SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XIX. IMovo mesto, 25. marca 1982 št. 7 r VSEBINA OBČINA NOVO MESTO 64. Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 65. Pravilnik o delni nadomestitvi stanarine OBČINA TREBNJE 66. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Trebnje 67. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje 68. Odlok o spremembah in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 69. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Trebnje 70. Odlok o določitvi območij na katerih se sme gojiti ribe in zeleni bor Občina Novo mesto 64. POPRAVEK odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Pri primerjavi z izvirnikom je bilo ugotovljeno, daje prišlo do strojepisne napake v datumu v 3. členu Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 5/82 z dne 11. -narca 1982). Besedilo se pravilno glasi: 3. člen „Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje.” Številka: 421-09/63 Datum: 16. 3.1982 Sekretar MATJAŽ VERBIČ, l.r. 65. Na podlagi 8. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78, 7 in 27/79) je zbor uporabnikov pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejel v skladu z določili 22. in 23. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih'odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 15/81) na svoji seji dne 5. marca 1982 PRAVILNIK O DELNI NADOMESTITVI STANARINE 1. člen S tem pravilnikom so določeni: — upravičenci do delne nadomestitve stanarine; — merila za priznanje pravice do delne nadomestitve stanarine; — postopek za odobravanje pravice do delne nadomestitve stanarine; — pristojnost samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine lahko pridobi vsak občan, ki ima stanovanjsko pravico za družbeno najemno ali zasebno stanovanje in ki plačuje stanarino ter izpolnjuje ostale pogoje, ki so določeni s tem pravilnikom. 3. člen Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, katerih gospodinjstva uporabljajo standardno stanovanje, ki ne presega naslednje stanovanjske površine: — za enega družinskega člana 32 m2 — za dva družinska člana 45 m2 za tri družinske člane 56 m2 — za štiri družinske člane 68 m2 in za vsakega nadaljnjega družinskega člana,še dodatnih 10 m2 stanovanjske površine. Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se lahko stanovanjska površina poveča do 30 %. V letni dohodek gospodinjstva štejejo: — dohodki od dela iz delovnega razmerja, — dohodki od honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, — vse oblike nadomestil osebnega dohodka, - dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodinjske dejavnosti, - prejemki od pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, — dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških vojnih invalidov ter civilnih invalidov vojne, - dohodki od premoženja, - štipendije, preživnine in vse že dodeljene socialno-varstvene pomoči. 4. člen Višina delne nadomestitve stanarine je odvisna: - od števila članov skupnega gospodinjstva, - od gmotnega stanja go-' spodinjstva, ki ga določajo predvsem njegovi letni dohodki in od višine stanarine. Višina delne nadomestitve stanarine se izračuna na osnovi odstotka stanarine v primerjavi z vsemi dohodki gospodinjstva v preteklem letu ter odstotka znosne stanarine, kije za: 5. člen Vsak upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan, ne glede na višino družinskega dohodka in ostala merila, plačati najmanj dvajset odstotkov stanarine. Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev stanarine še izplačuje je 100,00 din mesečno. 6. člen Ne glede na določila v 2., 3., 4. in 5. členu tega pravilnika ne more pridobiti pravice do delne nadomestitve stanarine tisti imetnik stanovanjske pravice, ali drugi član gospodinjstva, ki: — oddaja stanovanje ali del sta- enočlansko gospodinjstvo dvočlansko gospodinjstvo tričlansko gospodinjstvo štiričlansko gospodinjstvo petčlansko gospodinjstvo še stčlansko gospodinjstvo sedem in več člansko gospodinjstvo 7.6 % vseh dohodkov gospodinjstva; 6.7 % vseh dohodkov gospodinjstva; 5,0 % vseh dohodkov gospodinjstva; 4.5 % vseh dohodkov gospodinjstva; 3.6 % vseh dohodkov gospodinjstva 3.5 % vseh dohodkov gospodinjstva 2.5 % vkeh dohodkov gospodinjstva. novanja v podnajem, ali - uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne namene, ali - je lastnik počitniške hišice, počitniškega stanovanja ali zidanice, ali - uporablja nadstandardno stanovanje in je odklonil ponu-deno zamenjavo za manjše standardno stanovanje, ali - je lastnik osebnega avtomobila in ni invalid, ki mu je vozilo potrebno iz zdravstvenih razlogov, ali - je iz neupravičenih razlogov nezaposlen. 7. člen Pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko izjemoma prizna ne glede na določila 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika pravico do delne nadomestitve stanarine tudi občanu ali družini, ki ne izpolnjuje kriterijev glede dohodka, živi pa v težkem gmotnem položaju kot so: bolezen, invalidnost, otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali druge težje obremenitve družine, ki so tudi materialnega značaja. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko zavrne pravico do delne nadomestitve stanarine občanu ali družini, ki formalno izpolnjuje pogoje za pridobitev te pravice, če živi v izredno dobrem gmotnem polo-' žaju. Pobudo za odločanje po določilih tega člena poda Center za socialno delo Novo mesto oziroma pristojni organ krajevne skupnosti, v kateri tak ob-' čan ali družina prebiva. 8. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja imetnik stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Zahtevku mora priložiti: - potrdilo o skupnem gospodinjstvu; - potrdila o letnem dohodku vseh članov skupnega gospodinjstva za preteklo leto; - potrdilo skupnosti stanovalcev, da stanovanja ali del stanovanja ne daje v podnajem oz. uporablja za poslovno dejavnost; - potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih iz obrtne ali druge dejavnosti; - izjavo prosilca, da noben član skupnega gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, počitniške hišice ali stanovanja, zidanice ali osebnega avtomobila. Po uvedbi skupne evidence koristnikov socialnih dajatev ne bo potrebno prosilcem pred- ložiti posebnih potrdil o dohodkih, kolikor bodo ti podatki razvidni iz skupne evidence. Imetniki stanovanjske pravice v stanovanjih, ki so v lasti občanov, pa morajo priložiti še: - pravnoveljavno stanovanjsko pogodbo; - zapisnik o ocenitvi stanovanja (točkovalni zapisnik). 9. člen O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za subvencioniranje stanarin pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, ki šteje pet članov. Predsednika in namestnika predsednika imenuje zbor uporabnikov pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti izmed svojih delegatov. Po enega delegata delegirajo v odbor Skupnost socialnega varstva Novo mesto, Center za socialno delo Novo mesto in krajevna skupnost, v kateri prebiva prosilec za delno nadomestitev stanarine. 10. člen Odbor za subvencioniranje stanarin mora o zahtevku za priznanje pravice za delno nadomestitev stanarine odločiti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu zahtevka. Zoper odločbo odbora je dovoljena pritožba na zbor uporabnikov pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti v roku petnajst dni po njenem prejemu. 11. člen Pravica do delne nadomestitve stanarine se prizna upravičencem za tekoče leto in sicer od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka. Samoupravna stanovanjska skupnost bo upravičencem izplačevala delno nadomestitev stanarine vsake tri mesece za nazaj. 12. člen Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je dolžan pismeno obvestiti Samoupravno stanovanjsko skupnost v roku 15 dni po nastanku vsake spremembe, ki bi lahko vplivala na višino delne nadomestitve stanarine. Pristojni samoupravni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odvzame že priznano pravico do delne nadomestitve stanarine tistemu upravičencu, za katerega ugotovi, da po odobritvi te pravice ne izpoljnuje več pogojev, določenih s tem pravilnikom. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporab- ljati določila odloka o družbeni pomoči občanom za delno nadomestitev stanarine (SDL št. 22/77 in 16/78). 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1982. Številka: 4750/2 Novo mesto, 5. 3. 1982 Predsednik skupšč ine JOŽE ŽLOGAR, l.r. Občina Trebnje 66. , Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah in delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju občine TREBNJE, ter občani v krajevnih skupnostih na območju te občine, kot uporabniki vzgojnoizobraževalne dejavnosti, in delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki na območju občine opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno ali na podlagi zakona določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njego opravljanje, kot izvajalci SKLENEJO na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNO STI TREBNJE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Udeleženci tega sporazuma ustanovimo Občinsko izobraževalno skupnost Trebnje (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi kot uporabniki oziroma izvajalci — v njej ugotavljali in obravnavali celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih usklajevali z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in z družbenopolitičnimi skupnostmi, — v njej uresničevali svobodno menjavo dela pri zadovoljevanju skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v občini na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnemin duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja, delavcev in občanov in posebnega šolanja Romov ter planirali in usmerjali razvoj dejavnosti izvajalcev na teh področjih, — v njej sodelovali pri planiranju ih usmerjanju razvoja na področju usmerjenega izobraževanja, — po njej uresničevali svobodno menjavo dela z izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ter solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega obsega obveznega osnovnega šolanja in naloge skupnega pomena v Izobraževalni skupnosti Slovenije. 2. člen Uporabniki v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadalj-nem besedilu: uporabniki). Iz vajalci v svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije) in delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela, ki ha podlagi posebnega zakona opravljajo določeno dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, lahko pa tudi delovni ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo vzgojnoizboraževalno dejavnost oziroma s svojo dejavnostjo so-d elujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje (v nadaljnjem besedilu' izvajalci). Učenci in študenti, ki so udeleženi v vzgojnoizobraževal-nem delu, skupaj z delavci izobraževalne organizacije sodelujejo v samoupravnem sporazumevanju o uresničevanju svobodne menjave dela tako, da si zagotavljajo pogoje za pridobivanje znanja in izkušenj ter prispevajo k uresničevanju vzgojnoizobraževalnih smotrov. 3. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci skupaj in enakopravno — ugotavljamo in obravnavamo celotne skupne in družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja v občini ter jih v procesu samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov skup- nosti usklajujemo z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi, — sklepamo samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, sprejemamo njene plane ter sodelujemo pri usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti in pri dogovarjanju o temeljih plana družbenopolitične skupnosti. Na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motpjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov in posebnega šolanja Romov zadovoljujemo s svobodno menjavo dela tiste skupne potrebe, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, uveljavljanja vzajemnosti in solidarnosti, izenačevanja možnosti za izobraževanje ali drugih razlogov ni mogoče zagotoviti z neposredno svobodno menjavo dela. Na področju iz prejšnjega odstavka v skladu s samoupravnim sporazumom d temeljili plana — oblikujemo programe storitev in druge programe skupnosti ter ugotavljamo višino povračil izvajalcem in obveznosti uporabnikov — se dogovarjamo o standardih in normativih za bpravljanje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti — določamo pogoje in merila, po katerih so udeleženci izobraževanja dolžni prispevati iz svojih sredstev za določene storitve — spremljamo izvajanje programov in sprejemamo ukrepe za odpravljanje motenj — se sporazumevamo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev za razširitev njihove materialne osnove dela, za usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje njihovih delavcev oziroma za strokovno in raziskovalno delo v zvezi z razširjanjem, izboljšanjem ali spremembami vzgojnoizobra-ževalnega dela, — se sporazumevamo o drugih zadevah, določenih z zakonom ali s samoupravnim splošnim aktom. Na področju usmerjenega izobraževanja: — v procesu samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov usklajujemo z drugimi občinskimi in s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi vsebinske in razvojne usme-.ritve, izobraževalne potrebe, razmestitev izvajanja posameznih vzgojnoizobraževal- nih programov in s tem v zvezi potrebe po širjenju in posodabljanju vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti, — sodelujemo pri planiranju dejavnosti usmerjenega izobraževanja v občini — sprejemamo vzgojnoizobraže-valne programe stalnega izobraževanja na področju kulture, samoupravljanja, družbenega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja, — se sporazumevamo o programih naložb v temeljne organizacije združenega dela izvajalcev. Uporabniki v skupnosti še posebej: zagotavljamo sredstva tudi za naloge skupnega pomena, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma opravljajo izvajalci v drugih samoupravnih interesnih skupnostih ali drugi izvajalci, ki za naloge skupnega pomena, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oz. zakona opravljajo v Izobraževalni skupnosti Slovenije, uresničujemo solidarnost pri zagotavljanju z zakonom določenega obsega osnovnega šolanja (zagotovljeni program) v Izobraževalni skupnosti Slovenije, kadar je tako dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, pa tudi na ožjem območju. 4. člen Uporabniki in izvajalci v skupnosti urejamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumevanjem, družbenim dogovarjanjem in drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu z zakonom in tem sporazumom. 5. člen Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in občani v krajevnih skupnostih, uresničujejo samoupravljanje v skupnosti po načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti tako, kot je določeno s tem samoupravnim sporazumom, z - drugim samoupravnim splošnim aktom in z zakonom: ' — z odločanjem na svojih zborih, z referendumom in drugimi oblikami neposrednega izvajanja, — z odločanjem po svojih delegatih v organih upravljanja in organizacij oziroma skupnosti, z odločanjem po delegatih v organih skupnosti, Izobraževalne skupnosti Slovenije in zvez oziroma združenj, v katere se vključi skupnost, — s kontrolo nad izvrševanjem določitev, ki jih sprejemajo delovni ljudje in občani pri uveljavljanju svoje pravice odločanja, in s kontrolo nad delom organov in služb skupnosti. II. URESNIČEVANJE SVO BODNE MENJAVE DELA 6. člen Predmet svobodne menjave dela v skupnosti in po njej so storitve, potrebne za izvedbo posameznega vzgojnoizobraže-valnega programa v skladu z zakonom, pa tudi posamične vzgojnoizobraževalne in druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in interesi uporabnikov. V programih vzgojnoizobraževalnih storitev morajo biti vrste, obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega dela ter pričakovani rezultati tega dela usklajeni: — s skupnimi in celotnimi družbeni kadrovskoizobraževalni-mi potrebami, — s samoupravno dogovorjenimi standardi in normativi, — z materialnimi možnostmi uporabnikov, da zagotovijo izvajalcem povračila v skladu s tem sporazumom. 7. člen Programe vzgojnoizobraževalnih storitev sprejemamo v Skupnosti praviloma za petletno ali daljše obdobje. Za obdobje, krajše od pet let, sprejemamo programe vzgojnoizobraževalnih storitev za zadovoljitev specifičnih potreb in interesov. Programe, katerih izvajanje traja več let, za vsako leto prilagajamo z usklajevanjem po 2. odstavku 6. člena. 8. člen Programe vzgojnoizobraževalnih storitev v svobodni menjavi dela vrednotimo s samoupravno dogovorjenimi cenami za enoto teh storiti. Pri opredeljevanju enot vzgojnoizobraževalnih storitev upoštevamo posebnosti ugotavljanja rezultatov dela po posameznih vrstah vzgojnoizobraževalnih programov. Za vrednotenje programov vzgojnoizobraževalnih storitev uporabljamo samoupravne dogovorjene osnove in merila v skladu z zakonom. 9. člen Povračilo za opravljen program storitev v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom, mora temeljni organizacij združenega dela izvajalcev zagotoviti celotni prihodek v takšni višini, da delavci iz njega lahko: 1. pokrijejo materialne stroške, potrebne za opravljanje teh storitev, 2. pokrijejo stroške amortizacije osnovnih sredstev, potrebnih za opravljanje teh storitev, 3. ustvarijo dohodek, ki jim zadošča a) da poravnajo obveznosti iz dohodka za zadovoljevanje določenih skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge določene obveznosti in izdatke iz dela dohodka, ustvarjenega s povračilom, b)da oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, udeleženih pri opravljanju storitev, c) da oblikujejo sredstva rezerv v višini, predpisani z zakonom, upoštevaje tisti del dohodka, ki je ustvarjen s povračilom. Za program storitev, ki je opravljen v dogovorjenem obsegu, toda z boljšim rezultatom od predvidenega, je povračilo ustrezno višje. Za program storitev, ki je opravljen v manjšem obsegu od samoupravno dogovorjenega, ali s slabšim rezultatom od predvidenega, je povračilo ustrezno nižje. Sredstva, ki jih delavci potrebujejo za širitev materialne osnove dela, vračunamo v povračilo, če se tako dogovorimo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana. 10. člen Višino povračila dokončno ugotavljamo, ko so storitve opravljene. Za storitve, opravljene po programih, katerih izvajanje traja več kot eno leto, ugotavljamo višino povračila po poteku vsakega leta za tisti del, ki je bil v tem letu opravljen. Izvajalci imajo med letom pravico do akontacij na plansko vrednost programa storitev. Razlike med prejetim zneskom akontacij in ugotovljeno višino povračila poravnavamo po poteku leta. 11. člen Uporabniki združujemo v skupnosti sredstva za izvajanje programov vzgojnoizobraževalnih storitev in drugih programov skupnosti po samoupravno dogovorjenih merilih. Med letom plačujemo obveznosti na račun prispevkov v višini in v rokih, določenih s samoupravnim sporazumom. Če bi sredstva, vplačana na račun prispevkov, med letom očitno presegala dogovorjene zneske združenih sredstev, bomo ustrezno znižali obveznosti za preostali del leta. Z zaključnim računom ugotovljeni presežek združenih sredstev nad samoupravno dogovorjenim zneskom se uporabnikom vrne ali pa še jim poračuna pri obveznosti za naslednje leto. To velja tudi za presežek, ki nastane, če niso izvedeni vsi samoupravno dogovorjeni programi ali če posamezni programi niso izvedeni v predvidenem obsegu in s predvidenim rezultatom. 12. člen Če temljna organizacija združenega dela uporabnikov uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube in zahteva od skupnosti sodelovanje pri sanaciji, sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupnosti ukrepe, ki so nujni za uspešno sanacijo. Ti ukrepi so lahko: 1. odpis terjatev iz naslova določenih prispevkov v letu, v katerem je izkazana nekrita izguba, 2. oprostitev ali znižanje določenih prispevkov za čas odplačevanja sanacijskih kreditov, 3. odlog plačila določenih prispevkov, dospelih v času odplačevanja sanacijskih posojil, največ za dobo petih let po odplačilu sanacijskih posojil. 13. člen Če temeljna organizacija združenega dela izvajalcev uvede sanacijski postopek zaradi nekrite izgube, lahko skupnost prevzame sanacijo sama ali skupaj z drugimi prevzemniki sanacije tako, da uporabniki in izvajalci zagotovijo določen znesek za kritje izgube kot sanacijsko posojilo ali brez obveznosti vračila oziroma kot odpis terjatev. Sredstva brez obveznosti vračila ali odpis terjatev je mogoče zagotoviti samo za kritje izgu-be, nastale pri izvajanju programov vzgojnoizobraževalnih storitev. Sanacijsko posojilo se lahko da največ za dobo petih let. Skupnost ne prevzame sanacije, če uporabniki in izvajalci ugotovijo, da dejavnost temeljne organizacije združenega dela, ki je v sanacijskem postopku, ni bistvenega pomena za uresničevanje dogovorjenih programov skupnosti. 14. člen Če se s posebnim samoupravnim sporazumom ne dogovori- mo drugače, prispevajo sredstva za sanacijo v primerih iz 12. in 13. člena uporabniki oziroma izvajalci solidarno, in sicer: — uporabniki v sorazmerju z višino svojih prispevkov za programe skupnosti, — izvajalci v sorazmerju z višino povračila za opravljene vzgojnoizobraževalne storitve, po programih skupnosti Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so prispevale sredstva za sanacijo, imajo pravico do vrnitve sredstev, namenjenih za kritje odloga plačila prispevkov oziroma za sanacijsko posojilo. 15. člen Če skupnost izkazuje presežek odhodkov nad prihodki, sprejemajo uporabniki in izvajalci program ukrepov za uskladitev obsega in pogojev nadaljnje svobodne menjave dela ter obsega dohodkov z razpoložljivimi sredstvi. Med ukrepi iz prejšnjega odstavka so lahko: zmanjšanje obsega programov, ukinitev določenih programov, znižanje povračil izvajalcem in povečanje prispevkov uporabnikov. Če za kritje izkazanih nekritih odhodkov v roku, določenem z zakonom, skupnost ne more dobiti sanacijskega posojila ali sredstev brez obveznosti vračila, ji sredstva zagotovijo uporabniki z vnaprejšnjim plačilom še ne dospelih obveznosti na račun dogovorjenih prispevkov v tekočem letu, izvajalci pa z odložitvijo svojih dospelih terjatev najdlje do konca tekočega leta. 16. člen Izvajalci se v okviru skupnosti samoupravno sporazumevamo o združevanju sredstev za uresničevanje določenih skupnih interesov, kot so: - skupne rezerve, drugi skupni skladi (amortizacija) - skupne naložbe v obnavljanje in razširitev materialne osnove dela - strokovno izpopolnjevanje delavcev in štipendiranje - drugi skupni interesi ali skupne naloge izvajalcev. Za uresničevanje skupnih interesov oziroma nalog iz prejšnjega odsfavka združujemo sredstva temeljnih organizacij združenega dela tako, kot to določimo s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev. S samoupravnim spo- razumom iz prejšnjega odstavka poleg namena združevanja sredstev in višine obveznosti udeležencev določimo tudi način upravljanja z združenimi sred- stvi in pogoje za njihovo porabo. 17. člen Zoper temeljno organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov po tem ali drugem samoupravnem sporazumu, nastopi skupnost z ukrepi na izterjavo. Če temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost ne plača svojega prispevka pravočasno, je dolžna plačati zamudne obresti po obrestni meri, določeni s samoupravnim sporazumom. III. PLANIRANJE 18. člen Nosilci planiranja v skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah in delovnih skupnosti ter občani v krajevnih skupnostih. Planiranje v skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, kije kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. Plani skupnosti temeljijo na samoupravnih sporazumih o temeljih planov. S planom skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če ti programi in njim ustrezne dejavnosti niso opredeljeni s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti. Skupščina skupnosti je dolžna spremljati izvajanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov in izvajanje planov ter najmanj enkrat letno poročati o tem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih uporabnikov in izvajalcev, delovnim ljudem v drugih organizacijah in občanom v krajevnih skupnostih. 19. člen V postopku priprave samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti uskladimo z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi v Izobraževalni skupnosti Slovenije obseg zagotovljenega programa osnovnega šolanja in se sporazumemo o pogojih solidarnostnega zagotavljanja sredstev za uresničevanje tega programa v SR Sloveniji ter o obsegu in načinu opravljanja nalog skupnega pomena. IV. ODLOČANJE V SKUPNOSTI 20. člen Skupščina občinske izobraževalne skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Trebnje — določa politiko na področju vzgoje, izobraževanja in usmerjenega izobraževanja, — sprejema razvojne programe šolstva in usmerjenega izobraževanja, — sklepa o drugih vprašanjih s področja vzgoje, izobraževanja in usmerjenega izobraževanja, ki se na podlagi ustave urejajo z zakoni, oziroma odloki. Delavci in rugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti odločajo na svojih zborih, z referendumom ali drugo obliko neposrednega izvajanja: — o sklenitvi tega samoupravnega sporazuma ' ter njegovih sprememb in dopolnitev, — o sklenitvi samoupravnega sporazuma o organiziranju v enoto skupnosti ali njeno temeljno skupnost — o elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali zakonom. Če s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ni določena druga oblika neposrednega izjavljanje delavcev, sprejemajo odločitve iz prejšnjega odstavka zbori delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma zbori občanov. 21. člen Skupščino skupnosti sestavljajo: — zbor izvajalcev, ki ima 15 delegatskih mest ter — zbor uporabnikov, ki ima 43 delegatskih mest Po svojih delegatih v orgamii temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti ter v organih krajevnih skupnosti sklepajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani samoupravne sporazume: — o temeljih planov skupnosti — o združevanju sredstev za skupne rezerve in skupne sklade, za naložbe v obnavljanje in širitev materialne osnove vzgojnoizobraževalnega dela in za druge skupne interese oziroma naloge, — o združevanju skupnosti v zvezo samoupravnih interesnih skupnosti za območje več občin, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z zakonom. 22. člen Po svojih delegatih v skupščini skupnosti sprejemajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani odločitve, potrebne: — za delovanje skupnosti, — za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja ter za ugotovitev, da je v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih sklenjen predloženi samoupravni sporazum, — za izvajanje samoupravnih sporazumov. 23. člen Skupščina skupnosti: — sprejema statut skupnosti, poslovnik o svojem delu in programe svojega dela, — obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti, sprejema osnutek taksnih samoupravnih sporazumov in jih daje v obravnavo temeljnim organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim oziroma enotam skupnosti, določa predloge samoupravnih sporazumov in ugotavlja, kdaj so sklenjeni, — sprejema plane skupnosti in ukrepa za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema samoupravne splošne akte in ukrepe za uresničevanje programov skupnosti v skladu s sklenjenimi samoupravnimi sporazumi, < — sklepa samoupravne sporazume z izobraževalnimi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju v vprašanjih,- ki so skupnega pomena, o usklajevanju osnov in meril v svobodni menjavi dela, o združevanju dela in sredstev ali o izvajanju drugih ukrepov Za dosego skupnih ciljev, — sklepa samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, — sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, — oblikuje skupne izvršilne organe in delegatska delovna telesa ter voli in razrešuje njihove člane in predsednike, — delegira delegate v organe upravljanja organizacij združenega dela ter delegate v skupne organe, kadar je tako določeno s samoupravnim sporazumom, — sprejema druge odločitve, kadar je za to pooblaščena s samoupravnim sporazumom ali z zakonom, v zadevah s področja vzgoje in izobraževanja, ki so po statutu občine v pristojnosti občinske skupščine, odloča skupščina skupnosti enakopravno s pristojnimi zbori, občinske skupščine. 24. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine skupnosti lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, — oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane, — delegira delegate za ustrezni zbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije. Zbor uporabnikov samostojno delegira delegate v svet osnovnih šol ter odloča o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po zaključnem računu in o drugih vprašanjih, kadar je za to pooblaščen s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti uporabnikov. Zbor izvajalcev samostojno odloča, kadar je za to poobla-šč en s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti izvajalcev. 25. člen Delegati v skupščini skupnosti sprejemajo odločitve na njenih zasedanjih. Skupščina zaseda na svojih sejah zborov, ki so lahko tudi skupne. Zbor skupščine ima lahko seje izven zasedanja skupščine zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru do posameznih vprašanj z delovnega področja skupščine ali zaradi odločanja v zadevah, o katerih zbor lahko samostojno odloča. Postopek sklica in poteka sej zborov ter način odločanja urejata statut in poslovnik. Predloge samoupravnih sporazumov iz 20. člena lahko delegati v skupščini določajo šele, ko so se o osnutkih teh sporazumov izjasnili delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 26. člen Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delovnih ljudi in občanov, ki so jih iz- volili, in stališča delegacij oziroma delegatskih organov, ki so jih delegirali. Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim, skupnim in družbenim potrebam in interesom. Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, družbeno- političnih in družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgojnoizobraževal-nih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe ter predstavnikov pri delu skupščine. Pod pogoji, določenimi s poslovnikom, lahko v obravnavanju posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso bili delegirani na sejo, in povabljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi posebne zainteresiranosti za obravnavano vprašanje lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve. Skupščina skupnosti je sklepčna, če je navzoča za vsak zbor posebej večina delegatov. Sklepa se z dvotretinjsko večino glasov navzočih delegatov v vsakem zboru posebej. Oba zbora morata sklepe sprejemati v enakem besedilu, drugače se pred ponovnim glasovanjem izvede vsklajevalni postopek. Če tudi tedaj mnenje ni vsklajeno, se sporno reševanje na predlog izvršnega sveta občine uredi na skupščini občine. 27. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območja, po katerih se na posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate. Uporabniki. storitev ene ali več vzgojnoizobraževalnih organizacij lahko skupaj z delavci te organizacije in z drugimi izvajalci za uresničevanje svobodne menjave dela ustanovijo enoto občinske izobraževalne skupnosti, v katerih izvajajo določen vzgojno-izobraževalni program oziroma posamezne naloge iz delovnega načrta izobraževalne organizacije. Za kar najbolj ne- posredno uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dela na posameznem področju vzgojnoizobraževalne dejavnosti se uporabniki in izvajalci lahko v občinski izobraževalni skupnosti organizirajo v temeljno skupnost. S statutom občinske izobraževalne skupnosti se določijo pogoji za organiziranje enot in temeljnih skupnosti ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. Če se konferenca delegacij oblikuje za območje enote skupnosti, se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto skupnosti lahko določi, da je zbor uporabnikov v skupščini enote hkrati tudi konferenca delegacij. 28. člen Delegate v zbor uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti delegirajo delegacije uporabnikov, delegate v zbor izvajalcev pa delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru izvajalcev. S statutom skupnosti bo družbenim organizacijam in društvom, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti oziroma pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, v zboru izvajalcev zagotovljeno vsaj eno skupno delegatsko mesto. 29. člen Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih v skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. Skupščina in njena zbora lahko oblikujejo svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh vprašanj. Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti določa statut, način njihovega dela pa ureja poslovnik. V izvršilne organe in delovna telesa je lahko izvoljen, kdor je lahko delegiran v skupščino. V izvršilnih organih in delovnih telesih skupščine mora biti enako število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev, med delegati izvajalcev s področja usmerjenega izobraževanja pa morajo biti glede na delovno področje ustrezno zastopani tu- di delegati iz vrst učencev oziroma študentov. Skupščina ima naslednje odbore 1. Odbor za finance in svobodno menjavo dela, ki sprejema in pripravlja za skupščino sporazume o svobodni menjavi dela na podlagi pregledanih in ocenjenih programov izvajalcev ter skrbi za pripravo in realizacijo finančnega načrta skupnosti. 2. Odbor za usmerjeno izobraževanje in štipendiranje, ki spremlja politiko usmerjenega izobraževanja v občini in republiki ter razpisuje in podeljuje kadrovske štipendije. 3. Investicijski odbor, ki spremlja in usmerja investicijsko gradnjo, usmerja sredstva za vzdrževanje šolskih zgradb in spremlja uresničevanje porabe investicijskih sredstev in sredstev samoprispevka občanov. 4. Odbor za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in delovanje skupnosti v izjemnih razmerah, ki je dolžan, da v primeru izrednih razmer, neposredne vojne nevarnosti ali vojne prilagodi delo skupnosti načrtom za delo skupnosti v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 5. Odbor za šolo v naravi in letovanje Skupnost ima tudi odbor samoupravne delavske kontrole. Natančneje se naloge odborov, predsednikov odborov in članstva v odborih opredelijo v statutu skupnosti. 30. člen Za usklajevanje dela zborov skupščine in njenih organov, za programiranje in pripravo sej ter za sodelovanje v teh vprašanjih s skupščinami drugih samoupravnih interesnih skupnosti, s predsedstvom in izvršilnim svetom občinske skupščine ter z občinskimi in medobčinskimi organi družbenopolitičnih organizacij skupščina skupnosti oblikuje predsedstvo kot metodo svojega dela. Način oblikovanja predsedstva skupščine in njegovega delovanja podrobneje urejata statut skupnosti in poslovnik skupščine. 31. člen Za opravljanje administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del občinska izobraževalna skupnost oblikuje delovno skupnost. Vodjo delovne skupnosti imenuje skupščina občinske izobraževalne skupnosti po tem, ko jeMobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti. Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog. zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščine skupnosti. 32. člen Uporabniki in izvajalci uresničujemo samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti po svojih delegatih v skupščini, njenih organih in delovnih telesih ter .po svojih delegatih v odboru samoupravne delavske kontrole. Način, kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi skupnosti, z uresničevanjem svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov skupnosti, urejajo statut in drugi samoupravni splošni akti skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka se uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravic do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi. 33. člen Skupščina nadzoruje delo svojih organov in strokovne službe. V nadzorovanju nihove-ga dela jim skupščina daje smernice in navodila, da bi odpravili ugotovljene nepravilnosti. 34. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje izvajanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih v skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanje obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti kot tudi strokovne službe.' Odbor samoupravne delavske kontrole posebno skrbno nadzoruje poslovanje z združenimi sredstvi in uporabo teh sredstev. S statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor samoupravne delavske kontrole o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo, in da mu dajo na voljo podatke, ki jih potrebuje za delo. 35. člen Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora samoupravne .delavske kontrole ter odpraviti nepravilnosti oziroma obvestiti ta odbor o 'ugotovljenem stanju, sprejetih ukrepih ali stališču v zvezi s posameznim vprašanjem. 36. člen Število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut skupnosti. VI. DRUGA SAMOUPRAVNA RAZMERJA 37. člen Statut skupnosti določa pogoje pod katerimi se uporabniki in izvajalci v skupnosti lahko organizirajo v enote skupnosti in njene temeljne skupnosti, ter načela za njihovo samoupravno organiziranost. Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti so kot družbene pravne osebe samostojne v pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih imajo po tem sporazumu, po svojih samoupravnih splošnih aktih in po zakonu. Skupnost, njene enote in temeljne skupnosti sodelujejo med seboj in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja stališč v zadevah, ki so skupnega pomena, usklajevanja programov, usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela ali dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev. Skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sodelovanje z njimi. Skupnost se za sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi lahko poveže z njimi v zveze samoupravnih interesnih skupnosti za določeno širše področje ali za območje več občin. Skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v Izobraževalno skupnost Slovenije, da bi v njej usklajevali politiko na vzgojnoizobraže-valnem področju in urejali druge zadeve skupnega pomena. 39. člen S statutom skupnosti se v skladu s tem sporazumom podrobneje uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot uredijo vprašanja, ki so pomembna za delovanje skupnosti, kot so: — pogoji za organiziranje in načela za samoupravno organiziranost enot skupnosti in njenih temeljnih skupnosti, — v katerih primerih, razen pri- merov, ki jih določa ta sporazum, sprejemajo odločitve delavci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, delovni ljudje v organih drugih-samoupravnih organizacijah in občani v organih krajevnih skupnosti, — število delegatskih mest v skupščini skupnosti in načela za oblikovanje konferenc delegacij oziroma organov, ki delegirajo skupne delegate, — postopek sklica in poteka sej skupščine oziroma njenih zborov, — način odločanja v skupščini, — usklajevalni postopek za primer, da med zboroma skupščine ni soglasja, — delovno področje, pooblastila, obveznosti in odgovornosti delegatov s stalnimi funkcijami v skupščini in njenih zborih ter njihovih organih in način njihove izvolitve in razrešitev, — načela za oblikovanje izvršilnih organov in delovnih teles skupščine in njenih zborov, njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti, način izvolitve in odpoklica članov ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti, — način seznanjanja uporabnikov in izvajalcev z delovanjem skupnosti in način uveljavljanja njihove pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z združenimi sredstvi, — sestava, volitve in odpoklic ter število članov odbora samoupravne delavske kontrole ter obveznosti organov in strokovne službe do tega odbora, — opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del ter naloge pooblastila in odgovornosti delavcev, ki jih opravljajo, — sedež skupnosti, — zastopanje in predstavljanje skupnosti, — odgovornost skupnosti v pravnem prometu, — s statutom se uredi način d elegjranja delegatov v organe upravljanja izobraževalnih organizacij, — s statutom se tudi določi naloge, odgovornosti in pristojnosti predsednika skupščine ter predsednikov zborov in odborov skupščine, — načela za ureditev vprašanj, ki se urejajo s poslovnikom skupšč ine, — druga vprašanja, določena s tem sporazumom ali z zakonom. 40. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v skupnosti, je pristojno Sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti SR Sloveniji v mejah svoje stvarne pristojnosti. Ne glede na prejšnji odstavek se stranke v sporu lahko sporazumejo, da spor reši arbitraža, ki so jo ustanovile s samoupravnim sporazumom. VII. KONČNE DOLOČBE 41. člen Ta sporazum sklepajo po-oblašč eni organi temeljnih organizacij združenega dela delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter krajev-1 nih skupnosti potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja. Ta sporazum je sklenjen, ko ga sklene večina temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij delovnih ljudi, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Trebnje in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti. 42. člen Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po postopku, po katerem je sklenjen. V primeru, da zakon ali predpis na podlagi zakona terja spremembo ali dopolnitev tega sporazuma v kratkem roku, se takšna sprememba oziroma dopolnitev lahko sprejme po skrajšanem postopku, brez poprejšnje obravnave osnutka. Predlog sprememb oziroma dopolnitev oblikujejo delegati v skupšč ini skupnosti potem, ko so delavci in drugi delovni ljudje ter občani v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali osnutek in se o njem neposredno izjavili. 43. člen Po sklenitvi sporazuma lahko k njemu naknadno pristopi vsaka samoupravna organizacija in skupnost kot tudi družbena organizacija oziroma društvo, ki združuje delavce ali druge delovne ljudi oziroma občane, zainteresirane za sodelovanje v skupnosti. 44. člen Izvirnik tega sporazuma in listine, s katerimi so udeležnci sklenili ta sporazum ali k njemu pristopili hrani strokovna služba skupnosti. 45. člen Ta sporazum se po sklenitvi in pridobitvi soglasja skupščine občine Trebnje objavi v Skup- ščinskem Dolenjskem listu m začne veljati dan po objavi. 67. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/75, 10/76, 31/76 in 8/78) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupšč ina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 3. 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trebnje 1. člen V 6. členu odloka o davkih občanov občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 10/74, 5/75, 5/76, 6/77, 2/78,9/78, 8/79 in 10/81) se v točki b) stopnja „22%“ nadomesti s stopnjo „25 Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: „Zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in niso kmetje—kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti poleg davka iz prvega odscavka tega člena še davek po naslednjih stopnjah: — v III. a in III. b skupini po stopnji 32% — v IV. a skupini po stopnji 2-2% — v IV. b skupini po stopnji 12% Za drugim odstavkom se doda tretji odstavek, ki se glasi: „Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki imajo dohodke od gozda, plačujejo poleg davka iz točke b) še davek po stopnji 40 %.“ Dosedanji tretji odstavek postane četrti. 2. člen V prvem odstavku 15. člena se stopnja „29,60 % nadomesti s stopnjo „20 %“. 3. člen Na koncu prvega odstavka 18. člena se doda besedilo: „01ajšava se ne prizna zavezancem, ki opravljajo avtoprevozni-ško dejavnost, zavezancem, ki so nasledili obrtno delavnico, gostišče ali osnovna sredstva in v primerih, ko gre za nadaljevanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po ožjem družinskem članu. Ce je davčni zavezanec dolžan voditi poslovne knjige, pa je bila tem odrečena verodostojnost, se olajšava za tisto leto ne prizna.“ 4. člen V prvi točki 20. člena se doda četrta alinea, ki se glasi: - od dohodkov, kijih dosežejo 100 % invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela. 5. člen Clen 43 se spremeni tako, da se glasi: ,.Davek od premoženja na posest gozdnih zemljišč se plačuje v višini katastrskega dohodka teh zemljišč.“ 6. člen V 44. členu se stopnja „10%“ nadomesti s stopnjo „15%“. 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje, razen določb 6. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka. Številka: 422-02/69-1 Datum: 9. 3. 1982 Predsednik skupščine občine TONE Ž1BERT, 1. r. 68. Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 63/80) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 3. 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/77, 32/77 in 10/81) se v tarifni številki 2 za dtfopičjem doda besedilo: ,,ter motornimi kolesi z delovno prostornino motorja nad 125 ccm.“ 2. člen V četrti alinei druge točke tarifne številke 3 odloka se stopnja „45 %“ nadomesti s stopnjo „50 %“. V tretji točki tarifne številke 3 odloka se stopnja „50%“ nadomesti s stopnjo „60 %“. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 421-02/77-10 Datum: 9. 3. 1982 Predsednik skupščine občine TONE ŽIBERT, 1. r. 69. Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 - 1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Trebnje, na seji dne 9. 3. 1982 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Trebnje 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1981 -1985, se s tem odlokom določajo obveznosti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovnim ljudem, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in poklicno dejavnost na območju občine Trebnje, pri zagotavljanju sredstev za intervencije v kmetijstvu. Skupščina občine Trebnje bo usmerjala zbrana sredstva za intervencije v proizvodnji hrane iz proračuna občine v obdobju 1982 - 1985 v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: sklad za intervencije) in določala prednostni namen uporabe teh sredstev. 2. člen Skupščina občine Trebnje vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za naslednje leto določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Trebnje potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Trebnje. 3. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občine Trebnje, se s tem odtokom uvaja za obdobje 1982 — 1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5 %. 4. člen Sredstva iz prejšnjega člena se usmerjajo v sklad za intervencije, ustanovljen po določbah 12. do 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79). 5. člen Sklad za intervencije občine Trebnje sprejema na osnovi vsakoletnega programa samoupravni sporazum o pospeševanju proizvodnje hrane. 6. člen Sredstva iz 3. člena tega odloka se bodo v obdobju 1982 -1985 uporabljala v skladu z vsakoletnim programom občinskega sklada za jntervencije, samoupravnim sporazumom sklenjenim na njegovi podlagi in zakonom predvsem za: - pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi; - za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje; - za delovanje kmetijske pospeševalne službe; - za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev; - za nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb; - za regresiranje zavarovanja, osemenjevanja, registracijo hlevov, uvajanje novih kmetijskih proizvodov in drugo; - za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih. 7. člen Sredstva za intervencije po tem odloku se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 8. člen Glede obračunavanja in vplačevanja tega davka se uporabljajo določbe odloka o davkih občanov občine Trebnje. 9. člen Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava iz osebnih dohodkov izplačanih po 20. marcu 1982, zbira pa se na posebni partiji proračuna 52100—630—1—40024. 10. člen Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: Datum: 9. 3. 1982 Predsednik skupščine občine TONE Ž1BERT, 1. r. 70. Na podlagi 2. člena uredbe o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4/78) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. 3. 1982 sprejela ODLOK o določitvi območij na katerih se sme gojiti ribez in zeleni bor 1. člen Zaradi preprečevanja ribezove rje oziroma mehurjevke zelenega bora je prepovedano gojiti ribez in saditi zeleni bor v istih območjih. Zračna razdalja med območji, v katerih se goji ribez in območji, v katerih so rastline zelenega bora mora znašati najmanj dva kilometra. 2. člen V občini Trebnje je dovoljeno gojiti ribez na celotnem območju občine, razen v obmejnih območjih sosednjih občin. Zaščitni pas ob občinskih mejah znaša 1 km. V zaščitnem pasu ni dovoljeno gojiti ribeza niti zelenega bora. 3. člen Na mejnem območju sosednjih občin je dovoljeno saditi ribez, če sosednje občine na svojem območju z odlokom določijo sajenje ribeza do meje. 4. člen Rastline zelenega bora, ki so okužene z ribezovo rjo oziroma mehurjevko zelenega bora se morajo posekati. Drevesa je treba obeliti, lubje, veje in sadike pa sežgati na kraju kjer je okužba ugotovljena. 5. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje gozdarska in kmetijska inšpekcija. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/61 in 9/73). 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 321-26/67-3 Datum: 9. 3. 1982 Predsednik skupščine občine TONE ŽIBERT, 1. r.