Dopisi. Iz Teharja. (Redka S7e8anost) bila je pri nas, o katerej pa zarad 7olite7 nismo do sedaj poro8ali 7 ,,Slo7. Gosp.". Na binkoatni pondeljek, 2. junija t. I. je obhajal atarosta celjskih Slo^ence7, bnditelj slo^ensko-narodnega cuta pri 7rlih Teharskih korenjakih, Auton Grabi8, spomin 87ojega sedemdesetega rojstnega in godnega dneva. Anton Grabi8, p. d. Zape8ki, je bil uzor kračanskega mladen8a, dika zakonakega moža, o8eta in izglednega gospodarja, ki zamore v 87oji 7išoki starosti z mirno 7estjo uži^ati sad 87ojega dolgoletnega truda. Binkoštni pondeljek se je pri službi božji 7 Teharjib zah^alil za obilne dobrote, ki mu jib je 7semogo8ni in predobri Bog podelil, posebno da mu je nakloniti blagovolil sedeindeseti rojstni dan doži^eti. Petje je bilo njego^o 7eselje že 7 mladosti. Skladal je le ceikveno -pobožne pesmi. V cerk^i je med pridigo zložil pesmo o predmetu, o kterem je duho^nik pridigo^al; po pridigi jo je pri 87. meai že pel. Vadil je tudi pridno mladenče in dekline 7 cerkvenem petju in ljudje se hvaležno spominjajo lepega in složnega petja 7 cerk^i ob njego^em 8asu. Gospodaril je umetno. Ljubljauske ,,No7iceu so ga k temu napeljavale. Obudile so one 7 njem tudi za7est slo^enskega narodnega 8uta. Razposoje^al je ,,No7ice" najrajse inladim kmeto^alcem in jib 7nemal za mili slovenski jezik. Ceravno ga je zadela nesreča, da je 6isto ogluail, je vendar za njega 7elika areca, da je zdra^ega duha in 7edno 76drega uma, — 7eselega srca. Sedemdeeetletnico je hotel obbajati med S7ojimi otroci in 7nuki. Pri poatenem zetu 87ojem Janezu Goriaeku 7 Teharjih je dal napraviti obed, h kteremu je povabil tamošnjo Sastito duho^sčino, odliSne narodnjake Tebarske in 87oje drage prijatelje: Andreja Oatrožnika, Miba Bizjaka, g. uSitelja in še nektere iakrene Slo^ence iz Celja — 40 skupaj. — Med obedom so se 7rstile napitnice, ki so le eno željo pona7ljale: naj bi l|iibi Bog godovnjaka sedemdesetnika ohranil pri zdra^em telesu 7edno 7edrega duba. Milo je bilo gledati, kako se je de^etero nježnih 7nučiče7 okoli dragega dedeka 7itelo, kako so ga božali, se mu sladkali, vsako je hotelo najbližej pri njem biti. Vrhunec 7eselju in radosti pa je bila pesem, ktero je sedemdesetletnik za to godo7anje sam zložil, najprej njo na na^adni, domači pastirski piščalki zapiskal, in potem sam zapel. Bog nam ga ohrani še mnoga leta. Iz konjiskega okraja. (Volit^enaki poberki.) Volite7 drža^nega poelanca pri nas in po celej Štajerskej je dognana, na 8ast in sla70 Slo7encem in 78em konser^ati^cem. Te 7olit76 po celem cesarstvu 7 kruečkib skupinab kažejo, da naaemu liberalizmu in nemčurstvu že mrtvaaki Z7on poje. Izid na dan 2. jul. napovedanih 7olite? bil je za konjiški okraj 29. jun. pri 7olilnem shodu, 7 katerem se je naš poslanec blg. baron Goedel 7olilcem predsta^il in 87oj program raz^il, odlo8eu. Prišlo je ogromno 7olilnih in dragih mož njega poslušat in spozna^at. Mnogobrojni nživio"-klici so mn dali pogum in znamenje, da zastopa njih želje in potrebe. Goreči go^ori g. dr. Radaj-a in ne7trudlji7ega predsednika pol. kat. društ^a 7 Konjicab, nadžupnika in dekana pre8. g. dr. Ulage 80 kmeBkim 7olilcem razode^ali, da je bar. Goedel njiho7 mož. Po go^orih teh 3 domoljubo7 poprime župan Jernej Gradianik besedo, da bi g. kandidatn neke posebne teža^e kme6kega stana potožil in ga poprosil, naj si prizade^a, da jim bodo teža^e polajšane, priporoSil je pa tudi volilcem, naj bi 2. julija pokazali, da se ž njego^im programom strinjajo. Kar je ta neustiašljivi pohorski župan po^edal, ne bom tukaj pona^ljal, le to omenim, da je neki zagrizeni, pritepeni nem8ur, ki je tudi prišel poslušat, o njem pra^il, da bo ta pohar- ski župan 7se pok^aril! Se ve nemSurjem! Na dan volit^e 2. julija se za6nejo volilci 7 Konjicah zbirati 7 2 taborih, nemškutarji 7 go- stilnici pri zl. jelenu, narodnjaki pa 7 gostilnici g. Družkoviča. Naši nasprotmki so bolj živahni pa tudi bolj predrzni. Karkoli je nemčurske dru- hali zunaj Konjic od Vitanja do Lo8 z Oplotnico vred, 7se je bilo na 7se zgodaj 7 Konjicah na nogah. Kdor jib je opazoval, moral ai je misliti, da ao ti liberalni možiceljni pred 7olit7ami ali malo ali pa ni6 agitirali. Ko se je kak prazuičuo oblečeni kmet prikazal, kar obsuli so ga, prosili, se mu grozili, mu protili, in, ako ni ni6 pomagalo, psovali ga. Pripoznati moramo, da so ae naši pošteni kmečki volilci držali neke trmaste 87oje- glavnosti. Krotko in pctrpežljivo so poalušali be- sedovanje in nagovarjanje teh ubožčeko7, ko so a solznimi o6mi beračili glaso7 za Possegga. Ko 7se to ni6 pomagalo ni, požene se neki capin med slo7. 7olilce in se dere nad njimi: naj volijo Possegga. Nikdo ga ne poslusa, naposled ga pa 7praša hrabri Jernej Gradišnik, je li on tudi voli- lec. Ko pa on pravi, da ni, pokazali so mu vrli volilci slo7. tisto mesto Družko7i8e7e hiše, ktero 80 zidarji za vrata pustili. Nemčurski Vitanj- 8anje so dali za kmeSke 7olilce ko8ijo 7pre8i. Pa eden jib je opeharil; peljal se je ž njimi 7 Kon- jice, pa ko vidi njih nepošteno postopanje, je volil Goedelna. Točno ob 9. uii se je zaSela 7olite7. Za 7olilnega komiaarja je priael iz Celja g. Felli- cetti. Pozdra^il je 7olilce nekaj težko, pa pra^ilno 7 slo7en8kem jeziku, rekoč, da se on posluži slo- 7enskega jezika za to, ker misli, da slov. vsaki 7olilec razume; ko bi pa kdo ne bil zastopil, kar je slo^enski povedal, je proail, naj bi eden izmed pričujočih 7o)ilce7 to po nemški povedal; pa ae ni nikdo za ta posel oglasil, ker ni bilo treba. Volite^ se je zaSela z volitvijo 3 mož 7 volilni odbor po listkih. Nem6určeki so za ta odbor pri- poročali tistega Malenschegga, 6adramskega učitel- ja, o kterem je nSlo7. Goapodar" poročal, da na tihem kandidira in da bode na dan 7olit7e prilož- nost imel, 87oj program raz^ijati. Ne euo, ne drugo ae ni zgodilo. Kandidiral bode namesto Possegga znabiti črez 6 let, ali se je pa menda razunievala kandidatara 7 volilni odbor. Programa ni razvijal ne on, ne kdo drugi. Malenschegg in se 2 druga libeialca so propali, in s 29 glasovi so bili 7 volilai odbor iz^oljeni: Peter Dobnik, Jernej Gradisnik in Rudolf Janez — sami vrli narodnjaki. G. komisar je volil: Vinc. Graaka, Dr. Rudolfa Lautnerja in Frauca Kokola. Ker je bila 7e6ina glaso7 Blo^enska, so izvolili 8 4 proti 2 poatenega narodnjaka Franca Vide8nika kot aedmega 7 odbor in si izvolili s 4 glaso^i proti 3 g. župnika Gršak-a za predsednika. To je pomenlji^o, ker liberalni Konji6ani pa tudi nobeden ncm6ur tega pri6ako7al ni, da bi 7 tem odborn dubo^nik se celo predsednik bil, Pa zgodilo se je, kakor je dr. Lautner z ramama pomigaje rekel: ,,majoritet". — Volili smo, kakor Posseggo^ci niso pri8ako7ali. Oni so 7saj 7 Konjicah 7e8ino glasov pričakovali; pa dobili so jih 7kljub strašnemu pritiskanju in bujskanju samo 27, baron Goedel 31. G. komisar je dobro delo storil, da je dr. Lautnerja in Kokola 7 volilni odbor poklical; kajti ta 2 gospodeka sta bila zra^en Malenscbegga najhujša nemčurska agitatorja. Nerazumljiva nam je dr. Lautnerje^a agitacija za Possegga. Kokol je že star nem6ar in še nikoli narodnjaka volil ni. Kaj so se pa Slo^enci in dubovniki Malenacheggu zamerili, ne moremo ,,zgruntati". On je rojen Kranjec, učitelj slo^enskih biatrih otrok, katerim bi imel Ijuba7 do materinskega jezika 7 njib nježna srca 7cepljati. Kolikor smo poizvedeli, je tudi organiat, in po tej službi 7 nekej zavezi z 87ojim g. župnikom. Tudi nam je neki tič povedal, da 7 denarnih zadregah rad pri njem pomoči iš6e; — le kedar so kake 7olitve, pokaže mu svoje liberalne rogo^e. S takim učiteljem 7 6rne b u k 7 e, ker je narodni odpadnik, sloveuski izdajavec. Ko bi mi tako sodili in tako merili, kakor liberalci, bi rekli, da so 781 učitelji takih uiiali, kakor čadramaki Malenachegg. Da to ni res, prepričali amo se na ra^no tistem 7oliš8u. Drameljska srenja je zra^en 3 poštenih volilcev poslala tudi svojega učitelja g. Franca Koautnika, kteri je volil Goedel-na. Sla7a mu! On ae ne sramuje svoje slovenske matere, kakor Malenscbegg. V zlate buk^e ž njim! Narodni volilci so se po volitvi zbrali zopet 7 Družko7i6e7ej gostilnici k skupnemu obedu. Veselje nad zmago je bilo veliko, pa še ne občno, ker še niso vedeli, kako so 7 Mariboru in SI07. Gradcu volili. Ko pa ob 1 uii g. komisar volilnemu odboru naznani konečni izid 7olit7e, bila jo na^duienoat nepopislji^a. nŽi7iou našposlanec Goedel, pži7io" naa dobri nSlo7. Gospodar", ,,živila" naša narodna dubovščina itd. Nem6určeki 80 se pa poskrili, kakor Š6arki pred Iu8jo. Godci 80 bili najeti, da bi bili Possegga nTei8" naredili, pa niao mogli mu tega 7eselja napra^iti. Bil je neki 7 Konjicab in čakal poro6ila 87oje izvolitve. Ni se očitno po dnevi pokazal; skril je 87oj poslanstvaželjni obraz pod liberalni meruik. Slava aarodnim volilcem! Živeli Slo^enci! Iz Babinec pri Ljutomeru. (Letino) imamo poprek alabosrednjo. Temu je uzrok deževauje pretekle jeaeni in spomladanako polivanje 7ode po polju, poaebno 5. maja, in to8a 30. jnnija, ki je nektere poaestuike neusmiljeno zadela. V jeseui ni mogel nikdo skoraj toliko posejati, kakor druga leta, ker vreme ni dopuščalo, in zato se je moralo polje puš6ati za pomladanske set7e. Zimina, kolikor je bilo 7sejane, ni lepo cimila in zaradi tega je oatala redka. Posebno žita (rž) ao bila na močnih in ilo^natih zemljah redka, peš6enoglinastih zemljab pa bolja, ker je na takih prostorih bitreje voda odtekala. Paenica je pa bolj storila na ilo^nati nekoliko peščeni zemlji, na 7lažni zemlji se še je nekoliko kazala, so njo pa nali^i in plohe na tla potisnile. Kakor 7 žitn (rži) tako tndi v pšenici je bilo krez mero dosti dracja: grahorja, cizerla, paholke itd. to pa zaradi tega, ker ae celo spomlad zemlja ni redno posusila in je labko dračje cimilo. Jarina se je sejala nekoliko 0 pravem čaau in ne nobeno pra7 iz^ratno raslo, in tudi to, kakor jaro žito, ječmen, je bilo jako tra^nato. Koruza in krompir sta se pozno sadila pa 7endar na višjib prostorih lepo kažeta. Len ni bil posebuo lep. Sena se pa je toliko nakosilo, da že 7eliko let ne toliko. Detelja je srednja, prav lepo se pa je obneala rožna detelja (KozmaS). Vse ae je dalo skup spraviti 0 pra^em 8aau in tako je tudi žetva srečno dokončana in za mlatite? pripra^ljena. Sadja ni nobenega razun nekoliko hrušek. C^etelo je dre^je 7sake 7rete in sorte še precej lepo, ali 7e8no deže7anje je praše^anje zabranilo in ni moglo storiti sadja. Vinogradi nam kažejo na opak od lanskega leta. Lam je bila po pesnatib 7inogradib boljša trgate^, po mo6nih ilo^natih pa slabša, letos pa po močnih dobro kaže, po slabaih pa slabae. Tržtvo se nobeno nič ne giblje, ne proda^a se ne pšenica in nobeno zrnje, ne konji, ne goveda, in tudi 7ino ne. Vse spi in stoji pri miru in pri najalabejši ceni. Hajdine smo poaejali 7 lepe zemlje in tudi lepo kaže. Bog naa na dalje hudega zraka varuj. J- K. Iz Brdec pri Dobrni. (Šola, burja, požar). Priljubljeni nGospodar" od no^ega leta 7edno 7aak teden obiskuje tudi naae hribe. Če mu prostor pripušča naj blago^oljno sprejme še nekaj od nas. — Otroci iz naaih hribo7 nimajo 7 bližini nikjer šole; morajo torej, ako hočejo kaj 7edeti, hoditi 7 Vitanje ali na Dobrno. Da pa mi brez u8ilnice ne ostanemo, zato je začel skrbeti deželni aolski 87et. Hotel je, da bi bila šola na Brdcab. Semkaj 7Šolala bi se iz Dobrnake fare cela okolica Brdce, Parož, nekoliko Kozjaka iz fare 87. Joata, pak nektere biše iz fare Vitanjske. Namenili so jo urediti tako, da bi učitelj iz Dobrne ali iz Vitanja 7sak teden, iz^zemai 4 zimske mesece, po 3krat hodil na Brdce podu8e7at. Otrok bilo bi okoli 80, ra8unajo8 7se od 6—15. leta. V ta namen prišla je dne 15. juiija posebna komisija, da zasliši želje dotičnib poaestniko^. Zastopniki imeno^anih okolic pripoznali ao aicer potrebo posebne šole pri nas; vendar so izrekli, da svoje otroke rajai pošiljajo na Dobrno, 7 Vitanje in k 87. Joštu, kakor pa da bi zidali in 7zdrževali doma laatno šolo. S tem so se — vsaj za sedaj — razkadile misli 0 šoli na Brdcab. — Dne 14. t. m. bila je komisija pri 87. Joatu. Tam so doslej 7 faro^žu podu8e7ali 6. g. župnik, 7sled lastne dobre 7olje. Sedaj bo osno^ana redna šola. — Dne 18. t. m. po poldne okoli druge ure deževalo je pri naa, kakor da bi iz čebra izlival. Med gostim dežjem bilo je precej to8e. H?ala Bogu, da smo všli ziiatnej nesre8i. Ob istem 6aau opazo^ali smo požar pri No7ej cerkvi. Strela je namreč udarila 7 gospodarsko poslopje nekega kmeta ; 7nel se je ogenj ter npepelil še bližnjo hišo. Med drngim zgorelo je tudi troje praaice^. Sledeči dan bali smo se jednake ne^ihte; 7endar so nam prizanesli pogubonosni oblaki. France Jamnišek. Iz Šmartna pri Slovenj-Gradcu. Narodni pošteni možaki, ki so pri nas narodno volili, so ti-le: Valentin Fišer, ob8. predst. šmartinski, Filip Kristan, obč. predstojnik leški, Luka Stertnčnik, Pongrac Uršej, narodnjak 87ist ko Velika kapa, oa kateri prebi^a, in pa Janez Plevnik. Žalibože so liberalni in nemčurski kozli drugače od 7seh 6islanega poštenjaka Joban-a Katz-a p. d. ,,Lutra" na 87ojo stran dobili. Vendar mislimo in trdno upamo, da za naprej ne bode 7eč proti nam gla807al, 6e bode poprek se kedaj 7olilen mož. Še nekaj: Neki nTagespostini" berbljasti dopisun iz Slo^enj-Gradca Ž7e8e, da je Z7e6er pred 7olit7o n7e8 kleriko^" (vidi se, da je elo^enj-graški klepetuljasti pisac se najbrž pred kratkim na aolskih klopeb blače trgal) g. Katzu žugalo, 6e ne bode narodno volil, da bodo na to delali, da nikdo ne bode 7e8 k njemu zabajal. To je nem8uraka liberalna jndo^aka laž! Nam ni znano, kar naa je šmartinskih kmeto7, da bi 7 nasi fari kdo ljudi proti Katzu hujskal, najmanj pa kako7 ,,klerik", ker nobenega nimamo. Vsak Šmarčan je toliko pameten, da sam najbolje ve, kam mu je hoditi 7 krSmo, in nobeden ne bode šel 7prašat slovenjgraškega nšpelunkerja" (slo^ensko: bezničarja), kje je dobra 7inska kapljica in nmasten speb". Sicer pa smo silno radovedni, kaj imajo alovenjgraški bezničarji pri naaih 7olitvah za opra* viti ? Čemu se skrbijo za kme8ke coklje tako nfajni učeni bezni8arji", — tisti špelunkarji, — ki, kakor je go^orica, nšpeb fruatakajo", kakor ogerski cigani? Mi smo mi, in nemčurska drnbal, — smeti —, pustite nas celo pri miru! Od 7as ,,špelankarje7u še ae nismo nikdar kaj prida nčili!