Političen list za slovenski narod.
F* poŠti prcjeman Telja: Za ecio leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 g-ld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 grid., za pol leta G grid., za četrt leta
1 fld., za en mesec 1 yld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 g-ld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
&tev. 219.
7 Ljubljani, v torek 24. septembra 1889.
Letnili XVI I.
Itojazcii {»red mrtvim kamnom.
Rudučnost če biti dobra mati
Našemu puku — več je kocka pala
Njeg've sreče — — — — — — P. Preradovio
Slikovit je ta kotiček Dalmacije, kjer se na ozkih morskih obalih razprostira prekrasna Makarska. Ni sicer veliko, toda narodno zavedno, probujeno je to mestece, — zaslugo za to zlasti ima v prvi vrsti veleč. g. Ljubic — ki je v hrvatski minolosti igralo večjo vlogo, nego jo igra v sedanji dobi. Krasna je Makarska zlasti pri zapadu, ko zlato solnce tone v penečih valovih Jadranskega morja in blestečim svojim zlatom in rudečimi žarki obletava bele, starodavne mestne hiše, gotiške cerkvene zvonike iz beuečanske dobe in podrtine starega grada pri cesti, ki vede na Metkovic. Kakor ljubki, dražestni sen leži tit mestece med zelenimi vrtovi in smokvinimi nasadi, s strmim in pustim kraškim gorovjem v ozadji, koder tuli mrzla burja. To tiho primorsko mestece hotelo je slaviti minoli petek odkritje prekrasnega spomenika, koji je postavilo svojemu rojaku, ki je pred pol stoletjem pel pesmi, ki so se do današnjega dne ohranile v spominu med hrvatskim narodom. Štiri leta nabirali so prispevke po vseh deželah, koder bivajo Hrvati ali sorodni bratje Srbi, da se dostojuo proslavi spomin pesnika K a č i č a-M i o ši <• a, koji je kot frančiškan in poslanec papežev v prvi polovici minolega veka iz lastne izkušnje dobro poznal ne samo rodno svojo Dalmacijo, državno in narodno z njo združeno Hrvatsko in Slavonijo, temveč i Bosno iu Hercegovino, poleg svojega poklica je pa budil, kakor naš Val. Vodnik, narodno zavest s svojimi pesniškimi proizvodi, v duhu iu obliki, ki sta prijala ljudstvu. Marmorni spomenik, izklesan mojstersko od hrvatskega umeteljnika Rendiča, bil je že dovršen in priprave za slavnost istotako, samo zavesa prikrivala je še očem prelepo soho — tu v poslednjem trenotji preprečile so to druge moči in življi, iu spomenik, ki je stal nad 17.000 gl. ostane zagrnjen tudi nadalje. Makarska je sicer bogatejša za jedno olepšavo, toda ne sine je pokazati svetu, temveč skri-
vati v tajni zavesi, kakor mi naš nedolžni spomenik na V i ž m a r s k i tabor vže celih d v aj s e t let pustimo počivati pri znanem domačem kamnoseku g. Camerniku.
In kaj je zabranilo to odkritje? Pokojnemu frančiškanu Kačiču-Miošicu se gotovo še sanjalo ni, da bi njegovi pesniški plodi, ki so merili na korist avstrijske države, kedaj mogli biti nevarni. In vendar je tako. Na podstavci spomenika, na kojem stoji v nadživotui velikosti soha pesnika-meuiha, izklesalo je umeteljnikovo dleto grbe Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, koje so bile nekdaj trojediua kraljevina, in poleg teh grbov še grba Bosne in Hercegovine, ki ste se imeli po pesnikovem idejalu spojiti s trojedino kraljevino. In ravno to je bil izpodtikljej. V tem so opazili poklicani organi nekaj demonstrativnega in vseslovanskega. Odboru so namignili, uaj med peto-rico teh grbov vtaknejo v sredo avstrijskega orla, potem se ne bode od vladne strani ugovarjalo odkritju. Junaški bratje Hrvatje pokazali so pri ne-brojnih prilikah, da vedo sukati meč in umirati pod avstrijskimi zastavami, in osebito v Dalmaciji so oni najzvestejši branitelji državnega grba zoper lokave cilje laške irredeute, toda v tem slučaji so se — uprli. Rekli so: Dvomijo li o našem domoljubji, ostane naj raje neodkrit naš spomenik! Iu tako se je tudi zgodilo.
Grbi Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne iu Hercegovine so v istiui pravcati izraz narodnih namenov, koji navdajajo misli Hrvatov. Ne minolosti ali slučajni formalnosti ni veljalo to, temveč živeči sedanjosti, v kateri prelepa Makarska in spomenik stopata v ozadje. Program ta ni niti nov, še manj pa nelojalen. Združenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavoni|o terjalo se je živo iu krepko v zagrebškem in zadarskem deželnem zboru od početka ustavne dobe v Avstriji. Zagrebški sabor v vsakem zasedanji ponavlja ta program ter se postavlja dosledno na stališče trojedine kraljevine. Zadarski deželni zbor je to učiuil pred kratkim, kar je nepopisno jezilo centraliste. V tem zmislu so pozdravljali po vseh teh napomiuauih deželah Hrvatje avstrijsko okupa-
cijo Bosne in Hercegovine. Čutili so, kar spada jeden k drugemu, da to tudi ne more biti dolgo ločeno, da obe zasedeni deželi ne morete ostati v zraku in da se vsled dogodjajev poleg Ogerske iz-cimi lepo trojediua kraljevina kot silna, močna obramba habsburškega cesarstva. To je program, kojemu danes jednako nasprotujejo Madjari kakor nemški centralisti, in tem na ljubo mora ostati neodkrit pesnikov spomenik v Makarski.
Nastaje torej vprašanje, kar se tiče spomenika, je-li ta program dostateu vzrok, da bi ostal spomenik tudi nadalje neodkrit? In ali je ta program, ki išče uresničenja postavnim potom, nevaren Avstriji? Ali bi močna narodna jugoslovanska skupina, koja se ne naslanja samo na prirojeno pravo, temveč na državno zgodovinsko pravo, ne bi ravno Avstriji postala najmočnejša trdnjava na jugu zoper vse protivuike in bi imela veliko privlačnost tudi ua balkanskem poluotoku?
Ne Madjari, ue nemški centralisti nimajo moči in oblasti, da bi dežele in narode predrugačili, ka-keršni so. Začasno da se ustaviti narodni razvoj, toda ne dolgo, kar smo baš mi Slovenci dostatno skusili. S položajem, ki se ne da preinačiti, mora se celo sam protivnik sprijazuiti prej ali slej. Avstrija pa nema vzroka, da bi se bala tega stanja, kajti iz njega more nastati samo korist in okrep-Ijeuje. Radi tega mčnimo in se za trdno nadejamo, da bode skoro odkrit Kašič-Miošicev spomenik v staroslavni Makarski na jadranskih obalih z grbi jugoslovanskih avstrijskih dežel!
Itrnli in delo.
m.
Krščaustvo pa je tudi skrbelo, da je delo dobilo svojo mater ijalno vrednost. Pod krščanskim vplivom se je razvil neodvisui delavski stan.
Ako sedaj poznamo delavske razmere in soci-jalno revščino, trditi moramo, da delo nima prave veljave iu plačila. Srednji vek, katerega se tako boje in sramujejo neslani učenjaki in osreče-vatelji narodov, je imel premožne, proste delavce,
LISTEK.
Pripovedke za narod.
Ruski spisal Lev Tolstoj; prevel M. V.
Česa treba človeku, da živi?
V.
Na jutro se je Semen prespal. Otroci spe, žena je šla k sosedom kruha na posodo iskat. Sam včerajšnji tujec sedi ua klopi v starih podobuvalnicah iu v srajci, zroč v višek. Tudi obličje mu je danes napram včerajšnjemu svetlejše.
Semen govori:
„Mila mi glava: trebuh prosi kruha, a golo telo obleke. Kaj znaš delati?"
„Jaz ne znam ničesa."
Semen se začudi ter reče:
„če le hočeš. Vsemu se ljudje nauče."
„Ljudje delajo, tudi jaz bom delal."
„Kako ti je ime?"
„Mihajl."
„Nu, Mihajla, ti nočeš povedati, kdo in kaj si; tvoja stvar, a živeti treba. Delal boš, kar ti bom velel, jaz to bom pa redil za to."
„Gospod te spasi, a jaz se bom učil. Pokaži, kaj naj delam."
Semen je vzel uesukano dreto, nataknil ua prste in začel delati konec.
„Delo ni težko, glej . . ."
Mihajla je pogledal, tudi on nataknil ua prste, bil se je že naučil in zgotovil konec.
Pokazal mu je Semen, kako se smoli. Mihajla je takoj pojmil. Gospodar mu je tudi pokazal, kako je vtakniti ščetino iu sesukati, in tudi to je Mihajla takoj pojmil.
Kakoršnokoli delo mu Semen pokaže, takoj je pojmi, iu tretji dan je začel delati, kakor bi bil od davua šival. Dela brez prenehanja, je malo; delo mu gre naglo od rok, — molči in se ozira v vis. Na cesto ne hodi, ue govori kaj nepotrebnega, molči, ne smeje se.
Le jeden pot so ga videli, kako se je nasmehnil prvi večer, ko mu je žena dala južinati.
VI.
Mineva dan za dnevom, teden za tednom, zakro-žilo se je i leto.
Mihajla živi pri Semenu, kakor prej, dela. Iu zaslul je Semenov delavec, da nihče tako lično in krepko ne sešije čevljev, kakor Semenov delavec
Mihajla. In začeli so iz okolice k Semenu hoditi naročat čevljev in Semenu se je jel pribavljati do-statek.
Nekoč po zimi sedita Semeu in Mihajla ter delata; k hiši pripelje se s trojko voziček s kra-guljci. Pogledata skozi okno: voziček se je ustavil pred hišo, iz njega je skočil mladenič s svojega sedeža, otvoril duri. Iz vozička stopi barin v kožuhu. Stopi vsi iz voza, nameril je proti Semenovemu domu, stopil na stopnjice. Matrena je skočila, odpahnila duri na stežaj. Barin se je nagnil, stopil v sobo, vzravnal se, čudo, da ni zadel z glavo ob strop, zavzel je ves kot.
Semen vstaue, poklone se in se čudi barinu. Ou ni videl takih ljudij. Sam Semeu je šibak, tudi Mihajla je suhljast, a Matreua je suha kakor trska; prišlec pa je kakor človek z drugega sveta: ustni krasni, naliti, — vrat, kakor bikov, ves, kakor bi ga iz železa vlil.
Barin se odsope, sleče kožuh, sede ua klop, ter reče:
„Kdo je gospodar, čevljar?"
Pred njega stopi Semeu ter reče:
„Jaz, Vaše blagorodje."
Barin krikno na svojega slugo:

posebno v mestih in trgih. In kaj so danes delavci in obrtniki? Proletarci so, ki se ločijo od sužnjev v tem, da v slučaji bolezni in revščine nimajo gospodarjev, ki bi vsaj na svojo korist skrbeli za življenje in moči onemoglih.
Zamolčati pač ne smemo in nočemo, da so delavci večkrat sami krivi svoje nesreče in bede. Mnogi delavec ali rokodelec tudi v sedanjih razmerah zasluži lep denar in mogel bi si nekaj prihraniti za slučaj bolezni ali stare dni. Toda varčnosti sedanji rod ne pozna. Neoženjen delavec n. pr. bi si mogel vsak teden shraniti nekaj desetič. Javnih zavodov, kamor bi nosil svoje skromno prihranjene novce, ima sedaj ua izbero. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača." Gotovo vsak človekoljub privošči delavcu pošteno, njemu primerno veselje in razvedrilo ob delopustu. Marsikdo pa že v soboto večer nese v pesti preostali mu zaslužek v krčmo, in če ta večer ni vsega pognal po grlu, preostaja mu še nedelja. Ko bi si oženjeu ali neoženjen rokodelec ali delavec prihranil malo svotico, s tem bi si oblažil skrb za prihodnjost, moralno bi se osrčil. Toda prijatelji (?) delavcev vedo in znajo po javnih in skritih potih, z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi razširjati protikrščanski duh v najnižje slojeve prebivalstva; mnogi delavci vzrastejo brez Boga in vere ali pa „sezujejo otroške svoje čevlje" in s temi tudi vse verske vtise iz mladih let. Delo jim ni več sredstvo od Boga za posvečenje niti šola krščanskega zatajevanja, temveč le težko breme, katero jim je naložila človeška krivičnost. Za svoj trud in pot, za svoje žulje na rokah zahtevajo preveč vžitka, kolikor moči prostega časa za razveseljevanja. Ne poznajo več skromnosti v življenji in tudi zlati pregovor: „Cas je denar", izbrisali so iz svojih dnevnikov. Zračna podoba o enaki razdelitvi „dela in kruha" jim je „stenolom" ali oven, s katerim skušajo razrušiti ves družbinski red. Pomagaj jim! Ko bi bil drugi Krez ali moderni Rotšild in bi jim razdelil vse svoje imenje, zrahljal bi jim le ležišče, pognojil zemljo za bujnejšo rast strasti iu razkošja.
Vendar ne smemo iu ne moremo prezreti, da moramo veliko, ako ne še večjo krivdo socijal-nega propada iskati drugje, iu ne pri delavskih stanovih.
Človeško delo je v zadnjem stoletji poleg ide-jalne in nravne vrednosti zgubilo tudi materijalno. V mnogih krajih, tovarnah in rudokopih so delavci tako zatiraui, da niti kot ljudje ne morejo živeti. Poglejmo v nekatere tovarne. Te sedaj zalagajo svetovna tržišča z blagom, katero je pred stoletjem iz-delaval pošten in umen rokodelec v večjih in manjših mestih. In kateri delavec v sedanjih tovarnah se more pohvaliti, da živi tako zadovoljno, kakor „srednjeveški" rokodelec? Prepričajmo se!
V severni Ameriki je pred tremi leti meseca maja zelo vrelo med delavci. Le ker delavci niso imeli skupnega vodstva in določenega načrta, ni se „štrajk" razširil po vsi Ameriki. Neki ameriški list je tedaj objavil plačilo za delo v teoriji in praksi.
Nekatere tovarne in zavodi objavljajo svetu poštena plačila; toda v resnici je plačilo tako nizko, da ne zadostuje delavcu v ameriških razmerah. Tako
„Ej, Fedko, daj semkaj usnje!"
Prihitel je sluga, prinesel zavezek. Barin je vzel povezek, položil ga na mizo.
„Razveži!" — reče.
Sluga razveže. Barin se s prstom dotakne usnja in reče Semenu:
„No, poslušaj; ti, čevljar! Vidiš usnje?"
„Vidim, Vaše blagorodje."
„Ali pa ti veš, kako usnje je to?"
Semen potiplje usnje in reče:
„Dobro usnje."
„Dobro! Ti, durak, še nisi videl takega blaga. Usnje je nemško, stoji dvajset rubljev."
Semen ostrmi:
„Kje bi je bil videl?"
„No, no. Mi moreš iz tega blaga sešiti čevlje na mojo nogo ?"
„Lahko, Vaše blagorodje."
Barin zakriči nanj.
„Kaj pa, lahko. Vspomni si, komu delaš, pa iz kakega blaga. Sešij mi take čevlje, da bi je mogel nositi jedno leto, da se ne bodo krivili, ne trgali. Ako moreš, — vzemi, reži blago, ako pa ne moreš, — ne jemlji in ne reži blaga. Jaz ti povem prej, — ako se čevlji raztrgajo, skrive pred letom,
imajo v teoriji delavci, ki kopljejo železno rudo, na teden po 6 do 7 dolarjev, v resnici pa k večjemu 3 do 4. V premogovih jamah imajo delavci na papirji 9 do 12 dolarjev, v resnici 6 do 7. Dotični list — The Americau catholic Quaterly Review — dostavi gledč „resničnih" plačil: „Pri tem plačilu pa še mnogo odtegnejo, in delavci morajo molčati. Do 25 odstotkov svojega zaslužka morajo odšteti svojim gospodom, da imajo delavci s svojimi druži-uami komaj najpotrebnejša sredstva za življenje. Nimajo upanja, da bi si zboljšali položaj sužnjev, ki morajo brez upanja delati celo življenje, kakor jim ukazujejo gospodje."
Zakaj pa ta razloček med resničnim in teore-tiškim plačilom? Ker delavci ne morejo delati dan za dnevom, in ker jim delodajalci iz raznoterih vzrokov črtajo od določenega plačila. Torej je le mamljivost, ako občinstvu kažejo v številkah letna plačila.
Dvanajsti občni zbor nemškega cecilijanskega društva v liriksenii
od 10.—12. septembra t. I.
(Izvirno poročilo.)
(Dalje.)
Na to je sledil šaljivi — ukoviti govor prečast. g. Davida Schenka, dekana klausenskega, in sicer o ukusu. Šaljivi možicelj je v svojih dovtipih mnogo resnic povedal — poleg hrvatskega pregovora „svaka šala pol istine". Dovolite tedaj, da tu podam glavne poteze njegovega izvrstnega govora.
„Zdi se mi, da je predstojništvo cecilijanskega društva slabega moža za govornika izbralo. V ravno izišli knjižici se mi očita, da svojih referatov v društvenem katalogu nisem sam spisal. Dokazati vam torej hočem, da o celi stvari ničesa ne razumim. (Smeh.) Pregovor pravi: „De gustibus non est disputandum". Jaz pa hočem danes disputirati o ukusu! Kaj je ukus? Zmisel za lepo se opira na sodbo našega razuma. Ceznatorno se dii spoznati samo z razumom. S spoznanjem lepega pa je združeno tudi neko uživanje lepega in to zovemo „ukus". Tedaj je ukus uživanje spoznane lepote. Ukus pa je različen, n. pr. pri jedih. Različen je tudi pri različnih narodih, n. pr. pri Kitajcih, pri francoskih sladkosnednežih itd. Mnogotere so stopinje ukusa od naravnega do nenaravnega. Nikjer pa ni ukusu polje tako široko, ko pri glasbi, posebno pri cerkveni glasbi. Le premislite, kaj vse ljudem dopada! Nekateri ljubijo vrisk in pisk, pritisk na ušesno mreno, kakoršen dajejo vojaške bande. Zopet drugi merijo svoj ukus po obsežnosti zavitih instrumentov in bobnov. Tretji ljubijo poskočni ritem, takt. Prašam, je li to muzika? Četrtim dopada suhoparna matematika v harmonizaciji, petim sentimentalne, vodene arije.
Od kod prihaja to? Največ od sprijenega čustva, ki enostransko vpliva na razum in ga zmoti. Čutom dopadljivo se zamenja s čeznaravnim lepim. Nadalje prihaja slab ukus po temperamentu, po narodnosti, celo po modi, ki je prav trinoška dama. Navada — pravijo — je taka, je taka zmerom bila in zatorej mora ostati! Ukus je večkrat učinek tre-notnega čustva; večkrat se zgodi, da nam kaka
posadim te v ječo, ako pa se ne skrivijo, ne raztrgajo do leta, dadem ti za delo deset rubljev."
Semen se ustraši in ne ve, kaj bi odgovoril. Ozre se na Mihajlo. Dregne ga z laktom ter mu zašepeče:
„Ali naj vzamem?"
Mihajla prikima z glavo. „Vzemi delo!" —
reče.
Semen je poslušal Mihajlo; obljubil je tako čevlje sešiti, da se ne bodo ne krivili, ne trgali.
Barin krikne na slugo, veli mu sezuti čevelj z leve noge, iztegne nogo. — „Vzemi mero!"
Semen sešije papir ii desetih koncev, zagladi, poklekne, obriše lepo roki ob predpasnik, da ne bi pomazal barinovih nogovic, ter jame meriti. Ob-meril je Semen podšiv, obmeril v obsegu, jel meriti meča, papirja je premalo. Nogo v mečah ima debelo kakor bruno.
„Pazi, da mi golenic ne narediš preozkih."
Semen je jel pritikati novega papirja.
Barin sedi, igra se s prsti po nogovici, ogleduje si ljudi po izbi. Uzre Mihajlo.
„Kdo pa je ta pri tebi?
„A ta, — sam moj mojster, on bode tudi šival."
skladba dopada, drugikrat pa preseda. Vprašanje o ukusu je zelo važno, zakaj proti njemu ue pomagajo ne dekreti ne rubrike, ne cerkvene določbe. Razvajeni ljudje zagovarjajo svoj ukus, rekoč: To mi dopada, ker je lepo. In če ga prašaš : Zakaj je lepo, ti odgovori: Zato, ker mi dopada. „Cireulus vitiosus" ! Tedaj nimajo ravno tisti ljudje, ki se tako bahajo s svojim ukusom — nobenega ukusa.
Kakô se dd ukus popraviti in oblažiti ? V prvi vrsti so k temu delu poklicani duhovniki in koro-vodje. Duhovnik pomaga ukus oblažiti s tem, da liturgično petje pravilno predava. Cerkev je kmetu šola umetnosti, če poje duhovnik, kakor cerkev zahteva, pravilno, z občutkom, tedaj sodi kmet: ta-košno je cerkveno petje, tako želi sv. cerkev.
Tudi organistu je mogoče k dobremu ukusu pripomoči. Najprej je treba, da je on prepričan o svoji imenitni nalogi, da razumi liturgično petje in da njegov pomen svojim pevcem razlaga. Pevci so navadno najhujši nasprotniki liturgičnega petja in se branijo reforme (preustroja). To izvira od tod, ker jim manjka prave razumnosti v tem oziru. Organist ali korovodja naj tedaj razloži tekst, pojasni njegovo mesto v liturgiji, naj razloži posamezne dele cerkvene skladbe itd.
Da se razvije dober ukus, naj vpliva tudi ljudska šola. V novi šoli se otroci učijo le kričati, piano se popolnem zanemarja, tako da bodo ubogi otroci kmalu zgubili ves posluh in glas. Nič bolje se ne godi v višjih šolah. Hčerka, ki se povrača iz zavoda, kjer se je na glasovir tolči učila, mora znati kak komad za bravuro, n. pr. „Molitev device". A ničvredna skladba ni ne molitev, ne deviška. Oče gré po opravkih v mesto iu vračajoč se na dom prinese svoji hčerki najnovejše operete — morda Ollenbachove — v dar. To vam je spačeuo delo, celô — židovsko ! Večkratov se ima priložnost slišati na sprehajališčih promenadne koncerte vojaške bande. A kar se tii ponuja, je navadno le moda, strup, dušna omamica, špirit, kateremu bi moral finančni minister davek naložiti ! (Smeh.)
Zatorej naj vsak deluje na to, da se muzikalna spačeuost in surovost odpravi. Storimo svojo dolžnost v cerkvi in bolje bode zunaj cerkve. Ne ob-upajmo ! V ljudstvu še živi živa vera, spoštovanje cerkvene auktoritete, čislanje duhovnikovih besedi. Ne mi se imamo ravnati po ukusu ljudstva, ampak ljudstvo naj se ravna po nas. Ljudstvo je treba povzdigniti, poučiti ga in uneti za vse lepo in visoko, ne pa njegovemu nizkemu ukusu se ponižati. Ravno našemu mišljenju in delovanju bodi sv. Tomaža Akvinskega rek: Credo quidquid dixit Dei Filius. Kar Bog in njegova cerkev reče, to nam bodi za naš ukus — pravilo!"
Do tù Schenkov govor, ki je žel zasluženo odobravanje in pohvalo.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. septembra. Notranj e dežele.
Odstop kneza Liechtensteina obžalujejo vsi konservativni listi. „Grazer Volksblatt" pravi, da je ta knezov korak nezaupnica za ministerstvo
„Pazi," — reče barin Mihajli, — „pomni, — sešij tako, da jih bom vse leto nosil."
Ozrl se je i Semen na Mihajlo: „Vidi!"
Mihajla na barina niti ne gleda, pogled njegov obstal je v kotu za barinom, gotovo gleda v koga. Gleda, — gleda Mihajla, in v drugo se nasmehne in ves posvetli.
„Kaj pa kažeš zobe, durak! Skrbi rajši, da bodo čevlji o pravem času dodelani."
Mihajla odgovori:
„Pospešim se, kakor treba."
„Da, le."
Barin si obuje čevelj, obleče kožuh, zapne in gre k durim. Ker se je pa pozabil pripogniti, zadel se je z glavo v prečnik.
Barin se raztogoti, obriše si glavo, sede na voziček ter se odpelje.
Barin se je odpeljal. Semen izpregovori:
„No, trden je! Izbil je malone prečnik, pa se mu je prav malo zlega pripetilo."
A Matrena reče:
.Kako bi ne bili trdni in lepi, ko tako dobro žive! Takega zaklepa i smrt ne vzame."
Taaffejevo. Knez Liechtenstein je dostikrat opominjal vlado, naj ne prezira katoliškega prebivalstva; ko-nečno je zgubil potrpežljivost ter pretrgal obravnave z vlado, nikakor pa ni hotel s tem oškodovati desnico, v sredini katere je še vedno prostor za katoličane. Naravna posledica Liecbtensteinovega odstopa bo osnovanje centrumske stranke, ohranitev desnice in — ko bi hotel Taaffe na vsak način ostati bavarski Lutz — opozicija zoper njegovo osebo. V kraljestvu Izraelovem pa vlada velika radost. „N. F. P." se veseli ter kliče: „V vseh delih in kotih večine poka in se podira in to je posledica predru-gačenega položaja." „Fremdenblatt" mčni: »Zmaga Mladočehov že s svojo senco zatemnuje zvezdo dr-žavno-zborske večine." Le graška tetka je edini opozicijonalni list, ki iz odstopa ne zajema posebnih nad, pišoč: „Nemci (liberalni) nimajo posebnega povoda za vriskanje. Klerikalen klub bi naši stvari ničesa ne koristil. Vladajoči sistem nikakor še ni omajan, Taaffe ne namerava odstopiti. Res je sicer, da je Liechtensteinov predlog pokopan, preostajata pa še načrt vlade in pričakovani predlog avstrijskih škofov."
Kakor je „Presse" iz zanesljivega vira izvedela, sešli se bodo deželni zbori ob enem z nižje-avstrijskim dne 7. oktobra. Dotičui sklicevalni ukaz še vedno ni izšel.
Nemško češke poravnavne obravnave so še vedno predmet časnikarskega razmotrivanja. „Politik" priznava, da se je tudi ta spravni poskus ponesrečil vsled nemško-liberalnega postopanja, na-glaša pa, da se nikdar ne bo posrečilo liberalnim listom oprati in „na zgoraj" olepšati nespravljivost čeških liberalcev.
Govorilo se je, da se bo hrvatska zmerna narodna (Strossmayerjeva) stranka spojila s Starče-vičansko zaradi skupnega postopanja v deželnem zboru. Ta vest se — žal! — ni obistinila. Starče-vicanska „Hrvatska" namreč v svoji zadnji številki „cvetu inteligencije" — tako ironično imenuje zmerno opozicijo — predbaciva osebnostno politiko, kateri namen je izpodriniti nasprotnike, da bi sami prišli do „korita*.
Vnanje države.
Povratek srbske kraljice-matere menda ne na-merja nič drugega, kakor še povekšati že itak ne majhne zmešnjave v Srbiji. Najnovejša vest celo govori, da radikalna stri uka ruje zoper hišo Obreno-vičev ter vabi v Belgrad družini Njeguševo in Kara-djordjevicevo. Vse to pa je nedvojno zakrivil „vedno veseli" Milan, ki sedaj trosi denar ali po iztočnih deželah ali pa po čeških toplicah, in ee treba, tudi za nemški šulferajn 1 Milan je nedolžno zavrgel nesrečno Natalijo, s tem pa omajal v prebivalstvu spoštovanje do svoje osebe iu — žal — ob enem tudi do cele hiše Obrenovičev. Nobena stvar ni bolj pospešila velikosrbskih namer, kakor ravno postopauje kralja Milana, katerega je Avstrija smatrala za najtrdnejšo svojo zaslombo na Balkanu, a je bil le njen „najdražji" privrženec. Od onega dne, ko je kralj zavrgel Natalijo, izpodkopal je v Srbiji tudi tla naši državi.
Bolgarska vlada je bila zaradi srbskih oboroževanj že jako razburjena in v skrbeh; popolnoma resno je že razpravljala načrt splošnjega oboroževanja, toda ga je opustila vsled nujnega sveta turške vlade, ki se je pri tej priložnosti zavezala, da bo Bolgarijo branila zoper vsak napad, posebno pa zoper Rusijo. Ta obljuba turške vlade pa je večjega pomena, kakor so srbsko-bolgarske razprtije, ker po mnenji „P. L." dokazuje, da je bil trud Rusije gled^ turške nevtralnostne pogodbe za slučaj vojske dosedaj popolnoma nevspešen, kajti sultan ne bi mogel dajati Bolgariji enakih otiljub, ko bi mu kaka pogodba vezala roke.
Kolikor je dosedaj znano, francoska vlada ne more biti posebno zadovoljna z izidom volitev. Vsi trije obsojenci državnega sodišča, Boulanger, Rochefort in grof Dillon, so prodrli, prva dva v Parizu, zadnji v Lorientu, in sicer vsi z veliko večino. Ravno tako je tudi Laguerre zmagal. Poleg tega ima pa mnogo revizijonistov upanje, da bodo pri ožjih volitvah premagali svoje nasprotnike. An-drieux in Naquet imata relativno največ glasov, tako da je v Parizu skoro zagotovljena konečna zmaga vladi nasprotnih kandidatov. Brisson je edini oportunec, ki je v Parizu izvoljen. Vdeležba pri vo-litvi je bila nenavadno živahna. Redarstvene na-redbe so bile v obilni meri ukreujene, vendar pa ni bilo večjih izgredov, ker je vlada v zadnji uri sklenila, da ne bo razveljavila za Boulangerja in druga dva obsojenca oddanih glasov. Kakor nam je včerajšnja brzojavka povedala, zmagalo je dosedaj v 536 slučajih 217 republikancev in 153 opozicijo-nalcev, ožjih volitev pa bo treba 166. Ali imajo v resnici vladni kandidatje upanje, da bodo pri 127 ožjih volitvah prodrli, treba je še le počakati. Ce 6e pomisli, da so se za vladne kandidate potezali tudi borzni baroni, na čelu jim Rothschildi, da je vlada z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi skušala zavarovati svojo zmago in je vzlic temu pri 536 volitvah odločno zmagalo le dobrih dvesto vladnih kandidatov, priznati se mora, da je to jako žalostna zmaga.
Španjska vlada je sklenila poslati državi Maroku reklamacijo, ki tirja, da se izroče španjski pomorščaki od morskih roparjev zaplenjene španjske ladije, da se roparji strogo kaznjujejo in dti primerno
zadoščenje španjski zastavi. Maroški minister zunanjih zadev je odgovoril, da je sultan pripravljen izpolniti te zahteve.
Turška vlada jako oprezno opazuje dogodke v Srbiji. Ministerstvo je sultanu nasvetovalo, naj se nujno odpošlje na srbsko mejo straža 20.000 mSž, toda sultan ni hotel o tem ničesa slišati. Zaradi tega je ministerstveni sovet sklenil vsem zapadnim državam poslati noto ter v njej priporočiti skupno postopanje nasproti vznemirjajočim razmeram na Balkanu.
Položaj na Kreti je po novejših poročilih še vedno resen. Preko Aten se javlja, da so v zadnjem času v zapor odvedli še mnogo kristijanov, kar je provzročilo, da je veliko oseb, ki niso imele glede vstaje čiste vesti, z orožjem pobegnilo v Belo gorovje. Turške čete, ki niso zadostno z živežem preskrbljene, ropajo v okolici Siline. Šakir paša je bajž sam zoper tako ostro postopanje, katero je turška vlada zaukazala. Krečani nameravajo naravnost sultana prositi za pomiloščenje.
Izvirni dopisi.
Od Sv. Duha nad Krškim, 20. sept. (Letina.) Redkokedaj je brati v časnikih kako poročilo s tukajšnjih hribov, zatorej sprejmite v Vaš cenjeni list nekaj vrstic, v katerih povem nekoliko o bedi, katera preti ljudem tukajšnje okolice. Letina bode tukaj povsem slaba. Toča obiskala je vinske gorice nič manj nego štirikrat in zdatno škodo naredila. Nekodi je ves pridelek vzela. Po vrhu je še naliv razril po vinogradih zemljo in jo odnesel v dolino, kar je tudi mnogo škode. Slednjič padla je še strupena rosa na trto in jo posmodila tako, da v nekaterih vinogradih kar gole trte stoje. Iz vinogradov dobi tukajšnji ljud ves denar, ker druzega nima za prodajo, in še ta up mu je splaval po vodi. Pa ne samo letos, ampak že več let se to ponavlja. Res žalostuo ! In če bode šlo vedno tako naprej, kaj potem? Od ene strani srka trtni sok trtna uš, od druge strani smodi trto strupena rosa. — Poljski pridelki so tudi letos silno slabi. Krompir, ob katerem se tudi veliko ljudi živi, je skoro ves gnil, le četrtina se zdravega izkoplje, v nekaterih krajih je pa kar njiva prazna, torej še ; semena ni. — Žita je bilo le srednja mera. Kmet j res ne bo imel s čim davke plačevati, ker še to, iz česar je dobil kak novec, je sedaj vse uničeno. Pa še jedna nesreča za ljudi. Lansko vinsko letino niso mogli ljudje v jeseni nikamor v denar pripraviti. Ravno tako tudi spomladi ne. Pričel je tedaj jeden točiti vino pri kleti brez vžitninsk6ga davka. Ko so drugi to videli, pričeli so drug za drugim ravno tako delati in kmalu je bila skoro pri vsaki kleti gostilna. Tisti, kojim kapljica dobro ugaja, so radi obiskovali te nove vinotoče kar pod milim nebom brez miz in stolov, kajti vino je bilo po ceni: le 10 do 12 kr. liter. Ali sedaj se jim slaba obeta; kakor se sliši, morali bodo ti reveži — gostilničarji velike globe plačati, ker niso davka plačevali. Kmet je seveda to v sili storil, ker ne more drugje denarja dobiti za potrebe in davke, sicer se mu drugo zarubi in proda po vsaki ceni. Res ubogi kmet! Končam z besedami: Bog nas varuj slabih letin in daj nam boljših časov!
Iz Prage, dne 21. septembra. Baš je temu leto dnij, ko se je izrazil v spomeniškem govoru svojem v češkem deželnem zboru sedanji češki namestnik grof Fr. Thun popolnem jasno o vzrokih nevspeha glede pomirovalne akcije na Češkem. Nemški zaupni možje zahtevali so tedaj, kakor sem vain vlani poročal, kot predbežni pogoj, naj jim naprej za-gotove vlada in zbornična večina predloge na raz-deljenje češke. S tem, da so zahtevali nemški zaupniki spolnjenje zahtev, o kojih deželni zbor niti razpravljati ne more, niso prvi delovali, kakor se je poslanec grof Fr. Thun tedaj izrazil, v pomirjenje, temveč na raz dvoj en je.
Minole dni so nemški zastopniki iz češke, to je vsi znani načelniki takcijozne opozicije: doktor Schmeykal, pl. Plener, baron Scharschmied, dr. Russ, grof Oswald Thun in drugi, v očigled novim poskusom za pomirjenje in narodno spravo nastopili isto taktiko, zahtevajoč od vlade, naj ona najprej odobri zahteve čehonemcev na razdvojenje češke in vrhu tega zlasti tudi to: da vlada odločno odkloni češko zahtevo glede koronanja našega vladarja za češkega kralja! Vtem pa tiči vzlic vsemu zatrjevanju glede radovoljnega pogajanja o miru vže naorej jasna odklonitev o poravnanji, ker zahtevajo kot pogoj najprej od vlade odobrenje svojih terjatev, kojih pa vlada nikakor ne more prej vspre-jeti in odobriti. Pomirjenje more se izvršiti samo v češkem deželnem zboru med večino in manjšino, in stoprav potem ga vlada predloži v odobrenje.
Kar se pa tiče češkega koronanja, je to neovržns zahteva češkega državnega prava iu se vrhu tega opira na dve jasni, določeni obljubi našega cesarja in kralja iz leta 1861. in iz leta 1871., koji izjavi ne mogé biti premenjeni od nobene vlade!
Iz poslednjega razbitega pogajanja za narodno pomirjenje je pa zopet razvidno, da ima slednje na češkem največjega protivnika v nepomirljivih češko-nemških zastopnikih, ki hrepene po nadvladi in podjarmljenji Čehov. Kako pomirjenje je neki to, da bi večina, koja se povsem ne more ponašati s polnim uživanjem narodnih pravic, prepustila manjšini od svojih privilegij še ta nedostatek svojih prdv, da bi bilo češko kraljestvo raztrgano in v njem postavljena nemška irredenta s privoljenjem čehov in vlade na neko pravno podstavo in da bi nemščina državni jezik postala v češkem kraljestvu pod gaslom poravnanja med obema narod-nostima! Z nepomirljivimi, za pravo se ne brigajo-čimi zastopniki naroda ni mogoč mir. Iz tega je pa zopet uvidevati glede pomirovalne akcije na Češkem, da se nemškim zastopnikom gré osebito za nadvlado in nemško gospodstvo. Ko bi jim bila v istini skrb za ravnopravnost, ne trebalo bi dosti izgovorov, poravnanje bilo bi kmalu gotovo in potrjeno.
In to, kar je vlani sedanji namestnik češki nemškemu poslancu pl. Plenerju rekel v obraz, namreč: „Da bi človek mogel soditi o razmerah vrejene in pomirjene dežele, treba, da spada k tej deželi, da se človek čuti kot sin te dežele, da bi bil uverjen, kako nujno treba nastala protivja miriti." To pa ne veljsi samo o Plenerji, temveč skoro o večini nemških poslancev. Ne čutijo se sinove te zemlje, neznana jim je ljubezen do slavne njene minolosti, oni so avstrijski domoljubi s pogojem in mnogi tudi na odpoved, ker so prevejani germanskim duhom, a ne avstrijskim in domoljubnim, kakor je bilo to pri čehonemcih še pred preobratom v štiridesetih letih.
V zboru nemških zaupnih mož odločuje duh „privandranih" pruskih in saskih protesorjev in tovarnarjev. In ta duh pač ne poznd narodnostnega pomirjenja na češkem, on, zanašajoč in opirajoč se na mogočno nemško ozadje v pomoč „tlačenim" — jenseits der Grenze — vselej pripravljenim bratom, hoče na češkem samo vladati in nam, domorodnim sinom te dežele v svoji germanski oholosti iu podlosti k večjemu privoščiti mesto odrivane in odbac-njene pepelčice. Ta duh narekoval je tudi minolo nedeljo nemškim zaupnikom pri njihovem posvetovanji odgovor nemškim kavalirjem, vladi in Čehom na njih pomirljive namene in poskuse.
(Konec sledi.)
Dnevne novice.
(Naučni minister pl. Gautsch) se je včeraj z ministerijalnim koncipistom baronom Bienerthom pripeljal v Gradec. Ob 8. uri zjutraj je šel s ces. namestnikom baronom Kiiberkom in dež. šol. nadzornikom dr. Zindlerjem v novo poslopje druge državne gimnazije. V konferenčni sobi ga je gimnazijski vodja Noe nagovoril ter mu predstavil zbraue profesorje. Nato si je minister ogledal vse prostore. Konečno si je minister ogledal tudi še nedovršeno poslopje za prvo državuo gimnazijo ter šel med podukom v posamezne razrede.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je domoljubom vedno tisto milo dete, ki ga nočejo pazabiti. Advokat v Pragi, dr. Rudolf Schmaus, jej je namreč daroval te dni 20 gl.; mlada njena podružina „Ka-menik in okolica" jej je doposlala 80 gl.; v Prva-čini so zložili za-njo domorodci ob novi maši gosp. Ignacija Lebana 16 gl.; in duhovnik iz Ljubnega, g. Josip Meglič, jej je žrtvoval 10 gl. V prav odličnih krajih se pa uprav ta čas ustanavljajo nove njene podružine. — Tako srčno ljubezen do sebe pa hoče družba tudi povračati; zato pridno natis-kuje sedaj IV. svoj zvezek „Junake", s kojim bode — na svojem neomajano patrijotičnem stalu — v lepem svitu odičila vrle može in žene, ki so v raznih človeških poklicih bili zaščita mili ožji in širji domovini. — Te dneve je razposlalo vodstvo vsem slavnim načelništvom 85 podružnic „Vestnik III.", da ga blagovole razdeliti mej častite družbenike, ki «e iz njega lahko pouče o vspešnem delovanji društvenem. Priložena je tudi „okrožnica glede razpe-čavanja knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda z vpisnimi polarni za nabiranje naročnikov", katero naj slavna načelništva blagohotno uvažujejo. Ob jodnem se je pridejalo po nekoliko izvodov II. zvezki
„Rudolf Habsburški- in III. „Valentin Voduik", da 8e tako prihrani pošiljavnih troškov. Novci za razprodane knjižice naj se blagovoljno pošiljajo vodstvu. Podružnicam na Koroškem pridejalo se je še nekoliko drugih knjig, ki naj jih razdele mej Šolsko mladino svojega podružničnega okraja. Ako bi katero p. n. načelništvo ne prejelo vsega v redu, ker je pri toliki množini pomota mogoča, naj se blagovoljno zglasi pri vodstvu. Tudi drugim rodoljubom, ki se žele poučiti o društvenih naporih, bo vodstvo rado postreglo.
(.Mestna hranilnica ljubljanska), ki se bode otvorila in ob jednem začela poslovati 1. oktobra, ima svoje začasne prostore v pritličji ljubljanskega magistratuega poslopja.
(Dalmatinski državni in deželni poslanec Don Frane Bulič) je odložil svoj mandat in zapustil politično polje. V tiskanem pismu na volilce, ki je nam danes došlo, pravi mej drugim: „Moj značaj mi ne dopušča, da bi dalje ostal v položaji, kateri sem v dveh letih dobro proučil, ter spoznal, da se ne bi na bolje premenil. Moj značaj, moje rodo-ljubje, moja zavest o dolžnostih zahtevajo od mene, da se umaknem iz takega položaja. Jaz se ne igram s svojimi dolžnostmi in tudi ne s svojim poštenjem."
(Koledar) „katoliškega tiskovnega društva" za leto 1890 je razposlan vsem društvenikom. Jako ; elegantno vezana knjižica ima poleg navadne zvezdo- j slovne tvariue in koledarija, v katerem je za vsak j peti dan zaznamovan solnčni vzhod in zahod po j ljubljanskem srednjem času, natančen rodopis cesarske rodovine, vse evropske vladarje, njih vero, starost in začetek vladanja; vse stolne kapiteljne, bogoslovna učilišča, deška semeuišča in samostane slovenskih školij, imena vojaških duhovnikov po Slovenskem, c. kr. urade v Ljubljani, in sicer politične uprave, iinančnih in pravosodnjih oblastnij, pa prometnih zavodov. Nadalje podaje koledar po najnovejših določbah sestavljen obširen (str. 55—76) nauk za poštni in brzojavni promet ter pojasnila o kolekovinah z lestvico kolkov, pa denarje tujih dežel s pristavkom, koliko vsakateri znaša v avstrijski veljavi. Lepi društveni žepni koledar ima nadalje dva jako zanimiva spisa, katerih prvi obsega zgodovino ter vravnavo podpornega društva za obolele duhovnike, katero ima svoja lastna zdravišča v Meranu, Gorici in Iki. V drugem spisu, ki je nadaljevanje lanskega enakega, ocenjuje znani spretni pisatelj naše slovenske knjige za mladino in ljudstvo. Letos obravnava zlasti naše molitvenike, mladini namenjene, katerih štiriindvajset natanko presoja. Kdor mladini naroča molitvenike, naj bi pazljivo prečital ta članek. Slednjič podaje koledar pravila „tiskovnega društva" in imenik vseh udov, zelo rabljiv imenik za več kot štiristo učencev, dušnim pastirjem po večjih duhovnijah potreben zapisnik bolnikov in h koncu razna naznanila poštenih tvrdk pa praznega papirja za razne zazuamke. — Ako bi kakemu g. drnštveniku slučajno ne bil še došel koledar, naj to naznani odboru; oni gg. letni udje pa, ki morda uočejo več biti društveuiki, naj svoj izstop blago- i vole naznaniti s tem, da letošnji koledar pošljejo nazaj. Društveni koledar za 1890, kateri tudi novi udje dobivajo brezplačno, stoji neudom v „Katoliški Bukvami" 1 gld. 20 kr.
I Zaupnica.) Iz Stare Loke se nam piše: Pre-čast. gosp. dekan je dne 23. t. m. poslal v Gorico velečast. g. dr. Mahnič-u to-le izjavo: „Podpisaui duhovniki starološke dekanije, zbraui pri svojem g. dekanu, izrekajo polno zaupanje prečast. g. profesorju dr. A. Mahuiču za njegovo odločno delovanje v „Rimskem katoliku", kjer s toliko bistroumnostjo in doslednostjo zagovarja edino prava katoliška načela na versko-narodnem in vednostuo-leposlovuem polju, ter želijo prečast. g. vreduiku vsestranskega vspeha in blagoslova božjega v ua-daljun vspešno delovauje za pravi blagor slovenskega naroda." — Sledi osemnajst podpisov duhovnikov starološke dekanije.
(Toča.) Iz Zmiuja v Istri, 23. septembra: Dasi je toča prve dni t. m. veliko škode naredila po uaši občini, vendar je bilo še precej, skoraj dve tretjini vasi nepoškodovanih ostalo. Ze se je poljedelec veselil, češ: lahko boin poplačal zaostali davek ali potolažil svojega brezsrčnega upnika, a noč 21. na 22. t. m. pokončala, uničila, je vse upanje ubozega isterskega kmeta. Zvečer okoli devete ure začelo se je bliskati iu sicer nepretrgoma od morja sem, a okolu 11. ure po noči vzbudil je silen piš in brž potem hudi udarci po oknih nič hudega nadejajoče
se kmete. Samo kacih pet minut se je vsipalo ledeno zrnje in vse upanje, ves trud revnega zemlje-delca bil je uničen! Vsak udarec ob okno mi je bil kakor smrten udarec na srce. Ko sem včeraj popo-ludne šel na sprehod, našel sem polne jarke toče. Do solz mora gauoti človeka, ko vidi, kako teče sladki sok raztolčenih grozdov, in to toliko več, ker je bilo grozdje lepo in zdravo, kakor že dolgo ne. Nekateri posestniki so ga imeli še več nego lani, a po kakovosti gotovo boljše. Pripovedajo domov se vračujoči vojaki, da je potolkla toča celo Istro od blizo Poreča, preko Barata, Žminjščine, Pazinščiue vse do samega Trsta. Res je, da glada ne bode, a strahovito uamnožili se bodo dolgovi ubozega kmeta, ker ne bode mogel plačati ne davka, ne obresti od dolgov svojih. — Gorje ti, ubogi kmet, gorje!
(Avstrijske gimnazije.) Po poročilih naučnemu ministerstvu se je letos število gimnazijskih učencev skrčilo, število učencev na obrtnih, industrijskih in trgovskih šolah pa zvišalo. V zadnjem šolskem letu je prve gimnazijske razrede manj obiskavalo 1021 učencev, ostale razrede pa 1298 manj učencev od prejšnjega leta. V enaki meri pa je poskočilo število učencev na obrtnih šolah.
(Nova knjiga.) Narodne pesni koroških Slovencev. Zbral iu na svetlo dal J. Schei-nigg, c. k r. gimn. profesor v Celovc i. Ljub-lja»a. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1889. Knjiga je po vnanjem v resnici lična ter ima na 463 straneh 1041 narodnih pesnij starega značaja, poskočnic iu razne vsebine. Iz vira narodnega pesništva spoznava se značaj narodov, je li bojevit ali miren, vesel ali žalosten, nepokvarjen ali zdivjan. Vse živije narodovo zrcali se v njegovih narodnih zesnih, njegova sreča in nesreča. Slovenci še nimamo zbranih iu izdanih svojih narodnih pesnij. Zbirka koroških pesnij, kakor piše pisatelj, naj bode donesek bodočemu izdavanju. Obširnejšo oceno o tej knjigi prepuščamo strokovnjakom.
voljenih je: 224 republikancev, in sicer l(i 7 zmernih in 57 radikalnih; 159 opozicijonaI-cev, in sicer 80 rojalistov, 51 bonapartov-cev in 22 boulangistov. Treba bo 177 ožjih volitev, katerih 135 je republikancem ugodnih, 42 pa neugodnih. Poročilo sklepa, da bo zbornica brojila 309 republikanc ev in 201 opozicijonalcev. Razven volitev v naselbinah je še šest izidov neznanih.
Pariz, 24. septembra. Republikanski listi naglašajo zmago republike ter upajo, da bo nova večina pozabila prejšnje razprtije.
Madrid, 24. septembra. „Correo" poroča o novem dogodku v Maroku. Domačinci so streljali na španjsko topničarko „Crocodilo", ki jo s topovi odgovorila in razdjala nekaj stanovališč.
Listnica vredništva:
Došla so nam z dežele mnoga vprašanja glede obdačenja „manualnih stipendijov". Opozarjamo gospode na članek v Oorrespondenz-Blatt-"u z dne 5. septembra t. 1. pod naslovom: „Manualstipendinn sinil nichtGegenstand der Kinkommensteuer."
G. dopisniku iz Kresnic: Dopisov brez podpisov načelno ne objavljamo, ako nam gc. dopisniki niso že znani.
Umrli no :
21.	septembra. Avgust Eržen, črevljarjev sin, 7 dni, Poljanski nasip 4S, božjast. — Ana Neckerman, modistinja, 49 let, Kravja dolina 11, katar v črevesu. — Matilda Hazinger, učiteljeva žena, 30 let, Židovska steza 6, jetika.
22.	septembra. Jožeta Krmacora, polirjeva hči, 8 mes., Kongresni trg 7, jetika.
23.	septembra. Matilda Arhar, mizarjeva hči, 18 mes., Dunajska cesta 7, rachitis.
V bolnišn i ci:
17.	septembra. Ivan Janežič, gostač, 68 let, pljučnica.
18.	septembra. Miha Moro, kajžar, 00 let, vsled sena.
19.	septembra. Anton Brodar, ključarjev sin, 20 ur star, za oslabljenjem.
Vremensko sporo«-i I o.
Raznoterosti.
—	Star romar. K posvečen ju stolne cerkve v Sarajevu je prišel tudi 109 let star kmet imenom Pero Bošnjak iz Vjeternice. Prehodil je peš 70 kilometrov.
— Voden stolp (Wasserhose) so nedavno opazovali v reškem pristauišči. Po hudi nevihti in toči, i ki je napravila veliko škodo, prikazala se je v zalivu morska truba, ki je segala do oblakov in trajala več ! minut.
—	Šahovec z zavezanimi očmi. Iz Londoua se poroča, da je dne 17. t. m. znani Biackburne igral šah z zavezanimi očmi. Igra je trajala od 6. do 8. ure. Biackburne je dobil pet j partij, tri so bile neodločene.
--i
__J
Telegrami.
Dunaj, 24. septembra. Dopoludno sta se i komtesa Helena Taaffejova in komornik baron ' Mattencloit v navzočnosti ministrov, plemstva in visokih dostojanstvenikov poročila.
Trst, 23. septembra. Občinske in ob enem deželnozborsko volitve se bodo meseca oktobra vršile.
Belgrad, 23. septembra. Kraljica-mati je kralju Aleksandru pismeno naznanila, da bo
c 1 Cas	Stanje		Veter	Vreme	« 'Z • S 3 -
opazovanja	zrnkomorn v mm	toplomera po Celzija			o« a S rt C
17. u. zjut. 23 2. u. pop. |9. u. zveč.	730 5 734 2 7364	10-8 11 0 9 0	si. svzh. si. rzh. n	oblačno dež	2!i 50 dež
83 gl. 75 ki. S4 „ 45 „
Srednja temperatura 10'4° za 33° pod normalom.
Dunajska borza
(Telegrafično poročilo.)
24. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5 % ., 100 ., 10 % „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .
Papirna renta, davka prosta......
Akcije avstr.-ogerske banke .....
Kreditne akcije ..........
London.............119
Srebro ............. —
Francoski napoleond......... 9
Cesarski cekini .......... 5
Nemške marke ..........58
110
90 917 305
00 45
80 55
47V 68 401
dne 29. septembra popoludne V Belgrad ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot došla. Temu nasproti pa se tudi Milanov prihod pričakuje.
Pariz, 23. septembra (zvečer). Po poro-
xxxxxxmmxxxxxxxxu n liratta Izberi, H
$$ izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X y	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X &	M^Jbb E»ajj«m»,
$$ xa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve jk
v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in holiše nego vse te vrste v prodajalnah.	(15) JJ
HfC CcniUo iiii zahtovanje. _
čilu ministerstva notranjih zadev je izmed ! i 570 volitev dosedaj 500 izidov znanih. Iz- XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Vrelec „'
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastiier
v Ljubljani.	(27)