ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978, št. 3, s. 331—334 331 Darja Mihelič REZULTATI ANKETE MED PROFESORJI SREDNnH ŠOL SR SLOVENIJE V LETU 1978 Kot smo napovedali že ob analizi ankete, ki je skušala prikazati stanje in po­ trebe učiteljev zgodovine na osnovnih šolah SR Slovenije (prim. Darja Mihelič, Rezultati ankete med učitelji zgodovine na osnovnih šolah SR Slovenije v letu 1977, objavljeno v: Zgodovinski časopis 32/1978, št. 1—2, str. 139—141), se je Zgo­ dovinsko društvo za Slovenijo že v mesecu juniju 1978 odločilo razposlati podobne vprašalnike tudi vsem srednjim šolam naše ožje domovine. Ker Zavod SR Slove­ nije za šolstvo zaradi preobremenjenosti pedagogov v zadnjem mesecu šolskega leta ni želel uradno podpreti take ankete, se je Zgodovinsko društvo za Slovenijo lotilo te akcije na lastno pest. Menimo namreč, da je zlasti v času, ko se izdelujejo načrti za prvo in drugo fazo usmerjenega izobraževanja, ki obeta v marsičem spre­ meniti značaj predmeta »zgodovina« v srednji šoli, za nas zelo važno poznavanje strukture srednješolskih profesorjev zgodovine. Ta bo namreč predvidoma postala splošnejši, globalnejši in zahtevnejši predmet tako za učenca kot za profesorja. Odziv na poslane vprašalnike je bil pri srednjih šolah občutno slabši kot pri osnovnih. Na 214 poslanih anketnih listov (od tega 36 ali 17 % gimnazijam) smo dobili 73 (malo nad 34%) odgovorov. Trije od njih so le sporočali, da na šoli ni­ majo posebnega, stalno nastavljenega profesorja za zgodovino, tako da smo dejan­ sko prejeli izpolnjene vprašalnike le od 70 šol (od tega so jih 14, t. j. 20 % izpolnile gimnazije). Pravici na ljubo naj priznamo, da je dobra tretjina prejetih izpolnjenih anketnih listov precej manj, kot smo se nadejali. Prepričani pa smo, da je vsak začetek težak, pa bodo morda zato naslednje ankete, ki jih bomo skušali izvajati v rednih časovnih razmakih, naletele na večji odmev. Če bi si s tem zagotovili raz­ meroma številno, redno sodelovanje pedagogov, bi seveda lahko vprašalnike te­ matsko razširili in skušali iz njih poizvedeti tudi za konkretne težave in probleme, s katerimi se srečujejo profesorji zgodovine na srednjih šolah pri vsakodnevnem delu. Odstotek prejetih izpolnjenih vprašalnikov je sicer res prenizek za posploše­ vanje, vendar pa bomo skušali iz odgovorov potegniti nekaj splošne j ših zaključkov, število odgovorov, ki smo jih prejeli na različna vprašanja, malenkostno niha, ker nekatere šole oz. profesorji niso odgovorili na prav vsa zastavljena vprašanja. Po­ gosto so predstavljali problem tudi vprašalniki, kjer je po več profesorjev vzlic naši prošnji odgovarjalo na vprašanja skupno na enem samem listu. Vprašalnik so izpolnjevale različne šole: od gimnazij, najrazličnejših poklicnih šol, srednjetehniških, gostinskih, zdravstvenih ipd. do pedagoških in vzgojiteljskih. Na vprašanje o tem, ali deluje na šoli aktiv zgodovinarjev, je pozitivno odgovorila dobra tretjina šol (24 šol ali 34 %), medtem ko ima zgodovinski krožek 21 (30 %) šol, ki so nam vrnile izpolnjene vprašalnike. Aktivi in krožki bodo po reformi predmeta »zgodovina« pot, po kateri bomo lahko poskušali vzbujati zanimanje di­ jakov in popestriti njihovo znanje. Da bi izvedeli, kakšne so možnosti pedagogov, da se na delavnem mestu seznanijo s strokovno periodično literaturo, smo šole po­ vprašali po strokovnih revijah s področja zgodovine, na katere so naročene. Od­ govori na to vprašanje so pokazali, da kar dobra tretjina šol (24 šol ali 34 %) nima naročene niti ene od historičnih revij, ki smo jih našteli v vprašalniku (Zgodovin­ ski časopis, Kronika, Časopis za zgodovino in narodopisje, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Jugoslovenski istorijski časopis, Pouk zgodovine). Opozorimo naj, da je odstotek naročnikov na zgodovinsko strokovno periodiko med srednjimi šolami, sodeč po prejetih odgovorih, bistveno slabši kot pri osnovnih šolah. Da pa bi se dalo število naročnikov med srednjimi šolami povečati, kažejo dopisi neka­ terih šol, ki so nas v zvezi z odgovori na vprašalnik prosile za informacije, kje in kako bi se lahko naročile na naštete revije. Med 46 šolami, ki imajo naročeno vsaj po eno historično revijo, ima največ naročnikov Zgodovinski časopis (32 ali 70 %), sledita pa mu Kronika in Pouk zgodovine s po 21 (46 %) naročniki. Prispevke za zgodovino delavskega gibanja ima naročene 14 (30%) šol, Jugoslovenski istorijski časopis 8 (17 %), Časopis za zgodovino in narodopisje pa le 5 (11 %) šol. 332 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 Na nadaljnja vprašanja, ki so zadevala pedagoge srednjih šol SR Slovenije, smo prejeli odgovore 121 profesorjev zgodovine. Medtem ko je med osnovnošol­ skimi učitelji zgodovine nad dve tretjini žensk, je med profesorji zgodovine na srednjih šolah žensk le nekaj nad polovico (64 ali 53 %), moških pa je 57 ali 47 %. Na vprašanje o letnici rojstva, ki smo ga zastavili v anketi, smo prejeli 117 odgo­ vorov. Slika starostne strukture, ki jo kažejo izpolnjeni anketni listi, je naslednja: 3 profesorji (3 %) imajo 60 do 70 let (najstarejši od njih 67 let), od 50 do 60 let ima 21 (18 %) srednješolskih-profesorjev zgodovine, od 40 do 50 let ima 29 (25 %)._ od 30 do 40 let pa 28 (24%) pedagogov; tudi na srednjih (kot na osnovnih) šolah je izredno visok odstotek profesorjev iz najmlajše skupine od 20 do 30 let starosti. Takih je pri srednjih šolah 36, kar znaša 31 %. Ker je najmlajši profesor star 24 let, to pomeni, da ta odstotek pedagogov zajema le sedem letnikov rojstva od 1948 do 1954. Glede izobrazbene strukture lahko po izpolnjenih odgovorih na to vpra­ šanje (120) ugotovimo, da ima velika večina profesorjev zgodovine na srednjih šolah (108 ali- 90%) visoko izobrazbo, 10 profesorjev (8%) ima višjo, 2 (2%) pa le srednjo izobrazbo. Profesorji iz najmlajše starostne skupine imajo razen enega z višjo, vsi visoko izobrazbo. Da pa ta izobrazbena stopnja ni nujno dosežena na področju zgodovine, kažejo, odgovori o smeri študija profesorjev zgodovine. Kot samostojno skupino omenja zgodovino slaba četrtina (28 ali 24 %) anketiranih, ki so odgovorili na to vprašanje (115). Kot predmet vpisan pod A se zgodovina po­ javlja v 44 (38 %) primerih, in sicer 19-krat (17 %) v zvezi s sociologijo, 16-krat (14%) z geografijo, 4-krat (3%) v zvezi z umetnostno zgodovino, po 1-krat pa s. slovenščino oz. nemščino; v treh primerih (3 %) predmet, vpisan pod B ni ome­ njen. Kot drugi predmet nastopa zgodovina v študijskih skupinah v 25 (22%) primerih: največkrat, 20-krat (17 %) v povezavi z geografijo, 2-krat (2 %) z umet­ nostno zgodovino, po 1-krat pa z arheologijo, etnologijo in slovenščino. V treh pri­ merih (3 %) srečamo zgodovino vpisano na tretjem mestu, dvakrat ob zemljepisu in etnologiji, enkrat pa ob zemljepisu in sociologiji. Kar v 15 (13%) slučajih — pri čemer gre v petih primerih za pedagoge mlajše od 30 let — učijo zgodovino profesorji, usposobljeni za druge stroke: v treh (3%) diplomirani sociologi, v šti­ rih (3 %) izvedenci za skupine, kombinirane s sociologijo (ta nastopa 2-krat v zve­ zi z geografijo, po 1-krat pa S filozofijo oz. nemščino). V enem primeru uči zgo­ dovino diplomiran arheolog, v štirih (3 %) diplomiran geograf, v treh (3 %) pa celo diplomiran ekonomist (!). 101 profesor je navedel ustanovo, kjer je dobil kva­ lifikacijo za. pouk zgodovine na srednji šoli. V 92 (91%) primerih je to filozofska fakulteta, v 7 (7%) pedagoška akademija, v 2 (2%) pa Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dva (2%) od teh anketiranih profesorjev sta to usposobljenost dosegla že med 1930 in 1940 (prvi 1937), 6 (6%) med 1940 in 1950, 24 (24%) med 1950 in 1960, 21 (21%) pedagogov je kvalifikacijo za poučevanje pridobilo med 1960 in 1970, medtem ko je kar 48 (48 %) profesorjev končalo študij v letih, med 1970 in 1978. Strokovni izpit je opravilo 85 (70%) profesorjev zgodo­ vine, od tega 4 (5%) med 1940 in 1950 (prvi 1947), 22 (26%) med 1950 in 1960, 23 (27 %) med 1960 in 1970, največ, 30 (35 %) profesorjev, pa je naredilo strokovni izpit med 1970 iii 1978. Pripomnimo naj, da je med profesorji z opravljenim stro­ kovnim izpitom le 9 mlajših od 30 let. Vprašanje po stažu poučevanja zgodovine na srednji šoli je razkrilo naslednjo sliko: pred 1940 je začel poučevati le en pedagog (1939), 8 (7 % od 113 prejetih odgovorov) jih je nastopilo profesorski poklic med 1940 in 1950, 23 (20%) med 1950 in 1960, 29 (26%) med 1960 in 1970, največ, 52 (46 %), pa spet v letih od 1970 do 1978. Obremenjenost profesorjev zgodovine nam kaže število oddelkov, v katerih poučuje posameznik zgodovino, oz. število teden­ skih ur zgodovine, ki odpadejo na profesorja. Na ti dve vprašanji smo prejeli od­ govore 111 pedagogov. Od teh učijo 4 (4%) zgodovino v enem, 18 (16%) v dveh oddelkih, v treh oddelkih poučuje 11 (10 %) profesorjev, v štirih oz. petih 12 (11 %) profesorjev, v šestih 9 (8 %) pedagogov, v sedmih oz. osmih oddelkih poučuje zgo­ dovino po 8 (7 %). zgodovinarjev, v devetih 5 (5 %), v desetih 14 (13 %), v enajstih 6 (5 %), v dvanajstih oddelkih poučuje zgodovino en sam profesor, v štirinajstih 2 (2 %), eden pa poučuje zgodovino celo v šestnajstih oddelkih. V povprečju uči po­ sameznik zgodovino v 5,9 (pri profesorjih najmlajše starostne skupine znaša ta povpreček 6,4) oddelka. Slika zaposlenosti zgodovinarjev glede števila učnih ur je naslednja: dve uri tedensko učijo zgodovino 3 (3 %) profesorji, tri ure le eden, štiri ure 5 (5 %.) profesorjev, pet ur 6 (5 %), šest ur 9 (8 %) profesorjev, sedem ur tedensko poučuje zgodovino en sam pedagog, osem ur 4 (4 %), devet ur 5 (5 %), deset ur 6 (5 %), 4 (4 %) profesorji poučujejo zgodovino enajst, 5 (5 %) dvanajst ur tedensko, po 3 (3%) trinajst oz. štirinajst ur, petnajst ur na teden učijo zgo­ dovino 4 (4 %);• profesorji,-šestnajst oz. sedemnajst ur 3 (3%), osemnajst ur 6 D. MIHELIC: ANKETA NA SREDNJIH ŠOLAH 333 (5 %), 5 (5 %) profesorjev uči zgodovino dvajset, po 6 (5 %) enaindvajset oz. dva­ indvajset ur na teden, 7 (6%) jih uči triindvajset ur, 4 (4%) štiriindvajset ur, 2 (2 %) petindvajset ur, šestindvajset ur tedensko poučuje zgodovino 6 (5 %) pro­ fesorjev, osemindvajset ur eden, devetindvajset ur 2 (2 %), en profesor pa poučuje zgodovino celo dvaintrideset ur tedensko. V povprečju torej uči posameznik 14,8 ur na teden, medtem ko znaša ta povpreček pri profesorjih pod 30 let 14,6 ur. Anketa je zastavila tudi vprašanje, kateri predmet poučujejo profesorji poleg zgodovine. V 25 (21 % od 121 prejetih odgovorov) primerih (11-krat gre tu za profesorje, ki še niso izpolnili 30 let) je edini predmet, ki ga anketirani učijo, zgodovina. Kot drugi učni predmet pa se od 96 primerov, ki omenjajo različne kombinacije zgo­ dovine z ostalimi predmeti, v zvezi z njo največkrat pojavlja samoupravljanje s temelji marksizma (61-krat ali 64 %, v 19 primerih gre tu za profesorje pod 30 let starosti), zemljepis (37-krat ali 39 %, od tega 6-krat pri najmlajši skupini pro­ fesorjev), sledi zgodovina umetnosti (4 primeri ali 4 %, od teh profesorjev je eden mlajši od 30 let), v po 3 slučajih (3 %), od katerih je spet eden iz najmlajše sku­ pine pedagogov, filozofija oz. organizacija, po 2-krat (2%) poučuje zgodovinar še sociologijo, slovenščino, obrambo in zaščito, korespondenco oz. strojepisje (tudi pri teh skupinah srečamo 2-krat profesorja pod 30 leti), po 1-krat pa etiko, politično ekonomijo, nemščino oz. zdravstveno vzgojo. Med anketiranimi, ki so odgovorili na anketo, je 60 (50 %) članov Zgodovinskega društva za Slovenijo, 18 od teh jih še ni dopolnilo 30 let. 74 profesorjev (61 %) se je vsaj enkrat udeležilo seminarjev za dopolnilno izobraževanje profesorjev (od teh je le 14 pedagogov mlajših od 30 let): 5 (7%) jih je takim seminarjem prisostvovalo enkrat, 8 (11%) dvakrat, 5 (7%) trikrat, 6 (8%) štirikrat, 4 (5 %) profesorji so bili na seminarjih petkrat, eden sedemkrat, 2 (3 %) osemkrat, po eden enajstkrat oz. štirinajstkrat, 2 (3 %) profesorja sta se seminarjev udeležila dvajsetkrat, 39 (53 %) pedagogov pa se je seminarjev udeležilo, niso pa navedli, kolikokrat. Zborovanjem slovenskih zgodo­ vinarjev je vsaj enkrat prisostvovalo 71 (59 %) anketiranih profesorjev, ki so vrnili izpolnjene vprašalnike. V 16 primerih gre tu za profesorje, ki še niso stari 30 let. Največ pedagogov se je udeležilo le enega zborovanja (19 ali 27 %), 13 (18 %) dveh zborovanj, 9 (13 %) treh, štirih zborovanj slovenskih zgodovinarjev se je udeležilo 5 (7 %) profesorjev zgodovine, petih 4 (6 %), desetih oz. šestnajstih pa po eden. 19 (27 %) profesorjev se je zborovanj udeležilo, niso pa navedli, koli­ kokrat. Predzadnje in zadnje vprašanje ankete sta imeli za cilj ugotovitev, v koliki meri so profesorji zgodovine na srednji šoli seznanjeni s strokovno zgodovinsko periodiko in koliko si lahko z njo pomagajo pri svojem delu v šoli. Tri četrtine profesorjev (92 ali 76 %) je omenilo, da spremlja vsaj po eno od že prej omenje­ nih strokovnih revij (najmlajša skupina profesorjev je tu zastopana v 29 primerih). Od teh jih največ (73 ali 79 %) pozna Zgodovinski časopis (25 od teh profesorjev je mlajših od 30 let), 42 (46 %) Kroniko, 36 (39 %) profesorjev spremlja Prispevke za zgodovino delavskega; gibanja, 32 (35%) Pouk zgodovine, Časopis za zgodovino in narodopisje redno bere 23 (25 %) pedagogov, Jugoslovenski istorijski časopis pa pozna 18 (20 %) anketiranih. Da jim pri rednem delu pomaga katerakoli od zgo­ raj omenjenih revij, je omenila le polovica (62 ali 51 %) profesorjev, med katerimi jih je le 18 iz najmlajše starostne skupine. Kot revije, na katere se lahko pri pouku opro, so največkrat omenili Zgodovinski časopis (37 takih odgovorov ali 60 %, v 14 primerih gre za učitelje pod 30 leti), sledi Pouk zgodovine, ki nudi pomoč pri delu 23 (37 %) profesorjem, na Prispevke za zgodovino delavskega gi­ banja se pri poučevanju opira 13 (21 %) anketiranih, na Kroniko 9 (15 %), na Jugoslovenski istorijski časopis 5 (8%) srednješolskih profesorjev, na Časopis za zgodovino in narodopisje pa le 2 (3 %). Pri vprašanjih, ki zadevajo profesorje zgodovine, je kakor že pri osnovnih šolah, tudi pri srednjih opazno, da so v tem poklicu v veliki meri zastopani raz­ meroma mladi kadri. Na mestih profesorjev v srednjih šolah še vedno najdemo precej ljudi, ki za to delo niso usposobljeni, ampak so strokovnjaki za druge stro­ ke, čeprav je slika obremenjenosti srednješolskih profesorjev s poučevanjem so­ rodna tisti na osnovnih šolah, pa je vprašalnik pokazal, da so pedagogi srednjih šol po povprečnem številu oddelkov in po povprečnem številu učnih ur zgodovine celo nekoliko bolj obremenjeni kot tisti na osnovnih šolah. To gre morda tudi na račun dejstva, da osnovnošolski učitelji razmeroma večkrat poučujejo ob zgodovini še vrsto drugih predmetov. Tudi ta anketa je (kot že osnovnošolska) razkrila skromen obisk na seminarjih za dopolnilno izobraževanje in na zborovanjih slo­ venskih zgodovinarjev, ki se jih več kot tretjina profesorjev sploh ne udeležuje. Pereč problem je tudi majhno zanimanje profesorjev za periodična strokovna 334 ZGODOVINSKI ČASOPIS XXXII 1978 glasila. Odstotek tistih pedagogov, ki spremljajo vsaj po eno zgodovinsko revijo, je pri srednjih šolah celo nižji kot pri osnovnih, saj skoraj četrtina profesorjev na srednjih šolah ne zasleduje tekočega strokovnega tiska. S historičnimi revijami si pri delu v šoli pomaga samo polovica pedagogov, ki so izpolnili vprašalnike. To morda kaže na eni strani na preobremenjenost profesorjev na srednjih šolah, na drugi strani pa je problem gotovo tudi v tem, da so revije zaenkrat premalo pri­ lagojene potrebam srednješolskih profesorjev. Anketa je pokazala, da je med pro­ fesorji najbolj poznana, prebirana in uporabljana revija Zgodovinski časopis. Vse­ kakor bo potrebno približati šoli tudi druge revije in prilagoditi nekatere članke njenim zahtevam; vse to pa bi bilo mogoče izvesti le ob sodelovanju samih šol in pedagogov. Pri pretresu vprašalnikov nas je zanimalo, ali skupina profesorjev, ki so mlaj­ ši od 30 let in opravljajo ta poklic šele razmeroma kratek čas, v kakem vpra­ šanju bistveno odstopa od slike, ki jo daje pretres vprašalnikov za vse pedagoge naših srednjih šol. Profesorji v tej skupini predstavljajo skoraj tretjino- celotnega števila pedagogov, od katerih smo prejeli izpolnjene vprašalnike. Kot smo že ugo­ tovili, imajo razen enega vsi visoko izobrazbo. Podatek, da jih je tako malo opra­ vilo strokovni izpit, gre razlagati z dejstvom, da so šele pred kratkim nastopili ta poklic, medtem ko je za izpit potrebna določena doba prakse. Število oddelkov je pri njih nekoliko nad povprečjem, medtem ko se število učnih ur zgodovine pri njih ujema s povprečnim. Pedagogi iz te starostne skupine predstavljajo skoraj polovico tistih profesorjev, ki poleg zgodovine ne poučujejo nobenega drugega predmeta. Njihovo članstvo v Zgodovinskem društvu za Slovenijo je v skladu s povprečjem. Razmeroma nizka udeležba na seminarjih za dopolnilno izobraževanje, kakor tudi na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev, gre gotovo tudi na račun krat­ ke dobe poučevanja, ki jo ima ta skupina pedagogov za seboj. Nadpovprečno po­ gosto so omenjeni pri spremljanju strokovnih glasil, pač pa jih nekaj manj ta gla­ sila uporablja pri rednem delu. Razkorak med zadnjima vprašanjema opozarja, da revije profesorjem ne nudijo potrebne pomoči pri delu; ta problem bo v bodoče nujno potrebno rešiti ob aktivnem sodelovanju pedagogov. PRIMERJAVA NEKATERIH PROCENTUALNIH PODATKOV OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Prejeti odgovori na vprašalnike Šola ima aktiv zgodovinarjev Šola ima zgodovinski krožek Šola naroča strokovno literaturo Struktura zaposlenih: moški ženske pod 30 let Izobrazba: visoka višja srednja Pridobitev izobrazbe na fakulteti na pedagoški akademiji Pedagogi, usposobljeni po 1970 Opravili strokovni izpit Strokovni izpit, opravljen po 1970 Povprečno število oddelkov na pedagoga Povprečno število učnih ur na pedagoga Članstvo v Zgodovinskem društvu Obiskovalci seminarjev za dopolnilno izobraževanje Obiskovalci zborovanj zgodovinarjev Bralci strokovnih revij Revije uporabljajo pri delu v šoli Osnovne šole % 70 18 48 80 30 70 32 8 74 18 18 82 50 71 37 5,7odd. ll,7ur 27 62 42 80 59 Srednje šole % 34 34 30 66 47 53 31 90 8 2 93 7 48 70 46 5,9odd. 14,8ur 50 61 59 76 51 Profesorji srednjih šol do 30 let % 47 53 97 3 97 3 25 6,4odd. 14,6ur 50 39 44 81 50