288. številka
yjsbijaaa,
ponedeljek 18 decembra .1905.
•__tHftt.
XXXVIII. lete.
в
ičbat* v*ait
ti K, s? pol Sot* IS K, sa
u»	ter, tetaJi
K»4«iJ« fee vtaaaii*, tar гаЏа po poM
!^»trt uta c z, aa *в шмм s e. köm
M aa» роцј, plaia
!&* .-»-»es* ^Т« Mm*oboe	глп-обиЈв» w ta Mira. — Ka
- r«	~	** r>e vraftcj*. — Uredn&tvo
DTsgfod" telefon 6t- 34.
osnanüt aa
I« upnivnlitvo f«
ta K, aa poi ata ta K,
va* lata tt K, u pal lata 11 JE, ш «atet pottt-vnto pa IS h, «a aa aa it. t, trn ш»тт шж*ЛмШ*т v L
la«a • K KO h) aa mm шаааа t K SO h. Za LJubljano •	na 4м» i>
6 K SO h, aa aa шаааа 1 Ж PO k. — Za tujo daiolo tolik« »et, kolike» жвлАа peSiraa». ;
krat, po 10 k, ia aa dvakrat, ia po S k, «a ao ttaka trikrat aU nriktil. — D«pb; ivalitra pa v pritličja. — Upnr 'tva aaj — MacavaUJ* pa£UJatt амФпш», r«kl»naal«.
Posamezne itevllke po IO h.
k
Iskfhrna" telefon 6t, 85.

Pod Schwarzen.
Se krvavijo гзг.е. ki jih je ladal zovi defeloi predsednik slovenskemu пагоЗн v Medvodah in le S'* pri-prtvlia pod njegovo egldo politična obi-ist v Rtđovijitsi oa novo nasilstvo proti naš«nau ljudstvo. Kraj, katerega si je t ve svrho izbrala, so cbčemane — Jewnice.
Kaj ae je pa zgodilo?
Koipiear Ssbittcig j? prišel ne-d&vüo k inpanstv* občine Jesenice
ter med drugiou neal&ncatm;, kv.tere t&o; samota s tn o počenjal, kritiziral tadi voi-ia« imenike, oeobito p* vnel t pretres volilni imenik II. volilnega razreda, v katerem je zabilje$*-nib 24 volricev. ter dal migljaj, de bo ie stvar poht-Čne oblasti, storiti tu potreba« korake. S temi b--s >darni, ka-scr ae tadi »tdijo nedolžne, je pa m&ogo povedano in naš» ekver jo, se »rigati c prtvem čhsu, da zaščitno pravice, katere ne.m gredo po vs-kakem
je n*mreč na Jesenicah ta, da se je v zadnji volilni dobi nastanile na Jeeeefeah dvoje tujih podjetij. Podjetje Gross A Co rap je prevzelo gradbo predore, iz H.'oaice v Rožno r-olis.o skozi Kepo, podjetje Madiie- A f gosp p* gradbo prcge Jeoeniee Bo* kioj. o^e podjetji, ki eta delali v naj* veČjena šti!«, plačali s+i tndi tema »гмпегеп davek. C? ee vračunrjo vsi ćavki teh podjetij z dokledami vred, ki rv» še do dune? niso predpisane od davčnega urada, da davčna moč ekč.ae Јевешеа leta 1905, razdeljena v tari dele, aledečo dispozicijo trtm veiiinfm razredom: Prvo tretjino pokrije docela Kranjska industrijska »»ružb* in podjetje Gross A C"mp. Tretjo tretjino pa Madiie & Comp, z ostalimi davkoplačevalci cele občine.
ObJ^aki volilni re^ ima s«cer ui&efce (SoloSbe gleda I volilnega razreda, kjer pravi, da mera biti v «sm razred* najmanj dvakrat toliko voÄeev, kakor ie treba v-!iti odbor-bško» in r umestni ko*. eragi rez-red ps prav« kratke, d>*. bo volilci
tega razreda eni, ki pokrijejo drugo tretjino celega dtt«ka.
Te pomanjkljive določbe pridejo cd tega, ker kranjska dežela ob Čaau, ko se je sestavljal njen občinski volilni red, ni dala v nobeni občini po voda, da bi fakr&tna zakonodajalca moč ustvarila uaUoiae^e določbe tadi m taka eiućeje, ko ae nakupijo v kaki kraetski o bei nt (aüa podjetja, da po-krijet* ввшо njih dva le dve tretjini skupnega d«.vka.
Na CeŠkem in, drugih deželah, kjer je indastrija in veletrgovina od nekda| bolj raavita kfrkor pri n»s, pripetili ao ae dostikrat taki slučaji, kakor pred kratkim na Jesenioah. Zato pa tudi pravi § 16. volilnega reda za občinske odbornike na Čd-Škem: da ee mora neti od osUlih d&vkoplačevaleev toliko število v II. volilni razred, da znaša njih število dvekrat toliko, kolikor je treba voliti odbornikov in njih namestnikov, ako bi IL razred po sestavi I. razreda, oairaje se na raadeljenje ostal*? vsote skcpnfga davka, ne znašal že sam ob sebi najmanj dvakrat toliko volil-cev kolikor je odbornikov, in namestnikov z.i en razred. — $ 15. istega reda za Bokovino pravi, da se mora, »ko bi epravičeni volilci enega izmed razredov ne znašali dvojuo število odbornikov in namestnikov za en ratrtd — doiteti v to svrho toliko voiiicev iz naslednjega imenike, kolikor jih ;e treba, da ae doseže to št&viio. — { 1& iatega reda za P/ed-arisko pravi: Ce I volilni razred v občinah s 500 ali manj opravičenimi voliJci ne obatoii ia najmanj trikrat tolino, v občt^ah s 301—600 opravičenimi volilci П9 is najmanj škrat toliko, kontno v občinah s več kot 1000 opravičenimi volilci ne iz najmanj 6kr&t toliko opravičenih voiiicev, kolikor se im& vo(iti odbr.?nikov ш namestnikov, se mora dopolniti ta razred z nKslednjtaai d^vkoplače^a ai inks.*.», tia se to število doseže. Isto velja tudi z & II volilni razred, kjer so trije razredi.
Takt» natančne določbe ae najdejo v občinskem volilnem redu defe?, kj«r
od nekdaj cvete industrija, ne najdejo se pa na Kranjakem, kjer do danes ni bilo prilike postage takim alnšajem prilagoditi, kakor ae ravno danea vrši oa Jesenicah. Podjetje Gross & Comp, bo v kratkem ie sapustilo jeseniško občino, podjetje Madiie za leto 1906.
sploh nobenega davka v oblini vel plačalo oe bo, — politični oblasti v Radovljici ae pa mudi — silno mudi, da se še o pravem času vrše občinske volitve, dokler so Še tujci tu, da se jeseniškim domačinom, oaobito pa narodno-napredni stranki na Jesenicah, po domače rečeno — zgago dela. Komisar Sahittnig je naglaša), da bo etalo okrajno «lavarstvo v Radovljici na tem stališču, da ah glede II. razreda interpretirajo določbe občinskega volilnega reda dobeaedno in praktično izvedejo. Na ta način bi bilo volitve v П razredu Huzorične in tvrdka Gross 6 Comp, imenovala bi vse odbornike in namestnike II. razreda. Kako in kdaj da misli komisar Sebitt-nig pcaeši v avtonomne posle občin», da to uresniči, si težko predstavljamo, ali dogodki v Medvodah bo nas po-uiili, da je danes na Kranjskem vse mogoče, tudi nasilstTO, od strani politične oblasti. Ako tvrdka Groes ro* kismir^, da oe ji vpiše ves davek tudi nepredpisani: dobro! Zato pa bo vseeno ostalo 24 volitesv v imeniku dragega razreda in komur ni prav, ima prosto pot k pritožbi proti volitvam. Da bi pa politična oblaat ob času volitev s nasilstvi »Čuvaia zakon«, katerega ima po zdravi pameti interpretirati proti temu, je treba prt^očasao storiti vse mogoče korake. Razburjenje je radi tega na Jesenicah velikansko in k*kor čuje;r»c, bo občinski odbor odposlal deputacijo k dež predsedniku Sehwarzu, katerega bodo naprosila, da pouči okrajno glavarje v Radovijioi o tem, kar je pametno in opravičeno in c tem, kar je absurdno in nasilno. Bedimo videli ali so resnične besede gospoda Schwarza: «Delajmo tako, da naa bo ljudstvo ljubilo'«
Državni zbor.
Na Dunaju, 17. dee.
V včerajšnji seji ae je zaključil* debata o proračunskem pro vi • soriju. У ponedeljek bo zadnja predboiična seje, v kateri se rešijo vse manjše zakonske predloge.
Včeraj je govoril u proračunski debati najprej poal. Pitacco (Italijan), ki je izjavil, da bodo italijanski poslanci odklonili proračun, ker vlada povsod zapostavlja Italijane ter še ni ničeaar izjavila glede avtonomije Južne Tirolske.
Posl. grof Stftrgh ae je jako previdno izrekel proti volilni reformi, naglašal pa je potrebo sloge med krono in Madjari ter med Avatrijo in Ogrsko.
Poal. Wolf se je izrekel za volilno reformo, ker je vse preskrbljeno, da ne bodo Nemei imeli manj mandatov kot dosedaj. Potem je napadal juatično ministrstvo, češ, da na Češkem zapostavlja Nemce ter kritikoval naučnega ministra zaradi imenovanja profesorja Dvcfaka. Odgovarjala sta mu takoj justttni in nauČni minister.
Posl. Straucher je zahteval ustanovitev višjega sodišča za Buko-vino v Črnovcih.
Govorila sta še glavna govornika Stein eontra in Gorski pro, nakar je bil proračunski provi-zorij v drugem in tretjem branju a prej et. Proti ao glaaovali Italijani, Vsenenr.ci in sooialni demokrati, do-Čim so ee veleposestniki odstranili.
Istotako se je sprejel zakonski načrt o trgovinski pogodbi z Italijo.
Koncem seje so predlagali krŠč. socialisti, naj se uvede za vse avstrijeke podanike uradna le gitima ci j ska knjižica e fotografijo. Te knjižice naj bi na-domeatovale vojaške in delavske knjižioe, potne izkaze itd. Tudi volilnih imenikov in volilnih legitimacij bi ne bilo potem več treba, ker bi se vsak volilec pripustil na volišče s tako legitimacijsko knjižico.
Novi tiskovni zakon.
Чипај, 17. deeercbrr.. T skovni sprejme takoj po novem letu kovni zakon. V državnem nato baje ne bodo delale Bt	kake ovire. Vlada sama
pru	\ da se zakon uvel|avi
ie v	a to posebno z osi*
rom n.	litv», ei ee bodo iz-
vršile o,	lplošne volilne
pravice,	'r pa je potrebna
presta ko	a.
Kriza	skem.
Bud a peš t	embra Da-
nes |e bil miniL	Tet, ki je
sklepal o odločilni.	; sklepi
ae javnosti Še prikri
Pri zadnji avdijc-.	- v a -
rjrja in Lukacsa se	'ilo,
da vlada nesačnet	h
pogajanj, dokler koalic>. pravi v komitatih reda ter zakonom veljave. Krona se ne pustiti premagati po koaliciji. D«. Uganjajo ariBtokratje pasivno r». stenco, mora ostati vlada ponosna \ neupogljiva.
Dogodki na Ruskem.
Vojaški punti in upori.
V Petrogrsdu es polic taleane straže znova punta. Pridružila sta se še dva draga bataljona Tojakom so pobrali vse patrone ter jim pustili le puške. — V Bobrijaku eo ae spuntfcle tri atotnije in le z zvijačo ao vojakom odvzeli puške. — V K i-š e n e v u se |e spuntata cela garnisija. Puntarji so spodili čaatmke, hodijo z rdečimi zastavami po mestu ter skupno s sodrgo plenijo hiše. Meščani beže. — V Piwtigoraku ae je spuntal polk ter si izvolil svoje častnike. — Po seli j n ž n i Rusiji se punta vojaštvo. Generalni štab v Pbtrogradu je odpustil 440 častnikov, ki niso zanesljivi. Pod Častniki ve«k polkov so si nstanovili z?ezo, ki ima v svojem političnem programu tudi splošno volilno pravico. — V Roetovu ae je spuntal grenadirski polk. Poveljnik je odstavljen, a puntarji so n^veljatvo
Slovensko-nemška meja na Štajerskem.
Жп!»игао zgodovmsfei in narodopisni doneaki.
Nabral A. B.
{Konec.,
Splošni pregled.
Mareikoma se bode moj opis zdel »srda dolgočasen, ker je poln številk. Toda te številke nam morajo biti tako ljube ia žive, kakor so ljube in žive bankirja številke njegovih blagajniških knjig. Kakor namreč njemn govore te Številke o prometu v njegovem blago-»tanja, govore tndi Številke na Ijnd-fcka» gibanja o aktivih ia pasivib v eiiea narodnem obstanka. Sicer pa, aakor sem opetovano poudarjal, za Florence številke o ljudskem štetju niso zanesljive, temuČ v splošnem preveč pesimistične. Vendar ei na podlagi teh *tevilk in lastnega opazovanja lahko zapravimo bilanco o našem življenja ob )eaikcvmi meji. Sobota, Arvež, Go Milica, Apače in deloma tndi Spielfeld »o za slovenstvo izgabljcoi, «lasi
ao ti kraji pred polstoletjem bili še vsaj po polovice naši. O Sv. Lovrenra niti ne govorimo več. Zdržati, oziroma rešiti pa bi ee še dale Župnije Sv. Jernej, Pernice, Kaplja, Sv. Duh, deloma LnČanein prekmurske vasi. Pri prvih dveh župnijah je to tem laglje ker sta pod lavantinsko škofija. Ostale hi bilo mogoče rešiti le, ako bi se priklopile lavantinski škofiji ter dobile vaaj nekaj slovenščine v Šole. Na tako priklopitev pa skoraj ni misliti, ker je znano, koliko bojev je bilo treba, da se je leta 1859. delila eekovska škofija.*
In takrat smo imeli škofa S lom-ška, ki je vkljab svoji verski ozko-srčnoeti vendar bil vnet rodoljub. S kako neuetrašenoetjo so taKrat šli slovenski duhovniki v boj, dokazujejo posebno dopisi v „Sloveniji". Tako je pisal leta 1849. neki duhovnik pod naslovom „Kaj bomo mi sloveneki Štajerci sekovske škofije začeli?" . . .
* Do leta 186«. ja мкотвка (graJka) iko-flja obacgala oa Spod Štajerskem «ledeia de-kanije: Maribor, Marnberg, Sv. Lenart ▼ Slov. (ortadb, Jarenin«, Hoč«, Allvoiaa, Pta), Zavri, Velika Ncdalja ia
„Že več kot šest sto let je preteklo, kar so Slovenci v spodnji štajerski de : želi sekovske škofije svojimn narvišemu 1 duhovnima pastirja grad Sekovski na ' Lipnici, počasi pa veliko vinogradov v narlepših slovenskih okolicah preskrbeli, njemn daČo odrajtovah, ino v vnih potrebah zanj si narveč prizadeli.u Nato pa vprašuje: „Štajerski Slovenci sekovske škofije! Kaj ste vi za nekdajne vaše stroške in teškoče od svojih nemških škofov perjeli? Kak vam je vaša ser-čna zvestoba od njih bila naplačana ? Jeli sto že od 600 let po tem, kar škofe imate, kdaj rojenega Slovenca za viši pastirja imeli, de bi živi glas iz ust njegovih zaslišali ino vsi razumeli? Jeli ste ne bili samo najete ovce? Pokažite njihove pastirske razpise na svojo slovensko čredo; povejte mi nekaj od njih pridig in nankov, katere je vsak duhoven viši paatir per mnogoterih priložnostih svojoj čredi razumljivo sam derŽati dolžen! Ali so mende imeli, ali zdaj imajo tam v Gradcu svoje pomočnike Slovence okoli sebe, kateri mesto njih slovenske Šole obiskujejo vender vsako leto enkrat, de bi ве prepričali Črez stalil, oaiiko in ohranjen je vaše mladoži" itd.
In ravno glede Šolstva nam je graška Škofija največ škodovala, in sicer ne samo škof s svojimi nemškimi duhovniki, temuč tudi sloveneki duhovniki kot slepi Škofovi klečeplazci. Tako je n. pr. izdal slovenski dekan pri Veliki nedelji kot okrožni Šolski ogleda na podrejene Kolske predstojnike sledečo okrožnico: „Das Loch würdigste f. b. Seckauer Ordinariat hat unterm 31. Oktober 1849 Z. 2454 folgendes anher erinnert: Diejenigen Lehrer, die im abgewichenen Schuljahre die Betreibung des Unterrichten der deutschen Sprachlehre zur Unzufriedenheit der Kitern (?) mehr oder weniger vernachlässiget haben, sind im Namen des Ordinariates zur diesfälligen Schuldigkeit umso mehr za ermahnen, als dieses in ihrem eigenen (?) Vortheile liegt, und dermalen keine neuen Gesetze diesfalls erlassen sind, so wie auch die nöthigen Schulbücher in windischer Sprache mangeln." Sicer pa je graški ordinarijat zanemarjal svojo dolžnost glede šol. Po takratnem zakonu bi moral vsako leto obiskati vse šole, a od leta 1827. do 1850. ш bilo graškega škofa v slovenske šole.
Dandanes škofje sicer nimajo vpliva
f na Šolo, a tajiti se vendar ne da, da
j , ^ '
je graško Skotijstvo velika ovira razvitju slovenskega naroda. Duhovniki, ako eo tudi Slovenci, morajo biti popolnoma indiferentni, sicer jih Škof na vsako nemškntarsko ovadbo prestavi med trde Nemce. Vsega občudovanja in spoštovanja so tedaj vredni tisti duhovniki, ki na mejah vkljub temu še niso odreveneli za našo narodnost.
Dasi je leta 1845. solnograski nadškof izrekel: „Odkar ne dava več sv. Duh Čudovitega darn jezikov, se ne smejo vernim nariniti pastirji kateri njih jezika ue razumijo," je sekovski škofiji posvetil trdega Nemca Raucherja za škofa, dasi je njegova Škofija imela nad 200000 Slovencev.
Ako bi se moglo kdaj res izpolniti Ra čevo prorokovanje, da graŠko škofijstvo prepusti Kapljo in Sv. Dnh lavantinski Škofiji, kakor je baje obljubil svoječasno graški škof, ponudila bi se lahko Gradcu v zameno Sobota, ker lavantinski škofiji bo itak primanjkovalo za to župnijo nemškega duhovnika, ki ga pa bodo ponemčeni Sobot-Čani prej ali slej zahtevali.
Nasprotno pa bo graški škofiji
poverili pose b nema odbora 20 rojakov. Todi aotrahsnski polk ae je pri-dražil puntsrjem.
Carigrad, 17. decembra. V Carigrad je pribežalo ii juine Rusije in Krima nad 4000 oaeb. Ravnateljstvo bagdadske Železnice naaeli begone ob železnici.
Položaj v Rigi.
Varšava, 17. decembra. Votaši so napadli kolodvor, aveaali uradnike ter odnesli blagajno.
B e r o 1 i n, 17. decembra. Nemški konaul v Rigi ie brzojavil evoji ▼ladi, naj takoj podijo vojne ladje v obrambo nemških podanikov v Rigi. Do tedaj pa eo Nemci v Rigi opozorjeni, da v skrajni sili pribeie na konzulat.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 17. decembra. Nedavno se je ofioijalno razglašalo, da je vstaja v nemSki Afriki končana. Ravnokar pa je morala vlada priznati, da se vstaja še nadaljuje, da je treba zopet poslati v Afriko novih čet ter dovoliti naknadnega kredita 30 milijonov mark. Pri vacm tem je pa le kakih 10000 napol nagih divjakov bres topa, oboroženih večinoma le z lokcm, ki delajo Nemčiji toliko preglavic. Ko Angleži niso mogli tako premagati 80000 Barov, ki pa so imeli moderno t- pnijtvo, so se jim v Nemčiji posmehovati.
Dopisi.
Iz Smarije. Oni Individuum, katen smeši in zafrkujs tukajšnjega šole U o vodjo v »Domoljubu* št 13, naj pazi, da sam ne postane blazno človeče. Ker pa v dopisu dvomi, je li bilo dopustno, da se )e razpadla, dooela gnjila ograja pri šolskem vrtu odstranili; zato naj pove tudi, je li bilo dopustno, da je lansko leto mež-nar staro leeovje z zvonikova strehe vso v peč znosil in to brez vprašanja cerkvenih kljuSarjev? Vprašamo ono petelineko osebo,, kdo je zanesel toliko prepirov v Šmarijo? Kao je po »Siovoncu« lagal, da je šolski voditelj prepovedal . a pošti eolskim otrokom od;emati privatna pisma za starsp, česar posledica je bila, da je dr. Susteršič v državnem zboru stavil glede tega lažnjivo in terpelaoijo? Kdo je, ki noče svoje smote pripotnat', v časnikih laži preklicati io vsled krivičnih napadov na šolsko vodjo, njega odpuščanja prositi? Ali je dopustno tudi, da v svoji zmoti še vedno ponavlja napade, akora?no ga nadučitelj v miru pusti? Kako, da ta nervoznež ne opazi sam nad seboj svojih grešnih napak in smeti pred svojim pragom, katerih ima mnogo, mnogo? Ne more se zamolčati tudi, da je znani dopisnn s svojimi umazanimi napadi po «Slovencu« in »Domoljubu« naravnost rečeno pohujŠal nadučitelja; kajti ta nikdar ni mislil, dokler se ni sam uveril, da znajo ljudje blagoslovljenega stanu toliko pristno lagati. In taki hočejo imeti vsak dan Boga v rokah? Sramota za blagoslovljeni stan!
kmalu zmanjkalo slovenskih duhovnikov, ker zaradi znanega terorizma že sedaj slovenski mladeniči izpod področja grašbe skoti jc rajši hodijo v mariborsko semenišče. — Seveda se brez hudega in vztrajnega boja kaj takega ne doseže, a za tak boj na merodaj nem mestu v Mariboru že davao ni več trdne volje.
Zato bo treba drugih potov, da ne ostanejo Slovenci ob mejah, posebno v graški škofiji brez stika z ostalim Slovenstvom. Ena taka pot se je ravnokar izbrala. Slovenska krščanska zveza na Štajerskem namreč razglaša, da enuje potovalno knjižnico za te obmejne kraje ter poživlja rodoljube, da darujejo v ta namen knjig in denarnih prispevkov.
Misel je prav srečna, dasi se mora vsakomur čudno zdeti, kako da se je šele ta „Benjamin* med slov. organizacijami moral oprijeti take inicijative. Treba bo pa Še drugih sredstev. Saj dokazuje politično zborovanje, ki so ga priredili spodnještajerski neodrešenci 5. nov. t. L v Gradcu, da se pripravljajo nova narodna nasilstva proti Slovenstvu posebno ob jezikovnih mejah in proti slovenskim delavskim kolonijam na Srednjem in Gornjem Štajerskem.
Dnevne veetL
V Ljubljani, 18. decembra.
—	Oeebne vesti. Davčni
praktikantje g g. Fran« PredaliČ, Miroslav Pavlin, Pran Jenko, Rodolf Primae, Fran Preselj, Viktor Dolenc, Ludovik Košar, Viljem KobaJ in Ivan Ka-š s r so imenovani proviaorlčnim davčnim pristsvom ad personam.
—	Plantan in Gautaoh. Pri razpravi o proračunskem proviaoriju je imel posl. Plan tan velik govor, v katerem je jedrnato in energično razpravljal o rasnih aktualnih zadevah. Priobčili bomo ta imenitni in rezki govor dostavno po stenogra-fičnem zapisniku. Poal. Planten je a tem svojim govorom hudo raskašil ministrskega predsednika Gautsohs, ker je bresobsirno razkrinkal njegovo politiko, ožigosal njegovo neodkritost iu zvijačnost ter premembo sistema, ki jo je izvršil na Kranjskem v prid klerikaloem. če je Gautsch mislil, da bomo napredni Slovens« na Kranjskem mirno in vdsno prenašali njegovo početje, ga je posl. Plsntan poučil, da je v veliki smotL Gautecha eo Plantanova izvajanja tako v livo zadela, da je takoj vstal in odgovarjal. Ali kako je odgovarjal! Na vse te ostre Plantanove obtožbe o njegovi aavratni politiki, o Šolstvu, o Rismanjih itd., ni mogel ničesar odgovoriti. To je vse mirno vtaknil. Le na dve točki Pisntanovega govora je ministrski predsednik odgovarjal, a tako, da je aamega aebe osmešil. Planten je omenjal vzrok odstopa bivšega naačnega ministra Hartla. Javna tajnost je, ds je Hartl odstopil asrsdi slovenskegs vseučilišča. Kakor znano, je Gautaoh dr. Susteršiča kratkomalo ven vrgel, ko je prišel intervenirat aaradi slovenskega vseučilišča. Kmalu potem je Hartl v javni seji pristojnega odseka
dosti obvezno obl)ubil svoječasno ustanovitev slovenskega vseučilišča. Nemci so aaradi tega zagnali velik krik in vik in poslali so posebno odposlanstvo do Gautscha in ta je odposlanstvo hitro potolažil, češ, da Hartlove besede ničesar ne pomenijo. »Neue Freie Presse«, ki je vender glavni Gautschev organ, je sami povedala, da je to varok Hartlovemn odstopu. Gautsch pa je
imel pogum trditi, da to ni resnično. Če »Neue Freue Presse« ni pisala resnice, zakaj je pa ni Gautsch takrat demontiral, ko se je oglasila? In če to ni pravi vzrok Uartloverna odstopu, zakaj pa Gautsch ne pove pravega vzroka? Njegov izgovor, da je stvar delikatna in osebna, pač ne velja, kvečjemu za alaČaj, d a i m a vzroke prikrivati resnico in ae bati javnega mnenja. Drnga točka, na katero je Gautsch odgovarjal, se tiče deželnega predsednika Schwarza. Gautsch je trdil, da sta gg. Sshwars in Chorinaky popolnoma nepristranska uradnika.
To je lahko trditi — ali fts v teh tednih, kar sta gg. Sob vara in Obori nsky na Kran jokom, oU s dejanji pokazala, da vlečeta a vsemi močmi na klerikalno stran in teh dejanj ne bo Kautsch utajil. Toda Gsutseh ima poguaa, da vse taji, kav mu ni všei. Povspel sa je oelo tako daleč, da je trdil, da je gospod S «b wars slovenskega jesika popolnoma zmožen. To je ie preneumno, ssj smo se v det. sborn prepričali, da g. Sahwara le s največjo težavo alooenoko šita. Gautaeheva jeaa, ki odseva iz njegovega govora, nam je najboljši dokaz, kako velik aspeh je dosegel posl. Planten. «Slovenec« seveda piše, da se je Plsntan blami-ral, ali tako piše ta list vselej in o vsakem naprednem poalanea. la ae je Piantau blamiral, naj «Slovenec« ponatisne Plsntanov govor, da se bodo aSiovenčevi« brslsi nad to blamaio delektirali. aSIovenčevi« bralci bi bili gotovo jako hvaležni aa tako uslugo. Ali »Slovenec« jim je vendar ne bo izkazal, ker se ravno Plsntan ni blamiral, pač pa je dal tudi klerikalni stranki v svojem govoru tske zsušniee, ds ji kar v ušesih zveni.
—	šustspšič in Bsns. Govor poalanea Piantana je raaburil tudi Gautaeheve slovenske lakaje, a ko je Planten še pojasnil s o r š k o afero, tedaj je postal dr. SuaterŠiČ božjasten in je aačel tuliti, Ker ni mogel nič otvarnega opomniti na Plantanova izvajanja, ker ni bil v stsnu nič pametnega in tehtnega povedati, je paoval župnika Broeta. Tak subjekt, kakor je dr. Šaateršič, se je osmelil častivrednega župnika Breeta v parlamentu psovsti, da je lump in gauner. Seveda je imel Šuster-šič tak pogam le, ker ve, da ga varuje poalanaka imuniteta. Kaka podlost je, poovati na tak način v parlamentu odsotnega človeka, ki se ne more odgovarjati in tudi pred sodiščem ne more iakati zadoščenja, tega pač ni treba pojasniti. Samo kak Šu-s ter šič ali kak klerikalec enakega
kalibra je v stanu tako postopati. Su-steršičsva infamija je zbudila celo med popolnoma neprizadetimi ljudmi tako ogorčenje, da jo je £aster!ič pošteno skupil ia je zlezel pod klop kakor teoen pes. Parlament pač ve,
da ima Susteršič od žlindre umaiane roke in poklical mu je to v spomin na tak način, da Sasteršič toga ne bo tako zmalu pozabil. V obraz so mu metali žlindro, da je bilo veselje in padla je beseda »Sie Doctor Žlindra, sind selbst ein Gauner.« In dr. SustersiS? Ali je zahteval zadoščenja ? Ne, vtaknil je tiho in ponižno tega »Gau-n e r j a«, še graje ni zahteval, kar pač zadosti govori.
—	„Vseslovenska zveza".
Najuglednejši ruski list „Rus", svobodomiselno rusko glasilo, priobČuje te dni poziv na vse Slovane, naj osnujejo „Vseslovansko zvezo", ki bi naj imela
svoje središče v Petrograds is ki bi naj delovala za bratsko vzajemnost, slogo ia ujedinjeaje vseh Slovanov. „Rtu" naglaša, da je sedaj, ko oo jo Rusija rešila robskib okov, napočil čas, da se prične delovati na rešitev slovanskega vprašanja. List poživlja posam-nike in vse slovanske korporaeije, ki jim je predlog, da oc osnuje „Vseslovenska zveza", simpatičen, da se prijavijo uredništvu listo „Rus" v Petro gradu, Mojka št. 32 in ms pošljejo avoje tozadevne nasvete.
— Smovčovs hudobija. Medvodoki župan Smove je tožil učitelja G r m e k a na aodiŠče v 5 k of j i Loki, da pretepava otroke do krvi. Obravnava je pa pokazala, da se je Župan Smove enkrat prav debelo nalagal, aato ie bil Grmek oproščen, Smove je pa dobil dolg nos. Pravijo, da se mu v kratkem še podaljša.
—	Učiteljica Se hi t ni k na
Jesenicah hiti na pomoč nemšku-tarski zvezi Zabukovec -Luokmann. Čad no ae nam zdi, odkod prihaja navdušenje te nemškutarske goske za nemštvo, ko je vendar učiteljioa na slovenski šoli. Morda pač v zahvalo, ker je umazano perilo njene sestre Pavle ostalo neoprano od slovenske strani? Tej naduti ženski povemo, naj le prav ponižno hodi po slovenskih Jesenicah!
—	Premeščena je na lastno prošnjo postarica R o z a Ćetnovšek iz Ljubnega v BraslovČe.
—	Slovensko gledališče. Ii pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: V torek, dne 19. decembra se ponavlja opereta »Cigan baron«. — V sredo, dne 20. decembra pride na vrsto noviteta »C a r j e v kurir«, ooremni igrokaz, ki ga je spisal R. 6 le k o po J. Vernovem romanu »Mihael S rogov« in v slovenščino prevedel g. Ko bal. Snov je vzeta iz ruske zgodovine. Ivan Ogarev, bivši caraki polkovnik, je bil od velikega kneza v Irkutaku radi nevarnih spletk degradiran in poslan v Sibirijo. Od tam je ušel, se podal čez Ural h Kirgisom. Tam je spuntsl vse nomadne narode. Podal ae je v Turkestan, kjer je pridobil v pomoč Tatare. Tatsri in Kirgtai ao se podali v mogočnem številu proti Irkutaku. Jvan Ogarev se je nameravsl osebno maščevati nad velikim knezom. C»r ie to izvedel ter je poslal kapitana Strogova s pismom v Irkutsk. Pismo je imel osebno izročiti Velikemu knezu. V pismu ie car svaril Velikega kneza pred Ogarevom in mu naznanil, da mu pošlje vojne čete v pomoč. Strokov je prišel navzlic velikim oviram v Irkutsk v skrajnem čvsu ter je preprečil izdajstvo Og&-reva, ki se je Velikemu knezu pred otavil kot carjev sel a pismom, ki ga je na potu vzel Strogovu. V igro-kazu nastopita velesabavna vojna poročevalce, namreč angleški in francoski, prikaže se v zrakoplovu ameriški zrakoplovec ter se predočuje sploh mnogo veleinteresantnih dogodkov. V tej igri nastopi vse dram ako osobje ter moški in Ženski operni sbor. Sodeluje tudi godba 27. peš-polka. Gospod režiser L i er poje par kupletov.
—	Slovensko gledališče»
V Boboto se je mesto operete »Ci-
gan barona pela v tretjič Rossini-jeva koasilM opera »Brivce se vil j-skic. 8 predstsvo smo biti to pot ssdovoljni tako s solisti, kakor tudi a godbo in zborom, ki je samo prt prvem nsatopu nekoliko negotov. Tsi solisti so bili isvrstDO disponlrmai, da je bil užitek, jih poslušati. Zlasti se je to pot odlikoval g. Orželuki,ki je pel s isredno vervo, čuvstveao iu a umetniškim poletom. Z njim sta ee uopeino kosala goopica R i n d o v a in g. Oufednik, da omo v zadregi, koma izmed teh treh bi prisodili lo-vorjev venec največjega uspeha. G. Ranek je s svojo komično igro iz-vratno zabaval občinstvo, takisto tudi gosp. Betet t o, ki je bil kot Baoilio izvrsten tako v petju, kakor v igri.
— pSploSno slovensko že« -ako Slrudtvo" jo priredilo včorar popoldan v svojih društenih prostorih prijateljski sestanek, katerega ae je udeležilo prav veliko število člani«:. Predavala je gospa Pranja dr. T a v č a r j e v a o Karlovih varih na Češkesi. Gospa je z ljubeznivim humorjem i» živim temperamentom opisala svoj« potovanje preko Dunaja, Plzna, Marijinih varov v Earlove vare, o katerih je govorila obširuo ter je opisala plastična življenje tega nemško nacionalnega mesta, ki je polno krasnih nasadov ia parkov, lepih modernih stavb, vprav ve likomestnih izložb ter znamenitih spomenikov in cerkva. Mudila se jo pn očrtavasju mnogoštevilnih tovarcu za steklo in porcelan, ter govorila o raznik narodnih Ženskih tipih, ki se shajajo v Karlovih varih. Vse predavanje je bil« prav instinktivno; poleg tega pa vzbudile razne humorietiČne opazke * predavateljice, ki je govorila gladko u jako živahno na izust, mnogo smeha :a zabave. Ga. dr. Tavčarjeva je žela ргат gorko priznanje. Topla želja vseh drv štvenie je, da se nedeljski sestanki i kratkimi predavanji tudi po Božiča Š? nadaljujejo
— Obdarovanje ubogih šolskih otrok mestnih ljudskih šol se je vršilo včeraj dopoldne oa 11. uri v telovadnici I mestne dem šole Šolski vodja g. Gabri&ek v svojem govoru omenjal, da je dobrodelni odbor požrtvovalnih in omiljenih ljubljanskih gospa in gospod, čen letos že 39tič nastopil, da po k »že svoje človekoljubnost do Šolskih otrok. Nz čelu tega odbora eU o«a. svetnik blagorodni (gospod Iran M u r n i k , ki je pa valed boJesni ji-držan udeležiti se obdarovanj«, ter plemenita goapa Franja Лг. Tavčarjeva. Njima je stal na ponoči lep arog vrlih ?онр& in goapcdiietv ki so morale pač mataikod potresi: da se more danea obdarovati 90, otrok. V imenu šol, učiteljetta m otrok se zftbvaljnie orovornik ta B|i-hovo dobrodelnost, cthvaljnje «a vsesc dobrotnikom, pred vaem Kranjsk hranilnici, ki )e dala znatno vsen 500 K v ta namen, zahvaljuje se vsem mladinoljubom, ki so darovi;: toliko peciva za uboge otroke. Oiroo naj s učenjem iu lepim vedenjem izkažejo hvaležnost svojim dobrota kom in dobrotnicsm, starši na) ji.1 pa navajajo, da posUnejo dobri i:i pošteni državljani. Govornik se z» hvali za navzočnost gosp. deželnemi predsedniku Schwarza in njegof gospa soprogi, gosp. zastopnik: deželnega šolskega sveta Kaltes egg er; u, gospe županji Mri barjevi ter soprogi dež. sodišii predsednika, gospej Levičnikov ter prosi g. dež. predsednik«, da J) raadelil med otroke obleko in oba
l
ч
s
j

Ha devinski skali.
Zgodovinska povest.
(Dalle.)
VIL
Tretji dan po odhodu goriškega grofa Majnharda je voa patrijarhov* armada naokočila Senožeče in vnel ве je strahovit boj, ki je trajal nepretrgoma skoro ves dan. Juri so jo s svojim vojsštvom bojeval s tisto hrabrostjo, ki jo dajo tloveku samo popolni obap. Ali ko je zaielo solnce zahsjsti, tedaj je obup poletel šez nasipe in je aavladsl med patrljar-hovo armado. Vzlic Veliki premoči io bil ootal voc napor te armade brez aopeha. Juri jo bil vso njene napade srešno odbil in pod nasipom je lsžslo vso polno ubitih sovrstnikov.
Ko ae jo sovrstnik umaknil v avoj tabor, jo nastalo na nasipih in v vasi nepopisno veselje in vitezi eo Jurja na ramah ponesli v grad. Juri se je bil v tem boju odlikoval bolj, kakor jo mogel kdo misliti in tudi v bojih osiveli janaki ao prianavali, da ga na Krasu in ns Goriškem, na Furlsnskcm in as Kranjskem, v Istri
in na Koroškem ni velik&šs, ki bi ве mogel primerjati devinskemu vladarju.
Ali vzlic navdušenju, ki je navdajalo vse vojaštvo in vse prebivalstvo, je Juri vendar spoznal, da so ljudje — žejni. Ves dsn so se borili, a niso utili niti kaplje vode. Sioer ni nihle Jurja opominjal na njegovo obljubo, da preskrbi vode, ali šital je ta opomin na vseh obra-sih in v vseh očeh in šutil je, da sdaj ne sme več puščati ljudi žejnih.
Poklical je Komoljo in ae Ž njim domenil kako rasdeli vodo, ne da bi ljudstvö vedelo, kje da jo jemlje. Komolja jo razpostavil svoje razbojnike od grajakih vrat do veliko sobe, ia katere so tajno stopnioo vodilo v stolp s skrivnostnim vodovodom. Juri sam in Komomlja sta nosila vodo iz stolpa na stopnice odtod so jo Jurjevi najboljši prijatelji, podajali naprej, da je prišla v Jarjevo sobo in od tam so jo aopot razbojniki podajali naprej, vojaštvu in prebivalstvo. Junaki, ki so se bili ves dsn ljuto vojskovali proti strešnemu sovrstniku, su na ta nslin neutrudno delali šo akoro celo noč, dokler ni
bila vsa vas četudi komaj za silo preskrbljena s vodo.
Ze se je danilo, ko sta šla k počitku kot zadnja izmed vseh Juri in Komolja.
V isti noči so bili v taboru pa-trijarhove vojske v malem šotoru shrani menih Dominik, vitez Simon Virko in Rajmondo. Virko je bil ranjen na nogi. Ležal je na slami in poslušal, kar mu je pravil Dominik o konsu bitke.
aZtdsj vlada v naši vojski obup« je končal Dominik. »Vojaštvo je izgubilo pogum, plemstvo se kar očitno zavzema za Jurja, čigar brez-primerno junaštvo mu je pridobilo vaa srca, legat je kar is uma in ne ve, kaj bi storil. Ž o se čuje, da se obleganje opusti in da se armada raside «
Simon je srdito planil pokonci a so vsled boledin na nogi zopet sgru-dil na svoje letiššo.
»Ka) pravite? Obleganje se hočo opustiti? Z ognjem in z mečem je treba uničiti voe, ki se nahajajo v obaidju senoteškem in noben kamen no smo ostati na ksmenu.«
>Ne razburjajte ae, Simon Virko,« je amehljajo so dejal Rajmondo. »Z
ognjem ne opravite ničesar in s mečem tudi ne. Celo upanje, d> smanjka obleganeem vode, se je :i jalot ilo. Mej vohun v Senožečah m je ravnokar sporočil, da deli Jar vodo med prebivalstvo. Kje jo jemlje tega ne ve nihče.«
»Уве je zoper nas,« je dihu [ Dominik in jeze stiskal zobe ta>o da se je slišalo škripanje »in vselej je Juri vsega kriv. Jurja Devinske?« je treba zadeti in amaga bo naša'
»Da, ds,« je dejal posmehljiv Rajmondo »ali težko je, priti Jurji do Živega.«
»Ali ste že pozabili, kaj ste ob» tali, gospod Rajmondo?« Dominik" je bil spomnil obljub RsjmondotiH in naglo je stopil pred temnopoltega laotniks sužnje Zulejke. »Goap^ Rajmondo, ali še veste, kaj ate govorili?«
»Kar som obljubil, to вет popravljen izpolniti,« je s hladnim pc nooom odgovoril Rajmondo.
»Potem, goapod Rajmondo, i' čas, da izpolnite to ovojo obljube.1 je vzkliknil Dominik.
»Dobro; ali potem je tudi *a> da iavem, kako ae mi bo moje plačalo.«