Didakta 195 19 TEORETIČNA IZHODIŠČA PROJEKTNEGA DELA Projektno učno delo temelji na izku- stvenem učenju in spodbuja dijake k aktivnemu učenju. Za tako delo je značilno, da presega okvire pouka, saj se ne zamejuje niti vsebinsko niti organizacijsko pa tudi ne časovno in prostorsko na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Učitelj ima pri projektnem delu pomembno usmerjevalno in intervencijsko vlo- go, ki zajema tudi pripravo na delo z dijaki in ustvarjanje čim boljše klime (Bahovec in drugi 2007). Na začetku projektnega tedna učitelj v sodelova- nju z dijaki postavi cilje in naloge. Nato dijaki delajo samostojno, učitelj pa jih spodbuja, usmerja in pomaga, če se pojavijo težave, ali razloži, če kaj ni jasno. Dijaki pridno zbirajo po- datke in raziskujejo, da vsak preko lastnih aktivnosti pride do neposre- dnih spoznanj in znanj. Marentič Požarnikova (2003) pravi, da je kakovostno učenje tisto, ki di- jaka celostno, miselno in čustveno aktivira. Učenje je uspešnejše, če di- jak do cilja pride s samostojnim iska- njem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, s postavljanjem in preizkušanjem hipotez, in sicer v tem smislu, da je zanj osebno po- membno in vpeto v resnične življenj- ske okoliščine (prav tam). Ker je projektno delo zelo pomemb- no pri povezovanju teorije in prakse v poklicnem izobraževanju, imamo v vsakem šolskem letu dva projektna tedna. Teme predlagajo učitelji po aktivih, ožje pa določi naslov mentor sam. Izbira teme je zelo pomembna. Lahko izberemo za dijake nevsakdanje vsebine, ki so pove- zane s poklicem, za katerega se usposa- bljajo, ali pa gre za tematiko iz vsak- danjega življenja, ki bi jo bilo dobro bolje poznati, kot je to pri temi pro- metna varnost, ki je pravzaprav ži- vljenjsko pomembna. Projektno delo naj bo čim bolj razgi- bano in zanimivo, uporabiti je treba zanimive metode in načine. Komu- nikacija poteka na vseh ravneh, je vsestranska, živahna ter iskrena, saj dijaki ob delu na glas izražajo obču- tja, razmišljanja, svoje poglede ipd. Pozitivna klima v skupini je pogoj za dobro delo. Projektno delo poteka na dva načina (Bahovec in drugi 2007): − določitev ciljev, načrtovanje, iz- vedba in utemeljitev ali − izbira ustreznega problema, sku- pno načrtovanje poti do rešitve problema, izvajanje posameznih nalog, ki izhajajo iz problema, in preverjanje rešitev problema. Upoštevamo naslednje faze poteka (Bahovec in drugi 2007): − iniciativa, − zasnova projekta, − načrtovanje, − izvedba, − sklepna faza – predstavitev. Postaviti je treba konkretne cilje, ki morajo biti dosegljivi in takšni, da jih lahko prilagaja- mo. Potek moramo načrtovati zelo pre- mišljeno, saj ima- mo določen časovni okvir. Delo oziroma vloge moramo ena- komerno porazdeliti, da se nekateri ne dolgočasijo, drugi pa imajo dela preveč. Pri tem moramo upoštevati znanje dijakov, njihove sposobnosti in interese. Tako učiteljem kot dijakom daje pro- jektno delo veliko zadovoljstva. Kot meni Žužejeva (1991), se pri pro- jektnem delu odpre nepredvidljiva, bogata paleta variant projektnega učnega dela in nemogoče je pred- videti vsa spoznanja, znanja, vse vzgojne učinke, vsa nova ustvarjal- na hotenja – nemogoče je predvi- deti vse notranje, čustvene in s tem v zvezi miselne polemike, veliko ustvarjalnost, ki se kaže v bogatej- šem govornem in pisnem izražanju ter umetniškem ustvarjanju. PROJEKTNI TEDEN NA TEMO PROMETNA VARNOST Na naši šoli imamo v vsakem šolskem letu dva projektna tedna. V letnem delovnem načrtu se določi, kdaj bo potekal posamezni projektni teden in katere teme bomo obravnavali. Opisala bom, kako je potekal projek- tni teden na temo Prometna varnost. PROMETNA VARNOST IN PROJEKTNI TEDEN Silva Knez, prof., Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Projektno delo je lahko zelo primeren način za seznanjanje dijakov s tematiko prometne varnosti, ki je čedalje pomembnejša, saj se število prometnih nesreč povečuje. Vse šole in tudi vsi mediji bi morali prometno varnost še bolj poudarjati, da bi se strašna statistika zmanjšala. Dijaki so se v projektnem tednu, namenjenem tematiki prometne varnosti, seznanili s pomembnimi področji prometne varnosti, z delom policistov, gasilcev in avtošol, najbolj pa so bili pretreseni ob izpovedi dveh bivših dijakov naše šole, ki sta ju usodno zaznamovali prometni nesreči. Opozarjanja glede prometne varnosti ni nikoli dovolj ali preveč – tega bi se morali zavedati vsi. Učenje je uspešnejše, če dijak do cilja pride s samostojnim iskanjem in razmišljanjem. 20 Didakta 195 Kot mentorica sem prevzela skupi- no enajstih dijakov prvega letnika srednjega poklicnega izobraževanja – avtoserviser, s katerimi smo se do- govorili, da bo naše projektno delo osredotočeno na prometno varnost. Najprej smo se pogovorili na splošno o tej temi. Povedali so, kaj menijo o tej problematiki, izmenjali smo si iz- kušnje, ki jih imamo na tem podro- čju, in se dogovorili, kako bo potekal ta projektni teden ter postavili cilje. Pogovorili smo se o tem, da je v za- dnjem času na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo veliko ljudi. Najbolj ogroženi so pe- šci, zato je treba ljudi opozarjati, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni. Vozniki osebnih avtomobilov naj bodo pozorni na pešce, še pose- bej pred zavaro- vanimi prehodi in na območjih, kjer se pešci pogosteje zadržujejo. Za uvo- dno motivacijo smo si ogledali sliko na spletni strani policije, ki prikazuje primerjavo med hitrostjo vozila pri trku in padcem z višine, ter ugoto- vili, da bo pešec dobil zelo hude po- škodbe ali sploh ne bo preživel, če ga bo zadelo vozilo pri hitrosti 100 km/h, saj je to eneko, kot če bi padel z višine 40 m (Vir 1). Nato smo s pomočjo spletne strani www.policija.si razpravljali še o po- membnosti varnostnega pasu, za ka- terega pravijo, da je vez z življenjem, česar pa se zaveda še vedno premalo udeležencev v prometu. Čedalje večji problem predstavlja tudi telefoniranje med vožnjo, ki bi- stveno zmanjša zbranost voznikov, zaradi česar spregledajo pomembno prometno signalizacijo in se prepo- časi odzovejo na nepredvidljive raz- mere na cesti. Predvsem mladi so tisti, za katere je značilna nepri- lagojena hitrost, ki je med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Tudi nepravilna smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti so krivci, ki pogosto bo- trujejo nesrečam. V Sloveniji je zelo velik problem alko- hol, saj kar petina voznikov, ki pov- zročijo prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Zato je pomembno ozaveščanje, naj tisti, ki je užival alko- hol, uporabi javna prevozna sredstva, ali pa naj vozi tisti, ki alkoholnih pi- jač ni užival, saj je vožnja pod vpli- vom alkohola smrtno nevarna. Na spletni strani policije so objavlje- ni tudi posnetki nevarnih in drznih voženj ter drugih pogostih kršitev v cestnem prometu, ki smo si jih prav tako ogledali. Dijaki se morajo zavedati, da cesta in promet ne oproščata napak, zgolj trenutek nepazljivosti je lahko uso- den. Te generacije preživijo velik del svojega življenja virtualno, v računal- Primerjava med hitrostjo vozila pri trku in padcem z višine (Vir 1) Čedalje večji problem predstavlja tudi telefoniranje med vožnjo. Avtošola Felix Didakta 195 21 niških igricah, kjer imajo neomejeno število življenj, v realnosti pa je ži- vljenje samo eno. Cilji projektnega tedna na temo Prometna varnost: − zavedati se, kako pomembna je varnost v prometu; − razvijati primeren odnos do pro- metne varnosti; − znati poiskati informacije s pomo- čjo različnih virov, ki so na voljo; − poiskati, kje in kaj je v literaturi napisanega o prometni varnosti; − razvijati kulturo dela in pravilen odnos do njega; − sodelovati v vseh delovnih kora- kih, od zasnove, načrtovanja, spo- razumevanja, uresničevanja do vrednotenja rezultatov; − razvijati zmožnost za timsko delo; − razvijati kulturo poslušanja (obisk v prometni nesreči poškodovanih bivših dijakov in obisk policista); − vklapljati se v civilno družbo (obisk KGZ Ravne in Avtošole Fe- lix); − spoznavati delitev dela kot pogoja za uspešno opravljanje sestavlje- nih nalog; − se medpredmetno povezati s slo- venščino, sociologijo in računalni- štvom; − izdelati elektronske prosojnice; − pripraviti govorni nastop. Potek projektnega dela Ponedeljek: − Pogovorili smo se o temi Prome- tna varnost. − Izmenjali smo si predloge in ide- je. Postavili smo cilje. − Naredili smo plan dela po dnevih. − Določili smo podteme: – statistika prometnih nesreč, – posledice nesreč, – kolesarji in cestnoprometni predpisi, – oprema kolesa, – pešci in njihova varnost, – varna vožnja z motorjem, – gasilci in njihovo delo, – delo policistov, – delo gasilcev. − Začeli smo iskati podatke. − Določili smo tudi, kdo bo obliko- val elektronske prosojnice. Torek: − Obiskali smo gasilce, ki so nam predstavili svoje delo in razložili, kako poteka pomoč pri prome- tnih in drugih nesrečah (na leto opravijo okoli 450 intervencij); pokazali so nam posebno opre- mljena gasilska vozila in avtomat- ski defibrilator, ki je nameščen v gasilskem vozilu. − Obiskali smo Avtošolo Felix, kjer so nam pripravili predavanje o prometni varnosti; pokazali so nam posnetke prometnih nesreč; poskusili smo rešiti del izpitne pole za opravljanje vozniškega iz- pita; ogledali smo si tudi njihova motorna kolesa idr. Sreda: − Na šoli nas je obiskal policist, ki nam je predstavil delo policije; povedal nam je o Viziji nič: 0 mr- tvih in 0 poškodovanih. − Obiskala sta nas dva bivša dijaka naše šole, ki sta govorila o lastnih grozljivih izkušnjah. − Podrobneje smo si pogledali pro- metno varnost motoristov. Jaka je opisal svojo nesrečo: S prija- teljem sta se s štirikolesnikom pelja- la po hamburgerje. Ko sta prečkala cesto, je mimo pripeljal voznik mo- tornega kolesa s hitrostjo skoraj 200 km/h. Prišlo je do trka. Še huje je bilo zaradi tega, ker ni imel čelade. Izgubil je spomin in dobil veliko hu- dih telesnih poškodb. Dva meseca je preživel v bolnišnici v Slovenj Grad- cu in nato ga je čakala rehabilitacija na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča. Vrnitev v šolo je bila zelo težka, saj sta mu učenje in pisanje povzročala velike težave, ker je bila poškodovana desna polovica možganov, ki opravlja z levim delom telesa. S pomočjo gospe Jelke Onuk, ki na šoli skrbi za pomoč dijakom s posebnimi potrebami, mu je šolo uspelo dokončati, zdaj pa študira na Višji šoli Ravne. Še vedno pa ima te- žave, ki so posledica te hude prome- tne nesreče. Nato je prišel Matej, ki je imel nesre- čo s kros motorjem zaradi prevelike hitrosti. Pri padcu se je hudo poško- doval in bil dva meseca v bolnišnici v Mariboru ter štiri mesece na Uni- verzitetnem rehabilitacijskem inšti- tutu RS – Soča. Prav tako kot Jaka je s pomočjo delavcev na šoli zaključil srednjo šolo in zdaj študira na višji šoli. Zaveda se, da če bi takrat vozil z manjšo hitrostjo, danes ne bi bil na invalidskem vozičku. Taka pričevanja močno vplivajo na nas, da se zamislimo in smo verjetno previdnejši. Še posebej je treba na to opozarjati mladino, ki se v tem obdo- bju odloča za vožnjo z motorjem ali avtomobilom. Oba obiskovalca sta doživela pro- metno nesrečo kot motorista, zato smo si podrobneje ogledali nasve- te za večjo varnost motoristov na spletni strani www.policija.si, kjer voznikom motornih koles svetujejo, naj bodo izjemno previdni, hitrost vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. Posebej opozarjajo tudi, da je zelo problematičen začetek moto- ristične sezone v pomladnih dneh, ko je asfaltna površina še vedno hla- dna in ne omogoča optimalne opri- jemljivosti pnevmatik. Več je tudi udarnih jam in peska od posipava- nja pozimi. Sposobnosti motoristov so v tem obdobju slabše, saj morajo znova pridobiti občutek za vožnjo in spretnosti. Kot smo slišali v pripovedi obeh di- jakov, je bila za njuni nesreči kriva hitrost in pri enem poleg te še ne- uporaba čelade. Pri vožnji je treba dosledno uporabljati zaščitno moto- ristično čelado, ki jo je treba pravil- no namestiti in očistiti vezir za boljšo vidljivost. Drugi udeleženci prometa motoriste hitro spregledajo, zato naj bo hitrost primerna okoliščinam, tako da bodo drug drugega lahko pravočasno opazili. Dijaki se morajo zavedati, da cesta in promet ne oproščata napak. 22 Didakta 195 Četrtek: − Pogovorili smo se, kaj so se dijaki v teh dneh novega naučili. − Pripravili smo se na predstavitev. Petek: − Na sklepni prireditvi smo predsta- vili delo naše skupine v tem pro- jektnem tednu drugim skupinam. Projektni teden ima veliko predno- sti v primerjavi s klasičnim poukom, pravzaprav presega okvire pouka in da dijakom trajnejše ter bolj po- globljeno znanje. Vsem pomeni iz- ziv. Dijakom je projektni način dela všeč, pridobijo marsikaj – urijo se v pridobivanju in iskanju informacij iz različnih virov, se računalniško opi- smenjujejo, so bolj dejavni kot pri po- uku, vadijo javno nastopanje, krepijo samozavest. Učijo se timskega dela, dojemajo pomembnost dogovorov, kompromisov ipd. Spoznavajo tudi delo na terenu in različne ljudi, ki jim pripovedujejo o svojih izkušnjah. Največji problem jim predstavlja predstavitev projektnega dela pred ostalimi skupinami na šoli na sklepni prireditvi, saj niso navajeni javnega nastopanja. Organizacija celotnega projektnega dela ni preprosta, predvsem najprej od učitelja zahteva fleksibilnost ter strokovno, metodično-didaktično in psihološko znanje. Projektni tedni imajo tako izobraže- valni kot vzgojni pomen, zato so še kako pomembni. Če pomislimo, kako pomembna je prometna varnost, pa smo v tem projektnem tednu dosegli še veliko več – dijaki bodo na cesti previdnejši. Veliko premalo je ozave- ščanja mladih glede prometne var- nosti in mogoče so ravno projektni tedni primerni za to. Projekti in projektno delo so danes v vsakem segmentu družbenega, po- klicnega pa tudi zasebnega življenja, zato so dobra popotnica mladim za naprej. Na koncu moram poudariti, da so dijaki prvih letnikov projektni teden dobro sprejeli, povedali so, da je ta način dela boljši kot klasični pouk. Ogromno so se naučili in pridobili znanje, ki jim bo prišlo prav v vsak- danjem življenju ali pa jim bo življe- nje celo rešilo. Literatura Bahovec, I., Bezić, T., Kranjc, A., Sli- var, B. in Zupanc, B. (2007) Ocenje- vanje v novih programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center Re- publike Slovenije za poklicno izobra- ževanje. Marentič Požarnik, B. (2003) Psiholo- gija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Vir 1: Ministrstvo za notranje zadeve. Policija (2016) Vozniki, pazite na pešce! Dostopno na http://www.policija. si/index.php/preventiva-/prometna- -varnost-category-blog/67979-test, 5. 1. 2017. Žužej, V. (1991) Projektno delo. Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Projektna skupina