List 51. i'? os HM t; .. , ^ ••> • v - nn v • I e c a j XLVII i / i Izhajajo vsako sredo po eli poli. Veljajo v tisk 90 kr., pošilj jemali e za eelo leto 3 gold. 40 kr. za po pošti pa za eelo leto 4 gold leta l gold, 70. ki pol leta 2 gol 0 kr za četrt Jeta četrt leta l gold. 10 kr V Ljubljani 18. decembra 1889 Obseg: Kako je kmetovalcem gospodariti ? Sadno drevje v cvetličnih loncih mrčesja po sadovnjakih. K e k a j o hranitvi sadja. Razne Pogovor s kmetovalcem o reči. pokončevanji Naši dopisi. Novičar. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Gospodarska stvari e primernega načrta, s katerim čunimo tudi stroške m gradi Kako kmetovalcu gospodariti? zd ), ravno preudark tak je treba tudi za kmetovanj in gospodariti Kako pa Kmetovalec mora tako gospodariti, da dobiva iz posestva kolikor moči veliko čistega dchodka. Ta je tem veči, čim manj stroškov in čim več dohodkov ima gospodar. Tako naj da si izvolim užitek! Bodo naj v taki gotovega načrta, po katerem je uredimo svoja gospodarstva? imernejše gospodarske vrsti za ledsebojni zvezi, da donašaio z rom na krajno in gospodarske razmere Gospodarjevi dohodki so letni pridelki, katere poproda ali jih pa doma porabi. Velikost dohodkov je zavisna od ae, dobrote in cene za prodaj namenjenih pridelkov množi meren dohodek bodemo veči. j bolj pri iz posestv sedanjih stroških tamkaj dosegli, > Stroški so vsakovrstni in zavisni od velikosti gospodarskega premoženja ter od množine in cene porabljenega stroške imenujemo s kratka stroške pridelo- darske vrsti tudi časi kar Tak primeren dohodek postajajo dan za dnevom tam donašajo vse gospo- mogoče ugodne dohodke Ce nam Te obil dohodko prodan pri ima tudi veliko čistega dohodka. dela. vanja. Čc dobiva gospodi delke, ni še gotovo, da Kajti čisti dohodek od gospodarstva je tigt dohodek mu ostane kot čista lastnina potem, ko je poplačal vse stroške pridelovanja. Ta čisti dohodek ni zavisen edino od obilih letnih pridelkov, ali pa od majhnih stroškov od primernega užitka iz ene da ena ali druga vrsta gospodarska prav lepi dohodke, utegne biti skupni dohodek od celega gospo darstva nam to dar eprim 10 slab. Posam tu ej nikdar jih še tako marlji spodarski zavisen vrsti ne dohodka, če vrsti pridelovanja, ali morda ali druge vrste gospodarstva, kakor zdaj užitki ni Vse Koder tega, zagotovljajo pravega krbujemo, temuč je dohodek go- ipnega dohodka vseh gospodarskih se nam mora sponašati ! ri gospodarstvo s preudarkom urejeno, manka zdaj onega. Med posameznimi vrstmi ia prave vzajemne zveze. Gospodarstvu manka n. pr. iz govedoreje, Pravega tiru. Kmetovanje je težav ■ « _ v^ Uspeh gospodar svinjereje, poljedelstva, sadjarstva itd., ampak čisti do- JeDJa Pa navadno nepovoljen. Ce tudi dobi hodek gospodarstva zavisen je od skupnega dohodka 12 ene druge vrste kak poseben užitek, vead gospodar vseh gospodarskih vrsti. Te morajo biti namenu primerne, v pravem medsebojnem razmerji in vzajemno zvezane. Gospodariti je torej tako, da dosežemo s pomočjo vseh premajhen z ozirom ostalih užitkov. Leto za letom je na pomankljivosti in neprimernost dobivaš slabe dohodke, če si prav posameznih gospodarskih trsti in užitkov največje ne ukoriščaš zemljišč, če ne prideluješ najprimernejših pridelke in kolikor moči po ceni, t. j. z malimi stroški, sadežev, če neprimerno svojemu gospodarskemu položaju Te pridelke nam je za gotovo in po najviši ceni spečati ravnaš živinorejo itd. itd. Tako gospodarstvo gre rakovo ali doma primerno ukoristiti. S pridnim kmetovanjem ne dosežemo še taKo primernih dohodkov, če si nismo najprej gospodarstva s preudarkom uredili. Umno kmeto- pot tam Če si pameten Ali škoda ti popravljaš sicer hibe zdaj tu ostane! In bodisi gospodar še tako marljiv, vendar > zdaj nima tovanje je mogoče sploh le na podlogi umne uredbe go- pravega uspeha, ker gospodari po vodilih, kojim manka spodarstva. Kakor je treba za zidanje ali gradnjo stavb prave zveze, \ ečkrat ukrene to, kar mu ravno na misel pride. In koliko njegovih naredb ni zavisnih od slučajnih na gibov?! Ce se pozneje prepriča o drugačnem uspehu, ditvij poreži vse bolne, nagnile in poškodovane korer prav gladko in skrajšaj vse močne korenine za tol ko prenareja započeto delo. In tako izkuša zboljšati napačno da morejo lahko v lonec. Na sklado od črepinj deni svoje ravnanje in kmetovanje šele po nastali škodi, toliko prsti, da je potem na njo postavljeno drevesce v Takim nepnlikam in taki škodi se uže s kraja izognje prej omenjeni legi. Na koreni ravno tako tudi vmes gospodar, če si uredi svoje gospodarstvo s preudarkom, in pod korenine naspi prsti, potem jih pritisni in lonec če si izvoli take vrsti užitkov, ki mu zares prinašajo pravih dohodkov. pomajaj > da se mlj dobro uleže. En dan ali dva dni po saditvi prav dobro prilij. Kmetijske in kupčijske razmere so se dandanes potem na kak zaveten Drevesca v loncih postavi kraj, ki pa prihajata do njega tako predrugačile, da ni več moči gospodariti po starem zrak in solnce in kjer jih lahko mraza varuješ. Loncev kopitu, sicer ubožamo popolnoma. Vsak dan čujemo tožbe De postavljaj na golo zemljo, ampak jim kaj podloži, da o slabih letinah, o slabi kupčiji, o različnih rastlinskih ne morejo črvi vanje lesti. boleznih, škodljivcih, uimah kako dragi so delavci itd. itd. Po leti Treba je zategadelj tudi nam preudarjati in računiti, 10 do 12 oščipaj poganjke, dokler ue olesene, do dolgosti, to jim pospešuje rodnost. Vselej kako bodemo sedaj preuredili svoje gospodarstvo, da bode kadar je zemlja suha, moraš jo dobro zaliti; ako to primerno razmeram, v katerih sedaj živimo in gospodarimo, zamudiš, osiplje se cvetje, ali pa odpada sadje. Le tako si moremo pomagati iz sedanjega žalostnega položaja. e si tudi kostne moke ali rožja primešal, vendar je dobro, rodovitnemu drevje še po leti gnojiti. Zato je Posedaj nam bode pridelovati pravšno le take sa- najbolj pripraven kak umeten gnoj , v vodi raztopljen. deže, ki jih je v resnici vredno. Pri poljskih sadežih Ako hočeš dobiti posebno velike plodove, pusti bode treba pravega kolobarjenja. Živinorejo bode urediti majhnih drevescih kakih 5 do primerno našemu gospodarskemu namenu. Poprijeti se plodov. po večih 15 do po 20 bode z vsemi silami umnega sadjarstva. Zemljo je treba > Pozno jeseni, ko listje odpada, vzemi drevesca iz da bode rodovitnejša, namenu primerno gnojiti in loncev in vsadi jih v emljo s prstjo vred tem se obdelovati itd. itd. Stroškov se moramo po možnosti zemlja očisti in odpočije, drevo pa ostane rodno. ogibati! Nasprotno pa moramo kolikor moči po Prihodnjo spomlad pa vsadi drevesca zopet v lonce, tedaj množiti vse vrste dohodkov. Le tako si moremo zbolj- odstrani nekaj stare prsti izmed korenin in jo nadomesti sati svoj gospodarski položaj, drugače pa ne ob današnjih g svežo in rodovitno. razmerah ! n. Sadno drevje v cvetličnih loncih. Prav priporočila vredne ter zelo poučna in zabavna je vzgoja sadnega drevja v cvetličnih loncih. V ta namen pristoje najbolj jablani, hruške, pa tudi razno koščišasto sadje, kakor breskve, marelice, češplje in črešnje. Koš-čičasto sadno drevje v loncih ni toliko trpežno in rodno Pogovor županov kmetovalcem pokon čevanji mrčesja po sadovnjakih. Kmetovalec: Smem li vprašati, kaj je na črni deski zopet naznanjeno? Župan: Ukaz, da se morejo goseničje zalege z dreves po zimi otrebiti. Kmetovalec: Torej zopet nov ukaz; naposled nam kolikor peškasto. Za vzgojo v loncih odberi enoletne še zaukažejo, koliko telet sme kdo imeti ali ovac! požlahtnjence, in sicer jablani na ivanovo jabolko, hruške bodo dobro uko- pa na kutino cepljene. Podloge naj reninjene. Te cepljence pa sadi spomladi v 20 do 25 % široke lonce, napolnjene z zemlje, nekaj svišča in preko zmesjo od najboljše vrtne ,0 ilovice, ter primešaj Žup an: Koliko živine da kdo ima, to je popolnoma njegova reč. Ako pa gosenice v Vašem sadovnjaku meni ostajale samo pri Vas, ne bodo tudi V sosednje sadovnjake in na še nekoliko rožja , t. odpadkov cd rogov 1 ali pa kostne moke. Vsajeno drevje skrajšaj na 40 do 50 visokosti. Poganjke iz gorenjih krono, niže poganjke, pa odstrani. Drugo ki 80 namenjeni za popov pomlad krono, porabi skrašaj n za nič tebi nič izlezejo, ampak napadale bodo rejale veliko škode. Kmetovalec: Kdo se bode za vsako reč posebe brigal? Pokončevanje gosenic prepustimo slobodno ptičem. na dva vse do tri pope. Tudi prihodnja leta delaj tako in glej, da daš kroni obliko krogle ali piramide. Pri sajenji skrbi za dober odtok vode, in sicer s , da naložiš na odcedilno luknjo lonca do 3 % visoko Župan : Vprašanje, bode li v prihodnje naše sadje prospevalo, da bo kaj pridelka za prodaj, je zelo važno. Marsikateri srednji in manjši posestnik more si pomagati le, če Raj sadja proda. Ptičev je zadnjih 20—30 let vedno menj, sadnega drevlja pa od leta do leta več. tem črepinj. Drevesce vsadi tako, da pride koreninski vrat v površje zemlje. Lonca ne napolni popolnoma, ampak praznega ostani še kake Ako bi torej kmetovalci sedaj roke križem držali, ni se nadejati dobrih sadnih letin. Kmetovalec: Lenuharil nisem svoje žive dni nikoli. Ne bi se torsj branil za pokončanje drevesnega mrčesja nekaj storiti, ko bi le vedel, kako pi iti. mu do živega mogel ter v njej enakomerna temperatura 5° R Zakaj nam železo. Župan : Le pogledite malo okolo sebe, kaj vidite ? Kmetovalec: No, dolg drog pa na njem skrivljeno jabolka po sobah ne ostajejo dolgo čvrsta? Prav zato ne, ker so ali presušne, ali pretopi PO njih prepogosto izpremenjava ali kajti se temperatura v presušenih Župa tem orodjem zelo lahko z dreves po tegnemo zalege gosenice zlatoritke, drevesnega belina glogovega zavijača drugih metulj j čijih nedorasle gosenice se zapredajo po vejicah. Sicer pa ne vidim v svojem sadovnjaku nikjer goseničjih zaleg, bržčas zato ne, ker sem jih vsako zimo marljivo trebil od L 1868. dalj i ko je obveljala dotična deželska postava Kmetovalec: čemu sobah sad prehitro uvene in se skrči, v pretopilih rado gnije, v premrzlih pa zmrne. Veliko boljše sadne shrambe so kleti, zlasti če so dovolj globoke in če je v dnu pesek ali ilovica, ki vode ne propušča. __B Sedaj moramo še skrbeti, da ne bode v kleti pre-toplo, premokro in nič prepiha; kajti to troje je največ krivo, da se tudi po kleteh sad ne ohrani. Tudi drugih takšnih reči, ki gnjilobo pospešujejo, ne smemo v kleti žičja (drata)? Župan : so pa te le ščeti iz jeklenega imeti. Niso pa sadjarji vsi enih misli kleti boljše Te so posebne vrednosti. Poprej sad prosto po deskah razložiti ali ga v sode vložiti so strgačami drevesom skorj venda strgali, škodovali jim » 8 pa deskah Po azpoloženo sadje moremo vsak čas pregledovati ker in gnilo odbirati, v sodih pa se dalje ohrani sadež niso povsod goseničjim zalegam po razpoklinah ne moreta svetloba in zrak toliko vplivati mogli do živega dobro opra novimi ščetrn se pa vse delo prav Kdor po razloženem nači Starejša drevesa treba poprej z mil sko ravna, ta bo sadj celo leto oh sveže in sočnato ali za domačo a*i z ugom močiti, da se jim mah in lišaji laže od- porabo ali za prodaj. I lahko pravijo. Jajčka metulja zavijača so kakor prstan nabrana dvakrat, trikrat, petkrat veča okolo posameznih Treba tore nego pričaka cene, ki je , Marsikteri jeseni vejic ter se ne dajo lahko strebiti sadja > ki modro hranil po razloženem načinu sadj 1 vejico odrezati. Kmetovalec: Drugega orodja ni treba? 9 postal je ščasoma bogat mož upan To / orodje, katero vidite, zadostuje zoper najhujše škodljivce sadnemu drevju. Pozneje treba seveda še drugih pomočkov. zopet priti, gospod župan? Razne reči. Kmetovalec : Smem Župan: Slobodno, kolikokrat le hočete * Sparglje n oreš po zimi imeti, ako tako le ravnaš: kleti naspi do na debelo gnoja in listja naspi na to 20 Nekaj hranitvi sadja. L j u d j semtertja tožij 80 o božiči Zopet drugi Letos ne velja ter dobre prsti. Na prst postavi štiri- do petletne špargljeve rastline, in jih 25 visoko z zemljo zaspi. Ker te rastline ne poganjajo močno, moraš jih gosto saditi. Zemljo poškropi, če treba, z bila moja najlepša jabolka uže nagnila u mrmra r Moj »Moj sadj< sadj precej na gorko vodo, in pridelal bodeš prav fiaih špargljev, kateri postanejo, ker rasto v temini, zelo dolgi. je uže velo in suho u Tretj * ihče ga ne kupi se je navzelo neprijetnega okusa Naj trnje po podlogah za rože odstranimo ? M > Tako bodo ljudje vsako leto tožili Če se ne iz- pametujejo in ne popuste nekaterih starih navad ter se poprimejo novega načina sadje hraniti. Ta način je zelo Za rože je bolje, ako ostane trnje, ker so gole podloge občutljivejše proti mrazu in vetrovom. To pa prihaja od odstranimo s silo in zato poškodujemo tod ker trnje pnprost, kakor bi ga natura sama bila zaukazala prvo je, da Naj eži sad hraniti o pravem času potrgamo. Zastonj je ? če dozorel. Nezreli sad zač kmalu v peškah gniti, uvene in se skrči v majhen klopčič opazno trgati, najbolje z roko Nadalje moramo sadj manj ali bolj tudi lubad. Ako pa trnje odpade samo, ali če je odstranimo tako z nožem, da ga ostane še nekaj po deblu, pa nima to nobeuih slabih nasledkov, marveč je s takimi podlogami potem pripravneje ravnati. * Da ne odpadejo cvetni popki rastlinam v sobi ali v cvetličnjaku, moraš večkrat poškropiti tudi listje Res je, nekaterim trdnim zimskim jabolkom ne škoduje. z V0(*°> katera nadomestuje prepotrebno roso. Cvetlice Drugače pa je zastran žlahtnih, sočnatih jabolk in hrušek. na mrz^em poškropi z mlačno vodo. Na ta način Ob ne najneznatnejši opazimo, začne ohraniš rastline čvrste, in cveto ti obilo. * Da okna v hlevih ne zmrznejo, potresi mokra > Njim škoduje najmanjše obtolčenje. rani, katere še s prostim očesom goba rasti, t. j. sad začne gniti. Zatem treba sad lepo razvrstiti in vsa slabejša, od Solna voda zmrzne še le ob hudem mrazu, kakeršnega črva navrtana jabolka itd. odbrati ter jih pustiti 14 dni, navadno ni pri nas. da se izhlape. Potem šele jih spravimo v shrambo kakeršna so vedno v hlevih, z drobno stolčeno soljo. to je najvažnejše delo Shramba bodi In srednje suha Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. ter grozili, da hočejo šiloma osvoboditi vsakega obsojenca. Med zatoženci sta bila tudi moja znanca, toraj sem stal tudi jaz v tolpi pred hišo, io to z nabito puško. Ko so sodniki videli razljučeno ljudstvo, niso vedeli strahu kaj početi. Da se (Dalje.) 143. ognili vsem neprijetnostim, razglasili Življenje v New-Rushu. so, da se mora ta zadeva odstopiti nadsodišču v Klip-driftu. Ali tudi tam so diggerji s svojo grozitvo razsodbo zadevo odkladali in odkladali, da je zavlekli. Tako so Pisal sem Vam, d a j e krajine, kjer kopljejo de- slednjič čisto zaspala. mante, odtrgala Angleška v svojej nesitosti nekaj Slo- Kmalu potem so zalotili v Dutoispanu Kafr a ? ki bodnej državi Oranjskej, in nekaj poglavarjem domačim. Nasilnica je nazvala pograbljene kraje „Zapadua zemlja Grikvov", a je ni pripojila koloniji Kapskej, in to zato je usral demant svojemu gospodarju. Pravda je bila oglasili mnogi ne, ker so se v tamošnjem parlamentu zastopniki proti pridruženju. Zato je Zapadna zemlja Grikvov za sedaj samostalna proviucija z lastnim guver- kratka. Diggerji so odbrali dvanaj t mož, ki naj sodijo. Sodniki so obsodili tatu na vislice. Preden je došla policija, bil je Kafer uže mrzel. Tudi sem gledal na lastne oči » kako je nek kmet pretepal črnca zgolj zato, ker je nerjem Kako tu živimo spoznati hočete z dogodb sem samo suuiil, da mu je demant ukral. Črnec se ni hotel udati, a kmet ga je tepel toliko časa, da je dušo izdihnil. Sodišče je obsodilo okrutnika Ali znanci in na jih gledal na lastne oči. Evo jih ! Lastniki claimov so večinoma trgovci naj mu prizanese šest mescev v zapor, njegovi so šli prosit guvernerja, Začeli so to zadevo odkladati, in na- 1U delavci pa skoro zgolj Kafri. Na kmetje, posled je popolnoma zaspala. Kmet ni bil čisto nič zaprt, teden zaslužijo po dasi je to zaslužil. No, tukajšnji kmetje pa so tudi skoro 10 šilingov in moke za močnik, ki ga vsak dan iedo. sama sodrga. nogi niso shajali s tem, začeli so toraj krasti Drug kmet je tudi imel na sumu Kafra, da mu je de^nante svojim gospodarjem, in jih predajati za slepo demant izmaknil. Ker se ni hotel udati, prijeli so ga ceno goljufom, ki so se nam tu vgojezdili kot mali tr- znancl kmetovi in držaii tako trdo, da se ni mogel ga- govci Pravo za pravo pa ni njihova trgovina drugo, niti. Kmet vzel navadne klešče in polomil zobe ubo kakor točenje žganih pijač. Kedar je to prišlo na dan, gemu črncu. Za take malenkosti se gosposka nič ne šli so nekateri lastniki claimov prvemu uradniku. briga. Pritožili so se zbog kraje in zahtevali, da se proti taj- akoni tukajšni, Kapski, Oranjski in tudi Trans- nim kupovalcem postopa z V80 postavno strogostjo, vaalski, naročajo strogo, da se nima prodajati orožje na ir Uradnik jim je odvrnil, da nima moči naložiti večje ogenj, smodnik iu svinec domačinom. No sedaj po vojski kazni od 10 iiber šterlingov. Nič čuduega toraj, da je francoskc-uernškej, ko vse pske države orožaj zakotno kupovanje slepar za iiber trajalo demant, še dalje. Če je kupil tak made svoje z novimi boljšimi puškami, zavrgla je je bil vreden 100 llber, Angleška staro orožje ter ž njim oblažuje afriške ar- tudi do- plačal je 10 Iiber kazni, in ostalo bička 85 Iiber. mu je še čistega do- mačine. Guvernerski urad se še ne zmeni, da sam ruši Ker gosposka tožnikom ni mogla dati varnosti, po zakon; da je le kaj dobička, pa je vse dobro, Na tisoče pušk dovažajo v kopanine, v vsakej prodajalnici jih je govorili so se, da sami konec narede nepoštenemu kupovanju. Zbralo se je 50 do 60 diggerjev in so šli pred žganjarijo Nemca Ascherja, ki je bil največ ukradenih videti cele vrste kakor v vojašnici. Kafre pa nič bolje ne miče kakor puške. Pridno delajo v kopaninah toliko časa, da si zaslužijo puško. Kako hitr kupijo koj demantov pokupil. Stal sem dosta blizu in gledal, kaj puste delo in se veseli vračajo v svoj kraj. Vlada države bode. Oroženi diggerji so se postavili pred prcdajalnico, Oranjske pisano gleda to na katerej je vihrala ogromna zastava nemška. Glasnik puške črncem Tudi ker dobr ie res nevarno dajati vedo to zato so se je stopil naprej in prečital obtožbo. Ascherju se je po- zbrali in napali več srečilo, da je pobegnil, ali stan voz s puškami obloženih. Pobrali njegov so zažgali. Zgo so vse puške. Ali Angleška je razglasila to za toiovajstvo relo je vse kar je bilo v njem. Ogenj je bil velik, kajti iu je prisilila vlado Oranjsko da pl orožj v stanu je bilo mnogo sodov šli diggerji dalje, in so žgane pijače. Od tu so zažgali tisto dopoludne še pet zganjanj. Za nekoliko dni je prijela policija diggerje, ki so toma ustrelil ježevca. Velik boerom vzela in nazaj poslal šel obiskat nekega naselnika nad Vaalom. Vračaje se drugega dne za večera sem s po- kot prašiček, na hrbtu Unega dne sem bili požgali prodajalnice. Dutoispanu se je sešel 1 • v • lllSl. sodni dvor. Člani sodišča so se zbrali v velikej Ko se je pričela obravnava, privrelo je do 600 oroženih se mu ježe bodline, s katerimi hrešči, kedar je raz e davno pa so v Hebronu blizu starih kopanii dražen. ustrelili dva leva. Preb! hiš sta zašla. nam diggerjev. Z velikim hrupom so se postavili pred hišo hajajo tranvaalski kmetje z vpreženimi cebrami. Cebra « p * je velika kot osel, ali vitkejše postave je. Po vsem života lepo progasta. Prav podaje se taka vprega < -i Fotografij ste mi jih doposlali, razveselile so me na vso moč. Skoro vsak Vzlasti m je prekvapila podoba Vaše hčerke Naj se pošiljam Vam s tem listom demant. Dajte jej ga vsaditi * ■ • *v v prstan. To je prvi demant, ki sem ga izkopal ob bregu • j e dajte ga brusiti, saj je dosta svetal. In vaalskem je digge žensk belih komedijantov, potepuhov, tako rumeoih in črnih lepih in malopridnih grdih t k večer jih pregledavam. Evropejk harstvom in zelenjadarstvom se ukvarjajo večinoma Ind hodij Jim je drag ponosno, šopii , da v Parizu se kot pavi. Toiletta i jej sreča vedno smehlja. Da bode imela od mene spomin sko v Londo kakor ta kamen ne srce njeno ne pride ob ljubezen rodnej emlj in slavnemu češkemu narodu Vaš C. P. ne vidiš dragocenejše. Tu se bij mlada krasotica ob po najnovejšej modi, in na klobuk. Ako je doideš iu pogledaš v obraz jej stoji operese seboj kafersko deklino Tam pride ob svetlobo, tako naj tudi sebi frak stop linder, snežnobel ovatni i roki drži gibič palico s kate gizdalii in lepe sem in Po je bogat pokristjanjen Kafe imaš pred . Ima na črevljičke. tje šviga. (Dalje prihodnjič.) 144. Obraz pouličnega življenja. Meeting. K. Maucb Veseli New Rushu 1873. Prejel sem Vaš list in ga čitam skoro vsak večer. , da je demant srečno prišel v Vaše roke me Kopljem in iščem demantov po starej navadi. Ali delo je čedalje mučnejše. Tla, kjer kopljem, trda so tako, da se mi orodje pogosto krha in lorai. Tudi roki me bolite, egnojeni ste toraj imam obveza če ne skoro n hišico s delati. Vendar živim mirno in nkovega pleha iu dobro postelj o ne mogel odno. imam Dr. Holub se povrnil s poto Vaalu Bil je v Klipdriftu, (Jong-Gongu, Delpoortshopu in še drugej, to je v onih krajih, kjer sem jaz dalje časa za demanti ril, ali brez pravega uspeha. Pripoveda mi, kako se mu je godilo in koliko skušenj si je nabral na potovanj Obžaluje, da ni poslušal mojih nasvetov. Pravil sem mu. naj ne potuje s konji ali mezgi v pustinje afriške, ta, Politične stvari državnega zbora. četrtek in petek 12 13. decemb bil 80 V državnem zboru viha t. 1.) seje v katerih je hotela opozicija z doktor Plener-jem načelu zopet i j ede krat poskusiti ali se stanje sedanje vlade ne dalo spodkopati ali vsaj omajati. Manjšina državnozborska poprijela razprave začasnega budgeta se prve hodnega leta) v ta namen da se sme pri budget je priliki tri mesece pri-že to stara navada zpravi govoriti o čemerkoli Prvi dan te razprave oglasil se je besedi po žival slanecSteinvvender kot zastopnik nemško-narodne stranke z izjavo, da on s svojimi somišljeniki glasuje proti privolitvi. Prav to proglasil je v imenu združene nemške vice dr. Plener, toda ta ni omejal svojega govora za na suhoparno izjavo, temveč je govoril obširno in strastno ni vstvarjena za te kraje, pač pa vol. Doktor hoče ostati tu več mesecev in zdraviti ljudi. Ob enem se hoče pripravljati za daljšo pot na sever. Dosedanje skušnje z mn°gimi napadi na vlado in videti je bilo, da hoče mu bodo prav hodile na potovanju k Zambeziju. Ali ob zliti iz 8ebe ves 0Di ki se mu je nakopičil vsled Zambeziju se nekda tudi z voli ne »adi neznatne muhe, ki jej vele tsetse muhe voli poginejo. opravi nič, in to Za obadom te iz češkega deželnega zbora. * Pred ted J et počil gla zadeli na bogate žile zlata. Koj se v j da s< vzdi Lydenburgu lo na tisoče svoje odsotnosti Omeniti nam je, da je večina državnega zbora tudi pri tej priliki storila se krivo svoje stare taktične napake s tem, da je vsa hitela k govorniškemu prostoru Plenerjevemu, ter ga, kakor Bog vedi koga poslušala ljudi in so drli tje sreče iskat. Tudi mene so zasrbele z P° V8em uezasluženo pozornostjo, ne da bi bil izmed pete, malo je manjkalo, da se nisem spustil za njimi. sedaj se vračaj vsi potrti in ejevolj Sprevidel večine kedo zinil besedico. Plenerju odgovoril je takoj dr. Rieger, kot ona sem, da je bilo vse sama sleparija. Kdor nima zadostne skušnje, dade se zapeljati in odreti do belih kosti. oseba, katero v to naravno, veže njegovo dostojanstvo Naj Vam opišem tukaj življ Mesto je raz med češkimi poslanci. Dr. Rieger pečal se je z onim predmetom, kakor sežno Hiš kojakih: platnenih, lesenih, plehatih in Plener: s češkim državnim pravom, s kronanjem če zidanih. Tudi cerkvic imamo več, vsako veroizpovedanje ima svojo. Mnogo je tudi gostilnic in prodajalnic. Sta-novnikov - je do 20.000, in so prava pisana zmes. Mnogo škega kralja in pa s pogajanjem Cehov in Nemcev na Češkem. * ) Tsetse. »Novice" št. 27/, 1. 1889. Rieger odgovarjal je zmerno, skoraj da prezmerno, ker bil je vsled Plenerjevega govora razburjen in videlo se mu je, koliko si je prizadeval ostati miren. Vtis Ri- gerjevega govora bil je zelo dober; vendar pa ima vsa čutil se je vsled povodenj, ki so od leta 1878. naprej ta akcija nasproti oni gospodi, katera na Čtškem svoj začele zopet nevarno pretiti močvirja, prisiljenega, to čas ni poznala drugačega nja kot zasedno stanje reč natančnejše pretresovati ter skrbeti, da se uzroki zaperanje časnikarjev, vlivanje zadovoljoosti v ljudstvo te nepričakovane prikazni pozvedo po po trumah dragoncev strokovnjakih, veliko napako da se vodi s ter dobodo sredstva, s katerimi češke strani potom b r a mb bilo mogoče to veliko To ravnanje ne vodi nevarnost odpraviti trajno. do zaželjenega smotra. Ljudi, kateri načeloma svoje vol kože skrivajo z ovčjim ki nočejo druzega kot nasilstvo nad drugimi narodi, ki nimajo obstanka razun v razporu, s takimi ljudmi treba govoriti odločneje, ne bati se njihovega pretenja, s takimi ljudmi mora človek to svrho bila je s krepko pripomočjo visokega c. kr. poljedelskega ministerstva sklicana enketa strokovnjakov, sestavljena iz najimenitnejših vodnih tehnikov in kulturnih inženirjev tu in inozemstva, namreč iz govoriti z brezovo šibo v roki vspeha. sicer ga ne bode nikdar gospodov : c. kr. višjega stavbinskega svetnika Indra z Čehi Lepo videti je bilo soglasje med staro in mlado katero je naglašal klubov načelnik mladočehov dr Engel rekoč jevimi da se po vsem strinja z načeli dr. Riege Dunaja, Cesare Salvinia inženirja iz Milana, Dr. Rat. Vi-centinia potrjenega civilnega inženirja iz Trsta in Ivana pl. Podhagsky-a potrjenega civikega inženirja z Dunaja.. (Dalje prihodnjič.) je bil tisti popoludne pogreb nemške telja, pretrgalo se je zbo o že ob i pome dan del 2 te razprave odložil se v petek dopoludne ob 10. uri. in drug na drugi Drugi dan borbe končal se je s sijajno zmago de- snice in z popolnim poramom Plenerjevim Naši dopisi. Iz Igubljane. — Državni zbor, pred božičnimi prazniki zbran samo za primeroma kratek čas, obeta postati tudi v tem kratkem zasedanji pomenljiv. Pred vsem čujemo, da so slovenski poslanci že zopet dogovorili način in bližne smotre svojega delovanja, in so delovanje dejansko tudi pričeli. Dalje pa prišlo je v razpravo ono vedno pereče češko vprašanje, katero branijo češkega načrt zakona o doneskih dežele kranjske, dežel- uar0(*a zastopniki, nasproti pa vedno večje ovire stavijo nega stolnega mesta Ljubljane in zemljiških po- P^^taši nekdanje ustavjverne stranke Deželni zbor kranjski. Poročilo deželnega odbora s katerim se predlaga Češk em. sestnikov Ljubljanskega močvirja k troškom o- samozaupnostjo naskočil je vodja nemške stranke sedanjo vlado v sejah minulega tedna, pa sme se v njem reči po domačem pregovoru : „domu pa pripesku s krvavo suševanja Ljubljanskega močvirja Slavni deželni zbor! glavo u Plener izjavil je, da njegova stranka seda vladi Združenemu prizadevanju visokeg skega ministerstv c. deželne vlad bora ter podpisanega deželnega odbo leta 1879. za osuševanie 1 pripravljal dela i c kr. poljedel- močvirskega od-posrečilo se je, jubljanskega močvirja pričeta n e privoli začasnega budgeta, ravno to izjavil je m konec tega mo- letos dognati tako daleč, da se je s pridržkom merodajnega odobrenja visokega Polj Steinwender glede svoje stranke; gočnega pretenja bil je ta, da se je ta budget privolil z 139 glasovi proti 88, toraj z večino 51 glasov, kakoršne sedanja večina ni bila vajena. Kardinal Gangelbauer, nadškof dunajski, rojen ^ ----tf " *-----" " • r v - J JLVIli UlliUi viuiu^vivuuvij uuuuuvi • VJ delskega ministerstva po eni strani sprejel gotov načrt 21. avgusta 1. 1817, umrl je minulo soboto popoludne na za osuševal dela ter da so se za to velevažno izbolj- Dunaji po daljni plučui bolezni. Pogreb je danes. ševalno podjetje s pridržkom državnega doneska terem se je zjediniti še z visoko c. kr. vlado in , o katerega določiti zakonitim potom, prispevki drugih udeleženih faktorjev načelno toliko zagotovili pisanega deželnega odbora da mogoče po mnenji pod podati primerno gradivo za zakonodalno sklepanje O dozdaj zvršenih pripravljalnih delih nje katero se bo menda kratkem sledeče: daj kmalo pričelo, omenja se v se pri nas imenuje splošno Cesarski svetovalec Murnik podal se je minulo nedeljo na Dunaj v opravkih glede dunajske kmetijske in gozdarske razstave prihodnega leta in pa v zadevah dolenjske železnice. Influenca imenujejo zdravniki novo nalezljivo bolezen, katera že mnogo let pohaja po vsi Evropi in prehlajenje, v nemškem : pa Grippe. Kaže se v tem, da obolelega zelo hudo boli Na podstavi deželnega zakona z dne 23. avgusta glava, posebno čez čelo, bole ga posamezni deli života 1877, dež. zak. št. 14, ustanovljeni glavni odbor močvirski > kateremu je bil osuševalnih del. sedaj tu in hipoma drugod, bolnika kuha vročina in posebno nalog, skrbeti za vzdrževanje zopet prevzema ga mraz, tudi želodec se vzdiguje in so se zvršila v letih 1860 do 1868, boli grlo. Vsa bolezen ne traja nad 5 dni. Bolezen je res nalezliva pa nevarna ne, kolikor je tudi sicer ob- dne decembr čutljiva. Zdravniki priporočajo zoper bolezen gorko po- nasilstva zoper Nemce na Češk v zadevah kronanja češkega kralj in em steljo in z žajbeljna skuhan čaj. Mestna hranilnica ljubljanska. Kako blagodejno deluje mestna hranilnica ljubljanska, priča nam najbolje Odgovor ministrov bil je toliko vspešnejši, kolikor to, da je do zdaj i ko mestna hranilnica obstoji še-le dobra dva meseca, vložilo 663 strank 243.289 gld. 25 kr. Ta svota govori najbolj jasno za to, da ima naš narod v mestno hranilnico popolno zaupanje. In prav je, da se denar našega ljudstva steka v domač zavod. Mestna hranilnica je podjetje mesta Ljubljane, katero je za vloge in njih obrestovanje poleg splošnega poroštva, prevzela posebno poroštvo ter v ta namen deponovalo znesek 20.000 gld. v državnih zadolžnicah. Kakor pa mestna hranilnica na jedni strani obrestuje vlagateljem kapita- Hje, priprostejši je bil. Omenjal je v prvi vrst govoru, ker dotični predlog da lahko zognil od zboru sprejet v češkem deželnem bil je zanikaven mereč ua to, da se preide na dnevni red čez predlog Gregorjev glede kronanja češkega. Pa minister tega noče, temveč odgo torno: meri menit 3 vsikakor dopusti j ivo u tavnim potom. Načeloma tudi minister ničesar tavi toraj nima proti temu, to se je že tudi zgo dilo v prejšnjih letih in se zgodi gotovo tudi še hodnje. v pri in sicer koj prvi dan po vložnem dnevu, in daje obresti vse do plačilnega dne, da kapital nese obresti Drugo prašanje, ali se sedaj priporoča te pre vsak dan, tako tudi daje posojila na zemljišča ter membe ustave vršiti , kakorš adresa. pomaga delavnemu kmetovalcu za majhne obresti (41/ o 2 O ne namerava Gregerjeva In tudi glede tega strinja se ministerski predsednik z pomisliki one resolucije, katero je sprejel de- na noge. Kar posebno ugaja zemljiškim posestnikom > želni zbor češki. Tudi ministersk je to svoto > da poleg nizkih obresti, plačujejo amortizacijsko je prepričan predsednik gld tako da se vse posojilo izplača v 50 letih tako prememb danj ta ve n i današnjih trdih časih ta način plačevanja dolga šanja ugo d e Kar se tiče druzega z a pra- w zatiranja Nemcev na Češkem, odgovarja mini pravi blagoslov za vsakega dolžnika, kajti znižuje se mu sterski predsednik z vso odločnostjo, da vse delovanj vsako leto kapital, kakor tudi skupna svota obresti sedanje vlade meri na to, da se beuem u narodu v Častiti bralec razvidi iz tega že sam, kako praktično je AvstriJi ne kratijo pravice, ne dela krivica, naravno, da vrejena mestna hranilnica ljubljanska in koliko koristi vlada t0> kar Je sprejela za splošno vodilo, izvršuje prinaša našemu narodu. hoče tudi dalje izvrševati nasproti Nemcem na Češkem in Upravni odbor okrajne bolniške blagajnice ljubljanska izvolil je v svoji seji dne 30. novembra letos v veliko skupščino odposlancev za zvezo okrajnih bolniških blagajnic za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo svojim odposlancem tem bil odgovor ministrov gotov. Plener in vsa levica z njim bili položaju bojaželjnih mladičev katere ženske razženo z mokrimi cunjami 5 . načelnika, Ivana Foderla in odpravna odbornika Lu k a Breskvarja in Leopolda Scharnerja. Umestno Plener stavil je predlog naj se v prihoanj seji prične razgovor o odgovoru ministrovim, pa predlog je bilo da se bil z večino 29 glasov z 143 gla odbit » ako pa zbero gg. odposlanci za Kranjsko pred velikim zboro-vanjen v Trstu, da se dogovorijo o enotnim postopanji glede dotičnih določil. sprejel bil Razstava umetnice domačinke. Gospica Ivana se bil predlog večjo zadrego. Ostanek seje posvečen je i o mornarskim redu. Plener sam prišel v naj bil dolgočasni razpravi Kobilca priredila je v dvorani ljubljanske realke razstavo svojih 31 slik različnih predmetov. Razstava traja samo ta teden in je odprta vsak dan od 10. do 4. ure, vstopnina, samo 20 kr. Za dijake 10 kr. ob Pogreb kardinala Gangelbauer-a je danes popoludne uri. splošnem političnem položaju dohaja nam z Ne dvomimo Dunaja z dobrega vira vest, da je stanje ministra tedaj je da si vsaj vsak domačin ogleda to zanimivo raz- Gautscha zelo omajano. stavo umetnice, katera je tudi že vlansko leto v jubilejski razstavi razstavila nekoliko lepih slik. Bivši sodnik Josip Potrato, umirovljen svetovalec c. kr. deželne sodnije, umrl je minulo soboto v Kranji v 75. letu svoje starosti. Iz izhodne Afrike se poroča, da se je zdravj ponesreč Em paš zadnje dni nekoliko zboljšalo red železne krone druge nemški cesar podelil mu je vrste z zvezdo. Dalje se od tod poroča, da je Buš vodja Nemcem sovražnih ari bcev vjet po dr. Schmid Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Včeraj bil je za Plenerja oni sijajni dan, ko ga je doletela čast, da mu je ministerski pred- Španska Mladi kraljič je obolel, pa zadnj poročilo javlja, da se je zdravje njegovo po prav dobro prespani noči, izdatno zboljšalo. Češka. — Velik vtis dela pastirski list kardinala sednik grof Taaffe odgovoril na njegovo interpelacijo z Schonboma, ki ojstro obsoja kult Husov. • • na vic" i pomenljivem trenutku, ko stopajo naše stare, v svoji doslednosti neupogljive ..Novice v svoj^48. tečaj, stopa tudi vredništvo ,:Novie" zopet pred čitatelje in naročnike lista, katere ker ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosaa dela mu m gonosna dela in pa vspehi, ka- prav teri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu, ker so se časi in razmere Slovencev v minulih 47. letih stvarno spremenila. Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes bi pa mogel zadostovati za samo politično delovanje en sam dnevnik primemo velike oblike samo tedaj ako bi vredovanje imelo svoje stalne iu spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih' Novice" ne merijo tako daleč, da bi kot tednik s skromnim obsegom mo^le zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu Novice" vstajajo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsko, podučno in kratkočasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vse one novice, ki zadevajo nas Siovence, vrh tega pa tudi !vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta ■^r -i n w m m « * . * v/ k « * . - ^ __^ fe Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno na delovanje slovenskih zastopnikov v deželnih zborih in pa v državnemu zboru. Te vrste novic prinaša naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno- stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji. Oitatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje in tudi najnovejše dogodbe pričajo nam, da nam edino le sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod naš. Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Novice" vedno le in enako svojega starega vodila; „Vse za vero, dom, cesarja!" ^ V ze gorko zahvalo, katero izrekamo svojim prijateljskim podpornikom in sodelovalcem. skle pamo enako gorko prošnjo, naj ostanejo „Novicam" še dalje prijazno naklonjeni. Čitatelje naše, ki so stali do sedaj zunaj vrst naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila naša načela in za malo plačilo vsak teden podajano iim mnogovrstno gradivo. >B rFggftr ■ _ * i ' ipN-^-j^Vjfl^^^B^ mm ' 1 * v • ; ^UhB^1^ »H^Ba'' I . ^'m^flmJr m -4(1"'" 3t i" : " 'UiriJ^H " ('jj m TpHCT pF'r - ** Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi, tako da v mnogobrojni družbi praznujemo v par letih 50. letnico prvega slovenskega lista. Novice" stanejo po pošti prejemane za celo leto 4 gld. — kr . za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 o-ld. 10 kr. ~ - ____ * v tiskarni „ „ ,, „ o ,, < O „ za ,, „ 1 „ 70 ,, za 90 , Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Noviceu na leto za en gold. ceneje, ako ne preje- majo „Krnetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic"