lii
fflnrl&r la Corresponden-cta a: Cas. Oorreo No, 8. Sucnrsal 17 - Es. Aires.
Redaccion y Administracion: Calle Cervantes 3039 Buenos Aires
NAROČNINA: Za eno leto $ 8.—
Za pol leta $ 5.—
2» inozemstvo 2 dolarja Posamezno itev. 20 et*.
SiomsKt Glas
REGI8TRO NACIONAL DE LA PBOPIBDAD INTEL8CTU AL
No. 297218
(L A VOZ ESLOVENA)
PKRIODIOO QUINOENAL DE LA OOJLECTIVIDAI) ESLOVENA (VUGOESLAVA) PAKA TODA
»UD AMERICA
FRANQUEO PAGADO Cancui6n N’ 3158
TARIFA REDUCIDA
ConcMk6n N* 1551
LETO (ASrO) IV.
BUENOS AIRES, 15 DE FEBRERO, ASO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950
Num. (Štev.) 44
Pogovor maršala Tita s francoskim novinarjem
Luisom Colmeom
0 SODELOVANJU MED DEMOKRATIČNIMI 6IDANJI
M*
.>
rpVJ
si*
:U
3 1
ta«1'
9
t
ires
5*
31-f
*
/
—*
mA
in)1
A
:i d 5-i'
10
lOS
:32
II
BEOGRAD — Maršal Tito je govoril francoskemu novinarju Louisu Colmeu 'laslednji intervju:
PRVO VPRAŠANJE: “KPJ je posta-vila vprašanje enakopravnih odnosov meti socialističnimi državami. Ali ta formula, ^1 je uporabna za države ljudskih demokracij, velja tudi za napredne organizacije zapadnili držav, kjer one niso na oblasti? Ali ne more mogoče biti ta formula dopolnjena z zahtevo po enakopravnih odnosov med komunističnimi Partijami, t, j. njihove neodvisnosti od Ploskve?”
ODGOVOR:	“Enakopravnost med so-
cialističnimi državami temelji na teoretični podlagi Marxa in Lenina in je zato enako veljavna za komunistične partije, *cl obstajajo v teh državah, ki niso socia-l4i»tične ali v katerih vlada ljudska demokracija. Glede odvisnosti komunističnih Partij od Moskve, pa se postavlja vpra-Sonje takole:
Sovjetska zveza je socialistična dežela, je rezultat velike Oktobrske revolucije in *aiadi tega gledajo to socialistično deželo H simpatijo in spoštovanjem ne samo komunistične partije, temveč vse napredne ^le sveta. Te simpatije in to spoštovanje "o zato popolnoma upravičeni. Toda, ko pokaže želja za izkoriščanjem teni simpatij in tega neomejenega zaupanja naprednih ljudi sveta do Sovjetske zveze v cilju, da bi se jih izpremenilo v slepo Podrejanje voditeljev Komunistične partije boljševikov, t. j. v Moskvi, potem ta lilija lahko samo ogromno škoduje na-Pfrednim gibanjem vsega sveta in končno Sovjetski zvezi sami, kajti prestiž Sovjetske zveze nujno pada. Primer spora med komunistično partijo boljševikov in KPJ, ki Je spremenil v spor med SZ in FLRJ, t' j, v spor med dvema državama, je naj-°4itnejšl dokaz za to trditev.”
DRUGO VPRAŠANJE:	“KIM je več-
krat poudarjala dominacijo Boljševiške Partije v Komlnformu, medtem ko ste vi s*nil osebno izjavili, da vlade ljudskih <lemokracij Stalin strogo nadzoruje. Zdi **> (H> drugi strani, da so tudi komuni-stične partije zapadnili držav vezane če že podvržene, sovjetskim ukrepov. Na kakšen način bi se mogla, po vašem mne-'‘Ju, Komunistična partija Francije osvo-b°diti varuitva Moskve?”
ODGOVOR: “Na pobudo samega Stalna je bila leta 1043 razpuščena Komunistična internacionala z motivacijo, da je Postala zavora za razvoj In delovanje komunističnih partij, ki so postale dovolj da z večjim nspelioin vodijo na-P^edno gibanje v svojih državah. Na ta je prenehala obstajati ustanova, ka-ukrepi so bili obvezani za vse komunistične partije. Informacijski urad je bil Ustanovljen leta 1947 zgolj s ciljem popotovanja in informiranja med raznimi
komunističnimi partijami in zaradi tega nima pravice dajati obligatne sklepe za razne komunistične partije. Manj kot kdaj koli pa je to pravica komunistične parije boljševikov. Iz tega sledi, da voditelji KP Francije niso obvezani opravičevati svojo delavnost drugim organom, v kolikor so uspehi in neuspehi njene politike odvisni samo od teh voditeljev in so odgovorni v prvi vrsti pred delavskim in naprednim gibanjem Francije/’
TRETJE VPRAŠANJE: “Francoski komunistični borci razpravljajo predvsem o problemih taktike. Ali mislite, da ima KPJ pravico izražati svoje mnenje glede taktike naprednih organizacij drugih držav?”
OIKJOVOR: ‘‘Mnenja sem, da ima KPJ pravico izražati svojo kritiko do katere koli druge komunistične partije ali do katere koli druge komunistične organizacije kot jim tudi nihče ne krati pravice <la kritizirajo KPJ. Toda kritika mora biti konstruktivna in lojalna in ne destruktivna ter klevetniška. Res je, da so naši predstavniki kritizirali nekatera vodstva komunističnih partij kot n. pr. vodstvo KP Francije in KP Italije na prvem zasedanju Informacijskega urada. Sovjetski predstavniki so ju prav tako kritizirali opirajoč se na naše argumentacije. Ta kritika je bila dobro namerna konstruktivna In bratska. Dejal bi še, da napad na KPJ s strani Kominforma In v prvi vrsti s strani sovjetskih voditeljev nima nič skupnega s konstruktivno kritiko. Dobronamerno kritiko lahko sprej-inemc ali pa ne: to zavisi od njenih stvarnih temeljev in njene koristnosti,, t. j. od njega utemeljenosti. Tipični primer zlonamerne kritike so nam nudila pisma CK VKP(b).
Nato je novinar Cohne postavil nekaj podrobnih vprašanj glede stališča K1M do linije, ki jo izvaja KP Francije in glede njenih napak. Maršal Tito Je dejal, da odgovor na ta vprašanja vsebujejo v glavnem že prejšnji odgovori.
Ko je odgovarjal na drugo vprašanje, je maršal Tito izrazil mnenje, da je koordinacija delavnosti naprednih gibanj v svetu brez dvoma potrebna, toda pod pogojem, da to sodelovanje temelji na načelu enakosti. Najbolj koristne oblike mednarodnega sodelovanja med demokratičnimi gibanji so sledeča:
Prvič na kulturnem polju; drugič, medsebojni obiski, ki doprinašajo k spoznavanju dejanskega položaja posameznih držav;
tretjič, borba proti propagandi, ki ima za podlago laži;
četrtič, ostra borba za obrambo miru; seznanjati napredne množice z resnico o socialističnih državah brez skrivanja težav in napak.
Maršal Tito je nato poudaril, da sov-
V ljudski revoluciji se je razcvetela umetnost in kultura Jugoslovanskih
Narodov
Borba jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma je obenem tudi borba za čim hitrejši razvoj in utrditev socialistične idejnosti v kulturi in umetnosti.
Napredna gledanja v kulturi in umetnosti zgrajena na načelih ideologije marksizma leninizma so vzklila že v času narodno osvobodilne borbe ter se razvijala vzpordeno z ljudsko revolucijo.
Mnogi priznani jugoslovanski umetniki in kulturni delavci so se že v začetku upora pridružili prvim partizanskim odredom. Tem prvim so v teku borbe sledili njihovi številni učenci in nasledniki. Težka in dolgotrajna borba jih je izklesala v predane borce za človeške pravice, v ljudi, ki najgloblje razumejo trpljenje svojega naroda. Po osvoboditvi so vrnili v svoje ateljeje, gledališča, koncertne dvorane ln šole prežeti s silno željo, da ustvarjajo nove umetnine v katerih bodo zajeta vsa njihova doživetja, iz težkih dni borbe — umetnine, ki bodo lahko razumljive širokim ljudskim množicam. Kot nosilci nove smeri v kulturi in umetnosti so nadaljevali borbo za odstranitev starih gledanj in za oživl.lonjc socialističnega realizma.
Jugoslovansko državno vodstvo muli veliko pomoč za dvig kulturnih ustanov, ker je velikega pomena za razvoj kulture in umetnosti. V letnem proračunu je bilo za izgradnjo kulturnih ustanov določenih nad 208 milijonov dinarjev, (ločim je bilo v predvojni Jugoslaviji za te namene določenih koinaj 36 milijonov* dinarjev.
Da se vzgoji mladi kader ter da se omogoči študij vsem tistim, ki v predvojni Jugoslaviji niso mogli študirati, so samo v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije bile odprte tri umetniške akademije, akademija za likovno umetnost, akademija za gledališko umetnost In glasbena akademija. Te akademije poseča veliko število študentov z vseh družbenih plasti. Zlasti lep uspeh so dosegli študenti akademije za likovno umetnost, kjer je bilo izmed 35 absolventov, prvih po osvoboditvi, "15 najboljših izbranih za nadaljni študij na dveletni specialni šoli, ki jo posečajo samo
ražna gonja proti Jugoslaviji ni rezultat slučajnega odklona, temveč nevarna revizija marksizma-lenlnizma. Ko je navajal nekatere primere tega revizionizma, je maršal Tito poudaril težnjo sovjetskih voditeljev, da zahtevajo od drugih priznanje nezmotljivosti Bojševiške partije in priznanje teorije o nemožnosti izpre-memhe revolucionarnih sprememb v svetu brez direktive intervencije Rdeče armade.
Končno je maršal Tito izrazil mnenje, da bo spor s Kominformom izzval — in že izziva — razjasnitev v vrstah naprednih gibanj na svetu in pri tem poudaril, da samo -slepci v političnih vprašanjih lahko trdijo, da bi mogla borba proti napakam vodstva Komunistične partije boljševikov in raznih drugih partij dovesti do oslabitve delavskega in naprednega mednarodnega gibanja. (Tanjug)
najbolj sposobni študenti, ki imajo vse pogoje, da se razvijajo v resnične umetnike.
Mladi slikar Ivan ŠUBIC, ki poseča drugi letnik specialne šole, je izmed najbolj nadarjenih študentov, že kot učenec osnovne šole je z velikim veseljem risal v šolske zvezke. Pozneje ga je velika želja za slikanje privedla v Zagreb na umetniško akademijo. Kot sin revnega kmeta ni mogel pričakovati od doma nikakršne pomoči. življenje mladega umetnika je bilo polno bede in razočaranj. Njegove fizične sile so se izčrpale, toda vera v boljše življenje, upanje, da bo enkrat mogel brez bojazni, da bi bil za to preganjan, razodeti v svojih slikah vse kar želi in čuti, Je živela dalje. Okupacijo dežele je doživel kot svojo posebno osvoboditev. 1111 je prepričan, da je napočil dan končnega obračuna z vladajim režimom, ki bo številnim delovnim ljudem pripomogel do življenja vrednega človeka. Bil je med prvimi borci za svobodo in vzdržal je do konca. Po osvoboditvi je spet vstopil v umetniško akademijo, ki je bila zdaj prava ljudska akademija, študiral jo neumorno, in dosegal vedno večje, vedno lepše uspehe pri svojem delu. Njegov talent se je nemoteno razvijal. Danes je Ivan ŠUBIC pred zaključkom svojih študij in eden izmed najboljših mladih slikarjev v Sloveniji.
Zanimiva je življenjska pot mladega nadarjenega kiparja Stojana BATIČA. Rojen je v Trbovljah, v revni rudarski družini, njegov poklic je bil že vnaprej določen: delo v rudniku. V njem pa je z vsakim letom bolj rasla želja, da bi postal kipar. Z vsakim letom pa Je tudi jasneje spoznaval, kako brezupna je ta njegova želja. Od njegovega zaslužka je bilo odvisno življenje mlajših bratov in sester. V velikem pomanjkanju in napornem delu je preživel svoja otroška leta in zgodnjo mladost. Med okupacijo se je pridružil borcem za svobodo. Po osvobo ditvi pa se je vpisal na Akademijo likovne umetnosti in danes je eden izmed naj-holjših študentov kiparstva.
Študenti umetniških akademij v Sloveniji tudi neposredno sodelujejo pri izgradnji dežele. S slikami in freskami krasi- zadružne domove, otroške jasli ln bolnice. Njihove kulturno umetniške pevske in plesne skupine s pesmijo in plesom dvigajo prosveto širokih ljudskih množic, ker je v veliko korist tudi njim samim, saj tako še globlje spoznavajo svoj narod iz katerega črpajo bogat material za svoja bodoča umetniška dela.
Danes dajejo Jugoslaviji umetnike vse plasti prebivalstva in njihovi uspehi popolnoma zavračajo teorijo, da imajo pravico do kulture in umetnosti edino pripadniki buržujskega razreda. Danes se umetniki trudijo, da s svojimi deli dvignejo ljudske množice, da jim pomagajo odstraniti ideološke ostanke kapitalizma in da jim okrepe vero v svoje lastne sile.
V	svojih delih hočejo prikazati lik socialističnega človeka, ki se bori proti vsemu, kar je nizko in brezidejno, proti zatiranju človeka po človeku. Bore se za časten naziv ljudskega umetnika.
Nad milijon delovnih ljudi je lani letovalo v Jugoslovanskih letoviščih in zdraviliščih
Jugoslavija je dežela svetovno znanih letovišč. Ob njenih obalah, v gozdovih in na gorah so nekoč letvali samo bogataši. Delavci na letovišče niso smeli niti pomisliti. /a to ni bilo denarja, niti časa. Počitnice je imel delavec navadno šele takrat, ko se je od garanja zgrudil — pa so ga kot obrabljen stroj odslovili iz službe ali pa odnesli v bolnico in od tam na pokopališče.
Tudi tu se je danes spremenilo do korenin. Današnja Jugoslavija zna pravilno ceniti delavca in njegovo delo. že takoj •po osovbodltvi je bil med driigim izdan tudi zakon, ki določa vsem delovnim ljur dem najmanj 14 dni plačanega letnega dopusta, že leta 1»45 je država prispevala za brezplačne dopuste delavcev 800.000 dinarjev. Preteklo leto pa je bilo izdanih v ta namen 10.5 milijona dinarjev.
V	NAJLEP6IH KISAJ lil SO ZKASL1 NOVI POČITNIŠKI DOMOVI Gostje zdravilišč in letovišč v Jugoslaviji so danes delovni ljudje, tisti, ki so še včeraj kopali v rudniškem oknu, delali pri stroju v tovarni, gradili na stavbiščili. Najzaslužnejši graditelji socializma, udarniki, racionalizatorji in novatorji preživljajo svoj letni dopust v sindikalnih počitniških domovih ob morju ali v gorah, kakor jim bolj ugaja — vse stroške, ali pretežni del stroškov, pa plača njihova delavska organizacija — Enotni sindikati delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Leta 1040 je iinela Jugoslavija le 18 delavskih počitniških domov. Danes pa se je to število povečalo na »8. Ti domovi «o zrasli v najlepših letoviških krajih in se še vedno urejajo novi.
DRŽAVA JE DALA 500 MILIJONOV ZA UREDITEV IN RAZŠIRJENJE DELAVSKIH POČITNIŠKIH DOMOV Da bi nudili počitniški domovi delovnim ljudem res vse udobnosti, je letos
državi so lani sprejeli 120.000 najboljših delavcev, skupno |>a je lani letovalo v jugoslovanskih letoviščih nad milijon delavcev in nameščencev.
Letovišča in zdravilišča v Sloveniji so imela lani okrog 185.000 gostov, med njimi tudi 1.122 vojnih invalidov, ki so bili na tritedenskem letovanju v najlepših letoviščih in zdraviliščih Slovenije. V delavskih počitniških domovih pa je letova-
lo	lani 7.400 delavcev, med njimi iiuioko udarnikov, racionalizatorjev in novator-jev.
POČITNIŠKI DOMOVI ZA UČENCE
v gospodarstvi;
Tudi učenci v gospodarstvu so letos dobili svoj počitniški dom, ki ga je odprl Centralni odbor enotnih sindikatov Jugoslavije v Dubrovniku. Poleg tega je organiziral še dve taborjenji v Bohinju in Ore-biču. V domu in na taborjenjih je v lanskem letu brezplačno letovalo 5.400 mla-dinoev-delavcev. To je bilo plačilo za njihove delovne uspehe. Skupno življenje v teh domovih, skupni izleti, igre, vse to jih je še tesneje povezalo in v njihovih sivcih še bolj razplamtelo ljubezen do domovine.
POČITNIŠKI DOMOVI — NOV SV KI' — SVET ODDIHA IN RAZVEDRILA
Mnogi izmed gostov delavskih počitniških domov so bili prvič na letovanju. Trdi žulji na rokah so se med počitnicami polagoma ogladili. Dosti jih je bilo, ki so prvič videli morje, se na koncertih seznanili s klasičnimi deli priznanih umetnikov, bili v gledališču. Na izletih, ki jih je organiziralo vodstvo doma, so se seznanili z raznimi kulturnimi znamenitostmi, si ogledali kraje, ki jih prej niso poznali. Delavci, ki so letovali v Opatiji, so obiskali znamenito Postojnsko jamo, letoviščarji iz Bohinja so si ogledali Bled, Vintgar in slap Savice. Iz počitniškega
Počitniški dom v država prispevala ogromno svoto — 500 •milijonov dinarjev. Ta svota je trikratno presegla letni fond za delavske počitniške domove, ki se Je prej stekal iz prispevkov posameznih članov sindikata.
Delavski počitniški domovi so odlično urejeni in prav dobro izpolnjujejo svojo odgovorno nalogo, t. j. da delovnemu človeku popolnoma nadomestijo dom, kjer se lahko udobno naspi, odpočije in okrepi ter inu poleg tega nudijo še vse tisto, kar je najbolj pogrešal pri svojem j>oklicnem delu: razvedrila in zabave. Mnogi delavski počitniški domovi izboljšujejo prehrano s pridelki z lastnih, dobro urejenih ekonomij. Gostom so na razpolago knjižnice, revije, časopisi, radio, športna igrišča.
LANI SO DELAVSKI POčITNIšip DOMOVI SPREJELI 120.000 DELAVCEV Samo delavski počitniški domovi v vsej
Gozd-Martuljlra
doma v Gozdu Martuljku so organizirali izlete v Kranjsko goro, ogledali so si skakalnico v Planici, nekateri so se povzpeli celo na Triglav. Poleg zabavnih izletov so bili priljubljeni tudi poučni izleti. letoviščarji so obiskali bližnje tovarne in zadruge In se tovariško pomenili z delavci o njihovem delu. Tudi športa niso zanemarili. Merili so se v šahu, odbojr ki, veslanju, plavanju In drugih igrah. Mnogi so se med počitnicami naučili plavanja. Skratka: zaživeli so v novem, čudovitem svetu, ki je bil nekoč zanje zaprt in zaklenjen z devetimi ključavnicami. In ko je bilo konec počitnic so se vrnili k svojim strojem in delovnemu orodju poživljeni, okrepljeni in obogateni z novimi doživetji, ki so še bolj utrdili njihovo samozavest ter veselje in voljo do dela.
“Tii tedne sem počival, dobro jedel in spal, se veeslil in učil, zdaj pa veselo zo-
Uspehi Jugoslovanskih športnikov v preteklem letu
V	preteklem letu 1949 so bili v Jugoslaviji doseženi izredno važni uspehi v razvoju fizkulture in športa. Uspehom posameznikov na mednarodnih čanjih je treba dodati še veliko število raznih prireditev v državi in pa množičnost športnikov, ki so se teh prireditev udeležili. Kako velik je porast sodelujočih naj navedemo samo Titovo štafeto, katere se je leta 1948 udeležilo 180.000 fizkulturnikov, dočim je v letu 1949 to število doseglo 605.564.
K velikemu številu porasta organiziranih športnikov katero znaša 618 tisoč članov v 6.160 osnovnih organiza-cijah, je bil v letu 1949 v dvigu športne kvalitete velik napredek. Tako je imela Jugoslavija v preteklem letu 39 rezultatov med 10 najboljšimi v Evropi ter 22 rezultatov med 10 najboljšimi na svetu. Pri meddržavnih tekmovanjih so jugoslovanski športniki dosegli 150 zmag, 23 neodočlenih in 37 izgubljenih tekem. Največji uspeh pa je bil dosežen pred kratkim na svetovnem prvenstvu v streljanju, kjer je zasedla Jugoslavija drugo mesto v streljnaju z vojaško puško. Velik mednarodni uspeh je doseglo nogometno moštvo “Hajduk” iz Splita na gostovnaju v Avstraliji in zapadni Evropi, prav tako tudi nogometna mo-
štva Partizana, Lokomotive, Crvenc Zvezde in Metalca. V namiznem tensu je moška ekipa Jugoslavije zasedla sedmo mesto na svetu, a v skupini posameznikov Haranzogo 10. mesto. V smučarskih tekmah z najboljšimi smučarji severne Evrope so bili v vseh disciplinah, posebno pa v skokih in alpski kombinaciji doseženi rezultati svetovne vrednosti.
K uspehu jugoslovanskega športa naj še navedemo, da je v boksu zasedel Šoveljanski tretje mesto in to v lahki kategoriji, v veslanju dvojic s krmi-larjem četrto mesto, v keglanju tretje mesto, kot posameznik pa. Hladnik prvo mesto v Evropi.
Lansko leto je bilo izgrajeno tudi veliko število igrišč in stadionov. Največji športni stadion je v Beogradu ter ima prostora za 60.000 gledalcev. Tudi v Ljubljani bo v kratkem končan velik stadion za športno društvo “Železničar”, ki bo sprejel 30.000 gle-dalsev.
Toliko torej o uspehih jugoslovanskih športnikov, ki se z leta v leto vedno bolj dviga kljub “težkim pogo-jlem” neverjetnega klevetanja, obrekovanja in sovražnih dejanj, ki skušajo ovirati njihovo delovanje.
Gibanje za večjo storilnost dela se širi tudi v kmetijstvu v Sloveniji
Tudi skupina 16 delavcev državnega po-
(Zaključek)
Nagrajevali pa bodo tako, da bodo'delavci dobili poleg svoje redne plače tudi nagrade za večje količin« namolzenega mleka, ter od števila živine, ki jo delavci vzdržujejo preko norme.
“VEG MLEKA, VEČ MESA, VEČ
MASTI!”
Glavni panogi živinoreje na Mlakf“šta govedoreja in svinjereja. Odločili so se za tekmovanje v živinoreji, ker so potrebe po mhjku, mesu in masti, z ozirom na razvijajočo se industrijo, vsak dan večje in ker poljedeljstvo z jesensko setvijo končuje svoje glavno sezono, med tem pa nastopa čas pitanja živine.
Bilo je zanimivo, ko je vodja skupine govedorejcev Dolšek v imenu svoje skupine napovedal tekmovanje vsem govedorejskim skupinam na državnih posestvih Slovenije. Tekmovanje so si napovedale tudi skupine med seboj, prav tako pa tudi posamezniki.
PRVI USPEHI TEKMOVANJA SO ŽE TU. . .
Delavci so v nekaj dnev pregrupirali in stehtali vso živino v začetku tekmovanja, za kar so se prej pripravljali šest nvesecev.
Tehnika krmljenja in pa višja delovna zavest, ki jo vzbuja tekmovanje, že tudi dajeta prve sadove. Po desetih dneh tekmovanja se je dvignila količina mleka za približno 100 litrov na dan.
Ker pa so pogoji tekmovanja v kmetijstvu drugačni kot v industriji, gozdarstvu in gradbinstvu, bodo vidni pravi rezultati šele koncem tega lata, ko bo zaključena prva faza tekmovanja.
DOBRI ZGLEDI VLEČEJO...
Delavcem na Mlaki so se odzvali delavci iz državnih posestev na severni meji Slovenije: iz Plača, Jeruzalema in Limbufi-Peker.
Na državnem posestvu Plač je v času trgatve skupina dvajsetih ljudi tako dobro organizirala delo pri trganju grozdja, da je vsak posameznik dosegel normo s 111 odstotki.
pet na delo. Lahko je delati — če delaš z veseljem!’* je z okorno roko napisal v počitniškem domu v knjigo 62 letni ko-vinar-udarnik.
sestva Jeruzalem je v trgatvi organizirala tekmovanje po Sirotanovičevem načinu ter je hkrati napovedala tekmovanje vsem državnim posestvom in vfnogradniškim za drugam v Sloveniji. Izmed vseh državni!1 posestev mariborske oblasti je bilo tekmO' vanje tu najboljše organizirano. Delo bo V organizirali tako, da se je storilnost čii» bolj dvignila in da ni šla nobena minuta T zgubo. Skupina 11 trgačev je presegla dnevno normo za 81.3 odstotkov.
Na državnem posestvu IJmbuš-Pekre )e tekmovala brigada 24 ljudi, ki so natrgali 6.5090 kg grozdja, dočim je bila dnevna norma 4.400 kilogramov.
TUDI TRAKTORISTI V SLOVENIJI NOČEJO ZAOSTAJATI..
Med traktoristi v Sloveniji je prvi zače1 tekmovati štirikratni udarnik strojne traK torske postaje v Slivnici, tov. Gorjup Jože-Tekmoval je na 23 hektarih površine, K1 mu je bila odmerjena za Jesensko oranj« in naj bi jo zoral v 135 urah. Kljub tem«' da je bil teren deloma močvirnat, je 8 traktorjem zoral vso površino v 78 ural> in je tako pretagel normo za 74.20 od stotkov. Vse delo je opravil brez vsake najmanjše okvare stroja, brez pomočnika in je še celo prihranil GO kg goriva.
Po njegovem zgl-edu so tekmovali tud' traktoristi Slovenije v Savinjski dolini pr* jesenskem oranju.
Tako je plamen„ fci ga je zanetil. ruda* Alija Sirotanovič, prvič zajel tudi kmetij’ stvo v Sloveniji. Ta je zgovoren dokaz, da je pot jugoslovanskih narodov resničo« pravilna pot.
Ničeva so vsa očitanja informbirojevsk^ klevetnikov, da vodi jugoslovanska vlada kulaško politiko na vasi. Namen teh oči1' kov je- zgolj sprovocirati jugoslovansK® vlado na nepremišljene, brutalne ukrePc proti kmetom privatnim proizvajalcem, 1 čimer naj bi povzročili krizo kmetijsK* prozvodnje. V svoji omejenosti pa ne vi' dijo, da so tudi druga pota, brez dvoru11 kulturnejša in tudi uspešnejša za social1 zacljo vasi ln da za dosego tega namena n' treba dosledno slediti šabloni njihove K® lektivizacije. Zato bo jugoslovanska s° cializacija vasi — kakor je po zakonitoS1* družbenega razvoja trda in vztrajna borb* —r- brez dvoma blažja in z manj škodf kakor je bila njihova.
PRIMORSKE VESTI
v K BODO UNIČILI NAŠEGA TISKA
Drugič je bil obtožen jk> goriškein državnem tožilcu zaslužni slovenski pisatelj Damir Felgel, odgovorni urednik tednika "Soče”, glasilu Demokratične fronte Slovencev v Italiji. Novi proces je bil uprizorjen proti “Sočiv zaradi članka prof. A. Budala, ki je bil natisnjen i>od naslovom "Pojdite in učite vse narode v italijanščini”. Pisec ugotavlja v navedenem stv stavku, da ni imela Italija nikoli smisla za jezikovno pravičnost do dragih. Fašistična Italija je zajela s primorskimi Slovenci takšen zalogaj, da se je pri tem zadušila. Druga svetovna vojna ni spametovala reakcionarnih režimov v Rimu. Tudi
L Drobne vesti iz Jugoslavije J
' V letu 1950 se bo investiralo v stanovanja 79 milijonov linarjev, kar pomeni za 19 odstotkov več kakor je bila izvršitev v letu 1949. V letu 1947 je pridobila Slovenija 126.746 kvadratnih metrov zazidane površine, v letu 1948 193.025. kvadratnih metrov zazidane stanovanjske površine, v letu 1949 pa
274.000 kvadratnih metrov, v letu 1950 .je predvideno 295.431 kvadratnih metrov zazidane stanovanjske površine. Skupno bi pridobili do konca leta 1950
662.000 kvadratnih metrov površine ali 85,6 odst. petletnega plana. Tako ho ostalo za leto 1951 še 146.000 kvadratnih metrov stanovanjske površine.
* Skupne investicije za Slovensko Primorje znašajo v letu 1950 438 milijonov. Na izgradnjo Nove Gorice odpade v tem znesku cca. 280 milijonov dinarjev. Za študentske domove in stanovanja je predviden znesek 155( milijonov, s katerim se bo skušalo že letos zagotoviti stanovanje 1.500 študentom, za nadaljnjih 1000 dijakov pa zgraditev naselja do strehe, ki bo dovršeno v letu 1951.
* 50 odstotkov jugoslovanskega uvoza in izvoza je bilo pred resolucijo usmerjeno v kominformovske dežele v investicijskih nabavah za opremo objektov petletnega plana pa celo 90 odst.
* Pet novih obdelovalnih zadrug so Ustanovili na Tolminskem po volitvah v krajevne ljudske odbore, in sicer:
V	Drežnici, Kobaridu, Livku, v Kredu pri Kobaridu in v Borjani.
* Koroški Slovenci zahtevajo od vodstva KP Avstrije, da preneha s sovražno politiko do Jugoslavije, kajti prav to stališče KP Avstrije je povzročilo Razcepljenost demokratičnega gibanja
v	Avstriji.
* 26. marca bodo volitve v Ljudsko skupščino FLRJ, je bilo sklenjeno na soji Prezidija Ljudske skupščine.
* Beograd, glavno mesto FLRJ. ima danes 435.000 prebivalcev. V zadnjih treh letih je prebivalstvo Beograda naraslo za 100.000 prebivalcev.
* 209 obsojencev je pomilostil Prezi-dij Ljudske skupščine Slovenije.
* “Elektrotehnični porcelan, ki so ga Prej uvažali iz ČSR, so začeli izdelovati v zagrebškem podjetju “Kontakt,”.
* V ladjedelnici “3. maj” na Reki dokončujejo velik plavajoči dok za prekooceanske ladje.
* Na Vinici, rojstnem kraju Otona Zupančiča bodo uredili spominsko sobo v muzej, ki bo spominjal na življenje in bogato duševno delo enega naj-večjih sinov Bele Krajine.
* Tovarna “Unitas” raste v bližini Litostroja”. Začela bo obratovati me-
s«ea marca. V njej bodo iz sivega liva vHvali odlivke za najrazličnejše nadomestne dele, ki jih potrebujejo za padnjo gozdnih žičnic in v domači '°sni industriji.
. V decembru, ko je bil teden štednje,
J® bilo za 61,053.000 dinarjev novih *log. * ...
zdaj je tako, da ni za Slovence v Italiji ne pravic, ne enakopravnosti. Ob sklepu izraža prof. Rudal misel, da ne bomo nikoli verovali, da zainetava italijanski narod v celoti vzvišena načela organizacije združenih narodov, mirovne pogodbe ter italijanske ustave, ki se nanašajo na enakopravnost vseh narodov, tudi tistih Slovencev, ki morajo danes živeti v Italiji. Te misli so silno vznemirile goriške-ga državnega tožilca, ki se pa menda ne zaveda, da s procesi ne bo mogel potlačiti in uničiti našega slovenskega, demokratičnega tiska.
Ta dogodek ni osamljen pojav. Kakor pri ofenzivi na slovensko šolstvo v Trstu In Gorici, tako opažamo tudi pri gonji proti našemu tisku neko prečudno sosledje. V Trstu je namreč škof Santin sprožil gonjo proti “Primorskemu dnevniku’' in drugim demokratičnim listom. To je storil s prepovedju čitanja navedenega tiska v posebni poslanici. Zdaj pa rohnijo nekateri duhovniki, ki se bojijo svojega škofa, s prižnice proti našim naprednim listom. Dobro vemo, kje tiči vzrok za takšno ravnanje. Tisk, ki je trn v škofovi peti, razkrinkuje namreč z vero zakrinkano protislovansko propagando fa-
PO SVETU
•	Stavke v ZDA kar ne morejo prenehati. Rudarjem so se pridružili tudi avtomobilski delavci in nehote, ker nimajo premoga, tudi precejšnje število tovarniških delavcev. Danes je število stavkujočih v ZDA nad pod miljo-na. Rudraji so v stavki že čez mesec dni. Premog, ki je'glavni pogon vseh tovarn in drugih obratov že povsod primanjkuje. Vsemogočni Truman ne more na noben način doseči, da bi se rudarji vrnili na delo, ker jim noče priznati priboljškov. Velika nevarnost je, da nastane splošna stavka', ker z stavkujočimi soglašujejo tudi ostali delavci.
Truman in njegova sodrga, ki se le zanimajo kam bi čitnvec orožja prodali, hujskali ljudstva proti drugim ljudstvom, da bi lažjo v kalnem ribarili, ne napravijo za svoje brate, ki radi večnih stavk trpijo lakoto in pomanjkanje v “demokratični” deželi, popolnoma nič. Zaposleni so seveda drugod. 'A svojo “demokracijo” bi Truman veliko več dobil, če bi se posvetil domačim zmešnjavam, ker rešil bi na ta način veliko pomanjkanje med
šističnega škofa. Zanima nas, kaj je storil delavstvom. Bližni in daljni vzhod pa tržaški Škof za slovensko duhovščino, ki T)aj pusti lastni usodi. Zgodovina je poje doživljala V času fašizma kruto prega- kazala neštetokrat, da se nad drugimi
njanje. Na tedanje zadržanje škofa Kantina smo se spomnili, ko je pričel z ofenzivo proti našemu tisku, škof Santin in njegovi pro|>agandisti po tržaških cerkvah se zelo motijo, če računajo s tem, da se bo slovensko delovno ljudstvo zdaj odpovedalo svojemu tisku.
VII)ALIJEVI SINDIKATI SO RAZKRINKANI
Razkrita je izdajalska vloga Vidalije-vih sindikatov, ki so prešli na stran reakcionarjev okoli Delavske zbornice, četudi se ti odnosi včasih rahljajo. To izdajstvo je prineslo spoznanje, da je treba čim preje obnoviti razredne sindikate na področju Svobod nega tržaškega ozemlja, saj so vidalijevci celo pričeli groziti pristaniškim delavcem, ker so se zavzemali za organiziranje stavke. Zaradi tega Se je sestal odbor za obnovo razrednih sindikatov iu» področju Svobodnega tržaškega ozemlja in sklenil, da pozove delavce vseh strok k strnitvi v obnovljenih razrednih sindikatih. Nla to pot jih izpodbujajo razočaranja, ki so jih doživeli zadnje mesece s strani Vidalijevih izdajalskih sindikatov.
V	VELIKEM REPN.IU SO ODKRILI SPOMENIK PADLIM BORCEM
0(1 vsepovsod so prihiteli v Veliki Re-penj v nedeljo 22. januarja ljudje, da ob odkritju spomenika padlim borcem ‘repen-1 taborske občine pokažejo vso svojo lju bežen do junakov, ki so dali življenje za svobodo. Nista jih ovirala ne burja ne mraz. Prišli so svojci padlih v črnini, prebivalci repentaborske 'občine, pionirji, ki so ta dan imeli svoj prvi pohod po sledovih partizanskih borb, mnogi partizani,, predstavniki demokratičnih 'organizacij, godba in pevski zbori. Najprej je godba zaigrala Internacionalo, nato so pevci zapeli žalostinko “žrtvam”. Nato je tor F. Štoka z ganljivimi besedami počastil spomin 19 padlih borcev, ki so se v najtežjih časih uprli fašizmu in se žrtvovali za svo-bod‘o svojega naroda in vsega delavnega ljudstva. Ko je pionirka Škabar Lilijana recitirala pesem padlemu očetu, so bili vsi ganjeni do sol?.
Omeniti Je treba, da repentaborski župnik ni hotel blagosloviti spomenika, čeS da mu tega odlok sv. Oficija ne dovoljuje. Nekateri svojci padlih so ga namreč prosili, da bi prisostvoval odkritju spomenika.
SLOVENSKI UCENOI STAVKA.IO
šolska 'oblastva v Trstu so zaukazala, naj se slovenski učenci Iz slovenske osnovne šole v Trstu preselijo v prostore
judstvi ne “da večno vladati”, ker prej ali slej odpovejo sužnji pokorščino in se osvobode. Tako se bodo tudi ljudstva, katerim hoče Truman naprtiti svojo oblast osvobodila in bo tedaj negovo delo zastonj. Zato bi bilo bolje, bolje, da doma rešuje domača zamotanja.
• Superbomba “H”, kateri je Truman dal tako čast, da jo je na slavnosten način ukazal izdelovati, tudi nima nobene vrednosti. Dokler je bila bomba samo v njegovih rokah, je rekel, “da je najboljše sredstvo za mir”. Računal je, da bo poslal par letal nad Evropo in bo ta cela uničena. To je on imenoval “mir”. Par dni po slavnostni izjavi, da se bo izdelovala v velikih količinah, ko so Truman in njegovi temni pomočniki spali brez skrbi, sc je izvedelo. da imajo tudi Sovjeti enake bombe. Prebudili so se trumanci v največji skrbi — kaj pa sedaj? Pa so jo iztuhtali. Sedaj bomba “IT” ne velja nič več. Ukazali so svojim pajdašem naj takoj začnejo gibanje za mir, kajti bomba “II je največja varnost za mir. V eni sami sapi sedaj kričijo, da je mir zagotovljen in da bodo Rusom. pomagali pri vpostavitvi miru. Boli pa jih strašno, da je Rusija dobila to orožje, katero so oni namenili za Rusijo uničiti.
Ko so Sovjeti sporočili svetu da imajo superbombo “H” so tudi objavili seznam učenjakov, kateri so pripomo-«1> do te najnovejše iznajdbe. V starih arhivih so našli, da je študij atomskih problemov tako star, kot ostale vede in da so ruski učenjaki že pred davnimi leti imeli s tem opravka in kar so v zadnjih letih izpopolnili. Časopisje ZDA, ki je na ukaz Trumana takoj na delu, je vse to poskusilo uničiti in omalovaževati. Izmislili so se in našli nekega Fuch-sa, ga obtožili, da je vohunil v prid Rusje, kateri je izdal iznajdbe atomske bombe in “H” bombe. Povsod se trudijo biti prvi, samo ne tam, kjer je resnica, katera jim ne gre vglavo.
* ®er^. 'i‘‘ .v Srednji Evropi postal smodnišnica in vsak trenutek se lahko vžge. Komunistična mladina ne more več prenašati šikan od strani zapadnih zaveznikov, zato sc organizirano pri-
italijanske šole, kjer bi imeli popoldanski pouk. Kot vzrok so navedla potrebo popravila šolskih prostorov. Učenci so priče-
li	stavkati. Njihovi starši so protestirali pri navedenih oblastvih.
(Sledi W str. 8)
pravlja na “velika dela”, med katera šteje tudi pohod na Berlin, kateri naj bi se izvršil dne 28. maja t. .1
• V Italiji, kljub dolgi ministerski krizi, še ni miru. De Gasperi, katerega podpirajo vsi bogataši in klerikalizem1 pravi, da obvladuje situacijo. Delavci, nezadovoljni s tem polufašističnim režimom, nadaljujejo z stavkami in sabotažami. Zadnje dni so stavkali vsi italijanski delavci, ker pravijo, da ne morejo takoj naprej. Zavezniki, ki imajo vedno “nekoliko” vojakov na razpolago, da zadušijo, če se to ne posreči I>e Gasperijevi policiji, vsako delavsko gibanje, gledajo to z naslado. Saj so oni tisti, ki imajo največje koristi, če se ljudstvo med seboj razdraži in posredujejo potem oni, kot rešitelji. Mi pa pravimo, da če si italijansko ljudstvo samo ne bo izvojevalo svojih pravic, mu jih tudi Zavezniki, klerikalni de Gasperi in noben drugi ne bo prinesel na krožniku.
• Oboroževanje vseh narodov, posebno pa Evrope, je glavni Trumanov namen. Zato je odločil ogromne svote denarja, da se posebno podpisnikom “Atlantskega paktu “pošlje čim več orožja. Ko je to zvedel svet, ki se še prebridko spominja zadnjega klanja, je takoj ob-so dilto vojnolmjskaško družbo. Posebno delavski Sindikati vsega sveta, so začeli gibanje proti tem nečloveškim namenom. Izjavili so, da ne bodo prevažali po železnicah ali pa iskrcavali vojnega orožja. Ladje, katere bodo prevažale orožje, bodo v stalni nevarnosti, da zletijo v zrak. Mostovi, koder bodo šli vlaki natovorjeni z orožjem bodo pod nadzorstvom Sindikatov, tudi v nevarnosti. Ravno tako bodo v nevarnosti zaloge orožja, ker delavstvo noče nobenega klanja, ampak mir, kor le v miru je življenje vredno življenja.
Ko so trumovei zvedeli za. odlok delavstva, so se strašansko preplašili in sedaj pravijo, da bodo ta dela opravljali redni vojaški oddelki, kar pa je tudi sumljivo, ker med vojaki so tudi že istaknilj veliko takih, ki simpatizirajo z delavskim gibanjem. Na vsak način je izjava, katero so dali tudi francoski in italijanski delavci, velikega pomena m resničen mir iti upamo, da bodo svojo obljubo tudi držali, kajti ak'o se vržejo v mačko in pomagajo oborožiti Evropo, bo najprej no njih.	'
• Sovjetska zveza je kupila v Franco-
vi	Španiji bombaž, volno in živo srebro, prodala pa premog. Poljska in Madžarska sta nedavno kupili pirit in plutovino.
• Vatikan .je začel obširno propagando za izboljšanje odnošajev med rimsko in protestantsko vero. Pravi, da je zbližanje teh dveh,največjih ver potrebno za borbo proti brezverskemu komunizmu, kateri se menda preveč siri. V kolikor bodo rimski gospodje imeli uspeha, ne moremo predvidevati, značilno je le to, da se Rim druži z največjimi sovražniki, kar je znamenje, da mora biti potreba res velika.
• V Londonu so pred časom uradno objavili, da bodo 23. februarja razpisane splošne volitve. Nov parlament se bo Sestal 1. marca. Za volitve mislijo predložiti preko 1800 kandidatov za 625 poslanskih sedežev. Laburisti in konservativci bodo kandidirali v vseh volilnih okrožjih. Vsi politiki so zelo zaposleni pri volilni propagandi.-Zmage še ni mogoče predvidevati, čeprav je skoraj jasno, da bodo laburisti izgubili oblast, katero niso znali obrniti v svoj prid.
• Sovjetska zveza je zopet uvedla smrtno kazen za izdajalce domovine, vohune in saboterje.
StomsKi glas
Ilodaccion y A(lministraci6n:	Calle	Cervantes 3039
Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador:	VIGENTE	8UBAN
ZASTOPNIKI:
Kb O6rdol)o in okelico: Franc Kurinčič — Pinzon 1633.
Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko.
Z® Vlila Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Omel. Floren, V. Cslsad'*
Za Montorideo: Vera in Milka Ognzst — Reotificaci6n Laranaga 2235.
15 de Febrero, Ano del Libertador General San Martin, 1950 — No. 44 ,
UNA DECISION
CARACTERISTICA
El 26 de mayo de 1947 por n n Decreto del Presidium del Soviet Supremo se habia abolido la pena de muerte en la U R.S.S. En los considerandos del mencionado decreto se decia, entre otras cosast, lo siguiente: “La victoria hist6rica del pueblo sovietico sobre el enemigo ha. demostrado no solamente la creciente potencia de la Union Sovietica. SINO TAMBIEN UNA EXTRA-ORDINARIA LEALTAD DE LA POBLACION DE LA U R.S.S. IIACIA EL GOBIERNO Y LA PATRI A SOVIETICA. Adem&s, la situacion internacional en el periodo, que sigue despues de la capitulacion de Alemania y Jap6n, DEMUESTRA QUE LA CAUSA DE LA PAZ SE PUEDE CON-1 SIDERAR ASEGURADA PARA UN LARGO PERIODO. . Tomando en consideracion todos los hechos y atendiendo los deseos de los sindicatos de obreros y empleadoš, como tambien de otras organizaciones autoritativas, el Presidium del Soviet Supremo de la TJ.R S.S., considera que, bajo las con-diciones de la paz, no es mas necesario emplear la pena de muerte”.
Queremos destacar aqui solamente aue toda. la prensa sovietica ha salu-dado con emtusiasmo esta decisičn, inclusive el senor Vishinski puhlico en “Pravda” de Moscu un editorial entitulado “Acto historico”.
Pero ya el 13 de enero del ano en curso el Presidium del Soviet Supremo, “tomando — nuevamente — en cuenta los deseos de los sindicatos”, etc„ “sobre la necesidad de introducir reformas en el Decreto sobre la abolici6n de la pena de muerte”, ha decidido “permitir la aplicacion de la pena de muerte como la medida m&s severa en la represi6n de los traidores de la patria, espias y elementos subversivos-diversantes”. En los considerandos de la mencionada reforma dicese que existen: traidores de la patria, espias, elementos subversivos, etc., que hacen necesaria, la arriba, mencionada medida.
La implantaci6n de la pena de muerte*. despues de haber pasado apenas tres anos de su abolici6n, es sin duda aleruna muy caracteristica.
La pena de muerte es el arma de toda revolucion. Sobre esto nos ha,bla tambien Lenin, pero el agrega inmediatamente ‘ ‘ que el problema reside unica-mente en la cuestion contra que clase se empleara esta arma”.
Tomando en consideraci6n aue en la. U R.S S se han liauidado las di-ferencias de dlases; como tambien que se ha liquidado la explotacion del hombre por el hombre, ya de que se ha conseguido construir la economia socialista, la cual representa la base de la Constitucion de la U R.SS. de 1936, debemos preguntamos contra auien se empleara esa reforma.
En el 18? Congreso del Partido Comunista (bolchevique) de la U R.S.S., que tuvo lugrar el 10 de maržo de 1939, Stalin ha destacado que la U R S S., marcha hacia el comunismo y la aboliei6n de la funcion represiva del Estado en la politica interna del pais.
Hoy dia, hace casi 11 anos despues v en condiciones muy diferentes de aquel entonces, cuando una tercera parte de la humanidad marcha hacia el socialismo, y en torno de las fronteras de la U R.S.S. se encuentran pueblos amiffos, es realmente dificil de comprender para mucha gente este inesperado camibio.
Como entonces comnrender v acercar el pensamiento de Stalin sobre la desaparici6n de la funcion del estado como auarato de represion en la politica interna y el slogan del Partido Comunista (bolchevioue) sobre la mar-cha hacia la, construcci6n de la sociedad comunista, (proclamado en el ano 1039: “iAdelante hacia el comunismo!”), con la reimplantaci6n de la pena de muerte?
Ext)licar esto solamente con el peligro aue representa el imperialismo, n.o es suficientemente convincente. ya aue se sabe muy bien aue las autoridades soviMcas no cuidaban mucho las vida s de los espias y agentes imperialistas y traidores de la patria.
/.Entonces que es lo aue se cambio. aue es lo aue emneor6 desde el ano 1947? En este ano salieron a ln, 1u7 del dia las contradicciones en el mun-do sociailista, v en la mišma U R1.S.S. Los dirigente? sovieticos trataron yi tratan por todos los mpdios de esconderlas, pero los hecho^ de la, vida diaria/ son mas fuertes aue ellos.
Estas contradicciones encuentran indudablemente sus expresiones en la mišma U.R.S.S. donde se hablo ya bastante sobre la falta de la libertad y democraciatismo en la vida.
No somos nosotros llamados para decir contra quienes esta dirigida la decision de la reimplantacion de la pena de muerte. ni tampoco que metas tiene el gobierno sovietico en la politica interna del pais. Pero uno es seguro: la reimplantaci6n de la pena de muerte, en las condiciones del fortaleci-miento del socialismo en el mundo, y despues de la existencia de la autoridad sovičtica por 32 anos, es seguro que no aportara nada para el ulterior forta-lacimiento del democratismo socialista y el humanismd, sino a locontrario le asestara un serio golpe.
PO NASELBINI
it
NA SVOJI ZEMLJI"
je slovenski dolgometražni film, katerega bo Poslanstvo FLRJ predvajalo1 za jugoslovansko naselbino v NEDELJO 26. februarja t. 1., točno ob 9 uri zjutraj, v kinu “Hindu”, ulica Lavalle 842. Vstop je popolnoma brezplačen.
Tisoči in tisoči jugoslovanskih izseljencev v Sev Ameriki, Kanadi Avstraliji, itd. so imeli priliko videti film “NA SVOJI ZEMLJI”, kateri je povzet v naši lepi Sloveniji in prikazuje težko borbo našega ljudstva in hrabrih partizanov v zadnji osvobodilni borbi. Po zaslugi našega Poslaništva, bomo tudi mi imeli priliko!, da si ogledamo ta naš film.
V	filmu “NA SVOJI ZEMLJI” bomo občudovali slike naših lepih kra-ev, videli bomo naše ljudstvo in slišali našo milo slovensko besedo.
Opozarjamo vse naše rojake in jih pozivamo, da se v čim večjem številu udeležijo predvajanju našega umetniškega filma!
Opozarjamo
da bo prihodnja številka SLOVEN-
SKEGA GLASA, radi letnih počitnic izšla prve dni prihodnjega meseca.
Upamo, da nam bodo naši cenjeni naročniki in oglaševalci glede tega
oprostili.
Uredništvo
“ R A D N I K ”
prispe v Buenos Aires 28. ali 29. t. m. Poleg tovoraJ, bo “Radnik” odpeljal novo skupino povratnikov v domovino.
Slovenska družina išče, služkinjo, ki se razume na kuhinjo. Plača $ IfiO.— mesečno in tudi več. Caseros 74 - Haedo - FONDFS.
HKKBRNA POROKA
Prve dni februarja sta. zakonca Anton in Mimi Lozej praznovala srebrno porokO’ Ob tej priliki sta slavljenca povabila na njihov dom v Villa Devoto lepo števil« prijateljev ter jih dobro in uljudno P°' stregla.
Castitamo jima ob tej priliki in kličemo: naprej In srečo do zlate poroke!
Dr. LENČKOVE POHLEVNE SANJE
Ko je bil dr. Lenček še v Italiji, je vodil ubežnišk« revijo, v kateri je bilo zapisano nekoč tudi sledeče: ‘Fantje naša ura se bliža! Pripravite se, da bomo s križem na prsih, z molitvijo na ustih in z mečem v roki zmagoslavno vkorakali v Svobodno Slovenijo, iz katere bomo pognali brezbožne titovce." Ne vemo prav z gotovostjo, kdo je te besede napisal, ui»l>ak, ker se sedaj dr. Lenček bavi z isto mislijo, najbrže no bomo grešili, če jih prisojamo njemu. V tistili revijah, ki so izhajale v Eboli, pisane na razmnoževalni stroj, se namreč ni noben sotrudnik niti ne urednik, podpisal in to iz previdnosti.
Tedaj je bil dr. Lenček s svojim general štabom popolnoma gotov, da bo s pomočjo zapadnili zaveznikov, vkorakal v Svobodno Slovenijo, za kar so res imeli pripravljenih nekaj zapeljancev, kateri pa niso verjeli besedam svojih “voditeljev” ter so raje zaprosili zaveznike, naj jih spravijo čez morje, ker niso hoteli prodajati svoje kože zmagoslavnim partizanom, katere so slučajno spoznali pri nekem neljubem srečanju. Takrat je dr. Lenček spoznal, da je za vojnd umetnost kaj malo podkovan in je z svojim štabom zapustil Italijo ter se tudi on odpravil čez morje, da od tam poskusi osvoboditi Slovenijo.
Njegovi “verni" so tukaj dobili primerno delo in so začeli misliti na mirnejše' življenje in to tembolj, ker so prejemali od svojcev pisma, v katerih so jih prosili naj se vrnejo, ker se stanje v do-movnl vsak dan Izboljšuje pod Titovo vlado. Seveda je treba za vrnitev denarja, zato se niso takoj vrnili, pač pa so sklenili, da se bodo vrnili čim bodo imeli za stroške. To Je pa dr. Lenčeka in njegove za nekoliko ustavilo. Skoro so že hoteli odstopiti od misli, da bo mogoč slavnosten pohod na titove partizane, pa glej spako, zavezniki se na Kusijo vsak dan bolj jezijo in ji grozijo in zato je dr. Len-čeku padlo v glavo, da se bo iz tega dalo kaj izvleči. In začel je znova. Spet se je oprejel prejšnjega programa in ga začel propagirati med “najboljšimi”. l*a mu menda to ni prav nič uspelo, ker najboljši so 11111 odgovorili, da hodijo k maši zaradi svoje duše, ne pa poslušati |x>litične sermone, katerih imajo polne glave in niso nikdar rodili sadu. pač pa njihovo veliko revščino, s katero plačujejo svojo nevednost in poslušnost.
Dr. Lenček pa ni odnehal. Mislil je:
če so ml odpovedali vsi, ki žive v velikem mestu in primemo dobro služijo, mi 1>° mogoče sreča milejša prt onih, ki se trudijo v notranjosti Republike in je njih življenje neprimerno težje. — l*a se Je odpravil najprej na sever, v Mendozo, San Luls, Catamarko, Salto itd.
Tam je začel svojim rojakom, med katerimi je naletel po večini na stare naseljence, pripovedovati, kako se suka svetovna politika, katera je kakor nalašč t1 pohod v Svobodno Slovenijo. “Jugoslavija se bo razbila in na njenih razvalinah bomo ustanovili Svobodno Slovenijo v kateri bomo mi gospodarji,” jim je pravil’ “Ampak, za to rabimo nekoliko denarju in nekoliko bataljonov dobrih vojakov, da sl s tem zagotovimo od zaveznikov oblast za naše nadaljno delovanje."
Rojaki, kateri so ga imeli priliko poslušati, so najprej z zanimanjem poslušali njegove načrte, ko je pa pričel popisovati tiste, ki dajo denar in tiste, ki bodo vključeni v "osvobodilne -bataljone”, ni bilo nikogar In zato se Je dr. Lenček vrnil v Ruenos Aires kakor opran maček.
Ko so se	člani	generalnega	štaba	n»
njega jezili,	da ni	nič napravil	in so	*e
mu (Ml druge strani posmehovali, ker inifl še take pohlevne sanje, se jo dr. Lenček /.misli, da pregleda vrste starih naseljencev, da tako opere smolo, katera ni" je povzročila toliko gorja. Jferad pove, da so tl ukazi prišli od “zgoraj”, to Je od dr. Rožmana, kateri se je v zadnjeiH času mudil	v naši	prestolicl in	prišel	reševati duše	svojih	ovc s tem,	da bi	ji11
poslal proti partizanom, da bi tako p®-znejo sedel spet na hrbet narodu, katerega je v velikem klanju tako nesramno izdal.
Sedaj pravi dr. Ijenček, da se je tudi vrstah staronaseljencev začelo krhati, i'1 (la ni nobenega, ki bi se za nje potegova1 Vsi vemo, da so časi zelo resni, ampflf tudi vemo, da še niso naši voditelji spali niti ne obupali, pač bodo stopili delo takoj, ko bodo tukajšnje oblasti (lo volile, da se lahko deluje, kakor prej, k*1 le njih spoštujejo in vedo, da bi bilo vsak1' drugo delo v nasprotju z zakonom gost*' ljubne Argentine in torej samo škodljiv*’ 54ato naj si dr. Lenček kar lepo zapiše svoj notes, da bo tudi pri tem delu itn* smolo, ker naši staronaseljenct poznaj1 njega in njegov “štab” že iz Italije in & prej iz domovine. Zato ne bodo njihovi1' obljubam nikdar verjeli.
Trozos de la Hlsioria del Gral. San Martin ARGENTINSKE VESTI
A BASE DE LA HISTORIA ARGENTINA DE RICARDO LEVENE
ift
ve*
#
u»
»o-
ift'
,\X.
rja
dft
»st
po-
šali
Uti
IjU-
lilo
1 V
n#
. se inl* iček ase-
lin1
ove.
> J«
ijeu' I reji'1
pokata ni n«
El 10 de agosto de 1«14, el gobiemo conflri6 a San Martin el cargo de Gober-nador Intendente de Cuyo, jurisdiccidn que couiprendia las provincias de Mendoza, San 'fuan y San Luis. Despučs de la derrota de Rancagua, los patriota« cbilenos liabian Puesto su esperanza en la reallzaci6n del l>lan Continental de San Martin. 0’lliggins se puso con sus soldados a las 6rdenes del Intendente de Cuyo; y desde aquel dfa, los dos hombres euiinentes de la revolu-<'611 argentlna y cliilena, sellaion una 11-'Mstad indestructible.
La dorrota de Rancagua creaba a San ‘Martin una situacldn comprometida, pues el t riunlo del ejercito espaiiol en Cliile era una aiuonaza. El goblerno de Buenos Ai-'1‘s. con el objeto de garantir la frontera Gesto, dispuso la creadon de nn regimien-U> de infanterfa (el ntolero 11, que quedo bajo las 6rdenes de Las Heras) y un es-cuadr6n de caballerfa. Mendoza contaba šolani e n to con dos batallones de civicos, u>io de blancos, otro do castas y un pique-*e de blandengues. A fines de 1814 (mes
diciombre) el gobierno de Buenos Ai-res envio nuovos refuerzos a Mendoza, con (‘l propdsito de defender la provincia con-•'■a una posible invasion de los espalioles "e Cbile.
Electo Juan Martin do l’ueyrred6n, 1)1-'‘ector Supreino por el Oongreso de Tucu-•U&n, fu6 invitado por San Martin para celebrar una conferencia 011 la eiudad de Cordoba. Aquella fu6 una entrevista hls-Mrloa, y puestos de acuerdo, San Martin •■cgresč a Mendoza y Pueyrred6n pas6 a 'a Capital desde donde comenz6 a onviar a Na.11 Martin fuerzas, pertrechos de guerra y •linero, para la forniaciOn del ejercito do 'os Andes.
Lenta y pacientemonte, San Martin se consagr6 a tal obra. Las provincias do Cuy0 hlcieron abnegados y patri6ticos sa-crtficios. Pr6ximo a la ciudad de Men-'ioza, se levant6 el campaniento. Fu6 cre&n. (loso despučs el parque y la armerla, un •aboratorio de salitre y una f&brlca de pa-fios para vestuario de la tropa. Ei houibre ^6 osta gran obra fu6 el monje Luis Bel-tran, que diriglfi la fAbrica para fiindlci6n
caiiones, cartuchos, construccion de cu-'efias, e to. Se dict6 un notable roglamento Para ‘‘La Maestranza”.
En esta obra, San Martin tuvo a su fa-vor el apoyo y concurso popular. Hay en
fRANC BEVK:
tal einpresa, episodios lialagadores para el patriotisnio. Asi, en un momonto difi-cil, cuaiido el erarlo do la provincia de Cuyo estaba evhausto, las dama* mendo-cinas reunidas en comision, so dirigieron al salon de Cabildo, dondo la sonora Maria do los Beinedios Escalada do San Martin, esposa dol general, le dijo a este, quo la« danias de Mendoza, alli presentos, ofi“e-clan sus ,ioyas como contriburiAn al triun-fo de la causa. Y todas on el aeto so des-pojaron de sus alliajas.
Antes de eniprendor la liiarclia obsorvo San Martin quo le faltaban soldados en uno de los escuadronos. Entonces dirigi6 a los jnendocinos una proclania que doda asi: “Tengo ISO sablos arrumbados en ol cuartel de granadoros a caballo por falta do brazos valioutes quo lo ompunen. Ka cordillora va a abrirse. El que amo a la patria y el bonor vonga a toinarlos”. I>os sables fueron einpufiados por ISO volun-tarlos.
Dnranto todo osto periodo preparat or lo de la canipaiia, San Martin liacia lo quo ol llainara “guorra de zapav. Consistia esta 011 ontrotcner al‘general Osorio quo estaba al frente del ejercito realista dol otro lado de los Andes, onviandolo eniisarios [iaru engafiarlo respecto del verdadero plan i	delil nekoliko	veleposestev	delavcem,
do invasi6n quo liabla imaginado. Asi, San :	kateri so	do	danes	obdelovali zemljo	li'
.Martin nocesitaba conocer previamente los pasos do Los Pal os y Ispallata por donde iba a trasponer la cordillora. Con esto propdsito mando al ingenloro do su esta-do mayor, Alvarez Coiularco, para (|uo en-tregara al presidentt' do la capltanla general do Cliile, Marco dol Pont, 1111 aeta do la indejiendonda quo babla declarado <‘I Congreso de Tucunidn. Alvarez Condar-co traspuso los Andes por Los Patos, ob-servando detenidaniente todos los porino-nores del paso. L lego a Cbile y entrego el aeta a Marco dol Pont, quien on un primer momonto se propuso liacer fusilar al mon-sajero de San Martin; pero luogo pi-et'iri6 que se quemara el aeta de la indoponden-cia en la Plaza Mayor de Santlago, ante un numoroso pfiblico, y escrlbi6 la con-testaci6n quo Alvarez Condarco debla lle-vai-, califlcando la doclaracl6n del Congreso do TucumAn “como un aeto de per-fldla y traicion”. El mensajero de San Martin volvio a Mendoza por el paso do Uspallata.
(Continuarž)
• Kakor smo že pisaJli v našem- listu, se 1 delkov v večjih tovarnah za mleko so slavnosti v počastitev stoletnice smrti najbrže hoteli izkoristiti sušo. Tako je
Generala San Martina, vršijo kar ena za drugo. Vsled tesnega prostora v našem listu, seveda ne moremo o vseh slavnostih podrobnejše poročati. Omenimo naj le nekatere. Največja izmed vseh je bila ona slavnost, ki se je vršila ob priliki obletnice zmage v San Lorenzu, pokrajini Santa Fe, kateri je prisostvoval tudi Predsednik vlade general J. D. Peron z njegovo soprogo, ministri in razni visoki uradniki. Ljudstvo je predsedniku in njegovi soprogi povsod prirejalo velike ovacije.
• V mestu se skoro dnevno vršijo slavnosti, katere “očetu” domovine prirejajo razne ustanove in društva. Vseh slavnosti se ljudstvo spoštljivo udeležuje in kjer vedno najdemo naše ljudi, kateri sc hočejo na ta način oddolžiti spominu Največjega Argentinca.
• Guverner v pokrajini Buenos Aires, Cnel. D. Mercante, potuje že več dni po deželi v kateri vlada. Koderkoli pride, t>a ljudstvo z velikimi častmi sprejema. Razne deputaeije mu izročajo svoje prošnje, katere proučuje z velikim zanimanjem. Na svojem pohodu je že rap-
za gospodarje. Obljubil je, da se bo po nalogi predsednika vlade generala Pe- živinoreja.
v mestu in okolici ljudstvo ostalo brez mleka, kar je posebno pri bolnikih in otrocih napravilo gospodinjam precej skrbi.
• Lastniki pekarn so prve dni tega leta napravili stavko, katero je pa odgovorna oblast rešila na ta način, da jim je obljubila pomoč. Sedaj se pa lastniki tožijo, da ni oblast obljube izpolnila in da so prisiljeni odpustiti za nekaj dni delavce, ker ne morejo več prenašati naraščajočih stroškov. 0-blast, ki pazi na dobrobit prebivalstva, išče sedaj izhod iz neljubega položaja.
• Kuharji so v zadnjem času večkrat stavkali in zalit:■ vajo povišanje svojih dohodkov, ker pravijo, da so vsi ostali delavci prehranjevalne stroke na boljšem stališču kakor oni. Postrežniki, natakarji in drugi dobe svoje napitnine in odstotke od potrošača, dočim »e morajo kuharji peči ves dan pri štedilniku. ki je ta 1;;ko daleč, da ne pride nobena napitnina do njih. Zato je upanje, da se bo njihovi zahtevi ugodilo. Seveda bo s tem jedača ponovno povišala.
0 2fm verno-ameriških živinorejcev je prišlo pred kratkim v Argentino, da si od bliže ogledajo, kako tukaj uspeva
rona, razdelilo še več zemlje med tiste, ki jo obdelujejo. Za bodoče volitve je Cnel. D. Mercante ponovno predlagan za kandidaturo guvernerja.
• Velika suša je povzročila v vseh krajih dežele velikansko škodo. Iz vseh krajev so bila poročila, da nima goveja živina kaj jesti in povsod primanjkuje vode. Vlada je že stopila poškodovancem nekoliko na pomoč. Upanje je, da bo zadnje deževje nekaj koristilo poljedelstvu in živinoreji.
• Mlekarji in izdelovalci mlečnih iz-
MIZARSKA DELAVNICA
“LA PRIIMERA”
PETER JONKE
Lastnik:
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos
CORDOBA
• Govorilo se je, da ne bodo dovoljeni v pustnih dneh nobeni “korsi”, ki so tukaj zelo v običaju in kjer se ljudstvo prosto zabava. Nekateri, ki bi se radi prikupili “nekaterim”, so si izmislili, naj bi se “korsi”, radi svetega leta, ne vršili. Slednjič pa je vendarle zmagala zdrava pamet, katera pravi, da se lahko sveto leto časti 362 dni ter da se ostale tri dni lahko dovoli ljudstvu, da se prosto zabava.
LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN
“TRIESTINA”
Lastniki: KUKANIA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA
Electricidad y plomeria JOSE RADAN JOSE RADAN
Bet-naldez 1550	Buenos	Aires
‘,rKapi cm oJilacKit Gečlecmac”
(Nadaljevanje)
Ali se moti? Kaj bi počenjal v '“etežu na pustoti? Zdelo se mu je bebasto. V vas je odšel po kakem opravku. Bog ve, kaj mu je palo v Slavo.
že .se je hotel vrniti, a je vendar šel dalje. Obstal je na ovinku, kjer steza v ostrem loku zavije v hrib. Sneg je bil že rahlo pokril skale, travo in tenke vejice grmovja. Mogočni kostanji so kot zaprašeni stali v daljavi. Snežita je dalje, brez prestanka, vseokrog 8,'iima belina. Tu so bile čedermačeve popinje že docela zbrisane, nikjer več kakega sledu.
Minuta, dve minuti, ko se don Jeremija ni mogel odločiti, ali naj se i’r|ie, ali naj gre dalje, tedaj je zaslišal z vrha korake. Zdeli so se negotovi koraki pijanca, ki ga nekaj žene v beg. je po obrisih spoznal Čedermaca, gost*1] ki je opiraje se na palico tekel navzdol, njivo spodrsnilo mu je, da je padel, a je bil v nasrednjem trenutku že zopet na nogah. Znova se mu je spotaknilo, te-^aj je priletel donu Jeremiji v roke.
Začudil Se je, a ne tako zelo, kot hi ^ bil začudil druge krati. Kazno je bilo, da ga vsega prevzema nekaj dru-
idi '
i, »
;oval upal1 |i 1* >ili j i\o j, kf
vsa*«
|>lše 1 iurf iznflj1 in i' liovl«
gega in ga polni s strahom in grozo. Bil je ves od snega, pomazan na kolenu, desnica mu je bila okrvavljena, tudi na suknji mu je lepel madež krvi. Tresel se je od razburjenja in mrzlice, da mu je trepetala še palica v roki in so mu klecale noge v kolenih. Oči so mu bile vročične, a iz oči mu je gledalo mnogo več kot bolezen. Stal je in gledal molče, kakor da mu je vzelo glas.
“Kaj je?” ga je zavzet vprašal don Jeremija. “Martin! Kaj delaš tod?” “Pobili so ga!” je Čedermacu zamolklo prišlo iz grla. “Pobili so ga! S kolom so ga pobili.”
“Koga so pobili?"
Čedermac je bil tako grozen, da je tudi Morandinija stisnilo za grlo.
“Za. gričem leži... ob stezi... z razbito glavo...”
“Kdo?”
“Žef Klinjon! Klin ion!”
“Ali še živi?”
Gospod Martinje samo prikimal, kakor da mu je znova vzelo glas.
“Potem moramo poklicati ljudi”, je rekel Morandini “Morda je še kaka pomoč.”
“To ni prav. Zdaj bodo vse nesreče padle na v6s. Vse nesreče.”
“Ti nič ne skrbi za to. Kar mora priti, pride. Ti glej nase! Saj vidiš, kakšen si.”
Dospela sta do kaplanije. Katina je že stala pred hišo. Skočila je k bratu in ga hotela zgrabiti pod drugo roko.
“Čakaj!” jo je Čedermac zavrnil in se ustavil. “Pojdi po ljudi! K Breško-mt stopi, takoj naj pride in nekaj mož naj pripelje s seboj.. Takoj naj pride...”
Katina je stala na mestu in od začudenja ni mogla do sape.
“Naglo!” je zarenčal brat. “Kaj le stojiš!”
Nekaj minut pozneje je Čedermac napol slečen že ležal v postelji. Don Jeremija g aje zagrnil do brade, stal poleg njega in ga zrl z zaskrbljenim pogledom. Prej se mu je le drobno stresalo telo, da je komaj čutil, a zdaj se ga je lotila taka tresavica, da je z vso silo zadrževal čeljusti, da mu niso šklepetale. In vendar mu je bilo lepo, tak čudno lepo. Popustil ga je ves telesni napor, neizmerna teža mu je pala z ramen. Pogrezal Se je v blazino, v tresavico, v toploto, ki mu je omamno objemala telo. Znova ga je obhajalo ........................................... pozabljenje.	Da	bi	vsaj	poslednjega	done. Vse. Pa zaradi tega bi ga ne bili Rodka ne bilo! Ta ga je plašil s posle-smeli”, je težko, v presledkih, vročič-1dleami in 11111 Ž1V0 stopal pred oči.
110 prihajalo Čedermacu čez ustnice	(Nadaljevanje)
“Saj zato, saj zato, saj zato!” je Čedermac hlastno ponavljal in se pognal dalje, a. so mu noge odpovedale, da se je zrušil na roke.
Don Jeremija je priskočil in mu pomagal pokonci. Spoznal je, da je Čedermac čisto pri kraju s svojimi močmi. Težek mu je slonel na rokah, a se je še vedno skušal prestopiti. Očividno ga je do tega trenutka le razburjenje držalo kvišku.
“Počakaj!” mu je rekel. “Kam pa se ti mudi? Ti si bolan. Saj ne moreš stati na nogah...”
“Moram, moram!” je Čedermac ponavljal napol iz mrzlice. “Poklicati ljudi...”
“Saj jih bomo poklicali. Ne boj se! To bomo že drugi naredili Ti ne moreš nikamor. Ti moraš takoj domov in v posteljo... Čakaj, da te primem!” Menda je Čedermac razumel, da res ne more več. Dal se je prijeti pod pazduho, sam se je opiral na palico, tako sta tesno drug ob drugem stopala proti domu. Kdaj pa kdaj so ju oplazile mrzle veje grmovja.
“Pa kdo je Žef Klinjon?” je vprašal Morandini.
‘ ‘ Invalid. ’ ’
“Pa kdo bi ga bil? Zakaj?”
“Bil je ovaduh. Ovajal je. Tudi me
Sprejem naše naselbine v Poslanstvu FLRJi
Poročali smo v zadnji številki našega lista, da je polnomočni Minister, šef trgovinske detegacije FLRJ, tov. Nikola Popovič, pred odhodom prredil sprejem za člane naše naselbine. Sprejem, katerega se je udeležilo veliko število naših izseljencev iz Buenos Airesa, I>ock Suda in drugih krajev, se je vršil v prostorih Poslaništva FLRJ v Buenos Airesu. Naši rojaki so na ta način ponovno izkazali globoko narodno zavest, ker hoteli so, da osebno in v imenu naših izseljencev, častitajo lov. Popoviču o doseženih uspehih radi sklenjenih pogodb z Uruguajem in Para-guajein, kakor tudi o podpisanju dopolnilnih protokloV /. Republiko Argentino.
Poleg 'tov. Popoviča so povabljence sprejeli Otpravnik Poslov FLRJ, tov. Peter Begvič, šef trgovinskega oddelka tov. Rudolf Čačinovič, trgovinskega atašeja
slaviji. Toda |>o resoluciji Inforinbiroja se je pokazalo, da so prav te države odpovedale vsako voljo pomagati pri zgradnji socializma v Jugoslaviji ter so na vse načine prizadevale, da preprečijo z gradnjo socializma v naši domovini. Kadi tega je bila Jugoslavija primorana, da se okrene do drugih tržišč ter si tako navabi ono, kar je našim narodom neobhodno potrebno in kar nam pripomore, da ustvarimo industrializacijo v naši državi, ki je velik doprinos pri zgradnji socializma v naši domovini.”
Dalje je rekel tov. Popovič:	“V	tem
trenutku se vrši od strani Sovjetske zveze in držav ljudskih demokracij brezpomembna gonja in neutemeljena kampanja proti naši domovini, hoteč nas pokazati, da smo zapustili socialistični in prešli v imperialistični tabor. Nič ni od vsega tega resnea, ker mi enako prodajamo in trgujemo s kapitalističnimi državami, kakor prodajajo in trguje,fo druge države ljudskih demokracij in sama Sovjetska zveza, ki je trgovala mnogo prej in več kakor mi. Toda danes cel svet zna, da ko mi trgujemo, prodajamo samo naše blago in pri tein ne prodajamo naše neodvisnosti in tudi ne naše visoke socialistične zavesti. To je treba, da znajo vsi naši izse-
Naši zavedni rojaki so z veliko pažnjo poslušali govor tov. ministra Nikola
Popoviča
označil glavne karakteristike novopodpi-sanih protokolov z Republiko Argentino in pojasnil, da je zamenjava blaga med Jugoslavijo in Argentino enako usmerjena v teli novih dopolnilnih protokolih ter da je naši delegaciji uspelo, da 'se jako izboljšajo trgovinski odnosi med našo državo in Argentino.
Tudi je tov. Popovič |»ojasnU osnovne karakteristike našega Petletnega plana, povedal je kakšne so perspektive, ki jih imajo pred seboj naši narodi in kakšne pridobitve Ik> naša domovina dosegla s popolnim, točno in pravočasno izvršenim Petletnim planom.
Ob koncu je tov. Popovič pozval vse
lom, marljivostjo in ne majhnimi napor ste dosegli, da se je sklenila zelo važ»* pogodba med FLRJ in republiko Argeff ti no. V imenu našega naprednega izs<" ljeništva v Argentini Vam častitamo ** uspehe, katere ste dosegli, kateri so v rist vseh naših narodov v domovini, K* kor tudi naroda rep. Argentine. Izvršb ste nalogo, katero so Vam poverili n; narodi namreč v imenu njih naši voditelj* z marSalom Titom na čelu.
Bodite uverjeni tov. Minister, da je n* ša napredna mtselbina v Argentini z vf likim zanimanjem sledila Vaše delo in radostjo sprejela Vaše uspehe, ko »P srečno privedli do kraja delo in podpisal'
Tov. minister Popovič med našimi izseljenci na sprejemu
prisotne, da čuvajo bratstvo in edinstvo v svojih vrstah, kakor zenico svojega očesa in preko njih pozval vse jugoslovanske izseljence v republiki Argentini, da tudi v nadalje s svojim delom pobijajo laži in klevete kontrarevolucionarne propagande ustašev, četnikov in kominfor-mistov tej' naj vsi tudi nadalje ostanejo verni sinovi naše socialistične domovine.
Ob koncu tov. Popovič je prikazal primere visoke narodne zavesti naših narodov v domovini, ki se s srpom in kladivom v praksi borijo za ustvarjanje principov socializma in proti obrekovanju in lažem. Izrazil je tudi željo, da bi naši izseljenci ostali trdni na svojih mestih, kakor so naši bratje v domovini, da tako doprinesejo svoj delež, ko resnica prodira v svet.
trgovinsko pogodbo. Bodite uverjeni, # smo se tega uspeha vsi radovali in n»i jasnejši dokaz k temu Vam je, današnJ* udeležba na tem skromnem sprejemu, katerem ste tudi Vi izkazali tovariško f narodno zavest do naše naselbine.”
Obrazložil je tov. Zaferin, da naši \i& ljenci s zanimanjem sledijo razvoju I1' napredku naše socialistične domovine '|! občudujejo delo naših graditeljev, ki utrudljivo pripravljajo srečnejše živi,K' nje vseh naših narodov.
Dalje je rekel: “Vse obtožbe, ki jih »f pošteno in nepravilno širijo proti na* državi, našim narodom in njihovim vod* teljem posamezne kompartije in »c’ kateri voditelji Sovjetske zveze ne da so nam nerazumljive, nego nas nar«' nost žalijo. Mi odločno odbijamo vse
V BUENOS AIRESU
,je Petletni plan. “Enako je v tem času naloga splošne jugoslovanske trgovine, —je rekel—. da v tem času poišče tržišča, katera bi dala naši trgovini možnost, da se pravilno razivja, da bi to največ pripomoglo, da se naš Petletni plan v pravem času in točno izvrši. Po ekonomski blokadi, katero je naši državi proglasila Sovjetska zveza skupno z ostalimi državami Iiiform-biroja, je naša domovina morala poiskati na drugi strani potrebne stroje in druge proizvode, katere je do tedaj prjmala iz ZSSR in drugih držav ljudskih demokracij. .Naša država ni pričakovala, da ji bodo prekinile one zveze in od tistih držav, katere so v prvi vrsti bile poklicane, da pomagajo pri zgradnji socializma v Jugo-
ljenci in da ne verujejo onim gnusnim lažem, ki se širijo iz kominfoiinističnili krogov ter da ne nasedajo nesramnim klevetam izdajalcev naše socialistične domovine.'”
Ob koncu je tudi v kratkih besedah
Govor tov. Popoviča je bil večkrat p**’ trgan z burnimi aplavzi in odobravanji 1" ob zaključku sprejet z vskliki: živela ^ etatistična Jugoslavija! živel maršal Ti' to!
V imenu izseljencev je tov. Peter Z* ferin pozdravil tov. Popoviča in ostal* tovariše, ki tvorijo trgovinsko delegacij® in med drugim tudi rekel: ‘‘Z Vašim df
Prihod Polnomočnega Ministra FLRJ
Po podpisani trgovinski pogodbi med FLRJ in republiko Argentino, polno-močni minister in šef jugoslovanske trgovinske dclepacije tav. Nikola Popovič v pogovoru z g. J. Paz, ministrom zunanjih zadev republike Argentine
tov. Dušan Čehovin, tajnik Poslaništva tov. Bogdan Popovič in atašeja Poslanstva tov. Vojislav Djukič.
Med udeleženci je na sprejemu vladalo nepopisno navdušenje v duhu narodne zavesti, ki je živ izraz prave zavednosti naše naselbine, ki je razumela, da razbije obroč laži in obrekovanj, s katerimi so jo obkrožili ustaško-čtniški banditi in kom-informistični izdajalci ter tako prodre in nadaljuje edino pravo pot, pot po kateri stopajo narodi Jugoslavije, pod vodstvom tov. Tita.
Po posluženju je tov. Minister Popovič vstal In imel jedrnat govor. Pozdravil je najprej prisotne v svojem imenu, kakor tudi v imenu trgovinske delegacije ter izrazil zadovoljstvo, <la je trgovinska delegacija častno izvršila nalogo, katera ji je bila dana od voditeljev naše Jugoslavije, kakor tudi, da mu je v veliko zadoščenje, ko vidi, da so naši izseljenci v daljni Argentini složni s svojimi brati v domovini, ker vidi, da se rad ujejo nad vsakim doseženim uspehom, katerega smatrajo kot lastnega.
Dalje je tov. Popovič v kratkih besedah objasnil kakšne so naloge, ki se danes postavljajo za napredek Jugoslavije ter kako in na kakšen način se izpolnju-
Vlada FLRJ je pred časom imenovala tov. Marjana Stilinoviča za Polnomočnega Ministra FLRJ v Buenos Airesu.
Tov. Minister Marjan Stilinovič prispe v<- Buenos Aires zadnje dni tega meseca.
Naša dolžnost je, da se pripravimo in ob prihodu dostojno sprejmemo novega Polnomočnega Ministra naše domovine.
JKominform ni mogel prikriti
nase resnice
Vodilni krogi kominforme se čedalje bolj zavedajo, da jih je besno in sov-ražiio orožje obrekovanja in laži nakopičenih proti naši socialistični državi 'Jugoslaviji, grdo razkrinkalo pred vseni zdravim svetovnim demokratič-in socialističnim mnenjem. To Podlo in nizkotno orožje s katerim so vsestransko obstreljevali v svoji ®reznačelnosti in jezi, ni bilo v stvari ničesar drugega kot, gromoviti šunder J11 gosti dim, s katerim so hoteli prebičati in prekriti pred svetom pravo bistvo nesporazuma kot tisto resnico, je bila in bo — pa makar, da so jo 26 dvakrat smešno postavili na ne-Sramno zatožno klop — na strani naših Prodov in na strani našega genialnega osvoboditelja in graditelja socializma — maršala Tita.
Vse tisto, kar je Kominform v svoji fSMisni gonji na dolgo in široko pretvarjal o naši državi; vse tisto, kar je kominform v teku tega zloglasnega spora z našo državo na vse načine prilival s svojim lažnjivim blebetanjem, Je po zaslugah pogumnega nastopa naših narodov in naših voditeljev, prišlo površje. Naš upor proti kominfor-toističnemu revizionizmu in za obrambo enakopravnosti vseh držav in narodov je, po krvavi narodnoosvobodilni vojni in zmagoviti socialni revoluciji,
**>ibe in daleč od naše domovine, stojimo tr<ln<) in odločno mi braniku resnice in Pravice, odločno na braniku življenskih Interesov ne samo naše države, temveč splošnega svetovnega socialističnga raz-v,»,ia.”
Pozdravil je tov. Popoviča in ga naprosil naj vsem narodom Jugoslavije pove: "^a jugoslovanski izseljenci v Argentini ^to.ji.jo zvesto ob strani nailli narodov v domovini in ob strani velikega Učitelja tov. Tita.'”
V imenu slovenske naselbine je tov. Krnil Semolič pozdravil tov. Popoviča in trgovinsko delegacijo in rekel, da na tako v«inemu sprejemu ne sme izostati bese-'la slovenskega izseljenca, ki z ramo ob ^iini z ostalimi brati v Argentini stojimo čvrsto ob strani narodov v domovini v današnji borbi, ki je borba za resnico In Pravico.
Tudi tov. Semolič je tov. Ministru Popoviču častital za dosežene uspehe v Argentini. “Ti uspehi — je dodal — predstavljajo še eno poroštvo, da sc bodo napori, ki jih vršijo naši narodi, v zgradnji Socializma, spremenili v sadove in bili ovenčani s sijajnimi uspehi, kljub vsej <Uvji gonji in ekonomski blokadi nekaterih voditeljev /SSR in držav novih demokracij,”
Ob koncu je tov. Semolič omenil današnje stanje v naši naselbini in potrdil, (la pretežna večina naših izseljencev stoji čvrsto ob strani naših narodov, ob strani naših voditeljev z maršalom Titom na čelu in izrazil željo, da bomo nadaljevali * neumorno borbo v smislu naših narodov In učvrstili bratstvo in edinstvo v nasel-bini, kakor je to vladalo do časa neodgovornega in nesramnega napada Inform-ktroja na našo domovino.
Govora tov. /aferina in tov. Semoliča so prisotni potrdili z burnimi aplavzi in vzkliki do naše domovine, nje voditeljev 'n maršala Tita.
Kakor smo že omenili se je tov. Pojkj-Vič takoj po končanih govorih oprostil, Pozdravil in odšel po službenem poslu. Z *«talom je odpotoval z Buenos Airesa.
P ver jeni smo, da bo sprejem, k| ga je tov. Minister Popovič pripravil naši naselbini, ostal vsem globoko v spominu in *luiu kot vzpodbuda v naši vsakdanji borbi, ki jo vodimo za dobrobit naše naselbine in naših narodov v domovini.
drugo veličastno in zgodovinsko dejstvo naših narodov, ki zadobiva vedno večji in večji svetovno -socialistični pomen, ki se ostro naglaša in načelno razpravlja v vseh državah in krogih napredne demokratične in revolucionarne javnosti. Pri tej svetovni in' zdravi javnosti, je ta mračna in podla spletka in zarota Kominforma naletela na zadostno osvetlitev. Ogromno je že število pristašev in aktivistov socializma, ki so zatrdno spoznali, da se naši narodi bore za pravična načela socializma.
Vsekakor, mi ne proslavljamo z veselim srcem teh velikih in za socializem pomembnih svetovnih dogodkov, ki nas bodrijo in prepričujejo, da gremo — po edini pravilni poti — naprej. Ne. To nam je samo v malenkostno zadoščenje, ker znamo natančno upoštevati, koliko škode je prinesel ta nepričakovani kominformistični pojav naši državi in socialističnemu in delavskemu gibanju sploh. Da nismo podlegli pred Kominformo v tej borbi je zato, ker so se naši narodi v preteklosti naučili, da je pogoj za vsako zmago zvestoba in predanost tistim, ki so nas vodili v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji ter nas sodobno vodijo — po pravih marksističnih načelih in volji naših narodov — v izgradnjo boljšega socialističnega življenja;. Ob tej zvestobi in predanosti naših narodov do svojega državnega socialističnega vodstva, so se razbile vse sile kominfor-mizma kot njihova lažinatolcevanja in drzna zagotavljanja, da smo se izneverili socializmu in končno prodali imperializmu, Dejansko bi se ta iznever-ba in prodaja znala dogoditi, če bi ne
1*1*1; no«;	,***_______....	••
VELIK PIK-NIK
PRIREDI
NAŠA JUGOSLOVANSKA NASELBINA
v NEDELJO 19. FEBRUARJA t. 1. na igrišču kluba' SPORTIVO DOCK SUD, Leandro N. Alem 1900, na Dock Sudu, od 8 ure zjutraj do 11 ure zvečer.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, da se udeležite tega velikega našega PIK-NIKA in se tako razvedrite v družbi svojih prijateljev in znancev na prostem zraku.
Za prigrizek bo slastno “pečenje na ražnju” in tudi sveže pijače ne bo manjkalo za suha grla.
bili naši narodi in naši voditelji tako zvesti branilci našega državnega bogastva, že leta 1944., ko so nas hoteli — s Chtirchilom na glavi in po ključu 50:50 —- razkosati na interesne sfere Velike Britanije in Sovjetske zveze.
O kakšni izneverbi in prodaji nam smejo in si^ upajo govoriti danes kominformistični veljaki, ko jim je že takrat Jugoslavija jasno pokazala in prekrižala njihove špekulantske račune? Mar nas hočejo prepričati, da je tako, zato ker so oni sedaj odpovedali celo vrsto prijateljskih in trgovskih dogovorov in napovedali ekonomsko blokado ,s katero so hoteli upropastiti našo kolosalno petletko, da bi nas v teh težkih gospodarskih pogojih prisilili, da sprejmemo to, kar je njim — in samo njim — drago? No, pa so se zopet — tudi na tem novem terenu, da bi nas tako prisiljeno podredili njihovi volji — ponovno uračunali. Dali smo jim, tudi v tem. novem primeru, primeren odgovor. Taki, kakršnega si nismo nikoli mislili in hoteli izrečS: začeli smo graditi soeialzem samostojno in na svojo roko. To se pravi: brez bratskega sodelovanja in vzajemne pomoči s strani tistih, na katere smo vedno socialistično računali, da nam bodo in da jim bomo pomagali; da nas bodo in da jih bomo vsestransko podprli pri ustvarjanju novih družabnih pogojev, ki so za pravdo in srečo vseh narodov najtrši temelj socializma.
Namesto tega bratskega sodelovanja in vzajemne pomoči, so nam napovedali vojno in gonjo. Agitacijo in laž.
Zato moramo prav posebno povda-riti, da se naši narodi in naši voditelji niso sprli s Kominformo — preko katere soodgovorno govori tudi Sovjet' ske zveza in ostale države ljudskih demokracij — slučajno. Ne! To težko in gigantsko borbo za obrambo socialističnih načel in za enakopravnost vseh
narodov so bili naši narodi primorani sprejeti in podvzeti z vsemi svojimi težkimi posledicami. Sprejeli so jo in podvzeli, ne proti narodom Sovjetske zveze in ostalih ljudskih držav, ampak proti konanformističnemu revizionizmu. Šlo se je za obrambo marksističnih načel; šlo se je za doslednost marksističnega nauka in. za enakopravne pravice vseh narodov; za njihovo samostojnost in svobodo in za vsa svetla načela socializma, ki jih je započel nevarno ogražati kominformizem. Na-pram tej kominformistični nevarnosti je naš narod zastavil vse svoje ne-omahljive sile. Ker je pač tako zahtevala od njega socialsitična morala, kot resnična proletarska revolucija sama. S to borbo, ki jo izvirno nismo iskali, so nam naši sovražniki napravili, ta-korekoč, veliko uslugo, in ne samo nam, ampak tudi vsem ljubiteljem pravega socializma. Samo na ta način so mogli naši narodi pokazati in dokazati, da so dosledni nauku in pravdi socializma; da znajo predrago ceniti svoje pravice, svojo svobodo, svojo enakopravnost in svojo neodvisnost proti kakoršnim koli pojavom ekonomskega zasužnjevanja osobito v tistih državah, ki se'za večne čase vrgli s sebe jarem tujega kapitalizma.
Da smo se uprli temu čisto novemu pojavu ekonomskega zasužnjevanja in postavili kot predpogoj, da se z nastankom novih socialističnih držav prouči vprašanje konkretne ureditve ekonomskega približevanja in vsestranskega medsebojnega spoznavanja med njimi, da se na podlagi te proučitve svobodno razvijajo vse njihove produktivne sile za katere imajo največ naravnih in dragih pogojev, je popolnoma jasno. l)a smo se postavili v pročelje tistih, ki so si — v nasprotju z našo težnjo — hoteli prisvajati neke čudne pravice pritiska in vsile-vanja svoje volje dragim, ravnotako enakopravnim in socialističnim državam glede metod in načinov socialistične graditve in ekonomske eksplo-tacije dežele, je zopet, ne samo jasno, ampak tudi popolnoma socialistično pravilno. Ker to ekonomsko zasužnje-vanje bi končno ne značilo ničesar dru-
gega, kot prenašanje kapitalistične hegemonije v socialistični svet.
V tem je torej temelj in bistvo našega nesporazuma s Kominformo. Vse drugo je samo gonja in laž in pretvarjanje resnice. In proti tej hegemoniji —pa makar, da jo s ploskanjem odobravajo kominformistični velikaši in drugi nič manj veličastveni “pobor-niki” socializma — so se naši narodi in naša ljudska oblast glasno in energično zoperstavili, ker so si bili popolnoma na jasnem, da se s takimi postopki ogrožavajo vsa načela socialističnega nauka iti posebno pa naše socialistične revolucije. Zato so raje — in v mnogo težjih pogojih — začeli svojimi lastnimi rokami, čeravno si take samostojne, a primorane socialistične graditve, niso nikdar želeli in hoteli izvajati, svesti si vseh velikih težav in ogromnih naporov, ki danes veli-čanstveno osvetljujejo svetu naše uspehe, našo zmago in posebnost naše ljudske revolucije, ki jo krepi in uspešno ustvarja naša močna narodna ‘ volja in proletarska zavest.
Naše stališče o tej stvari — o naši (samostojni isocialistficnil graditvi — je jasno označil V. Kongres KPJ in sicer takole: “Gradimo socializem s svojimi lastnimi silami zato, ker želimo do viška razviti lastne proizvodne sile, NE PA ZARADI TEGA, KER NOČEMO TEH SIL ZDRUŽITI S SOCIALISTIČNIMI SILAMI DRUGIH DRŽAV.” Iz tega našega pravilnega načelnega stališča se jasno razvidi, da naši narodj niso nikdar hoteli gradit? socializem na svojo roko v naši državi. Toda na podlagi pravilnih socialističnih odnosov, ne pa pod tistimi pogoji in zakoni, ki veljajo in vladajo med kapitalističnimi državami. “Takšne odnose — pravi Milovan Djilas — smatramo mi za nepravilne in nedopustne. To so odnosi iz starega sveta, in oni ne bi smeli biti karakteristični za odnose med socalističnimi državami in za njihovo zbližanje.”
Ta je tista resnica, ki je Kominform ni mogel prikriti in pred katero se ne toliko sramuje kolikor se jezi, da jo je že zdravo svetovno mnenje spoznalo.
Mirko Babuder.
ii
Hosteria "LOS CL A VELES
GOSTILNA IN PRENOČIŠČEZA LETOVIŠČARJE
'LA FALDA" ■ Sierras de Cordoba
Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA
AWAW/VSiWWVVVWAWW^V.W%\VVVVWAVAAWAVVVVASVViA
Sob* in stanovanja z vso udobnostjo Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacičn Nueva del FCNGR. Za naše rojake najugodnejše csne.
T
DISO
ALBERTI 1831 MAR DEL
Lastnica naša rojakinja AMELIA VIDA KJUDEB
LA VOZ ESLOVENA
EDITADO POR Eli CONSORCIO DE LA VOZ ESLOVENA
«8 | Sun
Primorske vesti
MED NAŠIM LJUDSTVOM
V Trstu so umrli: 84 letna Frančiška Černe, 7 G letna Josipina Stopar, 77 letna Marija Dekleva, 83 letna Ana Milič, Antonija Lipovec roj. Kocjančič, 50 letna Valerija Hrovatin, 72 letna Virginija Gregorič in 59 letni Karol Cervenka.
V Sovodnjah v Slovenski Benečiji se niso razmere po drugi svetovni vojni prav nič izpremenilte. V občinski svet so se uti-' hotapili novi svetovalci, ki bi radi spremenili vnanji videz, pa so ostali zagrizeni sovražniki našega delovnega ljudstva. Naši ljudje morajo še zmerom v tujino za krulvom. Vprašujemo se, kdo je oborože-val skupine neodgovornih fantalinov, ki bi bili radi strahovali naše slovensko delovno ljudstvo? Teh stvari ne bt>mo pozabili. Tudi tedaj ne, ko bodo volitve.
HEBRERIA DE OB RA
HUMAR y MAKUC
Av. Central 3720 Calle No. 2 8729
T. E. 740-1004
TISKARNA RUDOLF ŽIVEC
Sarmlento 40 Caseros	T. E. 757-1101
MECANICA y ELECTROTECNICA
E. LOZEJ y W. C0X
Avda. Rlestra 115	T.	E.	«1-0056
PRODAJALNA - TOBAKARNA
Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega ln ženskega perila
VLADIMIR BENKO
Arda. Francisco Beir6 5700 VILLA DEVOTO - BUENOS AIRES
FABRICA DE MOSAICOS
ALBERTO GREGORIČ
Venta de materlales de construcci6n Avda. Fco. Beir6 5071 T. E. 50-5383
HERRERIA DE OBRAS
BRATA RIJAVEC
Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 T. E. 07-6250 Buenos Aires
_	_	m
Dr. Francisco Jose Cespa
DENTISTA CIRUJANO Conaultag de IB a 20 hs.
Coronel R. Usta 50»«
T. A. 50 - 5782
V štandrežu, ki šteje skoraj 2.000 prebivalcev, š-e nimamo napeljane vode. Piti moramo vodo iz vaških korit, kjer napajamo živino in kamor hodijo matere prat plenice dojenčkov. Koliko časa bomo še živeli v takšnih nemogočih 'pogojih?
3u cm Sopcic e (lijo
Hormigon armado
Cnel. Dominguez 244 T. E. 652-0244 Villa Madero
TRGOVINA JESTVIN “TRST” . STANKO MIHELJ Charcas 3120	T.	E.	72-4957
FOTO -ARTE M A C 0 S
Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Qulroga 1325 T. E. 21.-8327
TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže.
Pridite, pa se boste prepričali!
Se priporoča
ALBERT BELTRAM
Donato Al vare/. 2288	Buenos	Aires
Stavbeni kovač FRANC ČOHA
Calder6n 2779	T.	E.	50-6655
STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA
Laprida 2443	Florida
BAZAR “DANUBIO”
D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 T. E. 59-0838
Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA
Villa Real 140 J. Ingenieros - T.E. 757-640
SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV
Izvršujem popravila na domu.
MARIO SAUNIG Tinognsta 5130 in 5351 T. E. 64 . 2857
FILOMENA BENES de BILEK
SLOVENSKA BABICA Lima 1217, Buenos Aires, T. E. 23-3389
Krojačnica LEOPOLD UŠAJ
Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2
T. A. 50-4542 VILLA DEVOTO
Dr. A. Kirschbaum Dra. Maria Kirgchbanm
ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-7387
Dr. CONSTANTINO VELJANOVICK
Sala especial para tratamiento del reumatismo y sala de Cirurgfa Atiened: Lunes - Mižrcoles y Viernes Pedir hora por telčfono
Defemsa 1158	T. E. 34-5819
Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na
Hosteria “LOS ALPES”
lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba
Izvrstna postrežba in zmerne cene!
EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri
ANDREJ BOŽIČ in SIN
Tehnična konstruktorja Ruia Huidobro 4554-58 T. E. 70-011^
ftvinaldo It V«jy«>rman
MEDICO
Sar.c» 238T	U.	T.	50-2-345
RRDIO
Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila izvršuje
JAKOB KREBELJ
Cespedes 3788 (vogal Avda '''o rest) T. E. 54 - 4050
Mercado “LAS MAGDALEN AS”
CARNICERIA RAUBAll Puestos 21, 24, 25 - Avda. Fco. Beiro 5276
TRADUCTOR PUBLICO
Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaco y demžs idiomas europeos. Extraceiones de partidas para jubilaciones.
San Lorenzo 937, Rosario (Sta. F6)
KROJACNICA franc Melinc •
Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356
Buenos Aires
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna
FRANC BANDELJ
Arda. de los Incos 5021 T.E. 51-513*
Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF
Afiasco 2622
Ferdinand Cotič
TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope de Vega 2989 T. E. 50-1883
Dr. Hinko Halpern
Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure
SAN MARTIN 955 .1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829
KROJAČNICA "LA TRIESTINA”
izdeluje po najmodernejšem kroju
DANIJEL KOSIČ
Calderfri 3098	T. E. 50-6228
Devoto - Buenos Aires
DIRECCION - PR0YECCION ■ CONSTRUCCION
v V
ROBERTO F. LEVPUSCEK
TECNICO CONSTRUCTOR
C&lculos de estructuras metAlica« y hormig6n armado en general.
PLANOS — TRAMITES — FIRMA
Calderon 3062
Escritorio
Buenos Aires
T. E. 50 - 8087
Dobro poznana
Heladena “MARIO”
Ituzaingo 895
prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK
MERLO FCNDFS
2ELEZO- BETONSKO PODJTJE
RUDOLF KOMEL
za načrte in preračune Bernaldez 1655	T.	E.	67-1411
Recreo “Europa”
Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika:
BRATA ROVTAR
Tigre F.C.N.G.B. T.E. 749-589 Rio Carapachaj’
SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA
Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20
Diagonal Norte 1119 — Piso 8 (nasproti obelisku) E8critorio 823 T. E. 35-6243 Buenos Aires
RESTAVRACIJA “PRI ŠKODNIKU" Lastnik Jožef Škodnik Afiasco 2652	T.	E.	59	8995
SPLOSNO STAVBENO MIZARSTVO
ANTON FORNAZARIČ
Espefia 558-J. Ingenieros - T.E. 757-271
JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje
JANKO POLIAK
Ituzaingu 4267	J.	D.	PERON
PREVOZNO PODJETJE "GORICA”
. LOJK FRANC
Villaroel 1476	T.E. 54-5173
KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK
Tinogasta 5206	Buenos	Aires
CALEFACCION CIRIL PLESNIČAR
Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires
Krojačnica Stanislav Mauric
TOLIKA IZBIRA MODULNIH OBLIK
TRELLES 2642	T.	A.	59	-	1232
VV
HOTEL „PRIMAVERA
Poleg kopališča — Odprt celo leto — Cene zmerne Oskrbujeta lastnika
EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA • T. E. 8425
Talleres Gržficos "C6rdoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires