VESTI Marija Ah cin, Dunja Fabjan, Marjeta Kramar Fijav z, Ale s Mohori c, Milena Strnad, Natalija Ur si c in Tanja Veber prejeli priznanja DMFA Slovenije za leto 2022 DMFA Slovenije ze od leta 1968 podeljuje dru stvena priznanja posamezni- kom za uspe sno pedago sko delo z mladimi ali za strokovno dejavnost, ter posameznikom ali ustanovam za uspe sno sodelovanje z Dru stvom. Na 75. Ob cnem zboru DMFA Slovenije v Cate zu ob Savi 11. novembra 2022 je bilo podeljenih sedem novih priznanj. Iskrene cestitke vsem prejemnikom! Slika 1. Prejemniki priznanj ob podelitvi (od leve proti desni): Marjeta Kramar Fijav z, Dunja Fabjan, Milena Strnad, Ale s Mohori c, Tanja Veber, Natalija Ur si c, Marija Ah cin. Marija Ah cin , u citeljica matematike in zike na O S dr. Franceta Pre- serna v Ribnici, je prejela priznanje za dolgoletno kvalitetno delo z u cenci in strokovno dejavnost na podro cju matematike in logike . Marija Ah cin je studij najprej zaklju cila leta 1983 na takratni Pedago ski akademiji v Ljubljani, leta 2003 pa je diplomirala se na smeri matematika { zika na sedanji Pedago ski fakulteti. Na O S F. Pre serna v Ribnici pou cuje ze od leta 1984. Ob kvalitetnem rednem pouku matematike in zike zna u cence pritegniti k stevilnim dodatnim aktivnostim: sodelovanju na tekmo- vanjih iz matematike, zike, razvedrilne matematike in logike, izdelovanju Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1 33 Vesti poliedrskih jelk in koledarjev ter razli cnim prilo znostnim aktivnostim. Njeni u cenci so na dr zavnih tekmovanjih iz matematike, zike in logike osvojili 18 zlatih priznanj, se vsaj tak sno stevilo primerljivih rezultatov pa so na tek- movanjih dosegli tudi v obdobju pred zlatimi priznanji. Gospa Marija Ah cin je tudi sir se strokovno aktivna. Z ZRS S je sodelovala v projektu ra cunal- ni sko opismenjevanje in pri pripravi nalog za eksterno preverjanje znanja iz matematike za 9. razred, vodila pa je tudi studijsko skupino za matema- tiko. Ve ckrat je bila mentorica studentom PEF in u citeljem pripravnikom. Z DMFA Slovenije in ZOTKS ze vrsto let sodeluje pri izvedbi tekmovanj, bila je tudi clanica komisije za logiko. Svoje delo z u cenci je predstavila na razli cnih strokovnih sre canjih in seminarjih ter v reviji Matematika v soli, v samozalo zbi je izdala tudi ve c zbirk matemati cnih nalog in je avtorica vse- bine ra cunalni skega programa Meri, ki je iz sel na zgo s cenki ZRS S. S svojim kvalitetnim delom je zgled tudi sodelavcem na njeni soli. Dunja Fabjan, doktorica astrozike in docentka na Fakulteti za mate- matiko in ziko v Ljubljani, je prejela priznanje za kvalitetne priprave mla- dih astronomov na mednarodna tekmovanja in aktivnosti za popularizacijo astronomije. Dunja Fabjan je ze od prvega sodelovanja Slovenije na Mednarodni olim- pijadi iz astronomije in astrozike leta 2013 nepogre sljiva mentorica na te- oreti cnih pripravah slovenskih tekmovalcev in tekmovalk za mednarodna tekmovanja s podro cja astronomije. Kljub stevilnim drugim raziskovalnim in pedago skim obveznostim dijake in dijakinje na tekmovanja aktivno pri- pravlja preko predavanj in vaj, zanje pripravlja strokovna gradiva ter so- deluje pri izbirnih postopkih za slovensko ekipo. Izjemni slovenski uspehi na MOAA (enkrat absolutni zmagovalec, 4 zlate, 10 srebrnih, 12 bronastih medalj in stevilne pohvale) so tudi plod njenega zavzetega dela z mladimi. Kot clanica dr zavne tekmovalne komisije redno sodeluje tudi pri Dr zavnem tekmovanju v znanju astronomije in pri izobra zevanju osnovno solskih in sre- dnje solskih u citeljic in u citeljev na podro cju astronomije, ki jih organizira DMFA Slovenije. Zelo aktivna pa je tudi pri sir si popularizaciji astronomije. Ze vrsto let skrbi za spleti s ce Portal v vesolje, na katerem objavlja poljudne prispevke o zanimivih astronomskih temah. U cinkovito pa za popularizacijo uporablja tudi sodobne medije { osebni Twitter ra cun, blog Vesolje v skatli ter zadnji dve leti s sodelavko Maru so Zerjal tudi podkast Temna stran lune, na katerem sta v kratkem casu ze pridobili stalno ob cinstvo. 34 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1 Prejemniki priznanj DMFA Slovenije za leto 2022 Marjeta Kramar Fijav z , doktorica matematike in izredna profesorica na Fakulteti za gradbeni stvo in geodezijo v Ljubljani, je prejela priznanje za dejavnosti na podro cju promocije zensk v matematiki in vsestransko aktivno delovanje v dru stvu . Marjeta Kramar Fijav z je ugledna znanstvenica z mednarodno prizna- nimi dose zki na podro cju funkcionalne analize in teorije operatorjev, je tudi soavtorica znanstvene monograje Positive Operator Semigroups: From Finite to Ininite Dimensions (Springer, 2017, skupaj z A. Batkai in A. Rhandi). Je izjemno aktivna clanica dru stva in je v zadnjih nekaj letih organizirala celo vrsto odmevnih dogodkov in projektov. Je ena izmed po- budnic in ustanovnih clanic Odbora za zenske pri DMFA Slovenije, ki ga je od 2017 do 2020 tudi vodila. Leta 2019 je skupaj z Jasno Prezelj in Anjo Petkovi c organizirala mednarodno konferenco Women in Mathematics on the Mediterranean Shores. Ob tej prilo znosti je organizirala raz siritev mednarodne razstave Women in Mathematics throughout Europe s portreti matemati cark iz sredozemskih de zel in skupaj z Jasno Prezelj organizirala postavitve razstave v Portoro zu (ob kongresu 8ECM), v Novi Gorici ter v Ljubljani (na ZRC SAZU, UL PEF in na UL FMF). Razstavo so spremljali tudi stevilni dogodki o polo zaju zensk v akademskih poklicih, na katerih je sodelovala kot razpravljavka ali kot soorganizatorka. Leta 2022 je bila imenovana v komisijo za zenske v matematiki pri Evropskem matemati c- nem zdru zenju (EMS). Bila je glavna pobudnica in v letih 2020 in 2021 tudi soorganizatorka likovnih nate cajev ob Mednarodnem dnevu matematike v Sloveniji. Kot clanica Upravnega odbora je od leta 2017 dalje pomembno sodelovala tudi pri organizaciji Ob cnih zborov DMFA in kot podpredse- dnica v zadnjem mandatnem obdobju izdatno doprinesla k uspe snemu delu dru stva. Ale s Mohori c , doktor zike in docent za didaktiko zike na UL FMF, je prejel priznanje za bogato strokovno dejavnost in dolgoletno uredni sko delo pri reviji Presek in drugih dru stvenih publikacijah . Ale s Mohori c je ve c zaporednih stopenj studija zike na Fakulteti za matematiko in ziko v Ljubljani zaklju cil z doktoratom na temo jedrske magnetne resonance leta 2000, kasneje pa se je za cel posve cati predvsem pedago skemu delu in didaktiki pou cevanja zike. Kot docent za didaktiko zike je zaposlen na Fakulteti za matematiko in ziko. Je soavtor (z V. Babi cem) kompleta u cbenikov Fizika za gimnazije in nekaj zbirk zikalnih Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1 35 Vesti nalog za srednjo solo pri zalo zbi Mladinska knjiga, ter soavtor ve c zbirk vaj za studente visoko solskih programov. Od leta 2009 je odgovorni urednik re- vije Presek, edine slovenske revije za mlade matematike, zike in astronome, ki jo kljub te zkim casom za tiskane medije uspe sno ohranja pri zivljenju ob njeni 50-letnici izhajanja, njegov 14-letni uredni ski sta z pa je najdalj si v zgodovini revije. V reviji med drugim ureja redno rubriko o naravoslovni fotograji, v kateri bralcem pojasnjuje zanimive zikalne pojave. Je tudi urednik za podro cje zike pri reviji Obzornik za matematiko in ziko ter clan uredni skega odbora revije Fizika v soli. S prispevki in predstavitvami o pouku zike redno sodeluje na razli cnih seminarjih, strokovnih sre canjih in konferencah v organizaciji DMFA Slovenije in drugih ustanov. Kot clan Upravnega odbora DMFA Slovenije je v zadnjem obdobju aktivno sodelo- val pri organizaciji stevilnih dru stvenih aktivnosti na podro cju pedago ske dejavnosti in zalo zni stva in s tem bistveno prispeval k uspe snemu delu dru- stva. Milena Strnad, magistrica pedago ske matematike, upokojena urednica in avtorica u cbenikov, je prejela priznanje za trajen prispevek k matema- ti cnemu izobra zevanju v Sloveniji . Milena Strnad je leta 1974 diplomirala na Pedago ski akademiji v Lju- bljani kot u citeljica matematike in zike, leta 1979 se kot profesorica mate- matike s ziko na Pedago ski fakulteti na Reki, leta 1993 pa je postala ma- gistrica matemati cnega izobra zevanja na Fakulteti za matematiko in ziko v Ljubljani, kjer je pridobila tudi naziva predavateljica metodike matema- tike za izobra zevanje (1997) in vi sja predavateljica za podro cje Elementarne matematike z didaktiko (2001). 18 let je pou cevala matematiko najprej na Gimnaziji Koper, nato na Gimnaziji Be zigrad. Kot podro cna urednica pri Dr zavni zalo zbi Slovenije je od leta 1991 dalje 15 let vestno skrbela za sodelovanje vrhunskih avtorjev in kvaliteto izdaj predvsem s podro cja matematike. Kot avtorica ali soavtorica je sodelovala pri kar 206 razli cnih izdajah matemati cnih u cbenikov in sorodnih del. U cbeniki in zbirke vaj za matematiko za srednje sole, pri katerih je sodelovala z razli cnimi soav- torji, so do ziveli vrsto ponatisov in prenovljenih izdaj. Zahtevne priredbe tujih u cbenikov v siroko uporabljani zbirki Prese ci s ce za osnovno solo je dopolnila z ve c izvirnimi avtorskimi deli. Njen avtorski u cbeni ski komplet Sti ci s ce od 5. do 9. razreda osnovne sole je se vedno v rabi. Vse od za- cetka svojega poklicnega delovanja je bila aktivna tudi v DMFA Slovenije. 36 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1 Prejemniki priznanj DMFA Slovenije za leto 2022 V obdobju od 1980 do 1983 je bila predsednica takratne koprske podru znice in ze leta 1981 je kot Milena Ko zar prejela Priznanje DMFA Slovenije za ve cletno zunaj solsko delo z mladimi matematiki in ziki. Od leta 1986 do 1993 pa je vodila pedago sko sekcijo DMFA Slovenije, v okviru katere je dve leti organizirala predavanja za srednje solce v Ljubljani, stiri leta predava- nja za srednje solske profesorje zike in sest let predavanja za srednje solske profesorje matematike, iz katerih je iz slo Permanentno izobra zevanje u cite- ljev, ki se danes poteka na UL FMF pod drugim imenom, organizirala pa je tudi nekaj strokovnih seminarjev za ra cunalni ske programe TeX, DOS in Derive. Vrsto strokovnih prispevkov in razli cnih matemati cnih vesti je objavila v revijah Presek, Obzornik za matematiko in ziko, Proteus, Ma- tematika v soli in drugje. Clani DMFA Slovenije pa jo dobro poznamo tudi po rednih predstavitvah na na sih vsakoletnih strokovnih sre canjih, ob cnih zborih in na seminarjih za zgodovino matematike, kjer s svojimi spomini na preminule kolege pomembno prispeva k na semu zavedanju o sir si slovenski matemati cno-zikalni skupnosti. Natalija Ur si c , u citeljica matematike in zike na O S Toma Brejca v Ka- mniku, je prejela priznanje za sr cno delo in navdu sevanje mladih za matema- tiko ter za uspe sno mentorstvo pri tekmovanjih iz razvedrilne matematike . Natalija Ur si c je leta 1989 zaklju cila studij za predmetno u citeljico zike in matematike na takratni Pedago ski akademiji v Ljubljani, odtlej pa ze 35 let pou cuje na Osnovni soli Toma Brejca v Kamniku. Vsa leta dokazuje, da je z vsem srcem predana matematiki in to predanost prena sa tudi u cencem. Delo v razredu opravlja odli cno. Je izjemno dosledna, a hkrati pripravljena prisluhniti tako u cencem z u cnimi te zavami kot tudi nadarjenim. Z njimi nadgrajevati znanje pri dodatnem pouku, interesnih dejavnostih in doda- tnih urah, na katere u cenci vsak dan redno prihajajo tako pred poukom kot po njem. Natalija Ur si c jih navdu suje s svojim znanjem in pozitivno ener- gijo, ki jo iz zareva. Pod njenim mentorstvom se u cenci udele zujejo razli cnih matemati cnih tekmovanj in dosegajo zavidljive rezultate na dr zavnem ni- voju. Na tekmovanju iz razvedrilne matematike so od leta 2011 osvojili kar 56 zlatih priznanj, s cimer je ena najuspe snej sih mentoric tega tekmovanja na splo sno. Na soli je aktivna tudi pri usklajevanju pou cevanja matema- tike po vertikali, zato predstavlja matematika zelo mo cno podro cje O S Toma Brejca. U citelje razrednega pouka navdu suje, da vzpodbujajo mlaj se u cence k dodatnim aktivnostim in veselje do matematike prenesejo na predmetno Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1 37 Vesti stopnjo. Za vsemi temi uspehi pa se skriva ogromno veselja, navdu senosti, zelje po izpopolnjevanju znanja, strokovnega izobra zevanja in motiviranosti za matematiko. Vse na steto pooseblja u citeljica Natalija Ur si c. Tanja Veber, magistrica znanosti in profesorica matematike na I. gim- naziji v Celju, je prejela priznanje za vsestransko strokovno delo, izjemen pedago ski cut in predanost delu z mladimi . Tanja Veber je diplomirala leta 1999 na Pedago ski fakulteti v Ljubljani in leta 2003 magistrirala na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Ma- riboru. Od leta 2004 je zaposlena na I. gimnaziji v Celju, kot asistentka pa na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru od leta 2003 re- dno sodeluje pri predmetu Didaktika matematike. Njeno delo pri ca tako o njeni strokovni sirini kot tudi o njeni pedago ski in didakti cni podkovano- sti. Delovanje profesorice Veber v razredu se ne omeji le na sistemati cno poglabljanje znanja, temve c s spo stljivim in po stenim odnosom privzgaja vrednote in ve s cine, ki so nujne za celostni razvoj mladega cloveka. Pre- pri cljivo nagovarja razli cne prole u cencev: u cno sibkej se zna motivirati za delo in hkrati nadarjenim nevsiljivo omogo ca razvijanje njihovega potenci- ala. Ze 15 let predano vodi kro zek iz logike, njeni dijaki pa se udele zujejo tudi tekmovanj iz matematike, razvedrilne matematike, hitrega in zaneslji- vega ra cunanja ter nan cne matematike, na katerih so skupaj osvojili ze 35 zlatih in 93 srebrnih priznanj, od tega 9 na prvih treh mestih v dr zavi. Njeni dijaki dosegajo nadpovpre cne rezultate na maturi in uspe sno nada- ljujejo studij bodisi doma bodisi v tujini, ena od dijakinj pa je leta 2013 osvojila tudi medaljo na Evropski matemati cni olimpijadi za dekleta. Ob kvalitetnem delu v soli ze vrsto let uspe sno sodeluje tudi z drugimi ustano- vami: s CPI in ZRS S pri uvajanju Poklicne mature, z Andrago skim centrom Slovenije pri vodenju bralnih kro zkov, s projektom E-um pri interaktivnih u cnih gradivih, z ZRS S pri projektih dela z nadarjenimi in posodobitvi kuri- kularnega procesa, sodelovala pa je tudi pri pedago sko obarvanih raziskavah Pedago ske fakultete v Ljubljani, Pedago skega in stituta in Fakultete za na- ravoslovje in matematiko v Mariboru. S svojim vsestranskim pedago skim in strokovnim delom, bogatimi izku snjami ter delovno etiko nagovarja tudi svoje sodelavce v solskem kolektivu. V imenu Komisije za dru stvena priznanja pripravil Bo stjan Kuzman 38 Obzornik mat. fiz.70 (2023) 1