Dopi§i Sv. Miklavž na Dravskem i>olju. Te 6ni je praznovala goepa Gobec Marija, vdova po Solskem upravitelju, bivša učiteljica ženekih roCnili del in pose.-.iica, v priaotnoati svojih hčerk in sorodnikov aedemdesetletnico. Sedem križev že hna. Lepa starost, dolga doba. Še sedaj je duSevno in telesno prav čila. Ljudje se čudijo njeni čilosti in žilavosti, ko ima že toliko življenjekih preizkušenj. V letu 1911 je zgubila dobrega soproga, v naslednjih letih pa blaga sinova. Ostali sta ji že hčerki, ki sta v prav dobrih položajih. Obe sta učiteljici v Mariboru. Lepo je vzgojila jubilantka svoje otroke, da delajo v prid državi in narodu. Sedaj živi na svoiem poseatvu in navzlic visoki starosti pridno gospodari na njem. Ta mnogo preizkušena, za dvig gospodarstva vneta gospa, izobražena v vseh panogah, naj živi mnogo, mnogo let prav vesela in zadovoljna v krogu svojih dveh hčerk in sorodnikov! Bog jo naj živi! Ptuj. Okrajni kmetijski odbor je priredil tridnevni kmetijsko-zadružni tečaj. Bi)a je to zelo poerečena zamifiel. Tečaja se je udeleževalo 35 fantov in gospodarjev. Otvoril je tečaj predeednik okrajnega kmetijskega odbora g. Alojz Janžekovič ter pozdravil navzoče zastopnike oblasti: g. okrajnega podnačelnika Praha, zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave g. Puša iz Ljubljane, kl je predaval o kmetski zavesti in ljubezni do bližnjega. Urednik »Narodnega gospodarja« g. dr. Ceferin iz Ljubljane je predaval o zadružnem pravu; g. dr. Veble iz Maribora o zadružni ideologiji; revizor Zadružne zveze g. Tirš o vodstvu zadrug in o pravilnem zadružnem knjigovodstvu, okrajni kmetijski referent g. šuštič pa o gospodarskih organizacijah v ptujskem okraju, o zadružnih potrebah in gospodarskih prilikah okraja. Gg. predavatelji so tečajnikom v poljudni obliki nudili mnogo zadružnega znanja in jih navduševali za zadružno delo. Naj jim bo na tem mestu od tečajnikov izrečena javna zahvala z željo, da bi se taki tečaji ob priliki še ponovili, kajti zadružna vzgoja je v današnjih časih nujno potrebna. Ptiijska gora. Na Jožefovo je bil letos prvi veCji shod. Kot začetnik pobožnosti, ki se leto za letom vršijo pri gorski Materi božji. Od sedaj naprej bodo romarji zopet prihajali k Materi, deliteijici vseh milosti. Koliko duževnih in telesnih bridkosti in težav bodo romarji polagali pred Marijin tron, a vracali se bodo okrepljeni in navdušeni in bodo zopet z lahkoto in jasnim ter močnim korakom šli skozi nadloge življenja, Ne bodo sicer prejemali ne zlata ne srebra, toda s seboj bodo ponesli mir vesti in moč duha 2» življenje. Razkrižje pri Ljutomeru. že od nekdaj smo radi hodili k našim dobrim sosedom v Ljutomer, ob nedeljah k sv. maSam, v poetnem času pa Se bolj, ker tam imamo vsak eas priložnoat, prej«mati sv. zakramente. Celo pa v zadnjem čami, ko na Raakrižju nimamo stalnega cerkvenega nameščenca, kar trumoma pohajamo v sosechijo farno cerkev Ijutomersko, kjer si vsaj lahko zajpojemo svoje slovenske pesmi, doCim tega v evoji lastni cerkvi na Razkrižju ne smemo storiti. Praznik sv. Jožefa smo tudi mi Razkrižjani obhajali v Ljutomeru. Ker so naši druStveni bratje slovesno obhajali ta dan, smo se jlm tudi mi pridružili, in sicer vse razkrižke mladinske organizacije polnoštevilnd. Pevski odsek našega Prosvetnega društva je ta dan pel v Ljutomeru pri prvi sv. maši, na kar smo se zbrali v Katoliškem dotnu, od koder smo skupno v sprevodu korakali k sloveani službi božji. Bilo nas je razveseljivo število. Kapela-Radenci. Sadjarska podružnica si je nabavila za člane prevozno skropilnico ter bo dajala svojim članom za spomladansko škropljenje žvepleno-apneno brozgo po lastni nizki ceni, katera je veliko nižja kakor tovarniška. Sadjarji, oklenite se strokovne sadjarske organlzacije, pristopajte k Sadjarski podružnici, pri kateri plačate 25 din članarine, za kar dobite vsak mesec skozi vse leto časopis »Sadjar«, ter imate na razpolago sadno škropilnico kakor tudi po znižani ceni razna škropiva za škropljenje sadnega drevja in druge ugodnosti kot organiziran član Sadjarskeg«. društva, česar posamezriik ne more doseči. Veržej. Pa le niso Veržejci kar tako! To so pokazali ob času sv. misijona, ki se je vršil od 5. do 12. marca. Misijonarja p. Gracijan dr. Heric in p. Silvin Lenartič sta jih navduSila s svojimi lepimi in resnimi besedami in si osvojila srca faranov, da so bli ves teden praznično razpoloženi. Bolj ko se je bližal konec sv. misijona, rajši so hodili h govorom in bolj navdušeno in korajžno prepevali in odlagali svoja bremena. Tudi spravili so se lepo drug z drugim. Krona vsega pa je bila zaključna procesija z baklami po trgu, ki še ni doživel tako lepe razsvetljave, in pa poslovilna beseda v cerkvi, kjer so obljubUi ssvestobo Kristusu Kralju. Bog povrni misijonarjema njihov trud in vsem, ki bo pripomogli k dobremu uspehu misijona! Gornja Badgona. V Kruplivniku smo imeli letos kuharski tečaj. Tečaj je vodila gdčna učiteljica Kaiser Marija in lepo število naših deklet se je hodilo učit kuhat. TeCaj je trajal tri mesece. Dne 15. marca pa je bil zaključek. Slovesnosti se je udeležil banski svetnik in tukajšnji župan g. Bačič, ki je v kratkih besedah gavoril o pomenu te6aja in se zahvalU gdčni učiteljici za njen trud in požrtvovalnost šolski upravitelj g. Bežan je pa gavoril o vzgojnem pomenu tečaja. K zaključku je prišel tudi g. provizor Kolenc. Naša farna cerkev dobi letos novo lice, Prostor okrog cerkve bo lepo urejen jn poaajen s cvetjem. Tudi Julee Jeanneney, predsednik franco- skega senata, © kat«rem pi&ejo, da bo 5. aprila farvoljen ca pred«ednika republlke cerkev bo popolnoma prenovljena. Material že imamo, sedaj je treba samo še lepega vremena in pa močnih, delovnlh rok. Upamo, da bo to vse z božjo pomočjo letos izvršeno! Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja Strokoviia zveza viničarjev je imela redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi delegat iz Ormoža, ki je tolmačil delo zveze v boju za minima!ne pla'e viničarjev, ki so posebno pri nas v Halozah naislabše plačani, posebno od nekaterih gosposkih vinogradnikov in inozemcev. želeti je viničarjem obilo uspeha, saj so ravno oni poleg konai-jev najsiromašnejši stan in najslabše plačani. Izvoijen je bil stari odbor. želeti je več zanimanja za stanovsko organizacijo od strani tistih tovarišev, ki šc niso člani, in naj brez vsakega strahu pristnpajo k domači skupini! Zreče pri Konjicah. V nedeljo, 2. aprila, ob pol devetih bodo vsi funkcionarji zadruge polagali račun o svojem delu v Vilarjevi dvorani. kjer bo redni občni zbor. Vsi člani in prijatelji nažega zadružnega dela, pridite poslušat! Leskovec. Na večer 20. marca so pri nas postavili novo vlado. Tej vladi v Cast so napravili velik kres zadi za šolo, ne da bi za to kdo kaj vedeJ. Bila je tema. Ob devetih je začelo biti plat zvoma. Ogenj! Vse jff bilo prestrašeno. Zvonik je bil razsvetljen v noCni temi od bližnjega — kresa! JNSarjj in komunisti so kresili novi vladi na čest, pa tega prej niso naznanili ter so tako "vzročili velik strah in razburjenje. To tem olj, ker smo pred kratkim imeli velik požar ~>ri g. Vindišu. — Naša občina bi morala malo bolj paziti na nočni red in mir! Sicer pa je ves svet zmešan! Ni čuda, da se je tudi v Leskovcu nekaterim malo zaaukalo! Dobje. Fretekli teden je izvršil tu g. Miloš Hohnjec iz Celja svoje strokovno, umetniSko delo na oltarju sv. Barbare. Sedanja župnijska cerkev Device Marije škapulirske v Dobju je bila zgrajena — kolikor se dp, sklepati iz letne številke 1745, vklesane nad notranjimi vrati zakristije, v presbiteriju — v prvi polovici osemnajstega stoletja. še pred župnijsko cerkvijo je bila tu zgrajena kapela sv. Barbare, kakor pravi uotno izročilo. Zgraditi jo je dal iz obljube neki planinski grof, ki je imel tu svoj lov. Kapela sv. Barbare je tedaj najstarejši del hiše božje v Dobju. V kapeli je bil postavljen oltar sv. Barbare, v najlepšem dovršenem baročnem slogu. Ta oltar se je nahajal slcozi več desetletij radi črvivosti v napredujočem stanju ra?,pada. Ce)jski mojster Hohnjec je pred desetletji zaman opozarjal na nevarnoet popolnega razpada. Neki gospod je dal prekrasni baročni kip sv. Barbare odstraniti in na njegovo mesto postaviti docela proti slogu podobo sv. rožnega venca na platnu. A prišel je čas, hvala Bogu, da je prelepi baročni kip sv. Barbare vstal iz prahu na podstreSju in se, skoro ves pozlačen, vrnil na svoje prvotno mesto. Vse priznanje pa gospodu Hohnjecu, ki je na poeeben način, a posebnim postopkotn zaustavil procps razparla ter vw oltar siogu primemo prenovil. Vse delo prenovljenja je bilo izvršeno z delno pomočjo banske uprave. Drugi del bodo pokrili cerkvi naklonjeni dobrotniki. Brezdvonuio predstavlja oltar sv. Barbare najlepši oltar daleč naokrog. Makole. V nedeljo, 12. marca, sta se vršila občna zbora krajevne JRZ in MJRZ ob obilni udeležbi članstva. članstvo je izrazilo željo, da gg. poslanci in merodajne oblasti storijo vse potrebno, da se minimalne cene kmetijskih proizvodov uredijo zakonskim potom, kajti pri cenah, kakršne ao danes kmetijskim pridelkom, mora slovenski kmet prej ali slej propasti. — Pri volitvah je članstvo soglasno izvolilo stara odbora z malenkostnimi spremembami in s tem dalo ponovno zaupnico Ijudem, ki so pri zadnjih volitvah izvojevali zmago s!ov"nske misli v Makolah kljub vsem zaprekam nasprotnikov. Sv. Jurij ob juž. žel. Kmedka zveza priredi na binkoštni ponedeljek velik kmečki dan. Dopoldne bo kmečki tabor, popoldne pa nastop združenih pevskih zborov iz bližnje in daljne okolice, nato pa na prostem igra »Mlinarjev Janez«. Ker je tabor zamišljen v velikem obsegu, so priprave zanj že v polnem teku, zato se naprošajo vse organizacije v okolici, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Sv. Rupert nad Lačkim. Smo že globoko V postu, a ne moremo pozabitt noroeti in hudobije pustnih dni. Nek mlad, miren gospodar in dnižinski oče je šel na pustno nedeljo zvečer mionrio: župnijske cerkve proti domu; rad bi spravil leeno oglje v Celje in je iskal voznika. Naenkrat skočijo iz teme tri pošasti proti njomu, ga vržejo na tla in ga obdelajo z okovanimi Cevlji po vseni telesu, da se je siromak po dolgem trudu komaj mogel po vseh štirih privleči do friše poseštnika Zajca. Ne morete si predstaviti strahu žene in otročičev, ko se je potolCeni mož privlekel domovi Vsi, ki so zvedeli o zvertn-skem napadu znanih treh divjakov, so silili Jerneja, da stvar naznani orožnikom, a mož si tega ne upa, ker so mu ^verinski fantje obljubili ?' ahovito maščcvan.je, če to stori. Ali smo fie-v človeških razmerah? Razgovori i mmm naroCaihl I>o\ski paznik preni/ko ocen.pije tevskn škodo. F. Ho. Divjaiina Vam dcia veKko škodo. To škodo ocenjuje paznik lovskega upravičenca, in sicer očividno mnogo prenizko. — Po zakonu o lovu rešuje zahteve po povračilu škode po lovu ali škode po divjaCini do višine 1000 din od.škodninsko razsodišče, ki se osnuje pri občinah in se»toji iz predsednika, odnosno njegovega laamcstnika in dveh Oanov. Zahteve po povračilu škode r.ad 1006 din rešujejo redna sodišča. Predsednika cdškodninskega razsodišča, kakor tudi njegovega namcstnika pibstavlja za tri leta za eno ali veC občin okrajno načclstvo po poprejšnjcm zaslišanju občine in zveze lovskih dmštev. Za predsednika in namestnika se smejo poataviti samo nepristranske, neoporeiine in pismene osebe, ki točno poznajo poljsko in gozdno gospodarstvo in lov. Oba morata opraviti priaego, da bosta svojo službo vršila vestno in ncpristransko. Oškodovaneo mora povračilo škode zahtevati pi3m«no ali ustno na zapisnik pri pristojm občini v teku osmih dni, odkar je izvedel za škodf), toda najkaaneje v teku šestiii mtsecev, odkar je škoda nastala. Razen tega mora istočasno zaprositi za ccenitev škode. Vsaka stranka ima pravico, da radi izvedeniške izjave pTed odškocinmskim razsodiščem pozove k razpravi na svoje stroške zemljedel»ke, gozdarske in lovske stroko^.ijake. Predseilnik sodišča odredi razpravo na mestu samem in pozovc oškodovanca in lovskega upravičenca, da k temu naroku odredita vsak svojcga člana razsodišča. Ta član naj pobija napačno, odnosno prenizko ocenitev Skoclc od strani cenilca, otlnosno naj ugovarja prizadetost cenilea, ako je cenilec res paznik pri lovskem upravičencu. Za navedeno postopanje ni treba nikakega zastopstva po odvelniku. Kdor bl si odvetnika najel, bi ga moral sam plačati. Le ako bi oškodovanec iztoževal odškmlnino v zneaku preko 1000 din, bi moral odvetniške stroške plač-ati dotični. ki bi pravdo izgubil. Tretji sin padel t vojni — pravica do invalidnine? J. M. Pravica do invalidnine ni odvisna od tega, ali imajo roditelji padlcga sina še kaj živih sinov ali ne. Zalo napravite prijavo pri invalidskem sodišču, ki se nahaja pri pristojnem »krožnem sociišču. Enemu roditelju pritiče 1056 din invalidnine na leto. Siromašni roditelji pa prejemajo tudi mesečno draginjsko doklado, ki znaša 30 din v Vašcm kraju. Xe/<ikonska hčcrka zahtera Se nekaj dedšOino. B. J. Prevzeli ste posestvo za 30.000 dln, <lve zakonaki hčerki imata dobiti po 10.000 din. nezakonska pa je dobila pred 25 leti na račun 100 goldinarjcv, oh izročitvi posestva pa Se 2500 din. Pismeno jo potrdila, da je a tem zadovoljna, sedaj pa aahteva kljiib temu še nadaljnjih 1000 din. — Napram materi pristoja nezakonski hoerki enaka dedna pravica kakor zakonskim. Zato bi v dancm prirneru Iahko zahterala dopolnitev dednega doleža, ki znaša polovico zakonitega. Ako so le trije otroci, ima dobiti eno šestino zapuščine. Ko je dobila pred 25 leti 100 goldinarjev, je to predstavljalo vrednost približno ene dvanajstine posestva. Ker je nezakonska hčerka dobila še nadaljnjih 2500 din, kar j« tudi ena dvanajstina vrednosti poaestva, ji po navedenem ne bi pritikala nikaka dopolnitev nujnega deleža. Prl tem predpostavljamo, da čista vrednost poscstva res ne znaša več kot 30.00© din. Diivščine od mlina. A. š. Imate mlin z cfcrema ttčajema. Ako stoji ta ralin ob potoku, ki presiha in zato nilin ne more delovati vse leto, marveč ¦samo obdobno, kadar pride voda, tedaj Vam ni treba plačati nikakega davka. Ako pa je voda stalna, morate plačati iz naslova pridobnine oaem odstotkov čistega dohodka, ki ga imate od mlina. Radi doklad se zviša ta odstotek na 10%. Kot čisti dohodek se navadno računa tretjino odmene za mletje. Ako meljete za trgovce in peke, se računa davek od vrednoeti moke, in sicer morate plačati otl znilete koruzne moke 3% vrednosti, od rži, ajde in pšenice pa 4.25% vrednosti. — Zgraciarine Vani cd rnlina ni treba plačati, ako ni v njem stanovanjskih prostorov, odnosno ako stanujejo v njih le Vaši kmetski delavci. Skrajšan r«* treljega, odnosno četrtega sina. K. M. Vaš prvi in drugi ain 8ta odalužila pri vojakih pclni 18 mescčni rok. tretji sin je kot dijak odsiužil 14 meaečni rok. Sedaj pride na vrsto četrti sin in vprašate, ali ima pravico do akrajaanega roka. četrtemu ainu pripada pravica ch> skrajsenega roka, ker je tretjemu sinu bil skrajšan rok priznan kot dijaku. Služba im/nrika v fctmiilrek-i. A. F. O jjogojih za. sprejem v to »iužbo srno pisali v >;S!ov. gospodarju« dne 3. februarja. Ali je trenutno kako mesto prosto, nam ni znano. Morda vložite prošnjo v.a,enkrat brez prilos'. Zami>.i«>iii ohroki — tlražbtt posestva — i/.gntHi zuščite. L. K. Kmet dolžnik izgubi zažčito, to jo !e ngodnost odplačevanja znižanega dolga v 12 letnih obrokih (ZTiižanje giavnico in obresti ostane v veljavi). ako ;ie plača obroka (zadošča že enega) po njegovi zapadlosti ter poteni, ko mu je upnik dal pisraf no 15 dnevni dodatni rok. — Ako pri javni dražbi nf nobenega kupca, precllaga zahtevajoCi upnik lahko v teku enega meaeca ponovno opravo javne dražbs. Ako ludi tedaj ni nobenega kupca, se dražbeno postopanje ustavi za najmanj šest mesecev. Slttl« Jru***. J. K. Vaš polnoletni sin j« zašel: v ctolgove; upniki roisiijo, da boste Vi te dolgove poplačali. — Po zskonu niste dolžni plačevati dolgov svojega pohioletnega sina. — JL,e v primeru. ako bi bil Vaš ain pridotoitr.o nesposoben ter bi mu kaka tretja oseba dajala mijnr) p'.'trebno vztlrževalnino. bi bili Vi dolžni to vzdržavalnino dotifni tretji ose-bi )x>vmiti, ker je narifc«'w« Vas iznolnila Vašo obvcza. Odvetnlk zadržal zaloieni denar. J. G. Iraeli ste neko pravdo, v kateri ate si najeli odvetnika ter založili na račun stroškov 300 din. Naaprotnik je pravdo zgubil, bil obsojen na povračilo Vasih pravdnih atroškov ter je te stroške tudi plačal. Kljub temu si je Vaš odvetnik pridržal na račun založenih 300 din, češ da si toliko zaračuna večkratno posvetovanje z Vami. — Cklvetnik ima sicer res pravico zahtevati od lastne stranke plačilo še nadaljnih stroškov, razen tistlh, ki jih je odmerilo sodiače napram naaprotniku, a to le pod pogojem, ako Je opravil kake neobičajiie posle izven rednih in primernih. Pod tem je mišljeno, da ste ga brez potrebe večkrat hodili spraševati o poteku stvari, mu naročill kake pripravljalne apise, ki po mnenju sodišča, odnosno po civilnem pravdnem redu niso bili potrebni, in podobno. Po našem mnenju je bila dolžnost odvetnika, da Vaa vsakokrat opozori, da Vam bo konierence posebej računal, ako sodišče napram nasprotniku zadevne nagrade ne bi priznalo, odnosno bi Vaa moral opozoritl, da so konference nepotrebne. V oetalem ima odvetnik pravico pridržati gotovino, ki jo je položila njegova stranka, ln sicer do zneaka, kl ga je treba, da pokrije avoje nagrade in stroške; vendar pa mora pri tem nemudoma ©bračunati a avojo stranko. — SodišCe je Vašemu nasprotniku odmerilo nagrado za vae konference, katere je navedel, s primernimi zneski. Radi tega tti bil upravicen, zadržati predujem in bi Vam ga moral vrniti. Ako niste morda odvetniku že izjavili, da mu priznate poleg od sodišča odmerjene nagrade še nadaljnjo na»iado 300 din, ga lahko terjate (eventualno s tožbo) na povracilo zneska 300 din. Razmejičenje napram občinski cesti; zlaganje drv na parobku. F. C. Leta 1931 ste kupili posestvo, katerega loči od sosednega zemljišča občinaka cesta, Ta obcinska cesta pa ni točno odmerjena, odnosno z mejniki zaznamovana. Sosed uporablja kos parobka na Vasi strani za zlaganje drv in odmetava tja razno navlako in črepinje. — Razmejičenje med VaSim svetom in občinsko eesto morete brez stroškov doseči le na ta način, da postavite mejnike sporazumno z občinskimi predstavniki. Ako sporazuma ne bo mogoče do3©6i, boste morali pač predlagati ureditev meje potom sodišča. — Ako je svet občinski, lahko ob6ina prepove sosedu, da bi na tem avetu zlagal drva, zabijal količke ter odmetaval na njem črepinje in drugo navlako. Ako občina ne bo hotela skrbeti za zadevni red, se lahko pritožite na okrajno načelstvo. Iznčenje strojnega ključavniCarstva. K. K. Vaš »in bi se rad izučil strojnega ključavničarstva, da bi mogel sčasoma postati strojevodja pri državnlh železnlcah. Vprašate, kje bi se naj v to svrho izučil in pod kakSnimi pogoji. — Vaako jesen se na temelju posebnega razpisa sprejemajo novi očenci v obrtne šole pri glavnih železniških delavnicah. ProSnje je navadno vlagati do 1. septembra. Lani so v mariborskih železniških delavnicah aprejeli 32 ključavnifiarskih učencev. Obrtn& šola traja Stiri leta. Pogoji za sprejem so, da je kandidat nas državljan, duševno in teleano zdrav. kar '»¦otovl železniški zdravnik, da ni mlajSi od 14 in ne starejši od 16 let in 8 mesecev na oan sprejema v solo, da ima najmanj dva z uspehom dovršena razreda gimnazije ali njej enakovredne šole (prednost imajo oni z več razredt), da v primeru zahteve železniške uprave po uaoešno končani šoli oatane v železniški službi najmanj tri leta in da je lepega vedenja. Vi6ina carine od 1000 diu. P. J. Na Vaše vprašanje, koliko je treba plačatt carine, ako ae naroči iz Nemčije kaj za 1000 din, ne moremo točno odgovoriti, ker niste povedali, za kako blago gre. Carinske poetavke namreč niao za vse stvari enake. PovračUo taks radi razdrte zaroke. K. F. Apriia lani ste prl notarju sklenili izročilno, ženitno in dedno pogodbo s svojo zaročenko ter placali na takaah, prenosnih pristojbinah ter notarskih stroSklh 2300 din. Zaroko ste naknadno razdrli ter vložili prošnjo pri notarju za povračilo stroflkov. Doelej še niste ničesar sprejell, čerprav Vam je notar obljubil denar vrniti. — Povracilo prenosne takse ste imeli pravico zahtevatl v 90 dneh, in sicer od fmančnega ravnateljstva. Ako stvar 9e ni rešena, povprašajte pri finančnem ravnatelj¦tvu, zakaj še ni, odnosno urgirajte rešitev. NoUw Vam ni dolžan povmiti za opravljeno delo aprejete nagrade, ako se ni ob aprejemu nagrade izrecno zavezal, vrniti Vam jo, ako ne bi prišlo 6o poroke. Ako pa se je notar zavezal, Vam na¦rado vrntti, jo seve lahko Iztožite, ako zaveze &• M izpotoil. — Koliko nagrade sme notar zahtovatl za avoje delo, Vam ne moremo todno pot!, ker j« odviana od vrednoati predmeta. Zve- ste pa to v knjižici »Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev«, katero je založU »Slov. gospodar« in atane 5 din. škodljive posledice jamskih odkopov. T>. J. Zaradi jamskih odkapov Vam je voda poplavila gozd. Svoječasno, ko si je rudnik izgovoril pravico izkopavanja premoga in se je določUa odškodnina enkrat za vselej 67 par za kvadr. meter, je komisija izjavila na licu mesta, da ni nevamosti, da bi voda poplavila Vaše parcele. Z ozirom na to izjavo ste se zadovoljili z navedeno odškodnino in podpisali zadevni zapisnik. Vprašate, ali bi lahko zahtevali naknadno odškodnino, ali pa, da rudnik odkupl poplavljeni gozd. — Napravite predvaem prošnjo na oblaatvo, pred katerim je bil sklenjen gornji dogovor, odnosno napravljen zapisnik. Po našem mnenju Vam vsekakor pritiče zvišanje odškodnine, ako je nastopila sedaj škoda, ki ni bila predvidena, odnosno ki je bila celo izključena. — Zaradi jamskih odkopov ae je posušila voda v Vašem vodnjaku, nakar Vam je uprava. rudnika napeljala vodo od drugod, Vaš vodnjak pa zasula. Vprašate, ali lahko zahtevate »vknjižbo na rudnik«, da Vam bo vzdrževal vodovod še naprej tako kakor doslej. — Ako Vam dovaja uprava rudnika vodo od avojega zemljišCa, je možno doseči vknjižbo zadevne služnostne pravice na nepremičninah rudnika, seve v sporazumu z upravo rudnika. Na drugi strani se mora uprava rudnika z Vami sporazumeti, ako hoče izvrševati dela, ki preprečujejo naravni dotok vode v Vaš vodniak. Pravica matere do Invaiidnlne za slnom. P. V. Omenjena mati naj vsekakor napravi prošnjo na invalidsko sodišče v Mariboru za priznanje invalidnine. Pri tem naj navede vse podatke o svojem slnu, v kolikor so ji pač znani. Invalidska sodišča so dolžna v primeru, da vložilec prijave ne b' imel podatkov ali listin, ki se zahtevajo za prijavo, da sama nreskrbljo manikajoCe nodatke in potrdila, Doseči bo morala mati odločbo pristojnega sodišča, da ae proglasi sin za po«Tešanega. šele potem ji bo možno priznati invalidnino, kf nikakor ni c^viana od tega, da-li ima mati še kaj sinov živih. Priposestvovan kos občinskega zemljišfea. B. V. Prl pregledu občinake mape in občinskih ceat ate ugotovili, da je vnesen kot občinska last kos zemljišča, katerega hasnujeto Vi z Vašim očetom že preko 40 let kot aadonosnik. ObCina ne nasprotuje temu, da se svet prepiše Vam v last, kep priznava, da ate si ga priposestvovali. — Občuia naj Vam izstavi za vknjižbo potrebno liatino, opremljeno z overjenimi podpiai oseb, ki so upravičene občino zaatopati. S to listino predlagajte pri pristojnem sodišču vknjižbo lastninske pravice na Vaše ime. Ako predmetno zemljišče ne tvori posebne parcele, marveč morda le del kake parcele, morate oskrbeti potrebni naria od privatnega ali državnega geometra. Opozarjamo Vaa pa, da občina nepremičnin ne ame odsvojevati, oziroma jih sme praviloma le proti povračilu njih vrednoati, pri čemer je za zadevni sklep občinakega odbora potrebna po povoljni izjavi bana odobritev ministra za finance sporazumno z miniatrom za notranje posle. Morda bo mogla občina stvar sama rešiti le kot nekako popravo meja. — Za primer, da je od Vas haanovani del občinakega zemljišča vpiaan kot občinska c e s t a , bi ga ne mogli priposestvovati. Služba šolskega sluge. F. K. L. Ni potrebno, da bi že aedaj vlagali prošnjo za to službo, ko sedanji šolski aluga še ni upokojen. Vložitev prosnje Vam skoro gotovo ne bi pomagala in ne bl radi tega imeli nikake prednosti. Počakajte upokojitve aluge ter na razpia njegovega meata. Službo podeljuje banska uprava v Ljubljani. Zaščita kmeta glede pla^ila dolga »za obrtnlkom«. S. A. Vprašate, ali Vam pritiče kot kmetu zaščita, odnosno pravica do znižanja dolga in do olajšav pri plačilu, ko morate plačaii nek dolg »za obrtnikom«. Očiv!dno ste blli pornk za obvezo obrtnika. Tudi v tem primeru Vam pritičejo olajšave po uredbl o llkvidaciji kmetskih dolgov, ako ste kmet po določilu navedene uredbe. Za kmetske dolgove se namreč smatrajo vse obve&nosti zasebnopravnega značaja v denarju, ne glode na to, ali jih dolguje kmet kot glavni dolžn*: ali pa kot porok. l>r. Neiiniaiin, vodja Nemcev v >lc- melu. ki je bil zadnje dni priklju- čoh k Veliki Xemf.iji y ¦ •. novi celjski župau. Foto I. Kvas, Celje. \«(ija Hrvalov dr. VI. Mač«* Nemški tanki prmlirajo proti vzhochi