ISSN 0351-9716
LJUBLJANSKI IZUMITELJ CODELLI (ob 50-letnici smrti)
Dr. Stanislav Ju`ni~
University of Oklahoma, Norman, Oklahoma, ZDA
POVZETEK
Ob petdesetletnici Codellijeve smrti smo opisali njegovo raziskovanje televizije. Pokazali smo, kako se je zahtevam ameri{kega trga sku{al prilagoditi z elektronsko ina~ico svojega sistema. Na kratko smo povzeli druge Codellijeve izume.
The Inventor Codelli of Ljubljana
ABSTRACT
On 50th anniversary of Codelli’s death his research on the early television was described. His work on electronic television for the American market was analysed. Other Codelli’s inventions were mentioned.
1 UVOD
Dne 26. 4. 2004 bo minilo pol stoletja, odkar je v tujini za vekomaj zatisnil o~i najve~ji ljubljanski izumitelj Anton Codelli.1 Kranjci ga nismo pozabili: njegovo nekdanjo posest na vzhodu Ljubljane {e vedno imenujemo Kodeljevo, decembra 1995 pa smo na njegovi nekdanji gra{~ini odkrili spominsko plo{~o.
Na{ junak je bil rojen v kranjski plemi{ki dru`ini italijanskega rodu. 20. 2. 1700 so njegovi gori{ki predniki kupili Turn ob Ljubljanici na Kodeljevem. Kranjci so jih hitro sprejeli medse in izumiteljevega pradeda, barona Antona Franca Codellija (1753-1832), izbrali za ljubljanskega `upana.
Izumiteljev o~e2 se je poro~il s svojo sestri~no Tauffererjevo.3 Po njej pa je izumitelj Codelli br`kone podedoval svojo tehni{ko `ilico. Taufferereji so bili pomembna kranjska dru`ina, ki je dala ve~ vidnih uradnikov, ~astnikov in duhovnikov, med slednjimi dva pisatelja slovenskih nabo`nih knjig. Kot ni`ji rimsko-nem{ki plemi~i so bili v 16. stoletju patriciji v Augsburgu. V drugi polovici 16. stoletja so pri{li na Kranjsko, podobno kot plemi~i Langenmantli z gra{~ine Kostel.
Tauffererji so dali mogo~en pe~at ljubljanskemu {olstvu in znanosti. Prednik Codellijeve matere, baron Maksimiljan,4 je bil sodelavec ljubljanskega profesorja matematike Stainerja5 pri izpitu na ljubljanskem kolegiju leta 1716. V svoji knji`nici je imel {tevilna dela o matemati~nih vedah. Bil je starej{i brat cister-cijanca Janeza Vajkarda brata, pozneje patra Aleksandra,6 ki je leta 1737 postal kostanjevi{ki opat in gori{ki arhidiakon, bil pa je tudi ~lan Dizmove bratov{~ine kranjskih plemi~ev.7 Aleksander je {tudiral zadnji letnik filozofije pri profesorju Mayru8 leta 1722 in zapisal njegova predavanja iz splo{ne in posebne fizike v Ljubljani. V splo{ni fiziki je opisal sifon in druge naprave za ~rpanje vode.9 V poglavju o streli je opisal neurji na Dunaju in v Ljubljani.10 V poglavju o vakuumu je posebej kritiziral Magnija.11 Zagovarjal je Linusovo12 teorijo o parah `ivega srebra nad stolpom v barometru, ~eprav je priznaval te`o zraka. Obravnaval je tudi termometre in higrometre.13
V posebni fiziki je v razpravi o Svetu in vesolju opisal in narisal sisteme Ptolomeja, Kopernika in jezuita Ricciolija.14 Riccioli si je zamislil vrtenje treh planetov: Merkurja, Venere in Marsa okoli Sonca, medtem ko so imele orbite Sonca, Saturna, Jupitra ter zvezd stalnic sredi{~e v Zemlji. Nasprotno od Braheja je tako obdr`al Ptolomejevo vrtenje Saturna in Jupitra okoli Zemlje.
Aleksander je teko~e in trdne snovi opisal lo~eno od pojavov red~enja in kondenzacije.15 V diskusiji o elementih je opisal tudi ogenj kot poseben element.16 Zadnji del posebne fizike je bil po tedanji navadi posve~en podro~jem, ki danes spadajo v biologijo in psihologijo: fosilom, du{i, `ivim telesom in vzrokom za delovanje `ivljenjske sile.17 Pri posebni fiziki ni obravnaval vakuuma.
1 Anton III. baron Codelli pl. Fahnenfeld (22. 3. 1875 Neapelj; † 26. 4. 1954 Porto Ronco pri Asconi).
2 Baron Karel Jo`ef Codelli (* 1846 Milano; † 1878 Pulj).
3 Baronica Rozalija Taufferer (* 1852 Turn pri Vi{nji Gori; † 1938 Turn pri Vi{nji Gori).
4 Maksimiljan Anton Taufferer (* 1698; † 1758).
5 Sebastijan Staner (* 2. 7. 1679 Wels; SJ 9.10.1696; † 12. 6. 1748 Gradec).
6 Aleksander Tauffer (Janez Vajkard pater Aleksander Taufferer (* 12. 1. 1703 Ljubljana; † 22. 4. 1760 Kostanjevica).
7 Bu~ar, 1998, 412-413.
8 Janez Krstnik Mayr (* 17. 6. 1686 Tirolska; † 6. 12. 1748 Ljubljana).
9 Mayr, 1722a, 168b.
10 Mayr, 1722a, 181a, 181b, 185b.
11 Valeriano Magni (Magnani, * 1586 Milano; † 1679).
12 Franciscus Linus (Hall, * 1595; † 1675).
13 Mayr, 1722a, 166b (poglavje 443), 168a (poglavje 447).
14 Mayr, 1722b, 12a-12b, 15a.
15 Mayr, 1722b, 26a, 97a.
16 Mayr, 1722b, 105b-197b.
17 Mayr, 1722b, 143a, 148, 158a.
VAKUUMIST 23/4 (2003)
15
ISSN 0351-9716
Maksimilijan Taufferer je bil `e od leta 1709 lastnik gospostva Novi grad v Pe{~eniku. Njegov ekslibris najdemo tudi v knjigah, ki so pozneje postale del licejske knji`nice v Ljubljani.18 Bil je sin Mark Antona Tauffererja in brat soproge grofa Antona Kri{tofa Dinzla pl. Angerburga († 1727). Ne~aka Antona Kri{tofa sta bila Ignacij Dinzl in Anton Erberg, oba rektorja ljubljanskega kolegija. Prvi je bil sin njegovega brata Franca Benedikta Dinzla pl. Angerburga, drugi pa sestre Suzane Margarete Dinzl pl. Angerburg.19
Mark Taufferer je izpla~al dedi{~ino svojemu bratu jezuitu Sigfriedu Tauffererju. Sigfried je denar 29. 10. 1721 podaril za dokon~anje oltarja sv. Fran~i{ka Ksaverija pri sv. Jakobu v Ljubljani.20 Prvi od dvanajstih otrok Marka Tauffererja je bil ljubljanski profesor fizike na vi{jih {tudijih, Inocenc Taufferer.21 Inocenc se je zanimal za vakuumske poskuse in je dal leta 1760 v Ljubljani ponatisniti Mairanovo knjigo o vzrokih za nihanje gladine `ivega srebra v barometru z lastnimi izpitnimi tezami. Pet let pozneje je objavil nem{ki priro~nik za ra~unanje. Inocencov ne~ak je bil ~astnik, podjetnik in revolucionar jakobinec, Janez.22 Ker se je pridru`il sovra`ni francoski vojski, ga je dvorni vojni svet na Dunaju po terezijanskem kazenskem zakoniku obsodil na smrt zaradi `alitve cesarja in veleizdaje. Kazen so izvr{ili v tajnosti, tako da mu njegovi vplivni sorodniki niso mogli dovolj urno prisko~iti na pomo~.
2 CODELLIJEVA TELEVIZIJA PRED PRVO SVETOVNO VOJNO
Praded izumitelja Codellija je bil ne~ak jakobinca Janeza. Tako je izumitelj Codelli po materi podedoval nagnjenje k matemati~nim in tehni{kim vedam. Po {olanju v Ljubljani je maturiral leta 1894 na elitni Terezijanski akademiji na Dunaju. Sledil je zgledu pokojnega o~eta in stopil v avstrijsko vojno mornarico; vendar jo je leta 1897 zapustil in kratek ~as {tudiral pravo na Dunaju. Ni si pridobil zvene~ih akademskih naslovov, kljub temu pa se je kot plemi~ lahko popolnoma posvetil tehni{kim izumom. Veliko je bral in se navdu{il nad prihodnostjo gledanja na daljavo, ki jo je tedaj opisoval na [kotskem rojeni in`enir Swinton.23 Swinton je bil direktor industrijskih podjetij v Londonu, kjer se je ukvarjal predvsem z name{~anjem elektri~ne razsvetljave. Po Röntgeno-vem odkritju je med letoma 1896 in 1899 s posre-
Slika 1: Swintonova katodna elektronka s konkavnima katodama iz oglja (Swinton, Alan Archibald. 1. 3. 1897. Some Experiments with Cathode Rays, Proc.Roy.Soc.London. 61: 94)
dovanjem Kelvina24 pri londonski Kraljevi dru`bi objavljal raziskovanja katodne elektronke. Kelvinovo posredovanje je bilo nujno, ker so Swintona {ele dve desetletji pozneje sprejeli med ~lane Kraljeve dru`be. 27. 2. 1897 je Swinton potrdil, da rentgenski `arki izhajajo iz obmo~ja zelene luminiscence stekla katodne elektronke in raziskal katodoluminiscenco ogljika. Dvanajst dni po Braunovem prvem opisu odkritja katodne elektronke kot osciloskopa, 15. 2. 1897, je Swinton 27. 2. 1897 preko Kelvina dostavil kraljevi dru`bi poskuse s podobno katodno elektronko z luminiscen~nim zaslonom, ne da bi poznal Braunove dose`ke.
Dne 22. 6. 1906 je opisal barvanje katode z radioaktivnim radijem, ki zmanj{a tok, potreben za razelektritev Wehneltove katodne elektronke.
Swinton {e ni poznal fotoelektri~nega pojava za oddajnik velike hitrosti in oja~itve, ki je bila nujna za televizijo. Leta 1908 je odgovoril na razpravo v Na-ture o televizijskem sistemu Francoza M. Armegauda in predlo`il uporabo katodne elektronke. Kot pred-sedujo~i Röntgenove dru`be v Angliji je 7. 11. 1911
18 Pivec-Stele, 1969, 112.
19 Kova~i~, 1998, 57; Smole, 1982, 599.
20 Kova~i~, Tretji dan 2002, 117.
21 Inocenc Taufferer (* 19. 1. 1722 Turn pri Vi{nji gori; † 14. 1. 1794 Ljubljana).
22 Janez Siegfried Her(i)bert Taufferer (23. 12. 1750; † 24. 5. 1796 Dunaj).
23 Alan Archibald Campbell Swinton (* 1863 Edinburgh; † 1930).
24 William Thomson lord Kelvin (* 26. 6. 1824 Belfast; † 17. 12. 1907 Largs).
16
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
Slika 2: Swintonovi poskusi na luminiscen~nem zaslonu katodne elektronke (Swinton, Alan Archibald Campbell. 1. 3. 1897. Some Experiments with Cathode Rays, Proc.Roy.Soc.London. 61: 89)
opisal zaslon oddajnika iz majhnih kock rubidija kot samostojnih fotocelic v vakuumski posodi s foto-ob~utljivo natrijevo paro.25 Do leta 1926 je v lastnem laboratoriju v Londonu brez uspeha preizku{al tak{ne mozai~ne fotoelemete.
Septembra 1921 je v predavanju pred BAAS opisal sprejemanje radijskih signalov z Eiffelovega stolpa v svojem laboratoriju v Londonu. Rezultate podobnih meritev v Strasbourgu je 6. 12. 1913 objavil Braun. 26. 3. 1924 je Swinton pred Kraljevo dru`bo v Londonu prebral razpravo o mo`nostih `i~ne in brez`i~ne televizije. Namesto mno`ice vodnikov, ki prena{ajo posamezne elemente mozaika osvetljene slike po vzoru na svetlobno ob~utljive `ivce v o~esu, je na~rtoval le tri vodnike in ozemljitev. Oddajnik in sprejemnik sta bili Crookesovi katodni elektronki s preluknjano anodo. Pri napetosti 100 kV naj bi fluorescen~ni zaslon zasvetil vsako desetinko sekunde.
Swintonov model televizije ni bil nikoli sestavljen, odigral pa je podobno vlogo kot starej{i Babbagejev26
Slika 3: Fotografija Campbella Swintona (Fisher, 1996, za stranjo 236)
Slika 4: Swintonov televizijski sistem s katodnima elektronkama iz leta 1911 (Swinton, Alan Archibald Campbell. 9. 4. 1924. The Posibilities of Television, Wireless Word and Radio Review. 54)
ra~unalnik. Swintonove ideje so se uveljavile {ele v naslednjem desetletju, saj se velika podjetja zanje sprva niso zanimala. Drugi raziskovalci so v razli~nih dr`avah do novembra 1925 razvili {e {est modelov slikovne elektronke za televizijo.27 Kljub temu je Swintonov rojak, [kot Baird,28 s svojo prvo izklju~no televiziji posve~eno dru`bo Television Limited do odlo~itve britanske komisije 13. 2. 1937 dokaj uspe{no kljuboval elektronski televiziji.
Codellijevo navdu{enje nad tehni{kim napredkom ga je kmalu zapeljalo med izumitelje. Leta 1906 je opravil {estmese~ni strokovni tehni{ki te~aj pri Telefunknu v Berlinu. @e naslednje leto je za~el sodelovati s tehni~nim direktorjem grofom Arcom.29
Arco je ~etrt stoletja usmerjal Codellijeva raziskovanja pri Telefunknu. Oba sta iz{la iz visokega
25 Fritz Georg Ernst Schröter (* 12. 12. 1886 Berlin; † 10. 11. 1973 Ulm), 1932, 61; Swift, 1950, 82-83.
26 Charles Babbage (* 1792 Teignmouth; † 1871 London).
27 Barancev, Urvalov, 1986, 131.
28 John Logie Baird (* 1888; † 1946), 1925, 535.
VAKUUMIST 23/4 (2003)
17
ISSN 0351-9716
plemstva slovanskih de`el, vendar se je Arco veliko bolj na~rtno izobrazil. Po kon~ani humanisti~ni gimnaziji v Wroclawu (Breslau) je Arco dva semestra {tudiral matematiko in fiziko v Berlinu pri von Helmholtzu.30 Helmoholtz je bil najbolj{i naslov za mladega elektrotehnika, saj je Helmholtzov nekdanji {tudent Hertz31 pravkar odkril elektromagnetno valovanje. Nekaj ~asa je Arco slu`boval kot aktivni oficir, nato pa je leta 1893 za~el {tudirati strojni{tvo pri Slabyu in A. Riederju. Doktoriral je v Strasbourgu, kjer je Braun32 prav tedaj pripravljal izum katodne elektronke. Nato je Arco med letoma 1896 in 1898 asistiral pri Slabyu.33 Slaby je bil profesor elektrotehnike na Visoki tehni{ki {oli v Charlotenburgu. 27. 8. 1897 sta Slaby in Arco v aleji Schwanen v Berlinu opravila prvi poskus brez`i~nega radijskega prenosa zvoka, medtem ko se je Codelli tedaj {e preizku{al s {tudijem prava.
Braun je bil {e aprila 1888 skepti~en do valov Hertza, ki mu je pozimi 1884 prepustil svoj dobro opremljeni laboratorij na Visoki tehni{ki {oli v Karlsruheju. Podobno je kot nemogo~o fantazijo jezno zavra~al uporabo svoje katodne elektronke v televiziji, ki sta jo patentirala njegova asistenta Dieckmann34 in Glage35 12. 9. 1906 v Strasbourgu. Mnenja o televiziji Braun ni nikoli spremenil, saj ni do`ivel njenega razcveta; zato pa je svoje zavra~anje brez`i~ne telegrafije s Hertzovimi valovi kmalu opustil. Po vrnitvi iz Amerike konec leta 1897 je skupaj s podjetniki iz Strasbourga ustanovil Telebraun za tr`enje Hertzove brez`i~ne telegrafije. Decembra 1900 so se zdru`ili s podjetjem Siemens in Halske. Da bi lahko konkurirali Marconiju, je nem{ki cesar 27. 5. 1903 ukazal zdru`itev Braun-Siemensovega podjetja z AEG, ki sta ga vodila Slaby in Arco. Nastala je izjemno uspe{na Gesellschaft für drahtlose Tele-graphie mbH (Telefunken) s tehni~nim direktorjem Arcom. Arco je, nasprotno od Slabya, ostal vseskozi velik Braunov prijatelj. Braun je celo uredil, da so Arcu podelili ~astni doktorat na univerzi v Stras-bourgu. V ~asu Codellijevih televizijskih patentov se je Arco leta 1930 upokojil in deset let pozneje umrl v Berlinu.
3 RUSKA TELEVIZIJA V ZDA
Codelli je vstopil v svet televizije ravno v ~asu, ko je postala novost priznana in je v Ameriki `e dobila
Slika 5: Fotografija Maxa Dieckmanna (Fisher, 1996, za stranjo 236)
ime. Besedo televizija je skoval Rus Konstantin Perskyi med pripravami za Mednarodni kongres elektrike, ki je bil del Pari{ke razstave leta 1900. Bil je ~lan Tehnolo{kega instituta iz St. Petersburga, kjer sta pozneje delala Rosing in Zworykin. Naziv so sprejeli, ko ga je uporabil Hugo Gernsback, izdajatelj vodilne ameri{ke radijske revije Radio News, v razpravi "Television and the Telephot", ki je bila tiskana decembra 1909 v Modern Electrics. Gernsback je pozneje ustanovil podjetje Gernsback Inc., ki je izdajalo revijo Radio-Electronics, leta 1993 preimenovano v Electronics Now.36
Leta 1890 je Stephen napravo, podobno Nipko-wemu "Elektrisches Teleskop" imenoval "Elektrischer Fernseher". Naslednje leto je E. Liesegang objavil knjigo "Beiträge zum elektrischen Fernsehen". Slovenci pod vplivom nem{kega Fernsehen nismo dolgo uporabljali naziv "gledanje na daljavo" ali "daljnozor", saj je s politi~no prevlado prenehal tudi nem{ki jezikovni vpliv v Jugoslaviji. Ko je v tridesetih letih prevladala ameri{ka elektronska televizija, se je 4. 5. 1930 v Ilustriranem Slovencu `e uporabljal izraz televizija.
Dne 12. 1. 1908 je Codelli opisal skeniranje televizijske slike z zrcali Wehneltovega valja z uporabo selenovih celic. Arco se je posvetoval s sodelavcem J. Schoemlichom37 in 28. 1. 1908 odgovoril, da je selen premalo ob~utljiv za svetlobo. Ne bi mogel slediti hitrim spremembam svetlobe, zato bi bila dobljena slika premalo ostra.38
29 Grof Georg Wilhelm Alexander Hans Arco (* 30. 8. 1869 Zgornja [lezija; † 5. 5.1940).
30 Hermann von Hemholtz (* 1822 Potsdam; † 1894 Charlottenburg pri Berlinu).
31 Heinrich Rudolf Hertz (* 22. 2. 1857 Hamburg; † 1. 1. 1894 Bonn).
32 Karl Ferdinand Braun (* 6.6. 1850 Fulda; † 20. 4. 1918 New York).
33 Adolf Carl Heinrich Slaby (* 18. 4. 1848; † 6. 4. 1913).
34 Max Dieckmann (*1882 Leipzig).
35 Gustav Glage.
36 Martin Clifford, Scanning early TV, Electronics Now, July 1995, 74; Fisher, 1996, 29, 45, 92.
18
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
Codelli je preko Arca obve{~al Telefunken o mo`nostih za prodor njihovih izbolj{anih kondenzatorjev, namesto avstrijskih Sveticsovih, na avstrijski trg in {e posebej v mornarico. Dogovarjal se je tudi, da bi sam opravljal dela za podru`nico podjetja Siemens & Halske na Dunaju, ki je bila tesno povezana s Telefunknom.39 23. 4. 1908 je Arco poslal Codelliju najnovej{i izum oja~evalnika fotografije po Loeweju40 in Schoemlichovo napravo za hkratno branje in fotografiranje. Codelli se mu je za poslani fotografski trak zahvalil v naslednjem nedatiranem pismu.41
V za~etku leta 1910 je Codelli v finan~ni stiski sprejel Telefunknovo ponudbo in za~el graditi veliko radijsko oddajno postajo v tedanji nem{ki koloniji Togo v Afriki. Tam je s 46000 markami pokril stro{ke in neposredno sodeloval pri snemanju 3000 m kadrov enega prvih afri{kih filmov "Izgubljena h~i".42 Uspe{no radijsko postajo so morali razstreliti ob francoski zasedbi Toga, Codelli pa se je iz ujetni{tva vrnil v Ljubljano {ele deset let po plovbi v Afriko. V teh letih je seveda snoval nove izume, zaradi slabih komunikacij pa je mo~no zaostal za razvojem v ZDA. Ameri{ka televizija se je v marsi~em razvila predvsem po zaslugi ruskih ube`nikov pred Leninovim re`imom, podobno kot so pozneje ameri{ko industrijo po`ivili ube`niki pred Hitlerjem. Prvi Rus, ki je postavil temelje ameri{ki elektronski televiziji, je bil Rosing,43 ki je zgradil skupno ve~ kot sto dvajset razli~nih shem in sistemov za televizije. Leta 1907 je na univerzi v St. Petersburgu sestavil elektronski televizijski sistem z Braunovo elektronko na sprejemni strani, ki ga je patentiral doma, v ZDA, Nem~iji in Angliji. Elektronski curek je moduliral s signalom fotocelice in odklanjal z magneti. Snemalna naprava je bila {e mehanska. Za skeniranje prena{ane slike je uporabil dva medsebojno pravokotna bobna z zrcali, vrtljiva okoli skupne osi. Po~asne selenove fotoinduktivne celice je nadomestil s hitrej{imi fotocelicami iz alkalijskih kovin, vendar {e ni znal oja~iti {ibkih tokov reda 0,1 pA.
Rosing je razstavil svoj sistem v St. Petersburgu leta 191044 in naslednje leto prikazal sprejem preprostih geometrijskih oblik. Raziskovanje televizije je nadaljeval do leta 1931, ko je bil obsojen na tri leta izgnanstva v Arhangelsku, kjer je tudi umrl.45
Slika 6: Fotografija Borisa Lvovi~a Rosinga (Fisher, 1996, za stranjo 236)
Pod Rosingovim vplivom so 8. 11. 1925 B. P. Grabovski (1901-1966), V. I. Popov in N. G. Piskunov v St. Petersburgu prijavili patent "radiotelefota", prve prakti~ne popolnoma elektronske televizije. Poskuse so za~eli opravljati julija 1925 v laboratoriju industrijskega tehnikuma v Saratovu. V njihovem sistemu je fotokatoda pod vplivom svetlobe oddajala elektrone, ki so jih odklanjali z mre`ico v njeni bli`ini.
Elektronski "`arki" s termokatode so prehajali skozi mre`ico in trkali ob fotokatodo. Tam so se sre~avali z nasprotno usmerjenimi fotoelektroni, ki so tem bolj oslabili `arke, ~im ve~ jih je bilo v dani to~ki fotokatode. Tako so modulirali elektronski `arek, ki je potem prena{al informacijo o osvetljenosti objekta. V naslednjih treh mesecih so delali poskuse na St. Petersbur{kem vakuumskem zavodu. Porabili so le 1500 rubljev kljub sorazmerno zapletenim poskusom. Vendar v St. Petersburgu imenovana komisija sprva ni podprla uporabe njihove naprave.
Grabovski se je preko Saratova vrnil v Ta{kent in z Rosingovo pomo~jo nadaljeval raziskave. 28. 7. 1928 je komisija priznala uporabnost "telefota", ki sta ga patentirala Grabovski in njegov laborant I. F. Beljanski. Prena{ala sta po 7 senc v sekundi na 6-7 m oddaljen zaslon premera 5-6 cm z 200 do 300 vrstami v drugi sobi. Svojo prvotno idejo sta spremenila tako, da sta fotoob~utljivo plast nanesla na neprepustno podlago iz srebra. Projekcija slike in elektronski `arki
37 Morda Wilhelm Schoemlich (* 19. 9. 1870; † 8. 7. 1939), izumitelj elektrolitskega detektorja in regeneracijskih sprejemnikov.
38 Arco, Pismo Codelliju iz Berlina v Ljubljano, 28. 1. 1908, stran 4; Pismo Codelliju iz Berlina na Dunaj, 23. 4. 1908, 3 (Codelli, {k. 20); Telefunknovo pismo dr. Schapiru, 15. 9. 1930, 2 strani (Codelli, {k. 19; Grabnar, 1977, 120).
39 Arco, pismo 12. 1. 1908 (Codelli, {k.19).
40 Siegmund Loewe (* 6. 11. 1885; † 28. 5. 1962).
41 Grabnar, 1977, 119.
42 Ambro`i~-Campbell, 1996, 269, 270.
43 Boris Lvovi~ Rosing (* 1869; † 1933).
44 Ustinov, Borisov, 1989, 121; Zworykin, 1958, 9.
45 Fisher, 1996, 263.
VAKUUMIST 23/4 (2003)
19
ISSN 0351-9716
so bili sedaj na isti strani fotoob~utljive plasti, podobno kot v Zworykinovem ikonoskopu leta 1933.46
Zworykin je med letoma 1910 in 1912 {tudiral na Tehnolo{kem institutu v St. Petersburgu in v Rosin-govem laboratoriju spoznal prednosti elektronskega pred mehanskim sistemom. Po diplomi je {tudiral pri Paulu Langevinu (1872-1946) na Collège de France v Parizu. Med prvo svetovno vojno se je teorijski fizik Langevin ukvarjal tudi z radiotelegrafijo in katodno elektronko. Zworykin je podobno delo opravljal v Ruski armadi in sodeloval tudi v petrograjski podru`nici Marconijevega podjetja.
Ob koncu 1. svetovne vojne je Zworykin kot sin bogatega trgovca raje od{el v ZDA. Sprva je delal za Westinghouse, kjer niso bili navdu{eni nad modu-lacijo intenzitete curka elektronov v televiziji z osno simetri~no mre`ico, ki ga je Zworykin prijavil na patentnem uradu 29. 12. 1923. Zanj je dobil patent {t. 2141059 v ZDA {ele 20. 12. 1938. [e kot ruski dr`avljan v slu`bi Westinghausa je leta 1925 patent dvakrat dopolnil. Katodno elektronko je predelil s plo{~o s 33 plastmi iz razli~nih snovi, ki je nado-me{~ala fluorescen~ni zaslon. Plo{~a je bila iz aluminija ali drugega dobrega prevodnika. Na njej je bila naprej plast izolatorja, aluminijevega ali magnezijevega oksida. Sledila je tanka plast fotob~utljivega kalijevega hidrida, ki ga je naparil do sive barve, medtem ko bi bil pri ve~jih debelinah srebrn. Nanj je za kratek ~as spustil vodik tako, da je dobil spojino svetlo modre barve, ki {e ni pre{la v vijoli~no.
Vsaka kroglica kalijevega hidrida je delovala kot fotocelica. Mozai~ni zaslon za zeleno, modro in rde~o barvo je postavil med le~e. Fotoefekt na vsaki kroglici kalijevega hidrida je bil pravzaprav prevajanje med kroglicami in mre`o. Elektroni s kalijevega hidrida niso prihajali na zaslon zaradi vmesnega izolatorja, tako da je tok tekel samo med zaslonom in mre`ico. Modulirali so ga v skladu z generiranim tokom, oja~ili s triodo in oddali po anteni.
Zworykin je uporabljal izmeni~ni tok frekvence 16 Hz, slike pa je menjaval dvakrat hitreje, po 32 na sekundo. Zasloni so bili iz spojin, ob~utljivih za razli~ne barve, npr. cezijev klorid za rde~o.47
Dne 18. 11. 1927 in v naslednjem letu so opravili prve televizijske oddaje v ZDA.48 Novembra 1928 je Westinghouse poslal Zworykina na ogled elektri~nih laboratorijev v Francijo, kjer so mu v Bélinovem pari{kem laboratoriju pokazali mo`nost elektrosta-
Slika 7: Fotografija Zworykina pred njegovimi katodnimi elektronkami (Fisher, 1996, pred stranjo 237)
ti~nega fokusiranja elektronov v dovolj dobrem vakuumu, s katerim je pozneje nadomestil magnetno fokusiranje.49 V za~etku januarja 1929 je Zworykin obiskal dve leti mlaj{ega beloruskega Juda Davida Sarnoffa (* 1891) pri RCA v New Yorku in mu opisal svojo zamisel elektronske televizije. Sarnoff je vodil razvoj radia v ZDA in je 3. 1. 1930 postal predsednik RCA. Iz pogovora se je rodila zveza med podjetnikom in izumiteljem, ki je omogo~ila prevlado elektronske televizije v naslednjih letih.50
4 CODELLI PATENTIRA SVOJO TELEVIZIJO
Codelli je seveda vedel malo ali ni~ o rusko-ameri{ki navezi, ki bo spremenila svet televizije. Po vrnitvi domov se je znova povezal s Telefunknom, vendar prva leta {e ni na{el stik z novostmi v tujini. Arco mu je 14. 12. 1927 poslal spodbudno pismo, po katerem je nadaljeval raziskovanje televizije. Sodeloval je s Schröterjem,51 direktorjem raziskovalnega oddelka Telefunkna v Berlinu med letoma 1920 in 1947, ki je `e pred prvo svetovno vojno delal poskuse s katodnimi "`arki" v tlivki. V prvi strokovni razpravi v novi reviji Fernsehen je Schröter tako za sprejem kot za skeniranje slike predlo`il uporabo katodne elektronke, polnjene z argonom pri tlaku stotinko ali tiso~inko mbar.52 V istem zvezku revije je
46 Barancev, Urvalov, 1986, 135.
47 Zworykin, Inprovements in or relating Television Systems, patent v ZDA 13. 7. 1925 {t. 1,691,324, patent {t. 255,057 v Britaniji, prijavljen 3. 7. 1926 pod {t. 16,736/26, sprejet 31. 3. 1927, 1, 3, 5.
48 Swift, 1950, 61.
49 Fisher, 1966, 167.
50 Fisher, 1966, 114, 174, 199, 360.
51 Fritz Georg Ernst Schröter (* 1886).
52 Schröter, 1930, 4; Schröter, 1930, 246.
20
VAKUUMIST 23/4 (2003)
Codelli opisal svoj televizijski sistem brez katodne elektronke.
Schröter je 27. 9. 1930 prijavil patent za predvajanje "polovi~nih" slik z zaporednim menjavanjem sodih in lihih vrstic, ki so ga v Nem~iji priznali 23. 3. 1933. Skupaj s Knollom je raziskoval prenos elektronskih slik v Telefunknovem televizijskem laboratoriju v Berlinu in objavil ve~ knjig in zbornikov o televiziji.
Codelli je 18. 5. 1928 v Nem~iji patentiral predvajanje slik vzdol` spirale. 22. 6. 1928 je sklenil pogajanja s Telefunknom, ki sta ga zastopala Schapira in Schröter. Telefunken je odkupil 60-odstotni dele` pravic do Codellijevega televizijskega sistema za cel svet, razen ZDA. Do tedaj je imel Telefunken v lasti le Karolusov53 televizijski sistem, ki ga je nameraval dopolniti s Codellijevimi izumi.54 Sodelavec Tele-funkna in asistent fizikalnega instituta v Leipzigu Karolus je izbolj{al fotocelico z uporabo Kerrovega55 efekta in jo uporabil za moduliranje svetlobe v televizijskem sprejemniku. 21. 6. 1924 je dobil nem{ki patent {t. 471720 za skeniranje z dvema Nipkowima plo{~ama s po 48 luknjami, za katerimi je postavil Elster-Geitlove alkalijske fotocelice.56
Karolus in Schröter sta 11. 5. 1928 na razstavi radia v Berlinu prikazala televizijo, ki sta jo razvila za Telefunken. Na razstavi je bila na ogled {e Mihályeva57 tridesetvrsti~na televizija, izdelana za nem{ko dr`avno po{to, ki je zamenjala deset slik velikosti 4 cm × 4 cm v sekundi. Mihály je uporabljal oblo~no lu~ z volframovo nitjo in Nipkowo plo{~o iz pertinaksa s tridesetimi luknjami. Najve~ pozornosti pa je na podobni razstavi tri leta pozneje vzbudila von Ardennova58 prvi~ javno razstavljena popolna elektronska televizija, ki jo je razvijal skupaj s podjetjem Loewe.59
Von Ardenne je uporabil Zworykinovo60 sugestijo iz 29. 12. 1923 o katodni elektronki kot skenerju s premi~no to~ko zapisa. Skenirani model enakomerne intenzitete, katerega sliko je `elel prenesti, je upodobil na katodni elektronki. Prepu{~eno ali odbito svetlobo je zbiral s fotocelico. Fototok je bil sorazmeren prepustnosti ali odbojnosti skenirane to~ke in je generiral signal za sliko. ^e je svetlobo oddajal dlje, kot je bil ~as prehoda posameznega elementa slike, se
53 August Karolus (* 1893 Leipzig; † 1972).
54 NUK, Rokopisni oddelek, sign. Ms 1397, III (155).
55 [kot John Kerr (* 1824; † 1907).
56 Siemens, 1957, 100.
57 Dénes von Mihály (* 1894 Gödöllo pri Budimpe{ti; † 1953).
58 Manfred von Ardenne (* 1907 Hamburg: † 1997).
59 Ardenne, 1930, 390; Ardenne, 1931, 69; Fisher, 1996, 202.
60 Vladimir Kosma Zworykin (* 1889 Mourom; † 1982).
61 Zworykin, 1958, 18-19.
62 Arthur Wehnelt (* 4. 4. 1871; † 15. 2. 1944).
63 Ardenne, 1930, 193, 197, 199; Ardenne, 1931, 65, 66.
64 AS, Codelli, {k.19; NUK, 141, Nr.3458, Nr.3408 III.
ISSN 0351-9716
je skenirana to~ka raztegnila v ~rto in se je vodoravna lo~ljivost ustrezno zmanj{ala. Prvotni skenerji s premi~no to~ko zapisa v katodni elektronki niso bili prakti~no uporabni, dokler niso za~eli uporabljati u~inkovitih fotopomno`evalk majhne vztrajnosti in visoke ob~utljivosti.61 Osnovni problem televizije s katodno elektronko je bila ostrost in svetlost to~ke zapisa ter so~asno krmiljenje svetlosti in porazdelitve to~k v elektronki. Von Ardenne je uporabljal Wehnel-tovo62 nizkonapetostno elektronko po Schröterjevi metodi "polovi~nih slik".63
Berlinsko razstavo si je ogledal tudi Codelli in pol leta pozneje, 14. 11. 1928, poslal Schröterju opis svoje televizije s Kerrovo celico, podobno kot v sistemu Karolusa. S Codellijevo pomo~jo so napravo sestavili v Berlinu v {estih mesecih. 22. 6. 1929 je direktor dr. Karel Schapira pri Telefunknu izdal laboratorijsko potrdilo o izdelavi prototipa televizije po Codellije-vem patentu, za katerega je bilo odobreno 25300 mark, od tega 13000 za od{kodnino Codelliju in za njegovo potovanje v Berlin. Kon~na cena naprave je bila skoraj dvakrat vi{ja.64
13. 9. 1929 je bila ustanovljena Allgemeine deutsche Fernsehverein in je za~ela avgusta naslednjega leta v Berlinu izdajati revijo Fernsehen. Razen Codellija in Mihálya je ve~ina drugih avtorjev zagovarjala prednosti elektronske televizije s katodno elektronko pri sinhronizaciji in {tevilu to~k v sliki. Najve~ razprav v reviji Fernsehen je objavljal von Ardenne, ki je v lastnem laboratoriju v Berlinu vzporedno z Zworykinom v poznih dvajsetih letih razvil katodno elektronko v obliki sodobne elektronske pu{ke. Zavzemal se je za uporabo ultrakratkih valov v televiziji. Leta 1931 je opisal posredno segrevanje katode, ki prepre~uje razpr{evanje katodnega materiala v katodni elektronki.
17. 1. 1930 je Codelli opisal skeniranje z Nipkowo plo{~o z dvema spiralama lukenj v skupno petindvajsetih kolobarjih. Za njima sta bili postavljeni Schröterjevi fotocelici, ki sta delovali izmenoma. Naprava je prena{ala 12,5 slik s po 2500 elementi v eni sami sekundi. Tokove fotocelic je oja~il de Forestov audion, izdelan pri Telefunknu. Namesto Nipkowih plo{~ je lahko uporabil tudi zrcalno kolo, ki ga je L. Weiller predstavil leta 1889.65
VAKUUMIST 23/4 (2003)
21
ISSN 0351-9716
Pri spiralnem skeniranju se je `e majhna razlika v fazi na zunanjem robu poznala v sredi{~u slike, medtem ko se pri navadnem skeniranju fazne razlike same izni~ijo. Zato sta morala biti du{enje in frekvenca lastnega nihanja zrcala na sprejemni in oddajni strani Codellijevega sistema natan~no enaki, kar je bilo za tedanjo tehnologijo prakti~no neiz-vedljivo.66
Snemanje slike z mehani~nim skenerjem z zaznavno vztrajnostjo je povzro~alo izgube in po{kodbe slike. Le pri snemanju vzdol` spirale v Codellijevem sistemu so lahko to~no prena{ali slike v mehanski televiziji.67
Svojo stereoskopsko elektri~no "daljno videnje" je Codelli med letoma 1928 in 1931 patentiral v vseh pomembnej{ih evropskih sredi{~ih in v Kanadi, ne pa v ZDA. Predsednik ljubljanske sekcije "Udru`enja in`enirjev in arhitektov" [uklje68 je 10. 11. 1933 menil, da je Codellijev odvetnik Abrahamson naredil napako, ko je zamudil rok 23. 1. 1931 za vlogo in pla~ilo zahteve za patent v ZDA. Zaradi nepravilne vloge 25. 6. 1927 in 29. 12. 1930 pod {t. 60718 so Codellijev patent v ZDA zavrnili 18. 8. 1932. Kljub temu je 11. 10. 1932 podjetje multimilijonarja in mecena Nikole Tesle (1856-1943) J. Pierponta Morgana, Shortwave and TV Corporation, prosilo Codellijevega washingtonskega odvetnika Emila Bönnelycka za podatke o Codellijevem patentu. Vendar se 20. 1. 1933, `e po Morganovi smrti, niso odlo~ili za odkup Codellijevega patenta.69
Codelli je prvi na slovenskih tleh za~el uporabljati katodno elektronko v televiziji {ele v sodelovanju z ljubljanskim trgovcem z elektroopremo in radijsko tehniko Francijem Barom. Codelli je 14. 3. 1930 v odgovor na mesec dni starej{e Schröterjevo pismo sporo~il, naj televizijsko opremo iz Berlina dostavijo kar v Barovo ljubljansko delavnico na Mestnem trgu 5/I.70
Schröter je 11. 5. 1928 v Berlinu {e razstavljal mehanski sistem, avgusta 1930 pa je `e zagovarjal uporabo katodne elektronke. Tako sta s Codellijem pribli`no isto~asno sprejela "ameri{ko" ina~ico elek-
tronske televizije, ki je pozneje prevladala. Leta 1945 je Schröter kot vodja fizikalnih raziskovanj pri Telefunknu obiskoval RCA-laboratorije v Camdenu in se prepri~al, da bodo katodne elektronke izrinile vse mehanske sisteme.71
Da bi se uveljavil v ZDA, je Codelli poleg mehanskega skeniranja in premi~nih opti~nih naprav kot tretjo mo`nost na osemdesetih straneh z 61 patentnimi zahtevki opisal popolno elektronsko televizijo brez premi~nih mehanskih delov.72 Uporabil je Farnsworthovi73 podobno Braunovo elektronko s fotokatodo. Sliko je reproduciral z mo~no Braunovo elektronko z obliko lijaka s preluknjano anodo in rahlo izbo~enim fluorescen~nim zaslonom. Katoda v obliki konkavnega zrcala je imela gori{~e sredi zaslona.74 Snemalna cev je bila steklena posoda, razdeljena s stekleno plo{~o v dva izpraznjena prostora, od katerih je bil drugi Braunova elektronka z vro~o katodo in suhima anodama. Plo{~ata anoda je obkro`ala drugo anodo v obliki palice in je bila povezana s terminalom. Blizu lijakaste raz{iritve je bil drugi od izpraznjenih prostorov s katodno elektronko, obkro`en z magnetom iz listastega mehkega `eleza. Magnet je proizvajal rotacijsko elektromagnetno polje, tako da je snop elektronov iz katode opisoval spiralo in zaporedoma padal na ve~ vodnikov, ki so {trleli iz stekla.75 Braunovo elektronko je omenil samo na nekaterih mestih, predvsem kot mo`no zamenjavo za celice, ki jih je prav tako narisal.76 Elektronka je imela dve katodi za oddajanje elektronov in eno anodo. Codelli je za katodne `arke `e uporabil naziv elektron,77 ~eprav je v tipkopisu ve~krat pisal tudi o odklonu katodnih `arkov.78 Opisal je transmiter iz dolge Geisslerjeve79 elektronke, postavljen na isti ploskvi z osvetljenim difuznim reflektorjem iz stekla.80
Codelli je tudi v elektronski ina~ici obdr`al osnovno idejo snemanja in sprejemanja slike vzdol` spirale, tako da je imela slika gostej{e elemente v sredi kot na robovih. Ideja je temeljila na fiziologiji o~esa, med prvimi pa sta jo uporabila A. Ekstöm v {vedskem patentu {t. 32220 z dne 24. 1. 1910 in Britanec Alexander McLean Nicholson 7. 12. 1917 in 16. 10. 1923 v
65 Friedel, 1930, 15; Codelli, 1930, 110-111; Grabnar, 1977, 112; Schröter, 1956, 19.
66 Schröter, 1932, 52-53.
67 Ardenne, 1932, 18.
68 ing. Ivan [uklje (* 1881; † 1937).
69 Grabnar, 1977, 113.
70 Grabnar, 1977, 112; Codelli, AS, {k. 19 in NUK, 134.
71 Fisher, Fisher, 1996, 258.
72 Codelli, AS, {k.19 (negativ), str. 11-12, 15, 16, 38 (75), 44 (77-78).
73 Philo Taylor Farnsworth (* 1906 Utah; † 1971 Salt Lake City).
74 Codelli, AS, {k.19 (negativ), str. 38 ozna~ena z »1« na sedaj izgubljeni sliki 33.
75 Codelli, AS, {k.19 (negativ), str. 44-45, 77-78.
76 Codelli, AS, {k.19, str. 11-12, slika 6 (ohranjena v nem{ki ina~ici abb. 6).
77 Codelli, AS, {k.19, str. 16, slika 10 (danes br`kone izgubljena in ne ustreza abb. 10, ki ka`e L. Weillerjevo zrcalno kolo, prvi~ izdelano leta 1889).
78 Codelli, AS, {k.19, str. 75.
79 Heinrich Geissler (* 26. 5. 1814 Igelshieb v Thüringiji; † 24. 1. 1879 Bonn).
80 Codelli, AS, {k.19, str. 67-68.
22
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
Slika 8: Slike 1-3 kot priloga nem{kemu Codellijevemu tekstu, ki se nana{ajo tudi na 80 strani dolg Codellijev tipkopis, br`kone poslan v ZDA (Codelli, AS, {k. 19)
Slika 10: Slike 7-11 kot priloga nem{kemu Codellijevemu tekstu z mojimi komentarji, ki se deloma (z izjemo slike 10) nana{ajo tudi na 80 strani dolg Codellijev tipkopis, br`kone poslan v ZDA (Codelli, AS, {k. 19)
Slika 11: Fotografija Bairda pred njegovim najljub{im televizijskim sistemom (Fisher, 1996, 236-237
Slika 9: Slike 4-6 kot priloga nem{kemu Codellijevemu tekstu, ki se (slika 6) nana{ajo tudi na 80 strani dolg Codellijev tipkopis, br`kone poslan v ZDA (Codelli, AS, {k.19)
VAKUUMIST 23/4 (2003)
23
ISSN 0351-9716
Slika 12: Izbolj{ave Bairdovega televizijskega sistema, ki jih je Codelli nabavil preko svojega odvetnika Abrahamsohna in hranil v svojem arhivu (Baird, 1927, 6)
patentu {t. 1470696 v New Yorku, ZDA. Nicholson je za sprejemnik uporabil Braunovo elektronko, v kateri je curek elektronov na fluorescen~nem zaslonu risal sliko po Arhimedovi spirali. Dipl. ing. Paul Kirchhoff iz Frankfurta na Maini je svojo ina~ico, predlo`eno 6. 9. 1925, zaradi nasprotovanja Codellija in Telefunkna patentiral {ele 14. 8. 1936 v Berlinu.81
Da bi se uveljavil v ZDA, je Codelli preko svojega odvetnika Abrahamsohna iz Berlina nabavil {tevilne kopije britanskih in ameri{kih patentov. [e vedno je upo{teval Bairdove dose`ke, ~eprav je vedel, da v Ameriki nimajo prihodnosti. Prav tako je nabavil patente ameri{kih izumiteljev barvnih televizij. Med njimi je bil izum Jenkinsa,82 ki je za~el raziskovati televizijo leta 1894. Le nekaj mesecev za Bairdom je 21. 3. 1925 razvil brez`i~ni mehanski televizijski prenos sen~nih obrisov na razdaljo ve~ km. Leta 1926 je patentiral "daljinski kino".83
Slika 13: Ivesova naprava za barvno skeniranje iz patenta v Codellijevem arhivu (Ives, 1929, slika 3)
V Codelijevem arhivu najdemo tudi Ivesove patente.84 20. 5. 1926 je Ives iz Bell Telephone Laboratories prijavil patent za televizijo v naravnih barvah z izbolj{anim skeniranjem. Uporabljal je Nipkowo plo{~o s fotocelicami, ki so pokrivale posamezne dele spektra. Svetloba je padala na vrtljivo zrcalo skozi luknje v plo{~i. V sprejemniku je tok po vodniku reproduciral zapis na fotocelice, ki so bile povezane s posameznimi deli obrata plo{~e. Mehanizem vrtenja je bil tak, da je plo{~a naredila malo ve~ ali malo manj obratov od komutatorja in tako dosegla spreminjanje vrstnega reda povezav med fotocelico in modula-torjem pri zaporednem skeniranju objekta.
Ives je v Bellovih telefonskih laboratorijih 27. 6. 1929 prvi~ v ZDA demonstriral barvno televizijo.85 Njegov patentni spis je nabavil tudi Codelli, da bi se seznanil z zahtevami ameri{kega trga. Sprejemnik za elektronsko barvno televizijo je patentiral Avstrijec J. Nagler leta 1935, njegov sistem pa je razvil Baird leta 1936 v barvni televiziji s 120 vrsticami, skeniranimi z Nipkowo plo{~o v rde~i, zeleni in modri barvi.
Bellovi laboratoriji so ponujali v tem ~asu najbolj{o mehansko televizijo.86 Razvoj je tekel v dve smeri: "videofon", ki bi ob telefonu kazal {e vidno sliko sogovornika, in brez`i~na televizija, ki bi sliko ponudila ob zvoku radia. Reklamiranje proizvodov po radiu (in tisku) je postalo pred ekonomsko krizo tridesetih let tako donosno, da je usmerilo televizijo v brez`i~ni razvoj.
5 CODELLIJEVI IZUMI
Codelli je zrasel z novo dobo elektrotehnike. Prvi si je na Dunaju nabavil avtomobil in z njim 15. 11. 1898 stra{il ljubljanske me{~ane. Kupil je Benzov dvosed, podoben parizlju, s {tirilitrsko bencinsko
81 Codelli, AS, {k.19, str. 74-75, zahteva 45.
82 Charles Francis Jenkins (* 22. 8. 1867 pri Daytonu, Ohio; † 6. 6. 1934 Washington D.C.).
83 Friedel, 1930, 17; Borchardt, 1930, 94-95; Swift, 1950, 34; Moseley, Chapple, 1931, 2.
84 Herbert E. Ives.
85 Fisher, 1996, 299-301; Goebel, 1974, 854.
86 Dinsdale, 1931, 288; Fisher, 1996, 301.
24
VAKUUMIST 23/4 (2003)
ISSN 0351-9716
posodo ob motorju, postavljenem med zadnja kolesa. Karl Benz je avtomobile na bencinski motor za~el izdelovati leta 1886, model Benz velo comfortable z motorjem 2,75 KMpa je za~el serijsko proizvajati leto dni pred Codellijevim nakupom. Codelli je lahko s svojim Benz velo comfortable drvel od 16 do 24 kilometrov na uro z dvema prestavama. Vzponi so bili nere{ljiva uganka za tako {ibak motor, tako da je za pot do Gorice potreboval polnih osem ur. Ta podvig sodobni Codellijevi nasledniki posnemajo z dirko oldtimerjev.
Kmalu se je na{ vrli izumitelj naveli~al prahu kranjskih cest in se je skupaj s {oferjem Bernikom februarja 1899 odpeljal do Nice. Vozniku je za truda polno vo`njo podaril zlatnik. @al je v Nici zaigral vse prihranke in {e avto povrhu. Bernik mu je zato moral posoditi svoj te`ko prislu`eni zlatnik, da sta se lahko z vlakom odpeljala domov. Seveda je Codelli kmalu kupil nov avto, to pot Daimler viktorija z motorjem 6 KM. Na njem je v`ig na plamen zamenjal z v`igom na `are~o cevko, ki ga je sam izumil. Izum je leta 1898 patentiral skupaj s pogonsko napravo za motorna vozila. Izum je pozneje dopolnil {e z oblo~nim pla-menskim v`igalnikom, ki ga je leta 1925 patentiral na Dunaju. Po izku{njah z vo`njo v Nico je leta 1903 v Franciji patentiral majhen ogrevalni in hladilni aparat, pripraven za dolge vo`nje. V posebni posodi je hrano najprej zmrznil, pred uporabo pa jo je segrel na `eleno temperaturo. Seveda uporabnikom ni mogel svetovati, kako naj pametno zakartajo prihranjeni denar v Nici. Leta 1906 je razvil rotacijski eksplozijski motor, predhodnik pol stoletja poznej{ega Wanklovega motorja.87 Z izbolj{avami avtomobilov je utrl pot izumitelju sodobnih pogonov avtomobilov Andreju Deteli z Instituta "Jo`ef Stefan".
Codelli si je v Ljubljani leta 1910 zamislil zra~no ladjo, dolgo 1 km s premerom 100 m.88 Vzgon bi presegel te`o pri jeklenem ogrodju, debelem manj kot milimeter, ~e bi Codelli iz svoje ladje iz~rpal zrak.
Leta 1910 je izdelal radijski sprejemnik za sprejem to~nih ~asovnih signalov. Napravo je podaril prijatelju Belarju,89 profesorju na vi{ji realki v Ljubljani, ki je imel od 18. 8. 1897 lastno potresno opazovalnico v kletnih prostorih realke na Vegovi ulici, poznej{i Elektrotehni{ki srednji {oli. Podobno kot Codelli, tudi Belar ni bil posebno navdu{en nad Jugoslavijo, ki je izrinila ranjko Avstrijo. Bil je sicer osebni prijatelj kralja Aleksandra, a je po prevratu vendarle izgubil slu`bo na realki, po atentatu na kralja pa se je moral celo izseliti na Ko~evsko.
Codellijevo zavra~anje nacisti~nega re`ima v Nem~iji je botrovalo prekinitvi njegovega sodelovanja
87 Osvald, 1991, 142.
88 Osvald, 1991, 143.
89 Albin Belar (* 21. 2. 1864 Ljubljana; † 1. 1. 1939 Polom na
VAKUUMIST 23/4 (2003)
s Telefunknom. Brez velikega podjetja za hrbtom pa ostareli izumitelj seveda ni mogel ve~ uveljavljati svojih izumov na ameri{kem trgu. Po drugi svetovni vojni je bila njegova gra{~ina Turn ob Ljubljanici nacionalizirana; zato je {e pred koncem vojne od{el v [vico in tam na{el svoj poslednji po~itek. Decembra 1995 mu je bila na njegovi nekdanji gra{~ini Turn na Kodeljevem odkrita spominska plo{~a.
6 SKLEP
Slovenci smo upravi~eno ponosni na Codellijev prispevek k sodobni tehniki. Ob pomembni obletnici pripravljamo {tevilne proslave, s katerimi bomo opozorili na njegove dose`ke v vakuumski tehniki, zgodnji televiziji in avtomobilizmu. V pripravi je celo zanimiv posnetek Codellijeve zgodnje televizije, ki bo morda pokazal, da je Codellijevo skeniranje vzdol` spirale zanimivo tudi za sodobno industrijo.
LITERATURA
Ambro`i~-Campbell, Vesna. 1996. Le Baron Anton Codelli, un inventeur au Togo. V: Geherts, Meg. Une actrice de cinema dans la brousse du Nord-Togo (1913-1914). Lomé: Editions Haho.
Arco, grof Georg Wilh. Alex. Hans. 28. 1. 1908. Pismo Codelliju iz Berlina v Ljubljano, 4 strani. (AS Codelli, {k.20).
Arco, grof Georg Wilh. Alex. Hans. 23. 4. 1908. Pismo Codelliju iz Berlina na Dunaj, 3 strani (AS Codelli, {k.20).
Arco, grof Georg Wilh. Alex. Hans. 15. 9. 1930. Pismo naslovljeno na dr.Schapira od Telefunkna, 2 strani (AS Codelli, {k.19).
Von Ardenne, Manfred. 1930. Zur Anwendung ultrakurzer Wellen für das Fernsehen. Fernsehen, 1: 390-392.
Von Ardenne, Manfred. 1931. Über neue Fernsehender und Fernsehempfänger mit Kathodenstrahlröhren. Fernsehen. 2: 65-80.
Von Ardenne, Manfred. 1930. Die Braunsche Röhre als Fernsehempfänger. Fernsehen. 1: 193-202.
Von Ardenne, Manfred. 1932. Über Helligkeitssteuerung bei Kathodenstrahlröhren, Fernsehen. 3: 18-29.
Baird, John Logie. 21. 1 .1925. Television, a description of the Baird system by its inventor. Wireless Word and Radio Review. 533-535.
Baird, John Logie. 1927. Improvements in or relating to the Transmission and/or Reproduction of Views, Scenes or Images by Wires or Wirelessly, Britanski patent {t. 266,564, prijavljen 1. 9. 1925 pod {t. 21,846/25, dopolnjen 1. 7. 1926, sprejet 1. 3. 1927 (Codelli, AS, {k. 19).
Barancev, A. I., Urvalov, V. A. 1986. Tehni~eskie aspekti zna~enije radioteflota B. L. Grabovskogo v istorii televidenija. VIET. 2: 130-138.
Codelli, Anton, 1. 12. 1930. Postupak za daljno vi|enje elektri~nim putem. Kraljevija Jugoslavija Patentni spis br. 7546.
Codelli, Anton, 1930. Ein neues Fernseh-System. Fernsehen. 1/3: 107-114.
Codelli, Anton, Rokopisi. ArhivR Slovenije, fond gra{~inski arhiv, Gr A XVIII (citirano kot: Codelli, AS, {k. 19).
Codelli, Anton, Rokopisi. Narodna in univerzitetna knji`nica, rokopisni oddelek, sign.MS 1397.
Codelli, Rozalija. Lebenserrinerungen. 710 strani rokopisa Codellijeve matere Rozalije Taufferer. NUK Ms 1397.
Codelli, Anton. Zgodovinski arhiv Ljubljana.
25
ISSN 0351-9716
Codelli, Anton: pisma Arcu. 12. 1. 1908, nedatirano (februar-marec
1908) in 20. 12. 1927. (Codelli, AS, {k.14) Prevod v: Dokumenti Slovenskega gledali{kega muzeja, Ljubljana. (1977) 13/29: 118-121 Codelli, Anton. 14. 11. 1928, pismo Schröterju, 9 strani (Codelli, {k.19) Codelli, Anton. 17. 1. 1930. Specifikacija s patentnimi zahtevki, nem{ki
tipkopis in angle{ki prevod na 15 straneh s 17 patentnimi zahtevki na
5 straneh in 6 skicami na 2 straneh (Codelli, AS {k.19) Codelli, Anton. okoli 26. 4. 1930. Codellijev 60 strani dolg angle{ki
tipkopis z 62 patentnimi zahtevki na nadaljnjih 20 straneh, nedatiran
(Codelli, AS {k.19) Dauvallier, Alexander (Francija, Siena). 29. 11. 1923/ 24. 4. 1925/ 28. 7.
1928. Televizija, patent v Parizu (fotografija belo na ~rnem, Codelli,
AS, {k. 19) Dinsdale, A. 1931. Television by Cathode Ray, The New Farnsworth
System. Wireless Word and Radio Review. 28: 288. Fisher, David E., Marshall Jon Fisher. 1996. Tube. The invention of
Television. Washington: Counterpoint. Friedel, Dr.W. 1930. Die geschichtliche Entwicklung des Fernsehens.
Fernsehen, 1: 12-14. Grabnar, Boris. 1977. Nenavadni baron na Kodeljevem. Dokumenti
Slovenskega gledali{kega muzeja, Ljubljana. 13/29: 110-119. Ives, Herbert E., Television, patent v ZDA {t.1,738,007, prijavljen 20. 5.
1926 pod {t. 110,378, sprejet 3. 12. 1929. (Codelli, AS, {k. 19). Jenkins, Charles Francis. 1927. Twin light-cell transmitter, patent v ZDA
{t.1,642,730, prijavljen 21. 3. 1925, sprejet 20. 9. 1927 (Codelli, AS,
{k. 19). Moseley, Sydney A., H. J. Barton Chapple. 1931. Television to-day and
to-morrow. 2. Izdaja. London. Ozvald, Branko. 1991. Ljubljan~an baron Anton Codelli – eden
najplodovitej{ih izumiteljev na Slovenskem. Zbornik za zgodovino
naravoslovja in tehnike. 11: 121-149 Ozvald, Branko. Junij 1994. Baron Codelli – izumitelj televizije.
@ivljenje in tehnika. 6: 39-45.
Schapira, Karel. 20. 7. 1929. Pismo Codelliju (Codelli, AS, {k. 19)
Schröter, Fritz Georg Ernst. 1930. Die Braunsche Röhre als Fernseher. Fernsehen. 1: 4-8
Schröter, Fritz Georg Ernst. 1930. Aus der Entstehungsgeschichte der Glimmlampe. Fernsehen. 1: 244-249
Schröter, Fritz Georg Ernst. 1928, 1930. Pisma Codelliju 27. 10. 1928, 31. 10. 1928, 20. 11. 1928 in 14. 3. 1930 (Codelli, AS, {k.19)
Schröter, Fritz Georg Ernst (ur.). 1932. Handbuch der Bildtelegraphie und des Fernsehen, bearbeited und herausgegeben von F.Schröter. Berlin: Verlag von Julius Springer.
Schröter, Fritz Georg Ernst (ur.). 1937. Fernsehen. Berlin: Julius Springer.
Swift, John. 1950. Adventure in vision. The First Twenty-Five Years of Television. London: John Lehmann.
Swinton, Alan Archibald Campbell. 1. 3. 1897. Some Experiments with Cathode Rays, Proc.Roy.Soc.London. 61: 79-95.
Swinton, Alan Archibald Campbell. 9. 4. 1924. The Posibilities of Tele-vision, Wireless Word and Radio Review. 51-56.
[uklje, Ivan. 10. 11. 1933. Codelli versus Abramsberg. Pisno mnenje o patentiranju Codellijevega izuma v ZDA. (Codelli, AS, {k.19)
Ustinov, I. D., Borisov, B. P. 1989. Vidaju{~isja izobretatel i u~enii V. K. Zworykin (K 100-letiju so dnja ro`denija). VIET. No. 4: 121-124.
Wedam, Albin (1921-1997). 1977. Zakaj Codelli ni uspel s svojim televizijskim sistemom? Dokumenti Slovenskega gledali{kega muzeja, Ljubljana. 13/2: 114-118.
Weiller, L. 1889. Sur la vision à distance par l’élektricité. Génie Civ. 15: 570-573.
Wedam, Albin in drugi. 1996. Sto let Braunove elektronke. Ljubljana: Tehni{ka zalo`ba.
Zworykin, Vladimir Kosma, E. G. Ramberg, L. E. Flory. 1958. Televi-sion in Science and Industry. New York: John Wiley & Sons, Inc.
26
VAKUUMIST 23/4 (2003)