sem se morala jesti počasi in manjše obroke - sladkar^e omejiti na minimum - ukiniti večerne prigrizke in odpovedati se OH po 16h -predvsem pa poslušati svoje telo Na začetku sem imela kar nekaj težav, da sem vpeljala vse te spremembe v vsakdanjik, delež tudi redno gibanje; to pomeni, da poleg vadbe v Linea Snelli vsak prosti čas izkoristim za kakšno obliko športne dejavnosti. vendar mislim, da je tak način življenja povsem sprejemljiv in mi ne bo povzročal težav v prihodnosti. V kolikem času ste opazili prve rezultate? Koliko vam je uspelo shujšati? Rezultati so bili opazni dokaj hitro. Že po prvem mesecu se je moje počutje občutno izboljšalo, kilogrami in centimetri pa so tudi hitro kopneli. Vizualno pa so bili rezultati vidni po 3 mesecih. Do sedaj sem shujšala 33kg, upam pa še na kak kilogram manj. Katere terapie so vam predpisali v času hujšanja? Vadila sem v Thermoslimu in Thermobiku, v kombinac^i z Bodywarmom. Koristila sem tudi 10 terap^ ultrazvoka - ka-vitac^e. Kakšna je skrivnost vašega uspeha? VELIKA ŽELJA PO USPEHU, SAMODISCIPLINA in VZTRAJNOST. Našla sem način hujšanja, ki meni osebno najbolj odgovarja in katerega lahko ponazorim s pregovorom; za zajtrk jej kot kralj, kosi kot princ in večerjaj kot siromak. Večerje so pri meni resnično siromašne in brez OH. Poleg tega mislim, da ima velik Kaj vam je bilo najbolj všeč v Linea Snelli? Praktično vse. Pozitiven in pr^azen odnos do strank, vrhunski pristop k delu, odkrita beseda ter občutek, da ti nekdo resnično stoji ob strani in na katerega lahko računaš v kriznih trenutkih. Ali se je spremenilo vaše življenje tudi kako drugače razen v konfekc^skih številkah? Seveda, sedaj lahko rečem, da sem se ponovno našla. Začela sem na novo živeti, uživati v vsakdanjih stvareh, pridobila pa sem tudi psihično moč, tako da se lažje spopr^emam z izzivi, ki mi jih prinaša življenje. Tudi nakup oblačil, ki mi je predstavljal v preteklosti muko, mi je sedaj v veliko veselje. Iz konfekc^ske št 46/48 sem pristala na 34/36. Kako rezultate vzdržujete in ali vam pri tem pomaga Linea Snella? Držim se načela; pojej ravno toliko kolikor potrebuješ. To pomeni, da jem večkrat na dan, saj se le tako lahko izognem prenajedanju. Ravno tako je del vsakdanjika gibanje. Linea Snella ima pri tem še vedno precejšno vlogo. želite zanesljivo* shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella"! Uspeh vam zagotavljamo s pisnim jamstvoml V našem centm sed^ tudi ULTRAZVOK - KAVITACIJA, nsysodobnejâa metoda za odstranjevanje celuiita in maščobnlh oblog Pri vpisu v vaš idealni program vam po zaključku programa podarimo še mesec dni nadaljevalnega programal Pohitite, akcija velja le za prvih 30 vpisov oz. do 10. oktobra 2009. 01 75010 21 Rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in posvet. •VpovpreQu 98,9 % obiskovalk naših centrov ne le doseže. temveC preseže zastavljene cilje. Linea JÎSnella i d.o.o. / Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika / T: 01 75010 21 • •••• NfiPOT o' W ** V m Po ugodnih cenah nudimo kvaliteten material za: // CENTRALNO OGREVANJE p' VODOVOD KOPALNIŠKO OPREMO GOTOVINSKE POPUSTI HIT JESENI PEČI NA PRVA, OLJE IN PLIN NA POTd.0.0. TržaSka cesta 513a 1351 Brezovica T: 01 365 75 00 F: 01365 75 05 M: 041 546 3ZS E: napot@sioLnet 1: www.napotsi 48 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si delovni čas 9.00-12.00 in 13.00-17.00, sreda 9.00-12.00 in 13.00-18.00, sobota 9.00-12.00 www.optik-jelovcan.com CDCDl=;ilc VABLJENI NA DNEVE ODPRTIH VRAT! 17. ■ - 19 . SEPTEMBER. Med 17. in 19. septembrom vas vabimo neverjetno ugodno jubilejno serijo dovršen naša vozila. Se vidimo na praznovanju Citr na dneve odprtih vrat v naše salone, kjer smo za vas p o opremljenih Citroënovih avtomobilov. Poleg tega sm oënovih 90 let, kjer se bomo prepustili čarom kreativn ripravili j e tehnol ubilejno ponudbo za 90 let Citroënove kreativne tehnologije - enkratno in popustom dodali še 1.500 evrov dodatnega jubilejnega popusta na vsa ijgije. 5 CRÉATIVE TECHNOLOGIE J OITROËn Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrl hnika; gsm: 031/643 597; avto .meriak@qmaii.com,Prodaja vozil: 01/7 553-807; Servis vozil: 01/7551-007 ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. ------------------------ČESAR DRUGI NIMAJO CRÉATIVE TECHNOLOGIE y CITROËN grand C4 Picasso in jubilejnim popustom 1.500 €__ CITROËN priporoča Total Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 LTubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Maria Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Maria Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Trma Kuhar, dr.med. 031 357 873 in 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPUA Trma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Maria Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melania Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Maria Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Maria Tliaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNA ZOBOTEHNIKA Veronika Kranjec 75 53 227 y CITROËN Berlingo Multispace HDi 90 iia 490 € y CITROËN C5 TOURER Í?IVH?ÍOÍO S in jubi^jnim popustom 1.500 € y CITROËN C4 ' Confort VTi 120 ieia zl!640 € VABLJENI NA DNEVE ODPRTIH VRAT! 17. - 19. SEPTEMBER. Med 17. in 19. septembrom vas vabimo na dneve odprtih vrat v naše salone, kjer smo za vas pripravili jubilejno ponudbo za 90 let Citroënove kreativne tehnologije - enkratno neverjetno ugodno jubilejno serijo dovršeno opremljenih Citroënovih avtomobilov. Poleg tega smo našim popustom dodali še 1.500 evrov dodatnega jubilejnega popusta na vs naša vozila. Se vidimo na praznovanju Citroënovih 90 let, kjer se bomo prepustili čarom kreativne tehnologije. rRFATivF TFrHNni nr;iF Avto Merlak d.o.o. Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; asm: 0; riiTROÊr» 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.meriak@qmaii.com,Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007 TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta - Ana Švigelj, dr.med. 75 55 135 narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si fiziolog«a 75 55 132 laboratory 75 55 133 patronažna služba 75 55 152 in 75 55 153 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 75 04 415 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler. dr.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakirenovir. dr.med. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 črt1c1/-3 Trtl-iria amKnlarita - RfM-rtArriïra Marjeta Tugovic, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer Marjeta Tugovic. dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI yrn? AA7CTA7TÎMT FíTÍT AA^i^T 7ACTÎTJMTÎ CPT nCMTÎ AA/ÍTJTTT AMTTÎ V 7rí VWHMTT^A mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 7c; c:3 »47 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus. dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPTOŠNI AMBUTANTI V ZP BOROVNICA Mar^a Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Mar^a Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Trma Kuhar, dr.med. 031 357 873 in 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAPUA Trma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Mar^a Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Tudita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela T,eben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melan^a Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Mariia Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 riTMTÎT^nT nČT^A AA/TTJTTT AMTA Maria Tliaš Koželj, dr.med. 7C; CiA Ron 7ACTÎTJMA ynTJOTTÎHMTT^ A Veronika Kranjec 7C; Ro 007 Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.0 Z NAMI DO ZNANJA VPIS V VIŠJO STROKOVNO ŠOLO EKONOMIST MEDIJSKA PRODUKCIJA VARSTVO OKOUA IN KOMUNALA POSLOVNI SEKRETAR fîTRD INICTVn IZ H ERA, Kržičeva 7, E-mail: ínfo@íz-hera.sí ni-?.*? nn 1Rn www Í7-hArn si ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA Tel.: (01) 7555 110; Faks.: (01) 7555 112 Cesta 6. maja 11, 1360 VRHNIKA CENIK SAMOPLAČNIŠKIH STORITEV -DEŽURNA SLUŽBA storitev cena(€) NENUJEN KRATEK OBTSK 7,50 NENUJEN PRVT PREGLED 25,00 NENUJEN PONOVNT PREGLED 20,00 NENUJEN OBTSK NA DOMU 55,00 MANJST POSEG 7,50 SREDNJT POSEG 15,00 VELTK POSEG 25,00 zdravntSkt pregled zaradt akutnega ALKOHOLNEGA OPOJA ZDRAVNTSKT PREGLED ZARADT AKUTNEGA ALKOHOLNEGA OPOJA TN UKREPT DETOKSTKAC^E ODSTRANITEV KLOPA (dnevni čas: 6.30 - 20.30) ODSTRANITEV KLOPA (nočni čas: 20.30 - 6.30) TZPTRANJE uSeSA (pri nadomestnem zdravniku) ODVZEM KRVT TN URTNA (odredba) ZDRAVNTSKO POTRDTLO MASKA ZA TERAPEVTSKO TNHALAC^O (ob izdaji nove) KNJTŽTCA O CEPLJENJU (ob izdaji nove) Cenik velja od 1. 1. 2009 ZDRAVSTVENT DOM VRHNTKA direktor mag. Emil Židan, dipl. org. dela 20,00 55,00 7,50 15,00 15,00 35,00 10,00 5,00 1,19 upoštevanim rednim popustom 2 jubilejnim popustom 1.500 € I iubil(2inim poiDUísto m 1.500 € prihranek: 4.000 € 100 km Emisija CO2 od 145 do 163 g/km Slike s 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 49 , AVTOSOLA , ^ AVTOTRADE, VRHNIKA ^ TEHNIGNI PREGUE0I ZA MOTORNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE Pooblaščeni smo za: - overitve pogodb - izdelavo HOMOLOGACIJ za uvožena vozila Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice: TRIGLAV, ADRIATIC SLOVENICA, MARIBOR, TIUA IN GENERAU Možnost plačila s karticami: Delovni čas: pon. - pet: 7.00 -20.00 sobota: 8.00- 13.00 Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A, B, EirB, H, C in C+E. Pričetek tečaja 28.9.in 19.10.2009 ob 17.00 uri v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnil^a *Možnost opravljanja izpita v Ljubljani ali Postojni *Možne prijave preko intemeta Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99. *V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči Qaia NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE NARAVE (Rubriko ureja Klub Gaia) Sadje oberimo pravočasno Sadni vrt jeseni kar diši od zrelih plodov. Sadje z domačih sadnih vrtov je večinoma namenjena samooskrbi in morebiti predelavi. Tako si lahko z malo dobre volje pripravimo pravi domači sok, kis, kompot, krhlje, žganje, marmelade,^ Veliko vprašanje pa se pojavi, ko je sadje potrebno obrati. Večina ljubiteljev sadnega drevja se prav konec avgusta in septembra sprašuje o najprimernejšem času obiranja. Zgodi se, da sadje obiramo prezgodaj, takrat so plodovi manjši, slabšega oz. neizrazitega okusa, pa še skladiščno se slabše. Tudi prepoznem obiranju se pridelek slabše skladišči, plodovi odpadajo, so mehki in steklasti. Pri določanju optimalnega časa obiranja si je že ob nakupu potrebno zabeležiti (zvezek) posamezno sorto. S pomočjo literature kjer so navedene posamezne lastnosti posameznih sort je zapisan tudi predviden čas obiranja za posamezno sorto. V času zorenja se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, vzporedno nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin. Za dobro sadje po okusu si želimo čim višje sladkorje in arome ob hkratni še vedno dovolj trdni konsistenci in ravno pravšnjo vsebnostjo kislin, ki dajejo plodu harmoničen okus. Vsebnost sladkorjev v plodovih (jabolka, grozdje,^) merimo s pomočjo refraktometra. Trdoto plodov strokovnjaki določajo s pomočjo penetrometra. Vsebnost škroba pa merimo z jodnim testom. V domačem sadovnjaku si najlažje pomagamo z opazovanjem. Tako opazujemo spremembo intenzivnosti osnovne barve. Hitro bomo opazili, da z zorenjem klorofil v kožici ploda razpada in zelena barva najprej bledi, nato prehaja v vedno močnejšo rumeno oz. značilno sortno barvo. Naslednji pokazatelj zrelosti je čvrstost zveze med pecljem ploda in plodno pogačo na veji. Plodovi, ki dozorevajo se vedno lažje trgajo, zreli plodovi odpadajo sami. Tudi rjava barva semen v peščišču je znak, da plod zori. Sadje lahko obiramo večkrat, ko plodovi do-zor^'o, jih poberemo in pojemo ali shranimo, drugim pa damo še nekaj časa za dozorevanje. Sadje z domačega vrta je najboljše uživati večkrat dnevno. Tako bomo zaužili vse pomembne snovi (minerale, vitamine, vlaknine, antioksidante). Vse to so zaščitne snovi, ki nas varujejo tako, da v organizmu »lov^o« strupene snovi. Torej uživajte domače sveže sadje in sadne sokove ter zamrznjeno, vloženo ali posušeno sadje. Malo manj pa posegajte po kompotih ter sladkanih sadnih sokovih. Tako se boste izognili NAGRADNO VPRAŠANJE Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik rev^e Gaia! Za samo 15,90 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, izleti, predavanja, delavnice, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov rev^e Gaia. Ime in priimek: Naslov,, „pošta jnpoštna^št.: Telefon ali e-mail: Katero dolgodelujoče organsko gnojilo v obliki pelet potrebujemo ob sajenju sadnega drevja? Odgovor : PL_ _T E_ _ A O_ _AN. ASFAUlRA^ifE - TLAKOVAISJE, in OSTALE NIZKE GRADřffE V sadovnjaku se veselimo pridelka V sadovnjaku se posvečamo obiranju pridelka in pripravam na sajenje. Za ljubitelje sadjarstva je prihajajoči jesenski mesec zelo živahen in prijeten, saj se takrat začne spravilo glavnega dela pridelka, na katerega smo čakali vse leto. Izpolnite^pr^avnico in jo pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2, 1360 VRHNIKA. Pr^avite se lahko tudi po telefonu št: 7558 160 ali po e-mailu: gaia@klubgaia.com tudi »nepotrebnim« kalor^am. Pripravimo se na pomladitev sadovnjaka Že konec meseca septembra pripravimo sadilna mesta za nove sadike, ki bi jih radi posadili v oktobru. Dobro načrtujemo, kam bomo posadili kakšno sadno vrsto in sorto, pri tem pa upoštevamo tudi opraševalne odnose. Ob nakupu sadik izbiramo zdrave in pravilno razvite sadike. Bolje je, da sajenje opravimo jeseni, kot spomladi. Jeseni sajene sadike spomladi, bolje od-ženejo, saj se rastline pred zimo že ukorenin^o in tla založbo z vodo. Sadilne jame izkopljemo tri tedne pred sajenjem (konec septembra). Konec oktobra, ko se drevesnice že založbo z novimi sadikami oz. drevje praviloma že odvrže liste pa pričnemo s sajenjem. Pred pričetkom sajenja je potrebno, da si pripravimo orodje in ves potreben material, ki ga bomo potrebovali pri posaditvi drevesa. Za saditev sadnega drevja potrebujemo plantella sadjarsko gnojilo, dolgodelujo-če organsko gnojilo v obliki pelet plantella organik, plantella univerzalno vrtno zemljo, žično košaro iz pocinkane mreže (zaščita pred voluharjem), kos pocinkane žične mreže (zaščito cepljenega dela pred glodalci), impregniran kol, ter vrvico za privez drevesa ob oporo. Ko na sadnem drevju v sadovnjaku prične močneje odpadati listje pričnemo s sajenjem. Drenov grič 88,1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 755 7797, GSM 041/ 766-587 e-maiL'tlakovanJe.jesenko@sioLnet _____ Peter Caserman s.p. Ï tr\WÊ C PodHruševcoM ^CK 1360 Vrbnika a S e r m a n • s (01) 755-48-10 051-420-680 Vgrajujemo in popravljamo: • izpušne sisteme, • katalizatorje in lambda sonde, • športne izpušne sisteme, • olja in ostale tekočine, • zavorne sisteme, ; blažilce, vzmeti, končnike, roke. Ostale storitve: • avtodiagnostika, • priprava vozii na zimo, • priprava vozii za tehnični pregied. Novost: PNEVMATIKE -^Katmuran LASS A Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah 04.09. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 05.09. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 11.09. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 12.09. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 18.09. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 19.09. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 25.09. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 26.09. Jožef Keršič, dr. stom. Brigadirska ul. 16, Vrhnika 02.10. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 03.10. Mihaela Leben Zevnik, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 09.10. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 10.10. Kristina Tozon, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 16.10. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 17.10. Matej Leskošek, dr.stom. ŠZA Ivan Cankar 23.10. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 24.10. Marjeta Jugovic, dr.stom. Zdravstvena postaja Borovnica 30.10. Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 31.10. PRAZNIK 06.11. Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 07.11. Melanija Legat, dr.stom. Log, Cesta na polje 2 13.11. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 14.11. Judita Cvelbar, dr.stom. Zdravstveni dom Vrhnika 20.11. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 21.11. Marija Ogrin, dr.stom. OŠ Anton Martin Slomšek 50 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poraba: 5,6- 9,9 1/100 km; emisija CO2: 149-234 g/km. Slike so simbolične. www.ford.si Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 Avtohiša Klemenčič, Hacetova ulica 1, Ljubljana prodaja@ah-klennencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811 Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 Hausmarti Kvaliteta ni več luksuz! OKNA, VRATA, NOTRANJA VRATA www.hausmart.si e-mail: ljubljana@hausmart.si tel.: 040/805-284 TETIM, d.0.0., Bmčičeva 13,1000 Ljubljana m OPTIKA LARA Opto navtic, d. o. o., Trg svobode 9 - ZD Žiri tel.: 04/5106 - 380 Notranjska c. 14, Logatec, tel.: 01/7542 - 150 Velika izbira modnih okvirjev, sončnih očal, vseh vrst korekcijskih stekel,kontaktnih leč, povečevalnih lup ... V mesecu oktobru 15 % popust na večžariščna (progresivna) stekla. A % BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDI ZDRAVNIKA OFTALMOLOGA (Tudi izmera očesnega pritiska) Ob nakupu očal vam nudimo popust v vrednosti okulističnega pregleda. Izdelava KOVINSKIH NADSTRESKOV, dvoriščnih vrat, vseh vrst ograj in drugih kovinskih izdelkov Ko pri v et in dm ibenîk k j Lesnû Brdo A1 a 13eo Vrhnika lel/ras: 01 75 Ù^ 090 gam 031 323 795 jan&z@i O m G N O 52 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O pripravi besedil in fotografij Po jezikovnem pregledu dobi besedilo v roke odgovorni urednik. Ker je prispevkov veliko (za 64 in več strani), je potreben določen rok, da so besedila pripravljena za tisk. Zato tudi vedno objavimo datum, do kdaj sprejemamo besedila za objavo. Vendar pa ga vsi ne upoštevajo, s čimer nam povzročajo velike težave pri vrstnem redu obdelave prispevkov. Glede na to še enkrat apeliramo na vse dopisnike in vedno zagotoviti jezikovnega pregleda besedil (lektoriranja). V nadaljevanju posredujemo »tehnična navodila za predložitev prispevkov, ki so namenjena vsem pripravljavcem prispevkov in izdelovalcem oglasnih sporočil. V programski zasnovi Našega časopisa je zapisano, da se glasilo piše tudi samo. To pomeni, da ga pišejo številni ljudje, vešči in nevešči tega dela pa tudi pravi profesionalci na Cenik oglasov v glasilu Naš časopis Enota mere 1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev % strani % strani cela stran zahvale Cena v EUR z DDV 4,51 225,34 450,68 901,35 67,60 za pripravo besedil, ki jih je treba pregledati, urediti, po potrebi tudi pretipkati, nakar jih pregleda lektor. Tehnična navodila za predložitev prispevkov Tipkopis naj bo na papirju napisan na eni strani z dvovr-stičnim ali vsaj z 1.5 vrstičnim razmikom. Natisnjen naj bo z računalniškim tiskalnikom, z razločnimi naslovi, podnaslovi. Napisan naj bo z eno osnovnih oblik pisave (Pala-tino Lynotype, priporočeno) velikosti 12, besedilo naj bo levo poravnano. Odstavek se konča s piko in z entrom določi naslednjega. Kar želite v besedilu poudariti, napišite z bold ukazom. Naslovi se pišejo z malimi črkami. Besedilo naj bo napisano v Wordu. Ne oblikujte besedil v okvir ali stolpec !!! Tabel in slik ne vstavljajte v besedilo !!! Cena oglasa na prvi strani se povečajo za 100%. Cena oglasa je enaka za črnobele in barvne strani. Popusti: 15% če naročnik sam oblikuje oglas. 15% za podpis pogodbe o celoletnem oglaševanju za % strani in 1/1 stran (agenc^ski popust). Veljavnost cenika: od 6.11.2007 dalje. pisce prispevkov za Naš časopis, naj upoštevajo roke za oddajo besedil. Sem in tja bomo upoštevali tudi izjeme, predvsem zaradi aktualnosti dogodkov, kar je mogoče urediti z uredništvom, katerega telefonska številka je 040-234-090. Prav zaradi nekaterih zapoznelih prispevkov tudi ne moremo tem področju. Tako so dane možnosti, da se predstavno razna društva, skupine, klubi, zavodi, podjetja, obrtniki, posamezniki ^ in so vključena vsa dogajanja iz našega vsakdana in življenja na področjih kulture, športa, zabave, turizma, gospodarstva in politike. Zato je precej tehničnih težav TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG A 1380 VRHNIKA tal : 01 750.53 75 fa«: 01 750.53.80 Reiat ^mi smo za to specializirani! > aradbene rešitve "na Icliuč' izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi vnriRniR nnslnvnih kniio 7a nrnrihRnikR Damos d.o.o. Velika Ligojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 Q41/B37-734 damnsdnnfSvnlia.net Vsaka slika, fotografija naj bo shranjena v posebni datoteki v enem od standardnih grafičnih formatov (JPG, PDF, TIF,). Internetne fotografije niso primerne za tisk. Na koncu rokopisa pod avtorjem prispevka naj bo napisano ime slike (npr. DSa00001) Izdelani oglasi naj bodo shranjeni v: (pdf-priporočljivo, jpg, tif formatu, cdr 11 v krivuljah). NOVE MERE TISKA ČASOPISA 1/1= 280 x 396 mm (cela stran) 1/2= 280 x 196 mm (1/2 strani) 1/4= 138 x196 mm (1/4 strani) 1/8= 138 x 96 mm (1/8 strani) širina kolone 43,333 mm širina kolone in pol 66,825 mm širina dveh kolon 90,667 mm širina treh kolon 138 mm Vsaka tabela mora biti na koncu prispevka priložena na posebnem listu papirja. Natipkana naj bo z enojnim razmikom. Nad tabelo naj bo poleg zaporedne številke tabele njen opis (npr. 'Tabela 1. Vzorec tabele Za vse tehnične nejasnosti se obrnite na: cesartomo@gmail.com ali gsm 040/234 090 Vsa gradiva pošiljajte na elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uredništvo Simon Seljak Od nabave do izvpHhp* POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC S.p. 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 - Adaptacije kopalnic - Mala vodovodna popravila - Menjava odtokov - Centralno ogrevanje - Polaganje keramike in kamna Aleš Pelcar s.p. , Ljubljanska cesta 34, 1360 Vrhnika TqI- riAl 71 1 .TQ1 ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje OBNAgP^ PLOsac pooawn^O fugirno wvfvSO. llil ---- „ ^^—-„„ d.o.o. VRHNIKA delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Opekarska 18, Vrhnika PE Ljubljanska 31, Vrhnika Telefon: 01/750-24-89 Telefaks: 01/750-24-90 A/inkilni. »31 m-iainan 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 53 alples pohištvena znamka Bom-Oprcma trgovina pohištva Vri-iniica POHIŠTVO-ALPLES (nasproti picerije Boter) Tržašlo c. 7, tel.: 01 7505-255, 040-350-175 delovni čas: 8h do 19h, sobota: 8h do 13h Čas je, da osvežite vaš dom z novostmi Poiščite jih v salonu Dom-Oprema na Vrhnild. www.alples.si Brezplačno e privlačno! Obiščite prodajni salon Dom-Oprema na Vrhniki in spoznajte pestro izbiro pohištva za vaš dom po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Ob tem pa izkoristite tudi naše brezplačno: • svetovanje na domu • 3 D izris pohištva v prostoru • dostavo • montažo ob nakupu nad vrednostjo 660 €. Akcija prodaje ortopedskih vzmetnic vseli dimenzij - tudi po vaših merah. www.peugeot.si Obiščite prodaini salon Peugeot, pomladite se HoVl PtOGioT 20? ..EV.MLAPPST.OD I.DO ,5.OKTOBRA 2009 PEUCEOTpuipoiioaťnSTAI. Po .b, go„v, (l do 171. Nagradna igra traja od 10. 9. 2009 do 3 0. 2009. Pravila nagradne igre so dostopna na www.peugeot.si PEUGEOT 207: DOBRE NOVICE! Dobra novica za vas: Obiščite salone Peugeot, pustite se razvajati in domov boste zagotovo odšli dobre volje in mlajši - eden od obiskovalcev pa bo nagrajen celo s čisto novim prenovljenim peugeotom 207. Novi Peugeot 207 že od 8.980 EUR. AVTO LEV d.o.o. PE Vrhnika, Ljubljanska I6a, 1360 Vrhnika tel.: 01 755 80 10, www.avtolev.si Novi 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pošle so ti moči in zaprla si svoje trudne oči! ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo na zadnjo pot pospremili Ano Dolinar iz Podrebri pri Polhovem Gradcu 1932 - 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvaležni smo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, pr^ateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, za molitve, za sveče in cvetje ter za darove za svete maše in darove za obnovo oltarja ter Podrebrske cerkve. Najlepša hvala gospodu Bogdanu Oražmu, pevcem in pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljeno slovo od naše drage mame. Posebna zahvala patronažni službi gospema Cilki in Anki za pogoste obiske, prevezovanje in lajšanje bolečin ter zdravnikoma dr. Tomšiču in dr. Kušarju. Prav tako lepa hvala gospodu Ivanu Polajnar za poslovilni govor ter upokojeni pa-tronažni sestri gospe Sonji Jankovec za lajšanje bolečin pri njeni dolgoletni bolezni. Vsi njeni Podreber, september 2009 Med nami ljubljen bil si iz vsega srca -ljubljen bodi tudi tam, jer si zdaj doma. ZAHVALA Ob izgubi očeta in moža Lazarja Dedjanskega 30. 4. 1957 - 3. 9. 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz podjety lUV in Unichem, nekdanjim sodejavcem iz podjetja Liko v Borovnici, sošolcem in učiteljem iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter finančno in drugo pomoč. Posebej se zahvaljujemo družinam Strojinc, Trkov in Mi adić, sosedi Persi za vso pomoč in podporo ob hudi bolezni in v najtežjih dneh. Iskrena hvala dr. Peršičevi in osebju oddelka C-II Onkološkega inštituta, ki so skrbeli zanj, Pogrebni službi Vrhovec za lepo opravljen obred in gospodu Blagoju za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Stana, hči Anja, sin Sašo in vsi, ki so ga imeli radi Ostali so spomini, bolečina, za teboj velika je praznina. Smrt prerano te je vzela, a v srcih naših boš ostal. Če bi lahko ti pomagali, ne bi za teboj ob tvojem grobu stali. Ne ljubezen ne solze več te ne prebude. ZAHVALA Jožef Rotar Krštofov Jože (9. 5. 1954 - 4. 9. 2009) Najprej se iskreno zahvaljujemo osebju gastroenterološke interne klinike na Japljevi, še posebna zahvala dr. Šmidu in viš. med. sestri Jožici Mesarič. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^a-teljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše in za župn^sko cerkev ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Alojz^u Golobu, g. Antonu Golobu in patru Marjanu Čudnu za lep obred in vse molitve. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Vrhovec. Iskreno se zahvaljujemo pr^ateljem gasilcem PGD Pod-smreka, pogrebcem, prav tako pa tudi gasilcem drugih gasilskih društev, ki ste ga v velikem številu počastili s prisotnostjo. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in organistu za lepo zapete pesmi v cerkvi in ob grobu. Govorniku g. Janezu Kušarju se zahvaljujemo za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi, Podsmreka, september 2009 Zaprl za vedno si trudne oči, zgarane bile so tvoje dlani, ostale so nam Tvoje sledi, v lepem spominu nam ostal boš vse dni. V 89. letu starosti nas je zapustil Franc Plestenjak, po domače MEŽNJISKI ATA s Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem Iskrena hvala vsem sorodnikom, pr^ateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Hvala velja tudi gospodu župniku, Pogrebni službi Vrhovec, Jožetu Bizjanu in Mimi Plestenjak. Hvala tudi vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Črni Vrh, avgust 2009 Boštjan Verbič 1963-2009 V ponedeljek, 24. avgusta 2009, se je ustavilo srce našemu dragemu Boštjanu. V četrtek smo ga družinski člani, pr^atelji in sodelavci spremili k prezgodnjemu počitku na vrhniškem pokopališču. Neizmerno hvaležni smo članom društva Autosport Ja-zon, ki so s svojim slovesom počastili njega in njegovo predanost športu, ki mu je v življenju toliko pomenil. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom in vsem, ki so ga poznali, ki so se v takem številu poslovili od njega, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, ki jih bom prižigali na njegovem grobu. Družina Verbič ZAHVALA Franc Matičič (1973-2009) Iskrena zahvala vsem, ki ste nama kakor koli stali ob strani ob mnogo prerani izgubi očeta in moža. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, pr^ateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Gasilskemu društvu Vrhnika in drugim gasilskim društvom za pomoč pri obredu, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču, gospodu kaplanu, službi Kele & Kele, Osnovni šoli Ivana Cankarja za finančno pomoč, Policii Lj. - Vič, Reševalni službi, zdravstvenemu osebju z Rakitne in nenazadnje tudi gospodu za takojšnjo prvo pomoč ob jezeru. Posebna zahvala sestri Sabini in njeni družini. Žalujoča žena Mar^a in sin Klemen Ko bodo vsa morja usahnila, takrat bom tudi jaz tebe pozabila. ZAHVALA 19. 9. 2009 smo se za vedno poslovili od mojega zlatega oč^a Antona Romiha Poštna ul. 7/a, Vrhnika Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu podarili cvetje in sveče. V neizmerni žalosti hčerka Jana in drugo sorodstvo Vrhnika, 20. 9. 2009 NUDIMO STEKLARSKE STORITVE NUDIMO STEKLARSKE STORITVE □ IZOLACySKO STEKLO, TERMOPAN, □ VARNOSTNA STEKLA IN OGLEDALA ZA GRADBENE STROJE, VILIČARJE, TRAKTORJE IN TOVORNA VOZILA, □ BRUŠENJE STEKLA, □ STEKLA IN OGLEDALA ZA NOTRANJE POHIŠTVO, □ IZDELAVA STEKLENIH KUHINJSKIH PULTOV. ST Si Tel: 01/75 KLARSTVO SILEŠIM ara cesta 26^ DEagomer I 58-560 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila mama Slavka Jankovec 1930-2009 s Srednjega vrha Vsem sorodnikom, sosedom in pr^ateljem se iskreno zahvaljujemo za pomoč, izrečeno sožalje, podarjene sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo gospodu župniku Marjanu Arharju za pogrebni obred, pevcem in Pogrebni službi Vrhovec. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA X v T y v» v Jože Kovačič iz Borovnice (7. 3. 1933 - 5. 9. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom in znancem, vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ali kakor koli drugače pomagali, gospodu župniku, pevcem, Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Borovnica, september 2009 ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila Antonia Urbančič po domače Čukova mama Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pr^ateljem za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje ter svete maše. Posebna zahvala dr. Mežnarju iz IPP UKC, dr. Jurci iz intenzivne nege Infekc^ske klinike, Pogrebni službi Vrhovec ter gospodu župniku. Vsi njeni Podolnica, avgust 2009 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 55 SESTAVIL SUSMAN JAKOB DEVET-LETKA TORNADO, ZRAČNI VRTINEC ZGORNJI DEL ROKE DESNI PRITOK VOLGE V RUSIJI UŽIVALEC TOBAKA PRVO-ŠOL-ČEK A ČRNOBELA GOZDNA PTICA POTUJOČI PASTIR , SELIVEC PRIMOR -SKA STARA MAMA DEL KMEČKEGA VOZA ZNAK ZA JOD VASCO BALBOA VARNOSTNI SVET MEDICA STARIH SLOVANOV KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS t UČENEC OGRADA ZA SVINJE STRELNO OROŽJE , DEL KROGA OSOUENI KOHONT IRENA KRAJ UMRLIH , TUDI V U. IZTOK PUC PALICA Z ZAREZAMI UTRDBA V SAN ANTONIU V TEKSASU V ZDA ZNAK ZA TELUR PRVI PREVOD BIBLIJE V LATINŠČINO 45 MINUT JE DOLGA URA ŠOLSKI RAJON, PODROČJE RAZTELESITI TRAVNIK OB VODI , TRGOVINA NA VRHN . IVAN TAVČAR ZNAK ZA KISIK ZNAK ZA LAHKO BE-LOSREBR. KOVINO, A.M.=26,98 KALIJ NAJDAU -ŠA REKA NA SVETU VRSTA VRBE ELAN ZNAK ZA VOLTAM -PER RIMSKA DEVETINŠTIRIDESET ZNAK ZA AMPER ALKILNI RADIKAL C5H11 HIŠA UČENOSTI Ime in priimek: Točen naslov: Horoskop za oktober OVEN (21.3 - 20.4) V prvi polovici meseca se boste morali večkrat prilagoditi drugim - kar vam seveda ni v navadi! Po 17. boste zaradi Marsa, ki je vaš vladar postali odločnejši in po-gumnejši - pa tud ljubezni bo zavladala strast. BIK (21.4 - 20.5) Poudarek bo na področju ljubezni in romantike, dobro vam bo šlo tudi v službi in v šoli. Nekaj napetosti in težav bo morda povezanih z domačimi razmerami in odnosi. DVOJČKA (21.5 - 20.6) Sonce bo poskrbelo za vaše dobro počutje in srečo v ljubezni. Komu-nikacya, trgovina in intelektualne dejavnosti bodo potekale skladno. Da boste imeli več energie začnite s telovadbo. RAK (21.6 - 22.7) Mars vas bo spodbujal k energičnem delu in zaradi vpliva dobrih planetov, bi lahko v tem mesecu prav veliko dosegli. Npr.: poslovni dosežki, gradnja, študy povezan s tujino... LEV (23.7 - 22.8) Prva polovica meseca bo kar preveč mirna, v drugi polovici pa boste postali precej bolj pogumni, strastni in dinamični... Morda se pojavi enkratna priložnost, da začnete nekaj novega: ljubezen ali služba. DEVICA (23.8 - 22.9) Življenje bo spet ubralo ravno pot in napredovali boste brez težav. Ne samo v šoli in službi, tudi v ljubezni bo sreča na vaši strani. Več kot s sabo, se boste ukvarjali s tistim, kar imate oz s čimer služite. TEHTNICA (23.9 - 23.10) Stresno obdobje v službi se bo končalo 16., ko boste morali končati neko mukotrpno delo. Po tem vam Merkur v vašem znamenju obeta živahen promet, številne razgovore in dogovore, uspešna pogajanja in komunikacyo. Tudi na ljubezenskem področju izobilje romantike in sreče! ŠKORPION (24.10 - 22.11) Prva polovica meseca vam bo izrazito naklonjena v več pogledih. Odloččno boste napredovali v službi, šoli in v romantičnih podvigih. V drugi polovici meseca, pa boste morali zamenjati taktiko in se izogibati agresivnosti. STRELEC (23.11 - 21.12) V službi boste združevali pryetno s koristnim, saj boste silno delavni. Kasneje se začne bolj sproščeno obdobje, ter nove priložnosti v ljubezni. Pryatelji! // Nagradna križanka "Šola S prvim septembrom, so se zopet odprla šolska vrata za novo šolsko leto 2O09/2OIO. Šolski prag so prvič prestopili tudi številni prvošolčki, menda ji je celo okoli 17.000. Naj nas nagradna križanka še enkrat spomni na naše šolarje in tudi dyake, ki so začeli s poukom. Za prvih šest pravilno rešenih in izžrebanih križank smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada: 80,00 evrov, 2. nagrada: 60,00 evrov, 3. nagrada: 40,00 evrov in tri reklamne majice. Rešene križanke pošljite do 15. oktobra 2009 na naslov: Uredništvo NČ, Tržaška c. 9, p. p. 54, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom „Nagradna križanka". Nagrade za križanko "Poletje" V uredništvo smo prejeli veliko rešenih križank. Opaziti je bilo, da je konec dopustov in počitnic. Izmed prejetih rešenih križank smo izžrebali prvih šest pravilno rešenih, katerih lastniki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada: Brigita Štirn, Krožna pot 8a, 1360 Vrhnika, 2. nagrada: Frančiška Ana Klančar, Cesta pod Goro 10, 1353 Borovnica, 3. nagrada: Leon Winterleitner, Vrtna pot 5, 1351 Brezovica. in tri reklamne majice: - Branka Vrhunec - Žnidaršič, Vrtnarya 7b, 1360 Vrhnika - Pavle Bajec, Bratov Mivšek 29, 1353 Borovnica, - Jože Petrovčič, Ob potoku 24, 1360 Vrhnika. Prejemnike denarnih nagrad prosimo, naj čim prej pošljejo davčno in matično številko, osebni (transakcyski) račun ter informa-cyo, pri kateri banki oz. enoti je račun odprt. Prejemnikom majic pa bomo le-te poslali po pošti. S. S. Pravilna rešitev - vodoravno: dopust, opazka, pot, Ob, um, LBL, sinica, dopustniki, Pod-brdo, Oko, B, V, HT, lama, OO, Aman, draženje, ekonom, in, RO, Spa, gr, or, maj, soline MALO ZA HEC • MALO ZA HEC KOZOROG (22.12 - 20.1) Napredujte počasi in previdno, sporov pa se poskušajte ogniti. Srečo boste imeli pri ljudeh, ki vas bodo podpirali, vas spodbujali, da ne boste izgubili poguma; kajti naslednji mesec bo dokaj pryetnejši. VODNAR (21.1 - 18.2) Sonce v Tehtnici bo odlično vplivalo na vaše splošno počutje, samozavest in odnose z drugimi. Nekaj trenja lahko doživite le v delovnem okolju, ker se bodo vaše misli vrtele okoli pryateljev in družabnega življenja. RIBI (19.2 - 20.3) V ospredju bodo odnosi, partnerstva, navezovanja stikov... Nekdo vam bo pomagal s pametnim nasvetom, zato tujega mnenja nikar ne zavračajte. Morda lahko naletite na neko prepoved - stisnite zobe, hitro bo mimo. ODRAŠČANJE "Moj mož je bil v prvih letih zakona zelo pryazen in ljubezniv z menoj. Klical me je piščanček, teliček, miška ..." "Kako pa je zdaj?" "Veš, pojasnil mi je, da tudi živalce odrastejo!" DVA RAZLOGA "Zakaj nočeš biti moje dekle?" fant proseče sprašuje dekle. "Iz dveh razlogov." "Katerih?" "Prvi razlog si ti, drugi pa je nekdo drugi." DRUŽINSKA TRAGED^A "Vi ste edini pacient, ki ga žena ne obiskuje," reče zdravnik pacientu, ki je bil operiran zaradi poškodb obraza. "Ne more priti, saj tudi ona leži v bolnišnici." "To je pa prava družinska trage-dya!" "Točno, toda ona je začela.« NE VEDO "Je bila vaša teta še pri pameti, ko je umrla?" "Ne vem. Oporoko bomo odprli šele čez tri dni!" ZAKAJ "Prosim, imate kakšen tolar," prosi berač pred vrati. "Zakaj pa ne delate, saj ste še čisto pri močeh?" ga vpraša gospo- dinja. "Zakaj pa vi ne plešete kot strip-tizeta v baru, saj imate še čisto dobro postavo?" PISATELJ Moj sin je pa pisatelj. "Kaj pa piše?" "Marsikaj. In vse kar napiše, ljudje prebavyo." "Potem pa gotovo piše kriminalne romane?" "Ne, jedilnike." NI MU NAMENJENO Med predstavo v gledališču se gledalec obrne k ženskama, ki sta sedeli za njim in reče: "Mir! Niti besede ne slišim!" "Saj je prav, da ne! Saj ne govorim vam, tepec!" odvrne ena od klepetulj. GOLOBI Upokojenca sta krmila golobe in eden reče: "Golobi so kot politiki!" "Kako to misliš?" "Ko so spodaj, ti jedo iz roke, ko pa so zgoraj, serjejo po tebi!" OPERA "Janez, ali nam lahko razložiš, kaj je to opera?" je učiteljica vprašala učenca. "Opera je dramsko delo, v katerem je glavni igralec zaboden in namesto da bi krvavel, začne kričati in peti!" t nSTRO KLUB H. mjanac s.p., Cankatjev trg Vrhnika TRGOumn isitivl KkiI m vas. B od i€ doue !!! Deloiinieas:ocl9^0ilow^ • soboca od S^ do NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul in Dobrova-Polhov Gradec, brezplačno pa kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul in Občina Dobrova prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za 3va-Polhov Gradec. Uredništvo: Simon Seljak (v.d. odgovornega urednika in novinar ter organizator). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper Tominc, Sebastjan Vehar, dopisnika za Občino^Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer; Vesna Erjavec, lektoriranje: Marjetka Šivic; vnašanje besedil: Sabina Ahčan. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali h.c. 750-66-30, Telefaks: (01) 750-66-36. Elektronska pošta: na-scasopis@zavod-cankar.si. Pokličete nas lahko tudi po mobitelu: 040/234-090. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 3,76 EUR, na prvi strani velja dvojna cena. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino so 2,92 EUR za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 56,33 EUR, mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu NAŠEGA ČASOPISA, v ceno še ni vštet 20 % DDV, oglasi so lektorirani s strani naročnika. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Prosimo, naj bodo prispevki, poslani za objavo, opremljeni s polnim imenom in naslovom; če je mogoče, naj jim bo dodana telefonska številka, na kateri lahko preverimo avtentičnost avtorja. Grafična realizacya: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto. 56 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. september 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si pogovora: do 180 minut cas pripravljenosti: do 350 ur stranska vrstica Widget vgrajen FM-radijski sprejemnik z RDS (Radio Data System) aplikacija Facebook razširitveno spominsko mesto (MicroSD) 80 MBvgrajenegaspomina BLUETOOTH ■Cena velja ob sklenitvi paketa Povezani 44/77 a podaljšanju le tega za 24 m *Cena velja ob sklenitvi paketa Povezani 33/55 ali podaljšanjuletega za 24n ■Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 r *Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 rr Sony Ericsson WS08 • čas pogovora: do 600 minut • čas pripravljenosti: do 400 ur • storitev prepoznavanja glasbe (TrackID) • Radio z RDS • Walkman •Nadzorstresenjem • Potisna pošta • razširitvenospominsko mesto (MSMicroM2,1GB) • BLUETOOTH 9900 € *Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 SD 3,2M -■--J..' • = LG GB2S0 • razširitvenospominsko mesto (MicroSD) • čas pogovora do 317 minut , • čas pripravljenosti do 536 ur . •20MBvgrajenegaspomina •1,3MPfotoaparat • SMS,MMS,EMAIL, / ■ • bluEtooth tj^. -. '^.^Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ^^ . • ali podaljšanju le tega za 24 rr ^ m 1,3 M- 5M Samsung CS212 pogovora: do 180 minut čas pripravljenosti: do 250 ur SMS,MMS,EMAIL,Mp3,Mp4 60 MBvgrajenega spomina 2 sočasno aktivni SIM kartici Bluetooth Nokia 6600i Slide • čas pogovora: do 2400 minut • čas pripravljenosti: do 300 ur • vgrajen FM-radijski sprejemnik • razširitvenospominsko mesto (MicroSD) • 20MBvgrajenegaspomina • BLUETOOTH 19"» € *Cena velja ob sklenitvi paketa Povezani 44/77 ali podaljšanju le tega za 24 r 8900 €* *Cena velja ob sklenitvi pal podaljšanju le tega za 24 14900 *Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 24 *Cena velja ob sklenitvi paketa Povezani 33/55 a podaljšanju le tega za 24 n EUR in vsebu|e|o DDV. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. Deluje na 2 aktivni SIM kartici! 11900 €* SD 1,3 M Nudimo vam: sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoje~ih za Mobitel d.d. meg(g)phone^^ TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika t|01 755 71 6j,y:041 342 000 @ leK Í * SERVIS ■ RAČUNALNIŠTVO RAČUNALNIKI IN PRENOSNIlS^ svetovanje, sestavo po naroČilu» nadgradnje,... goroncijo 24 mesecev Prenosnik HP Probook 4710s T5870 ♦ dorilo (torbico) zosiom: 17.3" HĎ+ 1600X1900, Intel C2Ď T5870 (2.0), SÔB RAM, HĎĎ 32006 SATA, ATI Mobility Rodeon HĎ 4330 512MB, WEB CAM, Bluetooth, WLAN a/b/g/n, 4xUSB, ĎVĎ-RW, Čitalec kartic 6/1, HĎMI, tipkovnico, odporno proti politju, boterijo 8-celično, FREE DOS, garancija 1 leto Ceno: 687 EUR ^^ [^DíiídDQD S gj®S®wDDi]®s 01/7505-170 Vrtnarija 3, Vrhnika GSM: 041/26-48-48 prodaja@molekservis.com www.molekservis.com RABLJENI PRENOSNIKI tovorniško obnovljeni, naložen originolen operocijski sistem, odlično ohronjeni Predlog uporabe: za uporabo Interneta, kot drugI računalnik, ko ne pridete 'na vrsto', zo pisanje besedil, uporabo v šoli, prihranek stroškov pri nokupu ... Ročunolnik Shine E7500 lil SERVIS RAČUNALNIKOV menjavo komponent, odstranjevanje virusov, čiščenje sistemov, posodobitve gonilnikov, nodgrodnje ročunolnikov,... Procesor: Intel CORE 2 DUO E7500, RAM 4 ÔB, HDD 500 ÔB S-ATA II, DVD RW pekač, PCI-E grafična kartica Nvidia 9500ÔT 1ÔB, čitalec kartic, ATX elegantno ohišje, napajalnik 430W ^ano: 436 EUR M HDUshHDHI s pXišwíiBog é-a® HdSIS BARVNO kopiranje IN TI^ KOMPONENTE. MREŽNA OPREMA tudi v USB ključa A4 = 0,25 EUR A3 = 0,50 EUR TISKALNIKI . BARVE . TONERJI . IZPOSOJA BLA6AJN i osnovne plošče, procesorji, ohišjo, grafične kortice, diski, pomnilniki, zvočniki, spletne kornere, hlodilno telesc, prenosni diski, ontivirusni programi ... Napake v tisku niso izključene. Vse cene so z DDV in veljajo do odprodaje zalog. Sprejemamo kartice: Ba, Karanta, Eurocard, Visa, Diners, American. BARVNI PRINT DO A3 . PLASTIFICIRANJE . SPIRALNA VEZAVA ...