áva rohat y avik ná sryaḥ i IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE Uredil lUka repanšek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 1 23. 06. 2020 08:14:25 áva rohat y avik ná sryaḥ i IZBOR IZ RGVEDSKE HIMNIKE: PREVODI IN ŠTUDIJE Zbirka: Florilegium Indogermanicum; 1 Prevodi iz vedske stare indijščine: Luka Brenko (VII.103, VIII.29, X.127), Nina Petek (VII.88, X.34), Lara Potočnik (X.127, X.129), Luka Repanšek (I.32, III.33, X.10, X.95, X.127), Maja Rotter (X.108, X.119, X.127), Zmago Švajncer Vrečko (II.42, II.43) Komentarji: Luka Repanšek (I.32, II.42, II.43, III.33, VII.103, VIII.29, X.10, X.95, X.108, X.119, X.127, X.129), Luka Repanšek in Nina Petek (VII.88, X.34) Uredil: Luka Repanšek Ilustracije: Uršula Jašovec, Nina Petek Jezikovni pregled besedila: Rok Dovjak, Ignac Fock, Matej Šekli Tehnično urejanje in prelom: Jure Preglau Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana 2019. Prva izdaja. Naklada: 100 izvodov. Cena: 19,90 EUR To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednaro-dna licenca. / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. Besedilo je pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (www.zrc.sazu.si) razvil Peter Weiss. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610603450 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=19574531 ISBN 978-961-06-0343-6 E-knjiga COBISS.SI-ID=19523331 ISBN 978-961-06-0345-0 (pdf) Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 2 23. 06. 2020 08:14:25 Kazalo Uvod ............................................................................................................................7 RV X.129 – Nāsadīyasūkta/Stvarjenje .....................................................................14 RV I.32 – Indrasūkta/Indra in Vrtra .........................................................................26 RV VII.88 – Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna .........................................................42 RV VIII.29 – Pravahlikāsūkta/Uganka ....................................................................58 RV VII.103 – Maṇḍūkasūkta/Žabe ...........................................................................68 RV X.127 – Rātrīsūkta/Nôči .....................................................................................80 RV X.119 – Labasūkta/Opitež ..................................................................................90 RV X.34 – Kitavasūkta/Kockar ..............................................................................102 RV II.42 – Śakunisūkta I/Ptičku I ...........................................................................124 RV II.43 – Śakunisūkta II/Ptičku II ........................................................................126 RV X.108 Saráma in Paníji .....................................................................................136 RV III.33 Višvámitra in reki ...................................................................................154 RV X.10 Jama in Jami ............................................................................................168 RV X.95 Pururávas in Urváši .................................................................................188 Viri in literatura .......................................................................................................213 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 3 23. 06. 2020 08:14:25 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 4 23. 06. 2020 08:14:25 Vlasti Pacheiner Klander bhat manīṣ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 5 23. 06. 2020 08:14:25 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 6 23. 06. 2020 08:14:25 7 Uvod Rgveda ( g-vedá- ‘znanje, (zbrano) v (obliki) kitic < *(iz verzov sestavljenih) enot, ki imajo funkcijo opevanja’) je zbirka tisoč osemindvajsetih v večjem delu po svoji funkciji primarno liturgičnih besedil, ki so nastajala v obdobju med poznim 15. in poznim 12. stoletjem pr. n. št. (pri čemer zbirka trdno kore-nini v tradiciji, ki podstat njenih besedil vertikalno povezuje s praindoiranskim in v končni fazi praindoevropskim kulturnim in duhovnim izročilom) na obmo- čju, ki se je skozi obdobje dobrih treh stoletij pomikalo in širilo od vzhodne-ga vznožja Hindukuša do (proti izteku starovedskega obdobja) pričetka Gan-geškega nižavja. Liturgična narava rgvedske himnike se seveda zrcali tako v njeni povsem pragmatični vlogi, tj. delovati kot bistvena sestavina obrednega darovanja božanskim silam, kot posledično na vsebinskem nivoju, a so besedila ravno v izpolnjevanju tega svojega poslanstva presegla vse meje gole namen-skosti: da bi rgvedski poklicni pesniki ( ṣi-, kārú-) namreč uspeli v pesem ujeti iskreno čudenje nad skrivnostmi stvarstva, ki so ga bili za dosego vzdržnosti svoje eksistencialne situacije prisiljeni nenehno osmišljati, in da bi z Besedo, tj. iz božjega navdiha v popolni in mojstrsko skovani obliki stkanim izrazom, uspeli v jasnem zanikanju človekove nemočnosti v odnosu do obkrožajočega (meta)fizičnega sveta bistveno vplivati na delovanje kozmosa in božanskih sil, ki ga usmerjajo ali ga kot personificirani/deificirani inherentni deli tvorijo, so se v sklopu rgvedske pesniške tradicije izoblikovale presunljive literarne moj-strovine, ki se jim ob bok po stilistični dovršenosti in občutljivosti izraza, zlasti pa po izraznih sredstvih, ki so v iskanju poetološke artikulacije resnice uzrtega mnogokrat prignana do skrajnih meja jezikovnih, lahko postavi šele sanskrtska književnost zlatega ali klasičnega obdobja. Rgvedska himnika tako upravičeno velja za najkompleksnejša besedila predkla-sičnega obdobja staroindijske književnosti. Taka jih seveda dela že njihova starost, kar v filološkem smislu s seboj konkretno prinese starejše besedje in slovnič- ne elemente oz. strukture, ki se iz poznejših, tj. srednjevedskih besedil umikajo Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 7 23. 06. 2020 08:14:25 8 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje in sta zato njihov pomen oz. funkcija težje ali celo samo teoretičnojezikoslovno napovedljiva. Zlasti pri nepoznanem besedju si je v filologiji tam, kjer jezikovni material obremenjujeta prekinjena kontinuiteta in zamejenost korpusa, mogoče pomagati z Andreasovim principom, po katerem so za približno oz. načelno za-sidranje pomena dane besede potrebne vsaj tri njene med seboj kontekstualno neodvisne pojavitve. Če tovrstnega koordinatnega sistema ni, kar na primer velja za v rgvedskih besedilih relativno pogosta hapax legomena, filološki pristop potrebuje podporo zgodovinskoprimerjalne jezikoslovne metode, s katero se je prvotnemu pomenu mogoče približati etimološko. Ker so smeri nadaljnjih pomenskih razvojev v sklopu diahrone semantike napovedljive, pa je mogoče glede na besedilni kontekst točneje predvideti tudi dejanski pomen, če se ta zdi različen od rekonstruiranega prvotnega. Tako je npr. hapaks jáguri- v himni o Saráminem potovanju h kravjim tatovom v prvi kitici stoosme himne desete knjige Rgvede mogoče interpretirati le s pomočjo eksterne in interne primerjalne metode, ki narekuje podvojeno (reduplicirano) tvorbo * gé-gH -i- k praindoevropskemu 3 glagolskemu korenu * gerH - ‘požirati’, torej pridevniški nomen agentis (ime za 3 vršilca dejanja) s prvotnim pomenom *‘ki požira, požirajoč’ (prim. já-gm-i- ‘hi-teč’ iz prajezičnega * gé-gm-i- h * gem- > stind. gam- ‘iti, hoditi’). Glede na kontekst, kjer se s tem pridevnikom označi samostalnik ádhvan- ‘pot’, besedno zvezo pa spremljata še dva prislova dūré ‘v dalji, daleč’ in parācáiṣ ‘daleč stran, tam onkraj’, je vedsko jáguri- mogoče pomensko zasidrati natanko z istim pomenom, ki ga narekuje etimološka interpretacija, torej ‘požirajoč’, vendar v prenesenem pomenu: dūré h y ádhvā jáguriḥ parācáiḥ “kajti daleč leži (ta) pot, ki v neskonč- í nih daljavah požira (popotnika)”. Drugi aspekt, ki branje in interpretacijo rgvedske himnike dela za velik filolo- ški in posledično prevajalski oziroma interpretacijski izziv, pa je stilistika. Sama struktura verza je v starejši vedski himniki poslušalcu sicer izjemno prijazna, saj stavčna skladnja praviloma ostaja povsem naravna (tudi v smislu besednega reda), primerljiva s svojo oblikovanostjo v sklopu srednjevedske prozne književnosti, in ne pozna oz. se načeloma brani kakršnekoli stilistično pogojene stavčnoskladenj-ske razbitosti (kakršno kasneje neredko pozna klasična staroindijska književnost in je primerljiva s stilistično virtuoznostjo številnih del latinske in grške književnosti). Ker je sam ustroj metričnih danosti, ki jim podlega celotna staroindijska verzna književnost, izrazito kompleksen, je tovrstno upovedovanje v naravnem narativnem toku pravzaprav dokaj neposreden dokaz pesniške mojstrskosti. A se ta nima namena ponašati z obvladovanjem pretoka misli v sorazmerno rigidno verzno obliko – staroindijska književnost je namreč že zgodaj razvila povsem drugačen tip poetološke virtuoznosti, ki neguje skrajno občutljivost za prikriti pomen in simboličnost. Tu se ima v mislih zlasti številne besedne igre in namenska Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 8 23. 06. 2020 08:14:25 Uvod 9 odstopanja od ustaljenih metričnih vzorcev. Kršenje pravilne metrične strukture (položaj cezure ali odstopanja pri zapovedanem številu oz. zaporedju metričnih dolžin in kračin) namreč z eksternimi jezikovnimi sredstvi ikonično uprizarja dramatičnost upovedanega. Ob zapletenosti jezika, ki izvira iz njegove staroindijski književnosti skoraj da inherentne večplastnosti, in vsem kompleksnostim filolo- ških danosti, ki pogosto niso rešljive brez podpore zgodovinskojezikoslovnega uvida v materijo, velja, da strokovna razprava o rgvedski himniki, kaj šele njena interpretacija, enostavno nista mogoči brez suverenega, filološko in etimološko celostno informiranega samostojnega vpogleda v tekste. Načelno pravilo filološke obravnave pa je obenem, naj se rgvedska besedila vedno interpretira iz Rgvede same (ob upoštevanju vseh spoznanj o kulturno-zgodovinskih danostih, ob katerih so besedila nastajala), če je le gradivo, ki ga ponuja, zadostno za solidno razlago. V pričujoči monografski publikaciji je zbranih štirinajst rgvedskih himen v li-terarnih prevodih članov Krožka študentov in ljubiteljev stare indoiranistike, ki pod vodstvom dr. Luke Repanška deluje na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in so plod dveinpolletnega poglobljenega filološkega in etimološkega dela na izbranem materialu, ki se ga sežeto podaja v zaporednih študijah. Med tu izbranimi himnami so tudi skoraj vse tematsko in stilistično najosupljivejše stvaritve starovedske književnosti, kot so na primer redke dialo- ške himne (Saráma in Paníji, Pururávas in Urváši, Višvámitra in reki ter Jama in Jami). Prevodi in interpretacije so povsem samostojni in so nastajali v popolni neodvisnosti od že obstoječih, to pa z namenom, da se izogne že tradicionalnim prevajalskim rešitvam nekaterih težjih in večumnih mest, ki so se kot communis opinio izoblikovala skozi sedaj že dvestoletno filološko in etimološko ukvarjanje Zahoda s tem biserom človekove kulturne zgodovine. Pri izbiri tehnike izdelave prepesnitev je bila prevajalcem prepuščena prosta pot, a z zahtevo, da so v slovenske verze kar se da dobro ujete vse pomenske nianse izvirnika. Ker staroindijski metrum temelji na določenem sosledju nekega števila kratkih in dolgih zlogov (v sanskrtu je namreč samoglasniška kolikost glasoslovno rele-vantna nadsegmentna prvina), je seveda tako strukturiran verz v slovenščino ne-ulovljiv in ga je treba ritmično podomačiti. Ponujajo se nam torej štiri teoretične možnosti pristopa k prepričljivi prepesnitvi: 1) prepesnitev upošteva in ohranja število zlogov izvornega verza (lahko tudi ob poskusu ohranitve mesta cezure); 2) prepesnitev prestrukturira ritmični vtis izvirnika v sistem rime; 3) podomačeni verz se ne ozira na število zlogov in ritmični vtis, pač pa sorazmerno prosto podaja vsebino izvirnika v ustrezno menjajoči se stopiški obliki; 4) pri prepesnitvi se ne ozira na število zlogov v izvirniku, pač pa se kot standardni met rični vzorec pri prevodu uporablja jambski enajsterec, ki ima dovolj metričnih enot, da praviloma Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 9 23. 06. 2020 08:14:25 10 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje uspe prepesniti tudi vsebinsko zelo zgoščene verze, in hkrati ustreza najpogostej- šemu metričnemu vzorcu rgvedske himnike, tj. tistemu, značilnemu za trištubh. Verzni obliki himen, ki so izbrane za pričujočo publikacijo, sta ravno in večinsko trištubh ( triṣṭubh), dobesedno ‘ki opeva s tremi (zlogi več kot anuštubh)’ ali ‘ki opeva s tri(delno strukturo posameznega verza)’ – s povsem regularno občasno menjavo na dvanajstzložno džagati ( jagatī), dobesedno ‘gibka’ –, in osemzložna gajatri ( gāyatrī), dobesedno ‘pevka’. Imena verzov samih so z imenom za obliko kitične strukture, ki jim tipično pritiče, žargonsko zamenljiva, a obratno velja le v nezaznamovanih kombinacijah, tj. sosledju štirih verzov, z indijsko terminologijo pda-, dobesedno ‘(ena) noga (od /običajno/ štirih)’, ki razpadejo na dve vsebinsko praviloma zaključeni dvostišji, v primeru enajst in dvanajstzložnih verzov ter osemzložnega anuštubhskega vzorca in pa sosledju treh verzov z načeloma dokaj umetno prekinitvijo (ki pa je seveda lahko izrabljena v prid refrena ipd.) med prvim dvostišjem in izhodnim verzom. Trištubh (tj. enajstzložni verz, ki se tipično pojavlja v kitični obliki z imenom trištubh) ima tridelno strukturo  –  – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ –  s cezuro po četrtem zlogu (tip a) oz.  –  –  ‚' ⏑ ⏑ ‚ – ⏑ –  s cezuro po petem zlogu (tip b), vsakokrat s premorom po sedmem zlogu, ki je ustrezno različno dolg (tri zloge v tipu a in dva v tipu b), in značilno trohejsko kadenco. Dvanajstzložna džagati (tj. dvanajstzložni verz, ki se tipično pojavlja v kitični obliki z imenom džagati) s prav tako tridelnim zaporedjem  –  – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ – ⏑  oz.  –  –  ‚' ⏑ ⏑ ‚ – ⏑ – ⏑  se od prvega razlikuje le z eno trohejsko stopico več v kadenci, ki pa je dejansko posledica prestrukturacije prej odločno trohejske kadence v kadenco z jambskim značajem, kakršen je značilen za glavni tip gajatri (pod njenim vplivom namreč do prestrukturacije trištubha v bolj »gibko« džagati tudi pride). Osemzložna gajatri (tj. osemzložni verz, ki se tipično pojavlja v ki-tični obliki z imenom gajatri) je v odnosu do enajstzložnega trištubhskega vzorca krajša za zadnji trohej kadence in jo sestavljata dve praviloma uravnoteženi polstišji: v primeru gajatri z jambsko kadenco (z izjemo kadence refrena – – ⏑ ⏑ v X.119 obe tu izbrani himni sodita v ta podtip) torej     ‚' ⏑ – ⏑ , kakršna se tipično pojavlja tudi pri zgodnji obliki anuštubha (osemzložnega verza, strogo vezanega na kitično obliko, sestavljeno iz štirih verzov), pri t. i. “trohejski” gajatri pa     ‚' – ⏑ – . Pri podomačitveni tehniki upoštevanja števila zlogov prvemu vzorcu torej v idealnih razmerah ustreza enajsterec z dvo- ali trizložnimi stopicami, pri drugem osmerec, npr. etád váco jaritar mpi mṣṭhā (⏑ – ⏑ – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ – –) → Besed teh, pesnik, níkdar ne pozabi (⏑  ⏑  ⏑  ⏑  ⏑  ⏑) oz. kuvít sómasyāpām íti (⏑ – – – ‚' – – ⏑ ⏑) → Kako, kako? Sem some pil? (⏑  ⏑  ⏑  ⏑ ). Poleg opisanih verznih oblik v okviru izbrane himnike nastopa le še kombinacija gajatri z džagati, tj. satobrhati ( satobhatī), dobesedno ‘privzdignjena (tj. zaradi akustičnega vtisa narastka, ki nastane ob menjavi osemzložnega z za štiri zloge daljšim verzom) na enakomeren način (tj. v primeru normalne satobrhati Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 10 23. 06. 2020 08:14:25 Uvod 11 z enakomerno menjavo viška in padca z 12 na 8)’, v sicer neobičajni dvoverzni strukturi ( dvipāda-), ki pa seveda ni naključna: edinstveni vzorec z manjkajočim delom še enega dvostišja v VIII.29 namreč na simbolni ravni deluje kot zrcalo žanrski funkciji himne, ki je koncipirana kot uganka, ki upoveduje le polovico pričakovane celote. V publikaciji so vzporedno z literarnimi prevodi natisnjena tudi besedila v izvirniku, ob katerih je treba bralca opozoriti na naslednje redakcijske lastnosti: • vse kontrakcije besed, do katerih je prišlo ob delovanju zakonitosti samoglasniškega sandhija (naravne danosti jezika, po kateri med samoglasniškim izglasjem ene in vzglasjem naslednje pride do zlitja), so v razvezani (pred-kontrakcijski) obliki podane v sprotnih opombah pod črto; • v vseh zloženkah (kompozita), tako imenskih (samostalniške, pridevniške) kot glagolskih, so sestavni členi vsled boljše transparentnosti med seboj lo- čeni z vezajem (če je izglasje zloženke kontrahirano z vzglasjem naslednje besede po sandhiju, je njena sestava prikazana hkrati z razvezom s sandhijem pogojene kontrakcije v opombi pod črto); • restituirane so vse prvine, ki jih narekuje metrična shema: ker tovrstne prvine zaradi poznejših glasovnih sprememb niso del besedila, kakršno se nam je ohranilo, so pa bile nedvomno prisotne ob nastanku posameznih himen, se jih v besedilo vnaša podpisano, npr. v in y ter r za nekdanje u, i in ir pred u i i sledečim samoglasnikom pred izgubo zložnosti (zaporedje y + samoglasnik za nekdanji i + samoglasnik je v primeru, da gre etimološko za dolgi ī, po uzusu restituirano kot y, čeprav je bil tak * ī pred sledečim samoglasnikom ī pravzaprav skrajšan in je tako dejansko sovpadel s starim zaporedjem i + samoglasnik), ʼ za nekdanji a pred kontrakcijo v e oz. o z izglasnim zlogom a predhodne besede (tj. kadar ni v primeru -o ʼ- in -e- ʼ- restitucija v polumetni -o a- oz. -e a- že del Šakaljeve redakcije), ā za nekdanje zaporedje dveh a samoglasnikov a·a v hiatu pred njuno kontrakcijo, samoglasnik ] [ samogla-1 snik , kadar ju je treba brati predkontrakcijsko; kontrahirani zaporedji * ayi 2 in * aya sta po uzusu zabeleženi kot distrahirani ẽ, hiatno zaporedje ·u za dejansko izpričani o pa kot distrahirani õ. Primer: • dejansko besedilo Šakaljeve ( Śākalya) redakcije, kot velja od zadnje ko-difikacije: tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitasénotá sma mé ʼ vyatyai pṇāsi (X.95.5ab) • besedilo z restituiranimi prvinami tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitasén[a u]tá sma me áv yatyai pṇāsi. i Druge arhaične glasovne poteze, ki jih je za čas nastanka besedil sicer treba predvideti, a nimajo vpliva na njihovo metrično strukturo, v natisnjenem besedilu niso Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 11 23. 06. 2020 08:14:25 12 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje izpostavljene, npr. dejanska dvoglasniška vrednost e [ai] in o [au] ter ai [āi] in au [āu], ohranitev z in  v tipu īḷe za dejansko * iḍai ipd. (v primeru navedenega verza bi to na primer konkretno pomenilo restituirano branje v smislu tríḥ sma mhnaḥ śnathaya‿vaitaséna utá sma ma‿áv yatyai pṇāsi). V zvezi s slednjim i procesom je treba posebej izpostaviti le ničto prevojno stopnjo korenov tipa mḷ- ~ mḍ-, ki kljub zapisu (ta je seveda skladen z glasovno vrednostjo zaporedja ob redakciji) brez izjeme kaže na metrično dolžino, tj. odgovarja dejanskemu * mḍ- (zapis * mḷ- ~ * mḍ- v tem primeru ne bi bil primeren, saj je popolnoma anahron in nejezikosloven ter tako tudi filološko neustrezen). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 12 23. 06. 2020 08:14:25 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 13 23. 06. 2020 08:14:27 14 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.129 – Nāsadīyasūkta I. nsad1 āsīn nó2 sád āsīt tadnīṃ nsīd3 rájo nó4 v yomā paró yát / í kím varīvaḥ5 kúha kásya śármann ámbhaḥ kím āsīd gáhanaṃ gabhīrám II. ná mtyúr āsīd a-mtaṃ ná tárhi ná rtr yā áhna āsīt pra-ketáḥ / i nīd6 a-vātá sva-dháyā tád ékaṃ tásmād dhānyán7 ná paráḥ kíṃ cansa III.táma āsīt támasā gūḷhám ágre -pra-ketá salilá sárvam ā idám / atuchyénābh v_8 ápi-hitaṃ yád sīt ú tápasas tán mahinjāyatáikam9 IV. kmas tád ágre sám avartatdhi10 mánaso rétaḥ prathamáṃ yád sīt / sató bándhum á-sati nír avindan hdí pratṣyā11 kaváyo manīṣ 1 ná_sat ali ná_ásat 2 ná_u 3 ná_āsīt 4 ná_u 5 _avarīvart 6 _anīt 7 ha_anyád 8 tuchyéna_ābhú 9 mahin_ajāyata_ékam 10 avartata_ádhi 11 prati-íṣya Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 14 23. 06. 2020 08:14:27 Nāsadīyasūkta/stvarjeNje 15 Stvarjenje I. Ko ni bilo Nebiti niti Biti, ozračja ne, ne čez nebes, kaj gibalo se je in kje? V čigavem varstvu? Kaj voda je bila? Pustinja le neskončna! II. Ko ni bilo nesmrtnih niti smrtnih, razlike ne med dnevom in nočjo, v brezvetrju zavzdihnilo je Eno, drugega pa ni bilo. III. Tèma sprva je bila v tèmo skrita, kamor segel je pogled, pa morje brezoblično. V lupini kal čakala je pokrita, ko Žar in Moč spočela sta jo v Eno. IV. Porodilo se na njem je Hrepenenje in to je bilo prvo seme Misli. S pogledom Modri v srce uprti izvor so Biti v Nebiti uzrli. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 15 23. 06. 2020 08:14:27 16 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje V. tiraścno ví-tato raśmír eṣām adháḥ svid ās 3 d upári svid āsī 3 t / reto-dh āsan mahimna āsan sva-dh avástāt prá-yatiḥ parástāt VI. kó addh veda ká ihá prá vocat kúta -jātā kúta iyáṃ ví-sṣṭiḥ / arvg dev asyá vi-sárjanen[a á]thā kó veda yáta ā-babhva VII. iyáṃ ví-sṣṭir yáta ā-babhva yádi vā dadhé yádi vā ná ⸺ ⸺ / yó asydhyakṣaḥ12 paramé v yoman í só aṅgá veda yádi vā ná véda 12 asya_ádhy-akṣaḥ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 16 23. 06. 2020 08:14:27 Nāsadīyasūkta/stvarjeNje 17 V. Poprek razpeta njih vez je bila. Kaj spodaj? Kaj zgoraj bilo je? Bili so sejalci in sile božanske, Voljnost nad Voljo slednji predana. VI. Zares, le kdo je uzrl, le kdo naj oznanja, od kod vzšlo nam je Stvarstvo? Bogovi bili so gotovo tostran Stvarjenja, kdo torej bi vedel, od kod je prišlo? VII. Kdo ve, od kod se je vzelo, kdo ve, če postavil ga kdo je, če ne … Čigar oko zre z nebeške višine, ta najbrž ve – ali pa tudi ne. Lara Potočnik Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 17 23. 06. 2020 08:14:27 18 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh Ic kím varīvaḥ kúha kásya śárman Formalno je v glagolski obliki varīvaḥ mogoče prepoznati intenziv h glagolu var-/ v- ‘pokrivati, skrivati, ščititi’ ali vart-/ vt- ‘vrteti, obračati se’, v drugem primeru z redkim sandhijem, ki se kaže kot izglasno obrušenje sicer dovoljenega sklopa -rt, pogojeno s siceršnjo trokonzonanco (sosledja treh soglasnikov), do katere bi prišlo na stiku glagolske oblike varīvaḥ s k- sledeče besede, torej -rt k- > -r k- in nato po regularnem stavčnem sandhiju - ḥ k-. Pomensko se zdi slednja možnost ustreznejša zlasti glede na sledeči vprašanji kúha kásya śárman, torej “Kaj se je vrtelo oz. gibalo sem ter tja (distributivnost glagolskega dejanja je v skladu z njegovo formalno obliko kot intenzivom) (sc. najverjetneje v smislu vetra)?”, “Kje (in) pod čigavim varstvom/pod zaščito česa?”. Sledeči samostalnik śármaṇ- ‘pokriválo, zaščita’ bi bil načeloma manj smiseln ob predhodnem vprašanju “Kaj je pokrivalo/ščitilo/varova-lo?”, vendar tudi taka interpretacija ni povsem neprepričljiva, če se dejansko spra- šuje po tem, kaj je v tistem času, torej pred nastankom vsega, ščitilo (pred)stvarstvo. NB Interpretacija v smislu ‘v zavetju pred čim/kom’ ni mogoča, saj bi v tem primeru pričakovali ablativ vprašalnega zaimka, torej * kásmāc chárman. Prve tri verze prve kitice, ki so tudi vsebinsko povezani v tesnejšo celoto, združu-je iktično pogojeni ritmični vzorec, 1a na 1b z epiforo, 1b na 1c z anaforo:            /            //           . Id ámbhaḥ kím āsīd gáhanaṃ gabhīrám gáhana- se v samostalniški rabi v staroindijskem rgvedskem korpusu pojavi le še v I.132.6d, kjer kontekst ne omogoča, da bi se njegov pomen dalo trdno zasidrati. Vsekakor je impliciran kraj, kamor si pod drugačnimi razmerami (če torej ne bi šlo za skrajno življenjsko ogroženost) nihče ne bi želel niti drznil, s čimer je po-udarjena veličastnost in strašnost Indrove podobe kot bojevnika proti sovragom: I.132.6a-d yuváṃ tám indrāparvatā puro-yúdhā Indra, gora, ki spredaj se bojujeta, yó naḥ ptanyd ápa táṃ-tam íd dhataṃ pobijta vsakogar, ki z nami se bo bil, vájreṇa táṃ-tam íd dhatam / pobijta vsakogar s sekiro! dūré cattya chantsad Da skril bi se v daljavi, zdi gáhanaṃ yád ínakṣat se ??? mu dobro skrivališče. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 18 23. 06. 2020 08:14:27 Nāsadīyasūkta/stvarjeNje 19 Glede na pridevnik * gahaná- (akcentsko mesto rekonstruirano), ki pomeni ‘nedostopen, težko prehoden’ (prim. BĀUp. (M) IV.4.17b gahane praviṣṭaḥ “vstopil je na nedostopen kraj”), se zdi za njegovo posamostaljeno rabo upravičeno sklepati na osnovni pomen ‘težko dostopen kraj’, od koder ‘goščava’, morda ‘globel’. Etimološko gahana- sodi v isto besedno družino kot gabhīrá- ‘globok’ (iz prajezične-ga * ghbhH -ró-) in gáhman- (sr.) ~ gahmán- (m.) ‘globočina, globina’ (z dvema 1 kontekstualno neodvisnima zabeležbama: TB II.7.7.6 samudrá ivāsi gahmánā “v svoji globini si kakor ocean” in MS II.7.16: 100.3 apṃ gáhman sādayāmi “polo- žim te v globočino vodá”) in se glede na besedotvorje zanj torej kot prvotni, etimološki pomen ponuja ‘tak, ki ima gáhman-’, torej ‘tak, ki ima globino’, od koder klasičnosanskrtski pomenski razvoj posamostaljenega gahana- v smeri ‘nedostopen kraj; goščava; jama’. Da je pomenski premik ‘globok’ → ‘težko prehoden’ obstajal tudi že v rgvedski stari indijščini, je razvidno iz zloženke dur-gáha- (karmadharaja) ‘nevaren, težko prehoden kraj’ < *‘težka (sc. težko prehodna) globina (v smislu globeli)’ in njene adjektivizacije dur-gáha- (bahuvrihi) ‘težko prehoden’ < *‘čigar globina je težko (prehodna)’, prim. VIII.43.30c tárantaḥ syāma durgáhā “naj varno prečkamo nevarna (< *težko prehodna) mesta” in IV.18.1-2b: 1. ayám pánthā ánuvittaḥ purāṇó “Tu je obstoječa pot prastara, yáto dev udájāyanta víśve od koder vsi bogovi so bili poviti, átaś cid  janiṣīṣṭa právddho … odrasel (sc. Indra v maternici) prav po tej naj bo rojen …” 2. nhám áto nír ayā durgáhaitát “Sam ne bom od tam prišel – težko preho- dno je, tiraścátā pārś vn nír gamāṇi poprek se bom spod reber ti rodil.” u V slučaju X.129.1č sta torej interpretativno teoretično enako verjetni možnosti (ob dodatnem upoštevanju skladenjsko dvoumnega predhodnega ámbhaḥ kím āsīt): “Kot kaj je obstajala voda?” oz. “Ali je voda obstajala?”, na kar je podan odgovor “(Kot/Ne, bilo je le) globoko, tj. težko prehodno ločje/rastje/goščava”, če privzamemo podobo divjih strug med sušnim obdobjem, oz. “(Kot/Ne, bila je le) globoka globel”. IIa ná mtyúr āsīd a-mtaṃ ná tárhi Dobesedno: “takrat ni bilo niti smrti niti nesmrtnosti”. Posamostaljeni pridevnik a-mta- ‘ki nima smrti” mora v skladu s svojo pridevniško rabo ‘nesmrten, neumrljiv’ pomeniti ‘neumrljivost, nesmrtnost’ (kot lastnost božanskega). Kot nasprotje smrti tu torej ni izpostavljeno življenje (ki seveda vsebuje smrt kot svoj konec), pač pa ‘odsotnost umrljivosti’. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 19 23. 06. 2020 08:14:27 20 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje IIc nīd a-vātá sva-dháyā tád ékam Imperfekt nīt skupaj s preverbom  izraža punktualnost glagolskega dejanja, torej ‘(na lepem) je zavzdihnilo’, in s tem efektivno pririše podobo vzgonske sile, ki je Nič potisnila v akt stvarjenja. Da je Eno ( ékam), ki je proti koncu druge kitice omenjeno prvič, pričelo dihati v popolni neodvisnosti ( svadháyā ‘z môčno lastno, tj. neodvisno voljo’), je poudarjeno z adverbialno zloženko a-vātám ‘v stanju brezvetrja’. IIc je po epifori z iktičnim vzorcem      povezan s prvim verzom prvega dvostišja. IIč tásmād dhānyán ná paráḥ kíṃ cansa Raba perfekta āsa skupaj s členkom (g)ha je tu ali konkluzivna (sklepalna): “razen tega ( tásmād … parás) (sc. Enega) pa torej ni bilo ( ná ha … āsa) ničesar ( kíṃ caná) drugega ( anyád)” ali pa, kar je verjetneje (o funkciji členka (g)ha gl. dalje komentar k X.10), izraža rahlo distanco do izjave oziroma negotovost: “razen tega (Enega) pa menda ( gha) ni bilo ničesar drugega”. IIIc tuchyénābh v ápi-hitaṃ yád sīt ú tuchyá- je srednjem spolu ednine posamostaljeni pridevnik s funkcijo nomena abstractum in v skladu s svojim pridevniškim pomenom ‘votel’ (ne zgolj ‘pra-zen’), preneseno tudi ‘piškav, brez haska’ (prim. RV V.42.10cč yó vaḥ śámī śaśamānásya níndāt / tuchyn kmān karate siṣvidānáḥ “Kdor zaničeval bo trudoljubnost tistega, ki se za vas napreza, /naj/ ne hasnejo mu lastne muje kljub znojenju /ob naporu/”), pomeni toliko kot ‘votlost’. Prevod ‘lupina’ implicira idejo o klici počela ( ā-bhú-) kot zarodku, zaprtem v jajcu, ki jo odseva tisti del vedske tradicije, ki izvor stvarstva prepoznava v biomorfnem rojstvu materije. IVa kmas tád ágre sám avartata_ádhi Zloženo glagolsko obliko sám-vart- ‘obrniti se okrog (v celoti)’ je treba razumeti kot ‘razviti se, nastati, poroditi se’, torej “na ( ádhi) tem ( tád)/na vrhu tega se je porodilo poželenje ( kma-)”. Verz se nanaša na klico spočetja ( ā-bhú-, dobesedno ‘kar nastaja’), ko je ta z močjo toplote prebila lupino, ki jo je pokrivala, in se kot prva in edina ( tád … ékam) rodila v stvarstvo (gl. IIIcč). IVb mánaso rétaḥ prathamáṃ yád sīt Dobesedno: “kar (sc. kmas ‘poželenje’) je bilo prvo ( prathamám) seme ( rétas), (ki ga je) misel (zasejala)”. Skozi tretjo in četrto kitico kot pojmi, povezani s samim stvarjenjem, nastopajo skoraj izključno samostalniki srednjega spola, ki se tako tudi slovnično in po referenčnem spolu prapočela ujemajo z ékam. To Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 20 23. 06. 2020 08:14:27 Nāsadīyasūkta/stvarjeNje 21 so támas ʻtemaʼ (IIIa), tápas ʻtoplota/vročinaʼ (IIIč), mánas ʻmisel, razumʼ (IVb) in rétas ʻsemeʼ (IVb). Edini koncept, ki je v tem sklopu moškega spola, namreč kma- ʻpoželenjeʼ, je hkrati tudi prvo v celoti neinertno, agresivno dinamično go-nilo, ki je vzniknilo v procesu rojevanja stvarstva. IVcč sató bándhum á-sati nír avindan / hdí pratṣyā … manīṣ Dobesedno: “Odkrili so ( nír avindan) izvor ( bándhu- ‘kar povezuje; popkovi-na’) tistega, kar obstaja ( satás), v tistem, kar ne obstaja ( á-sati), ko so šli iskat ( pratṣyā) (odgovor) v srce ( hdí) s pomočjo misli, sposobne uvida ( manīṣ)”. IVc je po epifori z iktičnim vzorcem        povezan s prvim verzom prvega dvostišja. Vb adháḥ svid ās3d upári svid āsī3t Antitetični vprašanji sta skladenjsko dvoumni in ju je mogoče prevesti kot “Je obstajalo spodaj? Je obstajalo zgoraj?”, torej s ‘spodaj’ in ‘zgoraj’ kot prostor-skima konceptoma, oz. “Je obstajalo (kaj) spodaj? Je obstajalo (kaj) zgoraj? (sc. pod to poprek napeto vezjo)”. Členica svid bi imela v prvem primeru poudarjal-no funkcijo (kakršna je pogosta ob vprašalnih zaimkih oz. adverbih), torej “Je sploh ( svid) obstajalo spodaj/zgoraj?”, v drugem (redkejšo) nedoločno “Je (kaj) kakorkoli ( svid) obstajalo spodaj/zgoraj?”. Pluti, za eno moro podaljšan zlog (dobesedno ‘preplavljanje’) na obeh glagolskih oblikah āsī3t (prvikrat s pričakovano akcentuacijo osebne glagolske oblike v prvem delu antiteze) je metrična posledica stavčne intonacije pri vprašanjih, ki jih ne uvaja vprašalni odvisnik. V okviru rgvedskega korpusa se (s spremljajočo neobvezno nazalizacijo vokala) pojavi le še na enem mestu, in sicer v himni, posvečeni boginji gozda Aranjani: X.146.1č ná tvā bhr iva vindatī3, parafrazirano “Te ni nič strah?”. Vcč reto-dh āsan mahimna āsan / sva-dh avástāt prá-yatiḥ parástāt Samostalnik mahimán- (m.) dobesedno pomeni ‘veličino’, vendar bi bilo v kontekstu predhodnega reto-dh- (m.) ‘osemenjevalec’ mogoče pomisliti na nakazani pomen ‘nosečnost’ oz. podobno ali morda ‘sile’. Tako dobljena podoba moškega in ženskega principa pri stvarjenju (slovnični spol sopostavljenih parov se sicer s tem ne ujema) se ponovi v zadnjem verzu, kjer je sva-dh- (ž.) ‘lastna volja, samovolja’ sopostavljena s samostalnikom prá-yati- (ž.), kar dobesedno pomeni ‘dajanje, ponujanje’, torej “volja (osemenjevalca) je bila spodaj, dajanje (v tem kontekstu pravzaprav prejemanje) pa onkraj”. VIa kó addh veda ká ihá prá vocat Injunktiv v drugem retoričnem vprašanju ká ihá prá vocat “Kdo (le) (nas) ima tu ( ihá) (o tem) učiti?”, parafrazirano “Kdo (le) bi (nam to) tu lahko predočil?”, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 21 23. 06. 2020 08:14:27 22 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje je pričakovan glede na isti naklon impliciranega odgovora, ki bi bil seveda splo- šnoveljavna trditev brez časovne komponente. Prim. X.10.6ab kó asyá veda prathamásy[a á]hnaḥ / ká īṃ dadarśa ká ihá prá vocat “Kdo ve (kaj) o tem prvem dnevu? Kdo ga je videl (da bi zdaj posledično namreč vedel kaj o njem)? Kdo nas ima o njem (karkoli) učiti?”. Prvi verz prvega dvostišja in drugi verz drugega dvostišja sta po anafori povezana z iktičnim metričnim vzorcem     , ki učinkuje kot intonacijski opomin na v začetku zastavljeno vprašanje, emfatično retorično ponovljeno v izhodnem verzu. VIIb yádi vā dadhé yádi vā ná ⸺ ⸺ Zadnji dve metrični enoti verzne kadence sta tu zamolčani. Logični nameravani samostalnik na tem mestu utegne biti dhātr, orodnik ednine (kot vršilec trpnega glagolskega dejanja, izraženega s perfektovo mediopasivno obliko dadhé ‘bil je postavljen/ustvarjen’) k dhātár- ‘stvarnik’, torej “če ga je ustvaril ali če ga (morda) ni ustvaril (stvarnik) ...”. Zamolčan bi seveda lahko bil tudi le ponovljeni glagol (elipsa z namerno posledico oblikovanja katalektičnega verza), torej dadhé: “če je bil ustvarjen ali če (morda) ni (bil ustvarjen) …”. V obeh slučajih ritmična in metrična tišina tu na simbolni ravni zagotovo upovedujeta negotovost pesnika o samem vprašanju (ali je namreč pri kozmogoniji sploh mogoče govoriti o stvar-niku in si kaj takega drzniti implicirati), v primeru, da je pravilna prva interpretacijska domneva o manjkajočem vršilcu dejanja dhātr, pa zamolk hkrati ikonično odraža drugo polovico ločnega priredja, ki izraža odsotnost (stvarjenja izpod rok kakršnegakoli stvarnika). VIIa-č só aṅgá veda yádi vā ná véda Kitica je namerno skladenjsko zapletena in tako efektivno učinkuje kot niz nedo-končanih misli. Verza VIIa in VIIb je treba razumeti kot podredna oziralna od-visnika k VIIč: “Kdor ( yá(s)) na najvišjem nebu ( paramé v yoman) bdi z očesom í nad ( ádhy-akṣa-) (vsem) tem ( asyá) (tj. sonce), tisti ( sá(s)) verjetno že ( aṅgá) ve, od kod ( yátas) se je pojavilo ( ā-babhva) to stvarstvo ( íyam ví-sṣṭiṣ) (in) če je bilo (morda sploh) ustvarjeno ( yádi vā dadhé) ali ( vā) ne ( ná) … ali ( vā) če ( yádi) (morda) (niti ta) ne ve ( ná veda)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 22 23. 06. 2020 08:14:28 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 23 23. 06. 2020 08:14:35 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 24 23. 06. 2020 08:14:35 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 25 23. 06. 2020 08:14:36 26 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV I.32 – Indrasūkta I. índrasya nú vīr yāṇi prá vocaṃ í yni cakra prathamni vajr / áhann áhim án v_apás tatarda u prá vakṣáṇā abhinat párvatānām II. áhann áhim párvate śiśriyāṇáṃ tváṣṭāsmai vájra svar yaṃ tatakṣa / í vāśr iva dhenávaḥ syándamānā áñjaḥ samudrám áva jagmur paḥ III. vṣāyámāṇo ’vṇīta sómaṃ a trí-kadrukeṣ v_apibat sutásya / u  syakam maghávā-datta vájram áhann enam prathama-jm áhīnām IV. yád indrhan13 prathama-jm áhīnām n māyínām ámināḥ prótá14 māyḥ / t sr yaṃ janáyan dym uṣsaṃ i tādtnā śátruṃ ná kílā vivitse V. áhan vtráṃ vtratáraṃ v y-asam í índro vájreṇa mahat vadhéna / skándhāsīva15 kúliśenā ví-vkṇ[ā á]hiḥ śayata upa-pk pthivyḥ 13 indra_áhan 14 prá_utá 15 skándhāsi_iva Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 26 23. 06. 2020 08:14:36 Indrasūkta/Indra In Vrtra 27 Indra in Vrtra I. Naznanil zdaj bom Indrova dejanja, kaj najprej je naredil z vádžro v roki: ubil je zmaja in odprl pot je vôdam, ko prebil trebuhe je gorovjem. II. Ubil je zmaja, spečega ob vznožju gore, Tváštar je izgotovil mu sekiro svetlo, kot krave mukajoče v dir so stekle reke vse takoj do oceana. III. Kot bik požrešni si izbral je some, pil iztisnjene je iz treh posod presvetih, zgrabil dobrotljivi je za orožje svoje in zmaja pokončal, ki prvi svet je uzrl. IV. Ko, Indra, prvobitnega ubil si zmaja, uničil zlobno moč si prevarljivih, spočel nato si sonce, zoro in nebo, sovražnika si od tedaj nikdar več našel. V. Pokončal širokoplečega je zmaja Indra s svojo vadžro smrtonosno, nasekal ga kot drva je s sekiro, kot kup leži zdaj tam pošast na zemlji. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 27 23. 06. 2020 08:14:37 28 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VI. ayoddhéva16 dur-máda  hí juhvé mahā-vīráṃ tuvi-bādhám jīṣám / ntārīd17 asya sám-tiṃ vadhnā sá rujnāḥ pipiṣa índra-śatruḥ VII. a-pd a-hastó aptanyad índram sya18 vájram ádhi snau jaghāna / vṣṇo vádhriḥ prati-mnam búbhūṣan purutr vtró aśayad v y-astaḥ í VIII. nadáṃ ná bhinnám amuy śáyānam máno rúhāṇā áti yant y_paḥ / i yś cid vtró mahin pary-átiṣṭhat tsām áhiḥ patsutaḥ-śr babhūva IX. nīc-vayā abhavad vtrá-putr[a í]ndro asyā áva vádhar jabhāra / úttarā sr ádharaḥ putrá āsīd dnuḥ śaye sahá-vatsā ná dhenúḥ X. á-tiṣṭhantīnām a-ni-veśannāṃ kṣṭhānām mádhye ní-hita śárīram / vtrásya niṇyáṃ ví carant y_po i dīrgháṃ táma śayad índra-śatruḥ 16 a-yoddh_iva 17 ná_atārīt 18 _asya Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 28 23. 06. 2020 08:14:37 Indrasūkta/Indra In Vrtra 29 VI. Nevešč v bitko ga poklical je, pijan od srda, junaškega bojevnika, ki boja se ne brani, prestal pa trka ni z orožjem težkim, raztreščil se sovrag je Indrov, zlomljenih čeljusti! VII. Brez nog, brez rok se šel je bitke z Indro, doklèr po hrbtu ni ga udarila sekira, kot da junec bi se meril z bikom – na vse strani leži raztreščen zdaj širokopleči. VIII. Kot trs razklan leži prek zemlje, vôde se pogumno stekajo čez novo strugo, te iste, ki jih prej ujete objemal s svojim je telesom, sedaj so mu neusmiljene gospodarice. IX. In moč je vso izgubila še njegova mati, ko Indra jo z orožjem je napadel. Porodnica zdaj leži pri svojem sinu, kot krava z detetom bi svojim – Dánu. X. Drvijo brez postanka, brez odmora po telesu padlem kakor sredi steze, Vrtrovo drobovje služi rekam za igrišče – ležal tam pogreznjen bo v globoko temo. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 29 23. 06. 2020 08:14:37 30 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje XI. dāsá-patnīr áhi-gopā atiṣṭhan ní-ruddhā paḥ paṇíneva19 gvaḥ / apm bílam ápi-hitaṃ yád sīd vtráṃ jaghanv ápa tád vavāra XII. áśv yo vro abhavas tád indra i ské yát tvā praty-áhan devá ékaḥ / ájayo g ájayaḥ śūra sómam ávāsjaḥ20 sártave saptá síndhūn XIII. nsmai21 vidyún ná tanyatúḥ siṣedha ná ym míham ákirad dhrādúniṃ ca / índraś ca yád yuyudhte áhiś c[a u]tparbhyo22 maghávā ví jigye XIV. áher yātraṃ kám apaśya indra hdí yát te jaghnúṣo bhr ágachat / náva ca yán navatíṃ ca srávantīḥ śyenó ná bhītó átaro rájāsi XV. índro yātó -vasitasya rjā á śámasya ca śṅgíṇo vájra-bāhuḥ / séd u rjā kṣayati carṣaṇīnm arn ná nemíḥ pári t babhūva 19 paṇínā_iva 20 áva_asjas 21 ná_asmai 22 utá_aparbhyas Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 30 23. 06. 2020 08:14:37 Indrasūkta/Indra In Vrtra 31 XI. Kot družice vôde stale so pri kačjem gospodarju, ki branil jim prostost je kot Paníji božjim kravam; luknjo, ki zaprt ji bil izhod je, po padcu Vrtrovem so reke zopet odprle. XII. Kot konjski rep tenak postaneš, Indra, ko s svojima čekanoma po tebi plane, v bitki si govedo osvojil in priboril si si sóme, tokov si sedem osvobódil in v tek pognal jih. XIII. Ne strela ne grmenje prestrašila te nista, ne mègla niti toča, ki jo je nad tebe spustil. Indra, ko premagal kačjega si zmaja, zmagal si za vse prihodnje dneve! XIV. Si koga uzrl, ki kačo maščeval bi, da strah se ti je v srce naselil, da prebrodil si devetdeset in še devet tokov, kot orel preletél nebo prestrašen?! XV. Indra, kralj nad vsem, kar gre in kar počiva, nad krotkim in nad divjim, ki rogove nosi! In le on vlada nam plemenom – kot venec je kolesni nam obdal napére. Luka rePanšek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 31 23. 06. 2020 08:14:37 32 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh Ia índrasya nú vīr yāṇi prá vocam í Injunktiv aorista prá vocam ‘(s tem) oznanjam’ tu in tudi splošneje nastopa v vlogi performativa, ki ne le naznanja sledečo vsebino pesmi, ampak v svojem poslanstvu kot začetnem verzu upovedane višje resnice o naravi stvari tudi zagotavlja večno veljavo posledic Indrovih dejanj (ugonobitev Vrtre in osvoboditev vodá), torej stalno premoč nad vsem, kar ovira ( vtrá-). Kot odraz njenega izrazito epskega značaja je vhodna kitica strukturirana po principu aliteracijskega vzorca a(a)a(a) – ba: índrasya nú vīr yāṇi prá vocaṃ / yni cakra prathamni í vajr // áhann áhim án v apás tatarda prá vakṣáṇā abhinat párvatānām. Komple-u ksnejše aliteracijske vzorce izkazujejo tudi četrta kitica (gl. spodaj), pêta ( áhan vtráṃ vtratáraṃ v y-asam / índro vájreṇa mahat vadhéna) in sedma ( a-pd í a-hastó aptanyad índram / sya vájram ádhi snau jaghāna). Icč-IIa áhann áhim án v apás tatarda prá vakṣáṇā abhinat párvatānām // áhann u áhim párvate śiśriyāṇám Drugo dvostišje prve kitice je po anafori povezano s prvim verzom sledeče kitice, kot vezno tkivo pa učinkuje tudi ponovljeni samostalnik párvata-. Iz danih podob sledi, da je kačji zmaj Vrtra vode držal zaprte v gori, okrog katere se je ovil in jih stražil: án v apás tatarda “prevrtal je (pot) do vodá”, prá vakṣáṇā u abhinat párvatānām “preklal je trebuhe gorá”. Četudi je mit o osvoboditvi vodá diahrono gledano dejansko sekundarno izdvojen iz mita o uničenju skalnate gmote, ki je vsebovala vse potrebno za nastanek novega sveta druge generacije bogov (in ljudi), je (osamosvojen) v logičnem sosledju z drugim: po razkosanju Vale in nastanku dnevnega neba (preko osvoboditve luči) ter zemlje je bila Indrova naloga na zemljo pripeljati še vodo, ki je omogočila dejansko življenje, gl. I.130.3-5: III. ávindad divó ní-hitaṃ gúhā ni-dhíṃ Našel v skrivališče zakopano zakladnico neba je, vr ná gárbham pári-vītam áśman y kot ptice zarodek v kamen ovito, i an-anté antár áśmani / v gmoto kamnito neskončno. vrajáṃ vajr gávām iva S sekiro opasan, kot goveda obor síṣāsann áṅgirastamaḥ / najboljši svečenik je osvojiti poskušal – ápāvṇod íṣa índraḥ párīvtā Indra odprl do ujetega krepčila dvra íṣaḥ párīvtāḥ je vrata, do ujetega krepčila. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 32 23. 06. 2020 08:14:37 Indrasūkta/Indra In Vrtra 33 IV. dādhāṇó vájram índro gábhast yoḥ Vádžro tŕdno držal je v svojih rokah, i kṣádmeva tigmám ásanāya sá ś yad kot nož jo je naóstril za metanje, i ahi-hátyāya sá ś yat / naostril, da ubil bi kačo. i saṃ-viv yāná ójasā Tesnó obdal si se z močjo, i śávobhir indra majmánā / s silami (in) veličino, Indra! – táṣṭeva vkṣáṃ vaníno ní vścasi Kot tesar drevo poseka v gozdu, parśvéva ní vścasi kot da s sekiro ga posečeš. V. t váṃ vthā nad ya indra sártave Da tekle, Indra, bi, kot jih je volja, u í chā samudrám asjo ráthā iva proti morju kot vozovi vprežni, ávāja-yató ráthā iva / kot vozovi vprežni, ki si (v dirki) zmagati želijo. itá ūtr ayuñjata Združene, da nudile takojšnjo bi pomoč, samānám ártham ákṣitam / (združene) v istem neuničljivem cilju – dhenr iva mánave viśvá-dohaso kot krave, ki vse mleko Mánuju (so dale), jánāya viśvá-dohasaḥ ljudem so mleko svoje dale. IVb n māyínām ámināḥ prótá māyḥ V dobesednem prevodu: “Nato ( d) si *okrnil = zmanjšal/izničil ( áminās) še ( utá) čudodelno moč ( māys) tistih, ki takšno moč posedujejo ( māyínām)”. Izraz māy- se nanaša na starodavno skrivno znanje in iz njega izhajajočo čudodelno moč, ki jo primarno poseduje starejši rod bogov, tj. Ásure, vendar je v vedskem korpusu izraz v rabi tudi pri opevanju zlasti pretkanih (a za splošno dobro) pod-vigov mlajšega rodu, v prvi vrsti Indre, hkrati pa kot negativna lastnost Dásjujev ( dásyu-), ki jih Rgveda slika kot nasprotnike (človeškega rodu) indoarijskim plemenom, in v mlajšem obdobju demonov oz. nasprotnikov bogov, v katere Ásure sčasoma prerastejo. Glede na skupek kontekstov, v katerih se beseda pojavi v starejšem vedskem korpusu, in njegovo sekundarno (?) pridobljeno konotativno vrednost ‘zvijača, trik’ < *‘zlonamerno uporabljena čarobna moč’, ji utegne biti najprimernejši slovenski ustreznik ‘čar’ (prim. I.119.1ab  vā rátham puru-māyám mano-júvam / jīrś vaṃ yajñíyam … huve “semkaj kličem vajino / u sc. obeh Ašvínov/ kočijo, polno čarov, hitrih misli, brzonogih konj, daritve vredno …”). V primeru I.32.4b je izraza māy- in māyín- mogoče interpretirati na oba načina, a vsekakor na tem mestu ta s širokim razponom pomenskih nians obloženi termin ni mišljen nevtralno. Četrta kitica je s prejšnjo povezana preko epistrofe prathamajm áhīnām. Prva dva verza obenem izkazujeta navzkrižno aliteracijo: yád indrhan prathama-jm áhīnām / n māyínām ámināḥ prótá māyḥ ~ yád indrhan prathama-jm áhīnām / n māyínām ámināḥ prótá māyḥ ~ yád indrhan prathama-jm áhīnām / n māyínām ámināḥ prótá māyḥ. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 33 23. 06. 2020 08:14:37 34 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje IVč tādtnā śátruṃ ná kílā vivitse Adverb tādtnā ‘od tedaj dalje’ v kombinaciji s perfektovo obliko ná vivitse ‘nisi si našel’ upoveduje dejstvo, da si je Indra s svojim junaškim dejanjem (od tod tudi njegov epitet hántā vtrám ‘Vrtrin klavec’ oz. v dobesednem prevodu ‘Lomilec ovir(e)’) zagotovil večno premoč nad zlom, prim. XIIIč utparbhyo maghávā ví jigye “tudi za (vse) prihodnje čase si zmagal (s tem), o darežljivi”. Vč áhiḥ śayata upa-pk pthivyḥ Hapaks legomenon upa-pc- (v I.32.5č formalno pridevnik ali adverb) spada v svojem drugem delu h glagolu parc-/ pc- ‘spojiti, združiti, preplesti, zmešati skupaj’ in s preverbom úpa ‘do’ vred pomeni ‘tesno spojen (s čim)’ (prim. upa-párcana- ‘primes’). Pričakovani sledeči genetiv se potrjuje v X.89.14 mitra-krúvo yác chásane ná gvaḥ pthivy ā-pg amuy śáyante “ko tisti, ki zavezništva okrvavijo, tam tako ležali bodo, kakor krave po pokolu, z zemljo ( pthivys, rod. ed.) združeni”, kjer homonimni ā-pc- nastopa kot adverb. VIa ayoddhéva dur-máda  hí juhvé Ker členica hí ‘kajti, saj’ tu zavzema sekundarni Wackernaglov položaj (za preverbom ), je treba besedno zvezo ayoddhéva dur-mádaḥ razumeti kot poudarjeno (aktualizirano), torej “ravno zato, ker ga je k sebi poklical kot nekdo, ki se grdo opit ( dur-máda-) poskuša iti bojevnika, pa to ni ( a-yoddhár-) …”. VIč sá rujnāḥ pipiṣa índra-śatruḥ Hapaks ruj-nās- < * -HneH s- (z dolžino na izglasju prvega člena zaradi vzgla-2 snega laringala pri * HneH s- > ns- ‘nos’; prim. urū-ṇasá- ‘širokonos’) je mogoče 2 interpretirati kot glagolsko nominalno zloženko tipa śikṣā-nará- ‘ki poskuša (narediti vse, kar je v njegovi moči) za ljudi’ (tudi tu z dolžino fonetičnega nastanka < * -H ner-o-; prim. sū-nára- ‘mladosten, lep, čil’) in trasá-dasyu- ‘ki spravlja 2 Dásjuje (> sovražnike) v strah’, ‘pred komer se Dásjuji (> sovražniki) tresejo’. Logično se pridevnik sicer nanaša na Vrtro, ki je subjekt stavka, vendar teoretično in v danem kontekstu smiselneje kot epiteton lahko dejansko spada k Indri (prim. I.52.15cč vtrásya yád bhṣṭimátā vadhéna / ní tvám indra prát y ānáṃ jaghántha i “ko si z bodičastim orožjem, Indra, zamahnil proti Vrtrovim ustom”), torej “dokončno ( sám) je bil zdrobljen ( pipiṣe) ta (sc. Vrtra), čigar sovražnik ( śatru-) je Indra rujnās- (tj. Indra, ki lomi nosove)”. VIIIab nadáṃ ná bhinnám amuy śáyānam máno rúhāṇā áti yant y paḥ i Dvostišje slika podobo Vrtre, ki leži z na več mestih razklanim trebuhom, pri čemer se njegovo truplo primerja z razklano cevjo oz. trsom ( nadá-), čezenj ( áti) pa kot po kanalu tečejo vode ( yant y pas), ki so bile osvobojene iz drobovja gora, ki jih i Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 34 23. 06. 2020 08:14:37 Indrasūkta/Indra In Vrtra 35 je čvrsto oklepal Vrtra. Besedna zveza máno rúhāṇās ‘bodreč si srce’, dobesedno ‘povzpevši se do svojega duha/razuma’, se nanaša na dejstvo, da so prej ujete in prestrašene vode sedaj pridobile na moči in pogumu. Takšen sklep podpirata zadnja dva verza te kitice, kjer so vode opisane kot tiste, ki so bile prej obdane z Vrtrovim gromozanskim telesom, a ob čigar nogah sedaj leži sam premagani Vrtra. amuy śay-/ śi- je pogosta besedna zveza, ki dobesedno pomeni ‘ležati tam ( śay-/ śi-) na oni način ( amuy)’, njena funkcija pa je praviloma vsaj delno pejorativna. IXa nīc-vayā abhavad vtrá-putra 23 Za razliko od zloženke vtra-putrá- ‘sin Vrtre’ akcentsko mesto na prvem delu zloženke vtrá-putra- opozarja, da gre za bahuvrihi, torej posesivno (svojstveno) zloženko, in sicer s pomenom ‘čigar sin je Vrtra’. Denotat je seveda Vrtrova mati Danu ( dnu-). Xab á-tiṣṭhantīnām a-ni-veśannāṃ kṣṭhānām mádhye ní-hita śárīram Samostalnik kṣṭhā- je do kāṣṭhá- (sr.) ‘neobdelan kos lesa, poleno’ v enakem besedotvornem razmerju kot hótrā- ‘daritev’ < *‘vlivanje (daritve v ogenj)’ do hotrá- ‘opravila/služba glavnega svečenika’ < *‘vlivanje (daritve v ogenj)’, tj. vzporedni, funkcijsko (in primarno tudi pomensko) prekrivni nomen actionis. V besedilih nastopa tako v ednini kot v množini, enkrat tudi kot del frazema kṣṭhāṃ kar-/ k-. Glede na kontekst, v katerem se kṣṭhā- najpogosteje pojavlja, in pa z ozirom na dejstvo, da tudi njegov sinhroni pomen glede na besedotvorje ne more bistveno odstopati od tistega, ki je nedvoumno izpričan za pred- in poklasično kāṣṭhá-, se zdi najprimernejša ustreznica ‘posekano drevesno deblo, hlod’, morda ‘bruno; gred’. Prim. I.37.10a-c úd u tyé sūnávo gíraḥ / kṣṭhā ájmeṣ v atnata // u vāśr abhi-jñú ytave “ti (nam znani) sinovi pa so razprostrli pesmi (kot) bruna po stezah, da bi bučni potovali v teku (< *‘s koleni /upognjenimi/ proti /komu oz. čemu/’)”; IV.58.7 síndhor iva prādhvané … patayanti … ghtásya dhrā aruṣó ná vāj / kṣṭhā bhindánn ūrmíbhiḥ pínvamānaḥ “Kot (vode) rečnega toka na svoji neustavljivi poti ( prādhvaná-) drvijo sem ter tja ( patayanti) potoki stopljenega masla, kakor rdečerjavi zmagovalni konj (in kakor tok), lomeč bruna/drevesna debla, ko preplavlja z valovi”; IX.21.7ab etá u tyé avīvaśan / kṣṭhāṃ vājíno akrata “te pa (nam znane) (sc. kapljice some) so zajukale, dosegle so (kot) zmagoviti konji gred”. Predvsem zapletena motivika VI.46.1 vsekakor vsiljuje tako primarnejšo interpretacijo ‘hlod’24 kot specializirani pomen ‘bruno, gred’, ki se kot termin pojavlja v zvezi z opremo dirkalne steze, najsi bo gredi na mestu ciljne črte (če gre za ednino) ali – v množini – hlodov, položenih ob progo, od koder po 23 S skrajšavo izglasnega ā pred sledečim vokalnim vzglasjem. 24 Enako Thieme 1941: 348-349. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 35 23. 06. 2020 08:14:37 36 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje metonimiji verjetno tudi pomen ‘dirkalna steza’ sam, prim. VI.46.1č kṣṭhās v u árvataḥ “(ko je) na progi (naš) dirkalni konj”, s čimer je skladenjsko primerljivo tudi zaporedje á-tiṣṭhantīnām a-ni-veśannāṃ kṣṭhānām mádhye, torej “sredi proge (rek), ki nikdar ne postanejo, ki se nikdar ne ustalijo”. Xč dīrgháṃ táma śayad índra-śatruḥ S preverbom  stativni glagol śay-/ śi- ‘ležati (tam)’ spremeni valenco in dovo-ljuje prislovno določilo v tožilniku (smeri), torej “legel je v ( _a-śayat) dolgo ( dīrghám) temo ( támas)”. XIb ní-ruddhā paḥ paṇíneva gvaḥ Primera “(Vrtra je) oviral/zadrževal vode, kakor Paníji krave”, podana na tem mestu, odseva drug, a soroden mit o osvoboditvi krav iz kamnite gmote Vale, kamor so jih zaprli kravji tatovi in sovražniki bogov Paníji ( paṇáyas). O tem gl. komentar k himni X.108. XIIb ské yát tvā praty-áhan devá ékaḥ Samostalnik ská- se pojavi le še v X.180.2 mgó ná bhīmáḥ ku-caró giri-ṣṭhḥ / parāváta  jaganthā párasyāḥ // ská sa-śya pavím indra tigmáṃ / ví śátrūn tāḷhi ví mdho nudasva “Kakor strašna zver, ki biva v gorah in se pritajeno plazi (sem ter tja), si prišel iz širne daljave; nabrusi svoj ská- in ostri *obroč (glede paví- ‘kovinski obroč pri kolesu’ v vlogi neke vrste orožja prim. VI.8.5cč pavyéva rājann aghá-śasam ajara / nīc ní vśca vanínaṃ ná téjasā “Kakor z ostrim *obročem, večno mladi kralj, posekaj bogokletneža kakor drevo!”), raz-kosaj sovrage, porini stran izdajalce!”, kjer je očitno, da gre za ostro orožje v smislu sulice ali morda za prispodobo za orožje (v isto besedno družino sodi tudi srak-tí- ‘špica’ > ‘kot, ogel’, ‘oje’). Glede na kontekst I.32.12 in dualno obliko tega samostalnika se zagotovo misli na Vrtrova čekana; vprašanje, ki ob neidenti-ficirani korenski etimologiji ostaja, je le, kaj je prispodoba za kaj. Da gre v slučaju specifično indijske predstave o pošasti, direktno podedovani iz praindoevropske mitološke tradicije, sicer za velikansko kačo in ne za zmaja ( áhi-), poleg omembe dveh strupnikov ( ské) jasno pričajo še pridevki tipa a-pád- ‘ki je brez nog’, a-hastá- ‘ki je brez rok’ in eventualno tudi v y-asa- (Va), če je pomen te zlo- í ženke ‘ki je brez ramen’ (tj. z ví v privativni funkciji negacije tipa ví-parva- ‘brez udov’) in ne ‘širokih ramen’ (z ví v pomenu ‘raz’). XIIč ávāsjaḥ sártave saptá síndhūn Besedna zveza ‘sedem rek’ ( saptá síndhavas) – v stičnem aliteracijskem zaporedju ávāsjaḥ sártave saptá síndhūn – se nanaša na Ind in njegovo porečje z osrednjim delom v Pandžabu, primarnem selišču zgodnjevedskih plemen. Glede Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 36 23. 06. 2020 08:14:37 Indrasūkta/Indra In Vrtra 37 na X.75.5-6 je v celoti relevantnih pritokov dejansko (vsaj!) sedemnajst (z vsemi manjšimi pritoki vred se jih pavšalno šteje celo devetindevetdeset: náva ca navatí-, prim. XIVc), od vzhoda proti zahodu gáṅgā-, yamúnā-, sárasvatī-, śutudr-, páruṣṇī-, asikn-, marúdvr̥dhā-, vitástā-, rjīkīyā-, suṣómā-, tṣṭmā-, susártū-, ras-, śvet-, kúbhā-, gomat-, krúmu-, mehatn-: V. imám me gaṅge yamune sarasvati Pridite, Gánga, Jamúna, Sárasvati, śútudri stóma sacatā páruṣṇ y  / Šutudrí in Párušni, k moji hvalnici! i asikn y marudvdhe vitástay[ā O, Marúdvrdha, skupaj z Asikní, z Vitásto, i ]rjīkīye śṇuh y  suṣómayā o, Árdžikija, prisluhni skupaj s Sušomo! i VI. tṣṭmayā prathamáṃ ytave sa-jḥ S Trštámo najprej združen, da bi pot začel, susárt vā rasáyā śvet y t y / s Susártu in Raso, z ono Švetí, u i i t vá sindho kúbhayā gomatṃ krúmum (in) ti (pridi), Síndhu (Ind), s Kúbho do u mehatn v sa-ráthaṃ ybhir yase Gomatí in do Krúmu, z Mehatnú, u s katerimi hitiš na istem vozu. XIVa áher yātraṃ kám apaśya indra Pri samostalniku yātár- gre za hapaks, ki bi ga bilo mogoče smiselno interpretirati kot nomen agentis h glagolu yā- ‘iti, potovati’, torej ‘kdor prispe (h komu na pomoč)’, tu v prenesenem pomenu ‘maščevalec’. Tak prevod je smiseln glede na kontekst štirinajste kitice, kjer prvič nastopi element strahu ( bh-), ki se je polastil Indrovega srca ( hdí … te … bhr ágachat), ko je udaril ( jaghnivs-) po Vrtri, in se Indro primerja s prestrašenim sokolom ( śyenó ná bhītás). V slednji podobi je namreč vsebovan mit o kraji some, ki jo je sokol prinesel Indri kot čudodelni krepčilni napitek, s pomočjo katerega je lahko pričel s svojimi bojnimi podvigi kozmogoničnih razsežnosti. Glede motiva strahu roparskega sokola prim. IX.77.2 sá pūrv yáḥ pavate yáṃ divás pári / śyenó mathāyád iṣitás tiró rájaḥ // sá mádhva i  yuvate vévijāna ít / kr̥śnor ástur mánasha bibhyúṣā “Prastara (sc. soma) se čisti, ki jo je z nebes ukradel sokol, odposlan prek ozračja. Boječ se trdno oklepa medice, s srcem, ki trese se pred Kršánujem lokostrelcem”, a primera v slučaju XIVa-č utegne verjetneje služiti izključno kot poudarek Indrove popolne pre-vlade nad zakonitostmi starega sveta in ne toliko njegove neustrašnosti kot gole odsotnosti kakršnekoli priložnosti za strah. Vprašanje, ki ga zastavlja štirinajsta kitica, je torej zgolj retorično! XVč arn ná nemíḥ pári t babhūva Gre za prispodobo odnosa med kolesnim vencem ( nemí-) in naperami (ará-), torej “bodi okrog njih (tj. nas), kakor venec pri kolesu (obkroža) napere”. Prispodoba je toliko bolj posrečena, če se izpostavi dejstvo, da vizualni vzorec same Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 37 23. 06. 2020 08:14:37 38 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje razporeditve naper pri kolesu učinkovito ustreza staroindijski predstavi o razdelitvi ozemlja med pet osrednjih vedskih plemen. Samostalnik carṣaṇí- (XVc) je s produktivno pripono -ani- izpeljan iz korena karṣ-/ kṣ- ‘vleči (brazde > orati)’ in skupaj z besedotvorno primerljivim kṣṭí- (gl. X.119.6b) kot plurale tantum pomeni ‘ljudstvo’, in sicer po metonimiji iz dobesednega ‘brazde (kot meje med plemeni)’. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 38 23. 06. 2020 08:14:37 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 39 23. 06. 2020 08:14:40 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 40 23. 06. 2020 08:14:40 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 41 23. 06. 2020 08:14:42 42 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV VII.88 – Varuṇasūkta I. prá śundhyúvaṃ váruṇāya prṣṭhām matíṃ vasiṣṭha mīḷhúṣe bharasva / yá īm arvñcaṃ kárate yájatra sahásrā-maghaṃ vṣaṇam bhántam II. ádhā n v_asya saṃ-dśaṃ jaganvn ú agnér ánīkaṃ váruṇasya masi / s var yád áśmann adhi-p u ándho ú ’bhí mā vápur dśáye ninīyāt a III.  yád ruhva váruṇaś ca nvam prá yát samudrám īráyāva mádhyam / ádhi yád ap  snúbhiś cárāva a prá preṅkhá īṅkhayāvahai śubhé kám IV. vásiṣṭha ha váruṇo nāv y_dhād í ṣiṃ cakāra s v-ápā máhobhiḥ / u stotraṃ vípraḥ sudinatvé áhnāṃ yn nú dyvas tatánan yd uṣsaḥ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 42 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 43 Vásištha in Váruna I. Ponesi Váruni najdražjo misel, Vásištha, dajalcu dobrotljivemu, kateremu posvetil boš daritev – krasán, ki tisočih darov je vreden! II. In ko v njegovo sem dospel bližino, gotov sem – Várune obraz je Agni; kjer sonce kljub temì žari v skali, tja vôdi me, da uzrem to veličastje. III. Ko z Váruno na ladjo se povzpneva, na sredo mórja z njo bova odplula, z vodámi na njih hrbtih osedlana in v zíbeli se zíbala presrečna! IV. Sam Váruna je Vásištho na ladjo del, iz njega vidca magično je ustvaril na dan, poet, najboljši od vseh možnih, doklèr razprta so nebesa, zarje! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 43 23. 06. 2020 08:14:42 44 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje V. k va tyni nau sakh y babhūvuḥ ú i sácāvahe yád a-vkám pur cit / bhántam mnaṃ varuṇa sva-dhāvaḥ sahásra-dvāraṃ jagamā25 gháṃ te VI. yá āpír nítyo varuṇa priyáḥ sán tv m gāsi kṇávat sákhā te / a m ta énasvanto yakṣin bhujema yandhí ṣmā vípra stuvaté várūtham VII. dhruvsu tvāsú kṣitíṣu kṣiyánto v y_asmát pśaṃ váruṇo mumocat / í ávo vanvān áditer upásthād yūyám pāta s v-astíbhiḥ sádā naḥ u 25 jagama_ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 44 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 45 V. Kam najina prijateljstva prešla so, ko sva doslej nemrzko si sledila? Sijajni Váruna, svobodne volje, dospel v tvoj dom sem tisočerih dveri. VI. O, Váruna, če ljubi tvoj prijatelj bo kakšen greh naproti tebi stóril, naj tega mi ne plačamo, dolžniki. Častilcem, pesnik, vselej daj zavetje! VII. Živečim v domovanjih tvojih trdnih, vrvi boš, Váruna, sprostíl, razvezal, našlì v naročju Áditi smo odvezo. Za vselej nas varújte z blagoslovi! nina Petek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 45 23. 06. 2020 08:14:42 46 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh I prá śundhyúvaṃ váruṇāya prṣṭhām matíṃ vasiṣṭha mīḷhúṣe bharasva / yá īm arvñcaṃ kárate yájatra sahásrā-maghaṃ vṣaṇam bhántam Dobesedno: Najdražjo ([ práyiṣṭhām] z distrahiranim branjem é) (in) čisto ( śundhy-) misel ( matím) (sebi v prid) ponesi ( prá bharasva) Váruni, o Vásištha, ki ( yás) ga ( īm) boš, privzdignjenega ( bhántam) bika/možaka ( vṣaṇam) (tj. or-jaka, ki je visoko /na nebu/, torej sonce – Várunovo oko in po sinekdohi Váruna sam), ki obdari s tisoči darov ( sahásrā-magha-), (s tem) napravil ( kárate) predmet vreden daritve ( yájatram), ki bo obrnjen semkaj (k tebi) ( arvñc-)”. Razmerje med stavkoma je formalno oziralno, a funkcijsko namerno (finalno): “Ponesi Váruni najdražjo čisto misel …, da se bo obrnil k tebi (in ti prisluhnil)!”. Besede so namreč namenjene neposredno Váruni, a mu lirski subjekt prigovarja, kot da je le-ta odsoten. V drugem verzu Vásištha nagovarja celo samega sebe, kot bi govoril nekomu drugemu, torej z zvalnikom. Ta stilistična prijema na simbolni ravni upovedujeta dejstvo, da se je pesnik oddaljil tako od Várune kot od samega sebe s tem, ko je grešil. Da lirskemu subjektu sicer ni prezentno, s čim si je prislužil Várunov srd (ta se je očitno odražal v neki Vásišthovi bolezni, najverjetneje vodenici, s katero je po ljudski predstavi Váruna običajno kaznoval), in da se zanj dejansko niti ne čuti odgovornega, saj ni zavestno ravnal v neskladju z Várunovo postavo, je najbolj eksplicitno razvidno iz prve v vencu štirih himen, posve- čenih Váruni: VII.86.3-4ab pché tád éno varuṇa didkṣ[u / ú]po emi cikitúṣo vi-pcham // samānám ín me kaváyaś cid āhur / ayá ha túbhyaṃ váruṇo hṇīte /// kím ga āsa varuṇa jyṣṭhaṃ / yát stotraṃ jíghāsasi sákhāyam “Sprašujem se o tem (svojem) grehu, Váruna, poskušam videti (tj. razumeti). Hodim spet in spet spraševat k tistim, ki vedó, (a) celo modreci mi povsem enako pravijo (tj. to, kar že sam slutim): Glej, nemara ( ha) je Váruna jezen nate. Kateri pregrešek je bil največji, Váruna/Je bil (moj) pregrešek tako velik (superlativ jyṣṭham v elativni rabi), da želiš uničiti (svojega nekdanjega) prijatelja (in) poveličevalca?”, VII.86.6ab ná sá svó dákṣo varuṇa dhrútiḥ s / súrā manyúr vibhdako á-cittiḥ // ásti jyyān kánīyasa upāré / svápnaś canéd án-tasya pra-yot “To (kar sem storil) ni bilo iz lastne namere ( dákṣas-, dobesedno ‘spretnost, sposobnost’), Váruna, to (ni bilo mišljeno kot) prevara (tj. izneverjenje tvoji postavi): ne opojna pijača (tj. ‘pijančevanje’), ne bes, ne kocka (tj. ‘kockanje’), niti lahkomiselnost”. Bog Váruna je namreč varuh kozmičnega reda (VII.83.9b vrtān y anyó abhí rakṣate i sádā “drugi /sc. Váruna/ pa vsekdar čuva zapovedi”) in naravnih pojavov in kot tak skrbi za uglašenost in harmonijo tako na mikro- kot makrokozmični ravni. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 46 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 47 Ker je ta zagotovljena le ob popolni iskrenosti in resnicoljubnosti, tj. celostni uglašenosti besede in dejanja, vsakršen prekršek, ki ga zapazi njegovo lastno oko v podobi sonca ali pa mu ga preko noči sporočijo zvezde, strogo kaznuje (prim. komentar k X.10.2cč). Pridevnik śundhy-ú- je s pripono -ú-, ki tvori pridevniška nomina agentis (imena za vršilca glagolskega dejanja), izpeljan iz teoretično implicirane sedanjiške glagolske osnove * śúndh-ya- ‘očediti se’, ki je dejansko morfološki portmanteau stativnega śúdh-ya- ‘postati čist’, in sicer po križanju z nosniškovponskim sedanjikom śúndh-a-s faktitivnim pomenom ‘delati čisto’ (= śundh-áya-). Pridevnik mīḍh-vs- (stran-skosklonska osnova mīḷh-úṣ- ~ mīḍh-úṣ-) ‘ki (v zameno) daje poplačilo’ > ‘radodaren, darežljiv’ je soroden s samostalnikom mīḷhá- (~ mīḍhá-) ‘vojni plen’; ‘boj’, vendar v njegovem prvotnejšem pomenu ‘dobiček, dobitek’ iz prajezičnega * mis-dhH -ó- ‘kar 1 (se) položi v zameno’. Morfološko gledano gre v priponskem delu za aktivni dele- žnik perfekta, vendar osnova ni ne perfektova niti ni splošneje glagolska, medtem ko bi v primeru izsamostalniškega besedotvorja pričakovali pripono -vant- (prim. skorajšnjo sopomenko maghá-vant- ‘darežljiv’ k maghá- ‘bogastvo; dar’). Tvorjenka je glede na (z ozirom na sinhrono stanje pri samostalniku) mnogo primarnejši pomen besedotvorne podstave in z ozirom na posredno izpričano staroiransko vzporednico * mižd-uš-ī- ‘(boginja) poplačila’ sicer vsaj že praindoiranska. IIab ádhā n v asya saṃ-dśaṃ jaganvn agnér ánīkaṃ váruṇasya masi ú Glagolnik saṃ-dśam preko predloga sám ‘skupaj; (vse) naenkrat’ izraža celo-stnost ugledanja ( dś-). Tvorni deležnik perfekta jaganvn bi bilo tu najustrezne-je prevajati s časovnim odvisnikom *“ko sem prišel/dospel do celostnega uzrtja njega”, parafrazirano “ko sem se znašel pred njegovim ( asya) celotnim obličjem/ ko sem ga ( asya) vsega naenkrat uzrl”. V odnosu do aorista masi (k sedanjiški osnovi mán-ya- ‘imeti /koga/ za /kaj/’) namreč izraža preddobno dejanje, medtem ko injunktiv aorista skupaj z adverboma ádhā (slednji z metrično podaljšavo) nú (‘zdaj, že, še, od tu dalje’) upoveduje splošnoveljavno posledico, torej “od takrat ( ádha) dalje ( nú) se mi ( masi) Várunovo (obličje) zdi (kot da vidim) Agnijev ( agnéṣ) obraz ( ánīkam)” ali “od takrat ( ádha) dalje ( nú) se mi ( masi) zdi Agnijev ( agnéṣ) obraz ( ánīkam) Várunovo (lastno obličje)”. Od interpretacije druge polovice distiha je odvisno tudi, koga se razume pod zaimkom asya v IIa: če pesnik v obličju ognja/Agnija (torej plamena pri darovanju) prepoznava Várunovo obličje (tj. sonce), je z IIa mišljeno ali “ko sem se zazrl v plamen (tega daritvenega ognja)”, če je zaimek rabljen kataforično (kar je teoretično najmanj verjetno), ali “ko sem v soncu uzrl njegovo (sc. Várunovo) celotno obličje”, če je rabljen anaforično. Če pa ob pogledu na Várunovo obličje, torej sonce, prepoznava ognjeni plamen, je IIa treba razumeti kot “ko sem se znašel pred soncem kot Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 47 23. 06. 2020 08:14:42 48 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje Várunovim celostnim obličjem”. Druga možnost je, da se asya anaforično nanaša na predhodni vṣaṇam bhántam kot metaforo za sonce samo (in ne eksplicitno na Váruno), torej v smislu “Od tedaj dalje, ko sem se znašel pred njegovim (sc. sončevim) polnim obličjem (tj. odkar me je prvič obsijalo), (ga) imam (sc. sonce) za/v njem prepoznavam obličje Agnija (in) Várune”. IIcč s var yád áśmann adhi-p u ándho ’ bhí mā vápur dśáye ninīyāt ú a Verz je mogoče interpretirati na dva načina, saj je samostalnik ándhas- ‘(popolna) tema’ lahko v slovnični funkciji tako imenovalnika kot tožilnika. V prvem primeru je pomen “ko je (bilo) sonce (ujeto) v skali ( áśman), tema ( ándhas) pa ( u) gospodar ( adhi-p-)”, v drugem “ko je (bilo) sonce ujeto v skali, a (kljub temu) ( u) gospodar nad temo ( ándhas)”. V obeh primerih se seveda verz jasno nanaša na mit o Vali – brezoblični kamniti gmoti, v katero je bila ujeta svetloba (gl. komentar k I.32). Če lirski subjekt tu preko aluzije na kozmogonični mit (“ko je bilo sonce ujeto v skali”) dejansko upoveduje nenadno odsotnost Várune = sonca iz njegovega lastnega življenja (“ko je sedaj to sonce, pred katerega obličjem sem nekdaj stal – kakor nekdaj že –, ujeto v skali”), kar se zdi verjetno, se seveda kot primernejša ponuja prva interpretacija “in popolna tema (tedaj) gospodar nad vsem (kot zame sedaj)”. Druga polovica dvostišja abhí mā vápur dśáye ninīyāt z optativom perfekta v vlogi irealne želje in finalnim pomenom vsled dajalniškega nedoločnika temu vzporedno izraža misel “da bi me ( mā) bil pripeljal ( abhí ninīyāt), da bi uzrl ( dśáye) (njegovo) čudežno podobo ( vápuṣ-)”, tj. toliko sedaj kot takrat, ko se je kot sonce dvignil iz razrušene Vale, in kot se od tedaj dalje vselej dvigne ob menjavi noči z dnevom (ter s tem teme s svetlobo tudi v metaforičnem smislu). IIIa  yád ruhva váruṇaś ca nvam Zaporedje váruṇaś ca ‘in Váruna’ je t. i. eliptična koordinativna zveza, ki lahko nastopi, kadar je izpuščeni intendirani samostalnik (praviloma ime v imenovalniku) oz. zaimek nedvoumno jasen iz konteksta, obvezno tudi skladenjskega, pri čemer se informacija o impliciranem koordinantu ohranja v dvojinski glagolski obliki; v danem primeru torej *  yád ruhva_ * aháṃ ca váruṇaś ca, pri čemer v podomačitvenem prenosu na razmere slovenske skladnje ta struktura natančno ustreza sln. “ko se bova z Váruno povzpela”. Podoba vode, oceana in barke/čolna v tretji kitici in prvem verzu četrte se opira na predstavo, da je Várunovo prebiva-lišče v vodah; ker le-te z vseh strani obdajajo svet (zgoraj kozmični ocean, spodaj podzemeljsko vodovje), Váruna tako rekoč napolnjuje celoten fizični prostor. IIIb prá yát samudrám īráyāva mádhyam Dvojni tožilnik smeri samudrám ‘(kozmični/nebeški) ocean’ in mádhyam ‘sredi-na’ je treba razumeti kot hendiadioin mádhya * samudrásya ‘na sredi oceana’ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 48 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 49 < *‘na ocean na sredino’. Premi predmet konjunktiva kavzativa prezenta prá īrayāva “gnala (jo/ga) bova, (da bo šla/šel) naprej ( prá)” je seveda nv- ‘barka/ čoln’. Brezprevojna kavzativna osnova īr-áya- ‘pognati’ < *‘povzročiti, da se prične gibati’ temelji na sekundarno sinhrono kot osnovi II. sedanjiškega razreda pripisanemu sedanjiku r-te ‘gibati se’ (dejansko gre za opozicijski medij k sedanjiški osnovi íyar-, s sekundarnim akcentskim mestom tudi iyár- ‘pognati koga v gibanje’). IIIcč ádhi yád ap  snúbhiś cárāva prá preṅkhá īṅkhayāvahai śubhé kám a Celoten distih je metrično skrajno neobičajen. V prvem verzu cezura na sredini preseka rodilnik množine ap m [apa·ám]: ⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ‚' – ⏑ – ⏑ – , medtem ko a IIIč cezure v pravem pomenu dejansko nima (če že, ta pade na sredino glagolske oblike īṅkha'' yāvahai, a tudi tu en zlog za dejanskim sinhronim morfemskim šivom) in je strukturiran kot sosledje jambov, ki ga zaključuje bakhej ⏑ – ⏑ – ⏑ – ⏑ – ⏑ – . Padec cezure na sredino dvozložnega rodilniškega sklonila v samostalniku ap m nedvomno ikonično odraža vsebino upovedanega – lirski subjekt in a Váruna sta odplula na sredino (nebeškega) oceana, hkrati pa26 metrično sosledje petih kračin, kratke zaustavitve in nato zaporedja treh trohejev vsebino verza tudi ritmično slika: vzpenjanje na hrbtišče vodá (tj. val) ( ap  snúbhiṣ) je ponazorje-a no s hitrim zaporedjem ⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ⏑, postanek na vrhu ( ádhi) vala s cezuro, nadaljnje potovanje ( cárāva ‘premikala sva se’) z valovi ( snúbhiṣ) pa z valujočim trohej-skim vzorcem. Glede na valujočo razporeditev stopic v zadnjem verzu27 je tudi tu jasno, da na simbolični ravni vzorec ritmično oponaša gugalnico ( preṅkhá- < * pra-īṅkhá-) kot prispodobo za barko/čoln, ki se torej, kakor napoveduje prvi del dvostišja, z lirskim subjektom in Váruno na krovu ziblje ( prá īṅkhaya-) na hrbtih valov. Oba dela dvostišja odstopata od splošno sicer precej proste iktično pogojene sheme posameznih verzov (enaka akcentska shema navadno, a gre za sorazmerno redek stilistični prijem, v okviru kitične enote medsebojno povezuje verze po principu anafore, epifore ali mezodiploze, deloma tudi medkitično v smislu metričnega refrena) tudi po svoji neobičajni ritmični enakomernosti z očitno simboličnim pomenom, ki se po upovedovalni funkciji popolnoma ujema s tistim na ravni stopiške razporeditve: IVc            ( ádhi yád apá·a snúbhiś cárāva) IVč            ( prá preṅkhá īṅkhayāvahai śubhé kám). Slednji vzorec se kot vodilni motiv pomirjenosti in enosti z Váruno ponovi v Vč sahásra-dvāraṃ jagamā gháṃ te “stopil sem v tvojo hišo tisočih dveri”:           . 26 Tako že Thieme 1972: 69. 27 Prim. Thieme 1972: 69-71 in Knobl 2009: 172-174. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 49 23. 06. 2020 08:14:42 50 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje Etimološka figura prá preṅkhá īṅkhayāvahai ‘v gugalnici se gugava’, v kateri je iz istega gradiva zgrajeni izglagolski samostalnik postavljen med preverb in glagolsko obliko (za primerljivo stilistično sredstvo prim. komentar k VIII.29.8b), sama zase prispeva k sliki umeščenosti v sredino – za lirski subjekt prijateljstvo z Váruno namreč pomeni biti v samem osrčju sveta, po prispodobi osrčju vodá. V občutjih tovrstne intimne bližine je mogoče prepoznati zametke koncepta bhakti ( bhaktí- ‘pripadnost’ > ‘predanost’), ljubečega prijateljstva med bogom in člove-kom, ki postane središčni element v poznejših teističnih tradicijah, predvsem v vaišnavizmu. Členica kám (z etimološkim pomenom ‘v celoti, docela’) v besedni zvezi s predhodnim samostalnikom v dajalniku okrepljuje njegov ali finalni (‘da bi’) ali be-nefaktivni (‘za, zavoljo’) pomen. Fraza śubhé kám dobesedno pomeni ‘(docela) vsled lepote’, tj. ‘da bi nekaj bilo/postalo lepo’, prim. VII.87.5cč gtso rjā váruṇaś cakra etáṃ / diví preṅkhá hiraṇyáya śubhé kám “Vešči kralj Váruna si je za lepše ( śubhé kám) napravil ono zlato gugalnico tamle ( etám preṅkhám) na nebu”. IVc stotraṃ vípraḥ sudinatvé áhnām Izpridevniški abstraktni samostalnik sudinatvá- je s produktivno pripono -tvá- (sr.) izpeljan iz posesivne zloženke su-diná- ‘lepega vremena’ < *‘katerega dan ( dína-) je lep ( sú)’ (prim. subhagatvá- *‘stanje, v katerem je kdo deležen poštenega deleža’ > ‘blagostanje’ k su-bhága- ‘ki je /bil pri razdeljevanju deležen/ dobrega deleža’) in se vselej pojavlja v besedni zvezi sudinatvá- áhnām ‘lep/ dober (preneseno ‘srečen’) dan izmed (vseh) dni’ oziroma ‘lepi/dobri (preneseno ‘srečni’) dnevi (vseh) dni (tj. izključno lepi/dobri/srečni dnevi)’. Glede slednjega, obrobnejšega pomena prim. II.21.6 índra śréṣṭhāni dráviṇāni dhehi / cíttiṃ dákṣasya subhagatvám asmé // póṣa rayīṇm á-riṣṭiṃ tannā / svādmnaṃ vācáḥ sudinatvám áhnām “Indra, daj nam najodličnejše zaklade, spretnost razuma, najboljše imetje, rast našega bogastva, neuničljivost naših teles, sladkost besed in le najboljše/najlepše izmed dni”. Vab k va tyni nau sakh y babhūvuḥ sácāvahe yád a-vkám pur cit ú i Demonstrativni zaimek s yá-/ t yá- ima izključno opominjevalno funkcijo brez (i) (i) kakršnekoli tudi diahrono prisotne prostorske deiktične funkcije (kakor to nasprotno velja v primeru zaimka etád) in je zlasti pogost ob mestovnih vprašalnih adverbih: k va tyni nau sakh y babhūvuḥ “Kje so ( babhūvur, dobesedno ‘so ú i postala /in zato sedaj so/’) tista najina prijateljstva?”. Kombinacija sedanjika z adverbom pur ‘(po)prej’, ki mu sledi nedoločna členica cid ( pur cid ‘kadarkoli prej’, prim. kad cid ‘kadarkoli’ h kad ‘kdaj’), ima vlogo historičnega sedanjika Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 50 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 51 in upoveduje dejanje, ki je veljalo vse do trenutka govora, prim. VI.65.4č ní ṣma mvate vahathā pur cit “doslej ste vedno prinašale/imele navado prinašati ( sma v habitualni funkciji) (darove) meni podobnim (dobesedno ‘takemu, kot sem sam)”. Prislov a-vkám ‘nesovražno, nenapadalno’ je po obliki petrificirani pridevnik a-vká- (posesivna zloženka), ki se v korpusu kaže z dvema pomenski-ma premikoma iz osnovnega, etimološkega ‘ki ni volk/ki ni(ma) nevarnost(i)’, namreč ‘ki ni (komu) volk/ki ne prinaša (za koga) nevarnosti’ (prim. IV.16.18b bhúvaḥ sákhā -vkó vja-sātau “družabnik boš in ne nasprotnik pri tekmi za a dobiček”, kar z antonimoma sákhi- proti a-vká- natančno ustreza tudi razmeram v obravnavanem dvostišju, kjer se je nekdanje prijateljevanje – sakh y – prelevi-i lo v nenaklonjenost oz. sovražnost) in ‘ki ščiti pred volkovi/nevarnostjo’ (prim. VI.15.3ab sá tváṃ dákṣasy[a a]-vkó vdhó bhr / aryáḥ párasy[a á]ntarasya táruṣaḥ “Ti nam okrepi (lastne) sposobnosti, ki držiš nevarnost/volkove stran – zmagovalec nad tujcem, (najsi bo) od daleč (ali) od blizu!”; izključno slednji pomen nosi tudi posamostaljeni pridevnik a-vkám ‘zaščita’). Vásištha Váruno večino časa omenja v tretji osebi (kakor večkrat brezosebno tudi sebe), v tretjem verzu pete kitice pa ga prvič neposredno nagovori. Tovrstno igra-nje s perspektivami posredno ustvarja občutek daljine in bližine, bridkosti nad nenadno oddaljenostjo med njima in goreče želje po ponovnem zbližanju. VIab yá āpír nítyo varuṇa priyáḥ sán tv m gāsi kṇávat sákhā te a Dobesedno: “Kdor ( yás), Váruna, čeprav je ( sánt-; adverbialno rabljeni particip v vlogi dopustnega načinovnega prislovnega določila) (tvoj) tesni ( nítya-) prijatelj ( āpí-), bo (kot nekdo, ki je) tvoj ( te) dragi ( priyá-) družabnik/sopotnik ( sákhi-) storil ( kṇávat) prekršek ( gas-) proti tebi ( tv m) …”. Glede na glavni stavek v a tretjem verzu, ki ne vsebuje odnosnice k oziralnemu zaimku yás, je dani oziralni odvisnik treba razumeti v smislu “če bo kdo … grešil proti tebi”. Tožilnik osebnega zaimka za drugo osebo tvm je glede na prajezično izhodišče * té + -óm treba brati distrahirano (tj. dvozložno) kot tv m = [ tva·ám] in ne kot ** t vm (tako a u sicer npr. še neustrezno van Nooten, Holland 1994, sub verso). VIc m ta énasvanto yakṣin bhujema Manjkajoči direktni objekt k optativu bhujema je treba prepoznati v pridevniku énasvant-, na kar opozarja tudi s stališča metričnega vzorca neustrezno predvi-dena cezura, ki osnovo énas- na morfemskem šivu ločuje od pridevniške pripone -vant- s posesivnim pomenom ( énas-vant- ‘grešnik, skrunitelj’ < *‘ki ima /na sebi breme/ greha, oskrunitve /postave/)”; pričakovana besedna zveza bi namreč bila énas- bhoj-/ bhuj- ‘plačati za greh/skrunitev’, dobesedno ‘pridobiti nase ( bhujá-te ‘imeti korist od, profitirati, pridobiti’) (kazen za) greh/(breme) greha (koga drugega)’, prim. VI.51.7a m va éno anyá-ktam bhujema “naj ne plačamo za greh, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 51 23. 06. 2020 08:14:42 52 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje ki ga je proti vam storil (nekdo) drug”; VII.52.2c m vo bhujem[a a]nyá-jātam énaḥ “naj vam ne plačamo za greh, ki izvira od (nekoga) drugega”. Ker cezura v danem primeru od samostalnika greh ( énas-) ločuje ravno besedotvorno pripono -vant-, brez katere bi énas- besednovrstno seveda nastopal v vlogi samostalnika, je tvorbo énas-vantas treba brati dvakrat,28 enkrat kot énasvantas ‘grešniki’ in drugič kot zgolj énas ‘greh’, torej m ta * énas_énasvanto yakṣin bhujema “naj (kakor da smo) obremenjeni z grehom (nekoga drugega) ne plačamo za (njegov) *greh – (nasprotno): vedno ( sma) (raje) nudi ( yandhí) zaščito ( várūthám) tistemu, ki ti poje hvalnice ( stuvánt-), (ti, ki si sam) od navdiha zamaknjeni pesnik ( vípra-)”. Da gre za skrunitev (božje) postave s strani nekoga drugega, enako kot v vseh ostalih zabeležbah frazema énas- bhoj-/ bhuj-, je razvidno iz predhodnega dvostišja (gl. komentar k VIab). Hkrati seveda ‘greh’, ki ga je pesnik zakrivil ob raztegu štirizložne besede preko cezure, na ikonični ravni odraža prav upovedano – prekršek s strani tistega enega ‘tesnega prijatelja’ (gl. VIab) in hkratno opravičilo zanj, saj ob uvidu, da gre za visoko poetološki stilistični prijem, ravno to pravzaprav ni! Epitet yakṣíṇ- je hapaks legomenon. Formalno gledano gre za posesivni pridevnik, izpeljan iz samostalnika yakṣá-, ki se v rgvedskem korpusu prav tako pojavi le na treh, izrazito težko razumljivih mestih. Slednji sicer spada v isto besedno družino kot glagol yakṣ-, ki ima dovolj jasen pomen ‘biti viden, pokazati se’. Glede na že atharvavedski yakṣá- ‘prikazen, duh’ ipd. in zlasti z ozirom na RV VII.61.5 á-mūrā víśvā vṣaṇāv im vāṃ / ná ysu citráṃ dádśe ná yakṣám // drúhaḥ sacante án-tā jánānāṃ / ná vāṃ niṇyn y a-cíte abhūvan “Vsi ti vajini i bistroumni varljivci (tj. vajini ogleduhi) tule, o možaka (sc. Mitra in Váruna), med katerimi se ne vidi ( dádśe) (niti ene same) svetle/vidne ( citrá-) podobe (tj. ki so vsi nevidni), zasledujejo laži med ljudmi – (nobene) skrivnosti vama niso ušle” se za izhodiščni in tudi še rgvedski pomen samostalnika yakṣá- zdi upravičeno predpostaviti ‘(vidna) podoba’ < *‘kar se prikaže’ in torej yakṣ-íṇ- razumeti kot ‘tisti (edinstveni bog), ki ima vidno podobo (tj. kot sonce na nebu)’. Tak pomen bi morda dovolj dobro pojasnil tudi izrazito težavni, a hkrati med seboj pomensko nedvomno sorodni mesti v IV.3.13 in V.70.4: m kásya yakṣá sádam íd dhuró gā / m veśásya pra-minató m[ ā]péḥ // m bhrtur agne án-jor ṇáṃ ver / m sákhyur dákṣa ripór bhujema “Nikar ne pridi, Agni, po napačnih poteh ( hurás, dobesedno ‘vstran’) do podobe nekoga (ki je grešil), najsi bo (našega) škododel-nega soseda ali prijatelja (tj. ne izdaj bogovom napačnega). Ne išči (od nas) dolgá (našega) nepoštenega brata, naj ne plačujemo za spretnost (pri goljufiji) (našega) varljivega družabnika!”; m kásy[a a]dbhuta-kratū / yakṣám bhujemā tanbhiḥ / 28 Za ta predlog gl. Knobl 2009: 150-152. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 52 23. 06. 2020 08:14:42 Varuṇasūkta/Vásištha in Váruna 53 m śéṣasā m tánasā “Naj ne plačujemo mi sámi ( tanbhiḥ) (kot) podoba nekoga (drugega, ki je grešil), o vidva, ki sta neprevarljivega uma (tj. Mitra in Váruna)!”. VIIa dhruvsu tvāsú kṣitíṣu kṣiyántaḥ Zaporedje tvāsú je mogoče razumeti kot tvā_āsú, pri čemer bi bil tvā naslon-ska oblika osebnega zaimka za drugo osebo ednine, torej ‘tebe’, āsú pa mestnik množine kazalnega zaimka za prvo deikso z nanosnico v kṣitíṣu ‘v bivališčih’ (interpretacija v smislu tvāsú ‘v tvojih’ je formalno načeloma izključena, saj bi pri svojilnem zaimku naglas pričakovali na osnovi, tj. tvsu; prav tako ne pride v poštev tú_āsú s tú ‘kajti’, saj bi bile naglasne razmere v tem primeru popolnoma drugačne, namreč tv3āsú), torej ‘ta bivališča tukaj (pri nas)’, a pri tem tvā ostaja brez (prehodne) glagolske oblike, h kateri bi služil kot dopolnilo. Na dlani ni druge rešitve, kot da gre za elipso nekega glagola, ki je v tem kontekstu več kot tipičen, da bi se ga dalo predvideti kljub umanjkanju: v poštev seveda v prvi vrsti pride v predhodnem verzu uporabljeni glagol stav-/ stu- ‘hvaliti, častiti’. Ta vendarle dokaj anomalni postopek obenem učinkovito pritegne dodatno pozornost do verza. Običajno namreč za rgvedsko poetološko prakso velja, da presenetljivi formalni odkloni namigujejo na izredne stilistične in s tem pomenske razmere. Na tem mestu se seveda kar sama ponuja hkratna interpretacija zaporedja tvā_āsú kot * tv_āsú z orodnikom osebnega zaimka za drugo osebo ednine (ki bi bil simbolično skrit, kot je v družbenem tkivu neviden a dejansko vseprisoten Váruna; gl. dalje spodaj), torej dhruvsu * tv tvā * stuvánta āsú kṣitíṣu kṣiyántas “živeči *(skupaj s tabo) (tj. kadar živimo) v teh (naših) učvrščenih/ustaljenih ( dhruvsu) bivališčih, pojoč ti ( tvā) hvalnice ( stuvánt-)”. Besedna zveza dhruvsu kṣitíṣu implicira obdobje mirovanja ( kṣéma-), ko dana starovedska polnomadska plemen-ska skupnost ni bila na poti in si je postavila (začasna) bivališča, prim. VII.86.8c śáṃ naḥ kṣéme śám u yóge no astu “(prinesi) nam blagor ( śáṃ naḥ), ko mirujemo ( kṣéme), a tudi ( u) ko smo na poti ( yóge; dobesedno “v /stanju, ko so nam/ vpreže-ne /živali/)”. Kot božanstvo, ki pooseblja red, je Váruna (skupaj s svojima brato-ma Mitro in Arjamanom, prim. VIII.67.13 yé mūrdhnaḥ kṣitīnm / á-dabdhāsaḥ svá-yaśasaḥ / vrat rákṣante a-drúhaḥ “(Vi), ki (kot) *glave > poglavarji bivališč, neukanljivi, lastne slave, neprevarljivi varujete zapovedi”) namreč zavetnik kšeme (oz. jo kot koncept stalnosti tako rekoč preveva), v kateri se po vzoru na kozmični red uspejo izoblikovati družbene norme in načela, ki skupnost tako ohranjajo v harmoničnem ravnovesju. VIIbcč v y asmát pśaṃ váruṇo mumocat / ávo vanvān áditer upásthād í yūyám pāta s v-astíbhiḥ sádā naḥ u Boginja Áditi, pramati in s tem tudi mati Várune ter njegovih šestih bratov ( ādit ys), je poosebljena svobodnost in nedolžnost; njeno ime á-diti- pomeni i Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 53 23. 06. 2020 08:14:43 54 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje ‘nevezanost’, od koder po eni strani ‘osvobojenost, prostost’ (preneseno ‘osvobojenost /grehov/’) in ‘primarnost (tj. nevezanost na kakršnokoli izhodišče) > čistost, nedolžnost’, zatorej njeno naročje ( upástham) tudi služi kot prispodoba za zatočišče, kjer so posamezniku oproščeni vsi grehi: v y asmát pśaṃ váruṇo mu- í mocat / ávo vanvān áditer upásthāt “Váruna nas bo osvobodil vrvi ( pśam), izproseč si ( vanvāná-, dobesedno ‘izboreč si’) pomoč ( ávas-) iz Aditinega naročja” (k podobi zvezanosti kot kazni za storjeni prekršek in z njim povzročeno zlo prim. še II.28.5a ví mác chrathāya raśanm ivgaḥ “razveži me storjenega pregreška kakor vrvi)”. Vsebinsko enako je strukturirana tudi zadnja kitica predhodne himne: VII.87.7a-c yó mḷáyāti cakrúṣe cid go / vayá s yāma váruṇe án-āgāḥ // i ánu vratn y áditer dhántaḥ ... “O, da bi bili (tj. živeli) brez krivde v Váruni (tj. i v dobrem z njim), ki bo odpustil celo tistemu, ki se je prekršil (proti njemu), (če bomo) izpolnjevali ( ánu dhantas) Áditine zapovedi (tj. če bomo živeli nedolžno, brezgrešno življenje)”. Vse tri himne osrednjega dela tetrahimnologije kot refren povezuje izhodna priprošnja yūyám pāta s v-astíbhiḥ sádā naḥ “Varujte (sc. Áditi u in Áditje) nas venomer s (svojimi) blagoslovi ( svastí-)!”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 54 23. 06. 2020 08:14:43 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 55 23. 06. 2020 08:14:45 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 56 23. 06. 2020 08:14:45 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 57 23. 06. 2020 08:14:48 58 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV VIII.29 – Pravahlikāsūkta I. babhrúr éko víṣuṇaḥ sūnáro yúv[ā a]ñj y_aṅkte hiraṇyáyam í II. yónim éka  sasāda d yótano i ’ntár devéṣu médhiraḥ a III. vśīm éko bibharti hásta āyasm antár devéṣu ní-dhruviḥ IV. vájram éko bibharti hásta -hitaṃ téna vtrṇi jighnate V. tigmám éko bibharti hásta yudha śúcir ugró jálāṣa-bheṣajaḥ VI. pathá ékaḥ pīpāya táskaro yathā eṣá veda ni-dhīn m a VII. trṇ y_éka uru-gāyó ví cakrame i yátra devso mádanti Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 58 23. 06. 2020 08:14:48 Pravahlikāsūkta/Uganka 59 Uganka I. Eden rjav je, ves spremenljiv, krepak junak, ki z mažo maže se iz zlata. II. Eden zdaj v naročju sedi, ki se blešči, med bogovi najmódrejši. III. Eden nosi v roki kovan tesarski nož, med bogovi je trden mož. IV. Eden nosi vadžro, podano v rokó, ovire vse razbija – zlo. V. Eden nosi v roki orožje – ostro ost, zdravi, blaží – silno, svetló. VI. Eden poln je vsega, na poti kakor tat, ki ve, kje skriva se zaklad. VII. Eden je naredil korake širne tri, kjer bogovi rajajo vsi. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 59 23. 06. 2020 08:14:48 60 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VIII. víbhir d v carata ékayā sahá u prá pravāséva29 vasataḥ IX. sádo d v cakrāte upa-m diví u sam-rjā sarpír-āsutī X. árcanta éke máhi sma manvata téna sryam arocayan 29 pra-vās_iva Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 60 23. 06. 2020 08:14:48 Pravahlikāsūkta/Uganka 61 VIII. Ena – dva – s ptiči okoli pohajkujeta, skupaj z eno potujeta. IX. Ena – dva – sedita na prestolih neba, vrhovna, maslo pijeta. X. Eni, čaščeči, stkali so mogočen spev, da Sonca sij je zažarel. Luka brenko Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 61 23. 06. 2020 08:14:48 62 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: dvipadā (dvoverzna) satobhatī Božanstva, ki se skrivajo za opisi, so po vrstnem redu, kakor jih predstavi himna: Soma ( sómas), Agni ( agníṣ), Tvaštar ( tváṣṭā), Indra ( índras), Rudra ( rudrás), Pušan ( pūṣ), Višnu ( víṣṇuṣ), Ašvína ( aśvínas), Mitra in Váruna ( mitrváruṇā), (?) Ángirasi ( áṇgirasas). Himna je notranje povezana s števniki (v vlogi nedoločnih zaimkov), ki so vselej na drugem mestu in z izjemo zadnje kitice zavzemajo tretji zlog v metrični shemi ter tako tvorijo nekakšno stebrišče himne: éka- ‘neki (ta)’ nastopa od I. do VII. kitice, prehod tvori d v … ékayā ‘dva z eno’ v osmi kitici, vrh d v ‘dva’, ki se u u nanaša na par vrhovnih božanstev Mitro in Váruno, zaključek, a z očitnim odstopom od siceršnje metrične sheme, torej s števnikom šele v četrtem zlogu, pa éke ‘neki (ti)’. IVa vájram éko bibharti Vadžra ( vájra-) je ime za kovinsko, natančneje bronasto ( āyasá-) orožje, ki je lastno le Indri. Tudi posesivni pridevnik vajríṇ-, ki kot epiteton pogosto nadomešča Indrovo ime, ima ekskluzivni besedotvorni pomen ‘tak, ki se od vseh ostalih loči po tem, da poseduje/nosi (v roki) vadžro’. Zlasti glede na implikacijo glagolskih dejanj, ki tipično nastopajo v povezavi z vadžro, je mogoče ugotavljati, da je imelo orožje ostro in nazobčano ( sahásra-bhṣṭi- ‘tisočih konic’) rezilo (I.32.5a-c áhan vtrám … índro vájreṇa mahat vadhéna // skándhāsīva kúliśenā ví- vkṇāḥ “Indra pokončal je Vrtro … z vadžro, gromozanskim orožjem; kakor s sekiro nasekana drva … ”; I.55.1č śíśīte vájraṃ téjase “vadžro brusi, da bo ostra”; I.57.6ab párvatam mahm urúṃ / vájrena ... parvaśáś cakartitha “ud za udom si razrezal velikansko, široko goro” itd.), ki pa je bilo lahko uporabljeno tudi kot kladivo (I.32.1c án v apás tatarda “prebil je pot do vodá”) in se ga je u dalo v nasprotnika pri boju zalučati. Iranska ustreznica sicer pomeni toliko kot (podomačeno) ‘buzdovan’, kar po obliki ustreza obema funkcijama indoarijske vadžre, medtem ko indoiranska izposojenka v uralske jezike pomeni ‘sekira’ in le obrobno tudi ‘kladivo’ (semantični premik v eni ali drugi smeri je seveda dovolj banalen, da ni poveden za ugotavljanje izhodiščnega pomena). Vb śúcir ugró jálāṣa-bheṣajaḥ Kompozitum jálāṣa-bheṣaja- se pojavi le v kontekstualno soodvisnih besedilnih razmerah in mu je zato ob etimološko nejasnem pridevniškem (tej besednozvr-stni analizi v prid jasno govori zlasti RV VII.35.6c) prvem členu pomen mogoče zasidrati le po implikaciji, da gre za epitet Rudre, ki poudarja njegovo apoloni-stično stran, torej ‘ki nudi zdravilo’, dobesedno ‘zdravilni lek’. K temu prim. I.43.4ab gāthá-patim medhá-pati / rudráṃ jálāṣa-bheṣajam “Gospodarja pesmi, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 62 23. 06. 2020 08:14:48 Pravahlikāsūkta/Uganka 63 gospodarja daritve, Rudro, ki prinaša zdravilo …”; II.33.7ab k va syá te rud ra ú a mḷaykur / hásto yó ásti bheṣajó jálāṣaḥ “Kje, Rudra, je tista tvoja prizanesljiva roka, ki je zdravilni ( jálāṣa-) lek ( bheṣajá-)?”; VII.35.6c śáṃ no rudró rud rébhir a jálāṣaḥ “Mir in sreča za nas Rudra z Marúti, ki ozdravlja(š)!”. VIab pathá ékaḥ pīpāya táskaro yathā eṣá veda ni-dhīn m a Ker ima stara perfektova osnova pīpay-/ pīpī- (metrično pipay-/ pipī-) izvorno stativni pomen ‘biti poln česa, prekipevati od česa’ (pri čemer nastopa dopolnilo v tožilniku ali orodniku), se zdi interpretacija formalno sicer večznačnega in zato interpretativno nekoliko težavnega patháḥ pīpāya táskaro yathām v smislu “kakor cestni razbojnik ( pathás /red. ed./ táskaras) je (pre)poln (sc. zakladov) (saj kakor cestni razbojnik ve, kje so skriti)”30 daleč ustreznejša od faktitivne (identična perfektova osnova v korpusu namreč nastopa tudi kot faktitiv ‘narediti polno’), torej “ta polni poti ( pathás /tož. mn./)”, zlasti ob dejstvu, da bi bilo v slednjem primeru težko razumeti prav primero s tatom, saj ta počne ravno nasprotno. Pri slednji interpretaciji bi se iz neskladja med opisom in primero dalo rešiti le, če bi predpostavili verzni prestop celotne besedne zveze táskaro yathām, torej pathá ékaḥ pīpāya / táskaro yathā eṣá veda ni-dhīn m “Ta polni poti – kakor tat (namreč) ve, kje so a skriti zakladi”, vendar bi to predstavljalo (pre)velik poseg v metrično shemo himne, razen seveda v primeru, da bi tu ravno iregularnost, torej premik kadence na vzglasje drugega verza, dejansko ikonično ponazarjala ni-dhíyas ‘skrite stvari’. VIIIa víbhir d v carata ékayā sahá u Instrumental ékayā ‘skupaj z eno’ se nedvomno nanaša na Surjo ( sūr y), tj. soni čevo hčer, božanstvo jutranjega svita, ki sta si jo v zakonski stan priborila njena snubca, brata dvojčka Ašvína: X.85.14abc yád aśvinā pchámānāv_áyātaṃ Ko prišla, Ašvína, sta zaprosit, tri-cakréṇa vahatú sūr yyāḥ da s kočijo trikolesno Surjo bi odpeljala, i víśve dev ánu tád vām ajānan vsi bogovi so soglasje vama dali. IV.43.2cč ráthaṃ kám āhur dravád-aśvam āśúṃ Katera urna je drvečih konj kočija, yá sr yasya duhitvṇīta ki jo izbrala je hči Sonca? i IV.43.6cč tád ū ṣú vām a-jiráṃ ceti ynaṃ A sedaj se dobro pokazala neuničljiva je kočija, yéna pátī bhávathaḥ sūr yyāḥ s katero postaneta Surje soproga. i 30 Tako tudi Renou 1925: 146. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 63 23. 06. 2020 08:14:48 64 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VIIIb prá pravāséva vasataḥ Pada je po svoji umetelni strukturi primerljiva s sosledjem prá preṅkhá īṅkhayāvahai (VII.88.3č), kjer je med preverb in pripadajoči glagol vrinjen deverbativ, sestavljen iz istega formalnega gradiva v funkciji etimološke figure (v širšem smislu). Zloženka pra-vāsá- ‘ki noč preživlja proč (od kod)’, v danem kontekstu nekako ‘popotnik’, se nanaša na dejstvo, da Ašvína ne prebivata med bogovi, pač pa kot posrednika med bogovi in ljudmi naseljujeta vmesni prostor med zemljo in nebesi in se svobodno gibljeta, pogosto v divjini. Xab árcanta éke máhi sma manvata téna sryam arocayan Glede na vsebino je vsaj na prvi pogled očitno, da gre za odsev mitološkega iz-ročila o Ángirasih, ki so kot Indrovi pomočniki skupaj z njim z vélikim napevom ( máhi sman-) pozvali krave h glasnemu mukanju in posledičnemu porušenju kamnite gmote Vale, v kateri so bile ujete. Njihova osvoboditev je preko metafore, ki krave zaradi značilne rdeče barve enači z jutranjo zarjo, izenačljiva z nastankom dnevnega neba in pojavitve nebesnih teles, v prvi vrsti torej sonca. Ker njihova prisotnost v pričujočem seznamu božanstev načeloma sicer presene-ti, skupaj z očitnim odstopom metrične strukture verznega vzglasja in s tem od-mika veznega števniškega elementa od osrednjega stebrišča himne, bi se seveda dalo misliti, da se za v mitološko preteklost ozrto podobo prasvečenikov božjega pokolenja morda skriva namig na poklic in vero vedskih ršijev, po izročilu navsezadnje naslednikov Ángirasov, v lastno moč magičnega delovanja. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 64 23. 06. 2020 08:14:48 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 65 23. 06. 2020 08:14:51 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 66 23. 06. 2020 08:14:51 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 67 23. 06. 2020 08:14:52 68 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV VII.103 – Maṇḍūkasūkta I. saṃvatsará śaśayān brāhmaṇ vrata-cāríṇaḥ / vcam parjánya-jinvitām prá maṇḍkā avādiṣuḥ II. divy po abhí yád enam yan dtiṃ ná śúṣka saras śáyānam / gávām áha ná māyúr vatsínīnām maṇḍkānām vagnúr átrā sám eti III. yád īm enā uśató abhy_ávarṣīt tṣyvataḥ prāvṣ y_-gatāyām / i akhkhalī-ktyā pitáraṃ ná putró anyó anyám úpa vádantam eti IV. anyó anyám ánu gbhṇāt y_enor i apm pra-sargé yád ámandiṣātām / maṇḍko yád abhí-vṣṭaḥ kániṣkan pśniḥ sam-pṅkté háritena vcam V. yád eṣ ām anyó anyásya vcac a śāktásyeva vádati śíkṣamāṇaḥ / sárvaṃ tád eṣā sam-dheva31 párva yát su-vco vádathandh y_32 ápsu i 31 sam-dhā_iva 32 vádathana_ádhi Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 68 23. 06. 2020 08:14:52 Maṇḍūkasūkta/Žabe 69 Žabe I. Vse leto bile preležale, kot brahmáni, zavezi dani, od Pardžánje vzbujeni dèžni pesmi svoj glas so žabe dale. II. Nebeške so vôde spustile se nanje – presušene malhe, v ribnika kotanje in kakor mukanje krav, ki so s teleti, vse do sem se slišijo žabji regéti. III. Ko deževje se vsulo je nanje – željne, ko prišla je deževna doba – in žejne, ponavljale so, kakor sin za očetom, druga za drugo – rega! – z zvestim regétom. IV. Druga za drugo grabita, ko naliv je, ob izlivu razveselita se divje; namočena žaba poskakuje kleno, pisana prepleta svoj glas z zeleno. V. Ko druga za drugo se strumno glasijo, kot učitelju učenec si sledijo, so členki trsja popolnoma priležni, vaši lepi glasovi vodé presežni. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 69 23. 06. 2020 08:14:52 70 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VI. gó-māyur éko ajá-māyur ékaḥ pśnir éko hárita éka eṣām / samānáṃ nma bíbhrato ví-rūpāḥ purutr vcam pipiśur vádantaḥ VII. brāhmaṇso ati-rātré ná sóme sáro ná pūrṇám abhíto vádantaḥ / saṃvatsarásya tád áhaḥ pári ṣṭha yán maṇḍūkāḥ prāvṣṇam babhva VIII. brāhmaṇsaḥ somíno vcam akrata bráhma kṇvántaḥ parivatsarṇam / adhvaryávo gharmíṇaḥ siṣvidān āvír bhavanti gúh yā ná ké cit i IX. devá-hitiṃ jugupur dvādaśásya túm náro ná prá minant y_eté / i saṃvatsaré prāvṣ y_-gatāyāṃ i tapt gharm aśnuvate vi-sargám X. gó-māyur adād ajá-māyur adāt pśnir adād dhárito no vásūni / gávām maṇḍkā dádataḥ śatni sahasra-sāvé prá tiranta yuḥ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 70 23. 06. 2020 08:14:53 Maṇḍūkasūkta/Žabe 71 VI. Ena mukica, spet druga meketavka, sta pisana in zelena regetavka, najsʼ istega imena, so si različne, z reganjem kras glásu dajejo kraljične. VII. Čez vso noč krog some so kakor brahmáni, glasovi polnega ribnika svečani, okoli stojite, zbor, tisti dan leta, ko deževna doba le je razodeta. VIII. Zapeli brahmáni so – v some oblasti – letno molitev, kot pritiče njih kasti. Adhvarjúji pa so kraj lonca vsi potni, pridejo na plano in spet so prisotni. IX. Božanske so leta postave čuvaji, brez napak – letni časi niso slučaji. Nastopi deževna doba brez kasnitev, pregreti lonci dočakajo sprostitev. X. Dala je mukica, dala meketavka, mnogo pisana, zelena regetavka. Žabe, ki sto krav dadó, s tisočerimi ožemanji svoj rod si podaljšujejo. Luka brenko Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 71 23. 06. 2020 08:14:53 72 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh, anuṣṭubh (I) Ib brāhmaṇ vrata-cāríṇaḥ Čeprav je jasno posvečena žabam kot s kozmičnim redom uglašenim in zato v svojem obnašanju v ritual privzdignjenim znanilkam deževne dobe, večji del himne v širokopotezno koncipirani metafori, temelječi na tipu homerske komparacije, vzporeja žabje prebujanje in parjenje ob nastopu deževne dobe (ob vsem, kar to početje implicira na makrokozmični ravni) z aktivnostmi brahmánov ob pripravi in izvedbi pravargje ( pravarg ya-), obreda, ki poteče oz. – bolje rečeno – mora po- í teči vsako leto tik pred nastopom deževnega, monsunskega obdobja ( prāvṣ-), tj. na poletni solsticij (in s tem prvi dan novega leta). Posesivna zloženka vrata-cāríṇ- ‘ki se ravna v skladu z zapovedjo ( vratá- dobesedno ‘kar je treba upoštevati’)’ se v okviru žabjega sveta nanaša na z naravnim redom pogojen zaključek hibernacij-skega obdobja po izteku leta ( saṃvatsará śaśayāns … vcam parjánya-jinvitām prá maṇḍkā avādiṣuḥ “ležeče tam celo leto, so dale žabe od sebe glas, ki ga je vzpodbudil Pardžanja /dežno božanstvo/”), v okviru človeškega pa na celoletni posvečeni odmik brahmánov novincev v prid pripravi na ritual. Ič prá maṇḍkā avādiṣuḥ Aorist avādiṣur skupaj s preverbom prá ima izrazito punktualen, in sicer inhoa-tivni pomen “žabe so se oglasile”/“(kakor) žabe so se oglasili (brahmani)”. Glagol vadi-/ udi- za razliko od vac-/ uc- primarno ne pomeni (razločnega) govorjenja, pač pa kakršnokoli oglašanje. V tem primeru se lahko pojavi v zvezi z vc-, ki sicer samostojno pomeni ‘govor’, a ne kot del etimološke figure; VIč purutr vcam pipiśur vádantaḥ tako preprosto pomeni “oglašajoče se, so na prenekateri način okrasile/obarvale svoj glas”. IIIcč akhkhalī-ktyā pitáraṃ ná putró anyó anyám úpa vádantam eti akhkhala- se kot posrečena onomatopeja navezuje tako na oglašanje žab in kot hi-perkorektni prakrtizem na besedo akṣára- ‘zlog’.33 V tej svoji dvojni funkciji nato ustvarja dve vzporedni podobi – najprej: akhkhalī-ktyā pitáraṃ ná putró / anyó anyám úpa vádantam eti “(tako) druga drugo (anyó anyám) podpirajo pri ogla- šanju ( úpa vádantam eti), potem ko (se je ena) oglasila z zvokom akhkha akhkha ( akhkhalī-ktyā, tj. pri reganju)”. A hkrati tudi: akhkhalīktyā pitáraṃ ná putró / anyó anyám úpa vádantam eti “kakor za očetom ponavlja sin (pri učenju vedskih tekstov nasploh, a tu konkretno pri posvečenem učenju besedil kot delu priprave 33 Gl. Thieme 1954. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 72 23. 06. 2020 08:14:53 Maṇḍūkasūkta/Žabe 73 na pravargjo), ko je tvoril zloge ( akhkhalī-ktyā = akṣarī-ktyā)”. Obenem utegne biti s to karikaturo implicirano, da je žabje oglašanje enozložno oz. sestoji iz zaporedja enozložnih enot, kar natančno ustreza načinu učenja vedskih tekstov pri ustnem prenašanju z očeta na sina, torej s ponavljanjem zlogov na način, da se pri vsaki ponovitvi doda po en nov zlog besedila. Vb śāktásyeva vádati śíkṣamāṇas śāktá- je hapaks legomenon z gotovim in predvidljivim pomenom ‘ta, ki ima sposobnost, znanje’, torej ‘učitelj’, saj gre za transparentno tvorbo k śaktí- ‘sposobnost, znanje’. śíkṣamāṇa- je formalno trpni deležnik želelnega glagola k istemu korenu śak- ‘môči’ in pomeni ‘tak, ki poskuša znati’, torej ‘učenec’ – bolj dobe-seden in morda ustreznejši, natančni prevod bi se torej glasil: “kot se za tistim, ki že zna, oglaša ( vadati) tisti, ki šele poskuša znati”. V ospredju je zopet oglašanje in ne govorjenje, kar je v skladu s podobo učenja in recitacije kot sosledja zlogov naučenih vedskih tekstov, namenjenih ritualu. Vc sárvaṃ tád eṣā sam-dheva párva Verz Vc je interpretativno težak zaradi formalne večznačnosti oblik in skladnje same, a se ob upoštevanju adverbialne funkcije pridevnika sárva-, kadar ta nastopa ob drugem pridevniku, najpravilnejši in tudi kontekstualno najprimernejši zdi prevod “tedaj (sc. ko druga za drugo ponavljajo, gl. Vab) so njihovi ( eṣām) posamezni členi ( párva) v celoti/popolnoma ( sárvam) uglašeni ( sam- dhā k sam-dh- ‘posrečen, dovršen, izpolnjen’)”. Možna, vendar skladenjsko nekoliko prisiljena in v interpretaciji pridevnika sam-dh- svobodnejša, a v tem primeru s sárva- ‘cel’ kot samostojnim pridevnikom, bi bila tudi interpretacija “tedaj ( tád) je (to njihovo početje, namreč ponavljanje druge za drugo) célo ( sárvam) (tj. tedaj se združi v celoto), kakor med seboj popolnoma prilegajoči se členki”. Misli se s tem vsekakor na dejansko ubranost žabjega regeta (Vč yát su-vco vádathandh y ápsu “ko se z ubranim glasom oglašate nad vodami”), i ki sčasoma postane neprekinjena veriga zvoka, prav kakor postopno dodajanje ponovljenega zloga na ponovljeni zlog pri sinovem učenju verzov od očeta pri-pelje do ubrane recitacije celote. VIIab brāhmaṇso ati-rātré ná sóme sáro ná pūrṇám abhíto vádantaḥ V verzih a in b je vsebovana skladenjsko zapletena dvojna primera brahmánov z žabami in žab z brahmáni. Dobesedno torej: “Brahmani se oglašajo kakor pri somi v prekonočnem obredu okrog kakor jezero polnega (lonca)/(okrog lonca) kakor okrog polnega jezera” in v parafrazi: “Kakor se brahmáni v prekonočnem obredu oglašajo (zbrani) okrog (lonca), polnega some, se žabe oglašajo (zbrane) okrog (z dežjem) polne mlake”, pri čemer je dež hkratna metafora prav za somo Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 73 23. 06. 2020 08:14:53 74 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje (dež jo namreč s pečine sredi nebeškega ocena, ki se razteza nad vidnim nebom, prinaša na zemljo). V tem primeru se soma sicer utegne dejansko nanašati na prevreto mleko ( gharmá-), ki je v samem središču obredja pravargja. Ker tudi slednji simbolizira dež, je s tem seveda odprta pot do asociacije gharma - = dež = soma. VIIcč saṃvatsarásya tád áhaḥ pári ṣṭha yán maṇḍūkāḥ prāvṣṇam babhva Skladenjsko zahtevna verza se da razumeti na dva načina: “Tisti dan leta ste zbrani okrog (lonca gharme), ki je prvi dan deževne dobe” oz. “Dan, na katerega ste zbrane okrog (mlake), je prvi dan deževne dobe”, kar pa utegne biti tudi dejanski namen upovedanega, saj prvo velja za brahmáne ob datumsko določeni pravargji in drugo za žabe, katerih ravnanje je stvar višjega, torej kozmičnega reda in ima napovedovalno funkcijo. Po drugi strani naj bi seveda tudi obred pravargja sam zagotavljal redni prihod monsunskega obdobja (in hkratno okrepitev sončeve moči za čas tega letnega časa), tako da tako rekoč nadzorovano skrbi za redovitost naravnega reda (prim. komentar k IXab). VIIIab brāhmaṇsaḥ somíno vcam akrata bráhma kṇvántaḥ parivatsarṇam Pridevnik somín- na tem mestu pomeni ‘tisti, ki ima (pripravljeno) somo (tj. v konkretnem kontekstu gharmo); ki je ob (loncu) some/gharme’, vzporedno z gharmíṇ- v VIIIc (gl. spodaj). Etimološki pomen pridevnika parivatsarṇa- je glede na besedotvorno podstavo pari-vatsará- ‘polno leto, celo leto’, iz katere je izpeljan, ‘tak, ki pripada celemu letu’, torej ‘ki začenja celo (namreč novo) leto’ (prim. VIIč prāvṣṇa- ‘ki začenja deževno obdobje’ < *‘ki pripada de- ževnemu obdobju’), parafrazirano ‘vsakoleten’. kṇvántas je tu uporabljen kot adverbialni particip v vlogi prislovnega določila s finalno (namenilno) funkcijo, kar torej narekuje prevod “Brahmáni so spregovorili, (zbrani) ob (loncu) some (kakor žabe pri mlaki), da bi *naredili > začeli (svojo) vsakoletno litanijo (tj. prav kakor žabe)”. Prevod ‘molitev’ (tu v pejorativnem smislu ob primerjavi z žabjim regljanjem nekako ‘litanija’) za samostalnik bráhmaṇ- (sr.) je sicer izrazito podomačitven; glede na etimološki izvor besede in njeno konotativno vrednost ter besedilni kontekst gre seveda za poetično (v smislu nadzorovanosti gole forme) ubeseditev misli. VIIIcč adhvaryávo gharmíṇaḥ siṣvidān āvír bhavanti gúh yā ná ké cit i Zapletena prikrita primera, ki jo je mogoče izraziti le s parafrazo: “(Prav kakor se) Adhvarjúji ( adhvaryávas, tj. svečeniki opravitelji, ki so zadolženi za potek obreda na praktični, tj. fizični ravni, svoja opravila pa ščitijo s formulaičnimi obrednimi izreki / yájūṣi/) potijo ( siṣvidāns) ob gharmi ( gharmíṇas; po metonimiji se gharma tu nanaša na celoten lonec, ki se ga pri obredju pregreva, da bi iz njega skipelo prevreto mleko), tako se pregrete od največje vročine Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 74 23. 06. 2020 08:14:53 Maṇḍūkasūkta/Žabe 75 ( gharmíṇas) – kakršna je značilna za čas tik pred izbruhom deževne dobe – potijo ( siṣvidāns) regljajoče žabe (po metafori adhvaryávas)” – prvi čakajo na izbruh prevretega mleka, ki simbolizira in hkrati na obredni ravni prikliče oz. zagotovi izbruh dežja, ravno na slednje pa čakajo žabe. Zadnji verz “*postanejo vidni > prikažejo se (in) nihče ni več skrit” je nekoliko hermetičen, a vsaj na ravni podobe, ki se jo slika o žabjem vedênju, je sporočilo verjetno dokaj preprosto: v težkem pričakovanju dežja pridejo na plano prav vse žabe. V zrcalnem svetu se s prispodobo najverjetneje cilja na dejstvo, da ob pravargji iz enoletne sekluzije pridejo tudi vsi brahmáni novinci. IXa devá-hitiṃ jugupur dvādaśásya Zloženka dvādaśá- je po obliki ali vrstilni števnik ‘dvanajsti’ (ti se med števniko-ma 11 in 19 od glavnih števnikov v svoji najbolj primarni podobi namreč razliku-jejo le po prestavitvi akcentskega mesta) ali pa posesivna zloženka (bahuvrihi), ki temelji na števniški zloženki ( dvigu-), tj. tip sahasrākṣá- ‘ki ima tisoč ( sahásra-) oči ( ákṣi-)’. V prvem primeru se števnik nanaša na dvanajsti, torej zadnji mesec leta, v drugem na celotno leto v pomenu ‘ki ima dvanajst (mesecev)’. Glede na kontekst sta načeloma smiselni obe interpretaciji: a) “očuvale/i ( jugupúr) so (s tem, ko so pred izbruhom dežja = ob koncu leta žabe po klicu narave prišle na plano in ponovno zagotovile stanovitnost naravnega reda stvari oz. so to namen-sko hkrati storili prisostvovalci pravargje”) od bogov dano ( devá-) postavitev/ umestitev ( hití-) dvanajstega (meseca) v letu (kot zadnjega elementa v ciklu)” ali b) “očuvali so ( jugupúr; tj. ‘čuvali so vse doslej’) božjo/od bogov dano *postavitev > ureditev leta (v dvanajst enot, od katerih je sedaj nastopil zadnji element, tik preden se naravni cikel ponovno začne)”. IXcč saṃvatsaré prā-vṣ y -gatāyāṃ tapt gharm aśnuvate vi-sargám i Ko *ob letu ( saṃvatsaré), tj. ob koncu leta, prispe deževno obdobje ( prā-vṣ y i -gatāyām), pregreti lonci gharme ( tapt gharms), kar je hkrati prispodoba za razgreto sonce ( gharmá- ‘sončna vročina’), naposled dočakajo ( aśnuvate) sprostitev ( vi-sargám), tj. v primeru gharme izbruh prevretega mleka iz razžarjene-ga lonca in v primeru sončeve vročine njeno popustitev ob prihodu monsunskih oblakov. Xč sahasra-sāvé prá tiranta yuḥ Terminus technicus ‘tisočero ožemanje’ ( sahasra-sāvá-) se tu nanaša na proces priprave some kot daritve bogovom, ki se izvede trikrat na dan, v enem letu torej približno tisočkrat. Glede na dejstvo, da se žabe ob nastopu monsunskega obdobja pričnejo intenzivno razmnoževati, je denotat prikritega pomena zagotovo prav odlaganje ( ~ ‘iztiskanje’) žabjega mresta v vodo, ki vsebuje na tisoče jajčec Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 75 23. 06. 2020 08:14:53 76 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje in si z njim žabe seveda “podaljšujejo ( prá tiranta) življenje ( yuṣ)”, tj. zago-tavljajo prihodnje rodove in ohranitev vrste; hkratna prispodoba za mrest pa je seveda močno spenjeno mleko, ki nastane ob prevretju. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 76 23. 06. 2020 08:14:53 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 77 23. 06. 2020 08:14:55 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 78 23. 06. 2020 08:14:55 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 79 23. 06. 2020 08:14:57 80 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.127 – Rātrīsūkta I. rtrī v y_akhyad āyat í purutr dev y_akṣábhiḥ34 /  víśvā ádhi śríyo ʼdhita II. ór v_35 aprā ámart yā ú i niváto dev y_udvátaḥ36 /  jyótiṣā bādhate támaḥ III. nír u svásāram askt[a u]ṣásaṃ dev y_āyat37 /  ápéd38 u hāsate támaḥ IV. s no adyá yásyā vayáṃ ní te ymann ávikṣmahi / vkṣé ná vasatíṃ váyaḥ V. ní grmāso avikṣata ní padvánto ní pakṣíṇaḥ / ní śyensaś cid arthínaḥ 34 dev_akṣábhiṣ 35 _urú 36 dev_udvátas 37 dev_āyat 38 ápa_íd Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 80 23. 06. 2020 08:14:57 RātRīsūkta/Nôči 81 Nôči I. Pripotujoč se noč razgledala je na vse strani, boginja, s svojimi očmi, z vsem okrasjem se odela je. II. In nesmrtna širok je prostor napolnila, nižave in višave vse, boginja, s svetlobo svojo je odgnala mrak. III. In svojo sestro odpodila, večerno zarjo, božja, ko prišla je. Celo mrak bo zbêžal proč, odšel. IV. Zdaj pri nas si in tvoj prihod nas spokojí v domove kot ptice v gnezdo na drevesu. V. K počitku legli so popotniki, in vse, kar hodi in leti, celo sokoli neutrudni. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 81 23. 06. 2020 08:14:57 82 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VI. yāváyā vk yaṃ vkaṃ í yāváya stenám ūrm ye / i áthā naḥ su-tárā bhava VII. úpa mā pépiśat támaḥ kṣṇáṃ v y-aktam asthita / í úṣa ṇéva39 yātaya VIII. úpa te g ivkaraṃ40 vṇīṣvá duhitar divaḥ / rtri stómaṃ ná jigyúṣe 39 ṇ_iva 40 iva_ákaram Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 82 23. 06. 2020 08:14:57 RātRīsūkta/Nôči 83 VI. Drži proč nam volka in volkuljo, drži proč tatu, o noč obdajajoča, in nudi dober nam prehod. VII. Do mene pleskajoči mrak prispel je, moten in teman. Zora, daj, odpravi ga kot dolg! VIII. Kot govedo sem pripêljal ti – sprejmi jo v zahvalo, hči nebeška, noč, – hvalnico – kot zmagovalcu! Luka brenko Lara Potočnik Luka rePanšek maja rotter Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 83 23. 06. 2020 08:14:57 84 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: gāyatrī IIIabc nír u svásāram askta uṣásaṃ dev y āyat / ápéd u hāsate támaḥ  Razmerje noči ( rtrī-) do zarje ( uṣás-), zore ( uṣás-) in mraka oz. teme ( támas-) je mogoče razumeti na dva načina: a) kot ciklus večerne zarje, ‘sestre (noči)’ ( svásar-), ki ji sledi izgon mraka, tj. temačnega časa dneva, ki nastopi med dvema polsvetlobama, večerno zarjo in dejansko nočjo, ki pa je inherentno svetla, saj je osvetljena z zvezdami, oz. b) kot ciklus večerne zarje, za katero bi nastopila tema, ki je sicer inherentna lastnost noči, a jo noč sáma prežene z v sebi vsebo-vano lučjo. Verza IIIa in IIIc vsebujeta protivni členek u, ki izraža nasprotje do prej upovedanega: v prvem primeru “svojo sestro (Zarjo) pa (nam) je ( vendarle) odpodila” – slaba stran prihoda noči, ki pa je v zadnjem verzu takoj obrnjena v prid v njej inherentno vsebovanemu Dobremu: “a tudi (povsem drugače namreč, kot bi utegnili pričakovati) tema bo pred njo zbežala”. Glagol hāsate je formalno konjunktiv sigmatskega aorista h glagolu hā- ‘zapustiti’ in torej dobesedno pomeni ‘zapustil bo (koga za sabo)’, a kot novi tematski prezent živi v prenesenem pomenu ‘tekmuje s kom’ < *‘prehiteva’ (prim. III.33.Ib áśve iva ví-ṣite hsamāne “kakor razvezani kobili, ki tekmujeta med sabo”). Na obravnavanem mestu ga je skupaj s preverbom ápa ‘stran’ najbolj ustrezno parafrazirati kot ‘(pred njo) bo stekel (< *zapustil jo bo za sabo) stran (ápa)’. IVab s no adyá yásyā vayáṃ ní te ymann ávikṣmahi Verza predstavljata eno skladenjsko enoto, ki pa je neobičajno zapletena. Nanosnica oziralnega zaimka je formalno izražena s skladenjskim nadomestkom za osebni zaimek ( sa- figé), ki gosti klitiko nas, implicirana pa s sledečim svojilnim zaimkom te ‘tvoj’. Dobesedno torej: “Ta ( s) (naj bo) danes ( adyá) z nami ( nas), ob čigar ( yásyās) prihodu ( yman), (namreč) tvojem ( te), smo se ustalili (v svojih domovih) ( vayám … ávikṣmahi)”, parafrazirano: “Bodi danes tu z nami, ti, ob čigar prihodu smo se vrnili v svoje domove”. VIc áthā naḥ su-tárā bhava “Nudi nam dober (tj. varen) prehod!” je parafraza besedne zveze sú-tara- bhavi-/ bhū-, ki dobesedno pomeni ‘postati tak, čigar prehod je dober/uspešen’, s posesivno zloženko su-tára- ‘ki ima (tj. omogoča) dober ( sú-) prehod ( tára-)’. VIIab úpa mā pépiśat támaḥ kṣṇáṃ v y-aktam asthita í Verz je interpretacijsko zahteven, saj večina njegovih sestavnih delov nima enoznačnega pomena. Poleg tega je aktivni particip intenziva pépiśat- hapaks Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 84 23. 06. 2020 08:14:57 RātRīsūkta/Nôči 85 legomenon in je zato kontekstualno nepreverljivo, če je njegov etimološki pomen tudi sinhrono relevantni. Intenziv glagola peś-/ piś- ‘oblikovati (z rezanjem); okra-siti (se)’ je izpričan le še enkrat, kjer v skladu s svojo medialno deležniško obliko pomeni ‘krasiti se vedno znova’; kljub tej zabeležbi z jasno iterativno funkcijo je zanj teoretično seveda predvidljiv tudi distributivni pomen, torej ‘krasiti (+/– se) povsod’. Ker je v primeru VIIa deležnik po svojih formalnih lastnostih aktiven, kot prevod zanj torej v poštev pride le nepovratni prehodni glagol. Pretekli trpni deležnik v y-akta- (h glagolu vi-añj- ‘razmazati’, ‘premazati’ in s pomenskim zo- í ženjem ‘naličiti, nališpati (se)’) v vseh svojih pojavitvah pomeni ‘maziljen’ ali ‘okrašen, naličen’, le enkrat (X.85.21c) se morda pojavi tudi v svojem etimolo- škem pomenu ‘razmazan’, a je dotično mesto izrazito hermetično. Če je torej mi- šljena a) “vedno znova (nebo z zvezdami) okrašujoča tema, črna (in) nališpana”, ki je (spet) prišla do ( úpa mā … asthita, dobesedno ‘se je postavila ob’) lirskega subjekta, b) “vedno znova/z vseh strani (nebo z zvezdami) okrašujoča tema, črne barve, (ki je) razmazana vse naokrog ( ví)” ali c) “(svet) z vseh strani (s svojo temno barvo) okrašujoča tema, črne (barve), (ki je) razmazana vse naokrog ( ví)”, pesnikova priprošnja, naj jo zora vendarle naposled odpravi, ne odraža drugega kot njegovo vero v kozmični red, ki (naj) poskrbi za naravno sosledje stvari, čeprav v slučaju interpretacije pod c), ki pa je najmanj verjetna, ni jasno, zakaj bi bila noč naenkrat prikazana kot popolnoma temna. Če ima pesnik v mislih čas svitanja, bi bilo verz mogoče interpretirati kot “na vse strani (nebo) okrašujoča tema (sc. z rdečkasto barvo jutranje zore), črna (a že) razmazan(ega ličila)”, pri čemer se v tretjem verzu (podobno kot zgoraj) prosi zoro, da naj dokončno nastopi. Vsekakor je v obeh primerih jasno razvidno, da je pesnitev koncipirana kot stereotipizirana podoba (uspešnega) popotovanja od mraka do zore, torej čez najnevarnejši del dneva; z njenim koncem, ko je nôči za njeno pomoč pri varnem prečkanju v dar ponujena prav ta pesnitev, je ta pot tudi simbolično sklenjena (in kot taka z manipulativno močjo svojega pesniško navdahnjenega izraza zagotovljena tudi za prihodnost). VIIc úṣa ṇéva yātaya V rgvedskem korpusu je kolokacija posamostaljenega izglagolskega pridevnika ṇá- ‘dolg’ in kavzativa (vzročne oblike) glagola yat- ‘zavzeti položaj, trdno se postaviti’ edinstvena. Pobiranje dolgov je načeloma izraženo z besedno zvezo ṇá- cay-/ ci- (‘zbirati, skladati skupaj’), s tem skladno ‘tisti, ki pobira dolgove’ kot ṇa-cí=t-, in ‘izterjevalec dolgov’ z rekcijsko zloženko ṇa-y- (*‘kdor pride za /neplačanimi/ dolgovi’), prim. IV.23.7cč ṇ cid yátra ṇa-y na ugró / dūré á-jñātā uṣáso babādhé “ko je strašni izterjevalec dolgov odgnal še naše dolgove v daljavo k nepoznanim zoram”. Kavzativ glagola yat- ‘povzročiti, da kdo (trdno) zavzame položaj’ se v vseh ostalih kontekstih javlja v pomenu ‘postrojiti, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 85 23. 06. 2020 08:14:57 86 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje poravnati (v vrsto)’, kjer pa je (po prenesenem pomenu) treba iskati tudi dejanski stik s frazeološkim poljem ‘ poravnati dolgove’, ki ima, kot je videti, v stari indij- ščini svojo eksaktno ustreznico. Za problematično mesto v VIIc se torej z ozirom na formalno dvoumnost množinske oblike ṇ- (imenovalnik ali tožilnik) ponuja-jo tri možne interpretacije: a) “Zora, narêdi, da se (tema) poravna (tj. je odpravljena), kakor (bi ti poravnala, tj. odpravila) (naše) dolgove”, b) “narêdi, da se (tema) poravna (tj. je odpravljena) kakor (se poravnajo, tj. so odpravljeni) dolgovi” ali c) “narêdi, da se (tema) (tebi) poravna kakor (bi se ti poravnali) dolgovi”. Pri tem bi bilo treba rešitev pod a) razumeti v kontekstu ljudskih priprošenj, ki se jih v vedski himniki večinsko namenja Zori (ta je, ustrezno, najpogosteje označena z epitetoma maghónī- ‘darežljiva’ in revátī- ‘imovita’), namreč prinos bogastva in darov. Prevoda pod a) in b) sta si za razliko od tistega, predlaganega pod c), identična v tem, da ‘odprava dolgov’ tu učinkuje le kot metafora za ‘odpravo teme’, medtem ko je implikacija interpretacijske možnosti c) popolnoma druga: “narêdi, da se ti tema poravna kakor dolgovi” namreč pomeni toliko kot “izterjaj jo (sc. temo) kakor dolg”, torej s parafrazo nekako “izterjaj temo od noči, kakor bi izterjala svoj dolg (in jo tudi odnesi s seboj)”. VIII úpa te g ivkara … rtri stómaṃ ná jigyúṣe Kitico je treba brati hkratno v dveh plasteh: a) úpa te g karaṃ ná jigyúṣe “K tebi ( úpa te) sem pripeljal ( _akaram) govedo kot zmagovalcu (sc. nad temo, volkovi in tatovi, ko/če je pesnika varno prepeljala čez nočne ure)” in b) úpa te g ivá_kara stómaṃ “Kakor krave (pripeljane v dar) sem ti posvetil ( úpa te _akaram) tole hvalnico ( stómam)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 86 23. 06. 2020 08:14:57 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 87 23. 06. 2020 08:15:03 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 88 23. 06. 2020 08:15:03 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 89 23. 06. 2020 08:15:04 90 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.119 – Labasūkta I. íti v íti me máno gm áśva sanuyām íti / kuvít sómasypām41 íti II. prá vtā iva dódhata ún mā pīt ayasata / kuvít sómasypām íti III. ún mā pīt ayasata rátham áśvā ivāśávaḥ42 / kuvít sómasypām íti IV. úpa mā matír asthita vāśr putrám iva priyám / kuvít sómasypām íti V. aháṃ táṣṭeva43 vandhúram páry_acāmi hd matím / kuvít sómasypām íti 41 sómasya_á-pām 42 iva_āśávaḥ 43 táṣṭā_iva Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 90 23. 06. 2020 08:15:04 Labasūkta/Opitež 91 Opitež I. Strastna želja, prav zares, mi kravo in konja je osvojiti. Kako, kako? Sem some pil? II. Kot tresoči bi vetrovi, napitki me privzdignejo. Kako, kako? Sem some pil? III. Napitki me privzdignejo, kot konjiči bi kočijo. Kako, kako? Sem some pil? IV. Um se je postavil obme kot krava k milemu teletu. Kako, kako? Sem some pil? V. Kot kolar podvozje voza, zdaj s srcem svoj razum upognem. Kako, kako? Sem some pil? Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 91 23. 06. 2020 08:15:04 92 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje VI. nahí me akṣi-pác can[á á]chāntsuḥ páñca kṣṭáyaḥ / kuvít sómasypām íti VII. nahí me ródasī ubhé anyám pakṣáṃ caná práti / kuvít sómasypām íti VIII. abhí dym mahinbhuvam44 abhmm pthivm mahm / kuvít sómasypām íti IX. hántāhám pthivm imṃ ní dadhānīhá45 vehá46 vā / kuvít sómasypām íti X. oṣám ít pthivm aháṃ jaṅghánānīhá47 vehá vā / kuvít sómasypām íti XI. diví me an yáḥ pakṣó i ’dhó anyám acīkṣam / akuvít sómasypām íti 44 mahin_abhuvam 45 dadhāni_ihá 46 vā_ihá 47 jaṅghánāni_ihá Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 92 23. 06. 2020 08:15:04 Labasūkta/Opitež 93 VI. Vseh ljudstev pet je videti kot smet, ki padla mi v oko je. Kako, kako? Sem some pil? VII. Lici se sveta ne zdita nič, če merim s svojimi jih krili. Kako, kako? Sem some pil? VIII. Postal sem večji kot nebo in ta velika zemlja skupaj! Kako, kako? Sem some pil? IX. Daj, prestavil bom zemljíco sem pa tja, spet sem in tja ... Kako, kako? Sem some pil? X. Z vso vnemo ognjevito tu in tam po njej udrihal. Kako, kako? Sem some pil? XI. Eno krilo sem po nebu, drugo za seboj povlekel. Kako, kako? Sem some pil? Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 93 23. 06. 2020 08:15:04 94 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje XII. ahám asmi mahā-mahó ’bhi-nabhyám úd-īṣitaḥ / akuvít sómasypām íti XIII. ghó yām y_áram-kto i devébhyo havya-vhanaḥ / kuvít sómasypām íti Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 94 23. 06. 2020 08:15:04 Labasūkta/Opitež 95 XII. Jaz sem velikaaaaaan in želim si gor k oblakom! Kako, kako? Sem some pil? XIII. Kot hiša sem izpravna, voz daritev za bogove. Kako, kako? Sem some pil?! maja rotter Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 95 23. 06. 2020 08:15:04 96 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: gāyatrī Ic itn. kuvít sómasypām íti Prislov kuvíd s slovnično funkcijo uvajalnega členka v retorične vprašalne stav-ke je tu preveden z dvema zaporednima vprašalnicama Kako? Kako? , in sicer z namenom približanja dvojni vlogi staroindijskega kuvíd na tem mestu. Glede na pripis avtorstva himne Labi, sinu Indre ( aindrá-), v spremljajočem registru ( anukramaṇī-) se zdi, da gre namreč za oponašanje oglašanja pribe ( labá- ‘ Vanellus vanellus’), ptice, ki je znana po tem, da njen let spominja na pijančevo obotavljanje. Ptičevo podobo lirski subjekt dejansko tudi eksplicitno privzame v kiticah 2-3 ( ún mā … ayasata “privzdignila me je /v nebo/”), 6 (v parafrazi: “tako visoko sem, da se mi vse, kar je pod mano, zdi kakor majhna packa”), 7 in 11 ( anyám pakṣám, an yáḥ pakṣáḥ ‘/moje/ drugo krilo’) in 12 ( abhinabhyám i údīṣitaḥ ‘želeč si gor k oblakom’). Paronomazija “Kako, kako?”, ki učinkuje kot delno posrečena onomatopeja, naj bi v tem primeru v spomin priklicala kukavičji “kuku”, ki v slovenskem prevodu poskuša pri bralcu vzpostaviti konotacijo z nor- čavostjo ali norostjo. Aorist ápām ima tu svojo običajno vlogo izražanja nedav-nega preteklega dejanja ‘izpil/popil sem (ravnokar)’. Partitivni genetiv sómasya implicira, da opojni napitek ni spit v celoti, torej v natančnem prevodu “Sem mar naredil požirek some?”. Ia-c íti v íti me máno gm áśva sanuyām íti / kuvít sómasypām íti Adverb íti se pojavi v vsakem izmed verzov, a v dveh različnih vlogah. V Ia je íti polnopomenski bližnjedeiktični načinovni pronominalni adverb ‘tako(le)’, torej “točno ( vái) tole ( íti), da, tole ( íti) je moja želja ( me mánas)” in nastopa v kataforični funkciji do dejanske vsebine pesnikove želje, ki je izražena v Ib, medtem ko sta oba íti v verzih Ib in Ic citatna, tj. zaključujeta enoto premega govora in se ju kot takih po uzusu ne prevaja. VIab nahí me akṣi-pác caná áchāntsuḥ páñca kṣṭáyaḥ “Nikakor ne ( na-hí)/Kajti ne ( na-hí) zdi se mi pet (vedskih) plemen/ljudstev (tj. ozemlje, ki ga zasedajo, in s tem meje izkustvenega fizičnega sveta človeka starovedskega obdobja) niti ( caná; tu z običajno funkcijo nedoločnosti) (kot to), kar je padlo v oko ( akṣi-pád-, torej ‘niti mala smet’)”. VIIab nahí me ródasī ubhé anyám pakṣáṃ caná práti Sintaktično izrazito zapletena verza v natančnem prevodu pomenita “kajti ( -hí) proti ( práti) moji drugi peruti ( anyám pakṣám me)”, tj. “kajti v primerjavi z mojo Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 96 23. 06. 2020 08:15:04 Labasūkta/Opitež 97 drugo od dveh peruti”, “niti ( caná) obe lici ( ródasī ubhé, tj. zemlja in nebo) ni(sta) ( ná) (nič)”, tj. se zdita (impliciran je tu glagol achāntām ‘zazdela sta se’ oz. chantas ‘zdita se’) manjša kot nič. VIIIab abhí dym mahinbhuvam abhmm pthivm mahm Dobesedno: “Preteč nebu ( abhí dym)” in “preteč ( abhí) tej veliki zemlji ( imm pthivm mahm) sem postal ( abhuvam) po svoji velikosti ( mahin)”. Prislov abhí ‘proti’ ima tu bistveno drugačno funkcijo kot práti ‘proti’ > ‘v primerjavi z’ v VIIb in ga je glede na njegov inherentno inimičen pomen treba razumeti v smislu ‘(ogrožajoče) na(s)proti’. Njegova zveza z glagolom bhavi-/ bhū- ‘postati’ pričakovano pomeni ‘nadvladati, preseči, izriniti’. Xab oṣám ít pthivm aháṃ jaṅghánānīhá vehá vā V okviru rgvedskega korpusa osamljeni adverb oṣám ‘hitro’ (ta njegov pomen je ugotovljiv ob primerjavi s kontekstualno neodvisnimi mesti v Atharvavedi in ga je kot ustreznega treba prepoznati tudi že v okviru rgvedskega besedišča) je po svoji formalni strukturi adverbializirani pridevnik oṣá- ‘požigajoč’ in torej pomensko razvit iz etimološkega izhodišča *‘požigajoče; tako, da zažge’. Xb jaṅghánāni_ihá vā_ihá vā “Naj udarjam ( jaṅghánāni; intenzivna tvorba z itera-tivnim pomenom) po njej (sc. zemlji) – najsi bo ( vā) semle ( ihá) ali pa ( vā) semle ( ihá) ali pa …” prinaša opazen paralelizem s predhodnim IXb ní dadhāni_ihá vā_ihá vā “Daj ( hánta), položim ( dadhāni) si jo (sc. zemljo) semle ali pa morda semle …” in efektivno doseže namen lirskega subjekta, ki je pokazati, da ima polno, skoraj do objestnosti prignano moč nad kozmičnimi elementi. Pomen besedne zveze ihá vā_ihá vā je sicer distributiven, vendar funkcijsko neleksikaliziran in torej niti kot analitična parafraza dejansko ni zamenljiv s pravo adverbialno iterativno zloženko ihéha ( ihá_iha), ki pomeni ‘tu in tam; sem ter tja’, po sekundar-nem pomenskem razvoju ‘povsod’ (oboje kot tvorba z distributivnim pomenom) in v funkciji intenziva ‘prav tu’. XIIa ahám asmi mahā-maháḥ Zloženka mahā-mahá- (< * maha-mahá- z metrično podaljšavo po de Saussure- -Wackernaglovem zakonu) je podtip iterativne zloženke, ki formalno posnema starejše sklope tipa āmreḍita (z obema elementoma v identični sklonski obliki, a že z enim samim akcentskim mestom) in postane obrobno produktiven v mlajši plasti rgvedskih besedil, pozna pa ga tudi še klasični jezik. Četudi se od āmreḍite razlikuje v poziciji naglasnega mesta in ne gre za sklop, je funkcija njene sicer polne, leksikalne reduplikacije enaka tisti v splošnem tipu iterativnih zloženk in izraža intenziteto oz. časovno ali prostorsko razpršenost (iterativnost, distributivnost): ob mahā-mahá- ‘velikanski, še in še velik’ (k mahá- ‘velik’) prim. še diví Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 97 23. 06. 2020 08:15:05 98 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje pánthāś carā-cāráḥ (X.85.11č) “pot ( pánthās) v nebesa (diví) je vijugala sem ter tja” (k cará- ‘gibljiv, premikajoč se’). XIIb abhi-nabhyám úd-īṣitaḥ Pretekli trpni deležnik úd-īṣitaḥ z dolžino na korenskem delu ( īṣ-) opozarja, da gre za deziderativno tvorbo (želelni glagol), najverjetneje h glagolu ay-/ i- ‘iti’, četudi taka deziderativna osnova k temu glagolu v korpusu razen opazovanega zgleda ni izpričana, torej * H í-H i-se/ o- > * -ṣa-. Če je interpretacija pravilna, je 1 1 etimološki in, kakor potrjuje sam kontekst, v katerega je vpet, tudi nameravani pomen participa úd-īṣita- ‘želeč si navzgor (sc. abhinabhyám ‘tako, da /se giba/ proti oblakomʼ)ʼ. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 98 23. 06. 2020 08:15:05 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 99 23. 06. 2020 08:15:10 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 100 23. 06. 2020 08:15:10 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 101 23. 06. 2020 08:15:11 102 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.34 – Kitavasūkta I. prāvep mā bható mādayanti pravātej48 íriṇe várvtāṇāḥ / sómasyeva maujavatásya bhakṣó vibhdako jgvir máhyam achān II. ná mā mimetha ná jihīḷa eṣ śiv sákhibhya utá máhyam āsīt / akṣásyāhám49 eka-parásya hetór ánu-vratām ápa jāym arodham III. dvéṣṭi śvaśrr ápa jāy ruṇaddhi ná nāthitó vindate marḍitram / áśvasyeva járato vásn yasya i nháṃ50 vindāmi kitavásya bhógam IV. anyé jāym pári mśant y_asya i yásygdhad51 védane vāj y_akṣáḥ /  pit māt bhrtara enam āhur ná jānīmo náyatā baddhám etám 48 pra=vāte-js 49 akṣásya_ahám 50 ná_ahám 51 yásya_(ā-)ágdhat Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 102 23. 06. 2020 08:15:11 kitavasūkta/kOckaR 103 Kockar I. Drhteče z višav dreves vetrovnih, vrteče se nenehno radosté me, kot bi užival somo z Múdžavanta, zaradi njih sem buden in prevzet ves. II. Kljubovala ni, ni bila togotna, bila je dobra do sodrugov, mene. Prekašan pri nesrečnem metu kocke, pustíl vnemar predano sem ženico. III. Črtí me tašča, me zavrača žena, ubožcu milosti nihče ne nudi; kot konj, odslužen in šibák, na prodaj, koristi ni od kockarja nobene. IV. Ljubkujejo njegovo ženo drugi, čigar posest pogoltnile so kocke. Pravijo pa oče, mati in bratje: “Znan ni, zvežíte ga in odvlecíte!” Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 103 23. 06. 2020 08:15:11 104 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje V. yád ā-ddhye ná daviṣāṇ y ebhiḥ i parā-yádbhyo ʼva hīye sákhibhyaḥ / á n y-uptāś ca babhrávo vcam ákrata í émd52 eṣāṃ niṣ-ktáṃ jāríṇīva53 VI. sabhm eti kitaváḥ pchámāno jeṣymti54 tan vā śśujānaḥ / ú akṣso asya ví tiranti kmam prati-dvne dádhata  ktni VII. akṣsa íd aṅkuśíno ni-todíno ni-ktvānas tápanās tāpayiṣṇávaḥ / kumārá-deṣṇā jáyataḥ punar-háṇo mádhvā sám-pktāḥ kitavásya barháṇā VIII. tri-pañcāśáḥ krīḷati vrta eṣāṃ devá iva savit satyá-dharmā / ugrásya cin manyáve n namante rjā cid ebhyo náma ít kṇoti IX. nīc vartanta upári sphurant y_ i a-hastso hástavanta sahante / divy áṅgārā íriṇe n y-uptāḥ í śītḥ sánto hdayaṃ nír dahanti 52 émi_íd 53 jāríṇi_iva 54 jeṣymi_íti Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 104 23. 06. 2020 08:15:11 kitavasūkta/kOckaR 105 V. Pomislil sem: ne bom igral se z njimi, nakar prijatelji me zapustijo. Ko vržene se rjavke oglasijo, k njim krenem urno, kot na zmenek ženska. VI. Idoč v igralnico se kockar vpraša: “Mar zmagal bom?” – z drgetom po telesu. Željàm pa ne uklonijo se kocke, nasprotniku delé sadove dobre. VII. Kot kavlji so prebadajoči kocke, peklé, slepé, rojevajo skelenje, kar dajo, vzamejo – so kot otroci; oblite z medom mamijo ubožca. VIII. Petdeset krat tri ta množica jih šteje, kot večni so Savítrovi zakoni. Niti pred srdom klonijo ne močnih, celo sam kralj jim svoj poklon nameni. IX. Navzdol se kotalé in gor vihtijo, brez rok so, a nadvladajo človeka. Kot oglje zdé nebeško se razsute, požigajo srce, čeprav so hladne. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 105 23. 06. 2020 08:15:11 106 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje X. jāy tapyate kitavásya hīn māt putrásya cárataḥ k va svit / ú ṇāv bíbhyad dhánam ichámāno ’nyéṣām ástam úpa náktam eti a XI. stríyam dṣṭvya kitaváṃ tatāp[a a]nyéṣāṃ jāy sú-ktaṃ ca yónim / pūrvāhṇé55 áśvān yuyujé hí babhrn só agnér ánte vṣaláḥ papāda XII. yó vaḥ senā-nr maható gaṇásya rjā vrtasya prathamó babhva / tásmai kṇomi ná dhánā ruṇadhmi dáśāhám56 prcīs tád táṃ vadāmi XIII. akṣáir m dīvyaḥ kṣím ít kṣasva vitté ramasva bahú mányamānaḥ / tátra gvaḥ kitava tátra jāy tán me ví caṣṭe savityám aryáḥ XIV. mitráṃ kṇudhvaṃ khálu mḷátā no m no ghoréṇa caratābhí57 dhṣṇú / ní vo nú manyúr viśatām á-rātir anyó babhrūṇm prá-sitau n v_astu ú 55 pūrva-ahṇé 56 dáśa_ahám 57 carata_abhí Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 106 23. 06. 2020 08:15:11 kitavasūkta/kOckaR 107 X. Kockarja ni, ženo samotno pekli, skrbi tudi mati: “Le kje se klati?” V dolgovih, preplašen si išče denar, ko noč se spusti, v dom tuj zatava. XI. Ko vidi žêno, ga močno zaskeli, in tujca ženíco, srečno zavetje. Ob svitu že je vpregel rjave konje, ob ognju bednež konec dne omahne. XII. Velike čete vaše vojskovodji, ki združbe je postal vladar vrhovni: “Denarja nimam več,” deset mu prstov svojih vseh razprem, “resnico govorim”. XIII. “S kocko ne ponočuj, zemljo obdeluj! Posest uživaj, ceni jo visoko. Tam tvoja je živina, tvoja žena!” Savitŕ mi razodene plemeniti. XIV. Prijateljstva! – in milostne bodíte! – nikar z močjo nas silno ne uročite, premine naj togota in pa mrzkost. Drug naj ujame v zanko zdaj se rjavih. nina Petek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 107 23. 06. 2020 08:15:11 108 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh, jagatī (VII) Kitavasūkta ali akṣasūkta upesnjuje tožbo zasvojenca (prim. mā … mādayanti ‘opijajo, obnorijo me’ v Ia) s kockami, ki se bori s skušnjavo nenehnega preda-janja igranju na srečo, saj prepoznava nesrečo, ki jo s tem povzroča svoji družini ter samemu sebi – predvsem tveganje za popolno izgubo svobodne volje. Himna tako posreduje direkten vpogled v vsakdanje življenje človeka starovedskega obdobja, saj osvetljuje njegove tegobe, strahove, blodnje, želje in hrepenenja. Pred seboj imamo sicer opis kockanja kot posvetne dejavnosti (ob vzporedni, obredno pogojeni), a se himna konča s pokesanjem, kar odslikava tudi religijsko gorečnost lirskega subjekta, nakazano kot dejansko edino sled upanja za rešitev iz agonije zasvojenosti. Pesem je po formi v osnovi monološka, a ji izrazito dramatično strukturo dajejo replike perifernih lirskih subjektov (žena in/ali mati v IIIcč, krvno sorodstvo v IVč, Savitr v XIIIa-c), kocke same pa so neposredno nagovorjene v XII. in XIV. kitici. Ob nesporni didaktični noti pesmi ne sme biti spregleda-na njena širša dimenzija, ki med drugim odpira vprašanja o usodi in svobodni volji pa tudi o vlogi bogov v človekovem življenju in se zrcali v njeni poetični presunljivosti kot posledici globoke, iskrene in neposredne izpovednosti, ki pri poslušalcu/bralcu vzbuja mešanico različnih občutij – odpor, sočutje, bridkost in celo samoprepoznanje. Ob dani visokopoetični in vsebinsko večplastni zasnovi te rgvedske himne se v okviru vedskega korpusa tematika pojavi še v štirih atharva-vedskih pesmih, a tu v izrazito pragmatični vlogi kot urok zoper nesrečo pri igri s kockami oz. priprošnja za srečo, najbolj eksplicitno v AVŚ VII.109 (≅ AVP IV.9): 1. idám ugrya babhráve 1. Slava strašnemu Rjavcu (tj. Rudri), (námo) yó akṣéṣu tanū-vaś / ki med kockami telesu vlada! ghténa káli śikṣāmi Z maslom Kali se dobrikam, sá no mḍāt[i ī]-dśe a s takimi prizanesljiv ni. 2. ghtám apsarbhyo vaha tvám agne 2. Nesi, Agni, nimfam maslo stopljeno, pāsn akṣébhyaḥ síkatā apáś ca / kockam pa prah in pesek in vôdo, yathā-bhagá havyá-dātiṃ juṣāṇ obeh darov veselé se bogovi, mádanti dev ubháyāni havy kot v daritvi ti jim pritičejo. 3. apsarásaḥ sadha-mdam madanti 3. Na gostiji nimfe veselé se – havir-dhnam antar sr yaṃ ca / med soncem in posodo obredno; i t me hástau sá sjantu ghténa naj z maslom mi natrejo roke, sa-pátnam me kitavá randhayantu da tekmeca pri kockanju si podredíl bom! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 108 23. 06. 2020 08:15:11 kitavasūkta/kOckaR 109 4. ādinavám prati-dvne 4. Nesrečo soigralcu! ghténāsm abhí kṣará / A nàs oblivaj z maslom; vkṣám ivāśányā jahi kakor strela drevce ga udari, yó asmn prati-dvyati ki nam nasprotnik je pri igri! 5. yó no dyuvé dhánam idáṃ cakra 5. Kdor napravil je dobitek nam pri igri, yó akṣṇāṃ gláhana śéṣaṇaṃ ca / kdor seganje po kockah in ostanek, sá no devó havír idáṃ juṣāṇó božanstvo to v daritvi moji naj uživa, gandharvébhiḥ sadha-mdam madema skupaj z nimfami se veselí gostije. 6. sáṃ-vasava íti vo nāma-dhéyam 6. Sostanovalke vaše pravo je ime, ugram-paśy rāṣṭra-bhto h y_akṣḥ / saj, kocke, Ugro (tj. Rudro) vidite in í nosite oblast, tébhyo va indavo havíṣā vidhema naj vas, meseci, z daritvijo častimo, vayá syāma pátayo rayīṇ m mi pa svojemu naj gospodujemo imetju. a 7. devn yán nāthitó huvé 7. Ko bogove v stiski kličem, brahma-cáryaṃ yád ūṣimá / če doslej živeli smo kot vajenci brahmánski, akṣn yád babhrn ā-lábhe ko kocke bom pograbil rjave, té no mḍant v_ī-dśe naj tudi meni izkažejo sočutje. u I prāvep mā bható mādayantinpravātej íriṇe várvtāṇāḥ / sómasyeva maujavatásya bhakṣó vibhdako jgvir máhyam achān Pridevnik bhánt- ‘visok’ se nanaša na drevo vibhdaka- (mlajša oblika vibhtaka-), identificirano kot ‘ Terminalia bellirica’ (torej bható vkṣd ‘z visokega drevesa’), na katerem dozorijo okrogli svetlorjavi plodovi ( váibhīdaka- in kot totum pro parte vibhdaka-), ki so se posušeni uporabljali kot kocke ( akṣá-), hkrati pa na pečino Mudžavant (torej bhatáḥ parvatd ‘z visoke gore’), s katere po delu (v tem segmentu sicer izrazito neenotnega) mitološkega izročila izvira soma ( maujavatá- ‘ki izvira z Mudžavanta’), s katero so po enakih učinkih opitosti oz. omame primerjane kocke: sómasyeva … bhakṣó vibhdako jgvir máhyam achān “Kakor ( iva) požirek ( bhakṣá-) some ( sómasya) se mi ( máhyam) je zazdel ( achān) orešček ( vibhdaka-), (saj me ravno tako kot soma) dela budnega ( jgvi-)”. V slednjem primeru sicer na dveh nivojih interpretacije: kot plodovi, ki imajo ob zaužitju dejansko rahlo narkotičen učinek, in kot kocke, ki povzročajo igralsko mrzlico in zasvojenost. Formalno dvoznačen in ustrezno pomensko vsaj triplasten je tako tudi pridevek prāveps: a) pra-ā-vepá- ‘močno ( pra-) tresoč se’ se primarno nanaša na poreklo kock, ki dozorijo v visokih krošnjah (drevo v povprečju v višino namreč doseže med 20 in 30 metri), kjer jih stresajo vetrovi, k čemur prim. pra=vāte-j- ‘rojen ( j-), kjer je veter ( vāta-) močan ( prá-vāta-, dobesedno ‘kjer je veter naprej /tj. v gibanju/’ kot antonim k ní-vāta- ‘kjer se veter poleže)’, in obenem na način igranja, ki daje vtis, da so kocke v neprestanem Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 109 23. 06. 2020 08:15:11 110 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje gibanju ( várvtāṇa- ‘nenehno vrteč se’); b) pra-ā-vepá- ‘močno stresajoč (koga)’, kar implicira lastnost tako svežih kot, v prenesenem smislu, posušenih orešč- kov. Formalna analiza predikativnega pridevnika jgvi- zahteva interpretacijo v smislu pridevniškega nomena agentis (imena za vršilca dejanja), izpeljanega iz perfektove osnove jgar- ‘biti buden’ h korenu jar-/ j- z redko pripono -vi-, ki je diahrono gledano osnovana na aktivnem deležniku perfekta jg-van- ‘ki se je prebudil, bdeč/buden’ (zagotovo po vzoru na reduplicirana nomina agentis tipa já-gur-i- ‘ki požira’, já-gm-i- ‘ki gre’ itd.; v prid tej razlagi dodatno govori tudi mesto naglasa) z jasno tranzitivnim (faktitivnim) pomenom ‘ki povzroča, da je kdo buden’ in ne (v korpusu sicer večinsko izpričanim) stativnim ‘ki je buden’, prim. III.37.8 śuṣmíntamaṃ na ūtáye dyumnínam pāhi jgvim / índra sóma śata-krataḥ “Pij, Indra, ki si stotih smotrov, da bi nam pomagal, vihro in bleščečo somo, ki prebuja (tj. poživlja)!”. Samostalnik íriṇa- je etimološko sicer nepre-gleden, a je iz njegovih kontekstualno neodvisnih pojavitev mogoče izluščiti primarni pomen ‘(solna) kotanja’,58 v kakršno (v namen igre sicer manjšo in umetno ustvarjeno) so bile pred začetkom igre stresene kocke. IIc akṣásyāhám eka-parásya hetóḥ Pridevnik eka-pará- (sc. akṣá-) je hapaks legomenon, ki ga je treba razumeti kot determinativno zloženko s pomenom ‘ki je preko za eno (številko)’, torej ‘ki ima eno (kocko) za ostanek’, kar se nanaša na ostanek iz igralne kotanje vzetih kock ( gláhana-) po razdelitvi na skupine po štiri: popoln nabor ( ktá-; prim. VIč pratidvne dádhata  ktni ‘prinašajoč nasprotniku zmagovalne izide’) je v celoti deljiv s štiri, trétā- (‘trojka’) se imenuje ostanek treh, dvā-pára- (‘ki je preko za dve’) ostanek dveh in káli- ostanek ene kocke po deljenju s štiri.59 Ob slednjem, pogubnem izidu aktualni igralec tudi izgubi igro; prim. I.41.9ab catúraś cid dádamānād / bibhīyd  ni-dhātoḥ “Bati bi se moral vse do (trenutka, ko so) položene dol (predenj) (sc. kocke), da ne drži ( pratidvan-, tj. nasprotnik v igri) morda celo štirih”. Poimenovanja so se pozneje uveljavila kot imena za štiri kozmične dobe (juge) in tako igro na srečo simbolno vpela v sam kozmološki načrt; prim. X.116.9c áyā iva pári caranti devḥ “Bogovi se vrtijo okrog kakor izidi pri razdelitvi glahane ( áya-)”. Njihovo numerično zaporedje 4, 3, 2, 1 namreč analogno označuje upad pravičnosti in sreče. Za širšo literarno uporabo kockarskega žargona prim. I.92.10cč śva-ghnva ktnúr víja ā-minān / mártasya dev jaráyant y yuḥ “Kakor zmagovalka pri igri, ki ji je uspel najboljši nabor (kock i iz igralne kotanje), odvzema enote po štiri ( víj-), boginja stara življenje (sleher-nega) smrtnika”; X.43.5ab ktáṃ ná śva-ghn ví cinoti dévane / saṃ-várgaṃ yán 58 Prim. Falk 1986: 75-84. 59 Gl. Falk 1986: 108-132. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 110 23. 06. 2020 08:15:12 kitavasūkta/kOckaR 111 maghávā sr yaṃ jáyat “kakor zmagovalec v igri pri razdelitvi (kock) pride do i popolnega izida, ko je darežljivi (sc. Indra) osvojil sonce kot (svoj) plen”. IIIa dvéṣṭi śvaśrr ápa jāy ruṇaddhi Kljub razlagi komentatorja Sajane ( Sāyaṇa) z gloso śvaśrur jāyāyā mātā ghagataṃ kitavaṃ dveṣṭi “tašča, ženina mati sovraži kockarja, ki ga ima v hiši” je tu glede na relativno družbeno irelevantnost sorodstva po ženini strani nedvomno mišljena kockarjeva lastna mati, vendar spretno poimenovana s stališča koc-karjeve žene, torej “(njena) tašča me sovraži” kot izraz materine popolne distance do zasvojenega sina in dejstva, da je v pogledih in dejanjih tudi dejansko stopila na snahino stran. Za primerljivo figuro gl. X.95.4 in 12, kjer lirski subjekt lastnega očeta poimenuje z ženinega stališča kot śváśura- ‘tast’. IIIb ná nāthitó vindate marḍitram Pretekli trpni deležnik nāthitá- sinhrono spada h glagolu nāth- ( nāthate) ‘iskati zavetje’ (postrgvedsko tudi ‘prositi za pomoč’), ki je zagotovo izsamostalniškega izvora k abstraktnemu samostalniku nāthá- (tvorjenemu s pripono -tha- kot v tipu gāthá- ‘pesem’ h gā- ‘peti’ ipd.; besedotvorna podstava, torej glagol * nā-, sinhrono sicer ni aktiven) v pomenu ‘zavetje’ (prim. X.10.11a á-nātha- ‘odsotnost /možnosti/ zatočišča /pred koncem/’). Etimološko sicer ni povezljiv z glagolom nādh- ( nādhate) ‘biti ubog, biti v pomanjkanju’ > ‘biti v stiski’, vendar se ga v filološki tradiciji obravnava kot pomensko dvojnico njegovemu preteklemu trpnemu deležniku nādhitá- ‘ki je zašel v stisko’ (proti nādhámāna- ‘ki je v stiski; ki trpi pomanjkanje’). Za razliko od slednjega je nāthitá- v rgvedskem korpusu sicer evidentiran le dvakrat, kar morda dejansko kaže na že zgodnji pomenski sovpad s sinhrono produktivnejšim nādh-, vendar bi mu bilo glede na diahrono poreklo v obeh pojavitvah treba pripisati specifič- nejši pomen ‘potreben zavetja’. IIIc áśvasyeva járato vásn yasya i Pridevnik vásn ya-, v okviru vedskega korpusa izpričan izključno na tem mestu, je i izpeljan iz samostalnika vásna- ‘prodajna vrednost, cena’; prim. IV.24.9ab bhyasā vasnám acarat kánīyo / -vi-krīto akāniṣam púnar yán “za večjo (ceno) je sklenil á slabšo kupčijo” (s prav tako enkratno izpričanim frazemom vasnáṃ car- ‘trgovati, barantati, sklepati kupčijo’ ali podobno) in vasnayánt- ‘ki išče dobiček, barantač’, tvorjeno k denominativu vasna-yá-. Glede na vpleteno besedotvorje prvotno nujno pomeni ‘tak, ki ima kupno ceno’, najverjetneje torej preprosto ‘ki je naprodaj’. IVab anyé jāym pári mśant y asya yásygdhad védane vāj y akṣáḥ i  Dobesedno: “Drugi ( anyé) objemajo ( pári mśanti) ženo ( jāym) tistega ( asya), Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 111 23. 06. 2020 08:15:12 112 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje po čigar ( yásya) imetju ( védane) je požrešno planila ( ágdhat) (za nasprotnika pri igri) zmagovita ( vājín-) kocka ( akṣá-)”. IVcč pit māt bhrtara enam āhur ná jānīmo náyatā baddhám etám Kazalni zaimek za drugo deikso etám ‘tistega tam (sc. ki je sedaj pri vas in ga mi ne poznamo več / ná jānīmas/)’ učinkovito izraža distanco sorodstva do kockarja in po implikaciji njegovih dolgov, za katere jim z javnim zanikanjem sorodstvene vezi do dolžnika ni treba biti odgovoren. Va yád ā-ddhye ná daviṣāṇ y ebhiḥ i Glagol dīv- ‘kockati’ ( dvyati) je izsamostalniškega izvora k dv- ‘igra s kockami’, a se v sinhronem sistemu morfološko obnaša kot skupina glagolov z zapletenim prevojem -v- ~ (y)ū- ~ -e- ~ -avi-, kamor sodijo še sīv- ‘šivati’, srīv- ‘splaviti’, mīv- ‘potisniti (vstran)’ in sthīv- ‘pljuvati’. Evidentirane oblike besedne družine k dīv- so torej regularno prezentova osnova četrtega sedanjiškega razreda dv-ya-, pretekli pasivni deležnik dyūt-tá-, sigmatski aorist dávi-ṣ-, perfektova osnova di-dév-/ di-dīv- in izglagolske nominalne tvorbe adhi-/ ā-dévana- ‘igralna površi-na’ in prati-dvan- ‘soigralec, nasprotnik pri igri’ (gl. VIč), slednji iz * d-an- (tipa yáj-van- ‘ki daruje’, kt-van- ‘ki dela’ itd.). V kombinaciji s preverbom  glagol dhayi-/ dhī- ‘gledati, motriti (> premišljeva-ti)’ pomeni toliko kot ‘zaposlovati si misli (s kom/čim)’ > ‘razglabljati (o čem) v mislih, preudarjati (kaj)’, pri čemer bi za dobesednim navedkom ná daviṣāṇ y i ebhiḥ “ne bom šel igrat (tj. glede na konjunktivni naklon glagolske oblike: “moja zavestna odločitev je, da ne grem”) skupaj z njimi (sc. prijatelji)” pričakovali členico íti (prim. VIb). Vb parā-yádbhyo ʼ va hīye sákhibhyaḥ á Sama zase je osebna glagolska oblika hīye ob odsotnosti naglasa formalno dvou-mna, saj jo je mogoče interpretirati kot pasiv prezenta (trpnik sedanjiške osnove) ava-hīyé ‘puščen sem zadaj’ ali kot sedanjik četrtega razreda ava-hye ‘ostanem zadaj stran (od)’ (obakrat h glagolu hā- ‘pustiti /za seboj/’). Skladenjsko gledano je verz seveda treba interpretirati v slednjem smislu, torej “ostanem zadaj, stran od prijateljev ( sákhibhyas), ki odhajajo proč ( parā-yánt-) (tj. ki se odpravljajo igrat brez mene)”. Vcč n y-uptāś ca babhrávo vcam ákrata émd eṣāṃ niṣ-ktáṃ jāríṇīva í Členica ca stavka povezuje v pogojno podredje (prim. X.108.3c  ca gáchān mitrám enā dadhāma “Če/ko bo prišel, bomo z njim sklenili pakt!”), pri čemer poudarjalna členica íd v glavnem stavku osebni glagolski obliki emi ‘grem’ dodaja necesitativni pomen ‘moram iti’, ‘ne morem, da ne bi šel’. Pomen stalne besedne Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 112 23. 06. 2020 08:15:12 kitavasūkta/kOckaR 113 zveze vcaṃ kar-/ k- je natančno ‘oglasiti se’ < *‘napraviti glas’, torej “če = ko se oglasijo (v igralno kotanjo) stresene ( n y-upta-) rjavke (tj. ko se zasliši njihov ropot í ob vsutju) …”. Kocke tu prvikrat srečamo personificirane v entitete s svobodno voljo, kar ostane vodilni motiv tudi VI., VII., VIII., IX., XII. in XIV. kitice. VIab sabhm eti kitaváḥ pchámāno jeṣymti tan vā śśujānaḥ ú Prihodnjik jeṣymi za razliko od konjunktiva (ki ima v 1. osebi običajno horta-tivno funkcijo) služi izrazu za (bližnjo) prihodnost napovedljivega udejanjenja glagolskega dejanja, torej “(Tokrat) bom (zagotovo) zmagal!”. Kljub predhodne-mu deležniku pchámāna- ‘sprašujoč se’, dobesednega navedka jeṣymi_íti ni mogoče razumeti kot vprašalne povedi, saj bi v tem primeru kot tonem pričakovali pluti in posledično odsotnost sandhija (* jeṣymī3 íti). Ker ob tem prvi distih moti verzni prestop, ki načeloma ni zaželen, se ponuja možnost interpretacije, ki obenem reši obe težavi: verza je treba brati eliptično z besedno haplologijo, torej sabhm eti kitaváḥ pchámāno * jeṣymī3 íti / jeṣymi_íti tan vā śśujānaḥ ú “Kockar odhaja na shajališče, sprašujoč se * Bom zmagal? (in obenem) samega sebe bodreč (z besedami) (Da!) Zmagal bom (– o tem ni dvoma)”. Deležnik śśujāna- se v okviru vedskega korpusa pojavi le še na enem mestu, in sicer v identični strukturi s predhodnim orodnikom samostalnika tan- ‘telo’. Sajanova glosa k X.34.6b śośucāno dīpyamānaḥ ‘plameneč, žareč’ glagolsko obliko očitno povezuje s korenom śoc-/ śuc- ‘žareti, plameneti’, podobno pa implicira tudi njegov komentar k X.27.2b: ātmaṃ-bharitvāt puṣṭi-lakṣaṇayā dīptyā yuktān ‘(brezbožneže, ki so) od samozadostnosti prepolni gorečnosti’. A bi bilo glede na skorajšnjo formalno prekrivnost z medialnim participom perfekta śśuvāna- (vključno z atipičnim prepozicioniranjem akcenta na reduplikacijski zlog) h glagolu śavi- ~ śvā-/ śū- ‘oteči, zrasti (po prostornini)’ bolje izhajati iz možnosti, da gre pri glagolski obliki (če seveda ne gre za etimolo- ško in sinhrono sicer živi, četudi le skrajno periferno izpričani glagolski koren * śoj-/ śuj- *‘?’) za rezultat besednega križanja deležnika śśuvāna- ‘(biti) mo- čan’ s ttujāna- ‘vnet’ (k toj-/ tuj- ‘sunkovito se gibati; pognati v tek, potisniti’) v pomenu ‘vzpodbujajoč/bodreč/opogumljajoč se’. Tak ali podoben pomen namreč zahteva sobesedilo obeh mest v Rgvedi, kjer se deležnik pojavi: prim. X.27.2ab yádd aháṃ yudháye saṃ-náyān y / á-devayūn tan vā śśujānān “ko i ú bom k bitki skupaj pripeljal same sebe bodreče brezbožneže”. Ker je pomen deležnika śśuvāna- (in načeloma, vsaj kar se tiče dejanskih pojavitev, tudi v primeru ttujāna-) stativen, je sicer teoretično mogoče, da pri śśujāna- ne gre za perfektovo osnovo temveč medialni particip redupliciranega aorista (ta bi imel namreč kavzativni oz. faktitivni pomen). Instrumental tan vā ‘s telesom’ ú se v korpusu zelo pogosto pojavi ravno ob deležnikih, prim. I.123.10a kan yeva í Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 113 23. 06. 2020 08:15:12 114 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje tan vā śśadānā “kakor deklica, ki se ponaša s svojim stasom”, VII.3.9b tan vā ú ú rócamānaḥ ‘sijočega telesa’ < *‘sijoč po telesuʼ, II.10.5č tan vā járbhurāṇaḥ ú ‘neprestano trepetajočega telesa’ < *‘neprestano trepetajoč s telesomʼ itn., vendar tovrstno interpretacijo v primeru tan vā śśujāna- izključuje ravno ú X.27.2b, kjer je treba zaradi siceršnjega neujemanja po številu instrumentalno obliko tan vā razumeti v funkciji emfatičnega zaimka ‘(jaz/ti/on …) sam’, torej ú ‘bodreč(i) se, bodreči sam(i) sebe’, prim. III.41.6ab sá mandasvā h y ándhaso / í rdhase tan vā mahé “Napij se no some, da boš (potem tudi ti) sam ( tan vā) ú ú bogato darežljiv!”. VIc akṣso asya ví tiranti kmam Preverbirani glagol ví tari-/ t- ima tri različne osnovne pomene glede na tri različ- ne funkcije preverba ví ‘raz, na dve strani; skozi, čez; sem ter tja’, torej ‘pripeljati skozi’/‘priti skozi, iti čez’, ‘križati se’, tudi preneseno v smislu ‘spregledati (kaj)’ in ‘zavajati’ < *‘iti počez (in torej ne naravnost) (v odnosu do koga)’; ‘razprostre-ti (sc. nebo)’ < *‘pripeljati čez z ene na drugo stran’ ter ‘prekrižati’, tj. ‘spodnesti, preprečiti’ < *‘iti čez kaj’, ki je glede na VIč prati-dvne dádhata  ktni ‘prina- šajoč nasprotniku zmagovalne izide’ mišljen tudi v besedni zvezi asya ví tiranti kmam, v parafraziranem prevodu “gredo (tj. delujejo) proti njegovemu hotenju ( kma-) (da bi zmagal, gl. VIb)”. VIIb ni-ktvānas tápanās tāpayiṣṇávaḥ Izglagolski pridevnik tāpayiṣṇú- je hapaks legomenon. Glede na besedotvorne paralele kot bhaviṣṇú- ‘ki uspeva’, patayiṣṇú- ‘leteč (sem ter tja oz. kot splošna lastnost)’ in zlasti mādayiṣṇú- ‘ki povzroča opitost’ (I.14.4b, VIII.82.2b), ki je prav tako kot tāpayiṣṇú- zgrajen na podlagi kavzativne osnove ( mād-áya- ‘opiti /koga/’, tāp-áya- ‘ogreti/ožgati /koga/’, od koder preneseno ‘zadati bolečino, mu- čiti’) je sinhrono težko jasno zaznati deziderativno funkcijo, ki je kot pomenska sestavina še prisotna v sorodnem besedotvornem tipu s pridevniškim sufiksom -ú- (prim. dhákṣu- ‘ki rad požiga’ k dah- ‘požgati’), a se ta vsaj diahrono zagotovo ohranja v priponskem elementu -s- ~ -ṣ-, torej dhak-ṣ- → dhák-ṣ-u- oz. z varian-tno izglagolsko pridevniško pripono -nú- (prim. dhṣ-ṇú- k dharṣ-/ dhṣ- ‘drzniti si’, k=t-nú- ‘spreten’ h kar-/ k- ‘narediti’, mādayi=t-nú- ‘ki opija’ k mād-áya- ‘opiti’) tāp-aya- → * tāp=ay-iṣ- → tāpay=iṣ-ṇú- ‘ki (želi/poskuša) ožgati/zadati bolečino’. Vsaj v primeru VIII.82.2b bi bilo sicer pridevnik mādayiṣṇú- še mogoče prepričljivo interpretirati deziderativno: tīvrḥ sómāsa  gahi / sutso mādayiṣṇávaḥ / píbā dadhg yáthociṣé “Ostra je soma! Pridi! Ožeta bi (te) rada opila ( mādayiṣṇú-). Pij, odločno – kakor (ti) je v navadi!” proti izrazito nedezide-rativnemu mādayitnu- v IX.101.1b: sutya mādayitnáve “da bi (vas) ožeta (soma) opila”. Tudi glede na sobesedilno situacijo bi bilo torej besedno zvezo tápanās Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 114 23. 06. 2020 08:15:12 kitavasūkta/kOckaR 115 ( tápana- ‘ki pekli/trpinči’) tāpayiṣṇávaḥ mogoče interpretirati kot ‘žgoče/muči-teljice, (ki) poskušajo zadati peklensko bolečino’. VIIc kumārá-deṣṇā jáyataḥ punar-háṇaḥ Verz je interpretacijsko dvoumen. Ali se nenapisano zakonitost malodane vseh hazarderskih iger, namreč inherento spremenljivost sreče, primerja z dejanji otrok, ki svoja darila takoj zahtevajo nazaj ( kumārá-deṣṇa- ‘čigar dar je /dar/ otroka / ku-mārá-/’), ali pa je posesivno zloženko kumārá-deṣṇa- treba razumeti kot osnovano na opisni ( karmadhāraya), torej ‘čigar dar je kratkotrajen ( ku-mārá- ‘lahke smrti’). Glede na formalno prav tako večznačni jáyatas in pomensko dvoumni prislov púnar ‘spet; nazaj’ je torej verz mogoče interpretirati kot a) “Njihova darila so (kakor darila) otrok/njihov dar je kratkotrajen – od zmagovalca ( jáyatas) (podarjeno) (takoj) odbijejo nazaj ( punar-háṇas)” ali b) “Njihova darila so (kakor darila) otrok/njihov dar je kratkotrajen – zmagovalce ( jáyatas) (takoj) udarijo nazaj ( punar-háṇas)/(takoj) ponovno udarijo (z nesrečo) ( punar-háṇas)”. VIIč mádhvā sám-pktāḥ kitavásya barháṇā Pomen samostalnika barháṇā- je zelo težko natančno ulovljiv. Glede na glagolsko osnovo barh-/ bh- ‘okrepiti, utrditi, podpreti’ < *‘dvigniti (se)’, *‘napihniti (se)’, iz katere je izpeljan, in besedotvorne paralele tipa vadh-ánā- ‘orožje’ (k vadhi- ‘ubiti’) bi bilo treba izhajati iz etimološkega pomena ‘kar okrepi/utrdi, podpre’ (prim. Sajanovo gloso pari-vddhena ‘z (nečim), kar je zraslo’), vendar pogosto pomeni preprosto ‘veličina, velikost’ in ‘moč’ (sopomensko k bárhas- ‘trdnost, moč’), prim. X.77.3ab prá yé diváḥ pthivy ná barháṇā / tmánā riricré abhrn ná sr yaḥ “ki se sami po svoji velikosti ( barháṇā; pri i Sajani pojasnjeno kot mahattvena ‘po velikosti’) raztezajo preko neba kakor preko zemlje, kakor sonce preko oblakov” s skoraj popolno strukturno vzporednico v VI.21.2cč yásya dívam áti mahn pthivyḥ ... riricé mahitvám “čigar velikost se po svoji veličini ( mahn) razteza čez nebo in zemljo”, enako I.52.11 yád ín n v indra pthiv dáśa-bhujir / áhāni víśvā tatánanta kṣṭáyaḥ / átrha te ú maghavan ví-śruta sáho / d ym ánu śavasā barháṇā bhuvat “Kolikor (daleč), i Indra, se zemlja (razprostira) v (svojem) desetkratnem obsegu in (kolikor daleč v prihodnost) se ljudstva razprostirajo preko vseh dni, ravno tako (daleč) bo tvoja slavna moč, darežljivi, po silnosti in veličini ( barháṇā) segla na nebo!”; I.56.5ab ví yát tiró dharúṇam á-cyuta rájo / tiṣṭhipo divá tāsu barháṇā “Ko á si razprostrl nepremično podporo (tj. zemljo), si prostor postavil med podboje neba s (svojo) močjo ( barháṇā)”. Edino mesto poleg obravnavanega, kjer bi interpretacijsko v poštev še prišel primarnejši pomen, je VI.44.6 tád va ukthásya barháṇ[ā / í]ndrāyopastṇīṣáṇi “To, (kar je nastalo kot) podpora (prim. Sajanovo gloso bahutvaṃ māhātmyam ‘mnogost, velikodušnost’), (ki jo ustvarja) Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 115 23. 06. 2020 08:15:12 116 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje vaša hvalnica, bom Indri postlal”. V X.34.7č samostalnik barháṇā zagotovo nastopa v orodniku ednine in ga je tako mogoče razumeti ali adverbialno (kot skoraj izključno drugod v korpusu) “(zdijo se) zmešane z medom zaradi koc-karjeve ( kitávasya) vneme/samobodrenja/samozavesti” ali skupaj z mádhvā kot hendiadioin *‘zmešane z medom, s kockarjevo vnemoʼ > ‘zmešane z medom (tj. sladkobo, ki jo prinaša) kockarjev zanosʼ ali celo paralelno z mádhvā, torej * mádhvā barháṇā ca sám-pktāḥ kitavásya, a v tem primeru s sekundarnim pomenom barháṇā- kot ‘zmešane z medom (a hkrati) s (po implikaciji pogubno) močjo nad kockarjem ( kitávasya)’. V obeh primerih je verz treba razumeti kot prispodobo za učinek opitosti, ki ga kocke dajejo igralcu – kot v Icč so kocke torej tudi tu dejansko implicitno primerjane s somo in posledicami njenega za-užitja, ki pa je, kakor je jasno razvidno iz X.119 (gl. zgoraj), ravno pretirana in precenjena samozavest. VIIIab tri-pañcāśáḥ krīḷati vrta eṣāṃ devá iva savit satyá-dharmā Izraza vrta- ‘druščina’ (po implikaciji vedênja pripadnikov tovrstnih druščin ne gre predaleč niti podomačitveni prevod ‘tolpa’) in gaṇá- ‘četa’ (gl. XIIa) se nana- šata na kocke kot združbo zaveznikov, ki se podreja istim zapovedim ( vratá-), tj. v njihovem primeru pravilom igre: prim. VIIIb satyá-dharmaṇ- ‘katerega postava (zakoni) velja(jo)/drži(jo) (kot dejanska) resnica’ (teoretično možen bi bil tudi prevod ‘katerega drža je v skladu z resnico /o njem/’, torej ‘zvest sebi in svoji naravi’). Tudi njihovo število tri-pañcāśáḥ ‘tri(krat) petdeset’ = ‘sto petdeset’ številčno in po načinu notranje organizacije v enote po petdeset posnema sestavo tovrstnih združb oz. vodov, prav tako tudi imenovanje vrhovnega vodje: gl. XIIb (yó) … rjā vrtasya prathamó babhva “(kdor) … je postal vrhovni poglavar druščine/tolpe”, XIIa senā-nr maható gaṇásya ‘vojskovodja ( senā-n-) velike čete’. Prispodoba zakonitosti, po katerih delujejo kocke, s Savitrovim načinom delovanja ( devá iva savit “kakor bog Savitŕ”), tj. skŕbi za stalni pogon univerzu-ma in vsega, kar ta vsebuje, ima dva pomena: po eni strani kruto naravo kock dejansko opravičuje, saj se te pač ravnajo po zakonih lastne nravi ( satyá-dharmaṇ-), hkrati pa je njihov ples ( krīḷati ‘pleše, poskakuje’) oz. gibanje neizogibna posledica učinka, ki jo ima ravno bogu Savitru inherentna narava. V slednjem pojmo-vanju je že mogoče zaznati obrise koncepta lile ( līlā-), kozmične igre boga, ki se z univerzumom igra po svoji volji oz., bolje rečeno, iz svoje čiste božanske spontanosti (slednji koncept je bil razdelan pozneje z vznikom teističnih tradicij, še posebno pomembno vlogo pa ima v kontekstu vaišnavizma). Neizogibna podrejenost zakonom, po katerih se ravnajo kocke, je dodatno podkrepljena z motiviko sledečega dvostišja: ugrásya cin manyáve n namante “(svoje volje) ne uklonijo niti ( cid) bojnemu srdu ( manyú-) strašanskega ( ugrásya)” (najverjetneje je tudi tu kakor v enakem kontekstu v Atharvavedi s pridevkom ugrá- mišljen Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 116 23. 06. 2020 08:15:12 kitavasūkta/kOckaR 117 bog Rudra), rjā cid ebhyo náma ít kṇoti “celo ( cid … íd) kralj se jim prikloni ( námaḥ kṇoti)”, tj. “niti kralj ne uide pravilom njihove igre, če se jo podstopi” (slednje morda kot hkratna aluzija na dejstvo, da so vratje, pripadniki druščin / vrta-/, praviloma povzročali nered pri najvišjih slojih starovedske družbene ureditve, torej pri vladarju in svečeniški kasti). IX Kitica je strukturirana kot niz antitez: IXa nīc ‘dol’ – upári ‘gor’, IXb a-hastá- ‘kdor je brez rok’ – hástavant- ‘tak, ki ima roke’, IXc divyá- ‘nebeški’ – íriṇe n y-upta- ‘stresen v igralno kotanjo’, IXč śītá- ‘hladen’ – nír dahanti ‘požgejo í do kraja ( níṣ)’. Primerjava kock z ogljem nebeškega (Ne ‘božanskega’, kar bi se glasilo dáivya-!) izvora ( divyá- áṅgāra-) opomni na njihovo poreklo (gl. Iab), podoba oglja v v tla vkopanem ognjišču pa učinkuje kot prispodoba za kopico kock v adhidevani (igralni kotanji). Xb māt putrásya cárataḥ k va svit ú Tj. z dvakratno elipso māt * tapyate putrásya cárato * hīn k va svit “Mati trpi ú ( tapyate) zapuščena ( hīná-) od sina ( putrásya), ki se potika ( cárant-) kod ( k va) le ú ( svid)”. Členica svid tu nastopa v svoji izrazito nedoločni funkciji, parafrazirano torej “kdo ve kod”. Xč anyéṣām ástam úpa náktam eti Adverb úpa ‘do, k, pri-’ je po svoji skladenjski vlogi dvoumen, saj lahko spada k tožilniku smeri ástam, torej ástam úpa ‘proti domu’, oz. k sledečemu náktam (v izolaciji sicer adverbialno rabljeni tožilnik s pomenom ‘ponoči’), kar bi v tem primeru pomenilo toliko kot ‘pod noč, pod krinko noči’. V obeh primerih je implicirano in iz konteksta celotnega dvostišja vsekakor razvidno, da je kockarjev namen ukrasti denar ( dhánam ichámāna- ‘iščoč denar’) za poplačilo dolgov ( ṇā- váṇ- ‘(kot) dolžnik’), za katere je zlasti po tem, ko se mu je sorodstvo deklarativ-no odreklo, odgovoren sam. XIcč pūrvāhṇé áśvān yuyujé hí babhrn só agnér ánte vṣaláḥ papāda Rjavi konji ( áśva- babhrú-) so prispodoba za kocke, in sicer v smislu vprašanja vsaj teoretične jezdečeve oblasti nad njimi (v primeru kockarja seveda popolnoma navidezne kot posledica občutkov, izhajajočih iz pretirane samozavesti oz. zanosa): kakor mora jezdec ohranjati oblast nad konji, da si ga ti ne podredijo, tisti, ki brezglavo izgubi ‘vajeti’ pri igranju, hitro postane zasužnjen oz. kljub obetavnemu začetku vse izgubi, tj. pade ( papāda) (kot) vṣalá-, dobesedno ‘ homunculus’, torej ‘kdor nima ničesar, ničvrednež, bednež, revež, klavrnež’, ‘pripadnik najnižje kaste, šudra’. Predložno zvezo agnér ánte je mogoče interpretirati krajevno ‘ob robu ognja (tj. ognjišča)’ ali, kar se glede na opozicijo do pūrvāhṇé ‘zjutraj, dopoldne’ zdi v danem kontekstu verjetneje, časovno, torej Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 117 23. 06. 2020 08:15:12 118 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje ‘ob koncu ognja (tj. ob koncu dneva)’. Členica hí (enako kot v X.95.11ab) nima svoje običajne kavzalne funkcije, pač pa med stavkoma vlada protivno razmerje: “Zjutraj je rjave konjiče ja še ( hí) imel vprežene v vajeti ( yuyujé); (kako je torej mogoče, da) (še) pred nočjo (< *‘ko ugašajo ognji’) pade (nizko) (kakor) največji klavrnež?!”. XIIcč tásmai kṇomi ná dhánā ruṇadhmi dáśāhám prcīs tád táṃ vadāmi Poved ná dhánā ruṇadhmi “zase ne držim/ne skrivam (dobesedno ‘ne ovi-ram, ne zadržujemʼ) nobenega imetja ( dhánā)” je vrinjena med tásmai kṇomi dáśāhám prcīḥ “proti njemu ( tásmai, tj. vrhovnemu poveljniku druščine/čete kock) delam ( kṇomi … ahám) (gesto) desetih ( dáśa) usmerjenih (tj. iztegnje-nih) naprej ( prñc-) (sc. aṅgulīḥ ‘prstov’) – to ( tád) (ti) izrekam ( vadāmi) (kot) sveto resnico ( tám)”. Verza sta torej vzporedno strukturirana: po poziciji (metrično obakrat zaobsegata šest zlogov prehoda oz. predkadence in kode) paralelni zaporedji ná dhánā ruṇadhmi in tád táṃ vadāmi sodita skupaj tudi pomensko. Glede kockarskega žargona dhánā ruṇadh-/ rundh- prim. X.42.9 utá pra-hm ati-dvyā jayāti / ktáṃ yác chva-ghn vi-cinóti kālé // yó devá-kāmo ná dhánā ruṇaddhi / sám ít tá rāy sjati sva-dhvān “In ko ga je preigral, bo dobil prednost, ko kot zmagovalec igre ob pravem času pride do prave raz-delitve (tj. popolne deljivosti glahane s štiri). Kdor si želi bogov (ob strani), ne zadržuje zase denarja (ampak ga zastavi). Tega bo ta, ki je svobodne volje (sc. Indra), šele združil z bogastvom!”. XIIIab akṣáir m dīvyaḥ kṣím ít kṣasva vitté ramasva bahú mányamānaḥ Prohibitivna členica m skupaj s sedanjiško osnovo nastopa v vlogi inhibitiva. m dīvyaḥ torej natančno pomeni ‘prenehaj kockati’ (in ne preventivno m davīṣ ‘ne kockaj’ oz. ‘ne prični s kockanjem’). Besedna zveza kṣím íd kṣasva “raje (kot parafraza funkcije poudarjalne členice íd) zoraj svojo ( kṣasva; s svojilnim pomenom medialne oblike) njivo” vsebuje etimološko figuro h korenu karṣ-/ kṣ- ‘orati’. Osnova četrtega sedanjiškega razreda mán-ya- h glagolu man- ‘priti na (neko) misel’ ima pomen ‘imeti (koga/kaj) za (koga/kaj)’, v tem primeru z elipso bahú mányamāno * vittám “naj se (ti) to, kar imaš ( vittám), zdi mnogo ( bahú) (tj. dovolj)”. XIIIč tán me ví caṣṭe savityám aryáḥ Glagol cakṣ- (sinhrono supletivni koren h * kaś- ‘uzreti’, aorist khya- ~ kśa-) v kombinaciji s preverbom ví načeloma pomeni ‘gledati (širom) naokoli’ in ‘opa-zovati, preiskovati/nadzirati s pogledom’, skupaj s preverbom abhí ‘proti’ enkrat tudi preneseno ‘bdeti nad’ < *‘gledati navzven proti (komu/čemu)’, kar se potrjuje vsaj v III.55.9c vápūṣi bíbhrad abhí no ví caṣṭe “nesoč čudežne podobe, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 118 23. 06. 2020 08:15:12 kitavasūkta/kOckaR 119 bdi nad nami”. Ker je kombinacija ví cakṣ- in osebnega zaimka v rodilniku ali dajalniku ( me) v X.34.13č v korpusu edinstvena, med možnostmi interpretacije ni mogoče zanesljivo izbrati nameravanega pomena. Ker se ví cakṣ- v pomenu ‘gledati naokrog, preiskovati s pogledom’ veže s tožilnikom, je interpretacija tán me ví caṣṭe kot “tako bdi nad mano (sc. Savitŕ)” mogoča le ob teoretičnih pred-postavkah, da je preverbirani glagol ví cakṣ- lahko nastopal tudi v prenesenem pomenu ‘bdeti nad kom’ in da se je v tej pomenski funkciji vezal z rodilnikom (v tej zvezi prim. rāj- ‘vladati nad kom /+ rodilnik/’, īś- ‘gospodovati nad kom /+ rodilnik/’). Druga možnost interpretacije je “to/tako ( tád) zame (v smislu ‘namesto mene’) opazuje (sc. Savitŕ)”, tj. “mi da videti”, ali “to/tako opazuje Savitŕ, (ki je) tu (pri meni) ( ayám), moj ( me) gostoljubni zaščitnik ( aryá-)”. Vsaj enkrat sicer pomensko primerljivi preverbirani glagol práti cakṣ- ‘gledati proti čemu’ > ‘motriti’ nedvomno izkazuje enak pomen kot njegov kavzativ cakṣ-áya- *‘da videti’ > ‘pokaže, razkrije’, prim. VII.3.6 su-saṃ-dk te s v-anīka prátīkaṃ / u ví yád rukmó ná rócasa upāké / … citró ná sraḥ práti cakṣi bhānúm “Lepo je pogledati na tvoj obraz, ti, ki si prelepega lica, ko žariš v bližini kakor biser …; razkrivaš ( práti cakṣi) svoj sij kakor bleščeče sonce”. Ker je tovrsten pomenski razvoj popolnoma nepričakovan in skrajno periferen, se zdi verjetno, da je vezan na ozki kontekst, v katerem se pojavi, namreč ravno Agni (bog ognja) je tisti, ki ‘da videti’, kadar sam obrne tja svoj pogled, tj. svoj plameneči obraz. Če drži domneva, da je bil košček zlata, ki je bil pri blagoslovitvi igre položen na vrh v igralno kotanjo stresenih kock, simbol Savitra in ne Agnija (tako dokaj prepri- čljivo Falk 1985: 76-77), bi tudi v danem kontekstu tád me ví caṣṭe savityám dejansko utegnilo pomeniti “to moje (sc. njivo, ženo in govedo in vse kar simbo-lizirajo)/to mi razkrije (< *se ozre čez in ožari s svojim pogledom) tale Savitr tu (ki je v podobi bliskajočega se koščka zlata na vrhu kock pred začetkom igre)”. V vsakem primeru velja, da Savitr nesrečniku dejansko ne ponudi neposrednega odrešenja, ampak ga zgolj opomni na to, kar je v življenju resnično pomembno ( tátra gvas … tátra jāy “tu /imaš svoje/ govedo, tu /imaš svojo/ ženo /– kaj še hočeš več od tega/”), ter da naj opusti tisto, kar neizogibno vodi v propad in izgubo za srečno življenje bistvenih dobrin. V tem kontekstu prim. še podobo v II.29.5ab: prá va éko mimaya bhr y go / yán mā pitéva kitavá śaśāsá “Sam i sem že zmanjšal (tj. se poskušal z molitvijo odkupiti za) velik pregrešek, o katerem ste me podučili (sc. Áditje), kakor poduči oče kockarja (tj. svojega sina, ki je zasvojen s kockanjem)”. XIVb m no ghoréṇa caratābhí dhṣṇú V okviru rgvedskega korpusa glagol car- ‘gibati se’ s preverbom abhí ‘proti’ nastopa le tu, vendar je njegov pomen jasen glede na večkrat izpričani atharvavedski izglagolski samostalnik abhi-cārá- ‘čaranje, coprnija’, ki ga Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 119 23. 06. 2020 08:15:12 120 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje je elidiranega v etimološki figuri treba predpostaviti tudi za dani verz: m no ghoréṇa_ *abhi-cāréṇa caratābhí dhṣṇú “ne ( m) delujte predrzno ( dhṣṇú) proti ( carata_abhí) nam ( nas) (tj. “ne uročite nas”) s strahotno ( ghorá-) (sc. coprnijo < *‘delovanjem proti’)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 120 23. 06. 2020 08:15:12 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 121 23. 06. 2020 08:15:17 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 122 23. 06. 2020 08:15:17 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 123 23. 06. 2020 08:15:19 124 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV II.42 – Śakunisūkta I I. kánikradaj janúṣam pra-bruvāṇá íyarti vcam aritéva nvam / su-maṅgálaś ca śakune bhávāsi m tvā k cid abhi-bh víśv yā vidat i II. m tvā śyená úd vadhīn m su-parṇó m tvā vidad íṣumān vīró ástā / pítr yām ánu pra-díśaṃ kánikradat i su-maṅgálo bhadra-vād vadehá60 III. áva kranda dakṣiṇató ghṇā su-maṅgálo bhadra-vād śakunte / m na stená īśata mgháśaso61 bhád vadema vidáthe su-vrāḥ 60 vada_ihá 61 m_aghá-śasas Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 124 23. 06. 2020 08:15:19 ŚakuNisūkta i/ptičku i 125 Ptičku I I. Glasno pojoč oznanja rod obzorju, usmerja glas kot brod brodar na morju; če ptiček dobro mi boš oznanilo, váruj se svetlobe – to ti je svarilo! II. Ne padi v past mi lepokrile ptice, ne padi vsled mi strelčeve puščíce, glasno pojoč v smeri naših dedov, ne bodi nam brez dobrih znamenj, redov. III. Žvrgôli dol nam z juga hišic naših, o ptiček, ti, ki Dobro si v teh časih, naj varni pred tatovi, zla znanilci svečanosti obreda smo nosilci. Zmago švajncer vrečko Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 125 23. 06. 2020 08:15:19 126 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV II.43 – Śakunisūkta II I. pra-dakṣiníd abhí gr̥ṇanti kārávo váyo vádanta r̥tuth śakúntayaḥ / ubhé vcau vadati sāma-g iva gāyatráṃ ca tráiṣṭubhaṃ cnu62 rājati II. udgātéva śakune sma gāyasi brahma-putréva63 sávaneṣu śasasi / vṣeva vāj śíśumatīr aptyā sarváto naḥ śakune bhadrám  vada viśváto naḥ śakune púṇyam  vada III. āvádas tvá śakune bhadrám  vada tūṣṇm sīnaḥ su-matíṃ cikiddhi naḥ / yád utpátan vádasi karkarír yathā bhád vadema vidáthe su-vrāḥ 62 ca_ánu 63 brahma-putrás_iva Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 126 23. 06. 2020 08:15:19 ŚakuNisūkta ii/ptičku ii 127 Ptičku II I. Kot pesniki slavijo našim dedom, pojó nam ptice Dobro v skladu z redom. Kot pevec svoje pesmi nam namerja, trištúbh in gajatrí sem ptič usmerja. II. Zveniš mi kot udgátrove pesnitve in pri obredu si kot sin molitve. Kot bik s telétnico ponosen muka, se ptiček s krasnim, lepim petjem smuka. III. Ko oglašaš se, prepevaš nam predrago, molčeč zasluti misel našo blago, kot lutnja poješ med vzletom s krilci – svečanosti obreda smo nosilci. Zmago švajncer vrečko Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 127 23. 06. 2020 08:15:19 128 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: II.42 triṣṭubh; II.43 jagatī II.42.Ič m tvā k cid abhi-bh víśv yā vidat i Nominalna zloženka abhi-bh- (h korenu bh- s sinhronim pomenom ‘svetiti’), najsi bo opisna (karmadharaja) ‘proti-sij’ ali rekcijska ‘ki sije/sveti proti (komu/ čemu)’, je v okviru rgvedskega korpusa hapaks legomenon. V Atharvavedi se pojavi večkrat (enkrat v varianti abhi-bhs- ‘proti-luč, proti-sij), pretežno v kontekstu zakletev proti slabemu in škodoželjnemu; kot tipična zgleda prim. AVŚ I.20.1cč m no vidad abhi-bh mó á-śastir / m no vidad vjin dvéṣ yā y “Naj i nas ne najde ne abhi-bh- in ne kletev ( á-śasti-), naj nas ne najdejo sovraštva vredne ( dvéṣ ya-) izkrivljenosti ( vjin) (tj. sprevrženosti)!” in AVŚ XIX.44.7 i vdám mádhyam ávāspad / rakṣohmīvactanaḥ // ámīvāḥ sárvāś cātáyan / nāśáyad abhi-bh itáḥ “To (sc. zdravilo), (ki) odganja demone ( rakṣo-háṇ-) in podi stran bolezen, je počasi zmezelo ( sarp-) čez in čez ( ví) proti sredini (sc. mojega telesa), odpodeč od tam vse bolezni, uničujoč abhi-bhs-”. Glede na sinhrono praviloma inimični pomen adverba abhí ‘proti (proti volji tistega, v katerega je usmerjeno gibanje, zlonamerno ipd.)’ (gl. komentar k X.119.8ab) je negativna konotacija razumljiva in pričakovana; zastavlja se le vprašanje, pod katerim izvornim pomenom so združljive vse pojavitve tega samostalnika, zlasti ob dejstvu, da nadaljnji dve mesti iz atharvavedskega korpusa morda opozarjata na pomensko komponento, ki se sinhrono pri korenu bhā- in njegovih izpeljankah sicer ne ohranja, je pa prisotna diahrono, tj. ‘govoriti’, prim. AVŚ IV.28.4 yv_ā-rebhthe bahú sākám ágre / prá céd ásrāṣṭram abhi-bhṃ jáneṣu ... táu no muñcatam áhasaḥ “(Vidva), ki sta se v začetku skupaj zagrabila za mnoge (stvari) in med ljudmi zasejala abhi-bh- …, nas osvobodita (zdaj) (te) stiske!”, AVŚ XVIII.4.49  prá cyavethām ápa tán mjethāṃ / yád vām abhi-bh átrocúḥ “Pojdita od tod (in) pobrišita vse, kar so vama tu rekli abhi-bh-!”. Za to možnost, namreč da bi se v rekcijski zloženki ohranjal pomen ‘ki govori proti (komu)’ in ne ‘ki sveti’, morda govori tudi sopostavitev abhi-bh- v AVŚ I.20.1c z á-śasti-, ki upoveduje zlonamerno govorno dejanje ( śas-/ śas- ‘razglašati; poveličevati’). Vsekakor se vsaj za atharvavedske pojavitve najustreznejši krovni pomen zdi ‘prekletstvo’ vel simile (in v AVŚ XVIII.4.49 morda ‘kdor prekolne’), medtem ko kontekst RV II.42.1 načeloma dopušča tudi mnogo primarnejši pomen, kakršen je bil nakazan zgoraj kot skladen tudi s sinhronim pomenom korena bh-, torej “naj te nikjer ( víśv yā; tj. kjerkoli si skrit) ne najde ( vidat) nobena i ( k cid) nezaželena luč ( abhi-bh-) (ki bi posvetila nate in te tako izpostavila na milost in nemilost plenilcem, gl. IIab)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 128 23. 06. 2020 08:15:19 ŚakuNisūkta ii/ptičku ii 129 II.42.2cč ~ II.42.3a ~ II.43.1a Drugo dvostišje druge kitice je treba razumeti kot situacijo, v kateri je ptica znanilka v neposredni bližini pesnika ( ihá ‘tule’), ta pa jo prosi, naj Dobro naznanja ( bhadra-vādín-) v smeri očetov ( pítr yām pra-díśam), tj. proti onostranstvu, kjer i prebivajo umrli predniki ( pit-loká- ‘svet očetov’), ki tako kot Ángirasi, prapre-dniki svečeniškega reda, ki onostranstvu vladajo skupaj z Jamo (prvim božan-stvom, ki se je odreklo nesmrtnosti, in od svoje smrti dalje tako tudi poglavarjem podzemlja), stojijo vedskemu človeku ob strani kot posredniki med svetom umrljivih in med bogovi, prim. X.15.4cč tá  gat[a á]vasā śáṃtamen[a / á]thā naḥ śáṃ yór a-rapó dadhāta “Pridite (k nam) (sc. predniki k daritvi) s pomočjo, ki daje največji blagoslov, nato nas blagoslovite z neomadeževanim življenjem!”; 5cč tá  gamantu tá ihá śruvant v / ádhi bruvantu té ’ vant v asmn “Naj pridejo u a u sem (sc. k daritvi), naj prisluhnejo! Naj govorijo (bogovom) (v naš prid), naj nam pomagajo!”. Enako v II.43, kjer ptice nastopajo kot metafora za pesnike: pra-dakṣiníd abhí gr̥ṇanti kārávo “(ptice) = pevci prepevajo hvalnice ( abhí gr̥ṇanti) (usmerjene) proti jugu ( dakṣinít) (tj. kličejo k prednikom za blagoslov)”. V tretji kitici nato pride do inverzije perspektive, ko se ptico pozove, naj se kot nosilka dobrega znamenja/ugodnih napovedi ( su-maṅgála-) z dobrim(i novicami) oglasi ( bhadra-vādín-) dol ( áva) z južne ( dakṣiṇatás, dobesedno ‘desne’) strani bivališč ( ghṇām), tj. točno s smeri, v kateri po staroindijski predstavi prebivajo predniki. V tej miniaturni podobi torej ptica glasnica deluje kot posrednik med svetom živih in umrlih – prednikom naj torej ponese dobro misel in se v svetu živih nato hkrat no pojavlja kot glasnik njihove naklonjenosti. II.43.1c ubhé vcau vadati sāma-g iva Dobesedno: “Oglaša se ( vadati) z dvema (vrstama) glasov, kakor (da bi bil) svečenik, zadolžen za petje napevov pri obredju ( udgtar-)”, tj. usmerja ( rājati) (glas) tako, da je v skladu z metrično obliko gajatri ( gāyatrám), in tako, da je v skladu z metrično obliko trištubh ( tráiṣṭubham)”. Glede sintagme vcaṃ vad- ‘oglašati se z glasom’ prim. VII.103.6č purutr vcam pipiśur vádantaḥ, ki prav tako kot II.43 v smislu homerske komparacije, a že na nivoju metafore vzporeja početje iz živalskega sveta s sakralnimi dejavnostmi brahmanističnega. Prva kitica II.43 je po perspektivi strukturirana po principu ožajočega se objektiva: vhodni distih se prične s podobo glasno pojočih ptic v gozdu (ki pesnika takoj spomnijo na sveče-niški zbor ob obredu), nato pa se pozornost zoži in preusmeri na eno samo ptico, ki služi kot metafora za svečenika ugatra. Samostalnik brahma-putrá- v II.43.2b, ki je v vlogi nadaljnje prispodobe za pojočo ptico in udgatra, dobesedno pomeni ‘sin bráhmana (tj. poetične ubeseditve misli po božanskem navdihu)”, tj. nekdo, ki ga preveva bráhman, z drugimi besedami brahmán ( brahmáṇ-) v izvornem, etimološkem in ne sociološko pogojenem, specializiranem pomenu ( brāhmaṇá-). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 129 23. 06. 2020 08:15:19 130 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje II.43.2čd sarváto naḥ śakune bhadrám  vada viśváto naḥ śakune púṇyam  vada Ker gre pri izhodnem dvostišju za popolni paralelizem (mezodiploza s spremen-ljivima sarváto bhadrám ‘s celotnih strani /to, kar je za nas/ Dobro/Srečno’ in viśvátaḥ púṇyam ‘z vseh strani /to, kar je za nas/ Ugodno/(kar nam je) Naklonjeno’), je pêti verz, ki sicer moti strukturo praviloma štiriverzne džagati (metrične oblike z dvanajstzložnim verzom), dejansko le parafraza prejšnjega in tako metrično z njim izenačljiv kot ena verzna enota. II.42.3č ~ II.43.3č bhád vadema vidáthe su-vrāḥ Termin vidátha- (s pripono -átha- iz sekundarnega korena vidh- ‘dodeliti pri razdeljevanju /* vi-dh(ā)-/’ > ‘(po)častiti’ izpeljani nomen actionis tipa yaj-átha- ‘darovanje’ k yaj-/ ij- ‘darovati’ ali stan-átha- ‘grmenje’ k (s)tani- ‘grmeti’) se nanaša na obredno razdeljevanje daritev ( dákṣiṇā- ‘obdaritev’) in po metonimiji na obred sam. Glede na njegov prototipski zgled, tj. Indrovo (v vlogi Brhaspatija – posedovalca / páti-/ nad /zmožnostjo/ božansko navdihnjene poetične formulacije) razdelitev ‘izplenjenih’ dobrin iz porušene Vale med Ángirase – prototipske svečenike, seveda (ob)daritve po eni strani ne pritičejo le bogovom (in v drugačni meri dušam umrlih prednikov), pač pa tudi opravljalcem obreda samim, po drugi pa ga je treba hkrati razumeti kot sakralizacijo obreda razdeljevanja vojnega ple-na na dejanski zrcalni, posvetni ravni starovedske družbe. Zaporedje bhád vadema vidáthe su-vrāḥ je stereotipne narave in nesorazmerno pogost v drugi knjigi Rgvede, kjer se kot izhodni verz (v delni variaciji s suvraso vidátham  vadema “naj pokličemo k obredni delitvi”) pojavi v več kot polovici himen. Glede posesivne zloženke su-vra-, ki v danem kontekstu pomeni ‘ki ima junaške sinove’, gl. komentar k X.95.3c; implicirano je s tem seveda “Naj se oglašamo (s) svečano ( bhát) (pesmijo/molitvijo) pri obredni delitvi, (da bomo za to s strani bogov in prednikov tudi poplačani in se nam bodo rodili) junaški sinovi!”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 130 23. 06. 2020 08:15:19 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 131 23. 06. 2020 08:15:22 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 132 23. 06. 2020 08:15:22 saṃvādasūktā Dialoške himne Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 133 23. 06. 2020 08:15:22 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 134 23. 06. 2020 08:15:22 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 135 23. 06. 2020 08:15:23 136 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.108 paṇayas I. kím ichántī sarámā prédám64 ānaḍ dūré h y_ádhvā jáguriḥ parācáiḥ / í ksméhitiḥ65 k páritakm yāsīt66 i kathá rasyā ataraḥ páyasi sarama II. índrasya dūtr iṣit carāmi mahá ichántī paṇayo ni-dhn vaḥ / ati-ṣkádo bhiyásā tán na āvat táthā rasyā ataram páyasi paṇayas III. kī-dṅṅ índraḥ sarame k dśīk yásyedáṃ67 dūtr ásaraḥ parākt /  ca gáchān mitrám enā dadhām[a á]thā gávaṃ gó-patir no bhavāti sarama IV. nháṃ68 táṃ veda dábh yaṃ dábhat sá i yásyedáṃ dūtr ásaram parākt / ná táṃ gūhanti srávato gabhīr hat índreṇa paṇayaḥ śayadhve 64 prá_idám 65 k_asmé-hitiḥ 66 pári-takm yā_āsīt i 67 yásya_idám 68 ná_ahám Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 136 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 137 Saráma in Paníji Paníji I. Kaj prišla iskat je sem Saráma, ko pot je daleč stran, požirajoča vse v daljavi? Kaj neki te prineslo je do nas? Kako le prečkala si vode Rase? Saráma II. Kot Indrov sel prihajam in vaša skrivališča iščem, o, Paníji! Od strahu pred skokom mi tedaj je pomagala reka sama – takó sem prečkala te vode Rase. Paníji III. Kakšen je, Saráma, Indra? Kakšnega izgleda, čigar sel prišla si k nam od daleč? Ko bo prispel, ga bomo k bratstvu poklicali, postal pastir bo našega goveda. Saráma IV. Ne poznam ga kot zvodljivega – on sám ukane, čigar sel prišla sem k vam od daleč. Globoko ga deroče ne zakrijejo vodé; ležali boste tam, Paníji, od Indre pokončani! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 137 23. 06. 2020 08:15:23 138 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje paṇayas V. im gvaḥ sarame y á·ichaḥ pári divó ʼntān su-bhage pátantī / kás ta enā áva sjād á-yudhv y_ ī utsmkam69 -yudhā santi tigm sarama VI. a-sen y vaḥ paṇayo vácas y_ i i an-iṣavys tan vaḥ santu pāpḥ / ú á-dhṣṭo va étav astu pánthā bhas-pátir va ubhay ná mḷāt paṇayas VII. ayáṃ ni-dhíḥ sarame ádri-budhno góbhir áśvebhir vásubhir n y-ṣṭaḥ / í rákṣanti tám paṇáyo yé su-gop réku padám álakam  jagantha sarama VIII. éhá70 gamann ṣayaḥ sóma-śitā a-ys yo áṅgiraso náva-gvāḥ / i tá etám ūrváṃ ví bhajanta gónām áthaitád71 vácaḥ paṇáyo vámann ít 69 utá_asmkam 70 _ihá 71 átha_etád Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 138 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 139 Paníji V. Krave te, ki si, Saráma, jih iskala, botrica, leteča vse okrog mejá neba, kdo prepustil ti jih bo brez boja? Poleg tega so orožja naša ostra! Saráma VI. Besede vaše te še niso prav nobena vojska. Naj bo, da zlobna vam telesa púščica obide in da na pot, ki pelje k vam, nihče ne drzne, a Indra milosti vam ne izkaže! Paníji VII. Ta zakladnica, Saráma, kamnitega je dna, preplavljena z govedom je ter konji in bogastvi, čuvajo Paníji dobri jo pastirji, komaj da prikladno je, da sem prišla si po sledeh puščenih ... Saráma VIII. Sem prispeli bodo pevci, od some izostrenih misli, Indra neukrotljivi in Navágve Ángirasi, razdelili bodo tale vaš obor goveda si med sabo; izpljunili tedaj, Paníji, skrivnosti boste svoje! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 139 23. 06. 2020 08:15:23 140 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje paṇayas IX. ev ca tvá sarama ā-jagántha prá-bādhitā sáhasā dáiv yena / i svásāraṃ tvā kṇavai m púnar gā ápa te gávā su-bhage bhajāma sarama X. nháṃ veda bhrāttváṃ nó svastvám índro vidur áṅgirasaś ca ghorḥ / gó-kāmā me achadayan yád yam ápta72 ita paṇayo várīyaḥ XI. dūrám ita ⸺ paṇayo várīya úd gvo yantu minatr téna / bhas-pátir y ávindan ní-gūḷhāḥ sómo grvāṇa ṣayaś ca víprāḥ 72 ápa_átas Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 140 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 141 Paníji IX. Kot tudi ti, Saráma; dospela sem si od silne božje volje gnana ... Za sêstrico te vzamemo. Ne vračaj se in dali bomo ti tvoj del bogastva! Saráma X. Ne bratstva ne sestrinstva ne poznam; Indra, Ángirasi strahoviti to vedó o meni. Ko sem odšla, so zdeli se goveda željni, raje izginite, Paníji, daleč proč v širjave! XI. Proč pojdite! Šic, Paníji, daleč stran! Na plan derite, krave! Mukaje ječo uničite z Resnico, ve, ki Indra vas je našel v temi skrite … in soma, žrmlje težke, z njimi pesniki opiti! maja rotter Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 141 23. 06. 2020 08:15:23 142 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh Zgodba o Sarámi je v okviru vedske tradicije v mlajši prozni verziji vsebovana še v Džaiminijabrahmani (JB II: 438–440): atha ha vai paṇayo nāmāsurā devānāṃ go-rakṣā āsus. tābhir ahāpātasthus. tā ha rasāyāṃ ni-rudhya valenāpi dadhus. te devā ati-kupya lepuḥ: suparṇemā no gā anv_icheti. tatheti. sa hānu pra papāta. tā hānv_ā jagāma rasāyām antarvalenāpihitās. tasmai hānv_āgatāya sarpiḥ kṣīram ā-mikṣāṃ dadhīty_ etad upa ni dadhus. tasya ha su-hita āsa. ta hocuḥ: suparṇaiṣa eva te balir bhaviṣyaty_etad annaṃ. mā naḥ pra voca iti. sa ha punar ā papāta. ta hocuḥ: suparṇāvido gā iti. kā kīrtiś cid gavām iti. hovāca: eṣaiva kīrtir gavām iti. tasya hendro galam pīḍayann uvāca: goṣv_evāhaṃ kila tavoṣuṣo mukham iti. sa ha dadhi-drapsaṃ vāmikṣāṃ vod āsa. so ʼ yam babhūva yo ʼ yaṃ vasantā bhūtikaḥ pra-jāyate. ta ha tac chaśāpa. a-ślīla-janma te jīvanam bhūyād yo no gā anu-vidya tā na prāvoca iti. tasya haitad grāmasya jaghanārdhe yat pāpiṣṭhaṃ taj jīvanaṃ. te saramām abruvant: sarama imā nas tvaṃ gā anv_icheti. tatheti. sā hānu pra sasāra. sā ha rasām ā jagāma. tā hovāca: ploṣye vā tvā gādhā vā me bhaviṣyasīti. plavasva meti hovāca na te gādhā bhaviṣyāmīti. sā hāvācya karṇau ploṣyamāṇā sasāra. sā hekṣāṃ cakre. kathaṃ nu mā śunī plaveta. hantāsyai gādhāsānīti. tā hovāca: mā mā ploṣṭhā. gādhā te bhaviṣyāmīti. tatheti. tasyai ha gādhāsa. sā ha gādhenāti sasāra. tā hānvājagāma rasāyām antarvalenāpihitās. tasyai hānvāgatāyai tathaiva sarpiḥ kṣīram ā-mikṣāṃ dadhīty_etad upa ni dadhuḥ. sā hovāca: nāham etāvad a-priyā devānām. avidaṃ yad vo ʼ śnīyāṃ. ta u vai devānā steyaṃ ktvā caratha. etāsāṃ vā ahaṃ gavām padavīr asmi. na mā lāpayiṣyadhve nendrasya gā upa hariṣyadhva iti. sā hānāśuṣy_uvāsa. jarāyv_ apāṃ tad viveda. tad dha cakhāda. tā haika upa jagau: tyam iva vai ghnatī saramā jarāyu khādatīti. tad idam apy_etarhi ni-vacanaṃ: tyam iva vai ghnatī saramā jarāyu khādatīti. jarāyu ha sā tac cakhāda. sā ha punar ā sasāra. tā hocuḥ: sarame ʼ vido gā ity. avidam iti hovāca. imā rasāyām antarvalenāpihitās. tā yathāmanyadhvam evam ā jihīrṣateti. tā hendra uvāca: annādīm are te sarame pra-jāṃ karomi yā no gā anv-avida iti. Demoni, Paníji po imenu, so bili pastirji v službi bogov. Ukradli so jih (sc. krave). Pri (reki) Rasi so jih strpali v obor in jih skrili v votlino. Bogovi so se zelo razjezili in dejali: “Orel, poišči no sled za našimi kravami!” “Naj bo,” (je odvrnil) in odletel za njimi. Odkril jih je pri (reki) Rasi, kjer so bile zaprte v votlino. Ko je dospel do njih, so (Paníji) predenj položili tekoče maslo, mleko in skuto. Od tega se je dobro najedel. Dejali so mu: “(Poslušaj), orel, naj ti bo ta hrana v dar, ti Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 142 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 143 pa nas ne izdaj.” Odletel je nazaj (k bogovom). Ti so ga vprašali: “Si našel (naše) krave, orel? Kakšne novice o kravah prinašaš?” Odvrnil je (zanj) Indra: “Tole je vest o (naših) kravah,” ga stisnil za vrat in še dejal: “Jáz (sedaj govorim) s tvojimi usti (ki pravijo, da) si noč prebil v družbi (naših) krav.” (Orel) je izpljunil nekaj kapljic mleka ali morda skuto. To se je spremenilo v kafrovec, ki uspeva na pomlad. (Indra) ga je preklel: “Naj bo tvoj živež nedostojen, ti, ki si našel (naše) krave, a nam tega nisi povedal.” Zato je njegov živež najslabše, kar (se najde) povsem na koncu vasi. (Bogovi) so nato dejali Sarámi: “Saráma, poišči sled za (našimi) kravami!” “Naj bo!” je odvrnila in stekla za njimi. Prispela je do (reke) Rase. Dejala ji je: “Ali mi postani brodna ali pa te bom preplavala.” “Kar prepla-vaj me,” ji je odvrnila (reka), “jaz že ne bom postajala brodna zate!” (Saráma) je sploščila ušesa in se pognala (k njej), da bi (jo) preplavala. Ta (sc. reka) je to videla (in si mislila:) “Kako neki me bo ta psica preplavala? Dobro, napravila ji bom prehod.” Rekla ji je: “Nikar me ne poskušaj preplavati. Naredila se bom bro-dno zate.” “Naj bo” (je odvrnila Saráma). (Reka) ji je (zares) postala prehodna, ta (sc. Saráma) pa jo je prečkala preko plitvine. Odkrila jih je (sc. krave) pri Rasi, kjer so bile zaprte v votlino. Ko je dospela do njih, so (Paníji) pred njo položili tekoče maslo, mleko in skuto. Rekla (jim) je: “Nisem tako nezvesta bogovom (da bi se na takle način pustila zapeljati). Našla sem tisto vaše, kar bi si vzela. Vi pa ste kradli od bogov! Izsledila sem jih, zato ne poskušajte z leporečenjem. Ne boste obdržali Indrovih krav!” (Tam) je prebila noč, ne da bi jedla. Nato je našla zunanji ovoj vodá (Rase). Pregrizla ga je. Eden (od Paníjev) je zavpil proti njej: “Prav kakor da ga bo ubila, Saráma grize zunanji ovoj.” Še danes velja rek: “Prav kakor da ga bo ubila, Saráma grize zunanji ovoj (zarodka).” Tedaj je namreč resnično pregrizla zunanji ovoj. Nato je pritekla nazaj (k bogovom). Dejali so ji: “Si videla (naše) krave, Saráma?” “Da, videla sem jih,” je odvrnila. “Pri Rasi so zaprte v votlino. Kakor ste si zamislili, tako si jih vzemite nazaj.” Indra ji je rekel: “Prijateljica, tvoje potomstvo bom napravil táko, da mu ne bo treba jesti, ti, ki si (nam) našla krave.” Ib dūré h y_ádhvā jáguriḥ parācáiḥ í Pridevnik jáguri- je kot hapaks legomenon opredeljiv le etimološko. Gre za podvojeno izglagolsko tvorbo * gé-gH -i- tipa já-gm-i- h korenu gari-/ g- ‘požirati’ 3 in metaforično opisuje pot ( ádhvan-), češ da ta v daljavi “požira (sc. popotnika)”, tj. popotnik na njej s stališča opazovalca izginja (v daljavah). Sarámo sled do ukra-denih krav namreč pelje izven meja tega sveta, preko reke Rase ( ras-), ki obkroža (po staroindijski predstavi ploščato) zemljo, vse do kamnite gmote Vale ( valá-), ki leži onkraj horizonta v onostranstvu (prim. Vb pári divó ʼ ntān … pátantī “lete- ča okrog meja neba”). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 143 23. 06. 2020 08:15:23 144 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje Prislov parācáiṣ je tako kot prācáiṣ ‘naprej’ ali uccáiṣ ‘od zgoraj; gor’ pluralizi-rana oblika sinhrono kot orodnik ednine analiziranega * parāc (prim. ablativni adverb parākd ‘od daleč’ v IIIb), tvorjenega na podlagi pridevnika par(ñ)c- ‘obrnjen vstran’. Glede pomena ‘v daljavi; v daljavo’ < ‘vstran’ prim. I.24.9a,c śatáṃ te rājan bhiṣájaḥ sahásram … bdhasva dūré nír-tim parācáiḥ “Sto, (ne) tisoč zdravilcev imaš, o kralj (sc. Váruna) … odpodi Razkroj stran ( dūré) v daljavo ( parācáiṣ)!”. Ic k_asmé-hitiḥ k páritakm yāsīt i Samostalnik páritakm yā v rgvedskem korpusu z izjemo obravnavanega mesta i vselej nastopa v mestniku ednine. Formalno gledano gre za zloženko iz predloga pári ‘okoli, okrog’ in glagolnika * tákma(n)- ‘tek’ v pomenu ‘krog (pri teku)’. Izpeljanka * pari-takm(n)-ā- (> * pari-takm-ā- z regularnim obrušenjem soglasni- škega sklopa v primeru izhodiščne nosniške osnove) etimološko pomeni ‘obrat (pri teku v krogu)’ oz. ‘obračališče’ (v tem primeru kot terminus technicus z drogom na dirkalni stezi kot najverjetnejšim denotatom). Glede na sobesedilo, v katerem se samostalnik pojavlja, se kot najustreznejša sinhrona interpretacija ponuja zoženi pomen ‘odločilni/zmagovalni/zadnji obrat (pri dirki s kočijami)’ oz. po metonimiji ‘odločilni/zmagovalni krog’, prim. I.116.15 carítra hí vér ivchedi parṇám Saj ko noga ji kot ptičje krilce je bila odrezana āj khelásya páritakm yāyām / v odločilnem krogu konjske dirke Khelove, i sadyó jáṅghām yasīṃ viśpálāyai takoj golen Višpáli sta železno dháne hité sártave prát y_adhattam naredila (sc. Ašvína), da tekla bi lahko za i zmago. V.31.11ab sraś cid rátham páritakm yāyām Še Sonce celó v odločilnem krogu je koči- i jo (sc. Marutov, ki so s seboj v boj peljali Indro), prvaṃ karad úparaṃ jūjuvsam ki je od zadaj pospešila, spustilo predse. VII.69.4ab yuvóḥ śríyam pári yóṣāvṇīta Vajino slavo (sc. Ašvínov) izbral je deklič, sro duhit páritakm yāyām Sončeva hči, v zmagovalnem krogu (tj. v i dirki, v kateri sta si pridobila Surjino ob- čudovanje in osvojila njeno roko). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 144 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 145 Gledano v kontekstu vprašanj, ki jih vodja demonskih Paníjev postavlja Sarámi, torej “Zakaj si prišla (k nam)?”, Kaj je bil (tvoj) odločilni/zmagovalni obrat (pri dirki za kravami)?” – parafrazirano: “Kje si pravilno zavila?”, se vzpostavlja pri-merjava Saráminega teka za ukradenimi kravami (v večajočih se koncentričnih krogih čedalje bolj proti robu zemlje) z dirko z vozovi, pri čemer je cilj/izplen pri zmagi tudi pri slednjem enaka oz. primerljiva nagrada, namreč čreda krav. Sklop asmé-hiti- z mestniško obliko osebnega zaimka za prvo osebo množine v prvem členu je izpričan le na tem mestu, a je njegov pomen lahko predvidljiv, zlasti glede na devá-hiti- ‘kar je (bilo) postavljeno ( dhā-) s strani bogov’ (gl. VII.103.9a), pri čemer je nomen actionis hi-tí- v danem primeru treba razumeti v nekontinuativnem smislu ‘(kar je bilo kot naloga) postavljeno (predte)’ > ‘kar ti je bilo naročeno, (da opraviš) v zvezi z nami ( asmé)’. IIc ati-ṣkádo bhiyásā tán na āvat Glede na formalno dvoumnost zaimka tád in sklonske funkcije bhiyásā sta možna dva prevoda: a) “zaradi strahu ( bhiyásā) pred skokom ( ati-ṣkádas) nam (= mi) je tedaj ( tád) pomagala ( āvat) (sc. reka Rasa)” ali b) “ob strahu pred skokom mi je (prav) to ( tád; sc. dejstvo, da me je odposlal sam Indra; gl. IIa) pomagalo (da sem preskočila Raso)”. Verzija, ki jo nadaljuje tradicija Džaiminijabrahmane (gl. zgoraj), sicer odločno govori v prid prvi od izpostavljenih možnosti. IIIcč  ca gáchān mitrám enā dadhām[a a]thā gávaṃ gó-patir no bhavāti Paníji kot demoni in sovražniki bogov inherentno niso sposobni govoriti resnice, zato takšno leporečenje in dajanje praznih obljub na Sarámo nima učinka; da se zaveda, da gre za prevaro, pa eksplicitno odraža njena pripomba v IVa nháṃ táṃ veda dábh yaṃ dábhat sá “Ne poznam ga (sc. Indre) kot nekoga, i ki bi se ga dalo pretentati ( dábh ya-); (nasprotno), on je tisti ( sá), ki pretenta i ( dábhat)!”. IVc ná táṃ gūhanti srávato gabhīrḥ Misli se na Indrovo velikost, ki je tolikšna, da ga niti najgloblje reke ( sraváto gabhīrs) ne skrijejo ( ná gūhanti), tj. mu sežejo čez glavo. VIabc a-sen y vaḥ paṇayo vácasi an-iṣavys tan vaḥ santu pāpḥ / i ú á-dhṣṭo va étav astu pánthāḥ Interpretacija prvih treh verzov šeste kitice je skladenjsko gledano izrazito te- žavna, vendar se zdi verjetno, da gre v odnosu do zadnjega verza “Indra vam v nobenem slučaju ne bo prizanesel” za dopustno podredje, četudi z velelniško glagolsko obliko ( sántu ‘naj bodo’, ástu ‘naj bo’), torej: “*naj bodo ( santu) > četudi so vaša zlobna telesa ( tan vaḥ pāpḥ) nepropustna za (napad s) puščicami ú Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 145 23. 06. 2020 08:15:23 146 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje ( an-iṣavyá-), *naj bo ( astu) > četudi je pot ( pánthāḥ), (ki vodi) k vam ( vas), (taka, da si po njej nihče) ne drzne ( á-dhṣṭa-) iti ( étavái)”. Prvi verz a-sen y vaḥ i paṇayo vácasi bi bilo bolje kot zaporedje z eliptičnim santu v smislu “*naj bodo > četudi so vaše besede nepremagljive” (tj. če privzamemo sicer manj verjetno interpretacijo a-sen yá- v smislu ‘tak, ki mu vojska ne more do živega’) treba i razumeti v kontekstu 5.4č utá_asmkam -yudhā santi tigm “poleg tega je naše orožje ostro”, torej kot Sarámin odgovor na golo bahanje: “Vaše besede ( vas … vácasi), Paníji, so nemočne/(še) niso (nobena) vojska < *so take, ki (za seboj) nimajo (moči) vojske ( a-sen ys)!”. S tako interpretacijo postaneta jasni tudi na-i nosnici dualnega (!) prislova ubhay ‘v obeh slučajih; na oba načina’ v 6.4č: ‘tako ali drugače ( ubhay)’, torej najsi bo, da so neprebojnih teles (VIb), ali da je pot, ki vodi k njim, prestrašna, da bi si kdo sploh drznil stopiti nanjo (IVc), jim “Indra Brhaspati ne bo prizanesel ( ná mḷāt)”. VIIb góbhir áśvebhir vásubhir n y-ṣṭaḥ í Glede rabe in pomena preteklega trpnega deležnika h glagolu ní-arṣ-/ ṣ-, ki dobesedno pomeni ‘teči navzdol, teči/stekati se v’, od koder ‘napolniti’, prim. IV.18.5ab ... gúhākar / índram māt vīr yeṇa n y-ṣṭam “mati je skrila Indro, na- í í polnjenega ( n y-ṣṭam) z junaštvom ( vīr yeṇa)”. Da gre resnično za glagol arṣ-/ ṣ- í í ‘teči’ in ne arṣ-/ ṣ- ‘potiskati’, jasno dokazuje IV.20.6cč -dartā vájravrájam stháviraṃ ná bhīmá / udnéva kóśaṃ vásunā n y-ṣṭam “Strašen (sc. Indra) (je í prebil ogrado /* vrájam/, tj. Valo), kakor da preklal je (svoje) čvrsto ( stháviram) kladivo ( vájram) – zakladnico ( kóśam, sc. Valo), (pre)polno ( n y-ṣṭam) bogastev í ( vásunā) kakor ( iva) vedro ( kóśam), (prepolno) vode ( udn)”. VIIč réku padám álakam  jagantha Manjšalniška oblika álakam k prislovu álam = áram ‘prikladno, skladno’ ima nedvomno pejorativno funkcijo, torej ‘komaj, da je prikladno’. Pojavi se le še v X.71.6c, kjer pa se tak pomen tudi eksplicitno potrjuje: ná tásya vāc y_ápi bhāgó í asti / yád ī śṇót y álaka śṇoti / nahí pra-véda su-ktásya pánthām “Temu i ne pripade noben delež Govora – kar sliši, je malo primerno, da sliši, kajti ta ne razume poti, (ki bi vodila k) pravilnemu (obredju)”. ‘Neskladnost’ < *‘mala skladnost’ Saráminega prihoda po zapuščenih, za ukradenimi kravami puščenih ( réku-) sledeh ( padám) je namreč v tem, da so te po besedah Paníjev, ki se celo proglasijo za njihove ‘dobre pastirje’ ( su-gops), povsem dobro varovane (VIIc). VIIIab éhá gamann ṣayaḥ sóma-śitā a-ys yo áṅgiraso náva-gvāḥ i Epitet a-ys ya- se v tem in vseh ostalih kontekstih nanaša na Indro in pomeni i ‘brez pasu’ (v slučaju izsamostalniške pripadnostne tvorbe) oz. (če gre za izglagolsko izpeljanko, v tem primeru gerundiv) ‘ki se ga ne da opasati’; v obeh Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 146 23. 06. 2020 08:15:23 saRáma iN paNíji 147 slučajih je implikacija podobna, namreč dejstvo, da se Indre ne da ukrotiti oz. podjarmiti, k čemur kot zlasti povedno mesto prim. VIII.62.2ab a-yujó á-samo nbhir / ékaḥ … a-ys yaḥ “brez para v jarmu ( a-yujá-), brez sebi podobne-i ga med možmi, on sam … (vselej) nepodjarmljen”. Druga možnost formalne analize je zaradi nanjo vezanega gerundivnega pomena sicer mnogo verjetnej- ša, saj sorodni pridevnik a-ys-, ki preprosto pomeni ‘ki je brez pasu/jarma’ > ‘ne(o)brzdan, divji’, nikdar ne nastopa v zvezi z Indro, pač pa se nanaša na Marute, vetrove bogov (prim. VI.66.5c ná yé staun a-yso mahn “ti, ki niso /kakor/ stebri, /temveč/ neobrzdani v svoji veličini”), Agnijeve plamene (prim. IV.6.10a-c yé ha tyé te sáhamānā a-ysas / tveṣso agne arcáyaś cáranti / śyenso ná duvasanso ártham “ti tvoji plameni, Agni, zmagoviti, divji, hitri, švigajo kakor sokoli, uperjeni proti cilju”) ali divje živali (npr. IX.89.3a sihám ... a-ysam ‘divjega leva’) ipd., torej na sicer nepodjarmljene entitete, ki pa se jih za razliko od Indre vsaj teoretično da obrzdati. Glede te bistvene razlike med pridevnikoma prim. IX.89.4ab mádhu-pṣṭhaṃ ghorám a-ysam áśva / ráthe yuñjant y uru-cakrá ṣvám “medenohrbtega, strašnega, neobrzda-i nega konja, silovitega vpregajo v kočijo širokih koles”. Dvodelni epitet nava-gvá- ‘ki ima/je osvojil devet krav’ pritiče Ángirasom, prasvečenikom pevcem in Indrovim zvestim pomagačem pri osvoboditvi krav iz ujetništva. Pridevek ṣayaḥ sóma-śitāḥ ‘modreci pesniki zaradi (zaužitja) some izostren(ega uma)’, ki se nanaša na Indro in Ángirase hkrati, prezrcali v svet metafizičnega in mitološkega običaj vedskih ršijev (modrecev oz. vidcev pesnikov), ki so si pri odkrivanju metafizičnih resnic, ubesedenih v obliki himen, tj. bráhmana, pomagali z ekstazo, doseženo z uživanjem soka, iztisnjenega iz some. VIIIč–IXa áthaitád vácaḥ paṇáyo vámann ít // ev ca tvá sarama ā-jagántha Glagol vami- pomeni ‘bruhati, bljuvati, izpljuniti’, torej “tedaj ( átha; sc. ko bo prišel Indra z Ángirasi in uničil Valo) bodo Paníji te (pravkar slišane) ( etád) besede ( vácas) še kako ( íd) izpljunili ( váman)”. V prenesenem pomenu bi se tako moral frazem * vácas- vámi- (lahko gre sicer tudi za povsem priložnostno tvorjeno besedno zvezo, okazionalizem) nanašati na obžalovanje za izrečeno oz. naknadno privzeto distanco do izrečenega. To se utegne implicitno potrjevati z verzom IXa, kjer Paníji odgovarjajo: “In ( ca) ti ( tvám), Saráma, prav tako ( ev)!”. Glede na glagolsko obliko ví bhajanta ‘razdelili si bodo’ v VIIIc je namreč eksplicitno povedano, da si bodo krave med seboj podelili njihovi osvobo-ditelji, torej Indra in Ángirasi, pri čemer bi z repliko “In tudi ti, Saráma, (jih, sc. besede) (boš) prav tako (obžalovala)!” Paníji opozarjali Sarámo, da bo sama pri Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 147 23. 06. 2020 08:15:24 148 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje tem ostala praznih rok. Na tem mestu se odvije še zadnji poizkus predstavnika Paníjev, da bi Sarámo pridobil na svojo stran, češ da so jo še vedno pripravljeni vzeti za svojo sestro ( svásāraṃ tvā kṇavai), saj je bila k njim navsezadnje vendarle prisiljena ( prá-bādhitā) priti ( ā-jagántha) vsled božje ( dáiv ya-) premoči i ( sáhas-) in volje. Pod pogojem, da se ne vrne in bogovom ne izda njihovega skrivališča ( m púnar gāḥ “Ne vrni se nazaj!”), so ji pripravljeni dati celo del črede ( ápa te gávā ... bhajāma “oddelili ti bomo (del naših) krav”). Glede na to, da je frazem * vácas- vámi- na tem mestu edinstveno izpričan in da je njegov močno preneseni pomen ‘obžalovati izrečeno’ ali podobno le kontekstualno sorazmerno logičen, a dejansko ni preverljiv, se ob pravkar podani ponuja tudi druga, celo manj prisiljena možnost interpretacije, ki bi besedno zvezo * vácas- vámi- tolmačila precej bolj dobesedno v smislu ‘izpljuniti besede’, tj. ‘izdati skrivnost’, obenem pa v primeru IXa ne bi zahtevala verznega razreza in prestopa kadence k IXb ( ev ca tvá sarama // ā-jagántha prá-bādhitā sáhasā dáiv yena), kot je i to neobhodno v primeru prve interpretacijske variante (Prestop z IXa na IXb / ā-jagántha/ ima sicer popolno strukturno vzporednico v prestopu z IXc na IXč / m púnar gāḥ/, zato sicer ni povsem neprepričljiv!). Zlasti z ozirom na zgoraj podano epizodo iz Džaiminijabrahmane tasya hendro galam pīḍayann uvāca: goṣv_evāhaṃ kila tavoṣuṣo mukham iti. sa ha dadhi-drapsaṃ vāmikṣāṃ vod āsa “(Indra) ga je stisnil za vrat in dejal: »Jáz (sedaj govorim) s tvojimi usti (ki pravijo, da) si noč prebil v družbi (naših) krav.« (Orel) je izpljunil nekaj kapljic mleka ali morda skuto”, se za problematična verza torej več kot očitno ponuja para-frazirani prevod: “Tedaj (sc. ko pride Indra s svojo vojsko) boste že ( íd) izdali (< izpljunili), kam ste skrili krave”, pri čemer je z odgovorom Sarámi v IXa (“In prav tako si prišla sedaj ti, Saráma”) implicirano, da se Paníji Indre niti najmanj ne bojijo: kot nameravajo na svojo stran pridobiti Sarámo, tako naj bi zvito ob-računali tudi z bogovi. Tretja interpretacijska možnost je kompromis med obema predlaganima: “Tedaj boste že izdali (kam ste skrili krave)!” / “Kot (nas boš v vsakem primeru izdala) tudi ti, Saráma, (ki) si prišla sem, gnana od božje sile (tj. ker so te sem poslali bogovi). (A glej) vzeli te bomo za našo sestro …”. V tem primeru seveda veljajo enake verzne razmere kot pri prvi varianti. Po dodatnem, četrtem interpretacij-skem pristopu pa bi se izjavo Paníjev v IXa lahko razumelo tudi v sklopu njihove absolutne zaverovanosti v dejstvo, da bodo Sarámo tako ali tako še pred priho-dom bogov uspeli pridobiti na svojo stran (kot se je to dogodilo orlu v epizodi iz Džaiminijabrahmane), torej: “Kot (boš prisiljena izpljuniti skrivnost o tem, kaj si storila) tudi ti, Saráma (tj. ko te bogovi zgrabijo za vrat, saj jim boš nedvomno tajila resnico, da smo te uspeli premamiti)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 148 23. 06. 2020 08:15:24 saRáma iN paNíji 149 Xab nháṃ veda bhrāttváṃ nó svastvám índro vidur áṅgirasaḥ Skladenjsko dvoumno z dvema možnima interpretacijama: a) “Sama ( ahám) na poznam ( ná veda) ne (koncepta) bratstva ( bhrāttvám) niti ( ná_u) sestrstva ( svastvám), Indra in Ángirasi (to) vedó ( vidur) o meni” ali b) “Sama ne poznam ne bratstva niti sestrstva, poznajo (ga) (le) Indra in Ángirasi”. Prva interpretacija je privlačnejša, saj Saráma Paníjem s tem implicitno sporoča, da so njeni lastniki trdno prepričani, da se ne bo pod nikakršnimi pogoji izneverila svoji zvestobi (kar je, mimogrede, tudi dejanska inherentna značilnost psov). XIa dūrám ita ⸺ paṇayo várīyaḥ Verzu pred pirihijskim dvozložnim premorom umanjka en zlog, kar bi utegnilo predstavljati dramaturški premor, rezerviran za gesto, ki Paníje podi proč: “Da-leč pojdite –– Paníji, širom (tj. zelo daleč stran)!”. Za primerljivi prijem prim. X.95.13c. XIb úd gvo yantu minatr téna Deležnik minánt- lahko glede na svoje formalne danosti spada le h glagolu mayi-/ mī- ‘okrniti, zmanjšati’ > ‘poškodovati, uničiti’, torej “Naj pridejo ( yantu) (sc. krave) ven ( úd, dobesedno ‘gor’), z Resnico ( téna) uničujoče ( minatṣ) (svojo ječo, torej Valo)”. Resnica ( tá-, kot pridevnik dobesedno ‘kar je skladno /z dejansko naravo stvari/’ in kot posamostaljeni pridevnik v funkciji abstraktnega samostalnika ‘skladnost’), tj. uvid v dejansko in s tem metafizično naravo stvari in ultimativne povezanosti med njimi, je tu in tudi sicer ekvivalent pesmi, ki jo ubeseduje (torej bráhmaṇ-), in prav ta je tista, ki je s svojo močjo razrušila stene Vale. Glede na dejstvo, da so krave v odgovor pesmi svojih osvoboditeljev (Indre Brhaspatija in Ángirasov) pričele na ves glas mukati, se utegne za obliko minatṣ skrivati besedna igra, saj bi deležnik mímatīṣ (h glagolu mā-), torej z m namesto n (a z drugačnim, baritoniranim akcentskim mestom) pomenil ravno ‘mukajo- če’. XIcč bhas-pátir y ávindan ní-gūḷhāḥ sómo grvāṇa ṣayaś ca víprāḥ Indri je tu kot svečeniku v vlogi popolnega gospodarja ( páti-) poetične ubeseditve Resnice oz. Spoznanja ( bh-) podeljen epitet bhas-páti-. Soma ( sóma-), žrmlje ( grvāṇas) in ‘tresoči se (kot posledica ekstatičnega stanja po zaužitju soka ožete some kot fizičnega odraza prisotnosti božjega navdiha) vidci pesniki’ ( ṣayo víprāḥ) so med seboj v vzročno-posledičnem razmerju in zato po konotaciji soudeleženi v dejanju ritualnih razsežnosti, ki je pripeljal do uničenja Vale in tako nastanka novega sveta, kakršen je v neposrednem izkustve-nem svetu človeka. Verza XIb in XIc skladenjsko gledano sodita skupaj, kar je za štiriverzno pesniško obliko trištubh iregularno in s tem nenavadno; med Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 149 23. 06. 2020 08:15:24 150 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje drugim in tretjim verzom poteka celo verzni šiv, ki se navzven odraža kot prekinitev logično zaokrožene minimalne besedilne celote, kar ima za posledico prekinitev fonetičnih pojavov, vezanih na sandhi (vpliv vzglasja besede na izglasje predhodne). Skladenjska celota, ki zaobsega verza XIb-c, je torej dovolj anomalna, da bi utegnila biti namerna. Glede na upovedano, torej “Naj ven pridejo krave, z Resnico uničujoče (Valo), ki jih je skrite našel Indra Brhaspati”, bi utegnila osredinjena pozicija verzov ikonično odražati tako njihovo ‘ujetost’ (na ikonični ravni med verza XIa in XIč) kot, in morda je namen pravzaprav le slednji, preboj sten svoje ječe, kar je na ikonični ravni doseženo s prebojem načeloma sicer strogega verznega šiva. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 150 23. 06. 2020 08:15:24 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 151 23. 06. 2020 08:15:26 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 152 23. 06. 2020 08:15:26 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 153 23. 06. 2020 08:15:28 154 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV III.33 viśvāmitra I. prá párvatānām uśat upá-sthād áśve iva ví-ṣite hsamāne / gveva73 śubhré mātárā rihāṇé ví-pāṭ chutudr páyasā javete II. índreṣite74 pra-savám bhíkṣamāṇe áchā samudrá rath yeva yāthaḥ / í sam-ārāṇé ūrmíbhiḥ pínvamane any vām anym áp y_eti śubhre i III. áchā síndhum māttamām ayāsaṃ ví-pāśam urv su-bhágām aganma / vatsám iva mātárā sa-rihāṇé samānáṃ yónim ánu saṃ-cárantī nad yā í IV. en vayám páyasā pínvamānā ánu yóniṃ devá-ktaṃ cárantīḥ / ná vártave pra-saváḥ sárga-taktaḥ kiṃyúr vípro nad yo johavīti í 73 gvā_iva 74 índra-iṣite Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 154 23. 06. 2020 08:15:28 višvámitRa iN Reki 155 Višvámitra in reki Višvámitra I. Iz gorá naročja željni hitita, kot kobili dirjata brez uzd v cilj, jezika matere, ki tele umiva, Vípaš in Šutudrí, z mlečnimi vodámi. II. Od Indre, ki ju žene, izproseč zalet, k sotočju gresta kakor vprežna konja, združeni naraščata v valovih, druga v drugo zlivata se obe bleščeči. III. Prispel do materinskega sem toka, prišli do srečne Vípaš smo široke; kot materi, ki umivata telička, se zdita mi, ko tečeta vzdolž iste struge. Reki IV. Nabrekle, polne nama so vodé, v strugi, ki je od boga stesana, v zaletu naju zadržati ni – kaj hočeš, pesnik, da k nama vztrajno kličeš? Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 155 23. 06. 2020 08:15:28 156 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje viśvāmitra V. rámadhvam me vácase som yya i tāvarīr úpa muhūrtám évaiḥ / prá síndhum áchā bhat manīṣ[ a]vasyúr ahve kuśikásya sūnúḥ nad yā í VI. índro asm aradad vájra-bāhur ápāhan vtrám pari-dhíṃ nadnām / devó ʼnayat savit su-pāṇís a tásya vayám pra-savé yāma urvḥ viśvāmitra VII. pra-vc ya śaśvadh vīr yaṃ tád i í índrasya kárma yád áhiṃ vi-vścát / ví vájreṇa pari-ṣádo jaghān[a ]yann po ʼyanam ichámānāḥ á nad yā í VIII. etád váco jaritar mpi mṣṭhā  yát te ghóṣān úttarā yugni / ukthéṣu kāro práti no juṣasva m no ní kaḥ puruṣatr námas te viśvāmitra IX. ó75 ṣú svasāraḥ kāráve śṇota yayáu vo dūrd ánasā ráthena / ní ṣ namadhvam bhávatā su-pār adho-akṣḥ sindhavaḥ srot ybhiḥ i 75 _u Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 156 23. 06. 2020 08:15:28 višvámitRa iN Reki 157 Višvámitra V. Počijta! In naj navdihnjene besede za trenutek vama ustavijo tokove! K vama kličem z mislijo letečo, izproseč si pomočí, ki sin sem Kúšikov. Reki VI. Indra nas je izgrebel z vadžro v roki, razbil oviro, ki je reke obdala, vodil bog nas je, ki daje nam zalet, široke pred njegovim vzgibom gremo. Višvámitra VII. Za vedno pôje naj se o junaštvu Indrovem, ki zmajsko kačo je razsekal, s svojim kládivom raztreščil je pregrade in šle so reke, svojo pot iskaje. Reki VIII. Besed teh, pesnik, níkdar ne pozabi, da slišal jih od tebe bo prihodnji rod, bodi v svojih pesmih nam naklonjen, podobo dobro med ljudi razširi – slava ti! Višvámitra IX. A vedve dobro mi prisluhnita, sestríci, od daleč spel do vaju sem z vozovi, ukloníta se in prečkati pustita, tokove umirita pod ojési! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 157 23. 06. 2020 08:15:28 158 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje nad yā í X.  te kāro śṇavāmā vácāsi yaytha dūrd ánasā ráthena / ní te nasai pīp yānéva yóṣā i máryāyeva76 kan yā śaśvacái te í viśvāmitra XI. yád aṅgá tvā bharatḥ sam-táreyur gavyán grma iṣitá índra-jūtaḥ / árṣād áha pra-saváḥ sárga-takta  vo vṇe su-matíṃ yajñíyānām XII. átāriṣur bharat gavyávaḥ sám ábhakta vípraḥ su-matíṃ nadnām / prá pinvadhvam iṣáyantīḥ su-rdhā  vakṣáṇāḥ pṇádhvaṃ yātá śbham XIII. úd va ūrmíḥ śámyā hant v_ u po yóktrāṇi muñcata / mduṣktau77 v y-enas[ā í a]-ghn yáu śnam ratām i 76 máryāya_iva 77 m_á-duṣ-ktau Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 158 23. 06. 2020 08:15:28 višvámitRa iN Reki 159 Reki X. Poslušni tvojim, pesnik, sva besedam, ki od daleč si pripotoval z vozovi. Težkih dojk se k tebi bom sklonila! Kot deklica se ti bom uklonila! Višvámitra XI. Ko Bháratovci vsi bi varno prečkali, vojska, ki govedo pleni, pa v tek se spet vrníta, ki ga Indra je vzpodbodel! Od vaju prosim si z daritvijo usluge. XII. Prečkali so v mrzlici plenilski, pesnik si izprosil je od rek uslugo. Narastita sedaj in se okrepčajta, si trebuhe napolníta in pojdita! XIII. Valovi, dvignite zatič, vodé, zrahljajte jarma vrv, da neskrunljiva vola dva v pogubo ne zaideta! Luka rePanšek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 159 23. 06. 2020 08:15:28 160 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh, anuṣṭubh (XIII) Zgodovinsko ozadje dialoške himne III.33 predstavlja pohod plemena Bharata ( bharats) pod vodstvom poglavarja Sudáse ( sudsas) proti vzhodu, tj. proti Kurukšétri ( kurukṣetrá-) in Kurupanjčáli ( kurupañcāla-), ki je kmalu zatem postalo središče moči srednjevedskega obdobja, najverjetneje (tj. sodeč po geografski legi rek, ki ležijo na poti njihovega osvajalskega pohoda) po zmagi nad zvezo nasprotnikov ideje o njihovi plemenski prevladi v Bitki desetih kraljev ( dāśarājñá-) pri reki Pa-rušni ( páruṣṇī-), ki jo v največ (tudi zgodovinskih) detajlih opisuje himna VII.18. Dialog med Višvámitro ( viśvmitra-), ki je deloval pod pokroviteljstvom in zašči-to vladarja Sudáse, in rekama Vípaš ( vípāś-, danes reka Beas) in Šutudrí ( śutudr-, danes Satledž), pritok reke Ind, ki izvirata v Himalaji (III.33.1a prá párvatānām uśat upá-sthāt ‘želeči si naprej iz naročja gora’) in skupaj tvorita skrajno vzhodno mejo Peterorečja (Pandžaba), navidezno upoveduje krajšo epizodo tega proti vzhodu usmerjenega pohoda, namreč prečkanje sotočja obeh rek, a dejansko po eni strani služi efektivnemu opevanju veličastja nove vodilne moči v podobi Bharatovcev, po drugi pa spretno slavi čudodelno moč vidcev pesnikov, ki so s pesmijo sposobni svoji volji prilagoditi fizični in metafizični svet (gl. dalje komentar pod Va,c), na kar implicitno namiguje tudi III.53.9, dejanski povzetek dialoške himne III.33: mah ṣir deva-j devá-jūto / ʼ stabhnāt síndhum arṇaváṃ n-cákṣāḥ / viśv-mitro yád á ávahat su-dsam / ápriyāyata kuśikébhir índraḥ “Božjega rodu in gnan od božje sile zaustavil je pesnik reko gromozansko, (četudi le) človeških je oči ( n-cákṣāḥ) – Vi- švámitra; ko prečkati pomagal je Sudási, Indra s Kušike sinovi se je spoprijateljil”. Ic gveva śubhré mātárā rihāṇé Medialni particip rihāṇé je dvoumen. Lahko gre za recipročni medij, kar bi na-rekovalo prevod “kot kravi ( gveva), materi ( mātárā), ki ližeta druga drugo”, oz. za indirektni povratni medij s svojilnim pomenom, torej “kot kravi, materi, ki ližeta (vsaka) svoje (sc. tele)”, pri čemer je ‘lizanje teleta’ prispodoba za mlečno-beli ( páyas-) tok rečnih voda kot dolgega rožnato-belkastega kravjega jezika in je dejansko tudi v skladu z (interpretacijsko sicer večznačnim!) IIIc vatsám iva mātárā sa-rihāṇe “kakor dve materi, ki popolnoma *obližeta > umijeta ( sám) svoje tele” oz. “kot materi, ki skupaj ( sám) ližeta svoje tele (tj. skupno strugo)” oz. “druga drugo *obližeta > umijeta (tj. pri srečanju in stekanju njunih tokov – jezikov) kot (bi) materi(nski kravi) tele”. Glede na opisano situacijo v III, kjer je govor o sotočju ( samudrá-) obeh rek, in torej kot kontrast k Ic, kjer sta reki jasno opisani kot samostojna tokova, sta druga in tretja interpretacija sicer verjetnejši; pri prevodu je bila dana prednost zadnji. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 160 23. 06. 2020 08:15:28 višvámitRa iN Reki 161 IIc sam-ārāṇé ūrmíbhiḥ pínvamane Formalno gledano medialni particip perfekta sam-ārāṇé dopušča dve interpretaciji: a) ‘ko sta se spojili’, če gre za ar-/ - ‘prilegati se, skladati se’ ali ‘ko sta prispeli skupaj’ v primeru ar-/ - ‘doseči (kaj), prispeti do’. Glede na IIč “(in sedaj, tj. kot posledica srečanja) se druga v drugo stekata, nabrekajoč (v svojih vodah) z valovi” je druga od naštetih možnosti verjetnejša, saj v IIc načeloma njuni tokovi še niso trčili. IIIa áchā síndhum māttamām ayāsam Z epitetom síndhu- māttamā- ( síndhu- ‘tok’ je tu izjemoma ženskega slovnič- nega spola, in sicer skladno z naravnim spolom, v katerem je v predstavnostnem svetu vedske Indije koncipiran referent) je označena daljša od obeh rek, torej Šutudri. Pridevek māttamā- ‘najbolj materinska’ je v vedskem korpusu uporabljen še na dveh mestih, kjer je njegov denotat vedno voda oz. reka: I.158.5a ná mā garan nad yo māttamāḥ “Ne bodo me požrle ( garan) te najbolj materinske reke í ( nad yas)!”, VI.50.7c yūyá hí ṣṭh bhiṣájo māttamāḥ “kajti ( hí) ve ( yūyá, sc. í vode) ste ( sthá) najbolj materinske zdravilke ( bhiṣájas)”. IVbc ánu yóniṃ devá-ktaṃ cárantīḥ / ná vártave pra-saváḥ sárga-taktaḥ Z besedno zvezo yóni- devá-kta- ‘od bogov narejena struga’ reki Višvámitro opomnita na svoj ultimativni izvor v Indrovem uboju Vrtre (gl. komentar k I.32) – dejanju, ki je vode osvobodil ujetništva. Ker jim je s tem svojim v principu kozmogoničnim dejanjem, torej z z njihovim nastankom inherentno zvezano odstra-nitvijo ‘ovire’ ( vtrá-), prvikrat omogočil zalet nihče drug kot sam Indra, s čimer jih je, gledano z druge strani, sam potisnil naprej ( pra-savá-), da so zdrvele v svojem izlivu ( sárga-takta-), njihovega teka ne gre zaustavljati oz. ovirati ( ná vártave). Kot je eksplicitno povedano v VIa, je poleg tega sam bog ( devá-) tisti, ki jim je tudi izkopal struge, po katerih so se lahko razlile v porečje Inda (meje izkustvenega sveta rgvedskega človeka). V tem primeru je seveda mišljen Váruna, katerega inherentna naloga je (sicer v končno Dobro usmerjeni) kaos, ki ga Indra povzroči s svojimi impulzivnimi podvigi, spravljati v red (če Indra osvobodi sonce, je Váruna tisti, ki ga fiksira na nebo in mu začrta pot; če Indra podre jez, je Váruna tisti, ki sproščeno vodo usmeri v struge itd.), prim. VII.87.1 rádat pathó váruṇaḥ sr yāya / pr[á á]rṇāsi samudríyā nadnām // sárgo ná sṣṭó árvatīr i tāyáñ / cakra mahr avánīr áhabhyaḥ “Váruna je soncu izkopal (tj. utrl) poti (in) obilni tokovi rek, namenjeni v (nebeški) ocean, (so šli) naprej (po novih strugah) kakor kobile, kakor izlitje, ki mu je dana prosta pot – napravil je velikanske struge (zanje) za vse (prihodnje) dni”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 161 23. 06. 2020 08:15:28 162 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje Va,c rámadhvam me vácase som yya ... prá síndhum áchā bhat manīṣ i Besedne zveze vácas- som yá- ‘s somo (navdahnjene) besede’ in bhat manīṣ i ‘globok ( bhánt-, dobesedno ‘povzdignjen’) uvid/inspiracija ( manīṣ-)’ se nana- šajo na pesem samo, ki jo Višvámitra usmerja proti rekama, da bi vplival na njuno voljo oz. si podredil njune fizične lastnosti (prim. zlasti Va-b rámadhvam me vácase som yya … úpa muhūrtám évaiḥ “Ustavita za trenutek svoje hitenje v i navzočnosti moje s somo navdahnjene Besede!”. Vera v čarobno moč poetičnega ubesedenja je kar najbolje razvidna iz III.53.12, ki je hkrati dejanski odmev na dogajanje v obravnavani himni: yá imé ródasī ubhé Jaz, ki sem obe lici sveta (sc. Nebo in Zemljo) ahám índram átuṣṭavam / in Indro častil, viśv-mitrasya rakṣati Višvámitre čuva bráhmedám bhrataṃ jánam Bharatov rod ta pesnitev ( bráhmaṇ-). VIc devó ʼ nayat savit su-pāṇíḥ a Bog Savitŕ ( savitár-), tu z epitetom ‘Dobroroki’ oz. ‘Spretnoroki’ ( su-pāṇí-), saj svoja dejanja u(s)merja s kretnjami rok in prstov, je personificirano božanstvo vzpodbude, potiska oz. pogona (in hkrati njegove antiteze, torej ponovne umiri-tve) in tako skrbi tudi za stalno gibanje vode in rek. V tem smislu je treba zloženko pra-savá- ‘pogon’ v VIč tásya vayám prasavé yāma razumeti (in prevesti) druga- če kot v kontekstu IVc, kjer je omenjen v zvezi z Indro. Slednji je rekam dal zalet in jih pognal v tek, medtem ko jih Savitŕ v stalnem teku vzdržuje: “Spretnoroki Savitŕ nas je vodil (sc. po novo od Várunove roke stesanih strugah), (tako sedaj) široke ( urvṣ) potujemo ( yāma) pod (močjo) njegovega gibala ( tásya prasavé)”. VII pra-vc ya śaśvadh vīr yaṃ tád índrasya kárma yád áhiṃ vi-vścát / i í ví vájreṇa pari-ṣádo jaghān[a ]yann po ʼ yanam ichámānāḥ á Nanosnica korelativnega oziralnega zaimka yád je vīr yaṃ tád, torej “ta ju- í naškost – Indrovo dejanje ( índrasya kárma), da/ko ( yád) je razsekal zmaja”. Uporaba časovno-vidskih glagolskih osnov je v tej kitici zapletena. Splošen priklic Indrovega boja z Vrtro v spomin je pričakovano izražen z injunktivom sedanjiške osnove ( vi-vścát ‘razkosal je’). Za verznim šivom sledi posledica tega dejanja, torej odstranitev ovire, ki je v ujetništvu držala reke; ta je izraže-na s perfektom ( jaghāna ‘razbil je’), ki ima v odnosu do VIIč funkcijo izraza preddobnosti dejanja, čigar (za razliko od pluskvamperfekta) direktna posledica je aktualna in tudi edina bistvena za vse dogodke, ki se odvijejo v referenčnem času (tj. času, ki je v fokusu pripovedi). Ta v odnosu do časa upovedovanja ( nunc) nastopa v imperfektu yan ‘šle so’, in sicer v funkciji narativnega pre-teklika za časovno odmaknjena, pogosto v mitični preteklosti zakoreninjena Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 162 23. 06. 2020 08:15:28 višvámitRa iN Reki 163 dejanja (takšno funkcijsko obloženo sosledje perfekta in imperfekta je npr. primerljivo s situacijo v III.34.10cč bibhéda perfekt valáṃ nunudé perfekt ví-vāco / ʼ thābhavad imperfekt damitbhíkratūnām “Razbil je Valo in tekmece izrinil, nato á postal je gospodar (vsem), ki so (mu) sovražni v mislih”). Vse to sledi kot Vi- švámitrov odgovor rekama, ki mu o svojem nastanku v VIa-c poročata zgolj v imperfektu ( aradat ‘izkopal je’, ápāhan ‘pokončal je’, anayat ‘vodil je’), torej z implicirano predpostavko, da Višvámitra teh (para)zgodovinskih dogodkov še ne pozna. VIIIb  yát te ghóṣān úttarā yugni Formalna distinkcija med končajema obeh imenovalnikov množine srednjega spola, torej º ā proti º ni, ki sta svoji različni starosti navkljub (º ni je, diahrono gledano, mlajša varianta izvornega in iz prajezika podedovanega º ā) že v okviru rgvedske stare indijščine konkurentna, je stvar jezikovne stilizacije. Dvema zaporednima oblikama s končajem º ni oz. º  se namreč v okviru zgodnjevedske himnike načeloma izogiba. Implicirani pomen samostalnika yug(ni) ‘skupina jarmov’ v tej besedni zvezi je ‘skupina ljudi, v kateri sta si (kakor v jarem vprežena vola) po dva in dva enaka (po starosti)’, kar je toliko kot ‘generacija’. VIIIč m no ní kaḥ puruṣatr Frazni glagol ní-kar-/ k- tu nastopa s prenesenim pomenom ‘dati v nič’, ‘poni- žati’, ‘osramotiti’, ki je v okviru rgvedskega korpusa zagotovo prisoten le še v I.72.1a ní kv yā vedhásaḥ śáśvatas kar “s (svojimi) pesniškimi veščinami spra-i vlja v zadrego ( ní kar) generacije in generacije ( śáśvant-, dobesedno ‘ki se znova in znova ponavlja’) svečenikov”. IXa _u ṣú svasāraḥ kāravé śṇota S protivnim členkom u se Višvámitra z odgovorom navezuje na prošnjo oz. pogoj, ki mu ga v predhodni kitici dajeta reki, namreč etád váco … mpi mṣṭhāḥ “Nikdar ne pozabi teh besed (sc. predhodnih verzov o Indrovem podvigu in ubesedeni spoznani Resnici o izvoru rek)!”, in jima torej odgovarja “(Prav) nasprotno ( u)! (Ne bom pozabil, a pod pogojem, da mi) pevcu ( kāravé) dobro ( sú) prisluh-neta (  … śṇota)”. XIa ~ XIIa yád aṅgá tvā bharatḥ sam-táreyur ~ átāriṣur bharat gavyávaḥ sám V razmerju med sopostavljenim optativom yád aṅgá sam-taréyur “ko ( yád) bi zares ( aṅgá) čisto vsi ( sam) prečkali ( taréyur)” v XIa in aoristom átariṣur sám ‘(pravkar) so vsi/v celoti prečkali’ v paralelnem verzu XIIa se implicitno zrcali Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 163 23. 06. 2020 08:15:28 164 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje potek dogodkov: v XIa-č pesnik namreč reki šele prosi, da spustita Bharatovce preko svojih tokov (zato hipotetični optativ taréyur), medtem ko se v naslednji kitici o prehodu že poroča (zato aorist átāriṣur). Vzporedno s tem pesnik o (povratni) uslugi rek ( su-matí-, dobesedno ‘dobra misel’, torej ‘prijaznost /do koga/’) v XIč poroča kot o izbrani ( vṇe ‘izbiram /jo/’), v XIIb pa jo je že bil deležen ( ábhakta). XIb gavyám grma iṣitá índra-jūtaḥ Verz izstopa po zaporedju štirih kratkih zlogov, ki je v tej metrični poziciji dovolj nenavadno, da je opazno. Ker obenem zadnji trije zlogi ustrezajo ravno besedi iṣitá ‘pognana v tek (sc. karavana)’, je še toliko bolj verjetno, da na simbolični ravni tetrabrah ponazarja ravno to, kar mu ustreza na ravni leksikalne vsebine; verz torej metrično pohiti, kot čez mesto, kjer sta se jim umaknili reki, pohiti-jo Bharatovci, ki jih na njihovem pohodu, prav kakor reki, ‘žene (sam) Indra’ ( índra-jūta-). XIc árṣād áha pra-saváḥ sárga-taktaḥ Samostalnik pra-savá- ‘potisk naprej, pogon’ in njegov desni prilastek sárga-takta- ‘spravljen v tek s (svojim) izlivom’ sta dobesedno težko prenosljiva v slovenščino, zato se predlaga prevod po smislu, torej “Zagotovo/zanesljivo ( áha) bo (zopet) stekel ( árṣāt) (vajin) vzgonski tok ( pra-savás), (saj bil) pognan (je že) ob svojem izlivu (sc. pod Indrovo roko)”. Konjunktiv árṣāt v odnosu do optativa sam-taréyur v isti kitici je skladen z dejstvom, da je prehod Bharatovcev čez reko le želja (kupitivni oz. potencialni optativ), medtem ko je večni tok obeh rek zanesljivo dejstvo in kot tako celo ob morebitni prekinitvi napovedljivo tudi za prihodnost (prospektivni konjunktiv). XIIc prá pinvadhvam iṣáyantīḥ su-rdhāḥ Glede na skladenjsko funkcijo lahko sedanji tvorni deležnik iṣáyant- pripada le neprehodnemu glagolu iṣáya- ‘okrepiti, okrepčati se’ > ‘biti močan, uspevati’ (sicer homofonemu s tranzitivnim iṣáya- ‘pognati v tek’, sinonimnim z iṣāyá- kot sinhroni varianti k iṣṇ/ iṣṇī- z istim pomenom). Glede pomena prim. V.49.4a-c tán no an-arv savit várūthaṃ / tát síndhava iṣáyanto ánu gman // úpa yád vóce adhvaryásya hótā “Nato (postane) Savitŕ, ki se mu (v bitki) ni mogoče približati, naša zaščita, nato za (njim) pridejo (poprej) okrepčajoče se reke, ko (jih) pokli- čem kot glavni svečenik daritvenega obreda”; VI.18.5bc itth vádadbhir valám áṅgirobhiḥ // hánn acyuta-cyud dasm[a i]ṣáyantam “Z Ángirasi, ki so prav tako govorili, si razbil imovito (< *dobro uspevajočo) Valo, ki si, čudodelec, zatresel, kar je (bilo poprej) nepremično”; VIII.26.3a-c t vām adyá havāmahe / havyébhir vājinī-vasū / pūrvr iṣá iṣáyantāv_áti kṣapáḥ “Sedaj vaju kličemo (k obredju) Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 164 23. 06. 2020 08:15:29 višvámitRa iN Reki 165 z daritvami, vidva (sc. Ašvína), ki nam kot dobrine prinašata (kobile), ki (nam bodo v dirki) osvojile zmago, ko se preko noči okrepčata z mnogimi krepčili”; X.91.1ab sáṃ jāgvádbhir járamāṇa idhyate / dáme dámūnā iṣáyann iḷás padé “Ko se prebuja (sc. Agni), ga v poln plamen spravijo tisti, ki ga delajo budnega – domá se ta, ki uživa gostoljubje dóma, okrepča v stopinji (polni) krepčila”. XIII úd va ūrmíḥ śámyā hant v po yóktrāṇi muñcata / mduṣktau v y-u í enas[ā a]-ghn yáu śnam ratām i Zadnja kitica je od preostale himne ločena z drastično spremembo v metrični shemi in žanrsko gledano deluje kot čarovni izrek z dejansko dvojno vlogo. Po eni strani se zagotovo nanaša na reki Vipaš in Šutudri, ki se jima s to kratko molitvijo želi (in glede na nadnaravno moč vsakršne poetične formulacije, da vpliva na fizični svet, hkrati dejansko tudi zagotavlja), da bodo njune vode po zaustavitvi zopet stekle, in tako na simbolični ravni jamči za ponovno vzpo-stavitev reda: reki, ki sta bili za trenutek podjarmljeni, kakor dva vola (izraže-no le implicitno preko pridevnika v imenovalniku dvojine moškega (!) spola a-ghn yáu ‘ki naj ne bosta poškodovana/ubita’) torej vpeti v jarem, naj s po-i novno dvigajočimi se valovi izbijeta ( úd hantu) zatiče ( śámyās) na jarmu, vode ( pas) pa naj zrahljajo in posledično razvežejo ( muñcata) jermene ( yóktrāṇi). Hkrati je utegnil biti zaključni anuštubh koncipiran kot splošni magični obrazec zoper utopitev volov, ki so vpreženi zatavali v globoko vodo, pri čemer so reke naprošene, da jih osvobodijo toge vprege (kakor so bile osvobojene tudi same), ki bi jim sicer ne dovoljevala rešitve. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 165 23. 06. 2020 08:15:29 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 166 23. 06. 2020 08:15:34 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 167 23. 06. 2020 08:15:36 168 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.10 yamī I. ó78 cit sákhāya sakh y vavtyāṃ i tiráḥ pur cid arṇaváṃ jaganvn / pitúr nápātam  dadhīta vedh ádhi kṣámi prataráṃ ddh yānaḥ i yama II. ná te sákhā sakh yáṃ vaṣṭ y_etát i i sá-lakṣmā yád víṣu-rūpā bhávāti / mahás putrso ásurasya vīr divó dhartra urviy pári khyan yamī III. uśánti ghā té a-mtāsa etád ékasya cit tyajásam márt yasya / i ní te máno mánasi dhāy y_asmé i jányuḥ pátis tan vam  viviśyāḥ ú yama IV. ná yát pur cakm kád dha nūnám t vádanto án-ta rapema / gandharvó aps v_áp yā ca yóṣā ú i s no nbhiḥ paramáṃ jāmí tán nau 78 _u Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 168 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 169 Jama in Jami Jami I. Drugá bi rada k društvu obrnila, a šel je že premnogo milj onstran morjá; vnuka očetu dati moral najbolj bi želeti, če mar mu je prihodnji čas na zemlji. Jama II. Prijatelj tvoj ljubezni take noče, ko to, kar istega je znamenja, različno bi postalo. Sinov junaških Ásure velíkega, ki nosijo nebo, oko na vse strani opreza. Jami III. Od tebe to gotovo hočejo nesmrtni – zanamca smrtnika edinega. Tvoja misel že ujela se je z mojo, kot mož v telo si svoje žene moraš le želeti. Jama IV. Česar prej počela nisva, zdaj da narediva?! Oznanjajoč resnico, naj z lažjó slepiva?! Gandharvá v vodàh in žena vodna vila izvor sta najin – to prastaro nama krvno je sorodstvo. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 169 23. 06. 2020 08:15:36 170 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje yamī V. gárbhe nú nau janit dám-patī kar devás tváṣṭā savit viśvá-rūpaḥ / nákir asya prá minanti vratni véda nāv_asyá pthiv utá dyáuḥ yama VI. kó asyá veda prathamásy[a á]hnaḥ ká īṃ dadarśa ká ihá prá vocat / bhán mitrásya váruṇasya dhma kád u brava āhano vc yā nn i yamī VII. yamásya mā yam yaṃ kma gan í samāné yónau saha-śéy yāya / i jāyéva pátye tan va riricyāṃ ú ví cid vheva ráth yeva79 cakr i yama VIII. ná tiṣṭhanti ná ní miṣant y_eté i devnā spáśa ihá yé cáranti / anyéna mád āhano yāhi tyaṃ téna ví vha ráth yeva cakr i 79 ráth yā_iva i Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 170 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 171 Jami V. Že v maternici naju stvarnik je naredil za moža in ženo, bog Tváštr, Savitŕ, ki vlada vsem oblikam – njegovih se zakonov ne prekrši – Nebo in Zemlja to o naju vesta. Jama VI. Kdo res kaj ve o prvem dnevu? Kdo ga videl je in kdo, da tukaj to razglaša? Visoka je postava Mitre, Várune in njej, razvratnica, oporekati si drzneš? Jami VII. Želja me Jamí dosegla je po Jami, da v isti postelji bi z njim ležala, kot žena možu bi telo mu odprla, da sem ter tja bi vlekla kakor voza dve kolesi. Jama VIII. Mirujejo nikdàr in ne mižijo bogov ti ogleduhi, ki na zemlji se mudijo. Z drugim hitro pojdi, razuzdanka, s tistim vleci sem ter tja kakor voza dve kolesi. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 171 23. 06. 2020 08:15:36 172 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje yamī IX. rtrībhir asmā áhabhir daśasyet sryasya cákṣur múhur ún mimīyāt / div pthivy mithun sá-bandhū yamr yamásya bibhyād á-jāmi yama X.  ghā t gachān úttarā yugni yátra jāmáyaḥ kṇávann á-jāmi / úpa barbhi vṣabhya bāhúm anyám ichasva su-bhage pátim mát yamī XI. kím bhrtāsad yád a-nāthám bhávāti kím u svásā yán nír-tir ni-gáchāt / kma-mūtā bah v_etád rapāmi ú tan vā me tan va sám pipgdhi ú ú yama XII. ná v u te tan vā tan va sám papcyām ú ú pāpám āhur yáḥ svásāraṃ ni-gáchāt / anyéna mát pra-múdaḥ kalpayasva ná te bhrtā su-bhage vaṣṭ y_etát i Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 172 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 173 Jami IX. Nočí in dneve bi mu stregla, za trenutek rada soncu oko bi zatemnila, oba enake tesne zveze kakor Zemlja in Nebo sva, Jamí tako bi bratov krvoskrunski greh nosila. Jama X. Nemara bodo res prišli rodovi drugi, ko krvni se sorodniki skrunljivo bodo vedli. Naj možak ti leže na podprto rôko, drugega poišči si, ne mene, in boš srečna. Jami XI. Kaj brat mi bo, ko več ne bo zavetja? In kaj bo sestra sploh, ko konec pride? Gnana od strasti, ti prigovarjam spet in spet: “S telesom mojim združi svoje!” Jama XII. S telesom tvojim svojega ne žêlel bi združiti – slab, pravijo, da je, kdor sestro poželi si. Z drugim si poskrbi za tovrstne vse užitke in srečna boš, tvoj brat pa tega noče. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 173 23. 06. 2020 08:15:36 174 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje yamī XIII. bató batāsi yama — — — — náivá80 te máno hdayaṃ cāvidāma / any kíla tvm kakṣ yeva81 yuktám í pári ṣvajāte líbujeva82 vkṣám yama XIV. anyám ū ṣú tváṃ yam y_anyá u tvm i pári ṣvajāte líbujeva vkṣám / tásya vā tvám mána ich sá vā táv[a á]dhā kṇuṣva saṃ-vída sú-bhadrām 80 ná_evá 81 kakṣ yā_iva í 82 líbujā_iva Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 174 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 175 Jami XIII. Obup! Obupen si, Jama! Našla nisem ne srca ti, ne razuma. Pa druga kakor vpreženega konja naj te opasa, in kakor drevce ovijalka! Jama XIV. In ti drugega, Jamí, in drugi tebe bo objel kot drevce objame ovijalka. Poišči ti srce njegovo oziroma on tvoje, napravi si nato ugodno skupno zvezo. Luka rePanšek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 175 23. 06. 2020 08:15:36 176 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh Iab ó cit sákhāya sakh y vavtyāṃ tiráḥ pur cid arṇaváṃ jaganvn i Pomen optativa perfekta  vavtyām je “rada bi (ga) bila obrnila (okrog) (a / u/ je že odšel / jaganvn/)” oz. “obrnila bi (ga) bila okrog (tj. če ne bi bil že odšel)”, kar je v skladu z njegovo splošnejšo funkcijo irealnega naklona, torej v slučaju kupi-tivnega optativa za izražanje neuresničljive želje in ko gre za potencialni optativ, dejanja pod neuresničljivimi pogoji (tj. kadar ne gre za perfekte s prezentovim stativnim pomenom, ki se v tem oziru funkcijsko in pomensko seveda obnašajo kot prezent). V skladu z vsebino dialoške himne X.10, kjer se o s sestrine strani favoriziranem spolnem aktu govori zgolj strogo hipotetično, je tovrstnih naklon-skih oblik precej:  viviśyāḥ ‘moral bi vstopiti (tj. če bi vedel, kako se prav ravna)’ (IIIč) proti optativu prezenta, ki bi pomenil ‘(daj) vstopi; bi (prosim) vstopil’, riricyām ‘prepustila bi (ti telo) (če bi ti to hotel, a nočeš)’ (VIIč), úd_mimīyāt ‘želi si, da bi lahko zatemnila (sc. Sončevo oko)’ (neuresničljiva želja) oz. ‘(če bi bilo mogoče) bi zatemnila (sc. Sončevo oko)’ (IXb) (irealis), ná sám papcyām ‘ne bi želel združiti/ne bi bil združil (sc. svojega telesa s tabo; tj. če bi dejansko obveljala situacija, v kateri bi do te možnosti sploh prišlo)’ (XIIa). Kadar jim sledijo oblike optativa prezenta, je v ospredju rezultativna funkcija perfekta, torej riricyām ‘prepustila bi (ti svoje telo)’ (opt. pf.) in posledično ‘bi vlekla’ ( vheva) v VIIč in úd_mimīyāt ‘zatemnila bi (Sončevo oko)’ ter kot posledica dejanja, ki bi se pod temi razmerami realiziralo, ‘bi nosila’ ( bibhyāt) v IXč. V tem oziru prim. VIII.45.18 yác chuśrūy imá hávaṃ / dur-márṣaṃ cakriyā utá / bháver āpír no ántamaḥ “Ko bi slišal (opt. pf.) ta (naš) klic, / bi moral napraviti (opt. pf.) nekaj nepozabnega in postal bi nam (opt. prez.) najožji prijatelj”. Ic pitúr nápātam  dadhīta vedh Dobesedno: “(Kdor je) posvečen v opravljalca obredja ( vedhás-), bi moral spoče-ti (  dadhīta) vnuka (svojega) očeta”, tj. bi moral zaploditi sina. IIab ná te sákhā sakh yáṃ vaṣṭ y etát sá-lakṣmā yád víṣu-rūpā bhávāti i i Verz je interpretacijsko zahteven (kot citat se pojavi še v X.12.6b), saj ga je glede na njegove formalne lastnosti mogoče razumeti na več načinov. Posesivna zloženka (bahuvrihi) z nosniško osnovo v drugem členu (v tem primeru lákṣmaṇ- ‘znamenje’) formalno v moškem in ženskem spolu ni enaka (kot to npr. velja pri sigmatskih osnovah), zato se lahko bahuvrihi sá-lakṣmā nanaša le na denotat moškega slovničnega spola ali eventualno srednjega (če za sá-lakṣma tipa nmā = nma ‘ime’); v primeru torej, da je v zloženki víṣu-rūpā upravičeno prepoznati imenovalnik ednine ženskega Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 176 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 177 spola, med obema zloženkama ni slovničnega ujemanja. Kongruenca po slovničnem spolu je dejansko mogoča le, če gre v obeh primerih za množino srednjega spola (ob upoštevanju množinske, kolektivne funkcije edninskega glagola), torej sá-lakṣmā ‘rečí, ki so istega znamenja’ in víṣu-rūpā ‘rečí, ki so po svoji obliki drugačne’ ali (vendar je to popolnoma nepreverljivo) če imamo v obliki sá-lakṣmā pred sabo dejansko mlado in v tem primeru priložnostno kreirano ajevsko osnovo. Iz naštetega logično sledijo interpretacije: a) “Tvoj sopotnik tega partnerstva (ki ga predlagaš) ne želi, (namreč), da ( yád) bo (tista), ki je istega znamenja (kot sem sam) ( sá-lakṣmā; torej sorodnica), postala ( bhávāti) različna po obliki ( víṣu-rūpā)”, tj. se bo v razmerju do mene vedla, kot da z mano ni v krvnem sorodstvu, b) “Tvoj sopotnik tega partnerstva (ki ga predlagaš), pri katerem ( yád) bodo stvari, ki so istega znamenja, postale raznolične, ne želi”, c) “Tvoj sopotnik takega partnerstva ne želi, kjer bo to, kar je (sicer) istega znamenja ( sá-lakṣmā = sá-lakṣma), postalo različne (tj. po izvoru raznorodne) stvari ( víṣu-rūpā)” ali, eventualno, četudi najmanj verjetno, č) “Tvoj sopotnik tega partnerstva (ki ga predlagaš), pri katerem ( yád) bi nosila isto znamenje ( sá-lakṣmā; tj. bi bila pripadnica iste družine) (tista), ki je (sicer) drugačne oblike ( víṣu-rūpā) (kot sem sam, torej ženska)”, če je izjava mišljena v generičnem smislu. Kazalni zaimek za drugo deikso ( etád) kaže v sfero sogovornika (najsi bo prostorsko ali neprostorsko – opominjevalno), s čimer je v konkretnem primeru efektivno privzeta distanca Jame do sestrinega predloga. Prim. XIIč ná te bhrtā … vaṣṭ y etát “tvoj brat tega (kar predlagaš) ne želi”. i IIcč mahás putrso ásurasya vīr divó dhartra urv y pári khyan i Epitet ‘junaški sinovi ( putrsas … vīrs) vélikega Ásure ( mahás … ásurasya, pri čemer je mišljen d yáuṣ ‘oče Nebo’)’ se glede na ostala mesta v korpusu, kjer (i) je skupaj z njim eksplicitno omenjen tudi denotat, zagotovo nanaša na Ángirase ( áṅgirasas): prim. X.67.2bc diváḥ putrso ásurasya vīrḥ / ... áṅgirasas “sinovi neba, junaki (vélikega) Ásure, Ángirasi”, sinove Djáuša (očeta Neba). Epitet divó dhartár- ‘podpornik neba’ je generičen (nanaša se lahko na Indro, Somo, Savitra ali Adžo Ekapada – podpornika sonca in neba) in ne pripada izrecno le Ángirasom. Njihovo oprezanje ( khyan ‘gledajo, motrijo’) za grehi in prekrški daleč ( urv y, dobesedno ‘širom’) naokrog ( pári), ki je parafrazirano izpostavljeno še i v VIIIab ná ní miṣant y eté / devnā spáśa “ti (že poprej omenjeni) ogleduhi i ( spáś-) bogov (nikdar) ne zamižijo ( ná ní miṣanti)”, je po eni strani povezano z globoko občutljivostjo Ángirasov ravno na incest, za katerega (z Indro ob strani) z ultimativnim uničenjem kaznujejo lastnega očeta, ki je oskrunil svojo hčer, torej Zoro, njihovo mater, po drugi pa prikliče v spomin podobo vélikega Ásure neo-panteona, tj. Várune, ki sam preži nad grehi in zločini življa s svojim sončevim očesom, pri čemer ponoči zanj vohunijo zvezde, prim. IX.73.4cč ásya spáśo ná ní Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 177 23. 06. 2020 08:15:36 178 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje miṣanti bhrṇayaḥ “njegovi vneti vohuni (nikdar) ne zamižijo”, VII.87.3ab pári spáśo váruṇasya smád-iṣṭā / ubhé paśyanti ródasī su-méke “združeni v istem cilju, Várunovi ogleduhi pregledujejo obe dobro utrjeni lici (tj. polovici) sveta (sc. nebo in zemljo)”. Glede na to, da je po svojih funkcijah Váruna (sinhrono slednji namreč tudi sodi v stari red bogov, tj. Ásur) dedič Djaušove vloge, prekrivnost interpretacij seveda ni naključna. IIIab uśánti ghā té a-mtāsa etád ékasya cit tyajásam márt yasya i Emfatični členek gha (ha) ~ ghā izraža epistemično ne gotovost do upovedanega ‘že (čemur ha tudi dejansko etimološko ustreza), nemara’. IIIa v parafrazi torej pomeni “prepričana sem, da bogovi to želijo od tebe (zagotovo sicer ne morem vedeti, a kako bi lahko bilo drugače, sploh ob dejstvu, da si edini, ki ga lahko daš)”. Prim. IVa ná yát pur cakm kád dha nūnám “Česar ( yád) nisva naredila ( ná cakm) (nikdar) poprej ( pur), naj ( kád) nemara ( ha) (narediva) sedaj ( nūnám)?!” in Xa  ghā t gachān úttarā yugni “nemara ( ghā) bodo (kdaj res) prišli ti ( ts) prihodnji rodovi ( úttarā yugni)”. Zaimek za drugo deikso etád ima tu svojo tipično anamnestično (opominjevalno) funkcijo, s katero tvorec besedila kaže v kognitivno sfero prejemnika: ‘to (saj veš kaj, ker je bilo o tem govora)’, v tem primeru, da bi Jama z njo spočel potomca ( tyajás-). Posesivna (svojstvena) zloženka (bahuvrihi) a-mta- ‘nesmrten’ dobesedno pomeni ‘tak, ki nima smrti’, tj. božanstvo, torej s sekundarno baritoniranim mta- ‘smrt’ (proti mtá- ‘mrtev’) v drugem členu, in stoji v opoziciji do posamostaljenega posesivnega pridevnika márt ya- ‘smrtnik’ < *‘ki ima smrt’. i IIIc ní te máno mánasi dhāy y asmé i Dobesedno: “Tvoja ( te) želja ( mánas-, etimološko ‘miselna vzburjenost’ in tudi tu v funkciji, skoraj prekrivni s kma- ‘poželenje’) je bila vsajena v ( ní dhāyi) nas ( asmé), v željo ( mánasi)”, tj. v našo (= mojo) željo (kot hendiadioin). Množinski zaimek pri edninskem samonanosniku je pogosta skladenjska figura. IVab ná yát pur cakm kád dha nūnám t vádanto án-ta rapema Adverb pur ‘(po)prej’, ki v prvem verzu stoji v opoziciji do nūnám ‘sedaj’, se verjetno nanaša na čas, ko si Jama še ni izbral smrtnosti (lastnost, ki jo poseduje že njegov oče Vívasvant) v prid možnosti, da bi lahko priskrbel potomstvo: X.13.4ab devébh yaḥ kám avṇīta mtyúm / pra-jyai kám a-mtaṃ nvṇīta “Zavoljo bogov i je izbral smrt ( mtyúm), za voljo potomstva ( pra-jyai kám) ni izbral nesmrtnosti ( a-mtam)”. Ta izbira (in tudi dejanska smrt, ki ga kot prvega doleti) ga seveda še ni počlovečila (dejanski prvi človek je njegov brat Manu), pač pa mu je kot božanstvu vdihnila inherentno človeško lastnost. V drugem delu prvega verza kád Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 178 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 179 dha nūnám “Ali res sedaj?!” je treba predpostaviti elipso glagola knavāma oz. kṇuyma ‘naj narediva’. Če je IVb odgovor na retorično vprašanje v prvem verzu, verz dobesedno pomeni: “(Če to narediva, namreč spiva skupaj), (bi), čeprav govoriva ( vádantas ‘oglašajoča se (z)’) Resnico ( tá-), (dejansko) na tihem/na skrivaj govorila Neresnico ( án-ta-)”; če IVb predstavlja drugi del retoričnega vprašanja, kar je sicer manj verjetno, a teoretično možno, pa “Ali naj (resnično), medtem ko/ čeprav pričava Resnico, vstran (dejansko) govoriva Neresnico?!”. Točni pomen glagola rap- ~ lap- je ‘govoriti vstran’, in sicer primarno v kontekstu zasebne oz. intimne izmenjave besed med dvema udeležencema. Drugotni pomenski premiki so ‘klepetati (s kom)’ < *‘s kom si (intenzivno) izmenjevati besede’ in s stališča tretjega, ki v pogovoru ni soudeležen, ‘govoriti nerazločno, momljati, brbrati’. Prim. V.61.9ab utá me ʼ rapad yuvatír mamandúṣī / práti śyāvya vartaním “In zaupala šepé ( arapat) mladenka, ki opijanila me (s svojimi) je (čari), Šjavi Te-mnopoltemu, mi na uho ( práti ‘proti’) je progo”; VI.3.6ab sá ī rebhó ná práti vasta usrḥ / śocíṣā rārapīti mitrá-mahāḥ “Kakor pevec, (ko) rdečino nadene si jutranje zore, neutrudno žubori ( rārapīti) s plameni (tj. se nerazločno oglaša), ta ki Mitrove moči je (sc. Agni, božanstvo ognja)”. Glagol se v okviru obravnavane himne pojavi še v XIc kma-mūtā bah v etád rapāmi … “pognana od sle (s prete- ú klim trpnim deležnikom mūta- h glagolu mīv- ‘premikati, potiskati’) ti neštetokrat ( bahú) prigovarjam ( rapami) tole (– saj že veš, kaj) ( etád): …”. IVcč gandharvó aps v áp yā ca yóṣā s no nbhiḥ paramáṃ jāmí tán nau ú i Z besedno zvezo ‘vodna mladenka’ ( áp yā yóṣā) se misli na apsaro ( apsarás-) oz. i Gandharvi ( gandharv- ‘Gandharvova družica’), nimfo, ki po Jamovih besedah skupaj z “Gandharvo (ki je) v vodah” (ni nujno mišljen Gandharva v svojem prvotnem pomenu kot ime individualističnega bitja božanskih lastnosti, ki naseljuje nebeške vode in čuva somo, pač pa utegne biti termin uporabljen generično, torej ‘nekdo, ki je podobnih lastnosti kot Gandharva’) predstavlja njun skupni izvor ( nbhi-, dobesedno ‘popek’) in ultimativno ( paramá-) povezanost (po krvni liniji), torej sorodstvo ( jāmí-). Na katero predstavo o njunem v mit zavitem izvoru je tu nakazano, ni popolnoma očitno, vsekakor pa se na splošno izrazito hiperseksu-alna narava apsar – indijskih realizacij polbožanskih nimf – popolnoma sklada z vedênjem Jami same. Za Jamovega očeta (in po implikaciji tudi Jamijinega, čeprav se Jamova sestra dvojčica izven konteksta te himne eksplicitno ne omenja) po tradiciji sicer velja Vívasvant ( ví-vasvant- ‘na vse strani sijoč’ in dejansko torej avatar Sonca samega) in za njegovo mater Saranju ( saraṇy- ‘hiteča’), Tvaštrova hči, čeprav bi bila brat in sestra dvojčka teoretično lahko tudi produkt incesta med Saranju in Tvaštrom samim – na to bi celo utegnil eksplicitno kazati verz 10.5ab ( gárbhe nú nau janit dám-patī kar / devás tváṣṭā savit viśvá-rūpaḥ), namig pa je mogoče uzreti tudi v X.17.1-2, ki v obrisih, četudi hermetično, upoveduje Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 179 23. 06. 2020 08:15:36 180 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje zgodbo o zvezi med Vívasvantom in Tvaštrovo hčerjo. Ta je v svojih elementih sicer izjemno podobna ravno zgodbi o zvezi med Pururávasom (potomcem Jamovega brata Mánuja, dejanskega prvega človeka, in njegove hčerke Ide), ter nimfe Urváši, ki je – nesmrtne – Pururávasa oropa, kot je videti, preprosto njena božja narava, po postrgvedski tradiciji pa gandharve sami (gl. komentar k X.95): I. tváṣṭā duhitré vahatúṃ kṇot[i Tvaštr za hčer je napravil poroko í]tīdáṃ víśvam bhúvana sám eti / in tako se vse stvarstvo zgrnilo je tja, yamásya māt par y-uhyámānā ko Jamova mati, peljana naokrog – i mahó jāy vívasvato nanāśa ženà Vívasvanta vélikega – je izginila. II. ápāgūhann a-mtām márt yebhyaḥ Skrili so nesmrtno pred (očmi) umrljivih, i ktv sá-varṇām adadur vívasvate / napravili so nje podobo in jo dali Vívasvantu, utśvínāv_abharad yát tád sīd in Ašvína je nosila, kot je takrat bilo, ájahād u dv mithun saraṇyḥ zapustila pa je Saranjú le dva, (ki) v paru (sta bila). Pridevnik paramá- ‘ki je (od vseh/vsega) najbolj stran’ lahko implicira, da je njuno sorodstvo ali ‘najvišje’, v smislu ‘božansko’ (sekundarni pomen tega su-perlativa), ali, kar se zdi verjetneje, ‘(po časovni komponenti) najbolj oddaljeno’, torej ‘primarno’. Verz IVč je formalno večznačen in dopušča tri interpretacije: a) “Ta ( s) naš ( nas) izvor ( nbhi-) je to ( tád) najino ( nau) najvišje/najgloblje ( paramám) sorodstvo ( jāmí-)”, b) “Ta naš izvor nama ( nau) je (torej) to najvišje/ najgloblje sorodstvo” ali c) “Onadva sta naš izvor (in torej) to najino najvišje/ najgloblje sorodstvo”, slednje ob upoštevanju, da se anaforični zaimek s lahko le sekundarno slovnično ujema tudi s povedkovim določilom za globinsko skladenjski dejanski táu ‘onadva’. Vab gárbhe nú nau janit dám-patī kar devás tváṣṭā savit viśvá-rūpaḥ Dobesedno: “Že ( nú) v maternici ( gárbhe) naju je tisti, ki (naju) je spočel ( janitár-), napravil (kakor je pač dejstvo) ( kar; injunktiv aorista z opominjevalno funkcijo) za moža in ženo ( dám-patī) – bog Tváštr (‘rokodelec’), (ki vse stvari) vzdržuje v teku ( savitár-), ki poseduje vse oblike ( viśvá-rūpa-; tj. ki je gospodar vseh oblik, prim. X.184.1ab víṣṇur yóniṃ kalpayatu / tváṣṭā rūpṇi piśatu “Víšnu naj pripravi maternico, Tvaštr naj izrezlja oblike!”)”. V primeru dám-patī, ki temelji na determinativni zloženki (tatpuruši) dám-pati- ‘hišni gospodar’, gre za eliptično parno zloženko (dvandvo) s pomenom ‘hišni gospodar (in gospodarica)’. Jamijin protiargument Jamovemu očitku, ki temelji na izpostavitvi dejstva, da sta si med seboj v krvnem sorodstvu (IVcč), je namreč ta, da sta bila v inti-mnem odnosu tako ali tako že pred samim rojstvom. S tem pravzaprav izpostavi Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 180 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 181 dejstvo, ki iz Jamove argumentacije ni razvidno: da namreč nista zgolj brat in sestra, temveč dvojček in dvojčica in tako inherentno povezana drug z drugim kot celota (ki je bila po rojstvu razdrta). Drugi del distiha je mogoče interpretirati generično v smislu “Tvaštar, najin stvaritelj ( janitár-), naju je izoblikoval (kakor izoblikuje tudi vsa druga bitja)” ali pa ga je treba brati povsem dobesedno, torej z izpostavljeno enačbo Tvaštar = janitár- ‘(najin dejanski) zaploditelj’, kar bi seveda impliciralo, da sta tudi sama produkt incestoidnega razmerja (gl. zgoraj). Vč véda nāv asyá pthiv utá dyáuḥ Dobesedno: “tako Zemlja kot Nebo o tem ( asyá) o naju ( nau) vesta”, pri čemer se anaforični zaimek nanaša na ključno dejstvo (‘to’) o njunem spočetju, torej najsi bo, da sta dejansko dvojčka in tako eno drug z drugim ali da je njun oče Tvaštr sam. Vsaj verz IXc (dalje gl. spodaj) bi sicer govoril v prid prvi interpretaciji, v parafrazi torej nekako “Zemlja in Nebo vesta, o čem govorim, saj sta prav takšna kot midva ( div pthivy mithun sá-bandhū)”. V dvojinski obliki pthiv, ki je tako kot dámpatī v Va funkcijsko gledano eliptična dvandva, je pomensko že vsebovan tudi dyáuṣ, tako da besedna zveza pthiv utá dyáuḥ dejansko pomeni ‘Zemlja in Nebo ( pthiv) in tudi ( utá) Nebo ( dyáuḥ)’, pri čemer ta prastari par praočeta in pramatere tudi slovnično učinkuje kot celota in se zato ne veže z glagolom z dvojinskim pač pa po pričakovanju z edninskim osebilom pripadajoče glagolske oblike ( véda). VIč kád u brava āhano vc yā nn i Ne glede na formalno dvoznačnost kád (vprašalni zaimek oz. vprašalna členica) in oblike vc yā (orodnik ednine ženskega spola pridevnika v yañc- ‘obrnjen i í vstran, nasprotujoč’ oz. adverbializacija te oblike s pomenom ‘nasprotujoče, ne-skladno, drugače’) je edina logično sprejemljiva interpretacija “Ti pa ( kád u) boš možem govorila ( bravas) drugače ( vc yā) v svoji pohoti ( āhanas)?!”. Pridevnik i āhanás- ‘naraščajoč, nabrekajoč’, od tod tudi ‘bujnih oblin’ in ‘hotljiv, pohoten’, tu nastopa v vokativu s predikativno funkcijo, torej “o, pohotna” = “ti, (ki) si pohotna”, parafrazirano “v svoji pohoti/zaradi svoje pohote”. Tožilnik množine nn se lahko logično nanaša le na v predhodnem verzu omenjena Mitro in Váruno in ostale Áditje, skupino vrhovnih božanstev, ki skrbi za kozmični red in ravnoves-je. Besedna zveza vc yā bravi-/ brū- pomeni toliko kot ‘oporekati’ < *‘govoriti i drugače, v nasprotju’, s čimer je implicirano “oporekati temu, kar sicer narekuje visoka postava Mitre in Várune (VIc bhán mitrásya váruṇasya dhma)”, tj. v tem primeru konkretno, da incest ni dejanje, ki bi bilo v skladu z vesoljnim redom. VIIb samāné yónau saha-śéy yāya i Izsamostalniška tvorba saha-śéy yāya ‘da bi (tam) skupaj ležala’ k (neizpri-i čanemu) saha-śéya- ‘skupno ležanje’ (tipa nāma-dhéya- ‘podelitev imena, Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 181 23. 06. 2020 08:15:36 182 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje poimenovanje’), deverbativu k śay-/ śi- ‘ležati (tam)’, je redka oblika dajalniške-ga nedoločnika s finalnim (namernim) pomenom, tvorjenega s pripono - ya-; za i tvorbo prim. gopth yāya (X.95.11a) h gopīthá- ‘čuvanje, varovanje’. Samostal-i nik yóni- ‘maternica’ je tu uporabljen v svojem običajnem prenesenem pomenu ‘udoben kraj namestitve’, od koder po asociaciji ‘postelja’. VIIIč téna ví vha ráth yeva cakr i Figura ‘vleči ( varh-/ vh- ‘trgati, parati, vleči na dva konca’) (s kom) sem ter tja ( ví) kakor ( iva) kolesi ( cakr), ki sta pričvrščeni na voz ( ráth yā) (sc. preko i osi)’ je tu evfemistično rabljena za spolno občevanje. Enako v VIIIč téna ví vha ráth yeva cakr, kjer izrazito nepravilna metrična shema verza s šestimi zapore-i dnimi kračinami, ki potekajo preko cezure (– ⏑ ⏑ ⏑ ⏑ ‚' ⏑ ⏑ ‚– ⏑ – ), ritmično oponaša gibanje kolesja in ima nedvomno pejorativno vlogo, saj z repliko, ki je skoraj popolnoma identična sestrinemu izbruhu, Jama karikira njeno seksualno neobrzdanost. Da je samostalnik cakrá- primarno (in tudi etimološko upraviče-no) moškega slovničnega spola (v nasprotnem primeru bi oblika cakr lahko pomenila le ‘kolesa’, kar pa v danem kontekstu ni smiselno) in da je srednji spol pri tem samostalniku sekundarnega, retrogradnega nastanka, je jasno razvidno iz zgledov tipa VIII.5.29 hiraṇyáyī v ā rábhir / īṣ ákṣo hiraṇyáyaḥ / ubh cakr a hiraṇyáyā “Zlata vama je gredelj, zlato je oje, zlati kolesi obe”. IXb sryasya cákṣur múhur ún mimīyāt Zveza glagola mayi-/ mī- ‘zmanjšati, okrniti’ s preverbom úd ‘(navz)gor’ je edinstvena; običajno se glagol pojavi kot prá mayi-/ mī- ‘okrniti; zmanjšati (čemu pomen); poškodovati, uničiti; prekršiti’. Iz konteksta je sicer jasno, da je nameravani pomen ‘zatemniti oko/pogled ( cákṣuṣ-)’, zato je úd morda najbolje razumeti v vlogi adverba s polnim lokativnim pomenom, torej dobesedno úd mimīyāt ‘(tam) gor/zgoraj bi rada okrnila (sc. sončev pogled)”. Z adverbom muhúr ‘za trenutek’ je mišljen čas, ki bi ga spodaj na zemlji par potreboval za »od zgoraj prepoveda-no« konzumacijo. ‘Sončevo oko’ ( sryasya cákṣur) je prispodoba za za grehi in prekrški kozmičnega reda oprezajočega Váruno. IXcč div pthivy mithun sá-bandhū yamr yamásya bibhyād á-jāmi Dobesedno: “Dva v paru ( mithun) sva primerljive povezave ( sá-bandhu-) z Zemljo ( pthivy) (in) Nebom ( div) (tj. iste zveze, kot je tista, ki povezuje Zemljo in Nebo)”. Zemlja in nebo (kot elementa in deificirano kot božanstvi) sta namreč nastala iz iste materije (razbite brezoblične skalnate gmote Vale), a hkrati veljata za pramater in praočeta, prav kakor bi iz ene celote zrasla brat in sestra dvojčka postala prastarša človeškemu rodu. Posamostaljeni pridevnik á-jāmi- ‘nesoroden (po krvni liniji)’ v korpusu le na treh mestih nastopa kot antonim k Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 182 23. 06. 2020 08:15:36 jama iN jami 183 jāmi- ‘sorodnost, sorodstvo’, kjer glede na kontekst (najbolj očitno v X.10.10b v besedni zvezi á-jāmi kar-/ k-) kot sociološki terminus technicus očitno pomeni ‘krvoskrunstvo, incest’. Prim. še V.19.4ab priyáṃ dugdháṃ ná km yam / á-jāmi i jām yóḥ sácā “Kakor drago, poželenja vredno mleko (tj. semen virile) – krvo-i skrunsko dejanje z dvema, ki sta (mu) sorodni”, kjer gre za podobo ognja, ki se kot seme preliva čez paličici, ki sta ga zanetili. Razen če je treba optativ bibhyāt brati kupitivno v smislu ‘rada bi nosila’, sc. yámasya á-jāmi ‘Jamovo incestoidno dejanje’, kar bi bila tako rekoč parafraza za “rada bi spala z njim”, je glede na na-daljevanje verza impliciran že tudi njegov rezultat, ki bi ga bila Jami pripravljena nositi (sama), najsi bo to krivda ali, kar je verjetneje, pri tem spočeti potomec; v tem primeru bi bilo verz treba razumeti celo v smislu “(tako ali tako) bi (posledi-ce) Jamovega krvoskrunskega dejanja nosila (sama)”. Xc úpa barbhi vṣabhya bāhúm Besedna zveza úpa barh-/ bh- (‘okrepiti, utrditi, podpreti’, s sinhronim sovpadom dveh diahrono različnih korenov z izvornima pomenoma ‘dvigniti (se)’ in ‘napihniti (se)’) bāhúm (‘laket’) ima eno samo vzporednico, in sicer v kontekstualno pri-merljivem verzu V.61.5 śyāvś va-stutāya y / dór (‘nadlaket’) vīryopabárbhat u “ki junaku, ki časti ga Šjavášva, (glavo) z roko podpira”. Glagol se obakrat pojavi kot intenziv in glede na izglagolski samostalnik upa-bárhaṇa- ‘blazina’ pomeni toliko kot ‘dobro podpreti’, pri čemer bi frazem dobesedno pomenil ‘(komu) podpreti (glavo) z roko (kakor z blazino)’, preneseno torej ‘spati s kom’. Samostalnik vṣabhá- ‘bik’ se po konotaciji nanaša na virilnega, v danem kontekstu predvsem v seksualnem smislu rodovitnega partnerja, prim. III.56.3č sá reto-dh vṣabháḥ śáśvatīnām “Bik je osemenjevalec vseh, ki se znova in znova pojavljajo (sc. zor ali preprosto generacij in generacij žensk)”. XIIa ná v u te tan vā tan va sám papcyām ú ú Verz je hipermetričen, pri čemer je odstopanje od regularne sheme preveliko (v okviru trištubha je metrični vzorec zamenljiv le z dvanajstzložnim verzom), da bi ne bilo namerno. Ker stilistično očitno polnofunkcijsko hipermetričnost ustvarja ravno instrumental ednine tan vā ‘s (tvojim) telesom’, na simbolični ravni verz ú hkratno slika spoj teles ( tan vā tan va ‘/moje/ telo s /tvojim/ telesom’), ki ju je ú ú treba obravnavati kot en sam anapest,83 hkrati pa ikonično odraža Jamovo neželjo po tovrstni združitvi, kakršno upoveduje verz, s tem ko je odvečni tan vā tako ú rekoč treba iz verza odstraniti, če naj bo ta metrično regularen. 83 Prim. Knobl 2007: 132-135 = 2009: 72-75. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 183 23. 06. 2020 08:15:36 184 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje XIIIa bató batāsi yama — — — — Manjkajoča koda je ritmični odraz premora, ki sledi očitno frustriranemu vzkliku Jami ob končnem spoznanju, da brata niti z argumenti niti s svojimi ženskimi čari ne bo prepričala v spolno združitev.84 Interjekcija bata in samostalniška oblika batás (gre za okazionalizem) sta zgrajena iz istega materiala, slednja na podlagi prve, zato tudi poskus podobno učinkujoče paronomazije v prevodu “Groza ( bata), grozen ( batás) si ( asi), Jama!”. Medmet bata je v okviru vedske himnike na tem mestu sicer edinstveno izpričan, vendar je njegovo funkcijo mogoče zajeti iz sorazmerno velikega števila medsebojno neodvisnih kontekstov v srednjevedski prozi, prim. ŚBM I.1.4.14 pāpám bata no ʼ yám r̥ṣabháḥ sacate “Zlo! Gorje! Ta bik nas bo ugonobil!”; XI.5.1.3 a-vīrá iva bata me ’ -janá iva putrá harantti “Gorje! Proč mi jemljejo sina, kakor da tu ne bi bilo nobenega moškega in junaka!”; XI.6.1.3 bhīṣmám bata bhoḥ púruṣān v etát púruṣāḥ párvāṇy eṣā saṃ- vráścam parva-śó vy àbhakṣatéti “Groza! Gorje, glej – tam ljudje razčetverjajo ljudi in jim trgajo ud za udom!”. Iz ritmičnih razlogov pričakovana razrešitev za končne štiri zloge okrnjenega prvega verza je dosežena z dvanajstzložnostjo metričnega vzorca ( jagatī) sledečega verza: – – – ⏑ – ‚' ⏑ ⏑ – ‚ – ⏑ –. XIVab anyám ū ṣú tváṃ yam y anyá u tvm i Dobesedno: “(In tudi) ( u; z metrično podaljšavo) ti ( tvám) ga dobro ( sú) (sc. objemi), Jami, (in) drugi ( anyás) te ( tvm) (sc. bo objel)”. Elipsa glagola pári ṣvaj- ‘ob-jeti’ je pričakovana, saj gre v repliki za implicirano ponovitev XIIIč pári ṣvajāte líbujeva vkṣám “tesno naj (te, Jama) objame (sc. druga ženska) kakor drevo ovijalka” (za eventualni zgled podobne strukture gl. X.108.8č-9a). Frazem ima popolno paralelo v Atharvavedi VI.8.1 yáthā vkṣáṃ líbujā / sam-antám pari-ṣasvaje / ev pári ṣvajasva mām “Kakor ovijalka je drevo tesno ( sam-antám) objela ( sasvaje) krog in krog ( pári), tako me (tudi ti) objemi!”. XIIIc sicer nakazuje, da je Jamijino prognozo bratu treba razumeti povsem dobesedno in kot skrajno sarkastično pripombo: motiv ovijalke, ki drevo objame tako tesno, da ga slej ko prej zaduši, je prispodoba za oklepajočo se ga žensko, za katero mu v škodoželju, rojenem iz frustracije, močno ( kíla) želi, da bi ga (objela), kakor (okrog trebuha objame) pas ( kakṣ yā-) vpreženega ( yuktám) (sc. konja). Emfatična členica kíla, ne í glede na to, da funkcijsko sicer poudarja predhodni zaimkovni pridevnik anyá-, glagolu v konjunktivu dodaja hortativni pomen, torej “naj te (kaka) druga (ženska) tesno objame” (brez te členice bi bil pomen preprosto “druga te bo tesno objela”). 84 Gl. Knobl 2007: 110ss. = 2009: 50ss. za pregled starejših interpretacijskih predlogov. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 184 23. 06. 2020 08:15:36 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 185 23. 06. 2020 08:15:42 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 186 23. 06. 2020 08:15:42 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 187 23. 06. 2020 08:15:45 188 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje RV X.95 purūravas I. hayé jye mánasā tíṣṭha ghore vácāsi miśr kṇavāvahai nú / ná nau mántrā án-uditāsa eté máyas karan páratare canhan85 urvaśī II. kím et vāc kṇavā távāhám prkramiṣam uṣásām agriyéva86 / púrūravaḥ púnar ástam párehi dur-āpan vta ivāhám87 asmi purūravas III. íṣur ná śriyá iṣu-dhér asan go-ṣḥ śata-s ná ráhiḥ / a-vre krátau ví davidyutan n[á ú]rā ná māyúṃ citayanta dhúnayaḥ 85 caná_áhan 86 _iva 87 iva_ahám Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 188 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 189 Pururávas in Urváši Pururávas I. Hej, žena, z mislijo postoj; kako si huda! Dajva, zdaj si izmenjajva besede, saj misli te, če jih pustiva neizrečene, ne bodo nama jutri dobro dele. Urváši II. Kaj počela jaz naj bi s tem tvojim govorjenjem?! Odšla sem dalje že, kot prva izmed zarij. Kar vrni, Pururávas, se domov – težko sem ulovljiva – kakor veter! Pururávas III. Kot púščica za slavo iz tulca – strelíca zmagovalna, ki sto krav bo osvojila, pobliskala z odločnostjo je strahopetno, kot jágnjeta si mislijo, da z blejanjem strašijo. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 189 23. 06. 2020 08:15:45 190 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje IV. s vásu dádhatī śváśurāya váya úṣo yádi váṣṭy_ánti-ghāt / ástaṃ nanakṣe — — yásmiñ cākán dívā nákta śnathit vaitaséna urvaśī V. tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitasén[a u]tá sma me -v yatyai pṇāsi / á i púrūravo ’nu te kétam āya á rjā me vīra tan vas tád āsīḥ ú purūravas VI. y su-jūrṇíḥ śrṇiḥ sumná-āpir hradé-cakṣur ná granthínī caraṇyúḥ / t añjáyo ’ruṇáyo ná sasruḥ a śriyé gvo ná dhenávo ’navanta urvaśī VII. sám asmiñ jyamāna āsata gn utém88 avardhan nad yaḥ svá-gūrtāḥ / í mahé yát tvā purūravo ráṇāy[a á]vardhayan dasyu-hátyāya devḥ 88 utá_īm Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 190 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 191 IV. Postregla tastu z dobrim je krepčilom ob zori, ko želél je, iz sosednje hiše, dobila dom je, v njem veselje našla … Dan in noč sem zbadal jo s svojim trstom. Urváši V. Na dan kar trikrat si nabodel me s svojim trstom, nevoljno si vsak dan me polnil. A uklonila sem se tvoji strasti – tedaj si vladal mojemu telesu. Pururávas VI. Ah, plameneče vrste so prijateljic se v vence lotosove povezale in na vse strani se razbežale kot rdečica zarje, kot krave slavo mukale kričaje. Urváši VII. Skupaj so v porodu mi sedele žene, in reke samoopevane so ti ga vzgojile, kot ti si pod bogov zaščito zrasel za bitke veličastne z našimi sovragi. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 191 23. 06. 2020 08:15:45 192 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje purūravas VIII. sácā yád āsu jáhatīṣ v_átkam u á-mānuṣīṣu mnuṣo ni-ṣéve / ápa sma mát tarásantī ná bhujyús t atrasan ratha-spśo n[á á]śvāḥ urvaśī IX. yád āsu márto a-mtāsu ni-spk sáṃ kṣoṇbhiḥ — krátubhir ná pṅkté / t ātáyo ná tanvàḥ śumbhata sv áśvāso ná krīḷáyo dándaśānāḥ purūravas X. vi-dyún ná — y89 pátantī dávidyod bhárantī me áp yā km yāni / i i jániṣṭo apó nár yaḥ sú-jātaḥ i pr[á u]rváśī tirata dīrghám yuḥ urvaśī XI. jajñiṣá itth gopth yāya hí i dadhtha tát purūravo ma ójaḥ / áśāsaṃ tvā vidúṣī sásmin áhan ná ma śṇoḥ90 kím a-bhúg vadāsi 89 y_ 90 _aśṇoṣ Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 192 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 193 Pururávas VIII. A ko so svoje plaščke slekle in mednje je nesmrtne človek planil, tresoče so se razbežale kot gazele in kot kobile, če kočija jih oplazi. Urváši IX. Ko smrtnik se nesmrtnih jih dotakne – ta misli si, da jih podi v kričanje –, kot račke si kožuščke trebijo in grizejo skakljaje kot konjiči. Pururávas X. Kot strela je pobliskala, ko mi je odletela, vila, ki ukradla mi ljubezni je sadove. Zdaj rôjen iz vodá je mladi mož, Urváši rodu je podaljšala življenje. Urváši XI. In ti rojèn si bil, da bi zaščito nudil svetu, pa moč si svojo usmeril vame. Kaj nisem podučila te na tisti dan? Poslušal nisi. Kaj zdaj brez haska govoričiš?! Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 193 23. 06. 2020 08:15:45 194 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje purūravas XII. kad sūnúḥ pitáraṃ jātá ichāc cakrán n[á á]śru vartayad vi-jānán / kó dám-patī sá-manasā ví yūyod ádha yád agníḥ śváśureṣu ddayat urvaśī XIII. práti bravāṇi vartáyate áśru cakrán ná krandad ādh ye śivyai / í prá tát te – hinavā yát te asmé páreh y_91 ástaṃ nahí mūra mpaḥ92 i purūravas XIV. su-devó adyá pra-páted án-ā-vt parāvátam paramṃ gántav u / ádhā śáyīta nír-ter upásth[e á]dhainaṃ93 vkā rabhasso adyúḥ urvaśī XV. púrūravo m mthā m prá papto m tvā vkāso á-śivāsa u kṣan / ná vái stráiṇāni sakh yni santi i sālā-vkṇā hdayān y_et i 91 párā_ihi 92 mā_pas 93 ádha_enam Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 194 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 195 Pururávas XII. A kdaj bo sinek za očetom iskal, točeč debele solze, ko ga prepoznal bo? Kdo bi kdaj popoln par si upal razdružiti, ko ogenj jima še gori v domači hiši? Urváši XIII. Povedala mu bom, ko solze bo debele točil in kričal za skrbjo ljubečo … Na! Poslala ti ga bom iz naše družbe. Pojdi zdaj domov, neumnež, saj mene ne ujameš. Pururávas XIV. Če danes mi bo božji ljubljenec odlêtel, odšel v kraje nepovratka, v naročje legel bridkega bom konca, pa naj volkovi me požrejo! Urváši XV. Nikar ne umri mi, Pururávas, ne odidi, naj kruti te volkovi ne požró! Družabništva resnično iskati ni pri ženskah, saj njih srca so hijenska. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 195 23. 06. 2020 08:15:45 196 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje XVI. yád ví-rūp[ā á]caram márt yeṣu i ávasa rtrīḥ śarádaś cátasraḥ / ghtásya stoká sa-kd áhna āśnāṃ td evédáṃ94 tātpān carāmi purūravas XVII. antarikṣa-pr rájaso vi-mnīm úpa śikṣām y_urváśīṃ vásiṣṭhaḥ / i úpa tvā rātíḥ su-ktásya tíṣṭhān ní vartasva hdayaṃ tapyate me urvaśī XVIII. íti tvā dev imá āhur aiḷa yáthem95 etád bhávasi mtyú-bandhuḥ / pra-j te devn havíṣā yajāti s var-gá u tvám ápi mādayāse u 94 evá_idám 95 yáthā_īm Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 196 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 197 XVI. Ko tavala med smrtniki sem v podobi drugi – prebila tu sem komaj celo leto –, na dan zaužila kapljico stopljenega sem masla, od česar sem še zdaj presita. Pururávas XVII. Oh, njo, ki zdaj nebesa polni in ki izmerila nebesni svod je, najboljši med možmi jo zase hočem. Poplačana ti stokrat bo dobrota tvoja, če vrneš se! Oh, daj, srce boli me! Urváši XVIII. Tako ti tí bogovi tule govoré, potomec Ídin, da kakor to na zemlji gre, boš ti ostal pač zvezan s smrtjo – potomstvo tvoje bo bogovom darovalo, a ti se veselíl boš v nebesih. Luka rePanšek Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 197 23. 06. 2020 08:15:45 198 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje komentar in oPombe Metrum: triṣṭubh Iab hayé jye mánasā tíṣṭha ghore vácāsi miśr kṇavāvahai nú S prvim verzom dialoške himne med smrtnikom Pururávasom ( purūrávas-), sinom pračloveka Manuja in njegove hčerke Ide ( íḍā-), in nimfo ( apsarás-) Ur-váši ( urváśī-) je dosežen nenaden vstop v sredino že nekaj časa poprej trajajočega dramatičnega dogajanja, ki eksplicitno sicer ni upovedano. Jasno je, da nesmrtna nimfa zapušča Pururávasa, s katerim sta spočela sina Ajúja ( āyú-), a točen razlog za njeno zamero in jezo ni prezenten niti njemu. Himna je strukturirana kot dialog, ki pa je v osrednjem delu neusklajen, saj na novico o rojstvu sina (VII) Pururávas, izgubljen v blodečih reminiscencah, zapoznelo reagira šele v X. kitici. Če sprva njen izbruh jeze jemlje lahkodušno in s kar nekaj zbadljivega humorja (III), se v XII., XIV. in XVII. kitici stopnjuje njegov obup, ko postane očitna Urvášijina ne-usmiljena odločenost, da odide in se vrne k sestram, ki naseljujejo nebeške vode. V okviru vedske tradicije se zgodba pojavi še v Šatapathabrahmani (ŚBM XI.5.1: 1–17). Ta poskuša na podlagi rgvedske himne, ki je bila v 6. stoletju pr. n. št. me-stoma očitno že zelo slabo razumljiva, vzpostaviti mitsko pripoved s smiselnim vzročno-posledičnim potekom dogodkov, ki pa zagotovo niso dejansko ozadje prepira med Pururávasom in Urváši, ki daje narativni okvir rgvedski himni X.95. urváśī hāpsarḥ purūrávasam aiḍáṃ cakame. tá ha vindámānovāca. tríḥ sma mhno vaitaséna daṇḍéna hatād. a-kām sma mā ní padyāsai mò sma tvā nagnáṃ darśam. eṣá vái na strīṇm upa-cārá íti. s hāsmiñ jyóg uvāsa. ápi hāsmād garbhíṇy_āsa tvaj jyog ghāsminn uvāsa. táto ha gandharvḥ sám ūdire. jyóg v iyám urváśī manuṣyèṣv_avātsīd. úpa jānīta yátheyám púnar ā-gáched íti. tásyai hvir dvy-ùraṇā śáyana úpabaddhāsa táto ha gandharv anyatarám úraṇam prá methuḥ. s hovāca: a-vīrá iva bata me ’-janá iva putrá harantti. dvityam prá methuḥ. s ha táthaivòvāca. átha hāyám īkṣṃ cakre: katháṃ nú tád a-vīráṃ kathám a-janá syād yátrāhá sym íti. sá nagná evnt papāta. ciráṃ tán mene yád vsaḥ pary-ádhāsyata. táto ha gandharv vi-dyútaṃ janayṃ cakrus táṃ yáthā dívaiváṃ nagnáṃ dadarśa. táto haivèyáṃ tiró-babhūva. púnar áimīty ét tiró-bhūtā. sá ādhy jálpan kurukṣetrá samáyā cacāra. anyātaḥplakṣéti bísavatī. tásyai hdhy_ántena vavrāja tád dha t apsarása ātáyo bhūtv pári pupluvire. tá heyáṃ jñātvòvāca: ayáṃ vái sá manuṣyò yásminn ahám ávātsam íti. t hocus: tásmai v āvír asāméti. tathéti. tásmai hāvír āsus. t hāyáṃ jñātvbhí párovāda: [X.95.1] íty. úpa nú rama. sáṃ nú vadāvahā íti haivàināṃ tád uvāca: tá hétarā práty_uvāca: [X.95.2] íti. ná vái tváṃ tád akaror yád ahám ábravaṃ. dur-pā v ahá. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 198 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 199 tváyaitárhy_asmi. púnar ghn ihti haivàinaṃ tád uvāca. átha hāyám pári-dyūna uvāca: [X.95.14] íti. su-devò ’dyód vā badhnīta prá vā patet tád enaṃ vkā vā śvno vādyur íti. haivá tád uvāca. tá hétarā práty_uvāca: [X.95.15] íti. màitád  dthā. ná vái stráiṇa sakhyám asti. púnar ghn ihti. haivàinaṃ tád uvāca. [X.95.16] íti. tád etád ukta-praty-uktám pañca-daśa-rcám bahv-cḥ prhus. tásyai ha hdayam ā-vy-ayṃ cakāra. s hovāca: saṃvatsaratam rtrim  gachatāt. tán ma ékā rtrim ánte śayitse jātá u te ’yáṃ tárhi pu-tró bhavitéti. sá ha saṃvatsaratam rtrim  jagāma. éd dhiraṇya-vi-mitni. táto hainam ékam ūcur: etát prá padyasvéti. tád dhāsmai tm upá prá jighyuḥ. s hovāca: gandharv vái te prātár váraṃ dātras. táṃ vṇāsā íti. táṃ vái me tvám evá vṇīṣvéti. yuṣmkam eváiko ’sānti brūtād íti. tásmai ha prātár gandharv váraṃ daduḥ. sá hovāca: yuṣmkam eváiko ’sānti. té hocur: ná vái s manuṣyèṣv_agnér yajñíyā tanr asti yáyeṣṭvsmkam ékaḥ syd íti. tásmai ha sthālym ópyāgníṃ prá dadur. anéneṣṭvsmkam éko bhaviṣyasti. táṃ ca ha kumāráṃ cādy vavrāja. só ’raṇya evgníṃ ni-dhya kumāréṇaivá grmam éyāya. púnar aimty. ét tiró-bhūtaṃ. yò ’gnír aśvattháṃ táṃ y sthāl śamṃ. t sá ha púnar gandharvn éyāya. té hocuḥ: saṃvatsaráṃ cātuṣ-prāśyám odanám paca. sá etásyaivśvatthásya tisrás-tisraḥ sam-ídho ghténānvájya samídvatībhir ghtávatībhir gbhír ábhy_ dhattāt. sá yás táto ’gnír janit sá evá sá bhavitéti. té hocuḥ: parókṣam iva v etád. śvatthīm evòttarāraṇíṃ kuruṣva śamī-máyīm adharāraṇí. sá yás táto ’gnír janit sá evá sá bhavitéti. té hocuḥ: parókṣam iva v etád. śvatthīm evòttarāraṇíṃ kuruṣvśvatthīm adharāraṇí. sá yás táto ’gnír janit sá evá sá bhavitéti. sá śvatthīm evòttarāraṇíṃ cakré śvatthīm adharāraṇí. sá yás táto ’gnír jajñé sá evá sá āsa. téneṣṭv gandharvṇām éka āsa. Nimfa Urváši je ljubila Pururávasa, Ídinega sina. Ko se je poročila z njim, mu je rekla: “Trikrat na dan me boš lahko nabodel s trstom, a ne leži z mano proti moji volji in naj te ne vidim golega. Tako se moramo (pač) ženske vesti.” Dolgo je ži-vela pri njem – očitno tako dolgo, da je naposled tudi zanosila. Gandharve pa so si rekli: “Nekam veliko časa je že prebila Urváši med smrtniki. Domislite se, kako bi se nam vrnila!” Za posteljo je imela zavezani dve jagnjeti. Gandharve so odnesli eno jagnje in ona je vzkliknila: “Gorje! Kradejo mi mojega sinčka, kakor da tu (ob meni) ni nobenega junaškega moškega!” Vnovič so ji odnesli (jagnje). Ona pa je vzkliknila enako kot poprej. On (sc. Pururávas) pa si je rekel: “Kako je lahko temu tako, da tam, kjer sem jaz, ne bi bilo nobenega junaškega moškega?!” Gol se je pognal v tek za njimi. Da bi si nadeval oblačila, se mu je zdelo predolgo. Takrat pa so gandharve napravili, da se je zabliskalo, in zagledala ga je golega, kakor v dnevni svetlobi. Izginila je. “Nazaj grem,” (je rekla) in meni nič tebi nič izginila. Jadikujoč od skrbi je (Pururávas) zataval vse do Kurukšetre. (Tam je bilo) (jezero) Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 199 23. 06. 2020 08:15:45 200 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje z imenom Anjatahplakša, prepolno lotosov. Blodil je po njegovem bregu, po njem pa so v podobi rac vse naokrog plavale nimfe. Ko ga je (Urváši) prepoznala, je rekla: “To je smrtnik, s katerim sem prebivala.” (Ostale apsare) so dejale: “Poka- žimo se mu.” “Naj bo,” (je odvrnila) in prikazale so se mu. Ko jo je prepoznal, ji je roteče rekel takole: [X.95.1]. Rekel ji je torej: “Postani malo! Pogovoriva se.” Ona pa mu je odvrnila: [X.95.2]. Rekla mu je torej: “Nisi ravnal, kot sem ti naročila, in tako me sedaj zares ne moreš več ujeti. Vrni se domov!” Užaloščen je odvrnil takole: [X.95.14]. Rekel ji je torej: “Ljubljenec bogov se bo ali obesil ali pa odšel proč, da ga bodo požrli volkovi, če ne psi.” Takole mu je odgovorila: [X.95.15]. Rekla mu je torej: “Ne ženi si preveč k srcu. (Resničnega) družabništva z ženska-mi (pač) ni. Vrni se domov.” (In tole mu je še dejala:) [X.95.16]. Ta pogovor v petnajstih kiticah nam predajajo poznavalci verzov. A njeno srce se ga je usmililo. Rekla mu je: “Vrni se sem na zadnjo noč leta. Tedaj boš eno samo noč ležal z mano in rojen ti bo sin.” Vrnil se je zadnjo noč v letu in glej, (tam je bila) zlata palača. (Gandharve) so mu rekli le eno, namreč “Vstopi!”, njej pa so naročili, naj gre k njemu. Rekla (mu) je: “Gandharve ti bodo zjutraj ponudili nekaj v dar. Izberi si ga.” “Ti izberi zame!” (je odvrnil). (Urváši mu je nasvetovala:) “Reci, da bi bil rad eden izmed nas.” Zjutraj so mu gandharve res ponudili dar, on pa je rekel: “Rad bi bil eden izmed vas.” Odvrnili so: “Med ljudmi zagotovo ni takega ognja, s pomočjo katerega bi si človek pri daritvi lahko pridobil našo podobo.” V loncu so mu zato prinesli ogenj. “S tem (ognjem) daruj in postal boš eden izmed nas.” Vzel je nato svojega sina in odšel. Ogenj je odložil v gozdu in s sinom odšel v vas. “Nazaj grem,” je rekel in glej, (ogenj) je izginil. Kar je bil (poprej) ogenj, je postalo sedaj drevo ašvattha (sveti figovec), in kjer je bil poprej lonec, je bilo drevo šami. Vrnil se je h gandharvam. Rekli so mu: “Celo leto kuhaj kašo za štiri ljudi. Od tega figovca vsakokrat vzemi po štiri polena, jih natri s stopljenim maslom in podkuri z njimi z verzoma, ki vsebujta besedi “stopljeno maslo” in “poleno”. Ogenj, ki bo tako nastal, bo tisti pravi ogenj.” Rekli so mu: “To se sicer zdi nekoliko težko razumljivo. Naredi (raje) kresilno paličico iz lesa figovca in ploščico za netenje iz lesa drevesa šami. Tisti ogenj, ki bo tako nastal, bo pravi.” Rekli so: “Tudi to je nekoliko težko razumljivo. Naredi (raje) takó paličico kot ploščico iz lesa figovca. Ogenj, ki bo tako nastal, bo tisti pravi ogenj.” Napravil si je torej takó kresilno paličico kot ploščico za netenje ognja iz lesa figovca. Ogenj, ki je tako nastal, je bil dejansko tisti pravi ogenj. Daroval je z njim in tudi sam postal gandharva. Besedna zveza mánasā sthā-/ sthi- dobesedno pomeni ‘postati z mislimi’, torej ‘umiriti misli’, vácāsi miśr kar-/ k- pa ‘napraviti mešane besede’, tj. ‘izmenjati (si s kom) besede’. Kot frazema sta v korpusu obe zvezi edinstveni. Vokativ ghore k pridevniku ghorá- ‘strašen, strah/strahospoštovanje/čudenje zbujajoč’ je rabljen v predikativni funkciji, parafrazirano torej “plašiš me (s svojim vedênjem)”. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 200 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 201 Icč ná nau mántrā án-uditāsa eté máyas karan páratare canhan Dobesedno: “Te misli ( mántrā … eté) nama ( nau), (če ostanejo) neizrečene ( án-udita-), ne bodo naredile ( ná karan) veselja ( máyas-) niti ( caná) na najbolj oddaljen ( páratara-) dan ( áhan)”, torej “še tudi po preteku vsega časa (ki mi je dan kot umrljivemu človeku) jih bova obžalovala”. Zaimek za drugo deikso tu nastopa v opominjevalni vlogi in kaže na stično točko védenja tvorca besedila in njegovega nanosnika: ‘te misli (– saj veš, katere)’. V sledečem retoričnem vprašanju (IIa) zaimek nosi funkcijo demonstrativa in kaže v sfero prejemnika besedila: kím et vāc kṇavā távāhám (IIa) “Kaj naj jàz (tj. nekdo, kot sem jaz) naredim ( kím kṇavā) (z vsemi) temi (namreč) tvojimi besedami?”. IIb prkramiṣam uṣásām agriyéva Slovnična vsebina aorista akramiṣam ‘odkorakala sem’ s preverbom prá ‘naprej’ je punktualnost in s tem finalnost dejanja, ki v skladu s splošno funkcijo aorista sega v neposredno preteklost, torej nekako “odšla sem že naprej”. Popolno nepre-klicnost Urvášijinega dejanja dodatno krepi prispodoba z nepovratnim odhodom najsi bo prvega jutranjega svita najsi bo prazore, torej prve zore, ki je po osvoboditvi svetlobe vzplamtela na nebu: uṣásām agriy_iva “(tako dokončno) kakor (odide/je odšla tudi) *prva izmed jutranjih zor/*(čisto) prva (od vseh nadaljnjih) zor”. IIIab íṣur ná śriyá iṣu-dhér asan go-ṣḥ śata-s ná ráhiḥ Manjkajoče metrične enote v kodi verza so ikonični odraz bliskovite hitrosti, s katero je Urváši nenadoma odšla. Ker je logična manjkajoča glagolska oblika asān ‘izstreljena’ skoraj homofona s sledečim samostalnikom asan, gre za besedno haplologijo,96 ki je uporabljena kot stilistično sredstvo, saj ritmično učinkuje kot prehitevanje – verz se namreč tako rekoč spotakne preko samega sebe v sledečo polovico distiha. Dobesedno torej: “Kakor ( ná) puščica ( íṣu-) iz tulca ( iṣu-dhí-) izstreljena / (je ta njen) izstrelek ( asan-), ki je (strelcu) osvojil krave ( go-ṣáh-) (tj. prvo in najprestižnejšo nagrado pri lokostrelskem tekmovanju, s katerim je nagrajen prav najuspešnejši izstrelek), kakor ( ná) bliskovita (strelica) ( ráhi-), ki (jih, sc. krav) osvoji sto ( śata-sáh-)”. Oblika śriyá (k samostalniku śr- ‘odličnost, sijajnost’, od tod ‘slava; lepota; blišč’) je formalno večznačna: če gre za rodilnik ednine śriyás, je treba besedno zvezo śriyá iṣudhéṣ razumeti v smislu ‘iz tulca (njene) lepote’, a se glede na kontekst zdi verjetnejša dajalniška oblika śriyé z namenilnim (finalnim) pomenom, ki kot dopolnilo sodi k povedku, torej ‘kakor puščica (izstreljena) za (dosego) slave (< *za odličnost’), kar je tudi samostalnikova splošnejša in razširjena funkcija (dalje gl. komentar k X.86.3č); prim. VIč śriyé gvo ná dhenávo navanta “kot za stavo so (gogotale), kakor na ves glas mukajo molzne krave”. 96 Tako že Pischel 1889: 17, prim. Knobl 2007: 128-130 = 2009: 68-70. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 201 23. 06. 2020 08:15:45 202 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje IIIcč a-vre krátau ví davidyutan n[á ú]rā ná māyúṃ citayanta dhúnayaḥ Zloženka a-vra- s svojim nepričakovanim akcentskim mestom (pričakovali bi namreč * a-vīrá- proti teoretično predvidljivi opisni zloženki * á-vīra- ‘nejunak’) lahko opozarja, da v drugem členu dejansko ni vsebovan samostalnik vīrá- ‘junak, mož’ < *‘junaški’, pač pa formalno posamostaljeni * vra- ‘junaštvo’ (prim. * mta- ‘smrt’, dobesedno ‘mrtvost’ k mtá- ‘mrtev’). Pomen posesivne zloženke bi torej bil ‘nejunaški, šibek, strahopeten’ (dalje gl. komentar k II.42.3č, II.43.3č) in avre krátau ‘v boječni/(le) šibki odločnosti’ ali ‘v odločnosti, ki ne izvira iz junaštva’ > *‘iz strahu’ (prim. komentar k X.95.9b). Vendar vsaj X.86.9a opozarja, da je kljub presenetljivemu akcentskemu mestu morda ustreznejša interpretacija ‘ki nima mo- škega/junaka’: a-vram iva mm ayá / śarrur abhí manyate / uthám asmi vīríṇī / índra-patnī marút-sakhā / víśvasmād índra úttaraḥ “Ta ogabnež tule si misli, da sem brez moškega, a jaz imám moža – Indrova soproga sem in Marútov družica. Indra je nad vsemi!”. Paralelno z bahuvrihijem a-vra- se akcentsko obnaša še pridevnik a-mítra- (ob simpleksu mitrá- ‘pogodba, pakt; partner, prijatelj’), medtem ko med po strukturi prav tako vzporednima su-vra- in su-mitrá- ‘prijatelj’ (enako dur-mitrá- ‘sovražnik’) ne veljajo primerljive akcentske razmere; to je seveda nemudoma razložljivo ob predpostavki, da sta su-mitrá- in dur- mitrá- dejansko opisni zloženki ‘dober/slab partner, prijatelj’ in ne posesivni ‘ki ima (s kom) dober pakt/ki ima s kom (sklenjen) slab pakt’. Razlog za baritonirano (na koren besede umaknjeno) akcentsko mesto v posesivni zloženki su-vra- ‘ki ima/ki prinaša moč- ne sinove’ (prim. II.42/43.3č) je verjetno opozicijske narave, tj. sekundarno formalno opozarjajoč na pomensko razliko med su-vra- in teoretično predvidljivim * su-vīrá-, kar bi v sinhronem sistemu kot opisna zloženka (karmadharaja) pomenilo ‘dober junak/dober mož’; od tod bi se po analogiji utegnil novemu vzorcu prilagoditi tudi podedovani * a-vīrá- (razlog za odstopajoče akcentsko mesto v a-mítraje prav tako treba iskati v procesu bega homonimov, saj bi * a-mitrá- v sinhronem sistemu pomenilo ‘ki nima prijatelja/prijateljev’ in ne dejansko ‘ki nima /z nekom sklenjenega/ prijateljskega pakta’ > ‘neprijateljski, sovražen, nasprotujoč’). Če je torej pravilna interpretacija zloženke a-vra- tista, ki jo narekuje antonim vīríṇ-ī-, bi bilo problematično zvezo a-vre krátau mogoče razumeti kot ‘v odločitvi, ki (za prihodnost) ne predvideva (več) moškega (ki bi bil ob njej kot njen partner)’. Pridevnik vīr-íṇ- sicer načeloma ne pomeni isto kot splošno * vīra-vánt-, pač pa nosilca lastnosti po tej lastnosti sami izdvaja iz množice, prim. hásta-vant- ‘ki ima (pač) roke’ proti hast-ín- ‘slon’ < *‘(med živalmi tisti edinstveni), ki ima roko (tj. rilec)’. V kontekstu X.86.9a bi bil torej morda ustreznejši prevod “jaz imam junaka za moža” < *“(ne samo, da) imam moža, (ampak v njem/z njim tudi) junaka”, glede na druge kontekste pa splošneje ‘ki ima junaka za moškega (moža)/sina’, pri čemer bi bilo torej tudi pridevnik a-vra- ustrezno natančneje interpretirati kot ‘ki Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 202 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 203 nima junaka kot moškega (moža)/sina’ ali ‘ki nima junaškega moškega (moža)/ sina’, prav kot bi tudi su-vra- dejansko pomenilo ‘čigar možje/sinovi so juna(š)ki’ (prim. izpeljanko suvr ya- ‘mnoštvo junaških mož/sinov’), prim. VII.4.6 ~ 8 śe h y i í agnír amtasya bhrer / śe rāyáḥ suvr yasya dtoḥ // m tvā vayá sahasāvann i a-vrā … nahí grábhāy[a á]raṇaḥ su-śévo / anyódaryo mánasā mántav u // ádhā cid ókaḥ púnar ít sá et y /  no vāj y abhīṣḷ etu návyaḥ “Saj Agni vlada nad nesmr-i  tnostjo in obiljem, (saj) vlada nad podelitvijo obilja junaških sinov. Naj ne sedimo okrog tebe (v daritvi), o presilni, brez (nam rojenih) junaških sinov … Kajti tuj (sin) ni dovolj ljub, da bi ga vzeli, (in) tisti, rojen iz maternice druge (ženske), da bi se (nanj) mislilo s srcem/da bi bil vreden (naše) pozornosti – tak se potem celo vrne nazaj domov! Naj k nam (raje) pride nov (in nam lasten) (sin), ki bo (za nas) zmagoval in imel premoč nad (vsemi)”. Če je torej najnatančnejše tolmačenje pridevnika a-vra- ‘ki nima mož/sinov, ki bi bili junaki’ oz. ‘ki nima junaških mož/ sinov’, bi a-vre krátau v X.95.3c morali razumeti v smislu: “v intenci, ki ji jo je dovolilo dejstvo, da njen mož ni(sem) junak” ali “v intenci, ki jo je sprožilo njeno prepričanje/očitek, da njen mož ni junak”. Tudi interpretacija zadnjega verza je izrazito težavna in prav njegovo napačno ra-zumevanje je, kot je razvidno iz parafraze te legende v Šatapathabrahmani, podane zgoraj, ponudilo sicer težko opredeljivi razlog za Urvášijin odhod. Obliko úrā k osnovi úraṇ- ‘jagnje’ je formalno možno interpretirati kot imenovalnik ednine ali imenovalnik množine srednjega spola, eventualno celo kot imenovalnik ednine ali množine ženskega spola, ob privzeti možnosti, da je prišlo do sekundarnega prehoda nosniške osnove úraṇ- v dolgo ajevsko (preko imenovalnika, ki sta si v obeh sklanjatvenih vzorcih formalno identična). Glede na glagolsko obliko citayanta je seveda verjetnejša množinska interpretacija. Po svoji obliki sicer kot iterativ opredeljiva glagolska osnova citáya-ti/ te ‘biti zaznan (kot), zdeti se, pojaviti se’ (k cet-/ cit- ‘zaznati’) se v korpusu pojavlja tudi v sekundarno pridobljenih pomenih ‘zaznavati’ (kot posledica asociacije od diateze izvorno neodvisnega stativnega pomena z medialno sprego) in v popolni sinonimiji z aktivno kavzativno osnovo cetáya-ti tudi ‘dati (komu kaj) zaznati, predočiti’ oz. ‘narediti (komu kaj) prezentno/vidno’, k čemur prim. I.131.2e índraṃ ná yajñáiś citáyanta āyávaḥ “kakor so se Indri Ajúji razkrili ( citáyanta; < *so se dali zaznati) preko (svojih) darovanj”; VII.60.6ab imé mitró váruṇo dūḷábhāso / -cetásaṃ cic citayanti dákṣaiḥ “Mitra a in Váruna, težko prevarljiva, s svojimi veščinami celo ( cid) tistemu, ki ne premo-re uvida ( á-cetas-), dasta videti ( citayanti)” ali IV.51.3ab uchántīr adyá citayanta bhojn / rādho-déyāya[a u]ṣáso maghónīḥ “Ko so se danes zasvitale, darežljive zore opozorijo ( citayanta; < *jim dajo razumeti) darovalce, da je (čas) za prinos daritve ( rādho-déyāya)”. Možne interpretacije problematičnega četrtega verza so torej: a) “kakor ( ná) jagnjeta ( úrās) dajo zaznati ( citayanta) (svoje) blejanje Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 203 23. 06. 2020 08:15:45 204 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje ( māyúm), (kot da so) hrupna ( dhúni- ‘bučen, rohneč; vihrav’)”, b) “kakor jagnjeta pokažejo (< *dajo zaznati) svoje blejanje, (tako ona svoje) glasne (zvoke)” ali c) “svoje glasne (zvoke) (mi) da slišati, kakor jagnje svoje blejanje”. Prispodoba v vsakem primeru služi kot pejorativna opazka k Urvášijinemu izbruhu jeze. Injunktivni naklon glagolske oblike ví davidyutat ima funkcijo okarakterizacije in torej upoveduje dejanje, ki izhaja iz splošne lastnosti jagnjet. Prevod ‘pobli-skavati’ je na tem mestu ustreznik za iterativno funkcijo konjunktiva intenziva ví davidyutan (h glagolu vi-dyot-/ dyut- ‘bliskati se preko celotnega neba / ví/’). IVabc s vásu dádhatī śváśurāya váya úṣo yádi váṣṭy ánti-ghāt / ástaṃ nanakṣe yásmiñ cākán Dobesedno: “Ta ( s), oskrbujoča ( dádhatī) tasta ( śváśurāya) z dobrim ( vásu) krep- čilom ( váyas)/s krepčilom ( váyas) (kot) dobrino ( vásu), vsako jutro ( úṣas), če (si slednji le) želi ( yádi váṣṭi), iz hiše nasproti ( ánti-ghād), si je našla ( nanakṣe < *je prispela v) dom, v katerem ( yásmin) je vesela/uživa ( cākán)”. Prvi in tretji verz sta katalektična, in sicer IVa z desetimi in IVc z devetimi zlogi. Poleg tega se kljub prekinjenemu sandhiju skladenjsko zajedata čez verzni šiv v tretji verz, tj. razen v primeru, da je pravilna interpretacija sledeča: “Ona oskrbuje ( s dádhatī; tj. kot nominalni stavek * je oskrbujoča) tasta z dobrim krepčilom/s krepčilom (kot) dobrino vsako jutro, če (le) želi ( yádi váṣṭi), iz hiše nasproti ( ánti-ghād). Našla si je dom, v katerem uživa”. Kar se tiče IVa, bi bilo tudi zaradi neobičajne cezure, ki sicer pade takoj za reduplikacijski zlog neosebne glagolske oblike dádhatī, mogoče predvideti (v tem primeru seveda stilistično pogojeno) haplologijo s vásuddhatī śváśurāya, torej s vásu-d dádhatī … “dobrotljiva ( vásu-d-, dobesedno ‘prina- šalka dobrin’), oskrbujoč (svojega) tasta …”. Zdi se sicer verjetno, da bi bilo treba vendarle vsaj del desetzložnih verzov, ki se občasno pojavljajo v okviru trištubhskega vzorca, obravnavati zgolj kot metrično očitno sprejemljive hipometrične verzne variante s premorom pred glavno cezuro; v to kategorijo seveda teoretič- no utegne soditi tudi X.95.4a. Absolutno neobičajen pa je devetzložni hipometrični vzorec prvega verza drugega polstišja. Ta se sicer ne zdi zvezan z opazno počasnim ritmičnim vzorcem za cezuro: ''. Izhodni dispondej je z injunktivom perfekta cākán s predhodnim zaimkom vred namreč dovolj pogosta kadenca. Zamolčana sta torej zloga, ki tvorita prehod/predkadenco: ''(––)' , kar bi utegnilo v smislu metrične pavze ustrezati Pururávasovemu krajše-mu premisleku pred samopotrditvijo, da je (vsaj po njegovem prepričanju) Urváši pri njem vendarle našla srečo. Če je zgolj premor nameravan tudi v IVa, pa je metrično izrazito nestabilna celota morda odraz Pururávasovega epizodično raztr-ganega opominjanja (samega sebe, saj je o Urváši tu poročano v tretji osebi) na z njegovega zornega kota sicer srečne razmere, iz katerih je nenadoma vzniknil (kot se zdi, njemu po vzroku popolnoma nedoumljivi) prepir. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 204 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 205 úṣas je s pomočjo akcentskega premika adverbializirani tožilnik množine ‘vse zore’ > ‘vsa jutra’ ali, manj verjetno, rodilnik ednine ‘ob zori’ (za to strategijo prim. dívā ‘podnevi’ proti div ‘z dnevom’). Zloženko ánti-gha- je glede na njeno akcentsko mesto mogoče interpretirati kot posesivno (bahuvrihi), torej s pomenom ‘ki ima hišo nasproti/v bližini’ (prim. ánti-yūti- ‘ki ima pomoč pri roki’, ánti-deva- ‘ki ima v bližini bogove’), ali kot opisno (karmadharaja) ‘hiša, (ki stoji) v bližini/nasproti’, pri čemer kontekst sam jasno narekuje izbiro druge formalne in s tem pomenske interpretacije. Vab tríḥ sma mhnaḥ śnathayo vaitaséna utá sma me -v yatyai pṇāsi á i Členica sma (z etimološkim pomenom ‘enkrat’) v kombinaciji z indikativom (in obrobno injunktivom) prezenta izraža iterativno in s tem habitualno dogajanje v preteklosti (ponavljalni preteklik): sma śnathayas ‘imel si me navado prebadati/ znova in znova si me (rad) prebadal’, sma pṇāsi ‘imel si me navado polniti/znova in znova si me (rad) polnil’. Da je to za Urváši sicer v celoti stvar preteklosti, je jasno poudarjeno z zaimenskim prislovom tád ‘takrat, tedaj’ v sledečem dvostiš- ju: ánu te kétam āya / rja me vīra tan vas tád āsīḥ “Takrat sem (pač še) sledila ú tvoji volji (in ti pustila, da) si bil vladar mojega telesa, junak (moj)”. VIab y su-jūrṇíḥ śrṇiḥ sumná-āpir hradé-cakṣur ná granthínī caraṇyúḥ Dobesedno: “(te = ts, gl. VIc), ki ( y) (so) lepo plameneči red/sprevod ( śrṇiḥ, z distrahiranim branjem [ śráyaṇiḥ] po razvezu kontrakta ē za prvotno * aya) družic v (medsebojni) naklonjenosti ( sumná-āpi-; su-mná- ‘naklonjenost’), (ki se) kakor oko sredi jezera ( hradé-cakṣuṣ, tj. lotosov cvet) tesno zavozlan ( granthín- ‘vsebu-joč vozle’) (tj. kakor v obliki korald) premika sem ter tja ( caraṇyúṣ ‘premikajoč se’ kot s sufiksom -ú- popridevljeni denominativ k izglagolskemu samostalniku cáraṇa- ‘premikanje, vrtenje’)”. Edninskost korelativa y v VIa za množinsko nanosnico ts je posledica sekundarnega slovničnega ujemanja s predikatom śrṇi- ‘vrsta, red’. Pridevek ‘lepo plameneč’ ( su-jūrṇí-) se hkrati nanaša na temnordečkasto barvo račjega perja (kot postane eksplicitno razvidno iz IXc in o čemer priča tudi zgornji odlomek iz Šatapathabrahmane, Pururávas apsare namreč prvič uzre v podobi račje jate) ter barvo in obliko sestavnih delov (lotosovi suličasti listi kot podoba plamena) lotosovega cveta, na katerega spominja račja formacija. VIč śriyé gvo ná dhenávo (ʼ) navanta Formalno je glagolska oblika navanta lahko injunktiv prezenta ( navanta) ali imperfekt ( anavanta). Glede na predhodno perfektovo obliko sasrur ‘razbeža-le so se’ sta obe interpretacijski možnosti enako verjetni, pri čemer perfekt v obeh slučajih izraža preddobno dejanje, torej “(Potem ko) so se razbežale kakor rdečkasta ličila/rdečkaste ličilke ( añjáyas_aruṇáyas) (tj. kakor zore), so kakor za Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 205 23. 06. 2020 08:15:45 206 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje stavo ( śriyé; tj. na ves glas) gagljale ( anavanta), kakor ( ná) krave ( gvas) (glasno mukajo), ko se jih molze ( dhenávas)”. V slučaju, da v verzu nastopa injunktiv, je s to glagolsko obliko implicirano, da gre ali za Pururávasov spomin na dogajanje ob njegovem prvem srečanju z apsarami ali za splošno okarakterizacijo nimf (z injunktivom tu v habitualni funkciji), vsekakor pa ne zgolj za naracijo. VIIa sám asmiñ jyamāna āsata gnḥ Izjavo je treba razumeti kot Urvášijin očitek predhodni Pururávasovi karikaturi-zaciji: sám āsata gnḥ “(Ob porodu tvojega sina pa) so (vendarle/še kako) sedele skupaj (te) božanske ženske (o katerih praviš, da so polne kapric in da se razbe- žijo že ob prvem znaku morebitne nevarnosti)”. Vse glagolske oblike v sedmi kitici so avgmentirane in torej kot narativni imperfekti upovedujejo dejstva, ki jih po implikaciji Pururávas dejansko še ne pozna, z informacijo vred, da se mu je rodil sin. Cezura v prvem verzu pade na morfemski šiv med glagolsko osnovo jya- in pripono za medialni particip -māna-, kar je iregularno in s tem seveda dovolj neobičajno, da zahteva dodatno pozornost. Po eni strani bi lahko metrična razcepitev sicer celostne neosebne glagolske oblike na simbolični ravni odražala prerez vezi med materjo in sinom, a to ni zelo verjetno, saj besedna zveza asmiñ jyamāna natančno pomeni ‘medtem ko se je rojeval’, razen če je s cezuro implicirano ‘medtem ko se je rojeval (in se tudi rodil)’. Druga, morda celo verjetnejša možnost je, da je s kratko pavzo, ki preseče besedo, dosežen suspenz – Urváši sredi ključnega momenta v svoji repliki takoj za pomenonosnim segmentom glagolske oblike za hip postane, da bi videla Pururávasovo reakcijo na ta zanj očitno popolnoma nov podatek. VIIcč mahé yát tvā purūravo ráṇāy[a á]vardhayan dasyu-hátyāya devḥ Skladenjska zveza samostalnikov ráṇāya- (‘bitka’) in dasyu-hátya- ‘poboj Dásjujev’ je (ob upoštevanju hiperbatona, ki pa je v rgvedski himniki dovolj pogosta stilistična figura) treba razumeti kot hendiadioin, torej “za véliko ( mahé) bitko, v kateri boš pokončal Dásjuje”. Funkcija zaimkovnega prislova yád ‘če; (potem) ko; ker; (tako) da’ je v tem primeru kontekstualno ‘kakor’ (formalno ‘če’) ali eventualno vzročna (‘ker’). VIIIcč ápa sma mát tarásantī ná bhujyús t atrasan ratha-spśo n[á á]śvāḥ Verz vsebuje hapaks tarásant-, poleg tega pa je elidirana tudi osebna glagolska oblika. Ker je iz konteksta mogoče predvideti, da je z neobičajnim deležnikom tarásant- verjetno mišljen dejanski trásant- ‘tresoč se’, logična glagolska oblika pa bi bila na tem mestu ravno ‘uteči, zbežati’ oz. podobno, se ponuja mo- žnost, da je zaporedje tarása- palindrom in bi ga bilo torej od leve proti desni treba razumeti kot trásantī- ‘tresoča se (sc. gazela)’, v obrnjeno smer pa v njem Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 206 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 207 videti manjkajočo osebno glagolsko obliko asarat ‘stekla je’, torej “Kakor plašna ( trásantī-) činkara ( bhujyúṣ, vrsta gazele, etimološko ‘bežeča’), (ki) je vsakokrat ( sma; sc. kadarkoli sem jo bil srečal) stekla (* asarat) stran ( ápa) od mene ( mád), so se te ( ts, sc. nimfe s privzeto podobo rac) splašile ( atrasan) (pred mojim do-tikom) kakor ( ná) (se splašijo) kobile ( áśvās), ko/če jih oplazi (< *se jih dotakne) voz ( ratha-spś-)”. Rekcijsko zloženko ratha-spś- se da interpretirati aktivno ‘ki se dotakne voza’ ali pasivno ‘ki se ga dotakne voz’, pri čemer izbira druge interpretacije bolje ustreza dejanskemu eksternemu vzgibu za preplah (vendar prim. še komentar k naslednji kitici). IXab yád āsu márto a-mtāsu ni-spk sáṃ kṣoṇbhiḥ — krátubhir ná pṅkté Interpretacijsko gre za daleč najtežavnejše dvostišje. Samostalnik kṣoṇ- je etimološko sicer povezan s pomenom ‘čreda (drobnice)’ (avestijsko fšaoni-), vendar tega pomena nima nikjer v Rgvedi; v vseh kontekstih, kjer se pojavi (najsi bo v ednini ali v množini), pomeni ‘(bojni) krik(i)’, zato je upravičeno sklepati, da se kot tak ohranja tudi v danem primeru – pod negotovo predpostavko sicer, da je bila sinhrona etimološka povezava s kṣu- ‘drobnica’ še živa, bi si prevod lahko eventualno privoščil ‘(protestni) kriki (čredice)’. To zlasti zaradi možnosti, da Urváši s to repliko morda aludira na III(c)č: “kakor kažejo jagnjeta svoje blejanje, (kot da z njim) rohnijo” (gl. zgoraj). Besedna zveza krátubhir ná ‘kakor (da) s (svojimi) namerami/nameni’ bi namreč utegnila ironizirati Pururávasov a-vre krátau ‘v strahopetni nameri’ (IIIc), s katerimi poprej sam karikira njena dejanja (vendar gl. zgoraj glede problematike v zvezi z interpretacijo pridevniške zloženke a-vra-). Ta njen nenaden (!) uvid, kako ga učinkovito zbosti, bi bil tudi odgovoren za manjkajoči zlog in metrično pavzo pred cezuro, ki stoji točno pred dotično besedno zvezo. Glede na vse omenjeno, se ponuja sledeča interpretacija: “Ko ( yád) se (nekdo, ki je zgolj) smrtnik ( mártas) dotakne ( ni-spk) nesmrtnih ( āsu … a-mtāsu), druži z ( sám pṅkté) (njihovimi) kriki ( kṣoṇbhiṣ) (tj. z njimi, medtem ko pri tem kričijo) po … tako zvanih ( ná) (svojih junaških) namerah/ namenih ( krátubhiṣ), (IXcč) si té (dejansko le) kakor račke umivajo ( śumbhata; injunktiv tu s habitualno funkcijo) svoja telesca (in ni res, da se preplašene tresejo) ter poskakujoče sem ter tja ( krīḷáyas) grizljajo ( tebe) kakor (igrivi) konjiči (ne pa da bežijo od tebe v preplahu ob tvojem dotiku, kot to vidiš ti)”. Implicirano je s tem, da si nekdo, ki je le navaden smrtnik, zgolj namišlja, da se po svoji lastni volji, če mu tako zadiši, igra z nesmrtnimi nimfami, ko pa mu v resnici to same pustijo, igrive in spogledljive kot so – njihova navidezna plašnost in kričanje, pa če si še tako misli, da je sam njun vir, sta zanje tako rekoč le del zabave. Kitici VIII in IX sta torej popolnoma paralelni: vsaki opazki, ki jo poda Pururávas o svoji izkušnji z apsarami, ustreza Urvášijina oči odpirajoča replika v IX. S tem izkoristi priliko, da mu posredno da jasno vedeti tudi naslednje: kot smrtnik nad Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 207 23. 06. 2020 08:15:45 208 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje njo nima nikakršne moči (o čemer ga je tudi poučila ob pričetku njune kratkotraj-ne zveze, gl. XIcč), pač pa le toliko, kot mu je to sama pustila (gl. Vcč). Xab vi-dyún ná — y pátantī dávidyod bhárantī me áp yā km yāni i i Ritmična tišina pred cezuro tvori dramaturško pavzo (za enako stilistično sredstvo v identični vlogi gl. XIIIc), ki simbolično ponazarja gesto nenadnega bliska ( vi-dyút), s katerim je primerjana Urváši ob svojem za Pururávasa povsem nepri- čakovanem odhodu. Injunktiv intenziva dávidyot ima tu okarakterizirajočo funkcijo, oba aktivna participa prezenta pa sta v vzročno-posledičnem razmerju, pri čemer je nameravani pomen deležnika bhárant- ‘nesoč (s seboj, stran od koga)’, torej “Kakor strela (!) (je ta) vodna vila ( áp yā), ki ( y) švigajoča ( pátantī-) bliska i čez celo nebo ( dávidyot), odnašajoč ( bhárantī-) (vse) stvari, ki so mi ljube ( me … km yāni)”. Glede preslikave apokaliptičnega vremena, značilnega za deževno i obdobje, na dramatičnost dogajanja in Pururávasovo notranjo razrvanost gl. komentar k XVIb. Xč prá_urváśī tirata dīrghám yuḥ Za frazem prá tari-/ t- yuṣ *‘iti naprej preko (trenutnega) življenja’ > ‘zagotoviti nadaljnji obstoj’ gl. komentar k VII.103.10č. Glede na to, da je ime njunega sku-pnega potomca āyú- (dobesedno ‘kdor je poln življenja’), se za samostalnikom yuṣ ‘življenje’ (v smislu celotne življenjske dobe) utegne dodatno skrivati ravno ta implikacija. XIab jajñiṣá itth gopth yāya hí dadhtha tát purūravo ma ójaḥ i Funkcija členice hí (prestavljene iz Wackernaglovega položaja zaradi skladenjske aktualizacije glagolske oblike jajñiṣé z njenim dopolnilom) tu nikakor ne more biti kavzalna, kakršna se v korpusu praktično izključno pojavlja. Njen pomen je na tem mestu preprosto ‘ja’ s funkcijo poudarjenja samoumnevnosti upovedanega, kar je dejansko tudi njena etimološka vsebina: kavzalna funkcija pri predpostavljenem vzročnem odvisniku se pri členici namreč razvije v odnosu do vsebine sledečega glavnega stavka, ki je v vseh poznanih primerih logično izpeljana iz predhodne trditve, medtem ko je v danem primeru razmerje med stavkoma dejansko protivno: “Saj si se ja ( hí) prav zato (in za nič drugega) ( itth) rodil ( jajñiṣé), da bi nudil zaščito ( gopth yāya), (a) si (kljub temu) vame i ( me) usmeril ( dadhtha, dobesedno ‘položil’) (vso) to ( tád) (svojo) moč ( ójas-)”. Finalni dativ gopth yāya je z redko nedoločniško pripono - ya- tvorjen iz samo-i i stalnika gopīthá- ‘zaščita, varovanje’ (etimološko go=pī-thá- ‘čuvanje goveda’ h go-p- ‘ki čuva govedo’ kot ud=gī-thá- ‘petje’ k ud-g- itd.) in je po obliki in funkciji primerljiv s sahaśéy yāya ‘da bi ležala skupaj (z njim)’ (gl. komentar i k X.10.7b). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 208 23. 06. 2020 08:15:45 puRuRávas iN uRváši 209 XIc áśāsaṃ tvā vidúṣī sásmin áhan sásmin je haplologizirana pronominalna oblika lokativa singularja pridevnika samá- ‘enak, isti’, ki se sicer ne obnaša kot zaimkovni pridevnik. Na to opozarja tudi njen akcent ( sásmin < * samásmin). Diahronojezikovno je sicer možno, da bi se v tovrstnem lokativu reliktno ohranjala periferna oblika anaforičnega zaimka sá-, a bi v tem primeru ne pričakovali tako izrecno deiktičnega pomena. Da je pomen besedne zveze sásmin áhan dejansko ‘na isti dan’ se potrjuje s kontekstualno nedvoumnim IV.12.1b yás tvm agna inádhate yatá-sruk / trís te ánnaṃ kṇávat sásmin áhan “kdor te bo zanetil, Agni, in ti s ponujeno daritveno žlico trikrat v istem dnevu pripravil jedilo …”. XIIb cakrán ná_áśru vartayad vi-jānán Morda bi bil ‘tóči debele solze’ najustreznejši podomačitveni prevod za dobesedno ‘obrača/vali ( vartayat) solze ( áśru) kakor ( ná) kolo ( cakrám)’, najverjetneje v smislu ‘nenehno joče’. Samostalniško obliko áśru je treba slovnično razumeti kot tožilnik množine, ki je pri nosniških, ijevskih in ujevskih osnovah srednjega spola formalno lahko enak tožilniku ednine. Injunktiv prezenta vartayat je razumljiv in tudi pričakovan ob predpostavki eliptičnega vprašalnega zaimka kad – v nizu več retoričnih vprašanj, kjer vsaj eno vsebuje glagolsko obliko v konjunktivu (s prihodnjiškim pomenom), je injunktiv s slednjim funkcijsko izenačljiv, torej kad sūnúḥ pitáraṃ jātá ichāt / (kad) cakrán ná_áśru vartayad vi-jānán “Kdaj bo (meni) rojeni sin iskal za očetom? (Kdaj) bo točil debele solze, ko (ga, sc. svojega očeta) bo prepoznal ( vi-jānant-)?”. XIIcč kó dám-patī sá-manasā ví yūyod ádha yád agníḥ śváśureṣu ddayat Glede eliptične dvandve (parne zloženke) dám-patī *‘gospodar (in gospodarica) hiše’ > ‘mož in žena’ gl. komentar k X.10.5a. V glavnem in odvisnem stavku podredne zveze, ki tvori retorično vprašanje, je injunktiv rabljen glede na naklon impliciranega odgovora, tj. v injunktivu izražene splošnoveljavne trditve: “Kdo (pri zdravi pameti) drži stran (drugega od drugega, tj. ločuje) ( ví yūyot) (taka) zakonca ( dám-patī), ki sta se ujela ( sá-manasā, dobesedno ‘ki sta istih misli’), (sploh) takrat ( ádha), ko ( yád) (še) sveti ( ddayat) ogenj ( agníṣ) pri star- ših ( śváśureṣu, dobesedno ‘pri tastovih’) (tj. ko sta še mlada in njuna ljubezen še sveža)?”, pri čemer je v vprašanju vsebovan odgovor * ná káś cid ví dámpatyur yūyot pátnīm “(Na splošno je mogoče reči, da) ni nikogar, ki bi kaj takega storil”. Perfektova osnova ima pri obeh glagolih prezentov pomen (v primeru korena dayi-/ dī- je sekundarni prehod v prezentovo osnovo že tudi formalno izpeljan s prestavitvijo akcenta na reduplikacijski zlog): ví yyav- ‘držati stran, ločevati (koga/kaj od koga/česa)’, dday-/ ddiy- ‘žareti, svetiti’. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 209 23. 06. 2020 08:15:46 210 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje XIIIc prá tát te — hinavā yát te asmé Manjkajoča metrična enota pred cezuro je ritmični odraz zamolka, pogojenega z deiktičnim tád te … yát te asmé “to(le) tvoje (tukaj), kar je pri nas (sc. pri meni in mojih sestrah apsarah)”, pri čemer se tád nanaša na Urvášijino dete oz. Pururávasovega sina. Premor služi kot časovna enota rezervirana za nimfino kretnjo, ki simbolizira odposlanje nezaželenega in neljubljenega sina k očetu (za primerljivo stilistično figuro prim. Xa in X.10.13a). Da Urváši do Pururávasovega potomca nima ne materinskega niti kakršnegakoli odnosa, implicira slovnična vsebina anaforičnega zaimka, s katerim se naveže nanj – ta je namreč v srednjem spolu! XIV su-devó adyá pra-páted án-ā-vt parāvátam paramṃ gántav u / ádhā śáyīta nír-ter upásth[e á]dhainaṃ vkā rabhasso adyúḥ Dobesedno: “(Če) bi (mu) božji miljenček ( su-devá- ‘ki so mu bogovi dobri/na-klonjeni’, sc. Urváši) danes odletel proč ( pra-pátet), tako da (mu) ne bo povratka ( án-ā-vt ‘neobračajoč se nazaj”, tj. za vedno), da bi, nasprotno ( u), odšel ( gántavái) v skrajno/najbolj oddaljeno ( paramá-) daljavo ( parāvát-), potem ( ádhā; z metrično podaljšavo izglasja) naj leži onkraj ( śáyīta, 3. oseba ednine je rabljena brezosebno, a mišljen je seveda lirski subjekt sam) v naročju ( upásthe) smrti (podomačitveni prevod za nír-ti- ‘razkroj, razpadanje, propadanje’), potem ( ádha) naj ga ( enam; tj. ‘me’) požrejo ( adyúr) divji ( rabhasá- *‘ki (močno) zgrabi’ > ‘močan, silen, divji; osupljiv) volkovi ( vkās)”. Vse tri osebne glagolske oblike so v optativnem naklonu (v prvem dvostišju v potencialni funkciji, v drugem kot hortativ), pri čemer vse hkrati nosijo tudi akcent, celo optativ prezenta adyúr, čeprav stoji na samem koncu stavka. Naglas na pra-pátet (IVa) je skladenjsko pričakovan, saj glagol stoji v podrednem stavku, medtem ko je akcentuacijo obeh optativov v nadredju mogoče razumeti le kot odraz stavčnega poudarka. Ta je seveda zvezan z obupanim tonom, ki zaznamuje Pururávasov govor vse od spo-znanja, da ga Urváši zapušča navkljub poskusu, da bi jo ob sebi obdržal vsaj kot mater njunega otroka (XII). Enako stilistično sredstvo je morda uporabljeno tudi v XVIIc: úpa tvā rātíḥ su-ktásya tíṣṭhāt “Za tvoje dobro delo (tj. če se me boš usmilila in se vrnila, kakor te prosim) ti bo poplačano ( úpa tvā rātíḥ tíṣṭhāt, dobesedno ‘do tebe bo postavljen dar’)!”, vendar bi v tem primeru bolj prepričala alternativna interpretacija, da gre za z akcentom na osebni glagolski obliki pogojeno vzročno podredno zvezo, torej v smislu “Za tvojo dobroto ti bo poplačano, (zato) se (mi) vrni!”. XVcč ná vái stráiṇāni sakh yni santi sālā-vkṇā hdayān y et i i Izpeljanka stráiṇa- iz samostalnika str- ‘ženska’ (za besedotvorje prim. pausna- ‘kar je značilno za moškega’ k púmās-/ pus- ‘moški’), se zdi tu rabljena v svoji izvorni pridevniški vlogi ‘ženski; ki je tipičen za žensko’. Besedna zveza Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 210 23. 06. 2020 08:15:46 puRuRávas iN uRváši 211 stráiṇāni sakh yni bi dobesedno pomenila ‘prijateljstvo/družabništvo, kakršno i je tipično za ženske’, torej ná vái stráiṇāni sakh yni santi “Prijateljstvo/družab-i ništvo nikakor ( vái) ni ( ná … santi) (nekaj), kar bi bilo tipično za ženske”. Samostalnik sālā-vká- ‘hijena’ je sicer moškega slovničnega spola, vendar v tem primeru s samico hijene ( sālā-vk-) kot primarnim referentom. XVIb ávasa rtrīḥ śarádaś cátasraḥ śarád- ‘jesen’ v ciklu petih letnih časov nastopa med monsunskim obdobjem ( prāvṣ- oz. varṣ-) in zimo ( hímā- oz. hemantá-) in tako kot sopomenka za poletje ( sámā-) lahko označuje celotno leto, prim. VII.66.11a ví yé dadhúḥ śarádam msam d áhaḥ “ti, ki so razdelili leto, mesec in nato (še) dan …”; VI.24.7ab ná yáṃ járanti śarádo ná msā / ná dyva índram ava-karśáyanti “Ne postarajo ga niti leta niti meseci, niti dnevi Indre ne izstradajo”, torej “(s tabo) sem noči ( rtrīṣ) preživljala ( ávasam) štiri leta”. Druga možnost je besedno zvezo śarádaś cátasraḥ razumeti kot ‘eno jesen in štiri (letne čase, ki sledijo)’,97 k čemur prim. I.72.3ab tisró yád agne śarádas t vm íc / chúciṃ ghténa śúcayaḥ saparyn “ko u so le tebe, Agni, žarečega častili s stopljenim maslom tri jeseni (tj. eno jesen in sledeče tri letne čase, v smislu “skoraj polno leto”) ali ʻeno jesen in sledeče tri letne časeʼ, torej še zimo ( hemantá-), pomlad ( vasantá-) in poletje ( grīṣmá-), kar bi se skladalo z vtisom, ki ga krepijo večkratne omembe nevihte (v odslikavanju tako dramatičnosti dogajanja na metaforični ravni kot nemirnosti dejanske naravne kulise), da Urváši dejansko odhaja ob izteku deževnega obdobja ( varṣ-), tj. še pred ponovnim nastopom jeseni. XVIIIab íti tvā dev imá āhur aiḷa yáthem etád bhávasi mtyú-bandhuḥ Sopostavitev kazalnih zaimkov za prvo in drugo deikso idám (tukaj pri meni) in etád (tam pri tebi) je smiselno le, če se v zadnji kitici Urváši Pururávasu oglaša že z nebeških voda, torej “Takole ( íti) ti ( tvā) ti bogovi, (ki so) tu ob meni ( imé devs), pravijo ( āhur) ..., (da) kakor ( yáthā) je pač to ( īm; gre za neakuzativno enklitiko īm z emfatično adverbialno funkcijo) tam pri tebi ( etád), si ( bhávasi) zvezan s smrtjo ( mtyú-bandhu-)”. Zaključni verz vključuje edinstveno pojavitev samostalnika s var-gá- ‘nebesa’ (dobesedno ‘/pot/, ki gre proti sončni svetlobi”) u v okviru rgvedskega korpusa. 97 Enak predlog že pri Knobl 2009: 190-192. Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 211 23. 06. 2020 08:15:46 Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 212 23. 06. 2020 08:15:50 viRi iN LiteRatuRa 213 Viri in literatura Böhtlingk, Otto & Roth, Rudolph, 1855–1875: Sanskrit-Wörterbuch I–VII. Sankt Peterburg: Kaiserliche Akademie der Wissenschaften. Ehlers, Gerhard, 1988: Emendationen zum Jaiminīya-Brāhmaṇa (zweites Buch). Bonn: Indica et Tibetica Verlag. Falk, Harry, 1987: Bruderschaft und Würfelspiel: Untersuchungen zur Entwick-lungsgeschichte des vedischen Opfers. Freiburg: Hedwig Falk. Grassmann, Hermann, 1873: Wörterbuch zum Rig-veda. Wiesbaden: Harrasso-witz Verlag. Knobl, Werner, 2007: Mind-Reading the Poet. Studien zur Indologie und Iranistik 24. 105–139. Knobl, Werner, 2009: A Surplus of Meaning: The Intent of Irregularity in Vedic Poetry. Disertacija (Leiden). Krisch, Thomas, 2012a: RIVELEX. Rigveda-Lexikon. Band 1. Wörter beginnend mit „a“. Unter Mitarbeit von Christina Katsikadeli, Stefan Niederreiter und Thomas Kaltenbacher. 2., verbesserte Auflage mit Korrekturen und Ergän-zungen als E-book. Graz: Leykam Verlag. Krisch, Thomas, 2012b: RIVELEX. Rigveda-Lexikon. Band 2. Wörter beginnend mit anderen Vokalen als „a“. Unter Mitarbeit von Christina Katsikadeli, Stefan Niederreiter, Konstantinos Sampanis und Sabine Ziegler. Graz: Leykam Verlag. Mayrhofer, Manfred, 1986–1996: Etymologisches Wörterbuch des Altindoari-schen I–III. Heidelberg: Winter Verlag. Oertel, Hanns, 1898: “Contributions from the Jaiminīya Brāhmaṇa to the histo-ry of the Brāhmaṇa literature. Journal of the American Oriental Society 19. 97–125. Pischel, Richard & Karl Friedrich Geldner, 1889: Vedische Studien I. Stuttgart: Verlag von W. Kohlhammer. Raghu Vira & Lokesh Chandra, 1954 (ur.): Jaiminīya-Brāhmaṇa of the Sāmaveda. Nagpur: International Academy of Indian culture. 2., popravlje-na izdaja (Delhi, 1986). Renou, Louis, 1925: Le valeur de parfait dans les hymnes védiques. Paris: E. Champion. Roth, Rudolph & Whitney, William Dwight, 1856 (ur.): Atharva-Veda Sahitā. Berlin: Ferdinand Dümmlerʼs Verlagbuchhandlung. (Zweite verbesserte Auflage besorgt von Max Lindenau. Berlin: Dümmler, 1924). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 213 23. 06. 2020 08:15:50 214 Izbor Iz rgvedske hImnIke: prevodI In študIje Thieme, Paul, 1941: Beiträge zur Vedaexegese. Zeitschrift für Deutschen Mor-genländischen Gesellschaft 95. 338–349. Thieme, Paul, 1954: akhkhalīkr̥tya. Zeitschrift für vergleichende Sprachfor-schung auf dem Gebiete der indogermanischen Sprachen 71. 109. [= Kleine Schriften, s. 138.] Thieme, Paul, 1971: Kleine Schriften I-II. Ur. Georg Buddruss. Wiesbaden: Franz Steiner Verlag. Thieme, Paul, 1972: Sprachmalerei. Zeitschrift für vergleichende Sprachfor-schung 86/1. 64–81. Van Noten, Barend A., Holland, Gary B. (ur.), 1994: Rig Veda. A metrically restored text with an introduction and notes. Cambridge (Massachusetts): Harvard University Press. Wackernagel, Jakob & Debrunner, Alfred, 1896–1954: Altindische Grammatik I–III. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Weber, Albrecht, 1849 (ur.): The Çatapatha-Brâhmaṇa in the Mâdhyandina- Çâkha with extracts from the commentaries of Sâyaṇa, Harisvâmin and Dvivedaganga. Berlin, London: Dümmler. Ponatis 1964 (Benares/Varanasi). Izbor_iz_rgvedske_himnike_FINAL.indd 214 23. 06. 2020 08:15:50