8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov Trajni nasadi zbornik povzetkov Urednica Metka Šiško Februar 2025 Naslov 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov Title The 8th Conference on the Conservation and Sustainable Use of Plant Genetic Resources (PGR) Podnaslov Trajni nasadi, zbornik povzetkov Subtitle Perennial Plantations, Book of Abstracts Urednica Metka Šiško Editor (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Lektoriranje Zlata Luthar Language editing (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafike na ovitku Sadno drevje, foto: Metka Šiško, 2024 Cover graphics Konferenca 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov: Conference name Trajni nasadi The 8th Conference on the Conservation and Sustainable Use of Plant Genetic Resources (PGR): Perennial plantations Date and location Datum in kraj 14. junij 2024, Hoče, Slovenija Programski odbor Jelka Šuštar Vozlič (Kmetijski inštitut Slovenije), Zlata Luthar (Univerza v Program committee Ljubljani, Biotehniška fakulteta), Metka Šiško (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) Založnik Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenia https://press.um.si, zalozba@um.si Izdajatelj Univerza v Mariboru Issued by Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija https://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si Vrsta publikacije E-knjiga Publication type Izdaja Prva izdaja Edition Dostopno na http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/953 Available at Published at Izdano Maribor, februar 2025 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba University of Maribor, University Press Besedilo / Text © avtorji povzetkov in Šiško (urednica), 2025 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. / This work is released under a Creative Commons Attribution-Noncommercial-Share Alike 4.0 International license. Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javno priobčitev in predelavo avtorskega dela, če navedejo avtorja in širijo avtorsko delo/predelavo naprej pod istimi pogoji. Za nova dela, ki bodo nastala s predelavo, ni dovoljena komercialna uporaba. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. / Any third-party material in this book is published under the book’s Creative Commons licence unless indicated otherwise in the credit line to the material. If you would like to reuse any third-party material not covered by the book’s Creative Commons licence, you will need to obtain permission directly from the copyright holder. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ Javna služba nalog rastlinske genske banke CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 575:631.52(082)(0.034.2) POSVET o ohranjanju in trajnostni rabi genskih virov (8 ; 2024 ; Hoče) 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov [Elektronski vir] : trajni nasadi : zbornik povzetkov : [14. junij 2024, Hoče] / urednica Metka Šiško. - 1. izd. - E-zbornik. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2025 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/953 ISBN 978-961-286-957-1 (PDF) doi: 10.18690/um.fkbv.1.2025 COBISS.SI-ID 226595075 ISBN 978-961-286-957-1 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.1.2025 Cena Brezplačni izvod Price Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Šiško, M. (ur.). (2025). 8. posvet o ohranjanju in trajnostni rabi Attribution rastlinskih genskih virov: trajni nasadi, zbornik povzetkov. Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.fkbv.1.2025 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Kazalo Sistemi vodenja kakovosti v genskih bankah 1 J elka Šuštar Vozlič, Zlata Luthar, Klara Orešnik Predstavitev dela genske banke koščičarjev in jagodičja na FKBV 3 Metka Šiško, Anja Ivanuš in Tina Ternjak v Sloveniji 5 Tina Ternjak, Teresa Barreneche, Andrej Šušek, Metka Šiško, Genetska struktura in raznolikost nekaterih tradicionalnih genotipov sliv José Quero-García Pestrost sort jablane in hruške ter možnosti njihovega ohranjanja v Sloveniji 9 Gregor Osterc, Valentina Usenik Predstavitev kolekcijskega nasada murv in inventarizacije starih lokalnih genotipov v okviru projekta Obzorje ARACNE 11 Andreja Urbanek Krajnc Zgodovinske sorte vinske trte (Vitis vinifera subsp. vinifera) na Štajerskem 13 Stanko Vršič, Oliver Trapp, Erika Maul, Franco Röckel, Andrej Perko vinorodne dežele Primorska 15 Anastazija Jež Krebelj, Andreja Škvarč, Zlata Luthar, Tjaša Cesar, Genska banka vinske trte in možnost revitalizacije lokalnih sort iz Nataša Štajner, Katja Šuklje, Jelka Šuštar Vozlič Predstavitev rezultatov Erasmus+ projekta Biote(a)ch o vključevanju obrnjenega učenja in snovalskega razmišljanja v poučevanje biotehnologije: primer uporabe rastlinskih tkivnih kultur pri vzdrževanju 19 genskih virov in vitro Silva Grobelnik Mlakar, Anja Ivanuš, Metka Šiško Vzpostavitev ohranjanja rastlinskih genskih virov na kmetijah 21 Zlata Luthar, Jelka Šuštar Vozlič 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Sistemi vodenja kakovosti v genskih bankah JELKA ŠUŠTAR VOZLIČ,1 ZLATA L 1 UTHAR , 2 K LARA O REŠNIK 1 Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija jelka.vozlic@kis.si, klara.oresnik@kis.si 2 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana zlata.luthar@bf.uni-lj.si Politika kakovosti pomeni zavezo organizacije (ali organizacij, mrež,…) h kakovosti, nenehnemu izboljševanju ter izpolnjevanju zakonskih in regulatornih obveznosti. V svojem bistvu opisuje cilje kakovosti organizacije (v ožjem ali širšem pomenu), ki so kvantitativno opredeljeni. Na mednarodnem nivoju obstajajo različni sistemi in standardi za vodenje kakovosti, kot so sistem vodenja kakovosti na podlagi zahtev ISO standardov, ISTA akreditacijski standard za laboratorije, ki vzorčijo in izvajajo analize semena, FAO standardi za genske banke in praktični vodniki za njihovo uporabo. V okviru Evropskega integrativnega sistema za genske banke (AEGIS) in njegovega sistema kakovosti AQUAS so na voljo podlage za izdelavo operativnega priročnika genskih bank. V okviru delovnih skupin ECPGR so bili pripravljeni splošni standardi za ohranjaje posameznih skupin rastlin, vendar zaenkrat ni na voljo nobenega sistema kakovosti in/ali standardov, ki bi bili lahko sami kot taki uporabni za genske banke. V 415 kolekcijah / genskih bankah v 43 evropskih državah ohranjajo več kot 2 milijona akcesij – rastlinskih genskih virov, od katerih je 35 – 40 % edinstvenih akcesij, ki pa se velikokrat ohranjajo na neenoten in neusklajen način z uporabo ne dovolj definiranih tehničnih standardov. V veliko genskih bankah poročajo tudi o 2 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . pomanjkljivem dolgotrajnem in nezadostnem varnostnem hranjenju, zaostanki so tudi pri regeneraciji, kar se posledično odraža v slabši kakovosti shranjenih genskih virov in materiala, ki je na voljo za izmenjavo in uporabo v žlahtnjenju. V okviru projektne naloge PRP 'Priprava priročnikov oziroma splošnih in specifičnih standardnih operativnih postopkov za ex situ ohranjanje rastlinskih genskih virov', ki je bil financiran v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, smo na osnovi AEGIS predloge pripravili operativni priročnik genske banke RS v slovenskem in angleškem jeziku. Prav tako smo pripravili 17 navodil za upravljanje posameznih zbirk RGV (fižol, solata, Allium, zelje, druge vrtnine, koruza, ajda, druga žita, krompir, krmne rastline, hmelj, jagodičje, vinska trta, zdravilne in aromatične rastline, sadne rastline: Malus, Prunus, Pyrus) in 5 splošnih navodil (Navodilo za vključitev novih vzorcev RGV v rastlinsko gensko banko, Navodilo za izmenjavo, Navodilo glede prostorov, Navodilo o poročanju, Vključitev RGV v Evropsko kolekcijo – AEGIS). Pripravili smo tudi prevode devetih FAO in AEGIS dokumentov za vodenje rastlinskih genskih bank. Vse to predstavlja osnovo za izgradnjo celovitega sistema kakovosti Slovenske rastlinske genske banke, ki deluje v okviru Javne službe nalog rastlinske genske banke. S tem bomo prispevali tudi k uresničevanju ciljev Evropske strategije za rastlinske genske vire, ki so podrobneje opredeljeni v programu ECPGR za obdobje 2024-2028: i) razvit sistem kakovosti za genske banke, ii) pridobitev AEGIS certifikata kakovosti ter vezano na Evropsko kolekcijo iii) ohranjanje po AQUAS standardih in iv) varnostno hranjenje vseh akcesij. Ključne besede: politika kakovosti, standardi, rastlinski genski viri, trajnostno ohranjanje in uporaba, AEGIS, AQUAS 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Predstavitev dela genske banke koščičarjev in jagodičja na FKBV METKA ŠIŠKO, ANJA IVANUŠ, TINA TERNJAK Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija metka.sisko@um.si, anja.ivanus@um.si, tina.ternjak1@um.si Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v okviru JSRGB skrbimo za akcesije koščičarjev (250 akcesij) in jagodičja (39 akcesij) v obliki trajnega nasada. V zbirki koščičarjev hranimo slive, češnje, marelice, breskve, višnje in mandelj. Zbirko jagodičja sestavljajo malinjaki, ki izvirajo iz SV dela Slovenije, vključuje pa divje, pol divje in kultivirane genotipe malinjakov. Obe zbirki se nahajata na posestvu FKBV, v neposredni bližini Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Pri vzdrževanju zbirke v obliki trajnega nasada je potrebno na vsakih nekaj let celotno zbirko vegetativno razmnožiti (s cepljenjem) in posaditi na novo površino. Za razmnoževanje uporabljamo različne tehnike cepljenja, spomladi cepimo po metodi »angleška kopulacija«. Za ta namen v februarju narežemo enoletne poganjke debeline svinčnika in jih hranimo v hladnem in vlažnem prostoru. V aprilu mesecu cepimo na ustrezne podlage, ki smo jih predhodno posadili. Za cepljenje sliv in marelic uporabljamo podlago mirabolane, češnje in višnje cepimo na podlago Gisela 6 in breskve na sejance breskev. Po cepljenju redno odstranjujemo izrastke iz podlag in uspešno cepljene rastline jeseni presadimo na stalno mesto na območju genske banke. V poletnih mesecih cepimo po metodi »ploščičasta okulacija«, kjer brsti odženejo v prihodnjo pomlad. 4 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . Pri akcesijah, ki jih hranimo v genski banki, je potrebno izvesti osnovno karakterizacijo in evalvacijo. Pri karakterizaciji uporabljamo listo deskriptorjev International Union for the Protection of New Varieties of Plants (UPOV). Poleg fenotipskih markerjev uporabljamo za karakterizacijo tudi molekulske markerje, s katerimi lahko potrdimo morebitne duplikate in proučujemo genetsko raznolikost akcesij v zbirki. Ključne besede: trajni nasad, razmnoževanje, vrednotenje, slive 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Genetska struktura in raznolikost nekaterih tradicionalnih genotipov sliv v Sloveniji TINA TERNJAK,1 TERESA BARRENECHE, 2 ANDREJ ŠUŠEK, 1 METKA ŠIŠKO,1 2 J OSÉ Q UERO-G ARCÍA 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija tina.ternjak1@um.si, andrej.susek@um.si, metka.sisko@um.si 2 University Bordeaux, INRAE, Villenave d'Ornon, Francija teresa.barreneche@inrae.fr, jose.quero-garcia@inrae.fr Slovenija ima s svojim položajem na severozahodu Balkana edinstvene ekološke in socio-zgodovinske pogoje, ki so pripeljali do tradicionalnega gojenja in uporabe sliv. Razumevanje raznolikosti slovenskih genetskih virov sliv je pomembno za izboljšanje njihovega ohranjanja, obnovitve lokalnih genotipov in obogatitev obstoječih zbirk rastlinskih genetskih virov. To je še posebej pomembno zaradi erozije rastlinske biotske raznovrstnosti ter globalnih podnebnih sprememb, ki ogrožajo prehransko varnost. V raziskavi smo proučevali genetsko raznolikost, genetsko sorodnost in strukturo tradicionalnih vrst sliv v Sloveniji (Prunus domestica L., Prunus cerasifera Ehrh. in Prunus spinosa L.). Nabrane vzorce sliv smo primerjali z genotipi iz različnih evropskih držav (Avstrija, Hrvaška, Francija, Nemčija, Italija, Romunija in Švedska) in pridobili vpogled v izvor evropske slive (P. domestica). Del vzorcev vključenih v raziskavo so predstavljajo akcesije iz zbirke JSRGB (Javna služba nalog rastlinske genske banke). 6 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . Cilj raziskave je bil tudi proučiti genetsko raznolikost, genetske odnose in strukturo znotraj dveh vrst sliv (P. domestica in P. ceraserifera). Znotraj P. domestica smo proučevali dve pomembni skupini in sicer domače češplje in plavkice, ter druge zanimive lokalne vzorce, zbrane in situ. Druga ključna skupina, vključena v našo raziskavo, so bili primitivni ringloji, ki pripadajo vrsti P. cerasifera. S pretočno citometrijo smo določili stopnjo ploidnosti proučevanih vrst iz rodu Prunus. Analiza je uvrstila proučevane genotipe med diploidne (P. cerasifera), tetraploidne (P. spinosa) in heksaploidne (P. domestica). Za analize genetske raznolikosti smo uporabili molekulske markerje (univerzalne kloroplastne DNK markerje ter mikrosatelitske markerje), ki so omogočili razlikovanje med tremi preučevanimi vrstami. Glede izvora vrste P. domestica, oz. odnosov med proučevanimi vrstami, z uporabljenimi raziskovalnimi metodami nismo mogli potrditi ene izmed teorij o izvoru slive, in sicer da se je vrsta P. domestica razvila izključno iz vrst P. cerasifera ali P. spinosa, vendar pridobljeni rezultati nakazujejo možno povezavo z vrsto P. cerasifera kot materinsko komponento in potencialni prispevek genoma vrste P. spinosa. Eden od pomembnih ciljev te raziskave je bil oceniti genetsko raznolikost med vzorci vrste P. domestica. Rezultati analiz, dobljenih s SSR markerji, so povezali referenčni vzorec 'Kriecherl Innerhofer' iz Štajerske zvezne dežele v Avstriji, s slovenskimi lokalnimi vzorci plavkice. Poleg tega so bili lokalni genotipi plavkic razdeljeni na dve različni populaciji, ki sta sovpadali z lokacijo nabranega materiala. Domače češplje, vključene v raziskavo, so izvirale iz različnih evropskih držav (Slovenija, Francija in Nemčija) ter tvorile edinstveno skupino. Rezultati različnih analiz so razvrstili referenčne vzorce mirabel in ringlojev v samostojni skupini ter z njima povezali nekatere akcesije iz slovenskih kolekcij. Eden izmed pomembnih ciljev te raziskave se je nanašal tudi na analizo genotipov (domačih sort, divjih materialov in požlahtnjenih sort) iz vrste P. cerasifera. Rezultati analiz, dobljenih s SSR markerji ter analiza parametrov genetske raznolikosti je razkrila unikatnost vzorcev mirabolan vključenih v raziskavo. Med drugimi so s svojo edinstvenostjo ter genetsko raznolikostjo izstopali vzorci, ki izvirajo iz majhnega območja v vzhodni Sloveniji (Brežice). Analize so razkrile tudi skupino Metka Šiško (ur.) 7. morfološko zelo različnih mirabolan, nabranih in situ v Istri, ki bi lahko bile vir dragocenih lastnosti v zvezi z odpornostjo proti suši. Ta raziskava je prva, ki je proučevala slovenske genske vire sliv. S pomočjo različnih genetskih analiz smo odkrili izjemno dragocen material, ki izvira iz relativno majhnega območja. Nekatere od proučenih sliv so pokazale povezavo z znanimi pomološkimi skupinami, kot so domače češplje, mirabele in ringloji. Drugi vzorci sliv so izstopali kot dragocene lokalne sorte, npr. skupina plavkic, ali edinstveni vzorci, ki pripadajo divjim vrstam (P. cerasifera in P. spinosa). Vsi našteti proučevani vzorci predstavljajo potencialno zanimive, raznolike genske vire ali obetavno alternativo za gojenje in žlahtnjenje sliv v prihodnosti. Ključne besede: Prunus spp., sliva, genski viri, genetska raznolikost, genetska struktura, molekulski markerji 8 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Pestrost sort jablane in hruške ter možnosti njihovega ohranjanja v Sloveniji GREGOR OSTERC, VALENTINA USENIK Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana, Slovenija gregor.osterc@bf.uni-lj.si, valentina.usenik@bf.uni-lj.si V Sloveniji je ohranjanje genskih virov sadnih rastlin na nacionalni ravni organizirano v sklopu JSRGB (finansirano s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) in v okviru Javnega zavoda Kozjanski park (finansirano s strani Ministrstva za naravne vire in prostor). V okviru JSRGB so akcesije posajene v sadovnjaku kartuzijanskega samostana Pleterje. Prevladujejo akcesije jablane in hruške, posajenih pa je tudi nekaj lokalnih sort oreha in češnje. V kolekcijskem sadovnjaku Kozjanski park pri Podsredi so genski viri jablane in hruške, ki niso vključeni v Zbirko sadnih rastlin JSRGB. Poleg tega so v Sloveniji tudi zasebne zbirke sadnih rastlin. Rezultati PRP projekta 'Pregled, inventarizacija in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo in situ na kmetijskih gospodarstvih', ki je potekal 2019-2021, so pokazali, da je na kmetijah ohranjenih veliko genskih virov jablane in hruške, ki jih drugod ni več mogoče najti. Kar 75% ohranjenih akcesij v zasebnih zbirkah ni vključeno v nobeno od nacionalnih zbirk, kar kaže na izjemen nacionalni pomen zasebnih zbirk, poleg tega pa kaže na veliko ogroženost zbranih RGV v zasebnih zbirkah. Status teh zasebnih zbirk ni urejen, zato so prepuščene njihovim lastnikom organizacijsko in finančno. Prihodnost zasebnih zbirk je zelo ogrožena, saj so lastniki ostareli (80 in 10 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . več letniki), večinoma z neurejenim nasledstvom. S tem pa so seveda močno ogroženi genski viri, zato je nevarnost povečanja genske erozije v kratkem izjemno velika. Ugotovljena genska erozija glede na začetek 20. stol. je pri jablani 42 % ter 69 % pri hruški. Na nacionalni ravni moramo zato nujno urediti status zasebnih zbirk. Predlagamo ukrepe, s katerimi bi se ugotovilo, katere zbirke so ustrezne, da bi se jih vključilo v hranjenje na kmetijah ‘on-farm’ zbirke. Tako bi vzpostavili regijske zbirke pod pokroviteljstvom JSRGB sadne rastline. Predlagamo, da država take zbirke oz. lastnike teh zbirk ustrezno finančno podpre. Rezultati projekta so tudi pokazali, da so na terenu še vedno GV jablane in hruške, ki jih v omenjenih zbirkah še ni. Te bi bilo potrebno čimprej vključiti v sistem genske banke. Rezultati PRP-projekta 'Genotipizacija jablane, hruške in vinske trte ter izbor akcesij za oblikovanje jedrnih zbirk', ki je potekal 2021-2023, so pokazali, da lahko z ustreznimi sodobnimi genetskimi metodami uspešno identificiramo akcesije, ki jih v zbirkah vodimo z različnimi domačimi imeni ter da lahko uspešno razrešujemo problem sinonimov in homonimov. Prekrivanje akcesij v sklopu JSRGB z GV drugih proučevanih zbirk je majhno pri jablani in pri hruški. Z morfološkimi opisi v kombinaciji z genotipizacijo je potrebno nadaljevati, saj je še veliko nerešenih vprašanj. To velja še posebej za hruško, saj smo v omenjenem projektu uspeli analizirati le GV žlahtne hruške, drugih vrst hruške, kamor sodijo na terenu še vedno zelo zastopane moštnice in tepke, pa še ne. Ključne besede: Malus, Pyrus, genska erozija, genska banka 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Predstavitev kolekcijskega nasada murv in inventarizacije starih lokalnih genotipov v okviru projekta Obzorje ARACNE ANDREJA URBANEK KRAJNC Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija andreja.urbanek@um.si Kolekcijski nasad murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (UM), obsega 0,6 hektarja in 543 dreves, zasajenih v treh sklopih. V prvem sklopu so zasajene stare svilogojske sorte murv (90 dreves) pridobljene iz genske banke Centrov za svilogojstvo CREA Padova (Italija) in SCS Vratsa (Bolgarija) namenjenim za pridelavo listja v namen reje sviloprejk. V nadaljevanju te kolekcije smo zasadili potomke starih lokalnih slovenskih (80 genotipov) in madžarskih murv (127 genotipov), pridobljenih z inventarizacijo v okviru slovensko-madžarskega raziskovalnega projekta (ARIS N1-0041, 2015-2018) in projekta Obzorje ARACNE, z namenom rekonstruirati genetsko dediščino in vzdrževati lokalne genotipe prilagojene klimatskim pogojem. Tretji sklop kolekcije je namenjen novejšim sortam vrst M. alba, M. indica, M. rubra cf., M. boninensis, M. macroura primernih za pridelavo in predelavo plodov. Genetsko variabilnost vrednotimo na osnovi morfoloških deskriptorjev in na molekulski ravni s pomočjo SSR in SNP markerjev. Raziskava sorodnosti bo 12 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . omogočila rekonstrukcijo izvora in širjenja murv med svilogojskimi regijami partnerskih držav (Italija, Francija, Bolgarija, Slovenija, Španija, Grčija, Gruzija) v projektu ARACNE. S pregledom metabolitov smo potrdili, da ima pogostost rezi statistično značilen vpliv na vsebnost proteinov in aminokislin, medtem ko ima na vsebnost fenolov negativni vpliv. S pomočjo multivariatne analize smo znotraj genotipov bele murve opredelili sedem ključnih kemotipov, ki so v povezavi z morfološkimi lastnostmi osnova za odbiro superiornih murv za nadaljnjo selekcijo in razmnoževanje. Determinirali smo tudi vsebnost primarnih in sekundarnih metabolitov v plodovih, ki smo jih razvrstili v pet barvnih kategorij in s pomočjo multivariatnih analiz ugotovili značilne razlike med kemotipi barvnih različic. Trenutne raziskave se osredotočajo na vrednotenje kemične sestave skorje murv in na njen zaviralni učinek proti določenim bakterijam in glivam. S pregledom obstoječih genskih virov in vzpostavitvijo zbirke smo izpostavili naravno, kulturno in znanstveno vrednost bele murve. Projekt poudarja nujno potrebo po ohranjanju zgodovinskih ostankov svilogojstva, še posebej historičnih murv, ki so pomembna naravna vrednota. To je ključno z vidika splošne težnje po izgubi biotske raznovrstnosti kmetijskih rastlin. Ključne besede: murve, Morus sp., genetska variabilnost, morfološki deskriptorji, kemotipi 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Zgodovinske sorte vinske trte (Vitis vinifera subsp. vinifera ) na Štajerskem STANKO VRŠIČ,1 OLIVER TRAPP,2 ERIKA MAUL,2 FRANCO RÖCKEL,2 ANDREJ P 1 ERKO 1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerzitetni kmetijski center Meranovo, Hoče, Slovenija a.perko@um.si, stanko.vrsic@um.si 2 Julius Kühn Institute (JKI), Federal Research Centre of Cultivated Plants, Institute for Grapevine Breeding Geilweilerhof, Siebeldingen, Nemčija oliver.trapp@julius-kuehn.de, erika.maul@julius-kuehn.de, franco.roeckel@julius-kuehn.de V začetku 19. stoletja se je Štajerskem gojilo približno 300 sort vinske trte. Med letoma 2020 in 2022 smo pregledali stare vinograde na 115 lokacijah na Štajerskem (med Muro in Savo). Namen dela je bilo najti zgodovinske sorte, ki so obstajale na tem območju pred trtno ušjo. Neposredno zbrane vzorce (340) smo identificirali na podlagi zgodovinskih pisnih virov in genetskih analiz. Identifikacija je bila opravljena na podlagi molekularnih analiz s 24 SSR markerji. Po primerjavi z razpoložljivi bazami podatkov (predvsem VIVC) in ostalimi dostopnimi literaturnimi viri je bilo skupaj najdenih 66 različnih genotipov. Od tega je bilo identificiranih 29 zgodovinskih sort in 37 neznanih zgodovinskih genotipov. Najpogostejše zgodovinske sorte so bile 'Belina' ('Heunisch weiss'), 'Vrbovec' ('Tantovina Eihenblaetrige'), 'Ranfol' ('Ranfol beli') in 'Pelesovna' ('Vulpea'). Prav tako so se pogosto našle sorte iz trenutnega trsnega izbora, kot so 'Frankinja' ('Blaufraenkisch') in 'Žametovka' ('Kavčina črna'). Na nekaj lokacijah je bila najdena tudi ena najpomembnejših rdečih sort z začetka 20. stoletja na tem območju (poleg 'Frankinje' in 'Žametovke'), tj. 'Vranek' ('Zimmettraube'). Takrat je bila ta sorta zasajena v večsortnih vinogradih, vendar je njen pomen v enosortnih vinogradih 14 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . hitro upadel zaradi ženskega cveta. Neznane zgodovinske genotipe je v prihodnosti treba ampelografsko opisati in tehnološko oceniti. Večina vegetativnih potomcev teh genotipov je že bila prenesena v gensko banko na UC Meranovo, kjer jih bo mogoče natančno ampelografsko opisati v enakih pedoklimatskih razmerah. Ključne besede: V. vinifera L., zgodovinske sorte, Štajerska, Slovenija 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Genska banka vinske trte in možnost revitalizacije lokalnih sort iz vinorodne dežele Primorska T ANASTAZIJA JEŽ KREBELJ,1 ANDREJA ŠKVARČ,2 ZLATA LUTHAR,3 3 JAŠA C ESAR , N ATAŠA Š TAJNER , 3 K ATJA Š UKLJE , 1 J ELKA Š 1 UŠTAR V OZLIČ 1 Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija anastazija.jezkrebelj@kis.si, katja.suklje@kis.si, jelka.sustar-vozlic@kis.si 2 KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenija andreja.skvarc@go.kgzs.si 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija zlata.luthar@bf.uni-lj.si, tjasa.cesar@bf.uni-lj.si;, natasa.stajner@bf.uni-lj.si Evidentiranje, zbiranje in ohranjanje rastlinskih genskih virov - RGV vinske trte so pomembne naloge Javne službe za rastlinske genske banke - JSRGB. Zbirko podatkov RGV za vinsko trto v sklopu JSRGB vodi in upravlja Kmetijski inštitut Slovenije. Genski viri (GV) vinske trte, ki so vpisani v zbirko podatkov, pa rastejo v vinogradih, »in situ«. KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, oddelek Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje je neposreden skrbnik dveh vinogradov: kolekcije 14 slovenskih klonov - matični vinograd STS Vrhpolje (Pri mostu , Slap pri Vipavi) in največje kolekcije lokalnih sort - kolekcijski vinograd STS Vrhpolje (Pouzelce, Lože pri Vipavi), kjer raste 130 genskih virov lokalnih, primorskih sort vinske trte, ter posreden skrbnik kolekcije 24 starih istrskih sort, ki rastejo v delu vinograda podjetja Vinakoper na Pradah. 16 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . Sistematično zbiranje, opisovanje in vrednotenje lokalnih sort se izvaja že od začetka 80. let v skladu s smernicami Mednarodnega odbora za genske vire (IBPGR) ter Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (OIV). Do leta 2018 smo naloge RGB izvajali v okviru nacionalnega programa Slovenska rastlinska genska banka. Z novim programskim obdobjem nadaljujemo delo v JSRGB in ga uspešno usklajujemo ter medsebojno dopolnjujemo z delom Javne službe za vinogradništvo (JSV). To nam omogoča zbiranje in ohranjanja ter sistematično preučevanje ohranjenih starih sort ter možnost revitalizacije starih sort na kmetijah. S sodobnimi pristopi in analitskimi metodami, ki so na voljo, lahko natančno preučujemo, testiramo, raziskujemo in spoznavamo različne sorte vinske trte. Preučevanje rasti, pridelkov ter tehnoloških značilnosti grozdja in vina je ključnega pomena za vrednotenje uporabne vrednosti lokalnih sort ter za možnosti njihove revitalizacije na kmetijah. Posamezne stare lokalne sorte vinske trte iz Vipavske doline, Goriških Brd, Krasa in Slovenske Istre še rastejo v manjši meri v vinogradih, nekatere izmed njih pa se izključno ohranjajo le še v genski banki (kolekcijah). V kolekcijskem vinogradu STS Vrhpolje v Ložah pri Vipavi je zasajenih več kot 200 GV od tega je 130 GV lokalnih sort. Veliko sort smo prenesli – ponovno razmnožili iz starih kolekcij - vinograd na Dobrovem v Goriških Brdih, Ampelografski vrt v Kromberku in zbirko dopolnili z istrskimi sortami in še nekaj drugimi sortami, ki smo jih dobili od primorskih vinogradnikov. V primerjavi z obstoječimi kolekcijami, kjer se še ohranja RGV vinske trte, je v kolekciji v Ložah pri Vipavi zasajeno večje število, po dvajset trt, za vsak GV. Zbirka je zasnovana in zasajena tako, da omogoča sistematično spremljanje, preučevanje in vrednotenje sort. V vinogradu so posajene tudi številne referenčne sorte vinske trte. To omogoča bolj natančno opazovanje, merjenje in preučevanje sorte tako z morfološkega kot tehnološkega vidika, kot so npr. njihov razvoj in rast, dozorevanje, rodnost ter vinifikacija grozdja. V sklopu naloge Selekcija vinske trte na Primorskem v okviru JSV, v obeh kolekcijskih vinogradih izvajamo pozitivno množično selekcijo in vodimo selekcijsko knjigo. Na podlagi pozitivne množične selekcije imamo odbrane trte za nadaljnje razmnoževanje in na ta način so stare sorte pripravljene na »revitalizacijo« in za širitev k posameznim zainteresiranim vinogradnikom. V zadnjih letih smo tako poskrbeli, da so se nekatere sorte iz naše kolekcije že »preselile« v vinograde na Primorskem in običajno na leto cepimo 4-6 lokalnih sort za 2-4 vinogradnike. Metka Šiško (ur.) 17. Fenološki razvoj vsako leto vrednotimo po BBCH lestvici za vinsko trto; Lorenz in. sod., 1995, v fazah brstenja, cvetenja ter dozorevanja in zrelosti. V treh zaporednih letih od 2019 do 2021 smo za večino starih sort spremljali dinamiko dozorevanja. Morfološke značilnosti posameznega GV opisujemo z OIV deskriptorji, podrobno pa raznolikost sort med seboj preučujemo z molekularno metodo analizo mikrosatelitov (SSR markerji). Ampelografski opisi so bili do sedaj opravljeni pri 67 GV. Opisi se nanašajo na opis mladike in mladih listov, odraslih listov ter grozdja. V sklopu različnih nalog in projektov smo opravili genotipizacijo pri 169 GV. Analiziranih je bilo 9 SSR markerjev: VVS2, VVMD5, VVMD25, VVMD28, VVMD27, VVMD32, ZAG62, VVMD7 in ZAG79 za osnovno razlikovanje sort. Dobršen del analiz GV (102) iz kolekcije Lože pri Vipavi je bil genotipiziran v sklopu projekta CRP (V4-1413) Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja, med letoma 2014-2015. Preostali del analiz (67), ki so zajele tudi GV zasajene po letu 2012, je bil opravljen v sklopu projekta Genotipizacija jablane hruške in vinske trte ter izbor GV za oblikovanje jedrnih zbirk (430-123/2020, projekt PRP). Glede na rezultate je variabilnost med GV v kolekciji Pouzelce velika. V letih 2019, 2020 ter 2021 smo pri 80 GV spremljali dinamiko dozorevanja in v tedenskih razmikih opravili analize grozdja. Glede na čas dozorevanja so zgodnje sorte: Danijela, Cipro in Guštana ter po dozorevanju so pozne sorte: Gnjet, Volovnik, Drenik, Trevolina, Pagadebiti, Pergolin, Markaduška, Tržarka in Pokalca. Primeren potencial za dopolnitev sortnega sestava Vipavske doline imajo tri bele lokalne stare sorte - Danijela, Vrtovka in Planinka. Sorta Danijela se je ohranila v vinogradu pri Bovconovih v Selu v Vipavski dolini in je bila leta 2009 in 2012 posajena v kolekcijski vinograd v Ložah pri Vipavi. Je zgodnja sorta, tako po času brstenja, cvetenja kot tudi zorenja. Primernejša je lahko tudi za nekoliko hladnejše vinogradniške lege. Grozd je srednje dolg, cilindričen in zbit. Jagode so okrogle, zeleno rumene barve z značilno piko (jagodni popek). Grozdni sok je zelo sladek in rahlo aromatičen. Sorta Planinka je neznanega izvora, prebivalci Planine nad Ajdovščine je ne poznajo. Grozd je velik, dolg in konične oblike s 3 do 4 prigrozdi. Grozdna jagoda je okrogla svetlo rumeno zelene barve, s poudarjenim popkom. Sorta daje kakovosten pridelek. Sorta Vrtovka je spontani križanec oz. sejanec, ki je zrasel v Furlanovem vrtu v Zavinu. Grozd je zbit in srednje dolg, z zelo kratkim pecljem. Jagoda je eliptične oblike, zeleno rumene barve z značilnim popkom. Jagode, ki so izpostavljene soncu so zlato do rahlo rjavkasto obarvane. Pridelki so zmerni in dobre kakovosti. Planinka in Vrtovka sta po pojavnosti fenofaz izenačeni, 18 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . saj obe srednje pozno brstita, cvetita in dozorita. Vse tri sorte dobro prenašajo poletno vročino in sušo. V zadnjih letih smo za omenjene sorte zbrali številne podatke od fenološkega razvoja, do dozorevanja ter pridelka. Grozdje sort Danijela ter Vrtovka smo vinificirali v dveh letih, medtem ko smo sorto Planinka vinificirali trikrat. Sorte so ob trgatvi dosegale kakovostne parametre (sladkorna stopnja, pH in vsebnost skupnih kislin) mošta, ki zagotavljajo pridelavo kakovostnega vina. Poleg opravljenih opazovanj, meritev in vrednotenja smo v okviru projekta INTERREG V-B Adriatic-Ionian ADRION 2014-2020 »Upravljanje in dejavnosti v ekoloških vinogradih kot podlaga za pripravo pokrajinskih strategij« pridobili visokokakovosten fotografski material. Opisi lokalnih sort iz vinorodne dežele Primorska s fotografijami so objavljeni v monografijah Lokalne sorte vinske trte, Vipavska ter Lokalne sorte vinske trte, Slovenska Istra. Zbrani podatki dajejo podlago za pripravo in izdelavo poročila o vrednosti sorte za pridelavo in uporabo – VPU trta in za preverjanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte – RIN trta. Oba postopka sta nujna za vpis sorte v sortno listo, kar pa je pogoj za normalno pridelavo in trženje razmnoževalnega materiala vinske trte. Ohranjenost številnih genskih virov lokalnih sort vinske trte priča o tem, da je bilo vinogradništvo že v preteklosti pomembna kmetijska panoga. Lokalne sorte so bogat vir ohranjanja kulturne dediščine. Njihova pestrost predstavlja pomembno gradivo za nadaljnje delo in raziskovanje, tako na področju selekcije posameznih kultivarjev kot prilagajanja podnebnim spremembam. Ključne besede: lokalne sorte, genski viri, vinska trta, genotipizacija, revitalizacija 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Predstavitev rezultatov Erasmus+ projekta Biote(a)ch o vključevanju obrnjenega učenja in snovalskega razmišljanja v poučevanje biotehnologije: primer uporabe rastlinskih tkivnih kultur pri vzdrževanju genskih virov in vitro SILVA GROBELNIK MLAKAR, ANJA IVANUŠ, METKA ŠIŠKO Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija silva.grobelnik@um.si, anja.ivanus@um.si, metka.sisko@um.si Zaradi specifik Z-generacije študentov, ki jo poučujemo in pa specifičnih znanj ter spretnosti, ki jih od mladih diplomantov zahteva trg dela na vse bolj pomembnem in hitro razvijajočem se področju biotehnologije, smo se na Univerzi v Mariboru vključili v Erasmus+ projekt z naslovom "Premostitev vrzeli med biotehnologijo in industrijo: Vključevanje oblikovalskega razmišljanja in obrnjenega učenja – BIOT(E)ACH". Projekt vodi univerza iz Turčije (Univerza Canakkale) in v katerem poleg naše sodelujejo še univerze s Hrvaške (Univerza v Zagrebu), Italije (Univerza v Toskani), Grčije (Univerza v Trakiji) ter turški biotehnološko in podjetje, ki se ukvarja z vpeljavo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v izobraževanje. 20 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . Osrednji namen projekta je z dinamično povezavo med akademsko sfero in gospodarstvom oblikovati sodobne učne načrte na šestih področjih biotehnologije. Tako smo po obsežnih razgovorih s predstavniki iz gospodarstva identificirali znanja in veščine, ki jih zaposlovalci od mladih diplomantov pričakujejo in te vključili v vsebine učnih načrtov oblikovanih na sodoben način. Pri oblikovanju učnih načrtov smo sledili načelom digitalizacije in kot na učečega osredinjeni metodi poučevanja izbrali obrnjeno učenje (Flipped learning) in snovalsko razmišljanje (Design thinking). Obrnjeno učenje – metoda, pri kateri študenti že pred poukom v predavalnici pridobijo informacije za pripravo na kasnejše srečanje v obliki pripravljenih vsebin – je posebej ugodno za študente, saj jim usvojeno znanje omogoča učinkovit prehod v samostojno usmerjeno učenje, spodbuja razmišljanje na višjih kognitivnih ravneh in aktivno sodelovanje v učnem procesu. Druga metoda, oblikovalsko razmišljanje, je pristop k reševanju problemov, ki skupinam študentov omogoča, da razumejo in na novo opredelijo zapletene izzive, podvomijo o obstoječih predpostavkah ter oblikujejo inovativne rešitve za izdelavo prototipov in njihovo testiranje. Metoda sledi strukturiranemu, vendar ne nujno linearnemu procesu, ki ga sestavlja pet stopenj: empatija, opredelitev, ideje, prototip in testiranje. V prispevku bo na posvetu podrobneje predstavljen zasnovan modul Biotehnologija v kmetijstvu, podmodul Rastlinske tkivne kulture. Poleg ostalega študijskega gradiva in kvizov pripravljenih v učnem e-okolju Moodle UM, ki so v okviru obrnjenega učenja na voljo študentom pred srečanjem v predavalnici, smo posneli še dva učna videa (animirani in govor strokovnjaka). V podporo metodi snovalskega razmišljanja, v kateri so študenti praktično reševali problem kontaminacije v tkivnih kulturah, smo uporabili različne didaktične aktivnosti tako zunaj kot v predavalnici. Modul smo v tem študijskem letu pilotno tudi izvedli. Več o projektu BIOT(E)ACH, partnerstvu, aktivnostih, rezultatih in o nastalih gradivih je na voljo na spletni strani: https://www.bioteacheu.com/. Ključne besede: biotehnologija, na študenta osredinjene metode poučevanja, učni načrt, digitalizacija, tkivne kulture 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Vzpostavitev ohranjanja rastlinskih genskih virov na kmetijah Z 2 LATA L UTHAR , 1 J ELKA Š UŠTAR V OZLIČ 1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija zlata.luthar@bf.uni-lj.si 2 Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, SLovenija jelka.sustar-vozlic@kis.si Osnovna naloga genskih bank je hranjenje in ohranjanje ogroženih rastlinskih genskih virov (RGV), ki jim zaradi najrazličnejših vzrokov grozi genska erozija oz. izumrtje. RGV, ki jim grozi delna genske erozija v naravnem ali gojenem okolju, je potrebno posvetiti posebno pozornost, ker v nadaljevanju lahko manjša okoljska sprememba in sistemska napaka povzroči popolno gensko erozijo, to je kritično točko, da na določenem območju ali v pridelavi RGV ni več. Tako in situ kot ex situ hranjeni RGV imajo bogato genetsko raznolikost oz. heterogenost, ki jim je v preteklosti omogočala prilagodljivost na vedno spreminjajoče talno-klimatske razmere. Človek je s prestopom na tržno gojenje izvorni heterogeni, hitreje prilagodljiv genotip spremenil, poenotil in s tem zožil genetsko raznolikost ter s prilagojeno tehnologijo pridelave omogočil doseganje zadovoljivih pridelkov. V procesih selekcije in žlahtnjenja se daje prednost izenačenim - homozigotnim genotipom, ki ob optimalni oskrbi dajejo boljše rezultate, so pa lahko zelo ranljivi. S primerno tehnologijo pridelave in predelave se pridobi s presežki zadovoljiv rezultat. Da se doseže ta cilj, je potreben širok genski spekter, ki ga nudijo različni RGV. S svojo široko, tudi zmedeno dednino nudijo neizčrpen vir raznolikosti, ki se lahko z 22 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . različnimi postopki žlahtnjenja (obstoječe metode žlahtnjenja, genski inženiring, preurejanje genoma itd.) oplemeniti. RGV z dodano vrednostjo se uvrsti v kategorijo sorta. V Sloveniji imamo poleg organiziranih zbirk v sklopu javne službe nalog rastlinske genske banke (JSRGB) in regijskih parkov, na terenu še veliko neevidentiranih RGV, za katere skrbijo društva in tudi posamezniki, ki ne razpolagajo samo s posameznimi primerki, ampak nekateri kar z različno velikimi zbirkami. Nekaj zanimivih sadjarskih genskih virov pa je zaradi raznoraznih tudi ekonomsko-političnih razlogov v preteklosti ostalo prepuščenih samemu sebi. Na naših kmetijskih gospodarstvih se še vedno najdejo posamezni, zanimivi RGV, ki bi jih lahko s pravilno sistemsko ureditvijo vključili v JSRGB, kot hranjenje na kmetijah. Osnovne smernice za tovrstno hranjenje in ohranjanje smo proučili s projektnimi nalogami v sklopu PRP M10.1. Hranjenje RGV na kmetijah ima večplasten pomen, upoštevajoč tako zasebne kot javne vrednote in koristi ter predstavlja eno od varčnejših načinov hranjenja. S kombinacijo morfološke in genetske določitve se opredeli unikatne RGV in zanesljive dvojnike, za katere je zaželeno, da se hranijo na ločenih varnih lokacijah. Kmetije z manjšim številom RGV so idealna dopolnitev genski banki. V te namene je potrebno izdelati registre, nuditi strokovno pomoč in nadzor pri trajnostnem upravljanju, finančno spodbudo in preko teh vzvodov dati posamezniku družbeni pomen in pripadnost nacionalnemu sistemu ohranjanja na kmetijah. Ključne besede: rastlinski genski viri, akcesije, genska erozija, institucionalno hranjenje, hranjenje na kmetijah 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: TRAJNI NASADI, ZBORNIK POVZETKOV M. Šiško (ur.) Zaključki posveta Posvet o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov je izpostavil ključne izzive pri vzdrževanju rastlinskih genskih virov tako v obliki trajnih nasadov v okviru genske banke (ex situ) kot tudi na kmetijah ter v njihovih naravnih okoljih (in situ). Udeleženci posveta so obravnavali več pomembnih tem, ki so ključne za trajnostno ohranjanje rastlinskih genskih virov. Izpostavljen je bil tudi pomen izobraževanja mladih kmetov in skupnosti o tehnikah in pomenu ohranjanja rastlinskih genskih virov. Zaključek posveta je, da je za učinkovito ohranjanje rastlinskih genskih virov nujno medsebojno sodelovanje vseh deležnikov, vključno s kmeti, raziskovalci, vladami in mednarodnimi organizacijami. Potrebno je zagotavljati ustrezno financiranje, izobraževanje in podporo politike, kar bo omogočalo trajnostno hranjenje rastlinskih genskih virov za prihodnje generacije. Zahvala Izvajalci javne službe nalog rastlinske genske banke se zahvaljujemo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dolgoletno financiranje. 24 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH GENSKIH VIROV: T RAJNI NASADI , ZBORNIK POVZETKOV . Program posveta 8:30 – 9:00 Registracija udeležencev 9:00 – 9:20 Pozdravna nagovora Tomaž Langerholc, prodekan (FKBV) Joži J. Cvelbar (MKGP) 9:20 – 9:40 Uvodna predstavitev − Sistemi vodenja kakovosti v genskih bankah (Jelka Šuštar Vozlič, KIS) 9:40 – 11:00 Trajni nasadi: Sadne rastline − Predstavitev dela genske banke koščičarjev in jagodičja na FKBV (Metka Šiško, FKBV) − Genetska struktura in raznolikost nekaterih tradicionalnih genotipov sliv v Sloveniji (Tina Ternjak, FKBV) − Pestrost sort jablane in hruške ter možnosti njihovega ohranjanja v Sloveniji (Gregor Osterc in Valentina Usenik, BF) − Predstavitev kolekcijskega nasada murv in inventarizacije starih lokalnih genotipov v okviru projekta Obzorje ARACNE (Andreja Urbanek Krajnc, FKBV) 11:00 – 11:15 Razprava 11:15 – 11:45 Odmor za kavo 11:45 – 12:45 Trajni nasadi: Vinska trta − Zgodovinske sorte vinske trte (Vitis vinifera subsp. vinifera) na Štajerskem (Andrej Perko, FKBV) − Genska banka vinske trte in možnost revitalizacije lokalnih sort iz vinorodne dežele Primorska (Anastazija Jež Krebelj, KIS, Andreja Škvarč, KGZS-Zavod GO) − Predstavitev rezultatov Erasmus+ projekta Biote(a)ch o vključevanju obrnjenega učenja in snovalskega razmišljanja v poučevanje biotehnologije: primer uporabe rastlinskih tkivnih kultur pri vzdrževanju genskih virov in vitro (Silva Grobelnik Mlakar, FKBV) 12:45 – 13:05 Zaključna predstavitev − Vzpostavitev ohranjanja rastlinskih genskih virov na kmetijah (Zlata Luthar, BF) 13:05 – 13:30 Razprava in zaključki 13:30 – 14:00 Odmor za kavo in prigrizek 14:00 – 15:00 Ogled zbirk rastlinskih genskih virov na FKBV 8. POSVET O OHRANJANJU IN TRAJNOSTNI RABI RASTLINSKIH DOI https://doi.org/ GENSKIH VIROV 10.18690/um.fkbv.1.2025 : T RAJNI NASADI , ISBN ZBORNIK POVZETKOV 978-961-286-957-1 METKA ŠIŠKO (UR.) Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, Slovenija metka.sisko@um.si Zbornik vključuje povzetke prispevkov, ki so bili predstavljeni na Ključne besede: vodenje kakovosti, 8. Posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov genska banka, (RGV), organiziranem s strani Univerze v Mariboru, Fakultete za trajni nasadi, kmetijstvo in biosistemske vede, v sodelovanju z Ministrstvom za tradicionalni genotipi sliv, genska banka vinske trte kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen vsakoletnega posveta je ozaveščanje javnosti o pomembnosti ohranjanja RGV v Sloveniji, predstavitev novosti na tem področju, pregled dosežkov ter izmenjava izkušenj med sodelujočimi. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih finančnih sredstev so trenutne dejavnosti JSRGB usmerjene predvsem v ohranitev obstoječih zbirk lokalnih genskih virov kmetijskih rastlin, manj pa je aktivnosti na področju sistematičnega ocenjevanja RGV glede uporabne vrednosti, tako v genskih bankah ex situ kot na njihovem naravnem rastišču in situ. Osrednja tema letošnjega posveta so bili trajni nasadi in sicer so bili v prvem sklopu predstavljeni prispevki, ki so obravnavali sadne rastline, v drugem sklopu pa so sledila predavanja na temo trajnih nasadov vinske trte. Ob zaključku so bile podane možnosti vzpostavitve ohranjanja RGV na kmetijah. Poudarjen je bil tudi pomen sistema kakovosti pri vodenju genskih bank.