IZHAJA vsak četrtek
rEDNIStvo IN UPRAVA:
tpw° Trst> Ulica Valdirivo 36, epi, on 60824. Pošt. pred. (ca-oa postale) Trst 431. Poštni p ovru račun Trst, 13978341 0stnina plačana v gotovini T E D N I K
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo:	letna naročnina 40.000
lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 29. MARCA 1990
LET. XL.
Goriška in Slovenci
Pred dnevi se je zaključil mandat izvo-ljenih krajevnih ustanov, ki bodo obnov-Kne na volitvah 6. maja. Pri nas gre zlasti andat pokrajinskih in občinskih svetov, ^U*god po Italiji pa še deželnih svetov z Vladnim statutom. S tem je prišel tudi j s[.Poračunov za leto 1990, obenem pa c 1 obračunov v političnem smislu. Kra- j uprave so bile postavljene pred zad- j le izpraševanje vesti, ko so skupno s pro-acunom za tekoče leto in za bodoče trilet-1 e pregledale politično vsebino svojega pet-j e nega delovanja.
j to velja tudi za naše občinske sve-e’ Sa3 je posebej na Tržaškem in Goriškem a sporedu predvsem obnovitev le-teh. V em kratkem razmišljanju naj se le bežno v^pUdimo pri delovanju občinskega sveta Uarici in potegnemo črto ob zapadlosti J^ata ne sicer v izrazito krajevnem rj lski (čeprav je sedaj izhodišče prav Go-velja pa v splošnem bolj ali manj za
Zgodovinski dogodek za našo manjšino
Zbor izvoljenih predstavnikov o osnutku za zaščito Slovencev
kje UIlravne °rSane na našem področju,
staVUi ^tika.
so prisotni slovenski izvoljeni pred-avniki in je prisotna slovenska proble-
v **et let delovanja občinskega sveta je Pol •'kor zadosten rok za kratko analizo r-.'Učno-upravnega mandata. In prav goska mestna občina je tisti forum, ki je bil °d vedno odmevna tribuna tudi za sionsko problematiko. Naj se zato le na jeatko zaustavimo ob tem vprašanju, ki pa jam3 nas vse življenjskega pomena. Jzha-sj0 0 naj le iz diskusije, ki je bila tudi ob sjt Venskem vprašanju v goriškem občin-Sleitl svetu. Po glasovanju proračuna je sj°Veuska skupnost predložila resolucijo o pruski zaščiti. V njej izhaja od že prej , 1Vloženih in izglasovanih podobnih do-ja lllentov, ki jih je goriška občina odobri-p Vsaj °d sedemdesetih let dalje. Nato o-v arja na predložitev zakonskih osnutkov Sfatu in na vladni osnutek, ki je že ja jSIavIjen senatu. V nadaljevanju izha-ipe “kument iz pobud evropskega parla-in Evropskega sveta v zadevi manj-to r iezikov in kultur. V tem okviru na-la ®s°lucija izraža zahtevo po tem, da par-Vpheat čimprej odobri zakon za zaščito slo-e manjšine.
gla^es°lucija Ssk je bila po razpravi iz-tudi°+Vana z večino glasov. Seveda je prišlo so s . do različnih mnenj in stališč. Proti tj 'zrazili misovci in socialni demokra-(ki 2držal Pa se je liberalni predstavnik ražj*e i° stališče motiviral le s tehničnimi Stranke večine so se nato izrekle esolucijo. Zanimivo oz. kontradiktorno
V Spetru Slovenov v Benečiji je bil v soboto, 24. t.m., zbor izvoljenih slovenskih političnih predstavnikov. Na pobudo skupine izvoljenih iz vseh treh pokrajin (tržaške, goriške in videmske), je prišlo do tega srečanja, posvečenega razpravi o vladnem osnutku za zaščito Slovencev v Italiji. S1 o je za zgodovinski dogodek, saj se je prvič; zgodilo, da so se institucionalni predstav-! niki manjšine na tako široki osnovi zbrali na skupno razpravo o življenjskih problemih naše skupnosti. Že v samem uspehu pobude, da pride do zborovanja, na katerem sodelujejo zastopniki Slovenske skupnosti, komunistične partije, socialistične stranke, Krščanske demokracije iz videmske pokrajine, posamezni neodvisni ali predstavniki še drugih strank, so prisotni videli pozitiven premik, tako kar zadeva odnose med manjšino in oblastmi, kot kar zadeva odnose in dialog v sami manjšini. Več razpravljalcev je predlagalo, naj se nova kvaliteta enotnega nastopanja goji tudi vnaprej, saj imajo od ljudstva izvoljeni predstavniki posebno težo in odgovornost. In do nadaljevanja pobude bo pravzaprav moralo priti, saj v Špetru še ni bil dokončno sprejet dokument o Mac-canicovem osnutku, ki so ga pobudniki ponudili kot osnovo za razpravo.
Sprejeta resolucija
Udeleženci so načelno podprli dokument, ki pozitivno ocenjuje dejstvo, da je vlada predložila svoj osnutek zaščitnega zakona, obenem pa opozarjajo na njegove pomanjkljivosti in protislovnosti. Vendar je v resoluciji, ki je bila sprejeta ob koncu razprave, rečeno, da je treba listino še poglobiti in razmisliti. Odbor pobudnikov ima zato nalogo, da čim prej skliče nov zbor izvoljenih, ki naj pravočasno odobri in pošlje parlamentu dokument o zaščitnem zakonu.
Ker smo že skoraj v kampanji za majske upravne volitve, bo do tega prišlo slej
ko prej šele po volitvah, vendar je vsa razprava nedvomno izzvenela v podporo predloženim stališčem.
Vsebina posebnega dokumenta
Osnutek dokumenta zahteva uživanje individualnih pravic in pravice do rabe slovenskega jezika v odnosu z javnimi oblastmi za vse pripadnike manjšine, brez ozemeljskih omejitev. Nadalje poudarja, da je treba izpolniti seznam zaščitenih krajev in da nikakor niso sprejemljiva določila, ki bi nižala raven zaščite, kakršno sta predvidela Londonski memorandum in O-simski sporazum. Jasno se odklanja tudi vsakršno preštevanje. Videmski pokrajini je posvečenih več odstavkov. Če se po eni strani sprejemata postopnost in različna oblika zaščite, je v listini, poudarjeno da mora zaščitni zakon dopustiti možnost, da se ob spremenjenih okoliščinah izboljšajo tudi zaščitna določila. Med kraji, na katere je treba razširiti zaščitna določila, so izrecno omenjeni Kanalska dolina, Čedad in Centa. Zahtevata se priznanje za dvojezični zasebni šolski center v Špetru in u-stanovitev posebnega Zavoda za razvoj kulture in jezika v Benečiji. Dalje se terjajo zaščitna določila tudi na gospodarskem in prostorskem sektorju, izboljšave členov o kulturi in šolstvu, zahteva se tudi sodelovanje manjšine pri uresničevanju in prihodnjem izpopolnjevanju zaščitnega zakona.
j
Posegi v razpravo
j Zborovanja se je udeležilo nad 60 izvoljenih predstavnikov, ob njih pa še neka-! teri drugi javni delavci in mnogi časnikar-! ji. Po uvodnem pozdravu moderatorja, ko-1 munističnega deželnega svetovalca in zgo-' niškega župana Miloša Budina je spregovoril špetrski župan in pokrajinski svetovalec Marinič, ki pripada socialistični stranki. Zavzel se je za realistični pristop do
dalje na 3. strani ■
Slovenija	pred	prelomno
socialistični svet, na svoj način odmeva tudi v Jugoslaviji, in to na več ravneh: gospodarski, politični, mednacionalni in še posebej ostro v gospodarstvu, ki se je zaradi neučinkovitosti dosedanjih modelov upravljanja znašlo na robu razsula. Dosedania
dalje na 5. strani ■
V mesecu, ki prihaja, se bosta jugoslovanski republiki Slovenija in Hrvaška znašli pred pomembno preizkušnjo, v njiju bodo namreč prvič po drugi svetovni vojni potekalo svobodne, tajne in neposredne volitve v organe oblasti na večstrankarski osnovi. Kriza, ki je zajela ves vzhodni real-
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 1. aprila, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Travica želja«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Ko zgodovina zazveni; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deže'na kronika; 14.10 »Yesterday ali Od jutri ne kadm več«; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 1700 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ,
E PONEDELJEK, 2. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna k~o-nika; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12 00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Primorska prje;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna krrni-ka; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; j
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
E TOREK, 3. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Prvaljica; 8.00 Poročila in deželna k-oni-ka; 8.10 Mladostni spomini ob zalivu; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deže'na kronika; 16.45 Postni govori; 17.00 Poročila in ku'tur-na kronika; 17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.	I
E SREDA, 4. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski d"ev-nik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12 00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Primorska poje; 13.r0 O-poldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goričkem v~l -;
16.00 Violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz; 17.00 Poročila in kulturna kroni' a; j
17.10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
E ČETRTEK, 5. aprila, ob: 7.00 Jutranji radiiski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in dežel a kronika; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10 00 PcroTa in pregled tiska; 12.0 »Nič ni za človeka nemogoče« — pomembni dogodki našega stoletja; 12/0 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in d~žel a kronika; 15.10 Rezija '89; 16.00 Mešani zbor Obala iz Kopra; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10, Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mia-1 di val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
|
E PETEK, 6. aprila, ob: 7.00 Jutranji radiiski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in dežeha kroir-ka; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Prota^o-i-sti slovenske kinematografije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.00 OpoPansH ra-diiski dnevnik; 13.30 Glasba po želiah; 14 00 Poro-1 čila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet!« piše Brina Čehovin; 14.30 Od Mi j do Devina; 16.00 V svetu starih glasbil; 16 45 Postni govori; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17 10 Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.C0 Večerni radijski dnevnik.
B SOBOTA, 7. aprila, ob: 7.00 Jutranji radiski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Poročila in rre-gled tiska; 11.30 Črnske duhovne pesmi- 12.03 Modre dalje; 12.40 Primorska poje; 13 00 Ophdins' i radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14 00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Tam za g^ro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: 1"0T Harmonikarski kvintet Glasbene matice s Proseka in Kontovela; 17.00 Poročila in kulturna bronika;
17.10 Vozlišča; 18.00 Aleksander Zorn: »F-atnenti o Francetu Levstiku«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Predsedniški kandidat Jože Pučnik nastopil v Kulturnem domu v Trstu
Na vabilo Slovenskega raziskovalnega inštituta je v ponedeljek, 26. t.m., govoril v Kulturnem domu v Trstu predsednik slovenske demokratične opozicije Demos Jože Pučnik, ki na skorajšnjih volitvah v Sloveniji kandidira za predsednika repuMike. j Pučnik je nastopil mirno in prepričljivo ter vseskozi racionalno razčlenjeval probleme, s katerimi se spopada slovenski narod danes, tako da človek ni imel niti občutka, da pravzaprav prisostvuje volilnemu zborovanju.
Predsednik Demosa je potrdil temeljne cilje, za katere se zavzema slovenska demokratična opozicija, kot sta zlasti polna uveljavitev političnega pluralizma v Sloveniji ter uresničitev državne suverenosti Slovenije v novi konfederalni ureditvi Jugoslavije. Delno tudi na spodbudo poslušalcev oziroma razpravljalcev je Pučnik posvetil dokajšnjo pozornost vprašanju narodne sprave. Povedal je, da ga izjava predsedstva Slovenije o narodni umiritvi nikakor ne zadovoljuje, saj bi se o zadevi morala izreči slovenska skupščina, in sicer tako, da bi storila v vsakem smislu konec državljanski vojni, ki se dejansko vleče že pod stoletja. Z njo naj se odslej u-kvarjajo predvsem zgodovinarji, je dejal.
Pučnik je govoril tudi o Slovencih, ki žive izven matične države. Obsodil je ideološko pogojeno zadržanje do zamej-
stva in zdomstva, ki je bilo značilno z dosedanjo slovensko oziroma jugosloV2( sko oblast. Demos je za to, da bi za Sl* vence izven matičnih meja v bodoče bel poseben republiški organ, mogoče $ nistrstvo, in da bi v novem slovenski parlamentu imeli tudi ti Slovenci sV°l predstavnike oziroma glasnike. Priznati ) treba, da gre za izredno zanimive pred*1 ge, ki bi zaslužili večjo pozornost, zlaS pri nas.
-o —
SEJEM ALPE ADRIA V LJUBLJA^
Na Gospodarskem razstavišču v Liu’ liani se je začel v ponedeljek, 26. t.15 29. mednarodni sejem Alpe Adria. Na f mu sodeluje 391 razstavljalcev iz 16 drža' Največ razstavljalcev je iz Avstrije, It3 je in Zahodne Nemčije. Iz Jugoslavije^ 203 razstavljalci. Sejem se deli na tri & le: v prvem je prikazano sodelovanje okviru delovne skupnosti Alpe Jadran-j drugem delu so predstavljene države
pokrajine pobratenih in prijateljskih m; Ljubljane, tretji del pa obsega razsta' Človek in prosti čas. V sredo, 28. t.m--1 bil na sejmu dan Italije. Tudi letos je P1: šotna Furlanija Julijska krajina s sV0‘ mi razstavljalci, v tem sklopu je razsta',( ki jo prireja Slovensko deželno gospod^ sko združenje. Mednarodni sejem Adria bo odprt do sobote, 31. marca.
Srbija prevzela skrb za red na Kosovu
Srbski notranji minister Bogdanovič jej v intervjuju za beograjsko »Politiko« dejal, da so bili sestavljeni posebni oddeli milice, ki naj odslej skrbijo za red in varnost na Kosovu. Pristavil je, da sile iav-nega reda nadzorujejo celotno pokraiino,1 potem ko je predsedstvo srbske republike z odlokom zaupalo srbskemu notranjemu ministrstvu nalogo, da skrbi za red in varnost na Kosovu. Pri tem se je predsedstvo j sklicevalo na popravljeno ustavo srbske republike, po kateri notranje ministrstvo avtonomne pokrajine Kosovo ni več nri-stojno za vzdrževanje reda in varnosti V Beogradu pravijo, da so na Kosovo poslali nadaljnjih tri tisoč policijskih agentov, v teku je identifikacija ljudi, ki so obtoženi, da so pred dnevi napadli pripad-
nike srbske in črnogorske skupnosti. P°J cijski agenti tudi iščejo krivce skrivnosti11 zastrupitev. Zbolelo je namreč veliko dih Albancev. Srbski notranji miniSF poudarja, da je nova oblast naredila Č tudi v zdravstvu, kar velja zlasti za Pridno. Bogdanovič trdi, da srbski pohci.is agenti odlično sodelujejo z vojaškimi notami.
Medtem je na Kosovo prispela deleF cija helsinške federacije za zaščito člo'j. kovih pravic. Govori se, da bo delegat' v kratkem izročila jugoslovanskemu zVe nemu predsedstvu poročilo o poteku A, jih obiskov v zadnjih mesecih. V nek3,,, rih krogih se je razširila vest, da poreč1,! graja zlasti stopnjo spoštovanja človekovl‘ pravic na Kosovu.
Goriška občina in Slovenci
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. 0:'govor'i urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
H nadaljevanie s 1. strani	I
je bilo stališče komunistov, ki so sicer dejali, da vsebinsko odobravajo dokument Ssk, da pa zanj ne glasujejo. Lepa logike!
To je zgovoren primer, ko slovenska problematika v kakem večjem izvo^e^em telesu najde svoj odmev. Vsekakor ga ima tudi v neštetih drugih pobudah in sklepih v teku celotnega petletja. In prav gori ka občina je tu imela vedno dovolj posluha tudi za naše probleme in zahteve. Naj le spomnimo na gradnjo novega slovenske-a šolskega centra, na kulturne in druge pobude v zvezi z občinsko upravo, na odpr-
• Ir
tost do vprašanj rajonskih svetov (m *
rabo slovenskega jezika v njih, dokler
*■>
ni formalno prepovedal skleo nadzorfle , odbora) itd. Gotovo je še veliko drugih ro čakovani in zahtev, ki niso bile uresniči-3 Ne pozabimo pa, da je prav zadeva nega zakona v tem oziru tista osnovna pre
postavka, ki lahko nekaj omogoči oz.
mogoči.	p
Vse to le ponovno dokazuje, da je P^ sotnost slovenskega samostojnega stavništva edino jamstvo za bodoče, d3 v naših izvoljenih svetih slovenska stv nost še naprej — živa!
Zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov načel vrsto življenjskih vprašanj naše skupnosti
Nadaljevanje iz strani 1
•accanicovega osnutka, ki naj bo kompro-. lsna osnova za razpravo, kot tudi za bolj-odnose v manjšini. Krščanskodemokrat-1 predsednik Nadiške gorske skupnosti hiabudini je poudaril zgodovinski pomen ®canja. Glede razmer v Benečiji je pod-r aB da je Maccanicovo besedilo za nevere maksimum, za druge pa minumum
predsednika Slovenske kulturno-gospodar-! vične zakone, ki naj ne omejujejo, a niti ne vsi-ske zveze Klavdij Palčič in Sveta sloven- j ljujejo, ki naj predvsem podpirajo to, kar sodi skih organizacij Marija Ferletič. V razpravo so nato posegli neodvisni župan iz Grmeka Fabio Bonini, pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti v Gorici Mirko Špacapan, devinsko-nabrežinski svetovalec iste stranke Martin Brecelj, dolinski župan, komunist Edvin Švab, devinsko-na-
a> kar naj bi veljalo za zaščito. V imenuj brežinski svetovalec, neodvisni Igor Tuta, ^oje skupine je predlagal prej omenjeno videmski pokrajinski svetovalec, komunist
UT	,	,	,,	...	/-« • ____ n 1 4-: ^1, +»iJ»nnlri nl^oinplri Ctmln.
‘o-itev dokončnega sprejetja dokumen-a-vKomunistični senator Stojan Spetič je astel točke, glede katerih manjšina
ne
Giuseppe Blasetich, tržaški občinski svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar, dc-
  ______________________ berdobski svetovalec Proletarske demo-
^°re odstopati. Deželni svetovalec Sloven-j kracije Karel Cernic, predsednik Kraške s^e skupnosti, devinsko-nabrežinski župan j gorske skupnosti socialist Marino Pečenik
Bo
'Jan Brezigar je omenil korenite kritike
^v°je stranke na račun vladnega osnutka, P. črtal pa je pomen skupnega oblikova-Ja temeljnih stališč.
štirih uvodničarjih je Laura Ber-
in tržaška komunistična občinska svetovalka Anamarija Kalc. Izrečene so bile tehtne misli in kritike na račun vladnega osnutka, zahteve po enakopravnosti in sožit-
 	ju v sami manjšini in razmišljanja o enot-
Šftaeh prebrala osnutek dokumenta. Svoj j nem nastopanju in odgovornosti izvoljenih iQ2drav in podporo pobudi sta prinesla j predstavnikov.
Martin Brecelj poudaril tudi potrebo po ureditvi odnosov znotraj manjšine
Na
zboru slovenskih izvoljenih predstavni-
r v Spetru je govoril tudi devinsko-nabre-s,ci občinski svetovalec Slovenske skupnosti zas'/^-. Breceh- Menimo, da njegova izvajanja
Menimo, širšo pozornost, Poseg v celoti.
njegova zato objavljamo
Bre-
Spoštovano predsedstvo, CePieni kolegice in kolegi, dragi
rojaki!
^Pano ani,
Ured.
je, da nimamo vsi mi, ki smo tukaj zav ' P°vsem istega mnenja o Maccanicovem °Pskem osnutku. Med nami so razlike in zdi
se
ttii,
-> da je pravilno in pošteno, če tudi te raz-e Pridejo do primernega izraza. ske^Sk’ na katere sem bil izvoljen v devin-Pabrežinski občinski svet, meni, da je vlad-Zakonski osnutek iz mnogih ozirov bistveno n manjkljiv. Njegovo besedilo je v marsičem Popolno in celo kontradiktorno, saj izpušča ernbna poglavja zaščitne problematike, od zbeno-gospodarskih vidikov do sodelovanja kle pri uresničevanju in dopolnjevanju zadkih določil. Poleg tega predvideva nižjo ra-zaščite, kot jo zagotavljajo Londonski me-randum in Osimski sporazumi, kar je za nas ša ^re^ernhivo. Maccanicov osnutek nadalje vna-gl aectapustne razlike med pripadniki manjšine na to, v kateri mestni četrti ali občini ži-> da ne govorimo o razlikah med pokrajina-' Nekateri kraji, od mestnih centrov do Pod' in vse
Sore
skettl
Kanalske doline, so po tem zakon-
ope 0snutku brez vsake zaščite, kar je za nas
, nesPrejemljivo, kakor je po našem prepričanju
Vahja.
^a nas je torej Maccanicov zakonski osnutek ho pomanjkljiv, sprejemamo pa ga kot iz
_aiti tuni zgrešeno predvideno uvajanje prešte-
^istver.
hi
Sre
*aoe za razpravo, tudi in predvsem zato, ker
za
Vj]a ' Prvo tovrstno besedilo, ki ga je pripra-da vlada, in pa zato, ker mislimo in upamo, da 5.re tokrat končno zares. Prav z namenom, lam 1 0snutek bistveno izboljšali na njegovi par-Pravi?tarn' P°hi je Ssk pripravila tudi vrsto po-°v in dopolnil.
Kot sem na začetku povedal, pa se dobro zavedamo, da pravkar nakazano stališče Ssk ni edino, ki obstaja med nami, ki smo tukaj zbrani. Drugačni pogledi in mnenja so že prišli do izraza in najbrž bodo še prišli do izraza v nadaljevanju razprave. Kljub vsem tem razlikam oziroma prav zaradi njih pa je po mojem izrednega pomena, da se bomo vsi, ki smo tukaj zbrani, zedinili okrog enotnega dokumenta o zaščitnem zakonu. Prvič se bo to zgodilo, in skrajni čas je, da se to zgodi. (Tega se tudi osebno zelo veselim, saj sem se osebno med prvimi zavzel in potem delal, da smo se danes lahko tukaj zbrali.)
Ko je prišlo na dan, da se pripravlja to naše zborovanje v Spetru, si je najbrž marsikdo — tudi med nami — rekel: ti ljudje hočejo delati -nove težave vladi, okrepiti hočejo zahteve, ki jih' večinsko prebivalstvo že tako nerado sliši. Jaz pa mislim, da ni tako, da je resnica prav nasprot- j na: s tem, da smo se tukaj zbrali, delamo veliko in resnično uslugo vsem: najprej nam samim, a tudi drugim, z državnimi oblastmi na čelu. Kajti komu bi koristili, ko ne bi povedali, katere so naše potrebe in zahteve, kaj mislimo mi o rešitvah, ki jih vlada predlaga za probleme, ki so naši, a ki posredno zadevajo tudi ljudi, med katerimi in s katerimi živimo?
Cenjeni kolegice in kolegi,
dragi rojaki,
vsi mi vemo, kolikšnega pomena je problematika, ki jo danes obravnavamo. Naši nerešeni problemi, neurejeni odnosi med večino in manjšino že dolgo in stalno zastrupljajo ozračje, v katerem živimo, vzbujajo sovraštvo med ljudmi, izčrpavajo življenjske energije in celo kvarijo življenja. In to se ponavlja od Kanalske doline do Rezije, od Benečije do Gorice in Trsta. Ali ni že čas, da se vse to konča ali vsaj kolikor mogoče odstrani, da na tem stičišču med romanskim in slovanskim svetom zaživimo bolj polno, v medsebojnem spoštovanju, kolikor mogoče tudi notranje svobodni, rešeni toliko morečih kolikor praznih strahov in predsodkov? Prav zato vsi mi na tej meji med državama in narodi potrebujemo premišljene in poštene ukrepe, pra-
v naše državljansko in človeško dostojanstvo. Probleme, ki so resnični, je treba prej ali slej rešiti, ni jih mogoče obiti s še tako spretnimi triki, kakor jih ni mogoče zatreti niti z nasiljem. Vse to, če je bilo sploh potrebno, nam zgovorno in jasno dokazujejo tudi zgodovinski dogodki, ki smo jim v teh dneh priča na Vzhodu.
V tem smislu pa moramo mi, ki smo tukaj zbrani, upoštevajoč tudi odgovornosti, ki jih imamo kot izvoljeni predstavniki, najprej in predvsem skušati pogledati v svoje vrste, vase. Vse nas druži skupni izvor, zgodovina pa nas je napravila zelo različne. To do takšne mere, da tudi nas ločujejo predsodki in strahovi, da se kljub skupnemu izvoru večkrat imamo med sabo za tujce in celo za sovražnike. Vsem so na dlani razlike, ki ločujejo Benečane in Tržačane oziroma Goričane, Kanalce in Rezijane, a znani so tudi klini in pregrade, ki so jih med nas zarile ideološke razlike, nenazadnje tudi ideološko pogojeno in zato neenakopravno ravnanje matične države — Jugoslavije, v senci katere so pri nas zrasli nesprejemljivi privilegiji in monopoli.
Dragi prijatelji,
živimo v času zgodovinskih sprememb, v velikem času, ki zahteva tudi od nas, da smo veliki, da prerasemo svoje majhne interese, da premagamo prazne strahove in predsodke. Ce kdaj, prav zdaj imamo priložnost in zato tudi dolžnost, da se lotimo naših odprtih problemov, da očistimo odnose med sabo, da se rešimo strupov, ki so se nabrali tudi v nas. To ob globokem spoštovanju vseh in vsakega posameznega izmed
KAKO JE DO ZBORA
V SPETRU PRIŠLO?
Ideja, da bi se zbrali vsi slovenski izvoljeni predstavniki iz Furlanije Juliiske krajine, ni nova. Že pred časom se je pojavljala v različnih sredinah in zanjo se je svoj čas ogrevala tudi Mladinska sekcija Ssk. Toda predlog je začel dobivati oprijemljivejše oblike jeseni 1988 na aktivu slovenskih komunistov v Gorici. Za srečanje vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov se je tam zavzel senator Stojan Spetič in njegov predlog je aktiv odobril.
Zamisel je nato spala do spomladi 1989, ko jo je osvojila Ssk. Predlog je oživil Martin Brecelj najprej na strankinem pokrajinskem kongresu v Zgoniku in nato na deželnem kongresu v Boljuncu in obakrat je bil soglasno odobren. V skladu s kongresnimi sklepi je po poletnem premoru deželno vodstvo Ssk s tajnikom Ivom Jev-nikarjem na čelu začelo dolgo in težavno pripravljalno delo, ki je zahtevalo na desetine dvostranskih in plenarnih sestankov in ki se je zaključilo šele na predvečer samega zbora.
nas, ob sprejemanju naše drugačnosti, vključno do sprejemanja različnih pogledov na Maccanicov zakonski osnutek, ki sem jih že na začetku omenil. S tem bomo napravili nekaj resnično koristnega ne samo za nas, ampak tudi za vse, s katerimi in med katerimi živimo. In to je nuj-
Britanski prestolonaslednik na obisku v Trstu in Devinu
Britanski prestolonaslednik, princ Karel, je končal svoj obisk na Tržaškem. Po ponedeljkovem koncertu v gledališču Verdi in sprejemu v prostorih Trgovinske zbornice je torek, 27. t. m., posvetil zasedanju Mednarodnega sveta Zavodov združenega sveta na tržaškem županstvu. Seja se je po pozdravih predstavnikov krajevnih oblasti, princa Karla in italijanskega ministra za šolstvo Mattarelle, nadaljevalo za zaprtimi vrati. 2e uvodni nagovor predsednika Jadranskega zaveda združenega sveta Belcija je nakazal pomen, ki ga imajo mednarodne šole v procesu evropske integracije. V tem smislu, je poudaril, bosta z novim letom začeli delovati v Sloveniii dve tovrstni šoli, nadalje pa je še napovedal, da bodo z novim šolskim letom obiskovali devinski zavod tudi študentje iz Češkoslovaške, Sovjetske zveze in Romunije. Podobne misli so izrazili tudi tržaški župan Ricchetti, predsednik pokrajinske uprave Crozzoli, predsednik deželnega odbora Biasutti in tudi minister Mattarella. ki ie poudaril, da bo Italija v bližnii prihodnosti ustanovila nekaj višjih srednjih šol z mednarodno priznanim učnim programom za dosego mednarodne mature. Princ Karel pa je v svojem nagovoru poudaril, da ie v sedanjem času seveda pomembno vzdrževati in gojiti stike z vzhodnimi državami, a da ne moremo mimo vse večjih težav trefega sveta.
Med sejo Mednarodnega sveta Zavodov združenega sveta so v tem smislu posvetili posebno pozornost delovanju zavoda v Venezueli, ki ima izrazito usmeritev kmetijske šole. Kot so povedali, je princ Karel izrazil željo, da bi v bližnji prihodnosti ustanovili podobno mednarodno kmetijsko šolo tudi na afriški celini, da bi tako omogočili reševanje osnovnega vprašanja pridelovanja hrane.
Obisk v Devinu je motilo slabo vreme. Zaradi silovitega dežja in burje je namreč odpadlo javno srečanje na devinskem trgu, kjer je vseeno s krajšim sporedom nastopila nabrežinska godba na pihala. Zupan Brezigar in predstavniki občinske uprave so uglednega gosta pozdravili
v prostorih ravnateljstva devinske Mednarodne šole. Župan Brezigar je v slovenščini poudaril, da je v zadnjih letih Devin doživel nekatere spremembe in da gredo spremembe v smer načel in idealov Zavoda združenega sveta, to je prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Med drugim je izrazil misel, da ta ustanova omogoča vključitev Devina v širši kontekst mednarodnega sodelovanja. V tem smislu je dejal, da lahko mladina, ki obiskuje devinski zavod, predstavlja zgled za domače prebivalstvo, ki je zgodovinsko dvojezično, da lahko lažje premosti nekatere pregrade, ki obstajajo. Sledilo je srečanje med britanskim prestolonaslednv kom, ki je, kot smo dejali, predsednik Zavodov združenega sveta in učnim osebjem ter dijaki te mednarodne šole. Razgovor, ki so ga priredili v prostorih nove osnovne šole v Devinu, je bil za zaprtimi vrati. Kljub slabemu vremenu pa je princa Karla pozdravljalo kar precej domačinov, saj se je ugledni gost kar peš odpravil z devinskega trga do šole in nazaj. Slabo vreme je oviralo tudi protestno manifestacijo delavcev štivanske papirnice.
—o—
PREDSTAVILI SO KNJIGO
O OBRTNIŠTVU NA SLOVENSKEM
V Tržaški knjigarni so v petek, 23. t.m., predstavili javnosti knjigo »Domače obrti na Slovenskem«, ki je lani izšla pri Državni založbi Slovenije. Po uvodnem pozdravu upravnice knjigarne Košutove in ravnatelja Narodne in študijske knjižnice iz Trsta Pahorja je spregovoril sam avtor Janez Bogataj, docent za etnologijo Slovencev na filozofski fakulteti v Ljubljani. Veliko strokovno znanje, ki ga je obogatil tudi s prikazom zanimivih diapozitivov, ie odražalo vso ljubezen prof. Bogataja do snovi, o kateri je govoril. Poudaril je, da je obrt na Slovenskem še vedno živa in v nekaterih strokah tudi vitalna ter išče novih rešitev in izboljšav sicer že preverjenih izdelkov. Obžaloval je, da je velikokrat premalo upoštevana in izrazil željo, da bi v šolah poskrbeli za ovrednotenje obrtniške dejavnosti.
S s k o zboru izvoljenih predstavnikov
Deželno tajništvo Slovenske skupno5; je na seji v Nabrežini dne 22. marca širno razpravljalo o zboru slovenskih ’* voljenih predstavnikov v Spetru. Pri teP je poudarilo izredni pomen pobude, ki ^ omogoči skupno stališče o temeljnih vntf šanjih zaščitnega zakona, ki ga predla"; italijanska vlada. Velika novost je v široko zasnovanem zasedanju izvoli®111!; predstavnikov različnih strank in skup” ter vseh treh pokrajin, v katerih živi ms”.1 šina. Slovenska skupnost, ki od vsega p četka podpira zamisel o zboru izvoljen’” je zato pozvala vse svoje izvoljene Pre° stavnike, naj se polnoštevilno udeležijo z£' sedanja, ki naj postane tudi priložnost ~ izboljšanje dialoga v naši manjšini.
Razprava na zasedanju deželnega ta! ništva se je razširila tudi na odnose v n*
ši narodnostni skupnosti. Ssk poudari a.
d-
ie vprašanje demokratizacije in resnic^ ga pluralizma v ustanovah, ki so po svol naravi namenjene vsej manjšini, stvar"; in pereče vprašanje, ki ga je treba raz1 stiti, tudi v luči bližnjih volitev. V ta men bo o problemu še razpravljala in 5 želi soočiti z drugimi komponentami. S™ cevanje na »nadstrankarstvo« in »od1^ nianje lotizacij« ne more namreč zakd. dejstva, da se znotraj manjšine od prv! povojnih let pa vse do danes vzdržuj®1 neenakopravni odnosi, ki jih je zakrivil tj di ideološki pristop matičnih oblasti
»Pesem	mladih«	v	Kultu
Slovesno, a istočasno domače in spro-| ščeno vzdušje je vladalo v nedeljo, 25 t.m., j v Kulturnem domu v Trstu na jubilejni, 20. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih«, ki io že tradicionalno prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Podatki, ki jih je v priložnostnem nagovoru navedel predsednik Zveze profesor Harej, da je v teh dveh desefetiih na reviji nastopilo 245 zborov in več kot 5 tisoč pevcev, nam lahko razkrijejo r^mč-) no razsežnost velikega dela, ki se skriva za to pobudo. To misel so tudi izrazili v raznih oblikah in z različnimi poudarki vsi, ki so ob jubilejnem koncertu pozdravili in j čestitali organizatorjem.
Na koncertu — povezoval ga je Aleksij Pregare — je nastopilo 10 zborov. Za kro-
niko naj navedemo, da so bili otroški, medinski in dekliški zbor »Vesela pomlad« z | Opčin, ki jih vodi Franc Pohajač, otroški! in mladinski zbor »Fran Venturini« 0d | Domia, ki ju vodi Suzana Žerjal, otrošM in mladinski zbor »Zvonček« z Repenta-bra, ki ju vodi Tone Bedenčič, otroški zbor »Kresnice« od Svetega Ivana pri Trstu in še otroški zbor »Slomšek« iz Bazovice, vodil ga je Andrej Pegan, ter otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkoli, ki ga vodi Ljuba Smotlak. V prvem delu sporeda je zaradi bolezni pevcev odpadel nastop otroškega zbora »Ladjica« iz Devina.
Zboroma »Slomšek« in »Slovenski šopek« so organizatorji podelili posebno spominsko diplomo, ker že dvajset let sodelujeta na pevski reviji.
r
stvarnosti v zameistvu. in monopolni P ložaji, ki danes niso več sprejemljivi.
Deželno tajništvo ie obravnavalo P' smo, s katerim je vladni predsednik G Ar’
dalje na 8. stran’
Zanimiv večer v SKK v Trstu
Mladi krščanski demokrati Sloveni’®5' se v soboto, 24. t.m., predstaviti v TrsJ; v Slovenskem kulturnem klubu, kjer •. svoiim vrstnikom prikazali svojo otpsP1 zacijo, namene in program. Nastali lanskem novembru kot sekciia KrščanS.c demokracije Slovenije. Zaenkrat deluje!( pretežno v Ljubljani, toda ni ih števil® v teh nekaj mesecih že naraslo na 2 ti*’0. Delujejo v različnih odsekih, od ekolnšk do kulturno-umetniških. program pa i® e rientiran na študente, čeprav se že č”ti troha, da bi zajeli tudi delavsko mlad’11 in diiaštvo.
Podatke sta tržaškim mladincem vn"r<> dovala nredsednik ^oter Reherc in L®11 Marc, ki sta govorila tudi o programu deiala, da slednji postavlja v središč0 c , veka. V političnem delovanju vidiio ču+ ^
služenie skupnosti in gojitev državi ja’
S
zavesti. Zavzemajo se za slovansko ns®1® j eno univerzo in za nerepresivni odno^ 0 študentov, težiio po evropski kvalitet’ S diia. prepričani pa so. da mora država P magati mladim pri njih vključevan’” živlienje. Diskusija je pokazala, da ml"*' tržaške Slovence zanima’o nredvsem ?eC\1 nii problemi Sloveniie in .Tugoslavre jj tek volilne kamnaniie. odnosi z dru'”,} strankami in perspektive bodočega razV°l' Slovenije.
Slovenija pred prelomno volilno preizkušnjo
nadaljevanje iz strani 1
Rodilna politična sila, Zveza komunistov l'goslavije, je po prekinjenem 14. konusu praktično razpadla na dokaj samo-°jne republiške organizacije, do spre-emb v mišljenju in politični praksi pa le ezka prihaja pri Jugoslovanski ljudski rmadi, ki je svojo moč do nedavna izobli-0vala z naslanjanjem na princip demoničnega centralizma v enotni Zvezi ko-unistov Jugoslavije.
Zelo v grobem in poenostavljeno bi tre-utno politično sliko v Jugoslaviji lahko Predelili takole: s svojo reformno gospo-?rsko politiko si je svoje pozicije precej . rePil predsednik zvezne vlade Ante arkovič, pri katerem pa nekoliko motita Ve. stvari: premajhno upoštevanje stališč Q .ične opozicije, ki se sedaj praktično P°iavlja že v vsej državi, najizraziteje se-^eda v Sloveniji in na Hrvaškem, na dru-^ strani pa pristajanje na nekatere cen-istične koncepcije, zlasti pri reševanju ramatičnega kosovskega vprašanja, kar P°naeni vodo na mlin srbskim nacionah-- 0l^ in njihovemu vodji Slobodanu Milo-
P r e jeli smo
mično sredstvo, pa ni privedla do resne, objektivne in neodvisne preiskave, marveč so se s srbske strani pojavile obtožbe, češ da Albanci simulirajo, zaradi ponovnih mednacionalnih obračunavanj pa so srbske policijske sile še okrepile prisotnost v pokrajini in močno povečale svoje direktne pristojnosti, kar pomeni hud, morda nepopravljiv udarec njeni avtonomiji.
V popolnoma nasprotno smer pa gredo politični procesi v dveh najzahodnejših jugoslovanskih republikah, v Sloveniji in na Hrvaškem. V obeh je že bil sprejet liberalen zakon o političnem združevanju, ki ie močno pospešil ustanavljanje zelo različno orientiranih političnih strank, ki se bodo aprila spopadle za sedeže v občinskih in republiških oblastnih organih. V Sloveniji bodo volili 8., 12. in 22. aprila, kar bo pomenilo popolno zamenjavo oz. obnovo vseh predstavniških teles in najvišjih republiških funkcij. Volillci bodo volili v tro-domne občinske skupščine, ki so sestavljene iz družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela (v slednjega volitve ne potekajo po
POROČILO O SEJI SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V GORICI
Na zadnji seji SSŠ — Tajništvo Gorica se je v glavnem razpravljalo o že večkrat prerešetanih problematikah in problemih, ki segajo od priprave skupine strokovnjakov za tiskanje priročnikov, da hi nadomestili manjkajoče učbenike, in ponovnega pregledovanja seznamov tistih dijakov, ki so se vpisali v italijanske šole ali ki so še neodločeni, pa do razglabljanja o možnosti višanja števila učnih ur na osnovnih šolah in o potrebi uvajanja angleščine.
Odborniki so začasno predlagali imena treh kandidatov za volitve v komisiio za vprašanja slovenske šole. ki bodo 5. aprila.
Kot napovedano, bo 29. marca sindikalno zborovanie za učitelje. Sindikat ie povabil prof. Santeusania, ki bo govoril o reformi osnovne šole in iznesel predloge SNALSa glede omeniene reforme.
SSŠ ie vahlien na zborovanie sindikatov iz Slovenije, ki bo 6. in 7. aprila v Ljubljani.
20. aprila se bo goriški sindikat srečal s predstavniki novogoriških sindikatov.
SSŠ je poslal prošnio. ki ie bila neformalno odobrena, na Pokrai inski odbor SKGZ za dodelitev primernega prostora v Križni ulici, kjer bi imel sindikat svoj arhiv.
Pedagoški svetovalec iz Nove Gorice Štekar je poročal o odgovorih, ki jih je
n^hju jugoslovanskega klopčiča, vendar j sebnimi kandidaturami. Seveda bo Wi dala anketa med novogoriškimi dijaki m 3*^0 domnevamo, da bodo bodoči poslan- v teh primerih na glasovnicah razvidna razlogih glede vpisovanja vjlovenskejn
,, Jjj *	1	”	°	,'nr'1	rr’Q1Q
^ ^	X	v	Ull	L.I	UXX| w	—	’— — - —- 7	-  
P j legitimno in tudi učinkoviteje spreje-
^viču. Upoštevajoč vsa ta protislovja je, teritorialnih volilnih enotah, temveč po ^eVeda jasno, da je zveznemu vladnemu j poklicnih skupinah), podobno je sestavi’e-j^sdsedniku težko ubirati pravo smer med, na tudi republiška skupščina, ki jo tvorijo nasprotujočimi si interesi, vendar se I družbenopolitični zbor, zbor občin in zhor da je rešitev prav v demokratičnih združenega dela. Pri letošnjih volitvah le membah jugoslovanske ustave, ki nai i potrebno opozoriti, da bodo v družbenopo-°m°gočij0 svobodne volitve tudi v zvezni litične zbore potekale v glavnem s stran-pWent. S tem še ni rečeno, da bo hi- karskimi listami po proporcionalnem na-r° Prišlo do pozitivne sinteze pri razre- j čelu, v vse ostale zbore in organe pa z o-nju inpnslnvnnslteva klopčiča. vendar i sebnimi kandidaturami. Seveda bo d11 di
tako
zdi
5t)j»ry
*'ki bodo uživali zaupanje ljudstva, tem-
J '	*
nov° definirano pogodbo o sožitju j S°slovanskih narodov.
^°t je bilo že mnogokrat ugotovljeno, ju ie glavna ovira pozitivne razrešitve SosloVanske krize prav kosovsko vnra-Tudi na Kosovu je med albanskim g j. Prebivalstva prišlo do nastajanja evdnih demokratičnih neuradnih politič-
strankarska pripadnost oz. bo navedena politična organizaciia, ki je kandidate predlagala. Hkrati z volitvami v parlament bodo izvedli tudi volitve predsednika predsedstva in članov predsedstva slovenske
italiianske šole na tei strani meje, ter pre-osnovi šolstva v Sloveniji.
:l
VIPAVA — OBNOVLJENI KRIŽEV POT
V nedelio, 25. t.m., je bila za Gornjo
Pih
republike. Predaleč bi nas zavedlo, če bi | sedaj skušali nadrobno analizirati voTne! možnosti vseh strank, ki so se pojavile v Vipavsko dolino pomembna verska sloV°s-Sloveniii, tokrat naj le opozorimo, da sejnnst. Gb nrisotnos+i konrskena škofa msgr. le-te delijo na tri glavne volilne bloke: j Metoda Piriha in številnih duhovnikov +er tradicionalno samoupravno usmeritev za- vernikov so namreč blagoslovih obnovljeni križev pot, ki so ga pred dobrim stolet-
t organizacij, vendar le-te zelo motijo	.	.	,	C1	■
tukajšnji srbski in črnogorski del prebi- govarj ata Zveza komunistov Slovenile -s^tva, ki se zaveda, da bi z morebitnimi S^,ank^ dfmokjaticne^ prenow_m^Socrd^-l^oodnimi volitvami, katerih izida ni tež-
jem postavili ob poti, ki gre iz trga do
!e-i
Uganiti, postali še šibkejša manjšina v
lij avvt°uomni pokrajini, zato si v njej že-
Sil°3e večje prisotnosti srbskih policijskih
cj. ln vojaških oddelkov kot neko garan-
Pol° vnVhove varnosti oz. privilegiranega
Va]02aja v primerjavi z albanskim prebi-
°rn- Ob vsem tem zelo skrbi očiten
. anšizem uradne srbske politike, ki na-v'icu-
stična zveza, na sredino bi lahko postavili Gradišča pri Vipavi.
7S1VIS — liberalno stranko; ooozicihki I Obnovitvena dela so traiala d°ve+ Ut. blok Demos pa tvorijo Slovenska kmečka Vseh štirinajst kapelic so popravili. Pos i-zveza. Slovenska demokratična zveza. Slo- bane so s freskami, ki iih ie izdelal aka-
ti* i*i  m__________  1	1_r
VoncVi krščanski demokrati. Slovenska socialdemokratska zveza in Zeleni Slovenije. Kandidature so prijavile tudi še druge, manjše politične skupine, o katerih na tokrat ne moremo izčrpneje spregovoriti.
izgon določenega dela Albancev v Bližnje volitve v Sloveniji in na Hrva-3Janiio in naseljevanje Srbov in ostalih skem bodo gotovo . globoko: odjeknite dru-°v Jugoslavije in po nekaterih vesteh j0 0 iz Romunije na Kosovo, ki ga smatra-Pri2f z^elko srbske državnosti. Težko je Po • m reči, koliko gre za resnične mož-pr aR zgolj za nerealne želje, ki se jih želimo 1 trano razelaša v propagandne name-1 goslavij
rimski sbknr FrnriC Krištof. Ohn^vhem križev pot ni le len verski spomenik, ampak ima tudi svoio kulturo-umetniško vrednost, saj je po velikosti kaoelic in zammim poslikavi sedai naivečji križev pot v Slovenili. Na vrhu griča je cerkev Svetega križa, ki je bila tudi obnovljena.
god po Jugoslaviji in Evropi, zanimale pa vzbujajo tudi v neposredni soseščini, v
Italiji in Avstriji, odkoder pričakujeio šAe-	.	_	...
.	reziseria	Tornatoreia je osvoul »oskana'<
vilne opazovalce m casmkarie. Vsekakor __	f;1„J
Italiianski film »Novi kino Paradro«
želimo čim mirnejši prehod Slovenije, Ju-
Pe,
kor
razglaša v propagandne Pjstvo pa je, da taka miselnost nika-j
za naiboliši. tun film. Oskaria za resijo pa ie zmagal Oliver Stone za film »Ro-en
ije in ostale Vzhodne Evrope v par-,	•	g	.p
lamentarm večstrankarski sistem, brez o-	•	,	:p	7rp
pomirile'»vljania pretiranih ideoloških in naciona-1™™ »N« J«hodu Da,sy«, ga je S ?6W in i^oubožani pokrajini in bo še listitaih 6ustev. kar bo gotovo pomen-lo	Beresford.
p	prispevek k varnosti, miru m blaginji ce-
lotne Evrope od Urala do Atlantika.
Pris in ODUDOzam pokraj
CevPeVala k trajnemu nezaupanju Alban-
bo vsega, kar je povezano s Srbi in
Žig .b^UL Nedavna afera v zvezi z mno-zastrupitvami oz. bolezenskimi Sov, 1 ^banskega dela prebivalstva na Ko-
’ ki naj bi jih povzročilo neznano ke- les, Titova 52, Ljubljana.
Akademski slikar Valentin Oman bo v marcu in aprilu 1990 razstavljal v Galeriji Slovenija-
Po suhi in sončni zimi se je s prvo pomladansko lunino meno tudi pri n^s spremenilo vreme. Ohladilo se je, v gorah sneži, v nižjih predelih pa dežuie. Na Primorskem v teh dneh piha močna buna, katere sunki so dosegli tudi 140 km na uro.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Uprizoritev Jančarjeve drame »Zalezujoč Godota« na Dunaju
Drago Jančar je eden naj zanimivejših sodobnih slovenskih dramatikov. Njegovo parafrazo »Zalezujoč Godota« na slovito absurdno igro »Čakajoč na Godota«, ki jo je napisal nedavno umrli Nobelov nagrajenec Samuel Beckett, so lani z uspehom uprizarjali na odru Male drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Štajerska igralka Angelika Lukas-Trabe je av-strijsko-nemško verzijo Jančarjeve igre o faši-stoidnem nasilju močnejšega človeka nad šibkejšim pod naslovom »Vis a vis Godovsky« uprizorila najprej v Gradcu z gledališko skupino »Pa-ra-Theater«. 11. in 12. januarja je v dunajskem kletnem gledališču »Theater im Konzerthaus« Jančarjevo igro inscenirala na nov način.
Po avstrijskem radiu je Renate Wagner Jančarjevo delo označila za zanimivo, a ne plehko. Scenerija dunajske variante je nadvse neprijetna: črna stena s pločevinastimi vrati, surovo stesana miza z rdečo lučjo, siromašna postelja z odejo, palice za pretepanje, zanka za okoli vratu, kovček, košare, ki jih žrtev prenaša sem in tja, ne da bi vedela zakaj. Ce je Beckettova absurdna igra »Čakajoč na Godota« metafora za brezupno čakanje na odrešitev v svetu bestialnih ukazovalcev in njihovih hlapčevskih žrtev, potem je Jančar Beckettovo abstraktno-filozof-sko podobo svetovnega blodnjaka in zverinjaka, ki je človekovo svobodo zožil do absurda, konkretiziral in napolnil s stalno prisotno tragičnostjo zatiranja šibkejšega in drugačnega človeka. Namesto Beckettovih smešnih in grotesknih klovnov Vladimirja in Estragona nastopata v Jančarjevi igri fašistoidni megalomanski divjak Franc, ki je bržkone ušel iz nekega groznega zakotnega kabineta tajne policije, in njegova žrtev Jožef, šibki, ubogi človek, ki je postal predmet absurdnega mučenja človeka po človeku. Tako kot v Beckettovi absurdni igri in podobno kot v manj uspeli dramski groteski »Godot je prišel« srbohrvaškega pisatelja Miodraga Bula-toviča, prekinjajo nesmiselno blebetanje, spre-
Izšla je nova številka Mladike
nevedanje in mučenje glavnih protagonistov nekakšni navidezni dogodki v načinu »Deus ex ma-china«. Jančarjeva varianta, ki jo je v nemščino odlično prevedel slovenski koroški avtor Fabjan Hafner, je istočasno na zanimiv način dopolnjena z originalno figuro Felicite, takoimenovane Sreče, ki z večnim simbolom ženske čarovniške moči — metlo, pometa blebetanje obeh glavrnh protagonistov v kot, čeprav ga nikoli do konca ne pomete. Svet je namreč začarani blodnjak, norišnica paranoičnih prenapetežev, ki s iaši-stoidnimi policijskimi ukrepi zalezujejo nedolžne žrtve, ki morajo postati sovražniki, da lahko igra zatiranja drugačnega in šibkejšega človeka traja tudi vnaprej.
Agresivnega policista Franca je na Dunaju j na izrazit način oblikovala ženska, igralka Ange- j lika Lukas-Trabe, čeprav njena nekoliko nejasna izgovarjava ne učinkuje najbolje. Zelo prepričljiv je bil Reinhard Nowak v vlogi žrtve Jožefa, medtem ko je Felicito (nemško: Felicitas) zaigrala Elisabeth Schwarzbauer. Ti mladi, an-' gažirani igralci in gledališčniki so Jančarjeve rituale stalne ogroženosti človeškega v svetu, ki
sicer Beckettovi blodni predstavi ne dodaja ne-
Tudi v novi, dvojni številki 2/3 tržaške r‘ vije Mladika odmeva vprašanje o spravi. V veniji je narodna sprava aktualno vprašan/	j
Številne objave so v zadnjem času razkrile *	,
roki javnosti dolgo zamolčevana dejstva ° ^ vavih dejanjih med samo vojno in o povoj1";	;
pokolih nasprotnikov režima v Sloveniji. sedstvo Slovenije je pred kratkim objavilo svC dokument o narodni pomiritvi, sledil je še ® kument slovenske škofovske konference o P°trf bi po resnični narodni spravi. Nekje posredi a vendar v zvezi s temi občutki, je tudi nek‘ člankov v omenjeni dvojni številki 2/3 trža$ Mladike. Tu je dolg intervju članice urednik-Zore Tavčar s sociologinjo in pisateljico, dok* rico Spomenko Hribar. Gre za razgovor o nem življenju in delu, o družini in prepričani’ osrednja točka pa je vsekakor v njenem za^ manju za narodno spravo. Zanimivo se bere, * ko je kot komunistka, vzgojena v komunis" ni družini do intervjuja tržaškega pisatelja ^ risa Pahorja z Edvardom Kocbekom leta ' povsem ignorirala povojne poboje. Iz občih*1' groze, ki jo je takrat zajel, je prišla do spoz"‘ nja, da gre za tragedijo slovenskega naroda, 1‘ slovensko nacionalno travmo. Njena ideia natc ne sprave je skušala z ljubeznijo zaobjeti ^ slovenski narod. Po tem, ko bomo spravili " svetlo vse naše travme, grehe, solze, kri, Pr3',
česa bistveno novega, a jo sveže podčrtavajo, | predstavili z veliko sproščenostjo. Pretežno mla-1 do občinstvo, ki je popolnoma napolnilo kletno dvorano, je Jančarjevo dramo spremljalo z velikim zanimanjem. Vsekakor lep dunajski uspeh tako za Jančarja kot tudi za bolečo beckettov-sko problematiko ter dokaz, da eksperimentalne, filozofsko in groteskno izrazite igre v primerni obleki tudi danes nagovore javnost.
Naj še povemo, da so na Dunaju skoraj istočasno ustanovili prvo evropsko gledališče za sezonske delavce, ki ga vodi v okviru Društva za kulturno združevanje narodov pesnik in dramaturg dunajskega Burgtheatra dr. Tomislav Blažev. 10. januarja so v novih, zelo funkcionalnih prostorih dvojezičnega YU-THEATRA v 6. du-
Spomenka Hribar, moramo počasi in s pie
tet1
dalje na 8. strani
Pestra številka »Galeba« v veselje malih bralcev
Pred kratkim je izšla 6. številka Galeba. Prva stran, ki jo že na prvi pogled razlikujemo od ostalih zaradi živo oranžne barve, je v celoti posvečena pustu. Iskrivo Bevkovo poezijo o pustu dopolnjuje še ilustracija Marjete Cvetko.
Tone Seliškar je posredoval literarni prispevek z naslovom »Mula v prepad, mula iz prepada«, v kateri ima glavno vlogo priljubljena partizanska mula Liza, Miroslav Košuta pa pesmico z naslovom »Cestni mlinarji«. Mlajšim bralcem je posvečena pravljica z naslovom »Usta od božiča do pusta«, ki jo je napisala Branka Jurca, ilustrirala pa Marjanca Jemec Božič. Prisrčno rusko pripovedko o velikem prijateljstvu med mucko in miško je prevedla Miroslava Leban, ilustrirala pa Marjeta Cvetko.
Kotiček za najmlajše, kjer so najrazličnejše besedne igrice in zanke, pripravlja, kot običajno, Vera Poljšak, svoj prispevek pa je posredovala tudi Kristina Kovačič.
Na srednjih straneh Galeba je, kot ponavadi, lepo ilustriran zemljevid; tokratni tretji in zadnji del je posvečen Trstu in vzhodnemu Krasu. Sledijo zelo pričakovane zgodbe o Čenči, ki jih pripravlja Jože Trobec, v naslednji rubriki »V svetu narave« pa lahko beremo zanimiv znanstveni prispevek z naslovom »V svetu bakterij«, ki ga je pripravila Marinka Pertot. V njem marsikaj izvemo o mikroskopskih živih bitjih, ki s pozitivnim ali negativnim vplivom obdajajo naše življenje.
Kristina Kovačič je pripravila rubriko »Odkod si, pesem, ti doma«, ki je tokrat posvečena beduinski glasbi. Originalno arabsko pesem »Hafti Hindi« dopolnjujejo zelo posrečene ilustracije Vesne Benedetič.
V delovnem kotičku nas Liana Drašček uči razne tiskarske in grafične tehnike, sledi rubrika »Od tu in tam«, ki nam prinaša nekaj aktualnosti.
zapreti ta del svoje preteklosti. In vsaj pOs^ šati živeti kot občestvo, se pravi kot skupi’0' bližnjikov, seveda različnih po ideološki in ve ski pripadnosti, političnih prepričanjih, pa v® darle kot ljudje, ki želimo živeti v skladu z os" no vestjo in ki želimo živeti in obstati kot venski narod.
V zvezi s spravo je tudi govor, ki je ot>ja' ljen na uvodnem mestu in ki je bil prebran Zalah 1. novembra lani, ko je bila komern°r' cija ob lipi sprave.
V Mladiki je objavljena novela Andreja iz Komna »Victoria Blue«, ki je na 18.
liter*1
**	J/l
nem natečaju Mladike prejela drugo nagra
Fotografija na naslovni strani, »Brez obzornik
pa je delo Maše Bandelj, ki je prejela odkup" nagrado na fotografskem natečaju.
Literarne prispevke objavljajo še Vlad’"" Kos, Bruna Pertot in mlajši avtorji v Mlad11^ prilogi RAST, ki je zdaj dosegla 54. števili Spomini Milana Guština na internacijo med v no so tokrat objavljeni v desetem nadaljevani11
Tu so še rubrika Antena, priloga Svetnik1
slovenskem imenoslovju, ki jo pripravlja
Pavle Merku, članek o šolski problematiki*
r"
brika Zamejska in zdomska literatura, v ka1
te"
prof. Martin Jevnikar predstavlja knjige
Z<Č
Tavčar »Ob kresu življenja«, Zorka Simčiča
»Ti'
je muzikantje ali povratek Lepe Vide« in Mar
S
Mislej »Žarišča«, rubrika Ocene s članki { Jevnikar, Tomaža Simčiča in Leona Marca ^
na Obelisku ter zabavna rubrika Za smeh dobro voljo.
if
-o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE 5
Izvaja Bogdana Bratuž
V soboto, 31. marca ob 20.30 v Kulturnem d011' na COLU
Kmečki turizem ima zagotovljeno prihodnost
Kmečki turizem je dejavnost, ki vse V°.J zanima tudi naše kmete. Možnosti raz-Ja te dejavnosti so precejšnje, saj živi-sj. v krajih, ki poleg naravnih zanimive-km ^ moria lahko nudijo tudi raznoliko v ečko dejavnost, kar vse bolj zanima me-čitlf0 ^ udi, ki so željni aktivnega po-ča “ S laičnim delom. Vse bolj se tudi ve-stevilo ljubiteljev konjskih športov Pred kratkim so bili ob j avli eni statični podatki o agriturizmu v Italiji. Na os-v v* objavljenih rezultatov je razvidno, da Vs i n°st teh turističnih storitev narašča jj. o leto za 15 odstotkov in tudi napove-* za letošnje leto so obetavne. V Italiji v.jJe kakih 6500 kmetijskih podjetij odlc-o za to dejavnost. Skupno razpolagajo z c kot 70 tisoč postelj. To ponudbo zaen-srat izkorišča okoli 800 domačih in 80 ti-°c tujih gostov. Zlasti se razvijajo tista odjetja, ki nudijo bogato izbiro na pod-cju konjskih športov. Možnosti za razvoj So še velike. Dovolj je, da te podatke Prtierjamo z drugimi evropskimi država-'•V Veliki Britaniji imajo 100 tisoč po-reli. v Zahodni Nemčiji kmečki turizem azPolaga s 120 tisoč posteljami, francoski SJQtjjetniki na tem polju pa s 180 tisoč pokami. Zanimivo je, da je vodilna drža-st -^a področju teh ponudb sosednja Av-° riJa> ki razpolaga s 300 tisoč posteljami.
Zanimivi podatki o stanju kmetijstva na Tržaškem
Skupina strokovnjakov tržaške univerze je izdelala obsežen razvojni načrt za dejavnosti na področju kmetijstva in gozdarstva ter zaščite naravnega okolja na Tržaškem. Študijo, ki je izšla lani, je naročila tržaška pokrajinska uprava in predstavlja pomemben priročnik za razumevanje sedanjega stanja v kmetijstvu na Tržaškem, kar seveda omogoča tudi upravnim organom, da lahko učinkoviteje skrbijo za to dej avnost.
V študiji je vrsta zanimivih podatkov, ki lahko zanimajo tudi širšo javnost. Izvedenci oddelka za ekonomijo, tržna vprašanja, naravnih dobrin in proizvodnje tržaškega vseučilišča so orisali stanje v kmetijstvu, kot ustreza rezultatu primerjave statističnih podatkov, zbranih leta 1970 in leta 1982. Na podlagi štetja v kmetijstvu iz leta 1982 so ugotovili, da je v vsej pokrajini 2.224 kmetijskih podjetij s skupno površino nekaj več kot 8 tisoč hektarov zemlje. Povprečna velikost kmetij komaj prekaša 3 hektare in pol, kar dokazuje razcepljenost kmetijske lastnine. Od teh 2.224 kmetij je kar 85 odstotkov kmetij z manj kot 5 hektarov obdelovalne zemlje, od teh pa ima 60 odstotkov manj kot en hektar površine. Samo 31 kmetij v tržašM pokrajini ima več kot 20 hektarov zemlie, od teh pa samo 7 razpolaga s 50 ali več hektari obdelovalne zemlje. Od leta 1970
se je število kmetij zmanjšalo za 27 odstotkov, njihova površina pa za 34 odstotkov.
Za kmetijstvo na Tržaškem je značilno, da se pretežno posveča specializiranim kulturam in intenzivnemu gojenju tako v vrtnarstvu kot v cvetličarstvu. Ti dve nanogi zagotavljata zadovoljive dohodke. Za številne kmetije na Tržaškem je značilno tudi dejstvo, da pri hiši mnogi delajo tudi v nekmetijskem sektorju in je le ena oseba na kmetiji formalno obdelovalka zemlje. Po definiciji bi torej za kmetijstvo na Tržaškem veljalo, da je tipično za področja, ki so blizu večjim mestom in da je to poljedelstvo namenjeno neposredni uporabi mestnega prebivalstva.
—o—
V trenutku, ko pišemo, niso še znani dokončni rezultati nedeljskih volitev na Madžarskem. Jasno je, da je Demokratični forum dosegel največ glasov in da mu sledi koalicija Svobodnih demokratov. Stranka malih zemljiških posestnikov pa ie baje za dober odstotek presegla Socialistko stranko (bivšo komunistično partijo). Medtem se je zaradi neučinkovitosti osrednjega volilnega urada razvnela huda polemika. Vprašanje je celo, ali bo madžarskim oblastem uspelo do 8. aprila pripraviti drugi krog volitev, ki bodo lahko dokončno pokazale kakšno je razmerje sil
vili stegu
Edi, šla bova domov..
IV.
redk°Zne-ie se vrn^ h Gizeli in čedalje čir i -e Pohajal domov. Veliko je štu-Hek pia lem zanemarjal vse ostalo. Po je era izpitu je prišel bratov telegram, da reslaba. Dom je našel v velikem ne-hin'1 ^at* ie težala v maH izbi zraven ku-d i Ko je videl njen uveli obraz, je ve-Se .’ da bo kmalu ugasnila. S potrplieniem ste 6 pospravljanja in čiščenia. Vse ti-^.^či ni skoraj nič spal. Bedel je ob ma-je l- Veliko ni mogla govoriti, a kobk°r v e°yorila, so bila to vprašani a o nko-sfudiiu in o vseh nepomembnih drob-t^ riVaroh. Njegove vere se ni nikoli do-y J\lla čeurav je vedel, da ima to v^d^o Žel ilsbh- Ko je čutila, da že ugaša, si je ž e ?v duhovnika. Bojan je sam odšel v str aia0e in se vrnil z župnikom in mmi-aM°m. Ko
sta ostala zvečer sama. ga ie
tfep prijela za roko. Čutil je. da ji roka
UpfP00' Dolgo je molčala. Pogled ie imela
hQ. v staro razpelo, ki je viselo na zid'1.
ie vedel, kai želi; zavedal se ie. r'a
riaiv P13*! edino želio. da bi mu labko dala -«iek o.._-	•	•____________
Hi
Hej
ček svoie vere, svojega miru. Ni+i sedai sarpcrr,vnrjia 0 |em Ni eno želio
ira mo"-
čutil, kot bi jo dojel preko njenih be-” znak razumevanja ji je stisnil roko.
Dov^an’ Pa kdaj, se vrni sem gor.« jjeg0r^a je težko in v presledkih. S trp-
i->4. J0rn Smo 7orrnHili Hnm OraDl SIPO
iztr„ ,. smo zgradili ta ®al1, kar se je dalo,
dom ... Grapi smo ona pa nam je iz-
pila kri.« Potem je dolgo molčala. »Tu boš vedno imel zatočišče. Sem uničujoči viharji ne sežejo. — Kdaj pa kdaj poskrbi za moie rože. Marjan bo verjetno pozabil nanje.«
Bila je že do kraja izčrpana.
»Pokliči Marjana,« je rekla komaj slišno.
Ko je vstopil, se je vsedel k njej. Skupaj so bili vsi trije ... Marjan se je spomnil in prižgal veliko svečo, ki io je našel v materini omari. Mati se je s koščeno roko oprijela sveče, z drugo pa iskala Boia-novo roko in nepremično zrla v razpeto. Bojana ie spreletelo. Začutil je, da izaub-Pa zadnio oooro. ki jo je imel v življenju, zaželel si je materino vero. Sele sedaj ie zaslutil, v čem je bila tolika materina moč. Gledal je njen negibni obraz. Spreletel ga ie rahel smehljaj. Ustnice so se premaknile, zazdelo se mu je, da so spregovmde niegovo ime. Materina roka je otrpnila.
| Snoznal ie, da ie umrla. Zaorl ii ie oči ;n onemogel udaril z glavo ob rob postelje Zvečer so nrišli sosedje, on na ie oohQg"il j ven in hodil po gozdu, do sončnega vzhoda.
Ponreb i« bil na nedelin. Bilo ie vel;ko I lUirli in imhlro	Zemidjl SR ie, kje
Grapa premore toliko liudi in cvetja. Mater so imeli vaščani radi.
Cerkev je bila polna. Ob pogledu ra množico, ki je mrmraje molila, se ie spomnil Svete gore. Bil je tam z očetom, ko je
bil še čisto majhen. Matere ni bilo z m im, doma je morala paziti in oskrbovati živino. Pozneje si je velikokrat zaželela da bi poromala tja gor, pa ji to ni bilo naklonjeno. Danes mu je bilo žal... Vedel ie. da je mati zelo malo odhajala z doma. Zrss+ln ie v tej Grapi, rodila dva otroka, potrošila svoje moči s prenašaniem košev no teh strminah in tu je doživela svoj konec, med sebi enakimi ... Grapa jo je za vedno sprejela vase in ji nudila svoj mir, odkupljen s krvjo in znojem ...
Bo pogrebu se ie vračal don-mv zelo malo. Brat se je najprej zanemaril, porival in končno ustvaril družino. Poročil se ie tudi Bojan. Zdelo se mu ie, da ima pdi-ni izhod poroko z Gizelo. A že m prvih mesecih se ie kesal. Gizela ga ni nikpli ra-71 imela, zbližalo ju ni niti roistvo o+mka. Ppčasi se ie zanemaril in na skrivnem Popival Tako ie lažie prenašal nera-mmeva-p;a in družipske nevšečnosti... m-ela je imela vse nolno nredsodkev. NfimU r»i r-i—crla prmi i a^ni+i z niecrovlm icmnl-lrijTi -,-n-kbcem. Da bi ii s svojo ljubeznijo uničil vse tiste malenkostne predsodke, ni zmogel. Preveč mu je bila tuja ...
V.
Zbudilo ga je jutranje sonce. Bil ie hvaležen ljudem, da ga niso budili. Zunaj ie bilo pozno poletie. Slišal ie zvon in se spomnil, da je nedelja. Vzpenjal se ie iz Grape. V mislih je imel prejšnji dan — obisk pri Majdinem očetu in Majdin slučaj.
Ko je Majda zaradi nesrečne ljubezni končala pod vlakom, se nihče ni upal ob-
Edi, šla bova domov...
H nadaljevanje s 7. strani
vestiti Majdinega očeta. Hoteli so mu poslati telegram, pa se je Bojan uprl in se sam odpravil na njen dom. Bila sta dolgoletna sodelavca in bila sta tudi navezana drug na drugega. Oba sta prišla iz Grap in propadala, vsak po svoje, v mestnem vrvežu.
Sivolasemu možu je razlagal, da ie Majda mrtva in da so jo pokopali v Liub-ljani. Starčev obraz je otrpnil, nekai časa je bil negiben in pozneje sta se prikazali dve debeli solzi. Nejeverno ga je pogledal in rekel: »Pravite, da je mrtva?« Glas se mu je tresel. »Je bila bolna?« Bojan je molčal. Starca je spreletela slutnia. »Povejte, kaj se ji je zgodilo!« Zasmilil se mu je. »Povejte, vse bom lahko prenesel. Ne bo zadnjič, da me bo nekaj nrizadelo.« Vse mu je počasi povedal. Starčev obraz je o-stal negiben, le uvele ustnice so se narahlo razpele ...
»Ubogi otrok,« je spregovoril. Dolro je strmel skozi edino zamazano okno. »Morali bi me obvestiti in jo nrineljati sem«, je očitajoče zamrmral. »Bali smo se, da bi vas strlo!« »Potrlo! A strlo ne! Vedel bi, da truplo edinega otroka počiva v domači grudi. Vsako nedeljo bi ji nosil cvetja na grob. — Niti tega mi niste privoščili...«
Zgrabil ga je krčevit jok in stresal njegovo slabotno telo ...
VI.
Zadnji vlak je odpeljal z zapuščene postaje. Bojan je bil edini potnik. »Domov pojdem!« Po vsem telesu ga je obšlo mehko občutje.
»Edi bo šel z njim. Pokazal mu bom staro bajto in gole Grape, ki stoletja žrejo človeška življenja. Zrejo, a jih ohranjajo zdrava ... Za vse svete bova šla in mimogrede nabrala jesensko cvetje za materin grob ...
Edi, šla bova domov ...«
KONEC
Ssk O ZBORU IZVOLJENIH PREDSTAVNIKOV
9 nadaljevanje s 4. strani
dreotti odgovoril Slovenski skupnosti glede Maccanicovega zaščitnega osnutka Kljub zagotovilom, da se bo dalo besedilo še izboljšati, so v pismu predsednika vlade nekatera nesprejemljiva stališča, ki jih je Ssk zavrnila.
Na seji so udeleženci z obžalovanjem ugotovili, da je v Avstriji prišlo do zapletov, ki onemogočajo, da bi poslanec Karel Smolle kot predsednik Koroške enotne liste in zastopnik manjšin v Avstriii znova kandidiral pri »zelenih« na oktobrskih parlamentarnih volitvah. Žal je prišlo do zapletov tudi po krivdi levega tabora koroških Slovencev, tako da je zdaj resna nevarnost, da manjšina izgubi edinega parlamentarnega zastopnika, ki ga je uspela izvoliti v zadnjih 70 letih.
Slovenska skupnost je nadalje obsodila ponovno odložitev razprave v deželnem svetu glede zahteve domačinov iz Sovodenj in Standreža, da se zapre tamkajšnji upepeljevalnik.
UPRIZORITEV JANČARJEVE DRAME »ZALEZUJOČ GODOTA« NA DUNAJU
12 nadaljevanje s 6. strani
najskem okraju uprizorili igro iz življenja sezonskih delavcev. Napisal jo je na Dunaju živeči Miša Dimitrijevid v srbohrvaščini pod naslovom »Orli z zlomljenimi krili«. Avtor, ki je tudi igralec in je nastopil v televizijski nadaljevanki o Vuku Karadžidu, je sam doživel usodo delavca na tujem. Prikazuje ljudi, ki so izpostavljeni različnim pritiskom tujine in izkoriščanju svojih šefov, medtem ko sanjajo, kako se bodo s kapitalom srečni vrnili v domači kraj. Gledališče, v katerem deluje več idealistov, že pripravlja nove načrte.
Lev Detela
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST«
SKUPINA ZA OBRAMBO OKOLJA TRST
VABILO Skupina za obrambo okolja iz Trsta vabi kulturne ustanove, naravovarstven1' ke, politična gibanja in stranke ter vse tiste, ki so na problem zaščite okolja P°' sebno občutljivi, na proslavljanje prve ob letnice poimenovanja zemljišča T8 - Bazovica po Chicu Mendesu.
Sestali se bomo v soboto, 31.3.1990, ob 16. uri na zemljišču za javno uporabo T8 pri Bazovici ob taboru naravovarstvenega zborovanja.
Martin Brecelj poudaril'
0 nadaljevanje s 3. strani
no tudi v resničnem interesu oblasti, v koli!'1' se res zavzemajo za skupno dobrobit. Kajti f no je, da ne bomo delali v interes drugih, če b-mo delali proti našim interesom, da ne bomo čali pravic drugih, če bomo dopustili kratek naših, a da ne moremo niti zahtevati pravič111 sti in demokratičnosti od drugih, če ju ne za' tevamo od nas samih. Prav zato mislim in up^ da je to zborovanje v Spetru le prvo in ne ^ zadnje, na katerem se srečamo.
—O—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Natalia Ginzburg
INTERVJU
Režija Boris Kobal V petek, 30. t.m. ob 20.30 — Abonma red A premiera
v soboto, 31. t.m. ob 20.30 — Abonma red B ' red F
I
v nedeljo, 1. aprila ob 16.00 — Abonma red in red G
v Kulturnem domu v TRSTU Ponovitvi:
v torek, 3. aprila ob 20.30 v Kulturnem domu PROSEKU
v sredo, 4. aprila ob 20.30 v Prosvetnem domt>r’' OPČINAH
M
Da bi laže dobil privoljenje, sem iAjj janja posladkal z obvezo, da bo vse osU1' strogo zaupno in da bo zamisel postala j9' na v trenutku, ko jo bo sprejela sloveni stran. Pokrajinski odbor je nato odoUj predlog, nekaj dni kasneje pa sem se V V lači Diana (glavnem sedežu KD v Trst1, op. ur.) sestal z odvetnikom Josipom Ag1^. lettom, voditeljem Slovenske demokrat^ zveze. Agneletto je bil eden vodilnih m9, predstavnik liberalnega krila sloveb5^ manjšine, intelektualec Bartolijeve geIlf racije, silno olikanega vedenja in pretf51'. Ijenega ter jasnega izražanja. Orisal se' mu pomen svojega predloga in omenil ' žave, ki sem jih moral premagati za do5.-go tako važnega rezultata, ki je pome!l’, pravi pravcati preobrat v odnosih med ‘ bema narodnostima. Zaigral sem tudi ^ protikomunistično karto, ki je omogoČ9' lajšati bolečine morebitnih udarcev, Pr.( jetih od obeh nacionalizmov. Agneletto J poslušal z držo, ki je odražala veliko SP 1 štovanje in hkrati veliko začudenje. ; šna njegova drža se ves čas mojih izvaj9 ni spremenila niti za hip.
(Dalje)
CORRADO BELCI
Dva nasprotujoča si strahova
m.
Takšno operacijo sem orisal pokrajinskemu odboru Krščanske demokraciie, da bi jo odobril in me pooblastil, naj idejo o skupni listi s Slovensko skupnosti o (gre za pomoto, saj Ssk tedaj še ni bilo; mišljena je očitno Slovenska demokratska zveza, op. ur.) v devinsko-nabrežinski občini. Seja je trajala zelo dolgo in razprava je bila zelo živahna. Odločno proti mou zamisli je bil inž. Gianni Bartoli, bivši tržaški župan. Kot izrazit politik je Bartoli pri svojem nasprotovanju moji zamisli navajal negativne posledice, ki bi jih zavezništvo med Krščansko demokracijo in Slovenci iz Devina-Nabrežine imelo med prebivalstvom Trsta. Z uresničitvijo takšne zamisli, bi misovska stranka — je poudarjal Bartoli — odvzela Krščanski demokraciji dober del volivcev v mestnem sredi-
Prevedel D. L.
šču, Slovenci sami pa takega zavezništva ne bi niti sprejeli. Mi bi pa imeli škodo in se hkrati osmešili. Bartolijevi argumenti so bili krepki, sam pa sem čutil, da je bil molk tudi številnih pripadnikov strankine večine bolj izraz solidarnosti v struji kot znak pravega, resničnega prepričanja. Čutil sem, kakšne praske je povzročalo Bar-tolijevo nasprotovanje, ki je bilo sicer nekoliko patetično in v napovedih celo apokaliptično, a ki nikakor ni bilo neutemebe-no. Kljub temu sem vztrajal pri svojem stališču in poudarjal, da moramo krščanski demokrati prevzeti pobudo, da nam pri-tičeta čast in dolžnost nuditi Trstu perspektivo, osnovano na novi prihodnosti in ne na strahu iz preteklosti. Demokratični Slovenci se bodo nato morali izreči o tem predlogu, povedati, ali se strinjajo ali ne.