glasilo delavskega sveta
LETO V. ★ 1964 * ŠT. 11
NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS	V
Novo meato
1964
Letnik V.
Št. 11 (50)
November
(zdajai
delavski svet
Ureja:
uredniški odbor
Odgovorni uredniki Samo Medic
Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030
Zunanja oprema: Bojan Brovet
Tisk naslovne strani In vezava
Valvasorjeva tiskarna In knjigoveznica KrSko
Naklada: 870 Izvodov
VSEBINA:
—	Ob zgodovinskem dnevu
—	Občinski praznik Metlike
—	Iz zasedanj samoupravnih organov
—	Delo občinske skupščine
—	Nesreče pri delu, na poti na delo v mesecu oktobru in novembru
—	Bolezenski izostanki v mesecu oktobru 1964
—	V partizanski bolnici
—	II. kongres Zveze inženirjev in tehnikov tekstilci Jugoslavije
—	Novembersko mladinsko medobratno tekmovanje v dvigu produktivnosti dela
—	„Ali poznaš svoje podjetje“
—	Za dobro voljo
—	Naša kronika
Že enaindvajset let je minilo od tistega časa, ko smo sredi krvave vojne vihre doživljali velike dneve rojstva naše ljudske oblasti. 29. novembra 1943 so zbrani zastopniki naših narodov v starodavnem bosanskem mestecu Jajcu na II. zasedanje Antifašističnega sveta postavili temelje nove Jugoslavije in proglasili Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) za vrhovno predstavništvo nove ljudske države.
Tako so bile pred vsem svetom potrjene osnove nove državne skupnosti, za katero so se pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije z orožjem v roki pričeli boriti naj zavednejši. 'borci za osvoboditev izpod okupatorjevega in izkoriščevalskega jarma.
Rast ljudske oblasti in polet narodnoosvobodilne borbo sta bila neločljivo povezana. Tudi rast nove slovenske ljudske oblasti je bila organsko tesno povezana z rastjo nove Jugoslavije. Na zboru poslancev slovenskega naroda v Kočevju 3. oktobra 1943 se je zbralo 572 poslancev, ki so izvolili 4o-člansko delegacijo, ki je zastopala Slovence na II. zasedanju AVNOJ-a.
Povezanost slovenskega narodnoosvobodilnega boja in v njem rojene nove ljudske oblasti s skupnostjo ostalih, prav tako borečih se jugoslovanskih narodov je pokojni Boris Kidrič podčrtal z naslednjimi besedami; JJasno nam je, da uspeh naše narodnoosvobodilne borbe sploh ne bi bil mogoč, če ne bi bilo istočasnega boja vseh jugoslovanskih narodov. Prav zato, ker nam. je Slovencem oboje tako nazorno jasno, prav zato je v nas rasla in se utrjevala zavest o usodni povezanosti in skupnosti jugoslovanskih narodov.;I
Naše ljudstvo se je zavedalo pomembnosti sklepov II. zasedanja AVNOJ in svoje napore v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem še bolj stopnjevalo. To borbo so končno morali priznati tudi zapadni zavezniki, ki so priznali novo Jugoslavijo in njeno vojsko kot enakopravnega partnerja v borbi proti skupnemu sovražniku.
Že mnogo bolj kot takrat pa se zavedamo zgodovinske pomembnosti sklepov o graditvi naše oblasti danes. Če gledamo naš povojni razvoj, našo pot v socializem, gospodarske uspehe in našo novo ustavo, ki je prinesla novo preobrazbo v naših družbenih odnosih, tedaj lahko s ponosom rečemo: "Globoki in trdni so bili temelji, ki so bili postavljeni 29. novembra 1943.J
Jože Udovič
2
OBČINSKI PRAZNIK .METLIKE
Metlika praznuje svoj obeinski praznik 26, novembra, Vsake leto prirejajo na ta dan proslave in druge prireditve, da občani svoj praznik dostojno proslavijo.
26.-.november nas spominja na prvo večjo zmago partizanov v Beli Krajini. Leta 1942 je bilo svobonih že več vasic na pobočju Gorjancev. Tam so se zbirale partizanske čete in snovale načrte, kako osvoboditi večje kraje ob gorjanski cesti, kajti s tem bi motčno okrnili moč italijanskih enot v Beli Krajini. Ze junija meseca so napadli sovražnikovo postojanko na Hrastu pri Suhorju in jo uničili, čete partizanov so se večale in preraščale v brigade. Zadale so si tudi nalogo osvoboditi Suhor, ki je bil tedaj močna sovražnikova postojanka, ki so jo po padcu postojanke na Hrastu še bolj utrdili. Zato je bila borba za Suhor težka in je terjala mnogo napora in žrtev. Napad se je pričel 26. novembra zvečer in trajal do jutra. Napadali sta Cankarjeva in XIII. proleterska brigada. S pomočjo okoliškega prebivalstva, ki je skrbelo za obveščanje in prevoz ranjencev, je končno uspelo likvidirati sovražnika na Suhorju. To je bil velik dogodek, ki je vlil b-.rcem in ostalemu prebivalstvu Bele Krajine novih moči in vero v zmago.
V priznanje borcem, ki so v tem boju darovali življenja, preživelim borcem in ostalemu prebivalstvu, ki je med vojno pomagalo narodnoosvobodilnemu gibanju, praznuje Metlika 25. novembra svoj občinski praznik. Tega dne se skoraj vsako leto otvarja v Metliki ali okolici kakšen nov objekt - tovarna, cesta, hotel, kulturni dom itd.
Tudi v naši občini sledijo nove zmage na področju gospodarstva druga drugi in se borijo z zaostalostjo - dediščino preteklosti. Tudi v tem boju je zagotovljena zmaga le s sodelovanjem ljudstva, kot je bilo to potrebno za zmago na Suhorju.
Anica Žugelj
- 3 -
IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Na 9. seji je upravni odbor razpravljal o rezultatih devetmesečnega poslovanja podjetja, prodajalne in menze. 0 isti zadevi je razpravljal tudi delavski svet podjetja na svojem 6. zasedanju.
Iz podanega poročila je razvidno, da je bilo poslovanje podjetja zelo uspešno. Predilnica mikane preje, ki je obratovala le tri mesece, je proizvodni plan presegla za 32,4o %. Predilnica česane volnene preje je komulativni plan dosegla s 94,7o #, tkalnica za 15,66 apretura pa za 17,17 1o.
Proizvodnost se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta dvignila v predilnici mikane preje za. 4,6o v predilnioi česane volnene preje za 11,99 v tkalnici za 15,52 $ in v apreturi za 4,63 °h. Tudi kvaliteta izdelkov se je izboljšala. Tkanin I.kvalitete je bilo izdelanih 95,7o #, II.kvalitete 0,63 % in III.kvalitete 3,67 %.
V zvezi z dobrimi proizvodnimi uspehi so ugodni tudi finančni rezultati poslovanja podjetja. Letni plan plačane realizacije j; bil dosežen s 86,6 kar je 11,6 $ . več, kot je bilo predvideno. Vrednost porabljenega materiala je bila za 3,3 % nižja od ustvarjene realizacije, ostali stroški pa so dosegli le 77, o7 °Jo letnega plana. Znižanje proizvodnih stroškov je ugodno vplivalo na dohodek podjetja, ki je bil presežen za 15,1 %. V istem odstotku je bil presežen tudi čisti dohodek. Ukinitev prispevka od izrednega dohodka in sprememba davčnih stopenj sta poleg dviga proizvodnosti in zmanjšanja proizvodnih stroškov vplivala na močan porast skladov podjetja. Letni plan skladov je bil prekoračen za 67,2 #.
Povprečni osebni dohodek je znašal 38.913 din ter je bil za 26,2 $ višji od istega obdobja lanskega leta.
Zlasti močan dvig osebnih dohodkov beležimo v zadnjem tromesečju. Tako so se osebni dohodki dvignili julija za 3o #, avgusta za 31 # in septembra za 4o v primerjavi z istimi meseci lanskega leta.
Plan izvoza je bil realiziran s 53 %, za kar je že prispela dokumentacija. Za izvoz je bilo sicer izdobav-Ijenega več blaga in preje, toda do obračuna še ni prispela dokumentacija. Administrativno poslovanje okrog izvoza poteka zelo počasi, ker ne izvažamo naših izdelkov direktno, temveč naše izdelke predelujejo konfekcijska oziroma trikotažna podjetja, s katerimi nato delimo devizni obračun.
4
Predvideva se, da naše izvozne obveznosti do konca leta ne bodo v celoti izpolnjene, krite pa bodo v celoti obveznosti, ki jih imamo za uvoz strojev. V prihodnjem letu bodo naše izvozne obveznosti veliko večje. Volnarska podjetja bodo morala izvoziti svojih izdelkov v višini 4o % vrednosti uvoženih surovin in ostalega reprodukcijskega materia*-la. Zaradi uvoza novih strojev za predilnico česane sintetične preje pa bodo te obveze še večje, tako da bomo morali izvoziti za 1,600.000 $ naših izdelkov, Ker bo proizvodnja v predilnici česane sintetične preje stekla šele vi. četrtletju prihodnjega leta, se predvideva, da v I. polletju ne bomo mogli izvoziti toliko, kot bi morali ter bodo nastale težave zaradi uvoza surovin.
Pri uvozu surovin so nastale težave že sedaj, ker ne dobimo na razpolago potrebnih deviznih sredstev. Te težave nastajajo predvsem pri uvozu sintetičnih vlaken, vendar je podjetje s surovinami za enkrat preskrbljeno.
Prodaja naših proizvodov na domačem tržišču poteka zelo ugodno, saj imamo na zalogi izdelkov le vrednosti 8-dnevne proizvodnje.
Iz obračuna je razvidno, da nismo v letošnjem letu plačali izrednega vodnega prispevka, ki ga je predpisala Vodna skupnost Dolenjske v višini 8,000.000 din. Ta prispevek ni bil plačan, ker kljub dogovoru ni bila sklenjena medsebojna pogodba, da se ta sredstva porabi za regulacijo Bršlinskega potoka in ureditev vodovoda za Bršlin. Redni vodni prispevek in izredni prispevek za predilnico česane volnene preje pa sta bila plačana.
Ker stroški za izobraževanje ne dosegajo dovoljene višine, ki lahko bremeni poslovne stroške, je na priporočilo občinskih skupščin in zbornic sklenil upravni odbor, da bo o zadevi razpravljal na eni prihodnjih sej.
Za spomladansko kolekcijo so bili spremenjeni prodajni pogoji in so bili znižani rabati, ki jih podjetje priznava grosistom. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se prizna rabat za blago, ki je namenjeno za izvoz, in sicer različen rabat za blago, ki je namenjeno za vzhodno in zapadno tržišče. V težnji, da posredujemo potrošniku naše proizvode čim ceneje, -se spomladanska kolekcija prodaja predvsem detaj-listični trgovski mreži in je le manjša količina blaga namenjena grosistom.
V 9 mesecih je prodajalna dosegla 78,2 % letnega plana. Dohodek je bil presežen za 6,2 %. Prav za toliko je bil presežen tudi čisti dohodek. Povprečni osebni dohodek v prodajalni je znašal 48.382 din. Prodaja poteka v redu ter problemov nimajo.
V menzi je v 9 mesecih letošnjega leta celotni dohodek porastel za 5o,5 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Izguba iz poslovnih stroškov je minimalna in še ta izvira iz tega, ker se cene obrokov določajo po vrednosti potrošenega materiala za en mesec nazaj. V celoti pa so nepokriti osebni dohodki v menzi zaposlenih, ki pa se po sklepu delavskega sveta krijejo iz skupne mase osebnih dohodkov.
Nadalje je upravni odbor razpravljal o premestitvi tov. Klančarja. Zadolžil je tehnični sektor, da pregleda možnosti premestitve na tako delovno mesto, ki odgovarja njegovi kvalifikaciji.
Za pomoč poplavljenim je bil odobren znesek l,ooo.ooo din.
Na predlog republiške in okrajne zbornice je u-pravni odbor razpravljal o pomoči pri izgradnji tovarne po-liamidnih vlaken v Ljubljani. Kemična tovarna Moste je pričela z gradnjo te tovarne, ki bo izdelovala umetna vlakna, katera rabimo tudi v našem podjetju. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa so se obrnili na zainteresirana podjetja za pomoč, da se tovarna dogradi. Ker smo za dograditev tovarne zainteresirani, je upravni odbor predlagal delavskemu svetu, da posodimo Kemični tovarni Moste po zaključnem računu za leto 1964 znesek 2o,ooo.ooo din za dobo dveh let. Delavski svet podjetja je predlog upravnega odbora osvojil.
Na vabilo podjetja Glanzstoff iz Zapadne Nemčije, naj pošljemo na prakso tehnika, ki dela v našem-laboratoriju, je bilo sklenjeno, da se pošlje tov. Milica Mokotur za 14 dni na prakso v njihove laboratorije.
Na 5. zasedanju je delavski svet poslušal poročilo predsednika upravnega odbora o delu upravnega odbora. Poročilo je bilo sprejeto.
Na predlog upravnega odbora je delavski svet rešil tudi pritožbe na oceno nekaterih delovnih mest. Prav tako je bilo ustanovljeno tudi nekaj novih delovnih mest. Ukinjeni pa sta, bili delovni mesti ••evidenca preje ' in trgovski-potnik-.
Popravljena sta bila tudi 17» in 18. člen pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki govorita o udeležbi trgovskih zastopnikov in zaposlenih v prodajalni pri delitvi o-sebnih dohodkov. Oba člena sta bila popravljena tako, da odslej določa upravni odbor odstotek od prometa, ki ga naredijo trgovski zastopniki in prodajalna. Prav tako je upravni odbor pooblaščen, da določi za vsako sezono kvalitetni normativ in odstotek udeležbe proizvodnih enot v razliki med planskimi in dejanskimi poslovnimi stroški.
- 6 -
Za potrebe predilnice česane volnene preje bomo nabavili 4 glave za V. pasažo, S tem bo odpravljeno ozko grlo, ki nastaja v proizvodnji predpredilnice.
Dejavnost komisije za prevzem, ocenitev in razho-dovanje osnovnih sredstev je bila razširjena, V bodoče'bo ta komisija razpravljala in predlagala tudi nabavo osnovnih sredstev. V komisijo je bil poleg dosedanjih članov imenovan tudi vodja sektorja, v katarem se predlaga nabava osnovnih sredstev.
Delavski svet je sklenil, da se po zaključnem računu za leto 1964 da občinski skupščini Novo mesto dotacija v sklad za negospodarske investicije v znesku 3,000.000 din. Ta znesek je namenjen kot prispevek našega podjetja za izgradnjo mostu za pešce preko Krke.
Zakadi trenutnega pomanjkanja finančnih sredstev se je začasno ustavila gradnja prizidka ob novi šedovi hali. Letos bodo prizidek dogotovili le toliko, kolikor je to funkcionalno vezano na dokončanje šedov. Prav tako ne bodo popolnoma dokončali zadnji šed.
Zaradi trenutnega pomanjkanja ustreznih finančnih sredstev se je zadržalo plačilo anuitete za predilnico česane volnene preje, ki je zapadla I.I0.I964.
Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, da pri delitvi čistega dohodka po zaključnem računu za leto 1964 prvenstveno upošteva potrebe po obratnih sredstvih. Predlog upravnega odbora je bil sprejet.
V zvezi z določilom 287. člena statuta podjetja, je delavski svet sprejel pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. V ta pravilnik so zajeta poleg drugega tudi določila o štipendiranju strokovnega kadra za redno in izredno šolanje.
Ker nekateri oddelki delajo v treh izmenah, je bil sprejet pravilnik o povišanju najnižjih amortizacijskih stopenj, kar velja za tista osnovna sredstva, ki obratujejo v treh izmenah.
Jože Udovič
- 7 -
BELO OBČINSKE SKUPŠČINE
Že dalj časa so bila nesoglasja med podjetjem IMV in občinsko skupščino Novo mesto zaradi lokacije, na kateri bi podjetje naprej gradilo svoje poslovne prostore. Kljub vsem dokazovanjem, da je prostor od že stoječih objektov naprej proti- G-otni vasi nujno potreben podjetju za nadaljni razvoj, je pristojni občinski organ vstrajal na zamisli urbanistov, da je ta prostor rezerviran za storitveno obrt. Obrtnemu podjetju -‘Kovinar- je bila določena lokacija za postavitev nove delavnice v neposredni bližini
nav.
Ker se je gradnja tega objekta kljub raznim intervencijam s strani podjetja IMV in sklepu sestanka predstavnikov okraja, občine in podjetja nadaljevala, so samoupravni organi podjetja IMV vložili na občinsko skupščino ostro interpelacijo, v kateri so zahtevali, da se vprašanje obstoja in razvoja podjetja IMV obravnava na prvi seji občinske skupščine Novo mesto.
Nadalje so zahtevali, da se podjetju omogoči razvoj in rezervira celotno področje od sedanjih proizvodnih prostorov ob Karlovški cesti proti G-otni vasi. Zaradi tega naj bi se takoj ustavila gradnja objekta podjetja -Kovinar" ter za ta objekt določila druga primernejša lokacija. Poleg tega pa so zahtevali, da se iz občinskih upravnih organov odstranijo vsi -okoreli birokrati-, ki zavirajo razvoj podjetja IMV.
0 interpelaciji so razpravljali odborniki obeh zborov občinske skupščine ter po obširni razpravi ugodili interpelaciji v tem, da so odobrili zahtevano lokacijo za nadaljnji razvoj podjetja IMV ob Karlovški cesti.Ustavijena je bila tudi gradnja objekta :,Kovinar:!, Ker pa je bilo za gradnjo porabljenih že mnogo sredstev, je bilo sklenjeno, da se sestanejo predstavniki občinske skupščine, IMV in -Kovinarja-, da se o zadevi dokončno pogovore in določijo novo lokacijo in kdo bo podjetju -Kovinar'1 povrnil stroške gradnje. Odborniki so ostro kritizirali način in postopek reševanja vprašanja razvoja obeh podjetij ter zahtevali, da se ugotovi povzročitelja tega zapleta in poda skupščini poročilo. Sklenjeno je bilo,da zadevo razišče komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini K'.tvo mesto.
Nato so si odborniki na povabilo samoupravnih organov podjetja IMV ogledali tovarno. Ugotovili so, da so bile zahteve podjetja popolnoma utemeljene in da je v dani situaciji možna edina le širitev podjetja v smeri proti Gotni vasi in je ideja urbanistov, da se IMV preseli na drugo lokacijo, neostvarljiva.
Jože Udovič
NESREČE PRI DELU, NA POTI NA DELO IN Z DELA
v mesecu oktobru in novembru 1964
8.	oktobra se je ponesrečil pri delu Anton Kostrevc,
strojni ključavničar.
Imenovani je električno varil rešetke za klimatske naprave v predilnici sintetične preje. Kljub temu, da je uporabljal varilni ščit, je zaradi kompliciranosti dela in neizkušenosti prišlo do lažje poškodbe obeh očes.
9.	oktobra se je ponesrečila pri delu Rozalija Sitar, iz-
šivalka.
Imenovana je v oddelku šivalnice šivala manjkajoče niti v blagu. Med šivanjem pa se je zbodla z iglo v kazalec leve roke. Ker ni takoj iskala prve pomoči, je pozneje prišlo do komplikacije in je morala iskati zdravniško pomoč.
.1o.oktobra se je ponesrečila na poti na delo Anica Ban, tkalka.
Imenovana se je peljala s kolesom z Grma v službo. Pri odcepu h gradbenemu podjetju ;;Pionir:: je spredaj vozeča kolesarka zaradi ovire na cesti naglo zavrla kolo, imenovana, je zadela ob njeno kolo, padla ter si poškodovala desno nogo in desno roko.
10.	oktobra se je ponesrečila pri delu Martina Pink, delav-
ka na dublirnem stroju.
Imenovana je s sodelavko hotela premakniti zaboj z materialom. Ko je prijela zaboj, se je zbodla v rob hrapavega zaboja ter si poškodovala palec desne roke. Ker 3e je zgodilo na podoben način že več poškodb, bi bilo nujno potrebno, da se notranji transport bolje organizira ter se s tem prepreči nadaljnje podobne poškodbe.
14. oktobra se je ponesrečil na poti z dela Martin Žura, delavec v predilnici česane sintetične preje.
Imenovani se je peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike, kjer se priučuje za delo na pr ed.il ek ih strojih, bofer, ki je bil zadolžen za prevoz delavcev, je medpotoma dovolil voziti osebni avto
enemu izmed delavcev. Čeravno je imel izpit za vožnjo z osebnim avtomobilom, se je izkazalo, da za vožnjo nima še dovolj izkušenj. Pri Koroški vasi je na mokri cesti avtomobil zaneslo, tako da se je prevrnil. Imenovani si je pri tem poškodoval levo nogo.
22. oktobra se je ponesrečil pri delu Slavko Kavšek, ukat e c.
Imenovani je skupaj s sodelavci pomagal obračati tkalski stroj. Med obračanjem pa si je zaradi teže stroja pretegnil desno roko v zapestju. Ge bi to delo opravljali delavci, ki imajo za to potrebne izkušnje, prav gotovo do poškodbe ne bi prišlo.
26. oktobra se je ponesrečila pri delu Panika Ravbar, tkalka.
Imenovana je po izteku osnove čistila tkalski stroj. Med čiščenjem stroja pa ji je na spolzkem podu spodrsnilo, tako da je padla ter si poškodovala desno nogo v kolenu.
28.	oktobra se je ponesrečila pri delu Marjeta Turk pri pre-
vijanju osnove v oddelku predpriprave.
Imenovana je hotela s škarjami prerezati nitko diolena. Med rezanjem pa se je zaradi nepazljivosti s škarjamo zbodla v palec desne roke. Ker je bila poškodba manjša, je nekaj dni svoje delo nadaljevala, nato pa je zaradi komplikacij iskala zdravniško pomoč.
29.	oktobra ^e je ponesrečil pri. delu Jože Murn, zunanji,
delavec.
Imenovani jej bil iz oddelka predilnice začasno poslan k zunanjim delavcem. Poleg ostalega dela je s sodelavci pomagal nakladati na kamion odpadni material. Ker je bil med delom nepravilno postavljen, ga je sodelavec zadel z lopato v mazinec desne roke ter mu ga lažje poškodoval.
6. novembra se je ponesrečil pri delu Anton Kostrevc, suroj— ni ključavničar.
Imenovani je avtogeno varil komad od tkalskega stroja. Ker med varenjem ni uporabljal zaščitne gamaše, ki so namenjene za to delo, mu je ogoiek odletel v čevelj ter mu ožgal peto na levi nogi.
lo
9.	novembra se je ponesrečil na poti na delo Martin Gorenc, vlagalec osnove.
Imenovani se je peljal s Trške gore s kolesom v službo. Zaradi na novo zapadlega snega je med-potoma naletel na pripognjeno vejo. Ker je naglo zavrl kolo, je zaradi spolzke ^este padel ter si poškodoval dlan na desni roki.
23. novembra se je ponesrečila na poti na delo Milka Mihalič, delavka na dekatirnem stroju.
Imenovana se je peljala s kolesom s Potovrha v službo. Ko je prišla s stranske ceste na glavno, je iz nasprotne strani pripeljal avto. Ker se mu je hotela izogniti, je naglo zavrla kolo, pri tem pa je padla ter si poškodovala levo nogo v gležnju.
Mirko Jakša
ZAHVALI
Iskrena hvala predilnici česane volnene preje v Metliki za venec, ki ste"ga poklonili moji ljubi hčerkici.
Marija Gornik
Iskrena hvala mojim sodelavkam v izmeni za lepi venec, ki ste ga položili na prerani grob moje hčerke Nade.
Marija Gornik
Bolezenski izostanki v mesecu oktobru 1964
Naslednja tabela ‘bo prikazala bolezenske izostanke za mesec oktober v primerjavi z mesecem oktobrom 1963.
Oktober	1963		Oktober	1964		
Štev.	°!o na	Štev.	na štev.	$ na	Štev.	% na
vseh	delov	.boln.	delov, vseh	delov.	boln.	d. e 1 ov
Oddelki	bolniš.	dni	dni	dni	boln.	dni	dni	dni
dni		brez	dni		brez	
porod-	porodniške	niške
Skup.službe lo6	4,61	I06	4,61	53	2,18	5o	2,o5
Tkalnica	r	8,99	476	6, o7	812	10,6 2	632	8,3o
Pred. sint. pr J. 35	6,32	135	6,32	91	5,43	65	3,30
Apretura	2x6	8,24	145	5,53	265	7,58	22o	6,51
Pom.delav. lo5	7,47	lo5	7,47	77	4,69	77	4,69
Metlika •	374	6,69	23o	5,oo	236	4,94	271	4,69
Skupa j;l64o	7,45	1247	5,7o	1584	7,o3	1315	5,83
Iz tabele je razvidno, da je bilo v mesecu oktobru lanskega leta procent bolezenskih .izostankov vključno s porodniškimi dopusti nekoliko nižji kot v mesecu oktobru letošnjega leta. Ce pa odštejemo porodniške dopuste, je bil procent ostalih bolezni v mesecu oktobru letošnjega leta nekoliko višji.
Najvišji procent izostankov v mesecu oktobru jo bil zopet v oddelku tkalnice ( 8,3o #■) , sledijo apretura ( 6,51 ‘o)? pomožne delavnioe in predilnica česane volnene preje v Metliki C 4,69 #), predilnica sintetične volnene preje ( 3,88 #) ter skupne službe ( 2,'o5 #).
Vzroki bolezenskih izostankov;
-	razne' ženske bolezni	161	dni
-	nesreče izven dela	121
-	nega družinskega člana	119
-	kožne bolezni	116 r
-	gripa	lo5
-	nesreče	pri delu	lol
-	bolezni	živcev	69
-	bolezni	urinarnega	sistema 69
-- bolezni	dihalnega	sistema	52
-	angina	41
dni
t?
S7
TJ
" itd.
Mirko Jakša
V PARTIZANSKI BOLNICI
Po končani nemški of-enzivi oktobra 1943 smo namesto požgane orožarske delavnice v dolini Divjega potoka uredili novo delavnico med vinogradi Nove gore nad Starimi žagami. Nemci so še večkrat skušali prodreti iz Novega mesta preko Dolejs.kih Toplic proti Občicam in Starim žagam. Da bi jim to namero preprečili, smo minirali dohode proti naši dolini. Protitankovske mine smo izdelovali v orožarski delavnici iz zaplenjenih.' topovskih granat.
Zaradi pomanjkljivega orodja in naglice pri delu je nekega dne ob koncu novembra prišlo do nesreče. Eksplodiralo jepoživitveno polnjenje za mino. Pri tem sem bil ranjen v roko, nogo in glavo. Prvo pomoč mi je nudila naša bolničarka, ki-je bila zelo zaskrbljena, ker sem kmalu po eksploziji izgubil vid. Hitro so preskrbeli voz in konja ter me odpeljali preko Črmošnjic v Komarno vas, kjer je bila javka partizanskih bolnic, ki so se nahajale na tem področju globoko v gozdovih.
Težave so se začele, ko smo prišli do mostu pri Novem taboru. Ta most sem sam miniral pred kakim mesecem, da bi zavrnil prodiranje Nemcev. Nemci so sicer postavili zasilni most, toda ob umiku iz Črmošnjic so ga zopet razdrli. Drugega ni kazalo, kot da so po strmem bregu^potoka prenesli najprej mene, nato pa še voz. Pot od Črmošnjic do Ko-marne vasi je bila vsa polna jam in jarkov,.zato me je na vozu močno premetavalo. Rane na roki in nogi so pričele močneje krvaveti in kar oddahnil sem se, ko sta mi tovariša Lojze in Jože povedala, da smo prispeli v Komarno vas. Tam me je pregledal zdravnik ter odredil, da me odpremi j o v bolnico "'Zgornji Hrastnik”. Poslovil sem se od tovarišev, ki sta me pripeljala. Ekipa javke me je odpeljala do v.asi Smrečnik, nato pa so me naložili na nosila ter odnesli po skrivnih poteh proti bolnici. Nosači so hodili zelo previdno in počasi, da ne bi pustili za seboj kake sledi. Zdelo se mi je, da me nosijo že celo večnost, ko so mi povedali,
ds smo še v bližin:, bolnice.
les smo prišli do bolnice v par minutah. Prinesli so me v toplo barako,- k3er me je pregledal dr. Peter, ki je bil takrat‘upravnik bolnice, Med drugimi, ki so prišli k meni, sen: po glasu spoznal tudi svojo bivšo sosedo Marto, s katero sv bil precej čaša skupaj v jeseni 1942, Kasneje je Marta, ki je pred vojno študirala medicino, prevzela vodstvo bolnice.
Prinesli so me na primitivno operacijsko mizo. narta mi jo povedala, da nimajo potrebnih lokalnih injekcij niti etra za^nerkoze, ker so. 'Tomci med ofenzivo našli in uničili skladišče s mite'a t materiala, noveg	e 1
dobili Hi mi kazalo drugega, kot stisniti.sobe.in potrpeti. Po končan: operaciji so me prenesli na, ležišče in ko sem vprašal, kako je z mojimi očmi, mi je odgovoril nek Italijan v polomljeni slovenščini - naj ne bom v skrbeh, da bo vse dobro. Kasneje sem cd tovarišev zvedel, da je to italijanski oficir - zdravnik’, ki je ostal z ženo Slovenko prostovoljno v partizanih, povedal mi je, da bo on skrbel za moje oči ter mi zagotovil, da bom še videl. Res je več dni stalno prihajal ter mi čistil ranjene oči ter dajal neke kapljice vanje.
Po kakih 14-ih dneh zdravljenja se mi je zazdelo, la se na koncu barake nekaj rdečkasto svetlika. Naenkrat zaslišim, da sc so odprla vrata barake. Svetla lisa se je še povečalo, in v njej sem zagledal, obrise bolničarja Jova. "Veselo sem ga poklical tor povedal, da sem ga videl. Skočil je k men: ter me od veselj >. objel, nato pa tekel po ilarto.
L Italijan ;ki zdravnik* Takoj sta me pregledala ter ugotovila, da vidim na levo oko. Od veselja nisem
»čel, z r 1 e mi je, da sen se ponovno rodil. K meni so prihajali tudi ostali ranjenci in osebje bolnice ter mi stiskal: roko-.
Od takrat se mi je zdravje hitro vračalo, saj sem imel zopet voljo do življenja Čez kak teden sem spregledal
1 *an< na roki in nogi so se hitro
zdravile.
Ko sem po nekaj dnevih že za silo hodil, sem šel malo okrog barakeJ la vidim kje se nahajam. Tovariši so me ocozorili, da se od barak ne smem oddaljevati, ker jc b o 1 n: c a s t r og o ;;k on s p i i * a t i v n a ■;.
rod našo barako je bila še ena bolniška baraka, ki je bila zgrajena ore j kot naša, zato je bila manj udobna. V njej je ležalo kakih 10 ranjencev, medtem ico jih je bilo v n \ši okrog 18. Malo nad našo barako je bila upravna baraka, kjer je stanovalo osebje bolnice. V bližini je bila tudi kuhinja ter peč za peko kruha. Kuhinjsko ognjišče in peč sta imela tako izpeljan dimnik', da se je dim popolnoma
razgubil in da sovražnik ni mogel po. dimu najti bolnice.
Vsi ti objekti so bili skriti v globokem gozdu kake pol ure od vasi Smrečnik ter tako dobro zamaskirani, da si jih opazil šele ko si prišel tik do njih. Zato jih tudi Nemci niso našli, čeprav so odkrili skladišča sanitetnega materiala, ki z bila v bližini bolnice.
Nekega popoldneva je nastalo vznemirjenje med osebjem bolnice. Radovedno smo spraševali, kaj se je zgodi-
lo.	Zvedeli smo, da pride v bolnico več težkih ranjencev, ki so bili ranjeni v borbah pri Kočevju. Ko so jih proti večeru prinesli ter namestili v barake, smo se zbrali okrog njih, da bi zvedeli kaj novic. Pripovedovali so nam o borbah okrog Kočevja in naših uspehih, Nemci so bili trdno prepričani, da so partizane^med ofenzivo uničili, iznenada pa so ti napadiKočevje, Žal napad ni v celoti uspel, Nemci pa so kljub temu čutili trdo partizansko pest. Obkoljene Nemce je zaščitila šele nočna nemška kolona, ki je prispela na pomoč iz Ljubljane.
Med ranjenci je bil tudi neki tovariš, doma iz Škocjana, Bil je težko ranjen od drobcev mine v hrbet in ledvica. Dvomili smo, če bo živ dočakal jutra. Presenečeni pa smo bili ko je zjutraj sedel v kotu ter klical bolničarja, naj mu prinese njegov nahrbtnik. Ko ga je dobil, je iz njega potegnil - citre. Solze so mu prišle v oči, ko je videl, da so vse prerešetane od drobcev mine in da je precej strun potrganih. Toda kmalu je strune zvezal, razbito dno citer pa je nadom- stil z navadno desko. Potem je začel igrati. Po baraki so se razlegali prijetni zvoki partizanske pesmi,
Vsi smo utihnili ter ga zaverovano poslušali. Po končani pesmi smo bili še dolgo tiho in premišljali. Od takrat se je življenje v bolnici močno spremenilo. Ranjeni tovariš si je hitro opomogel. S citrami in šalami nas je zabaval vse dni. Poleg tega je tovariš Tonček prinesel s seboj tudi igralne karte. Tako nam je čas veliko hitreje tekel.
Kmalu je zapadel prvi sneg. Naša bolnica je bila določena, da bo čez zimo "zasnežena^, kar je pomenilo, da celo zimo ne bo sprejela nobenega ranjenca, nihče pa tudi ne bo mogel iz bolnice. Zato so bili poslani ven vsi ranjenci, ki so že skoro ozdraveli. Sneg je kmalu prenehal padati. Intendant je preskrbel hrano za celo zimo, samo mesa je primanjkovalo. Zato je večkrat odšel na lov in cesto prinesel kako srno. Povedal nam je, da se okrog bolnice klati veliko lisic. Hitro smo se dogovorili, kako bi jih uničili.
Na kol, ki je bil zabit v zemljo smo visoko obesili kos mrhovine, vrh kola pa smo postavili aktivirano italijansko ročno bombo. Lisica, ki je zavohala mrhovino, jo je skušala seveda doseči. Pri tem pa je po navadi zadela kol ter stresla bombo, ki je ou padcu na tla eksplodirala ter lisico običajno ubila. Na ta način smo uničili precej lisic.
Tik pred Novim letom mi je povedala upravnica, da bom drugi dan odpuščen iz bolnice. Toda na Silvestrovo, ko bi moral oditi, smo zvedeli, da so Nemci udrli v Stare žage.. Zato je vodstvo bolnice odredilo, da ostanemo š naprej v bolnici.,Pričelo je snežiti, zato smo lahko zabrisali vse sledove okrog bolnice. Ker nismo vedeli za obseg ;!hajke;;, je bila v bolnici ukazana stroga tišina, in stanje stroge pripravljenosti. Za težke ranjence so bili pripravljeni bunkerji, kamor bi jih skrili v-slučaju potrebe. Dnevi nego-tovosti so bili neskončno dolgi. K sreči smo že čez par dni zvedeli, da je nevarnost minila in da so Nemci prišli le do cerkve v Novi gori, nato pa so se preko Občic in Dolenjskih Toplic vrnili v Novo mesto.
Iz bolnice pa nas kljub temu niso izpustili, ker bi v snegu napravili globoko gaz, ki bi jo bilo težko zabrisati, -čakati smo morali, da prične ponovno snežiti. Imeli smo' srečo. Že čez par dni se je nebo pooblačilo in pričel je rahlo naletavati sneg. Hitro smo pripravili svojo opremo in čakali, kdaj se bomo podali na pot. Ko smo dobili odpustnice iz bolnice, sta prišla dva vodiča. Poslovili smo se od tovarišev in odšli. Tokrat nam niso zavezali oči, pač pa so nas vodiči vodili po raznih poteh okoli bolnice, tako da smo popolnoma izgubili orientacijo. Po’kakih dveh urah hoje smo prišli do Komarne vasi, toda iz čisto druge smeri kot 'se je nahajala bolnica.
Po kratkem počitku smo odšli naprej v dolino. Sneg je še vedno naletaval, zato je bila zlasti za nas ranjence pot zelo težavna. Že v mraku smo prispeli v Stare žage ter se ustavili pri znani partizanski družini Mrvar, Tam je bilo tudi par tovarišev iz orožarske delavnice. Vprašanj, kako je bilo v bolnici in kaj je novega v Starih žagah in na terenu, ni bilo ne konca ne kraja. Veseli, da smo zopet zdravi, smo se razšli. Jaz sem odšel v delavnice, ki so bile v bližini, ostali tovariši pa so prespali pri Mrvarci ter zjutraj nadaljevali pot v svoje edinice.
Se danes se rad spominjam tihih in skromnih tovarišev in tovarišic iz bolnice, ki so z ljubeznijo skrbeli za ranjence in pomagali lajšati bolečine, jih hrabrili in vlivali vero v ozdravljenje. Z žalostjo pa se spominjam tistih tovarišev, ki so za vedno ostali v zavetju temnih roških gozdov in za našo svobodo darovali svoja življenja.
Jože Udovič
II.	KONGRES ZVEZI INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILCEV
JUGOSLAVIJE
II. kongres Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Jugoslavije se j vršil po veliki elementarni nesreči v Zagrebu, ko proslavljamo dvajseto obletnico osvoboditve Jugoslavije.
V	kongresnih dneh 19.,20. in 21. novembra so se zvrstili diskutanti, ki so analizirali delo tekstilne industrije, njene slabosti in dosežke ter predlagali kaj in kako moramo delati, da bo sedemletni plan uspešno dokončan.
Kongres se je vršil v veliki dvorani podjetja NIK ( Konfekcije Naprijed). Kongres je otvoril predsednik zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije-tov. Ivan Kurtolj.
Po uvodnih besedah je podal poročilo o razvoju tekstilne industrije v Jugoslaviji tov. Andrej Koman, ki je v svojem poročilu primerjal razvojno pot naše industrije z industrijsko naprednimi in ekonomsko razvitejšimi državami. Temelj naše industrije leži predvsem v tradiciji predelave prirodnih vlaken po kmetijskih domačijah, kot je ročno predenje in tkanje lanu v Beli krajini in na Korpškem. Na področju Srbije se je razvila volnarska industrija predvsem v okolici Leskovca na podlagi lastne surovine, zaradi česar se ta kraj imenuje srbski Manchester. Na področju Makedonije ni obstojala tekstilna industrija, poznano pa je, da je v času turške vladavine bila zelo razvito pridelovanje bombaža, ki se je uporabljal kot surovina domače obrti. Tudi naravna svila se je v južnih krajih naše države uporabljala v domači obrti. V Sloveniji so bili v davnini zelo pozivni gorenjski suknarji, belokranjsko platno pa je slovelo daleč po svetu.
Prva predilnica bombaša je bila osnovana leta 1826 v Ajdovščini, 1875. leta je že zaposlovala 800 ljudi. Takoj za tem je bila leta 1851osnovana bombažna industrija v Sentpavlu pri Preboldu v Savinjski dolini, za tema dvema leta 1884 v Lugi Resi, 1885 v Tržiču, 1886 predilnica v Litiji itd.
V	volnarstvu je prva državna tovarna za tkanje vojaških odej osnovana 185o. leta v Topčideru, 138o. leta je začela s proizvodnjo volnenih tkanin tovarna v Paračinu,
1895 v Leskovcu itd.
Konopljo in lan so gojili na vseh področjih naše države, vendar so prve tovarne poznale na področju Vojvodi-
ne,, Srbijo; in Slavonije. Let . 1884 je pričela z delom prva tovarna za predelavo konoplje v Stojkovcu pri Leskovcu.
Prva tovarna za predelavo prave svile je bila zgrajena leta.1899 v Pančevu, 19oo v Novem Sadu itd.
Med dvema vojnama je tekstilna industrija precej povečala svoje delovne kapacitete, v tem času je tekstilna industrija napredovala bolj kot katerakoli druga industrija.
V drugi svetovni vojni je bila storjena ogromna škoda, katera je ocenjena na 53,4 % celotne vrednosti tekstilne industrije. Vsporedno z najnujnejšim odpravljanjem vojne škode po osvoboditvi so v prvi vrsti usposobili za delo sposobne stroje, nato pa. pristopili h koncentraciji in vsklajevanju nekompletnih in zastarelih tekstilnih industrij. Ker se je naša industrija znašla v mnogo manjšem potencialu p c. osvoboditvi v primerjavi s časom pred vojno, je bilo treba delati v treh in štirih delovnih izmenah.
Karakteristično razdobje nastane po obnovi, ko so stavljena v pogon noifa postrojenja, predvsem predilnice bombaža in predilnice česane volnene preje. Na ta način se je nekoliko zmanjšala, nevsklajenost med predilniškimi in tkalskimi kapacitetami. Poleg tega so podjetja povečala obstoječe kapacitete, nakatere tovarne pa so bile popolnoma rekonstruirane.
Za tem se je prijavil k razpravi tov. Lragutin Hoffer, ki je v svoji diskusiji govoril o strukturi tekstilne industrije.
ed drugim je dejal, da se poraba tekstila v svetu meri sr porabo vlaken na državljana. Z ozirom na to, da so tekstilni izdelki v največji meri namenjeni široki potrošnji, imamo lahko njihovo porabo za enega glavnih pokazateljev živi jenskega standarda ljudi.
Če primerjamo porabo tekstila v svetu in pri nas, vidimo, da Jugoslavija porabi 5,88 kg vlaken na državljana, kar je zelo malo v primeru z največjim porabnikom tekstilnih vlaken ZDA, ki porabijo^po statističnih podatkih 16,5 kg tekstilnih vlaken na državljana.
Ugotovimo pa lahko, da je poraba tekstila v naši državi v neprestanem porastu. V 'letu 195o smo porabili na državljana 3,18 kg tekstilnih vlaken, v letu 1962 pa sč j. poraba povečala za 85 <f>, V primerjavi s povprečno svetovno porab6 lahko rečemo, da se poraba tekstila v naši državi vrti v mejah svetovnega povprečja.
•Tret.ji referent prof. dr. ing. Prane Kočevar, je govoril o surovinski bazi jugoslovanske tekstilne industrije in ocenil njene perspektive.
V svoji razpravi je omenil, da .svetovna proizvodnja tekstilnih surovin raste hitreje od .številu prebivalcev na svetu, Prebivalstvo zemlje je štelo leta 19oo 1.610 milijonov in je naraslo na ?.96o milijonov v letu 1960, to je za 34 V istem času je narastla proizvodnja tekstilnih, surovin od 3,89 milijonov ton na 13 milijonov ton, to je za 286 70. To pomeni, da se v povprečju, človeštvo vse boljše oblači. ITajveČji relativni porast so iosegla kemična vlakna iz sintetičnih polimerov.
V Jugoslaviji imamo vse pogoje, surovinske, energetski in druge., da razvijamo indi strijo kemičnih vlaken iz naravnih polii ?or v količinah, ki daleč presegajo nase potrebe. Povečanje proizvodnje viskoznih in drugih kemičnih vlaken iz regeniraniL prirodnih polimerov za izvoz je predvsem vprašanje možnosti,rentabilnosti in sigurnosti investicij jskih vlaganj v to vrsto kemične industrije.
Profesor ing.Mladen' Žerdik je kot naslednji govoril o razvoju in organizaciji sluzi za izobraževanje v gospodarskih organizacijah, o izobrazbi tehničnih kadrov v tekstilni industriji • ug vije ii bek; sta Lnen trokovnem tisku in literaturi.
Med ostalim je dejal, da kakor je vsa povojna industrija dajala poudarek doseganju največje količinske proizvodnje, tako tudi tekstilna industrija vse do decentralizacije ni kazala, potrebe po ekonomski in kvalitetni proizvodnji .
Z decentralizacijo so gospodarske organizacije začele polagati pozornost tudi na'kvaliteto in razširitev asortimenta izdelkov, vendar se je količinski proizvodnji dajalo se vedno več prednosti.
Pozneje nastane postopna borba gospodarskih organizacij za doseganje čimbolj še proizvodnje. Večjo produktivnost želijo podjetja doseči predvsem z rekonstrukcijo strojev, zamenjavo starih stroj- v z novimi avtomatskimi stroji in z odpravo ozkih grl proizvodnje.
1 Lvo je, d; se j	ji in i zobr; se/ nju
tekstilnih delavcev posvetilo le malo važnosti, kakor da bi ne '	6v<	- proi	;lavni činitelj v : or : za do-
seganje kvalitete, proizvodnosti in količinske proizvodnje.
V gospodarskih organizacijah, kjer so pričeli s plansko izobrazbo kadrov, so pr;..v hitro uvideli, da je delo na tem področju sila. pomembno in zelo široko, tako da bi bilo potrebno formirati poisebno službo v podjetju, ki bi skrbe-
_ Ig _
la za izobrazbo kadrov.
'	Jasno je, da oe želimo dvigniti proizvodnjo, mo-
ramo stalno in sistematično reševati problematiko izobrazbe svojega osebja, predvsem pa se moramo lotiti izobrazbe strokovnega osebja, da se priuči ali dopolni teoretsko in praktično znanje na svojem delovnem mestu.
Danes razširjamo in rekonstruiramo tovarne, gradimo gigantske kombinate, uporabljamo najpopolnejša tehnična in organizacijska sredstva, vključujemo se v organizirano raziskovalno delo na področju tekstila, vključujemo se že tudi v mednarodno delitev dela, razširjamo in poglabljamo mrežo institucij za izobraževanje novih kadrov, nas strokovni kader kot celota pa še vedno nima dovolj tehnično-organi-zaci jakih sposobnosti in ni dorastel, da obvlada vse postavlje ne naloge.
v	\
Oe hočemo našo tekstilno industrijo dvigniti na tehnično in ekonomsko višino, ki bi omogočala čimbolj ekonomično in kvalitetno proizvodnjo, je nujno potrebno, da še naprej izobražujemo kvaliteten kader vseh kategorij, /sekakor ne bi bilo ruti tehnično niti ekonomsko upravičeno, če bi se ves kvalificirani kader usposabljal izključno z rednim šolanjem, ker so tudi tako imenovani kvalificirani delavci v bistvu specializirani delavci, ki lahko svoje znanje in spretnost dosežejo z izven šolsko izobrazbo'
Zatem se je zvrstilo več diskutantov in poročevalcev, ki so obravnavali in govorili o zanimivih, g«-spazorskih in strokovnih stvareh, kot na. primer:
" ' k- ušan Čalič je govoril nabavi surovin in vezanju uvoza z izvozom ter o gospodarski politiki tovarn v primerjavi z ostalimi vejami gospodarstva.
—	Tov. ..rvin Smutka je načel problematiko skrajšanega delovnega časa v tekstilni industriji.
-	Ing. I meric, direktor Tekstilnega instituta v Mariboru pa je imel eno najboljših razprav. Govoril je o položaju
. tekstilne industrije v odnosu do ostalih industrijskih panog. Dokazoval je, da je pravzaprav tekstilna industrija zgradila ostale veje industrije. Sedaj pa se glede na osebne dohodke pa tudi v ostalem nahajamo na zadnjem mestu.
Za tem so se zvrstili ostali diskutanti, ki so več ali manj govorili o situaciji in delu društev inženirjev in tehnikov tekstilcev na svojem področju.
Drva dva dni je na kongresu sodelovalo več ljudi, tretji in zadnji dan pa samo delegati.
Na kongresu srno obravnavali in sprejeli tudi nov statut, ker dosedanji ni odgovarjal za uspešno delo Zveze inženirjev in tehnikov. Na volitvah, smo zbrali nov centralni odbor in predsedništvo ZITTJ.
Za novega predsednika smo izbrali zaslužnega dolgoletnega predsednika mariborskega društva tovariša ing. Jožeta Kolariča, direktorja Tekstilnega inštituta Maribor.
Predsedstvo šteje 9 članov ter 6 delegiranih članov iz republiških zvez.
Za uspešno in dolgoletno delo je kongres imenoval za zaslužne člane naslednje tovariše iz naše republike: Justino Lenardon, tekstilnega tehnika v MTT Maribor, prof. dr, ing. Pranea Kočevarja, univerzitetnega profesorja, Jožeta Barboriča, tekstilnega tehnika v MTT Maribor in Toneta fodla, tekstilnega tehnika v Utensiliji Ljubljana.
V zaključni besedi je dosedanji predsednik tov. Kurtelja izrekel zahvalo vsem, ki so uspešno delovali v tej organizaciji in čestital novemu predsedniku ob izvolitvi .
Nazadnje še par besed o splošnem vtisu. Peta letna skupščina Zveze inženirjev in tehnikov, v kateri je 11 let po osvoboditvi včlanjenih 5.643 članov, se je vršila v Zagrebu po veliki elementarni nesreči.
Dvorana, katero je dalo na razpolago podjetje NIK ni bila primerna za kongresno dvorano. Delegati so ves dan sedeli na slabih klopeh, pa tudi zračenje je bilo slabo. Nikjer ni bilo informacijske ali sprejemne pisarne, pa tudi nobenih označb, tako da smo kongresno dvorano komaj našli.
Kongres bi moral imeti svoje.geslo, okoli katerega bi se vršile vse razprave, vendar ga ni imel kot I. kongres v Mariboru, ki je bil na splošno mnogo boljše pripravljen, organiziran in izpeljan.
Danilo Kovačič
♦
NOVSMBERSKO MLADINSKO MEDOBRATNO TEKMOVANJE
V DVIGU PRODUKTIVNOSTI DELA
*
Na masovnem mladinskem sestanku smo se odločili pripraviti v počastitev :iDNEVA REPUBLIKE^ Dd 1.11. do 1.12. medobratno tekmovanje v dvigu produktivnosti dela.
Istočasno smo določili tudi ocenjevalno komisijo, v katero so bili izbrani; Alojz Hrastar, Anica Zupan, Al >jz Cesar in Anica Pavlin.
Normirski oddelek bo iz novemberskih delovnih listov izračunal za vsakega mladinca odstotek doseganja norm. Ocenjevalna komisija pa bo na osnovi teh rezultatov določila najuspešnejši oddelek v dvigu produktivnosti dela in kvaliteti ter tri najboljše posameznike. Zmagovalci primerno nagrajeni 22.12. ob dnevu JLA.
Mladinski aktiv
"ALI POZNAŠ SVOJE PODJETJE-
V	letnem programu dela, ki je bil sprejet na
1. sestanku mladinskega odbora tekstilne tovarne -NOVoTEKS-Novo mesto, je bil med ostalim sprejet sklep, da or mo medobratno tekmovanje pod naslovom "Ali poznaš svoje podjetje-. Tekmovanje 1 >i o izvedli v počastitev Dneva borca v soboto, dne 3. julija, v sodelovanju e mladinci Ju vanske ljudske armade.
V	ta namen bomo izvolili pripravljalni odbor,
katereg ,	1 > sest ,vljali predstavniki mladine n ega pod-
jetja, predstavniki mladine Jugoslovanske ljudske armade in vodilni delavci podjetja. Predvidevamo, da bo tekmovanje zajelo poleg teme 'Ali poznaš svoje podjetje1' še tekmovanje v spretnosti, ki jo tekstilni delavci tako nujno potrebujemo pri svojem delu, in tekmovanje v športnih disciplinah. Mladinci iz garnizona Novo mesto pa naj bi tekmovali med sabo v veščinah in znanju, katere bo določila komisija. Zmagovalce obeh tekmovalnih skupin bomo primerno nagradili, o čemer vas bomo pravočasno obvestili.
Tera za tekmovanje pod geslom "Ali poznaš svoje p j a ; €	j vi 3ene v gl s: lu ;	; . svet; t št.
12 dalje.
[Pogoje tekmovanja bomo objavili v naslednji števil ki glasila, ko se bodo sestale komisije za tekmovanje in ocenjevanje.
Mladinski aktiv
ZA DOBRO VODJO !
Reki naš visoko kvalificirani delavec si je 1 gradnjo nove hale ra predilnico sintetične preje. Pri temeljitem -strokovnem'1 ogledu gr: ’nje je opazil, da streha ni ravna. 0 -napaki- je opozoril vodjo gradbenih del podjetja -Sava- naj jo odpravijo.
Gez nekaj dni je potožil svojim sodelavcem: -Poglejte to strehe.. Opozoril sem odgovorne ljudi pri !iSaviy da so sezidali vegast zid za streho pa kljub opozorilu napake niso popravili. Vidite taki so gradbinci!-
NASA KRONIK/,
Poročili'So se s
Jožefa Novak - poročena Slak, Alojzija Hrastar -- poročena Železnik, Vera Hlebec - poročena Kump, Antonija Udvanc -poročena Gliha, -Silva Kastelic - poročena Glavič, Jožefa Može in Stanko Junc, Antonija Adamič in Bojan Kekec, Anica Rajk - poročena Rukše, Štefka Maznik - poročena Kol'enc in Brane Štine.
Novoporo'čencem želimo veliko sreče in zadovoljstva in najlepše čestitke !
Rodila je:
v
Karolina Barbič - deklico.
Mladi mamici in novorojenki želimo veliko zdravja in najlepše čestitke !
V podjetje sta prišli:
Nežka Strajnar in ing. Branka Jedlovčnik.
Novima članicama našega delovnega kolektiva želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva !
Podjetje je zapustila:
Danica Seljak.
Dne 5.IS.1964 je stanje zaposlenih 843. Od tega je 567 žensk in 276 moških.