Leto 1895 55 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XI. — Izdan in razposlan dné 1. februvarja 1895. Vsebina: St. 21. Zakon, s katerim se v obrtovanju vravnava pokoj ob nedeljah in praznikih. Sl. Z*0|| z dné 16.januvarja 1895.1., s kateri 1,1 sev obrtovanju vravnava pokoj ob nedeljah in praznikih. S ukaz,,' Potrdilom obéh zbornic državnega zbora Ujeit> tako: delavnikih ni moči opravljati brez bistvenega moteča v obratu ali brez nevarnosti za življenje in zdravje delavcev; 2. potrebno čuvanje obratnih’naprav ; 3. dela za napravo inventarja in sicer enkrat v letu; 4. neodločna dela začasnega svojstva katera je treba izvršiti ali iz javnih ozirov,*zlasti iz ozirov varnostne policije, ali pa v slučajih sile; §• 1. Na I885 j mesto §• 75. v zakonu z dné 8. marca ttiembi i Za'c' ®^-)> govorečem o izpre- st°pria-dopolnilu obrtnega reda, stopijo naj na- Člen I. delo k nedeljah mora počivati vsakoršno obrtno Člen II. deljo ®îje'iski P°koj se mora pričenjati vsako ne-času za v , Sne^e °*3 6- uri zjutraj, in sicer ob istem vsaj 24 Se klavce vsakega obrata, ter mora trajati Člen III. določila člena I. in II. so izvzeta: opravil,.,1/*°^. Snaženia 'n vzdržavanja, ki jih je °d k Vf °,rt0valiä^ *n na delavniških pripravah čilega al^1^1 °dv'sn° pravilno nadaljevanje a 1 Pa kakega tujega obrata in katerih ob 5. osebna dela imetelja obrta, kolikor se opravljajo brez uporabe pomožnega delavca in ne javno. Člen IV. Obrtniki, kateri ob nedeljah uporabljajo delavce za dela v členu III., 1., 2., 3. in 4. omenjene vrste, imajo dolžnost, napraviti spisek, v katerega je za vsako posamezno nedeljo vpisati imena delajočih delavcev, kraj in trajno dobo njih dela, in pa vrsto dela, ki se opravlja. Ta spisek je pokazati obrtnemu oblastvu in pa obrtnemu nadzorniku, kadar bi ga zahtevala. Gledé na dela, omenjena v členu III., točki 3. in 4., ima imetelj obrta vrhu tega dolžnost, opravilo teh del, še preden se pričnč, naznanjati obrtnemu oblastvu. Ako nastopi potreba, tako delo pričeti ali nadaljevati, še le v nedeljo, treba je naznanilo obrtnemu oblastvu podati precej potem, ko se to delo dokončd. Ta naznanila so prosta kolka. Ako se naznanilo oddä na c. k. pošto, šteje se to, kakor da se je naznanilo podalo obrtnemu oblastvu. V obeh slučajih mora obrtno oblastvo preskusiti, je-li res kaj zakonitih pogojev za to, da se ta dela opravljajo. Člen V. Ako v členu III. pod št. 1., 2. in 4. omenjena dela branijo delavcem, iti k predpoldanski službi božji, dolžni so imetelji obrta, vsakemu delavcu, ki ima pri tem delu opraviti, prvo nedeljo potem dati prostega časa toliko, da mu bo mogoče, iti k predpoldanski službi božji. Ako v členu III. pod št. 1., 2. in 4. ozname-njena dela trajajo več časa kakor tri ure, dodeljevati je' tem delavcem vsaj štiriindvajset ur znašajočo dobo počitka prvo nedeljo potem ali pa, ako bi to z ozirom na obrat ne bilo mogoče, kak delovnik, ali pa po šest ur znašajočo dobo počitka ob dveh dnevih v tednu. Člen VI. Trgovinski minister ima oblast, v porazumu z vdeleženirna ministroma ukazoma dovoljevati tudi ob nedeljah obrtno delo pri posameznih vrstah obrtov, pri katerih po njih naravi ni z lepa mogoče, obrat prekinjati ali dotično delo odlagati, ali pri katerih je obrat ob nedeljah potreben z ozirom na vsakdanje ali ob nedeljah še posebe se javljajoče potrebščine prebivalcev ali javnega prometa. Pri neprenehoma obratovanih obrtih, gledé katerih se nedeljsko delo dopušča, omejevati je to vselej na opravila, ki so s pravim neprenehanim obratom neposredno v zvezi, pri ostalih pod izjemo tega člena idočili obrtih pak vselej na opravila, v ukazu izrečno dopuščena, nasproti pak morajo počivati vsa druga dela, kakor so pripravljalna ali drugačna postranska in pomožna dela. Dela, ki so v téh obratih dovoljena ob nedeljah, se vravnajo in pa pogoji, po katerih so dovoljena, se ustanové za vse obrate iste vrste enakomerno in oziraje se na ukazila, podana v členu V. o nadomestnem dnevu počitka. Dotična določila je vzprejeti v delovni red’ oziroma nabiti jih je v delovnih prostorih na pri" mernem mestu v jezikih, navadnih v dotični deželi. Člen VII. Kolikor pri posameznih vrstah narejalnih obr-lov, katerih izvrševanje je ob nedeljah potrebno, da se vstreže vsakdanjim ali ob nedeljah posebe se javljajočim potrebščinam prebivalcev, prihajajo v poštev zlasti krajne razmere, na katere vpliva šega in navada, morejo dotična ininisterstva ovedovanje >n ustanavljanje potrebnih izjem od predpisa o n® deljskem pokoju prenesti na politična dežel»9 oblastva. Dotične obrte je po imenu navesti v ukazu, ^ se izdâ na podstavi člena VI. Ustanavljajoč izjeme za te obrte, kar se13 posamezne občine in kraje more zgoditi razlik0' paziti je na ukazila, o dnevu počitka vkrenjeB3 v členu V. Te izjeme se ustanavljajo, zaslišavši do tične občine in zadruge. Tudi je dotična določi 3 vzprejeti v delovni red, oziroma nabiti jih v delovni prostorih na primernem mestu v jezikih, navadni v dotični deželi. Člen VIII. Politični deželni oblastvi v Galiciji in Bukovih imata oblast, za svoja upravna okoliša ali njun)e dele dovoljevati narejalnim obrtom delo ob nedelj31, po tem pogoju, da dotični imetelji obrtov in p9 v njih delavski pomočniki z ozirom na njih vero P°c vajo praviloma štiriindvajset ur od dela kak drug dan v tednu in da téh del ne opravljajo javno. Obrtniki, ki ob nedeljah uporabljajo pomoka3 delavce za taka dela, imajo dolžnost, Pisa v členu IV., odstavku 1., omenjeni spisek ter j>3 predlagati obrtnemu oblaslvu in pa obrtnemu na Zorniku, kadar bi ga zahtevala. Člen IX. Pri trgovinskem obrtu je nedeljsko delo 33 njega obrat dovoljeno največ na trajno do šestih ur. Ure, ob katerih je nedeljsko delo dovoljea31 določuje politično deželno oblastvo, zaslišavši 3 tične občine in zadruge. Zadruge imajo pravico, na podstavi skleP3' grenjenega v zboru zadruge, pri političnem 0« . nem oblastvu po obrtnem oblastvu I. stopinje sta'' nasvétc o omejtlu nedeljskega dela za dotični ° Za posamezne nedelje, ob katerih pos' ebne razmere zahtevajo razširjen opravilni promet, kak°r laiilUUC /ilUHt v cijVJ 1 u/.oii a,v mn v/»»* ~-n o božiču, ob praznikih deželnih patronov i. e., n’ politično deželno oblastvo, zaslišavši dotične ob in zadruge, dovoljevati, da se ure, ob kate»1 smejo trgovinski obrti obratovati, pomnožč d° setih ur. To dovolilo, in sicer v izmeri deseti naj vsakakor nastopi za nedeljo pred božičem 1 tim dnevom), in ako bi sveti večer pal na ne tudi za ta dan. Prav takö morejo politična de^ oblastva z ozirom na posebne krajne razmere» za prodajanje devocijonalij (odpustkov, svetinji r J' P°^ht potèm živeža v krajih, kamor meščani | n * (naPravljajo izlete, na kolodvorih i. e. m., dovo- 1 sgVa zasl‘šavši dotične občine in zadruge, da naj vafUle' ka^er*k se smejo trgovinski obrti obrato-1 -Prn°Ž6 za vse ne(lelje ali za nedelje posebnih ni 1 -asov ali drugačnih dob do desetih ur. tist ^aP°s'e.rï more politično deželno oblastvo za v Um r^e’ *maj°^e menj kakor 6000 prebivalcev, a ere dohajajo ob nedeljah prebivalci iz okolice, ur S*,°skd)^ svoje potrebščine, dovoljevati pomnožbo za' ° ka*er‘h se smejo trgovinski obrti obratovati, dQVSe nedelie a^' za nedelje posebnih letnih časov obrn*™^ Ur' ^endar se smejo v téh trgovinskih ' ' P°možni delavci uporabljati samô v izmeri, Ustanovljeni v odstavku 1. tr ,^re’ °b katerih se nedeljsko delo dovoljuje pri vin°^em obrtu, morejo se za različne vrste trgo-e m pa za posamezne občine in občinske dele Ustanoviti različno. yér a'3- rîedelJah je delavcem, oziraje se na njih L °’ aiati časa toliko, kolikor ga je treba, da gredö Popoldanski službi božji. °krat^ Ura^’ katerih nedeljsko delo za trgovinski ölest ni.dovoli®°. morajo biti vrata v opravilne ZaPrta Stl’ določene za občevanje z občinstvom, Člen X. ne ftjQ trgovinskih ob rtih, v katerih se osebju dalje nedeliski počitek dajati od 12. ure o poldne sledn' FeZ Pres^edka do časa, ko se opravilo na-je, da^a dné Prični, mora se temu osebju, vrstčč ali pa 1 ! Vsako drugo nedeljo popolnoma prosto kake/ , ^ se to ne dalo izvesti, dajati mu je pol sa delavnika za dan počitka. Člen XI. trgQvj °,’. °r mora po določilih člena IX. obrat tudi tisVh °^dov °b nedeljah počivati, ne smejo °Pravka' lmete^ trgovinskih obrtov, ki ne dajajo vati, a.n°^enemu delavcu, svojega opravila izvrše-niestnošti ma nC smcJ° ‘meti vrat v opravilne °dprtih *' do^°^ene za občevanje z občinstvom, Člen XII. Predpisi o nedeljskem pokoju v trgovinskem obrtu se uporabljajo tudi o narejalnemu obrtu pri-stoječi prodaji svojega blaga, kolikor se ta prodaja na podstavi člena VI., oziroma VII., ne vravna posebe, dalje o ponujanju blaga na prodaj, hodčč od kraja do kraja (§. 60. obrtnega reda), in pa o tržnem prometu. Člen XIII. Predpisi, ki jih politična deželna oblastva izdadč na podstavi člena VII., VIII. in IX., morajo se konec vsakega četrtletja naznanjati trgovinskemu ministru, kateri more v porazumu z vdeleženima ministroma ukazati izpremembo teh predpisov. Člen XIV. Ob praznikih je delavcem z ozirom na njih véro dajati potreben čas, da morejo iti k predpol-danski službi božji. §- 2. Prestopke določil tega zakona in izvršilnih predpisov, ki se izdadö na njegovi podstavi, kaznovati je po kazenskih določilih obrtnega reda. §• 3. Ta zakon stopi v veljavo in moč tri mesece po svoji razglasitvi. §• 4. Izvršitev tega zakona se naroča trgovinskemu ministru in pa ministru za notranje stvari v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk. V Budimpešti, dné 16. januvarja 1895. Franc Jožef s. r. Windisch-Graetz s. r. Bacquehem s. r. Wurmkrand s. r. Madeyski s. r. Državni zakonik za 9 kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26., tudi leta 1895. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1895. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 3 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice, I., Singerstrasse št. 26., kjer si j® moči naročiti tudi posamezne letnike in kose. Naročilu je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se Državni zakonik pošilja samô, če se je prej plačala naročnina. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 1819. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. , , . 1859. „ „ „ 1868. . . 12 „ | „ , , 1879. , „ , 1888. Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. . 16 gl-. 20 , ' . . 20 gl- Posamezn letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1895. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1865. za • • 2 gl. — kr. Letnik 1881. za 2 gl. 20 k „ 1850. . . 5 25 1866. . . 2 20 „ 1882. . 3 , 1851. . . 1 f 30 » 1867. . . 2 » — , 1883. . 2 . «> , 1852. . -2 „ 60 » 1868. . . 2 — , 1884 . 2 , 50 , 1853. . . 3 15 • 1869. . . 3 — . 1885. . 1 „ 1854. . . 4 20 1870. » . . 1 40 , 1886. . 2 . 30 , 1855. . . 2 35 11 1871. . .2 — , 1887. . 2 , 50 , 1856. . . 2 45 1872. . . 3 20 , 1888. 20 , 1857. . . 2 85 • , 1873. . . 3 30 , 1889. . 3 „ 1858. . . 2 40 • 1874. n 30 , 1890. . 70 „ 1859. . . 2 — 11 1875. . . 2 it — , 1891. . 3 » " „ 1860. . . 1 70 1876. . . 1 n 50 , 1892. . 5 ji , 1861. . . 1 n 50 * 1877. n . . 1 — , 1893. . 3 ji , 1862. . . 1 40 * 1878. . . 2 ji 30 , 1894. . 3 n , 1863. . . 1 40 H 1879. . . 2 30 „ 1864. v . . 1 40 1» n 1880. . . 2 n 20 n Letnik 1894. se bo dobival še le potem, ko se izdasta tudi kazali k dotični jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1894. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po listi céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celö niso došli ali pa so mu doSJ nedostatni, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih naravnost pri c. k. dvorni državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16. ( Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu P1"0 dajne cene (po kateri 1/k pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1894., v ostalih sedm jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1894. popolnoma dopoln,)0 ^ more se ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak M vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (y4 pole, to je 2 strani, stane 1 ‘ dobivati počenši z letom 1895. iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsaK rnoči, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste vrediti po tvarini.