Poštnina plačana v gotovini
Sped. in aboon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
—■— MWaWHHWWIWMBWMI a———B lli ■ <—»Iieil— Ml MIH——
Gorica - četrtek 19. novembra 1964 - Trst	Posamezna	številka	L	40
Nova kriza Združenih narodov
Leto XVI. - Štev. 47 (820)
Koncilsko zasedanje gre h koncu
Glavna skrb Cerkve
Potem ko so koncilski očetje v začetku prejšnjega tedna obsodili rabo atomskega orožja v vojne namene, so nato prešli na dve zadevi, ki sta bili Cerkvi vedno pri srcu in sta bistvenega pomena za urejeno izvrševanje poslanstva, ki ji ga je bil božji Učenik poveril.
Šlo je za redovništvo in za vzgojo ter oblikovanje duhovniškega naraščaja.
REDOVNIŠTVO JE ŠE VEDNO SODOBNO
Nekaterim koncilskim očetom se je zdelo, da osnutek ne poudari dovolj krepko velikega pomena, ki ga imajo redovne družine tudi za naš čas. Tako je francoski škof Viktor Sartre vimenu 265 koncilskih očetov ter 200 višjih redovnih prednic dejal, da je obžalovanja vredno, ko nekateri duhovniki vse preveč poveličujejo družino in laiški apostolat, trdeč celo, da se človek lažje posveti v svetu kot za samostanskimi zidovi.
Drug koncilski oče je dejal, da besede »priličenje« na nove čase ne smemo razumeti tako, da se morajo redovi odpovedati duhu svojega ustanovitelja.
Tudi kardinal Ruf fini je opozoril, da bi se storila velika napaka, ako bi se hotelo kontemplativne redove spremeniti v redove z aktivnim življenjem.
Redovniška klavzura — je zatrdil nadškof iz Bordeauxa, kardinal Richaud —-ne pomeni ločitev od sveta, marveč le duhovno poglobitev sredi sveta, kar se doseže s samoto in molkom.
Zelo lepe misli je povedal v podkrepitev redovništva poljski nadškof iz Pozna msgr. Baraniak. Dejal je, da se dostikrat nasprotniki Cerkve bolje zavedajo pomena redovništva kot sama Cerkev. Le tako je mogoče razložiti, da pridejo v primeru kakega preganjanja redovniške skupnosti prve na vrsto. Sovražniki božji vidijo pač v redovništvu prvi obrambni zid Cerkve in srčiko duhovnega življenja med verniki.
O	DUHOVNIŠKIH POKLICIH
V	četrtek 12. novembra je prišel v razpravo osnutek o duhovništvu. Koncilski očetje so poudarili zlasti dva vidika: pomanjkanje duhovniških poklicev ter težave, ki so povezane v današnjih časih s pravilnim oblikovanjem duhovniškega naraščaja.
Vzroki, da se danes tako malo ljudi odloči za duhovništvo, so sicer v zvezi Z današnjim materialističnim pojmovanjem Življenja, a ne vedno utemeljeni. V katoliških deželah postajajo številne družine vedno bolj redke, kontrola rojstev se vedno bolj uveljavlja. Starši, ki imajo le enega sina ali dva, bodo neradi privolili, da otrok postane duhovnik ali redovnik. Stojimo pred čudno nedoslednostjo: isti, ki bi povsod in ob vsaki priliki radi uživali dobrobiti, ki jih nudi vera; isti, ki zahtevajo, naj bo Cerkev branik zoper nasilje, zagovornica pravice, oznanjevalka javne morale, steber svobode v svetu, istočasno s svoje strani Bogu ne dajo ničesar ali skoro ničesar. Danes se ceni tiste poklice, ki dajo hitre in bučne uspehe, duhovniško delo pa je na splošno skrito, se razvija v dušah, je usmerjeno na dolgo dobo. Zato so danes redki, ki so še voljni živeti tak poklic, ki so še pripravljeni doprinašati tihe žrtve za druge. Vse sodobno okolje je prežeto od spolnosti. Težko je v takem okolju proslavljati čistost, še težje pa utemeljiti duhovniško zdržnost. Saj se mnogim zdi duhovniški celibat kot nekaj nenaravnega, kot nekaj nesmiselnega in nasprotnega pravicam človeške osebe.
Zato danes za rast duhovniških poklicev ne zadošča več samo krščanska družina, tudi ne samo molitev vesoljne Cerkve in posameznih vernikov. Danes je treba mladino predvsem prepričati, da je duhovniški poklic za človeštvo vsaj toliko važen kot poklic zdravnika, inženirja, tehnika, politika, gospodarstvenika. Mlademu človeku je treba približati vzvišenost duhov-
niškega stanu, njegov silni pomen za moralni dvig družbe, njegovo apostolsko poslanstvo v svetu ter pokazati, da popolna predaja Bogu in dušam človekove osebnosti nikakor ne okrne, temveč jo poplemeniti in usposobi za največje žrtve.
VZGOJA
DUHOVNIŠKEGA NARAŠČAJA
MORA BITI NA VIŠINI
V	tej zvezi je povedal tehtne besede zlasti milanski nadškof msgr. Giovanni Co-lombo. Dejal je, da prejemajo bogoslovci po semeniščih vse preveč enostransko vzgojo. Edina skrb mnogih predstojnikov je v tem, da jih drže proč od sveta, čisto ločene od tiste družbe, ki ji bodo morali jutri oznanjati evangelij. Bogoslovce bi bilo treba oblikovati osebno, vsakega posebej, ne pa tako kot marsikje sedaj, ko je vzgoja brezosebna, kot da bi šlo za brezoblično maso in ne za ljudi. Jasno je, da pusti taka vzgoja bogoslovca pasivnega, brez vsake osebne iniciative. Na njem se križajo štirje vplivi, ki jih izvajajo učitelji po semeniščih: duhovni, razumski, dušnopastirski in disciplinski. Dostikrat en vpliv pobija drugega in vsak se skuša uveljaviti na škodo drugega, namesto da bi služili harmoničnemu oblikovanju bo-goslovčeve osebnosti. Bogoslovcu je treba več zaupati, mu dati več svobode in mu tudi dati priliko, da ob vsakem trenutku zapusti semenišče, ne da bi se zaradi tega moral sramovati svojega koraka ali zardeti iz zadrege pred tovariši, predstojniki in verniki.
Modre besede je izrekel glede malih semenišč tudi španski kardinal Bueno y Monreal, nadškof iz Sevilje. V malih semeniščih — je dejal kardinal — gojenci še niso zmožni doumeti narave in zahtev svojega bodočega poklica. Zato je za to dobo še vedno krščanska družina najboljše semenišče. Le v primeru, da ta ne vrši v zadostni meri svojega poslanstva, naj dečki vstopajo v mala semenišča.
Če bi se po semeniščih predstojniki pri oblikovanju bodočih duhovnikov vedno ravnali po načinu, s katerim je Gospod vzgajal svoje apostole, bi ti gojenci postali ne samo božji služabniki, temveč tudi božji možje, zvesti, zavzeti za svoj poklic, goreči v svoji službi. Zlahka bi doumeli, zakaj morajo biti vzdržni in Cerkvi pokorni, saj bi vedno bedel pred njimi Gospodov zgled.
Iz vsega povedanega sledi, da se koncilski očetje dobro zavedajo, kje je rak -rana pomanjkanja duhovniških poklicev. Mi verniki pa bomo v bodoče moliti ne samo za duhovniški naraščaj, temveč tudi za vse tiste, ki so jim mladi fantje izročeni v vzgojo, da jih pripeljejo do Kristusovega duhovništva. Saj je v njihovih rokah usoda prihodnjih rodov božjega ljudstva na zemlji.	— ek
V	nedeljo 22. in ponedeljek 23. novembra bo preko 30 milijonov italijanskih državljanov pozvanih pred volilne žare, da si izberejo nove pokrajinske in občinske svete. Čeprav gre v bistvu za upravne volitve, s katerimi svetovna politika nima velike zveze, so spričo povezanosti vsega svetovnega dogajanja zadobilc viden politični pečat. Ta pečat so še ojačile politične stranke, ki so liste organizirale po svojih ideoloških načelih, ki so nujno povezana z enim ali drugim, svetovnim nazorom. So pa sedanje upravne volitve precej veren odraz odnosov med glavnimi italijanskimi strankami. Po sestavi vlade levega centra med krščanskimi demokrati, socialdemokrati, republikanci in socialisti, je težnja ta poskus uvajati tudi na nižjih stopnjah kot so samo upravne dežele, province din občine. Čeprav so Nen-nijevi socialisti v tem oziru še precej nejasni in dvoumni, bi ugoden izid no
Po zadnjih dogodkih v Moskvi je v svetovni politiki potihnil hrup. Vsaka stran ocenjuje položaj s svojih vidikov in zbira sile in argumente za nove akcije. To premirje traja pravzaprav že nekaj mesecev. Toda kljub zatišju se niso vode nič pomirile. Po zadnjih znakih sodeč, kaže, da sporni problemi, ki so jih diplomatsko potisnili v ozadje oziroma odložili, spet silijo na dan.
V	mislih imamo pri tem finančno krizo Združenih narodov, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj akutna in zadobiva vse bolj politični značaj. — Splošno znano dejstvo je, da je OZN že dolgo časa na slabih nogah. Njene blagajne niso samo prazne, ampak celo zadolžene za precejšnje vsote. Nekaj
Senator Humphrey pripada levičarsko-liberalnemu, katoličanom v glavnem nenaklonjenemu krilu v ameriškem kongresu, kakor tudi zagovornik jugoslovanskega komunizma senator Fullbright. še po imenovanju za podpredsedniškega kandidata je bil Humphrey podpredsednik najbolj borbene organizacije amieriških liberalnih levičarjev, imenovane ADA, t.j. A-merikanci za Demokratično Akcijo. Ta akcija se zavzema za pripustitev rdeče Kitajske v Združene narode, za izročitev For-moze komunistom, za ameriški umik iz Vietnama, za ohranitev razcepljene Nemčije, za nadaljevanje sedanjega stanja v Srednji in Vzhodni Evropi, za priznanje Castra na Kubi, za čim' večje popuščanje Sovjetom in za vso pomoč Titu in drugim rdečim oblastnikom. Prav ta skupina, kateri je pripadal znaten del svetovavcev in sodelavcev pokojnega predsednika Kenneth/ja, je v glavnem odgovorna za vijugasto, dostikrat neuspešno in večkrat nevarno ameriško 'politiko, ki je privedla do sedanjega napetega stanja v ZDA in do porazov na mednarodnem področju zadnja štiri leta.
Prvi ;in v začetku edini, ki je med Ken-nedyjevim:i svetovavci nasprotoval leta 1961 invaziji Castrove Kube, je bil Hum-phreyev somišljenik senator Fullbright, ki je dejal, da bi odločen nastop proti komunizmu na otoku bil nemoralen. Berlinski zid, eden največjih porazov svobodnega sveta v Evropi, je bil postavljen prav tako leta 1961, potem ko je isti senator Fullbright javno povedal, da imajo vzhodnonemški komunisti pravico do tega, ker bodo edino tako preprečili beg svojih podložnikov na Zahod. Do Kenmedvjevega nastopa proti Kubi oktobra 1962 je pa prišlo tik predem bi bili Sovjeti začeli spuščati
deljskih volitev za vladne stranke prav gotovo pomenil razširjenje koalicije levega centra na krajevne upravne enote.
VLADA IN KOMUNISTI
Komunisti se tega dejstva dobro zavedajo. Zaradi tega so tik pred volitvami organizirali osemdnevno stavko železničarjev, čeprav so že vnaprej vedeli, da ne bo mogla doseči zaželenih uspehov. Vlada je namreč jasno izjavila, da bo ureditev gmotnega položaja železniškega osebja možna le v okviru splošne preureditve državnih železnic. Trenutno ne more ugoditi njihovim zahtevam, četudi upravičenim, tudi iz enostavnega razlaga, ker nima dovolj denarnih sredstev na razpolago. Demokratični sindikati so to razumeli in so od zadnje osemdnevne stavke odstopili in na ta način ločili svoje odgovornosti. Toda komunisti, katerim je šlo za to, da vlečejo stavko dalje iz političnih
časa so to stanje prikrivali v dobri veri, da ne bi kršili ugleda te mednarodne organizacije. ZDA so zaradi ljubega miru ter da se ne bi zamerile neopredeljenim državam, ki predstavljajo večino članic organizacije, krile zastale dolgove. Na drugi strani pa se ostale države niso bogvekaj zmenile za svoje zaostale prispevke, bodisi zaradi tega, ker so revne, bodisi zaradi tega, ker jim politika OZN ni bila po godu. Tak je primer Francije in Sovjetske zveze.
Ti dve državi sta namreč v za-stanku s plačili prispevkov za vojaške operacije OZN v Kongu ter na Srednjem Vzhodu. Prva dolguje 15 milijonov, druga pa 22 milijonov dolarjev. Bili sta že večkrat pozvani, naj te dolgove po-
aitomske rakete z otoka na same Združene države, in zadeva še ni končana. Kar se pa Vietnama, Laosa in Konga tiče, je bolje ne govoriti.
Prav Fullbright je bil tisti, ki je prejšnji teden prišel v Beograd, da podpiše sporazum o jugoslovansko-ameriškem kulturnem sodelovanju.
Slovenski levičarski tisk je pozdravil senatorja Fullbri.ghta kot politika, ki se je vedno zavzemal za korektne odnose med ZDA in Jugoslavijo. Pogostoma je nastopal v sanatu proti ukrepom, ki naj bi prizadeli Jugoslavijo v njenem trgovanju z ZDA.
Zato ga je preteklo soboto sprejel sam Tito na dvorcu bivšega kneza Pavla na Brdu pri Kranju. Jugoslovanski komunisti upajo, da bodo v Fullbrightu tudi v bodoče imeli svojega vplivnega zagovornika, zlasti sedaj, ko je Fullbriglitov prijatelj Humphrey postal podpredsednik severnoameriške države.
Zlepa mi svetovno mnenje tako enodušno pozdravilo zmage kake stranke, kot se je to zgodilo ob priliki zadnjih predsedniških volitev v ZDA. Da so se je razveselili resnični demokratje širom po svetu, nam je razumljivo. Da so jo pa pozdravili — z izjemo rdeče Kitajske — tako spontano vse levičarske in komunistične vlade, pa ni tako razumljivo. Zdrava pamet pravi, da morajo imeti razloge za tako veselje. Morda vpliva na to veselje prav dejstvo, da so levičarski krogi povečali po zadnjih volitvah svoj vpliv na bodoči razvoj severnoameriške politike. Zase smo sicer prepričani, da je veselje levičarskih krogov prezgodnje, kajti Amerikanci znajo biti realisti v svoji politiki. Toda, ali ni vendar nekaj narobe za svobodni svet, kadar komunisti nekoga preveč proslavljajo?
razlogov, so ostali sami na položaju.
Finančna bilanca stavke znaša okrog 50 milijard lir izgubljenih dohodkov. Politična bilanca je po prvih vtisih negativna za komuniste, ker so z večkratnimi prekinitvami prometa povzročili med potniki negodovanje, ki je ponekod prišlo do vidnega izraza v spopadih s stavkajočim o-sebjem. Poleg tega so komunistični sindikati osamljeni, tako da je vlada uspešno prestala preizkušnjo sil. Veliko zanimanja vlada za to, kako se ho ta osamljenost komunistov odražala v volilnih rezultatih.
Vlada je od svoje strani v predvolilnem obdobju sprejela vrsto ukrepov, ki znajo pozitivno vplivati na javno mnenje. Potem ko je ugotovila izboljšanje gospodarskega stanja v državi, je ukinila posebne takse za nakup avtomobilov, ki jih je uvedla pred več meseci. Nadalje je podaljšala zaporo stanovanjskih najemnin do konca leta 1965.
ravnata. Sam generalni tajnik U Tant je osebno posredoval v Parizu in Moskvi. Toda tako francoska kot sovjetska vlada sta zavrnili plačilo z izgovorom, da za omenjene operacije v Kongu in na Srednjem Vzhodu nista glasovali v Glavni skupščini in da se zaradi tega ne čutita vezani za poravnavo stroškov. Tako sovjetski zunanji minister kot predstavnik pri ZN Fedorenko sta že večkrat ponovila trditev, da Sovjetska zveza ne bo prispevala niti kopejke.
V	enih zadnjih izjav pa je Fedorenko obtožil ZDA, da hočejo uničiti OZN : »Z grožnjami, da bodo uporabile člen 19 ustanove listine zoper Sovjetsko zvezo in druge države, ker nočejo plačati tako imenovanih »dolgov« za operacije sil OZN v Kongu in na Srednjem Vzhodu, poskušajo ZDA in nekatere druge sile prisiliti Sovjetsko zvezo, da ali privoli v uničenje ustanove listine OZN in dopusti kolonialistom, da izkoristijo Združene narode za svoje interese, ali pa preuči svoje stališče do OZN in vseh njenih dejavnosti.«
Z drugimi besedami povedano: če bodo ZDA še nadalje zahtevale poravnavo omenjenih zneskov, bo Sovjetska zveza začela z akcijo za revizijo ustanovne listine OZN v svoj prid.
Zaradi tega spora med ZDA in SZ so odložili zasedanje Glavne skupščine na 1. december, v upanju, da bi se medtem našla kaka rešitev. Ker z neba ničesar ne pade, so ZDA zagrozile, da bodo u-stavile svoje prispevke programu tehnične pomoči in posebnemu skladu ZN, če Sovjetska zveza ne opravi svoje dolžnosti. Poleg tega ZDA zahtevajo, naj bi na podlagi člena 19 listine OZN že 1. decembra glasovali v zvezi s sovjetskimi in 1. januarja prihodnjega leta v zvezi s francoskimi dolgovi. Po členu 19 Generalna skupščina lahko odvzame glasovno pravico članici, ki ne poravna svojih prispevkov zadnjih dveh let.
POZIV NERAZVITIH DRŽAV
S tem je politična kriza okrog prispevkov OZN dosegla svoj dramatični višek, ob katerem sta trčila glavna protagonista v svetovnem dogajanju: ZDA in SZ. Spričo grožnje ZDA, da bodo odtegnile prispevek skladu OZN za tehnično pomoč, so se zganile nerazvite države, ki imajo od te pomoči največ koristi. Na njihovo prizadevanje je predsednik tako imenovanega odbora edenindvaj-setih, ki se ukvarja s tem finančnim problemom, Nigerijec Adeba pozval štiri velesile (ZDA, SZ, Francijo in Veliko Britanijo), naj z dobro voljo rešijo težko finančno krizo OZN. Tej posredovalni akciji so se pridružili še Pakistanec Pazwak, Norvežan Nielsen ter Venecuelec Rodriguez (bivši predsednik Generalne skupščine).
Kompromisno rešitev naj bi dosegli na sledeči osnovi: Generalna skupščina bo šla mimo člena 19, če bi Sovjetska zveza in Francija plačali simbolično vsoto. — Pri tem je zaenkrat vprašanje obstalo. Poznavavci razmer si ne prikrivajo rešnosti krize, ki zna v bližnji bodočnosti zajeti Združene narode, če ne bo pravočasno rešena ta politično-finančna kriza, v kateri je zapopadena celotna problematika o prihodnosti in učinkovitosti sil OZN za vzdrževanje miru ob vojnih žariščih.
Italija pred upravnimi volitvami
Vpliv levičarskih krogov v Združenih državah
Sv. oče je poklonil svojo tiaro Križ so ukradli
Sveta katoliška Cerkev zadnje čase beleži velike dogodke in velike ljudi. Svetniškim papežem zadnjih desetletij sledi sedaj Pavel VI., ki po ljudomilosti, ljubezni in skrbi za vse človeštvo nič ne zaostaja za svojimi predhodniki.
Zadnji dokaz očetovske ljubezni sv. o-četa do bednega človeštva je globoko ganil ves katoliški svet.
Po končani slovesni sv. maši v bizantinskem obredu, ki jo je 13. novembra daroval v baziliki sv. Petra antiohijski patriarh Maksim IV. Saigh skupno s 13 prelati vzhodnega obreda, se je sv. oče dvignil iz svojega sedeža pod baldahinom, vzel svojo dragoceno tiaro, ki so mu jo ob kronanju podarili njegovi milanski verniki, ter jo položil na oltar v sredi koncilske dvorane. Takoj nato je msgr. Felici prečital odločitev sv. očeta. Besedilo med drugim pravi:
»V teku koncilskih zasedanj smo večkrat slišali vznemirljive vesti o lakoti in
bedi v svetu. Cerkev je vedno posvečala svojo posebno skrb do ubogih po zgledu svojega Odrešenika, „ki je postal ubog, da bi se mi z njegovim uboštvom obogatili”. Sv. Cerkev je označena kot „Mati ubogih". To ljubezen in skrb do ubogih,« zaključuje obvestilo, »hoče izpričati tudi sv. oče Pavel VI. s tem, da daruje za uboge v svetu svojo tiaro.«
Koncilski očetje in verniki, ki so napolnili baziliko sv. Petra, so to velikodušno papeževo gesto pozdraviti z velikim ganotjem in aplavzi. Aplavzi so se še povečali, ko je sv. oče pristopil k oltarju sv. Cirila in Metoda ter na željo čeških prelatov oltar blagoslovil.
Tiara Pavla VI., ki je sedaj postala »tiara ubogih«, je bila izdelana v zlatarski šoli »Beato Angelico« v Milami in njena vrednost se suče okrog 45 milijonov lir. Sv. oče bo verjetno sedaj rabil tiaro Pija XII., kajti tudi Janez XXIII. je na smrtni postelji svojo tiaro podaril bergamski katedrali.
Znan je že program
papeževega romanja v Indijo
Zgodaj zjutraj 2. decembra se bo sv. oče Pavel VI. dal prepeljati s helikopterjem do letališča »Leonardo da Vinci«. Letalo se bo dvignilo ob petih zjutraj. Tedaj bo v Bombavu ura že 9.30. Tja bo prispel o-krog 5. ure popoldne po krajevnem času.
3. decembra — na praznik apostola Indije sv. Frančiška Ksaverskega — bo sv. oče obiskal park »Oval«, kjer bodo kongresne svečanosti, sprejel indijske oblasti in obiskal sedež bombayskega nadškofa kardinala Graeiasa. Popoldne istega dne bo v parku »Oval« prisostvoval posvečenju 5 novih škofov, ki bodo iz petih celin. Zvečer se bo udeležil folklorne prireditve z indijskimi plesi.
4. decembra dopoldne bo sv. oče naredil več dušnopastirskih obiskov po mestu, popoldne pa se bo udeležil na kongresnem prostoru mašne liturgije v sirsko-malabar-skeirt obredu. Zvečer ob devetih bo sodeloval pri križevem potu, nato pa ostal pri javni adoraciji Najsvetejšega, ki bo trajala do polnoči.
5. decembra bo opravil sv. mašo v bom-bavski katedrali in obiskal nadškofijsko semenišče. Ob 12b se bo vkrcal na letalo. Na času bo ob povratku pridobil štiri ure in pol, tako da bo ob 5h popoldne že v Rimu.
Pravoslavna Cerkev je zborovala na otoku Rodu
Na otoku Rodu so se 1. novembra sestali zastopniki vseh pravoslavnih patriarhatov in samostojnih narodnih Cerkva. Zborovanje je trajalo do 17. novembra. Posvet je biil izredno važen, ker so na njem razpravljali, ali naj začne pravoslavna Cerkev razgovore s katoliško Cerkvijo.
Sveti oče Pavel VI. je poslal zborovav-cem prisrčen pozdrav z željo, da bi zborovanje prineslo bogate -sadove pri delu za božje kraljestvo na zemlji. Priporočil je v molitev dalo koncila.
Zborovavci so se svetemu očetu soglasno zahvalili za pozdrave s sledečo poslanico: »Zbrani po milosti božji na Pavlovem otoku Rodu na vsepravoslavni sinodi smo z veseljem prejeli prisrčno brzojavko Vaše, svetosti. Visoko cenimo besede ljubezni
in miru v skupnem Gospodu Jezusu, ki ste nam jih naslovili v imenu vatikanskega koncila in v imenu vse rimsko-katoli-ške Cerkve.
Po soglasni odločitvi pošiljamo Vaši svetosti toplo zahvalo. Z istim duhom in z istim upanjem naj Bog na priprošnjo Marije Device podeli tolažbo in moč Vam in nam, da bi uživali dobrote in bratstvo v Kristusu. Ko vztrajno molimo, da bi bili vredni drug drugega, želimo hoditi po poti božjih zapovedi, v pričakovanju, da se bo izpolnila volja našega Gospoda Jezusa Kristusa glede njegove Cerkve, kajti Kristus ostane zvest na veke.«
Navodila sv. očeta za izvedbo liturgične Konstitucije
Sveti oče je sprejel člane Sveta za izvedbo liturgične Konstitucije, kateremu predseduje kardinal Lercaro. Člani tega Sveta so samo škofje, ki imajo v pomoč okoli 200 svetovavcev in izvedencev. Glavno delo tega Sveta bo sedaj priprava novih liturgičnih knjig, kakor misala ali mašne knjige, obrednika in brevirja.
Sveti oče je rekel, naj bo delo temeljito in naj strokovnjaki posvetijo temu delu vso potrebno pozornost, ki mora stremeti za tem, da se v ‘liturgiji novo poveže s starim v lepi in primerni obliki. Molitve naj bodo kratke, preproste, razumljive. Posebno pa naj pazijo, da bodo obredi res služili dvojnemu namenu: da bodo izraz češčenja Boga in šola krščanskega življenja. V liturgiji govori namreč Bog in zato naj se ljudje naučijo prav po liturgiji prave pobožnosti, po njej naj spoznajo resnico in se med seboj povežejo v krščanski ljubezni.
Novi kardinali v sv. Oficiju
V Kongregacijo svetega Oficija je sveti oče poklical tri nove kardinale, in sicer: Meyer, Traglia in Lelobre. Kakor kaže, bo la Kongregacija kmalu zadobila novo ime. Imenovala se bo Kongregacija za vero in nravnost. Koncilski očetje so sprejeli z glasovanjem predlog, ki predvideva pre-csnovo rimske kurije, reorganizacijo njenega delovanja, razširitev na zastopnike raznih narodnosti in povečanje Kongregacij.
RAZNE NOVICE
Katastrofalne poplave v Vietnamu
Srednji in južni Vietnam so zajele strašne poplave, ki so popolnoma uničile šest vasi in zahtevale okrog 10.000 človeških žrtev. Točno število žrtev bo mogoče ugotoviti šele po poročilih iz opustošenih in od sveta odrezanih krajev. Uničen je ves pridelek in tudi izguba živine je ogromna. Več sto tisoč oseb je brez strehe. Uničenje sta povzročila tajfuna »Iris« in »Jean« zlasti v pokrajinah Kvang Tin, Fu Bon, Fu Jen in Kvi Nha-g. Vietnamske oblasti prosijo vse prijateljske države in specializirane organizacije za pomoč in podporo. Liga Rdečega- križa v Ženevi je pozvala vse države članice, naj priskočijo na pomoč temu že itak od državljanske vojne težko prizadetemu prebivalstvu. Oblasti se boje, [!a bodo v opuštošenih deželah nastopile lakota in nalezljive bolezni. Organizacijo pomoči vodijo skupno predstavniki ameriške in vietnamske vojske.
Amerikanci so dali na razpolago vsa razpoložljiva sredstva ter vzpostavili »zračni most« z od poplav opustošenimn kraji.
Stavka carinikov je močno prizadela italijansko gospodarstvo
V ponedeljek 9. novembra je izbruhnila v Italiji stavka carinikov, ki je ohromila ves italijanski prevozniški promet. Niso se je pa udeležile finančne straže. Te slednje so delno nadomestile stavkajoče carinike. Ustavil se je ves prevozniški promet na mejnih blokih, kjer je čakalo na stotino naloženih tovornjakov na pregled blaga. Na železniških postajah in v pristaniščih so sicer blago nakladali in razkladali, ni pa moglo iz pristanišč in postaj, ker ni bilo ocarinjeno. Naprej je šlo le blago, ki se hitro kvari, kakor meso in druga živila. Država je imela dnevno eno milijardo škode zaradi stavke. Kako naj potem še poviša stavkajočim plače?
Prejeli smo in objavljamo:
Poročilo o bogoskrunski tatvini križa, ki so ga nekatere krščanske matere naročile in dale pristaviti k vznožju partizanskega spomenika na svetokriškem pokopališču, je naše rdeče fašiste spravilo v divji bes. Ker niso mogli drugega, so po svoji stari že preizkušeni navadi zlili v »Primorskem dnevniku« na pisca in na »Katoliški glas« celo golido prostaških besed, ki so se jih naučili iz slovarja komunističnih -likvidacijskih procesov za časa nekdaj tako oboževanega, pa sedaj od istih preživelih tovarišev opljuvanega »očeta narodov« Džugasvilija — Stalina.
Iz vsebine psovalnega pamfleta, ki še enkrat nazorno razkrije vso resnično notranjo podobo pristašev te nestrpne marksistične ideologije, pa smo izluščili nekaj koristnih zaključkov, ki jih tu navajamo v odgovor na pamflet in obenem v tehten premislek vsem tistim njegovim bravcem, ki jim ni bilo dano brati tistega, česar si nesvobodni komunistični pristaš ni u-pal povedati, ker ga je resnice strah.
Pa pojdimo po vrsti:
1. Iz našega poročila je »podlo pero« prepisalo samo tisto, kar mu je hodilo prav, medtem ko je resnično in vsem znano dejstvo, da so vsi partizanski spomeniki brez križa in vsakršnega verskega znaka, sramežljivo zamolčalo. To je prvo dejstvo, ki gotovo žali spomin ogromne večine padlih in preživelih, ki niso nikdar bili in nikdar ne bodo komunisti, saj vedo, da je komunizem najstrašnejše zlo v človeški zgodovini, zlo, ki ne izmozgava samo telesa, ampak živalsko zasužnjuje duha in mu roparsko jemlje vero v Boga in posmrtno življenje.
2. Nacistični in fašistični zločinci in njihovi oboževavci se od sodobnih komunističnih nasilnežev v bistvu prav nič ne razlikujejo. Kako brezobzirno so likvidirali lastne pristaše Stalin, Jagoda, Berija in tovariši, ki jih je prav glasnik slovenskega komunizma »Primorski dnevnik« v zlatih letih takoj po vojni malikovalsko častil, je povedal Titov prijatelj Hruščev na XX. kongresu sovjetske komunistične partije. To je drugo, kar žali čut zlasti tistih slovenskih ljudi, ki v svoji naivnosti še berejo in podpirajo »Primorski dnevnik«.
3. Naši zavedni katoliški možje se niso nikdar suženjsko udinjali fašističnim mogotcem. Pač pa se spominjamo, kako so okrog njih klečeplazili mnogi današnji komunistični gorečniki, ki so do 1943. leta nosili »fez« in »manganel«, da so z njim strahovali slovenske družine. Isti nezna-čajneži silijo danes slovenske ljudi, naj volijo za italijansko komunistično in socialistično stranko. To je tretje, kar žali matere in svojce tistih, ki so v dobri veri postali žrtve komunistične revolucije v Sloveniji, ne da bi jim bili njihovi rdeči komisarji povedali, za kaj so se pravza- -prav borili.
4. Ni pošteno devatii v isti koš borbe italijanskih in drugih partizanov s komunistično revolucijo, ki jo je v Sloveniji po nalogu Stalina zanetila peščica v Moskvi izšolanih komunistov z namenom, da se tudi preko gomilo trupel prdrijejo na oblast in neomejeno zagospodarijo z zatrtjem vsake svobode, zlasti še verske. To je žalitev italijanskih in drugih rodoljubov, ki so svojim narodom izbojevali to, kar so jim častno obljubili. Medtem ko se voditeljem italijanskega in drugih osvobodilnih pokretov spoštljivo klanjamo, moramo z gnevom obsoditi ubijalsko početje komunistične OF v Sloveniji, ki je po končani vojni brez vsake sodbe ali procesa zverinsko pomorila 12 tisoč iz Koroške vrnjenih slovenskih mož in fantov, prisilila k begu v tujino na tisoče ljudi in gospodarsko i/mozgavala najprej slovenskega kmeta in nato še delavca, ki je prav letos še posebej na svoji koži izkusil neuspešnost gospodarskega sistema, toliko proslavljenega od komunističnih veličin in njihovih sopotnikov,
To je četrto, kar žali slovenske matere in vdove, zlasti one, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin.
5. Večina padlih partizanov se ni borila za lažni ideal srpa in kladiva niti ne za zavoženo gospodarstvo, kakršno je videti danos onstran Fernetičev kljub žitu iz »kapitalistične« Amerike. Pisec v »Primorskem dnevniku« seveda tega stanja ne občuti, ker mu je ljubše sedeti pri polno obloženi mizi v Trstu, medtem ko plačujeta slovenski kmet in delavec v nesrečni domovini vso propagando, ki jo režim vrši izven svojih meja v ko ist mednarodnega komunizma. To je pst a, kar ža.li čut živih in pokojnih, ki s-o v ogromni večini trpeli zato, da bi bodoča slovenska pokolerija živela na svoji zemlji v miru
in svobodi, pa so bili od komunistov bridko ogoljufani.
6. Tujci in naši ljudje, ki potujejo po Sloveniji, se zgražajo nad nekulturnim početjem domačih brezbožnikov, ki so o-skrumili, razbili aili podrli na stotine križev in svetih podob, ki so ob cestah in vaseh pričale in ki še -danes v razvalinah pričajo o vernosti slovenskega človeka. V Ljubljani so vaši gospodarji cerkev sv. Jožefa spremenili v filmski atelje, blago-pokojnega ljubljanskega nadškofa Vovka je nahujskana režimska tolpa pred več leti v Novem mestu živega polila z bencinom in zažgala, ne da bi »ljudska« milica z mezincem mignila v njegovo o-brambo.
To je v zelo skromnih besedah zrcalo »verske svobode«, ki so jo voditelji partizanskega gibanja med revolucijo obljubljali slovenskemu narodu. Pa naj pisec odgovori, če je bil tak ideal verske svobode lažen ali ne?
In da bi bila mera polna, si v resnični svobodi sedeči dopisnik PD drzne podtikati tatvino križa v Sv. Križu pri Trstu našim ljudem, ki jih po svoji socialistični morali obrekljivo smatra za provokaterje 1 Čudno, da ni podtaknil kraje križa tistim vernim slovenskim materam, ki so ga kupile in postavile, kjer ga prej po zagrizenosti partizanskih organizacij nikdar n-i bilo in ga tudi -nikdar ne bi bilo.
Končno nas še zanima, če so avtorju pamfleta znane izjave dveh »naprednih« žena,	ki sta tisto popoldne	pred	krajo
javno	napovedali, da bo križ	čez noč	izginil.	Ena izmed prizadetih mater	je	te
izjave razločno slišala in to sporočila policijskim funkcionarjem, ki sedaj vodijo preiskavo.
Ce Bog da, se bomo — tovariš iz »Primorskega dnevnika«, videli na sodišču takrat,	ko bo policija odkrila	tatu	in	ga
izročila pravici. To zahtevajo krščanske matere padlih, to zahtevamo vsi tisti, ki nam križ ni »opij za ljudstvo«, kot se je izrazil tvoj »genialni« Lenin in za njim vse večje in manjše rdeče veličine, temveč pot in resnični ideal življenja.
Tvoja bedna grožnja s sodiščem in tožbo nas niti malo ne straši, saj imamo v demokratični Italiji za enkrat, hvala Bogu, še vedno nepristranske sodnike, ki v ničemer ne posnemajo komunističnih komisarjev in ne »ljudskih« sodišč.
E.B.
nauku, zlasti v okrožnici Janeza XXIII. Mati in učiteljica.
Zelo razgiban je esej Leva Detela o Balantičevem in Kajuhovem pesniškem svetu. Prvi je, kot znano, padel kot domobranec, drugi kot partizan.
Vladimir Remec lepo pokaže v članku »Perspektive in marksizem«, kako zadeva ukinitve literarne revije »Perspektive« v Ljubljani ni samo odsev boja za večje svoboščine, ampak tudi odsev protislovij znotraj marksizma. Vzroke za ta protislovja je treba iskati v filozofskem izhodišču marksizma samega.
Sledi več literarnih ocen, od katerih je najbolj izčrpna recenzija pesniške zbirke Frana Zoreta Dežela, ki je izšla 1. 1963 pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu. Ne strinjamo se pa nikakor z zaključkom, ki se glasi: »Morda se je prvič zgodilo, da je poslala Slov. kulturna akcija na trg po tolikih udarcih v prazno neoporečno izvirno literarno stvaritev«. Tako se zdi, da imajo nekateri okrog »Mosta« občutek, da šele oni Slovencem prinašajo literaturo, ki je na višku in odklanjajo ali zmanjšujejo vrednost vsega, kar so zgradili ali grade drugi. Tisti, ki se 10.000 km proč od matične države trudijo za ohranitev in razcvet slovenske besede med nami v zamejstvu in med Slovenci v izseljenstvu, so -danes s svojim resnim in temeljitim delom ter s knjižnimi izdanji, ki so nam v ponos in jih od domovine zaman pričakujemo, že davno ovrgli besede, ki jih je kritik v »Mostu« tako samozavestno zapisal: »Po tolikih udarcih v prazno,« pa bi se jih dalo na-obrniti na marsikateri -drugi naslov, morda tudi na revijo, v kateri stoji ta trditev zapisana.	—že
Most št. 3
Za novelo je poskrbel Alojz Rebul-a. »Procenti noči« na duhovit način pokaže, kako se človek noče spoprijeti z življenjem, ko ima možnost za to, temveč o-stane tam, kamor ga je porinila nesreča.
»Somrak« in »Trgatev« izpod peresa dr. Stanka Janežiča sta sočna po jeziku in močna po mislih. Tudi Milena Merlak Detelova je zlasti v pesmi »Toča« zelo duhovito izrekla resnico o človeku.
Humbert Pribac, ki živi v Avstraliji, je v pesmi »Vlačugarstvo ali nekaj sličnega« na nekaterih mestih precej vulgaren, dasi je izviren v svojih domislicah. Sprašujemo se pa, ko našteva razne poklice in jih imenuje tako, kot se kličejo, zakaj prav namesto besede duhovniki rabi besedo »farji«. Ali misli, da je tako bolj »napreden«?
Isti nudi bravcem tudi svoja »Grenka zrna«. Ni jim odrekati duhovitosti, vendar ima stavke, ki so modernistično navdahnjeni in pričajo, da si je Pribac vero po svoje oblikoval, daleč proč od objektivne vere, ki jo uči naša Cerkev. Ker je prav med naročniki »Mosta« mnogo oseb, katerim so resnice naše vere nekaj absolutnega in ne relativnega, bi bilo v bodoče prav, da se uredniki ozirajo pri izbiri, kaj bo šlo v revijo, tudi nanje, če nočejo, da bodo drugo leto ob lepo število naročnikov.
Lepe so pesmi Umberta Saba, pet po številu, in njih prevod po Vinku Be-ličiču je dovršen.
Aleš Lokar objavlja Nekaj misli o razvoju slovenskega naroda. Zaključek se nam ne zdi ne logičen ne prepričljiv, če avtor trdi, da se »sile, ki so iz protislovij rodile slovenski narod, danes bore za našo slovensko pot v socializem« in »da je prav slovenski narod zaradi protislovij, iz katerih se je oblikoval, in izraznosti, ki jo danes vsemu človeštvu dozoreva, poklican, da preizkusi in izvede novo humano (človečansko) obliko socializma,« Menimo, da so še druge poti in druge rešitve, in to mnogo boljše kot socializem. Nudi nam jih naša Cerkev v svojem socialnem
Slovensko Narodno Gledališče in njegovo poslanstvo
Ko so jugoslovanske oblasti po zadnji vojni zasedle Trst, so tam ustanovile tudi Slovensko narodno gledališče kot stalno gledališko skupino. Med mnogimi ustanovami, ki so med tem časom izginile, se je gledališče ohranilo. V zadnjih časih je celo dobilo bolj trdno gospodarsko osnovo, ko je rimsko ministrstvo za turizem in predstave priznalo SNG kot stalno gledališče in mu podelilo državno pomoč v višini 60 milijonov lir na leto. S tem je Slovensko gledališče v Trstu dobilo značaj državne ustanove za Slovence v Italiji, vsaj tako si mi razlagamo državno podporo, ki so mu jo podelili. Državni denar je pa denar nas vseh, ki plačujemo davke. Zato smo mnenja, da imamo kot italijanski dav-koplačevavci pravico, da presojamo vse ustanove, ki jih država podpira, tudi Slovensko narodno gledališče. Naše mnenje o SNG je:
1. da bi tržaško slovensko gledališče moralo biti nepolitična in nestrankarska kulturna ustanova;
2. moralo bi služiti širjenju in ohranjevanju slovenske kulture med vsemi Slovenci v Italiji;
3. morali bi posredovati in oplajati medsebojne stike med slovensko in italijansko kulturo.
Tako sl mi kot davkoplačevavci italijanske republike predstavljamo poslanstvo Slovenskega gledališča v Trstu, odkar je postalo državna ustanova, ki živi od državne podpore.
Ali SNG vrši tako nalogo? Iz njegovih del ga presojamo.
Kot premiero letošnje sezone je naštudiralo in postavilo na oder clelo italijanskega pisatelja iz pozne renesanse A. Beolco-Ruzzanteja »La Moschet-ta ali komedija o finem govorjenju«. O tem delu piše sicer do titovcev vedno zelo obzirni Novi list: »La Moschetta« je ostala na višini govekarjanskih prizorov starega spomina... Slišale so se različne kritike o vsebini dela.« Kritike, ki so se slišale, pravijo, da je govorjenje v drami takšno, da bi vsakogar, ki bi tako govoril v beznici, lahko založili zaradi nemoralnega govorjenja (per turpiloquio), kot predvideva zakon. Ker sc je pa taka govorica slišala raz oder, je to umetnina.
Tako pokvaro so dali na oder v Gorici trikrat (7. in 8. novembra), sedaj pa bodo z njo gostovali po vseh mogočih odrih. (Preteklo nedeljo n. pr. na Opčinah.) Z njo bodo šli tudi v Slovenijo, da bodo pričali o italijanski kulturi.
V Gorici je imelo gledališče precej veliko število gledaveev, več kot običajno. Tudi dosli mladine je bilo med njimi.
In sedaj, davkoplačevavci, povejte, ali odobravate, da država tudi z našim denarjem podpira neko ustanovo, ki širi med nami takšno kulturo?
v • j 1
življenja v^cr
rnem
Stran 3
Slovencem	na
V nedeljo bomo volili pokrajinske sve-tovavce in občinske svete v okoliških občinah: Devin-Nabreiina, Zgonik, Repenta-bor, Dolina in Milje. Paziti moramo ne sa-
l	mo na to, da gremo volit, ampak tudi, da dobro in pravilno volimo.
KAKO VOLIMO?
V tržaški občini
Na področju tržaške občine dobi vsakdo samo ono glasovnico. Ker je mesto razdeljeno na 21 okrožij, so glasovnice različne, a to za volivke in volivce ni važno. Potrebno je le, da vsakdo na glasovnici poišče znak Slovenske skupnosti in ga prečrta. Našel ga bo na tretjem mestu v drugi koloni na desni strani. Ko prečrtaš znak Slovenske skupnosti (lipova vejica Z napisom »Unione slovena - Slovenska skupnost«), je tvoja dolžnost dobro in pravilno opravljena. Pazi, da ne pišeš na glasovnico nič drugega, ker bo sicer tvoj glas neveljaven!
V okoliških občinah
V občinah Devin-Nabreiina, Zgonik, Re-pentabor in Dolina dobi vsakdo dve glasovnici. Ena je rumene barve. Ta je za pokrajinski svet. Na njej volivka ali volivec poišče znak Slovenske skupnosti in ga prečrta. Našel ga bo na tretjem mestu v drugi koloni na desni strani (lipova ve-jica z napisom »Unione slovena - Slovenska skupnost«). S tem je glasovanje za pokrajinski svet opravljeno. Nihče naj ne piše nič drugega, da ne bo njegov glas neveljaven. Druga glasovnica za občinske volitve je sive barve. Tu so možni prednostni glasovi, toda našim ljudem svetujemo, naj jih ne dajejo, ker se lahko kaj zmotijo in bo zaradi tega njihov glas neveljaven. Zato velja tudi za te glasovnice, da vsakdo poišče na njej znak Slovenske skupnosti in ga prekriža. S tem je opravil svojo dolžnost tudi za občinske volitve.
V miljski občini Slovenska skupnost ne nastopa za občinski svet, pač pa za pokrajinski svet. Naše ljudi prosimo, naj na rumeni glasovnici poiščejo znak Slovenske skupnosti in ga prekrižajo.
ROJAKINJE IN ROJAKI!
Slovenci smo pri tržaških občinskih volitvah 1962 in pri letošnjih deželnih volitvah lepo napredovali. Po tej poti moramo iti naprej. V naših ljudeh je zazvenela struna ogrožene narodne zavesti. Začelo
je zmagovati edino pravilno spoznanje, da moramo vsi Slovenci voliti slovensko. Slovenska skupnost je krepko zaorala in nam v zadnjih dveh letih veliko izbojevala. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli vse naštevati. To je bilo možno, ker imamo lastno zastopstvo v deželnem svetu. Dobiti ga moramo tudi v tržaškem pokrajinskem svetu. Zdaj imamo možnost, da ga izvolimo, ako zberemo okrog sedem tisoč glasov, torej toliko, kot jih je dobila Slovenska skupnost pri deželnih volitvah.
Slovenska skupnost letos prvič nastopa v slovenskih občinah na Tržaškem. Ali ni naravno, da dobijo res slovensko upravo, da jih vodijo naši možje, ki ne poslušajo ukaze italijanskih strank? Je že kdo slišal, da bi italijanske stranke pozivale Italijane v Trstu, naj volijo Slovensko skupnost? Zakaj bi bili manj zavedni in bolj suženjski mi Slovenci? Zakaj bi morali voliti kandidate italijanskih strank (komunistov, socialistov, indipendentistov, demokristjanov itcl.), ki nas hočejo prej ali slej potujčiti? Kaj bi ostalo za Slovence, če bi glasovali za razne »demokratične« ali »občinske« liste, za katerimi se skrivajo italijanski komunisti, socialisti, psi-upovci ali indipendentisti? Zaveden Slovenec, ki narodno, krščansko, socialno in demokratično misli, bo glasoval samo za Slovensko skupnost, ki skrbi za naše delavce, kmetovavce, obrtnike, uradnike, male trgovce, torej za slovensko delovno ljudstvo.
POVEJTE LJUDEM!
Slovenska skupnost poziva vse k enotnosti, k združitvi, proti razdoru in sovraštvu.
Slovenska skupnost je na poti italijanskim strankam, komunistični partiji, socialistični stranki in drugim, ker nas brani pred njihovim potujčevanjem ter širjenjem njihovih zmotnih idej.
Italijanska komunistična partija se samo z besedami bori za Slovence, dejansko pa nam škoduje, uganja strankarsko politiko, seje razdor in pripravlja diktatorsko strahovlado.
Italijanska socialistična stranka nam je v najodločilnejšem trenutku skupno s komunisti skočila za hrbet ter ni glasovala za podrobno določitev pravic slovenske manjšine v statutu za deželo Furlanija -Julijska krajina. Pri pokrajinskih volitvah ne bo izvoljen noben slovenski kandidat
RZASKE
NOVICE
SLo
&
5^
9KA
Izlet mladinskih prosvetnih delavcev
V	nedeljo 29. novembra prirejajo mladi posvetni delavci s Tržaške celodnevni izlet na Staro goro in v okolico. Na prosvetnih posvetih, ki sta bila v Dolini in v Borštu smo se dogovorili, da hočemo izlet organizirati še v tej jeseni. Prvotno je bil načrt za Vittorio Veneto, ker pa so nekatere tehnične težave, smo načrt spremenili in bomo odšli v domovino kostanja. Ob pesmi in pri pečenem kostanju se bodo utrdila naša prijateljstva.
Vabimo našo mladino iz vseh vasi na Tržaškem in iz Trsta, da se izleta udeleži. Prijavite se pri prosvetnih krožkih Slovenske prosvete ali naravnost na Slovensko prosveto, ulica Donizzeti 3/1., Trst. Sporočite prijave čim prej, da bomo usmerili avtobuse po naših vaseh, če bo iz kakega kraja dosti udeležencev.
Mladina, nasvidenje 29. novembra!
Rojan
Skupna proslava praznika Kristusa Kralja je zaradi slabega vremena odpadla. Tako tudi ni bila ponovljena lepa dekliška zborna igra Sveta Cecilija. Letos pade god svete Cecilije ravno pa nedeljo. Zato smo izbrali to nedeljo za ponovitev igre. Ob godu simpatične svetnice bomb igro še bolj uživali. Igro spremljajo izbrani glasbeni odlomki Schuberta, Mozarta in Bacha.
Lepo doživetje je bilo za nas gostovanje koroškega odra Mladje z igro Scapi-nove zvijačne in godalnega kvinteta Veseli študentje. Strokovna ocena njihovega nastopa je na drugem mestu, mi tu le lahko rečemo, da smo bili veseli teh mladih fantov in deklet, ki tako pogumno utirajo pot slovenski besedi tudi v tiste vasi, kjer je navidezno že zamrla. Prav radi bi jih spet kmalu videli v Marijinem domu.
Bazovica
Slišali smo in se tega veselimo, da nam mladina pripravlja Miklavževanje in Gregorčičevo proslavo.
To poletje je naša občina odločila, da popravi skoraj vse vaške poti gornjega dela vasi. Dolgo časa smo to čakali. Sedaj
na listi Italijanske socialistične stranke. Vsak Slovenec, ki bo glasoval za socialistično listo, bo glasoval za Italijane!
O indipendentistih ni treba posebej govoriti. Oni se borijo, da se Trieste ne bi imenoval Trst.
Krščanska demokracija zadnje čase načelno priznava nekaj naših pravic, za katere se moramo zelo borili, je pa odgovorna kot odločujoča stranka v državi, da dosti bistvenih pravic še nismo dosegli.
SLOVENKE, SLOVENCI!
V nedeljo bomo z glasovnico pisali sodbo lasttii ter naši skupni bodočnosti! Gre za nas vse in za naše otroke! Slovenska skupnost se še enkrat obrača na vse s pozivom: BODIMO ENOTNI! Združimo se v enotno fronto, v slovenski tabor. Strnimo vse glasove v krepko slovensko pest. Ta nam je krvavo potrebna v borbi za naše gospodarske, socialne in kulturne pravice in v bitki za slovenstvo!
Vsi na delo in vsi na volišče, da bo zmagala
SLOVENSKA SKUPNOST!
ttllllllllllltltlllllllHIIIIItlltllllltlllllillllllllllllllllllllllltlllllllllllitllilllllllllllllllllllltlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilillfliftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittlllllllliiiiitlllliiiitliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinjiinnijii
Mihec in Jakec
o volitvah
Jakec: Dragi moj, zdaj pa gre zares!
V	nedeljo bomo volili. Jaz sem že sit teh Volitev. Kaj ne bi mogli vsakih pot let opraviti vse volitve, potlej pa bi imeli mdr? Volil pa bom, ker sem Slovenec. Moram Podpreti Slovensko skupnost, ki jo držimo Pokonci mi delovni ljudje. He, mi se no damo! Mihec, zadnjič si mi bolj malo Povedal o Repentabru in Zgoniku. Tamkajšnji domačini so sami Slovenci, ne?
Mihec: Sami Slovenci so razen priseljencev. Videl som možaka iz Velikega Repna. Pa sem ga vprašal: »Očka, kako bo v nedeljo z valitvami?« — »Letos pa, letos,« je odgovoril. »Zmagali bomo.« — »Kdo,« ga vprašam še bolj radovedno. »Mi Slo-Vervoi vendar. Vsi pošteni in zavedni volivci pri nas bomo glasovali za Slovensko skupnost. Veš, to je pri nas nekaj novega. 'Postavili smo se nad stranke, se zbrali okrog Slovenske skupnosti, ki druži vse Slovence, in predložili listo, ki mora zma-
gati. Njen nosilec je doma iz Repna, živi pa v Colu. Dobro pozna ljudi in potrebe obeh krajev. Zato pravim, naj živi naš Mičclj! Bo dober naslednik g. Bizjaka, ki ga imamo v naj lepšem spominu. Skoda, da ni mogel zaradi slabega zdravja tudi on kandidirata. Prepričan sem, da bo s svojimi izkušnjami pomagal naši novi občinski upravi.«
Jakec: V Ropentabru je še ena lista, ne?
Mihec: Da. Pravijo ji »demokratična«. Za botre je imela italijanske komuniste, italijanske socialiste in psiupovce. Ti bi radi na občini ukazovali, toda naši ljudje so pametni in politično zreli. Ne bodo jim šli na led. In potom tisti imeni Bevilac-tjua, Baiss, saj veš. V repentabrski občini so si naši zavedni ljudje očistili priimke, ki so jih bili fašisti spakedrali. Za Baissa, ki nam soli pamet v komunističnem »Delu«, je nekdo rekel, naj se prej slovensko nauči. Domačini znajo vsi slovensko. In tudi tistemu se smejijo, kar piše »Pice: lo«. Naj Je dela račune brez krčmarja. Repentabrski občani veliko dajo na svojo čast in zato bodo volili slo-
vensko, za Slovensko skupnost. Oni nočejo, da bi njihove glasove šteli med italijanske. Prav imajo!
Jakec: Preseliva se naprej, v zgoniško občino. Kako tam kaže?
Mihec: Tudi tam se jasni. Presneto, pravijo ljudje, če smo Slovenci, bomo tudi slovensko volili. Ne damo se več vleči za nos italijanskim socialistom, italijanskim komunistom, italijanskim demokristjanom in drugim. Ce hočejo imeti glasove, naj jih iščejo med italijanskimi volivci, saj tudi mi njih pustimo pri miru. Zal nam je z.a tisto Slovence, ki so jim že nasedli. Pa še ni vseh dni konec. Volivec je v kabini sam, nihče ga ne vidi. če je Slovenec, itnia še vedno čas prečrtati znak Slovensko skupnosti. Zakaj ne bi ubogali svoje vesti? Zakaj bi se dali razdvajati? Zakaj ne bi držali vsi skupaj, kakor Južni Tirolci?
Jakec: In kako je z. zgoniškimi listami?
Mihec: Naša, domača, slovenska je samo lista Slovenske skupnosti. To je res lista slovenskih delovnih ljudi. Njeni kandidati zastopajo vse sloje in vse kraje v
so na delu in upamp, da bomo to zimo laže hodili po naši vasi. Ob tej priliki se lepo zahvaljujemo občinskemu svetovavcu Slovenske skupnosti dr. Teofilu Simčiču, da je pri občini večkrat posredoval za čimprejšnjo izvedbo tega dela.
V	nedeljo gremo na volišče. Prepričani smo, da se bodo glasovi Slovenske skupnosti povečali, saj je jasno, da je le tu naše pravo mesto. Druge stranke niso slovenske in čeprav se za slovenske pravice včasih potegujejo, znajo ob dani priliki škodovati našim interesam. To smo zlasti občutili v Bazovici, ko so komunisti na pokrajinskem svetu glasovali proti garanciji za gradnjo Slomškovega doma v naši vasi in hoteli s tem onemogočiti gradnjo Doma. Iz velikih težav nas je rešil le predsednik pokrajine dr. Giordano Delise, kateremu izrekamo ponovno našo veliko hvaležnost.
Davki in kazen
na gradbene parcele
Spominjamo se še, kako je dr. Simčič v začetku aprila v tržaškem občinskem svetu protestiral proti temu, da bi uvedli za deset Jet nazaj davek na gradbene parcele. Plačati ga morajo tisti, ki so po 1. januarju 1954 prodali kakšno zemljišče. Za špekulante je ta davek v redu, toda pri nas ga morajo plačati predvsem majhni ljudje, ki so na primer prodali kos zemljišča, da si na drugem postavijo skromno hišico ali že obstoječo popravijo. Takšnih primerov je zelo veliko. Vse pogodbe v tem smislu je bilo treba prijaviti do 18. novembra. Kdor ni naredil prijave, bo moral plačati od 50.000 do 2,500.000 lir kazni in še seveda davek za deset let nazaj. — In kdo je kriv, če bodo naši ljudje morali vse to plačati?
Zadevni zakon so v tržaškem občinskem svetu odobrile vse štiri stranke Sredinske levice ter Italijanska komunistična partija. Tem se lahko prizadeti zahvalijo, ko bodo začele deževati kazni za izostale prijave, ker je prijav zelo malo, primerov pa veliko (okrog devet tisoč, prijav pa samo nekaj sto; vsi ostali bodo plačali kazen). Tudi na to naj pomislijo ljudje, ko bodo šli volit. Zakaj niso takrat mjislili na nas komunisti in socialisti, ki se potegujejo za slovenske glasove? Edino dr. Simčič je glasoval proti, a njegov glas je bil premalo.
Promocija
Na pravni fakulteti tržaške univerze je z odličnim uspehom dovršila študije gdč. Pjerina Volterrani, hči gospe Dragice Strgar iz Rojana. Iskreno čestitamo!
Lepo priznanje
Predsednik republike je dal lepo priznanje upokojenemu ravnatelju slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in svetovavcu pri Šolskem oskrbništvu g. Alojziju Boletu. Za posebne zasluge za slovenske šole ga je odlikoval z redom viteza (cavaliere). K temu zaslužnemu priznanju iskreno čestitamo.
Vesel družinski dogodek!
Pred dnevi je družinico gospoda doktorja T. Lovrečiča, zaslužnega slovenskega zdravnika v dolinski občini razveselil prihod na svet ljubke prvorojenke Tanje.' Čestitamo!
Koroški oder »Mladje« in godalni kvintet »Veseli študentje« na Tržaškem
V	nedeljo so bili pri nas v gosteh mladi koroški odrski in godalni umetniki. Oder »Mladje« iz Celovca je zaigral Molierovo veseloigro Scapinove zvijače, godalni kvintet »Veseli študentje« pa so med odmori zaigrali vrsto veselih domačih melodij.
Popoldne ob petih so nastopili gostje najprej v Marijinem domu v Rojanu.
Novo dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička in zdi se, da postaja ta dom pravo ljudsko gledališče. Vodstvo Marijinega doma ima v načrtu za nastopajočo sezono po možnosti vsako nedeljo popoldne kako prireditev. In nedeljska je bila že uvod v te načrte.
Scapina smo videli že v najrazličnejših interpretacijah. Zanimalo nas je, kako ga bodo zaigrali korošci.
Če drži, kar je v začetku dejal predstavnik odra, da je govorica koroških igrav-cev miorda počasnejša in težja, pa je po drugi strani odtehtala ta nedostatek živahna igra in izvirne režiserjeve domislice. Igravci, ki so vsi mladi, so se lotili svojih vlog z izrednim zanosom in veseljem in je vsak od njih ustvaril zaokrožen in dovršen tip. Morda je bil bolj alpski tip Scapina, ko njegovi ljudje nimajo toliko romanske lahkotnosti in igrivosti, ki malo počasneje reagirajo na vprašanja in trditve, so pa po 'drugi strani vsi zavzeti za svojo vlogo in prav tako duhoviti, prebrisani in iznajdi j itd. Režiser Erik Prunč je razširil igralski prostor z odra v dvorano in je igro tu in tam; prenesel med gledavce same. Učinek je s tem zelo stopnjeval. Tudi sicer je režija odkrila nekaj zelo izvirnih situacijskih igrskih prijemov, ki so med gledavci presenetili in zelo učinkovali.
Vlogo Scapina je igral Erik Prunč sam. Mladostni lik je bil poln zdravja in narav-
Dekleta rojanske Marijine družbe
ponovijo v nedeljo 22. novembra na god sv. Cecilije v Marijinem domu veliko dekliško zborno igro z gasbeno spremljavo
SVETA CECILIJA
Začetek ob 17. uri
Med odmori srečolov
Prijazno vabljeni!
ne komike. Nikjer ni bilo čutiti prisilje-nosti, ki jo opazimo tolikokrat ko gledamo Molierove komedije. Prav tako so ustvarili posrečene tipe igravci Arganta, Octava, Geronta in Leandra. Malo manj sproščene so bile ženske vloge, vendar tudi tem ni manjkalo igravske prepričljivosti.
Razpoloženje, ki so ga ustvarili mladi igravci, je stopnjeval nastop kvinteta »Veseli študentje, ki je z zanosom igral same domače melodije in v tem se loči od vseh mladih slovenskih tržaških godalnih ansamblov. Prav zaradi te domačnosti pa so ustvarili tak val navdušenja med občinstvom.
Nedeljska prireditev v Rojanu je bila ena najlepših kulturnih prireditev na začetku letošnje sezone.
Celotni program so potem gostje ponovili v Bazovici. Poročilo o tem gostovanju bomo objavili v prihodnji številki.
131 novih cerkva
Od leta 1948, to je od leta, ko so začeli z gradnjo novih cerkva, so v nadškofiji Miinchen v Nemčiji zgradili 131 novih cerkva. Od teh 28 v samem Mimchenu.
iiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinm
občini. So sposobni in pošteni. Kaj še hočeš več? In kar je glavno: samostojni so, neodvisni, demokratični, ni jim treba ubogati vodstev italijanskih strank v Trstu ali Rimu. Kandidati in simpatizerji nasprotne, to je tako imenovane »demokratične« liste posojajo svoja imena za potujčevanje Slovencev. To res ni lep posel. Pravijo, da so v nekem kraju zgoniške občine pristaši komunistične »demokratične enotnosti« celo grozili zavednim Slovencem. Orka spinčič, to pa je res demokratično! Že zdaj bi nas radi terorizirali. Kaj bi šele bilo, če... Ne, ne, ne borno jih volili. V kabini nas nihče ne vidi. In tam bo vsak zaveden Slovenec prečrtal znak Slovenske skupnosti. Demokristjani so sestavili listo iz železničarjev. Tudi v Repen! abru bi jo radi, pa niso dobili kandidatov. Italijansko govoreči sodržavljani jih lahko volijo, če hočejo, mi Slovenci pa imamo svojo listo in svoj program in brano volili samo Slovensko skupnost.
Jakec: »Piccclo« je pisal nekaj o Nabrežini. Kaj je na tej stvari?
Mihec: Nič. Eni bi radi potegnili v de-
vinsko-nabrežinski občini Slovensko skupnost sem, drugi tja. Ona pa gre samostojno naprej in skrbi samo za ohranitev Slovencev, njihove zahteve in koristi. Sla bo po tisti poti, po kateri bo te koristi najuspešnejše zajamčila,
Jakec: Ali nisi slišal, da se med ljudmi nekaj šušlja?
Mihec: Sem, ja. Ko so naši zastopniki protestirali proti ezulskemu naselju,' je nekdo od turističnega urada vihtel v roki papir in kričal: Kaj se jezite, saj tu piše bivši župan Furlan ezulom, naj si pridejo k nam hiše zidat. Tako je on kričal. Kaj je v pustnu napisano, pa nisem; videl. Če je govoril resnico, je dal za komuniste zelo slabo spričevalo o njihovi narodni zavednosti. Nič ni tako skrito... veš, Jakec. In petem se še šušlja, da so komunisti debili na svojo listo nekaj kandidatov s prevaro, da bodo na sedanji listi iste skupine, kot so bile na prejšnji. Prav bi bilo, ko bi jim prizadeti pokazali hrbet.
Jakec: Kaj pa govorijo v dclinščini?
Mihec: O Dušanu: In spet oglasi se jih sto, da ta nam županji ne bo! Človek sc
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
vabi na
CECILIJANKO 1964
ki bo v nedeljo 22. novembra 1964 ob 16.30 v Katoliškem domu. Nastopili bodo naslednji zbori: Števerjan, Podgora, oktet Planika, mladinski in cerkveni zbor iz Štandreža in Rupa-Peč. Iz Gorice pa Lojze Bratuž, Marijina družba in mladinski zbor Zavoda sv. Družine.
Vse pesmi bo registrirala tržaška radijska postaja.
Deloval bo bogato založen bufet. — Vstopnina 250 in 100 lir.
OR
19 pevskih zborov bo nastopilo v Gorici
Vršijo se zadnje priprave za III. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, kd ga bo tudi letos v okviru sejma sv. Andreja organiziralo goriško pevsko društvo »C. A. Seghizzi«.
Po nemaldh težavah je končno zagotovljena velika dvorana Unione Ginnastica za nastop pevskih zborov. Letos se je vabilu odzvalo 19 domačih in tujih zborov. Izm~d teh je sedem slovenskih pevskih zborov iz Gorice, Trsta, Jugoslavije in Koroške.
Lansko tekmovanje je bilo ob prazniku Brezmadežne, letošnje pa bo malo prej in sicer se bo pričelo v soboto 28. t. m. ob 21. uri zvečer. Ta večer bo nastopilo pet zborov: 1. cerkveni mešani zbor »S. Igna-zio« iz Gorice, 2. moški zbor »Illersberg« iz Trsta, 3. mešani zbor »Schiff« iz Chio-pris-Viscone, 4. moški zbor »Grion« iz CRDA v Tržiču ter 5. mešani zbor »Tito Birchnebner« iz Topogldana. Sledila bo nagraditev nastopajočih v kategoriji za furlansko folkloro in z nastopom zbora zmagavavca.
V nedeljo dopoldne ob 10. uri bodo nastopili sledeči zbori: 1. mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, moški zbor »Prosek-Kontovel« s Proseka, 3 mešani zbor »PP. Cappuccind di Montuzza« iz Trsta, 4. moški zbor »Lipa« iz Ajdovščine, 5. mešani zbor »Jaccibus Gallus« iz Trsta in 6. mešani zbor »S. Ignazio« iz Gorice.
V nedeljo popoldne ob 15. uri bo tretje nadaljevanje tekmovanja v kategoriji A in B. Nastopilo bo 8 sledečih zborov. 1. mešani zbor »Jacobus Gallus-Petelin« iz Celovca, 2. moški zbor »E. Grion« iz Tržiča, 3. mešani zbor »Obirsko pevsko društvo« iz Obirja na Koroškem, 4. mešani »Kamimerchor St. Veit« iz St. Vida na Koroškem, 5. mešani zbor »S. Maria Maggdore iz Trsta, 6. »Komorni moški zbor« iz Celja, 7. mešani zbor »Singkreis Porcia« iz Spittala ob Dravi ter 8. moški zbor »A. Illersberg« iz Trsta.
Zvečer ob 21. uri bodo podelili nagrade zmagovalcev, ki bodo vsi ponovno nastopili, nakar bo za zaključek nastopil še zbor »C. A. Seghizzi«.
Nedelja za slovenske
duhovniške poklice v Gorici
Preteklo nedeljo je bil v Gorici po vseh cerkvah, kjer je sv. maša za naše vernike dan, posvečen molitvi in besedi o važnem problemu našega duhovniškega naraščaja. V stolnici, pri Sv. Ignaciju, pri Sv. Ivanu in na Placuti so nam duhovniki prikazali važnost in potrebo novih duhovniških poklicev, ki bodo morali prevzeti dediščino 'Starejših in voditi naše ljudi k Bogu v srečno večnost. — Popoldne pa je bila na Travniku ura češčenja v ta namen, ki je privabila, kljub slabemu vremenu, precej vernikov.
Osmi redni zbor SKAD-a
Zadnjo soboto se je vršil v društvenih prostorih v Katoliškem domu osmi redni občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega društva v Gorici. Udeležilo se ga je zadovoljivo število članov in zastopstvo bodočih maturantov. Po običajnih referatih odbornikov se je razvila živahna diskusija o preteklem delu in o načrtih
naveliča vedno enega župana. Še Rusi so menjali gospodarja. In še tega se spominjajo, kako so komdnformdsti zmerjali druge Slovence, ki pri znanem sporu niso trobili v njihov rog. Iz jeze so takrat celo trgali slovenske zastave. In danes naj bi jih volili? Pa še dve zanimivi: Demokrat : Kako naj se uredi jusarska zemlja, tovariš komunist? Komunist: Dobiti jo mora kmet. — In kaj boste naredili komunisti, ko pridete na oblast? Komunist: Vzeli mu jo bomo. Demokrat: Kdo ima od italijanskih komunistov korist v naši občini? Komunist: Dušan. Demokrat: In ti? Komunist: Nič.
Jakec:	Ali imaš poleg splošno znane
resnice, da komunisti in socialisti potujčujejo naše ljudi in kraje, še kaj otipljivega?
Mihec: Seveda. Med naše ljudi širijo neslovenske časopise, jih vodijo v neslovenske kroge ter colo uvažajo italijanske kandidate na svoje liste v slovenskih občinah. V dolinski občini bi opozoril naše ljudi tudi na to, naj volijo samo Slovence, torej tudi demokristjanov ne.
Jakec: Imaš koga pohvaliti?
IŠKE
NOVICE
priredil SKAD več predavanj in sestankov za člane in prijatelje. S tem v zvezi moramo poudariti, da je SKAD pričel lani tudi z organiziranjem višješolcev, kar bo verjetno letos še bolj načrtno izpeljal. Med drugim je SKAD organiziral gostovanje tržaških dijakov v Gorici. Meseca julija se je SKAD udeležil drugega zamejskega tabora na Koroškem, kjer so njegovi člani sodeiovaii z dramskim prizorom »Stara pravda«. — Sledile so volitve novega odbora. Dosedanjemu predsedniku Karlu Brešanu je nasledil Vladimir Šturm, v odboru pa so še Marija Ceščut, Karel Brešan, Silvan Kerševan in Metka Kacin.
Smrt duhovniškega očeta
Nenadoma je smrt odvzela očeta g. župniku iz Števerjana Oskarju Simčiču. Pokojni Anton Simčič je bil pri svojih 65 letih še poln zdravja in nič ni kazalo, da ga bo Bog pretekli četrtek k sebi poklical. Tod--5 nenadna kap ga je hipoma prestavila iz zemlje v večnost.
Gotovo je pokojni oče Simčič zlahka prestal sodbo pred božjim Sodnikom. Saj je vzgojil za Boga in Cerkev sina duhovnika ter bil vse življenje vzor krščanskega moža in očeta.
Pogreb je bil v soboto 14. novembra v Medani. Pogrebno mašo je opravil in vodil pogrebne obrede sam sin duhovnik, spremljan v svoji boli od lepega števila duhovnih sobratov in velike množice vernikov, ki so s svojo udeležbo izpričali svojo hvaležnost očetu, da je Kristusovi Cerkvi posredoval delivca božjih skrivnosti.
Plemenitemu duhovniškemu očetu Antonu Simčiču naj bo Bog obilen plačnik, g. župniku Simčiču pa izrekamo svoje iskreno sožalje.
Zahvalna nedelja v Števerjanu
Verniki iz Števerjana so preteklo nedeljo doživeto preživeli zahvalno nedeljo in se v velikem številu udeležili prejema sv. zakramentov. Razdeljenih je bilo nad 200 obhajil, najlepši dokaz, da zanje hvaležnost do Boga ni le prazna beseda, temveč predvsem volja služiti Bogu z očiščenimi sroi in življenjem po veri. Ves dan je bilo izpostavljeno Najsvetejše, na večer je bila zahvalna pridiga ter zahvalna pesem. Dopoldne pri slovesni sveti maši, kakor tudi popoldne je pridigal g. Jože Jurak iz Gorice. On je dopoldne po drugi sv. maši tudi blagoslovil traktorje, ki so jih naši kmetovavci pripeljali pred cerkev v zavesti žive vere, da brez božjega blagoslova nobena stvar ne uspeva: ne dom ne polje ne vinograd.
Sestanek predstavnikov oblasti iz Gorice in Nove Gorice
V petek 13. novembra so se v Gorici ponovno sestali predstavniki oblasti iz Gorice. Gorico sta predstavljala župan dr. Gallarotti in predsednik pokrajine ChientaroHi, Novo Gorico pa dr. Jožko Štrukelj in zvezni poslanec Milan Vižintin. Obravnavali so vprašanja vodovoda in izgradnje avtomobilske ceste Villesse-Gorica-Nova Gorica - Ljubljana. Glede avtomobilske ceste se bodo ponovno sestali v Ljubljani.
Za 20. novembra je napovedan obisk celovškega župana VVinklerja, katerega je povabil v naše mesto podžupan Lupieri ob priliki svojega obiska v Celovcu v mesecu septembru.
Mihec: Rad bi pohvalil vse tiste Slovence, ki so ali bodo glasovali za Slovensko skupnost. Posebna pohvala gre Mavhinj-cem, Gročanoem in Mačkoljanom, ki so se pri deželnih volitvah najbolje odrezali. Tako naprej in naj jih posnemajo ostali slovenski kraji, slovenska predmiestja ter vsi Slovenci v tržaškem središču!
Jakec: Treba se bo posloviti, Mihec. Kaj je tvoja zadnja beseda?
Mihec: Slovenci, bodimo enotni! Pazimo na morebitna izzivanja in laži nasprotnikov zadnje dni in ure pred volitvami. Zaupajmo Slovenski skupnosti. Slovenska skupnost nima denarja, da bi plačevala propagandiste, kot delajo komunisti in drugi, ki so bogati. Zato naj vsaka zavedna Slovenka in vsak zaveden Slovenec govori s svojimi sorodniki, znanoi in prijatelji, vse naj pridobi za dobro slovensko stvar, vsem naj pojasni, da Slovenska skupnost ščiti koristi vseh slojev, zlasti delavcev ter jih pripelje v enoten slovenski tabor, da bodo glasovali slovensko, za SLOVENSKO SKUPNOST!
Sestanek s sindikalnimi voditelji na goriški prefekturi
V petek popoldne 13. novemibra je goriški prefekt Princivalle sprejel na prefekturi predstavnike treh sindikalnih organizacij ter z njimi razpravljal o sedanjem gospodarskem položaju v naši pokrajini. Tajnik Marinello je prefektu izročil dokument, ki obravnava naslednja vprašanja: industrijska cona v Tržiču, v Gorici in v Krminu, pristanišče v Tržiču, letališče v Ronkah, krminsko-gradiški konzorcij, naftovod Punta Sdobba-Bavarska, prosta cona v Gorici, nato še Cotonificio triestino, CRDA, OET in SAFOG, naftovod v goriški pokrajini, avtomobilska cesta do Gorice ter razna druga dela v Tržiču.
Prefekt je obljubil, da se bo z odgovornimi osebami posvetoval o teh vprašanjih.
Zaključilo se je športno tekmovanje »M. Filej 1964«
V okviru športnih tekem »Memorial M. Filej 1964«, ki jih vsako leto organizira Športno združenje 01ympia iz Gorice, se je preteklo nedeljo odigral turnir v namiznem tendzu. Dosegel je izredno velik uspeh, kar je najlepše jamstvo za bodoči razvoj te razgibane igre. Veliko število udeležencev, lepa igra in številni gledavci so dali organizatorjem globoko zadoščenje.
Zmagali so igravci DOM-a iz Rojana, ki so znova dokazali svojo izkušenost in premoč v igri, dasi jim pot do zmage ni bila lahka. Nepričakovano so namreč nekatera moštva pokazala velik odpor in se le po
V četrtek 12. t. m. se je vršila seja go-riškega občinskega sveta, na kateri so med drugim razpravljali tudi o dnevnem reda komunističnih svetovavcev za ukinitev vojaških služnosti, ki ogrožajo gospodarski položaj občine in province ter posameznikov.
Dnevni red so komunistični svetovavci predložili že 13. oktobra, ko je svet razpravljal o predlogu slovenskih svetovavcev (Bratina, Kacin, Sfiligoj) glede industrijskega področja, ki bi škodilo slovenski jezikovni skupnosti, in o predlogu občinskega odbora za vinkulacijo zemljišč v Štandreiu, pri Sv. Roku in v Ločniku.
Komunistični dnevni red je omenjal tudi prisotnost slovenske manjšine na tem področju in ravno to je bodlo v oči župana in odbor, demokristjane, socialne demokrate, liberalce in misovce.
Prvi je govoril župan in zavijal besede, ne da bi se ustavil pri zadevi slovenske manjšine. Potem je prišel na dan socialni demokrat poslanec Zuccalli in zopet jel izvajati svoje nesmiselne trditve, da naša manjšina ne obstaja kot skupnost in da težimo po ločitvi dveh plemen. Ko so mu naši svetovavci ugovarjali in ga spomnili na 6. člen ustave, je dejal, da ustava pri stvari ne pride v poštev. Zahteval je od Župana in odbora, naj o stvari zavzamejo enkrat za vselej stališče, seveda tako, da dajo prav njemu.
Tedaj je načelnik demokristjanov dr. Culot predložil dnevni red (mozione d’or-dine), ki se je glasil, da svet jemlje na znanje županovo izjavo in da preide na dnevni red. S tem je bito glasovanje o dnevnem redu komunistov preprečeno, seveda samo zato, ker je omenjal slovensko manjšino.
Takoj so liberalci izjavili, da bodo glasovali za demolcristjanski dnevni red češ, da izvira komunistični iz znanega njihovega stališča proti zapadli. Za liberalci so se v tem smislu izjavili še misovci.
Kljub odtočni zahtevi, naj pride na glasovanje tudi dnevni red komunističnih svetovavcev, je župan vztrajal na svoji volji, po svoje sklicujoč se na sejni pravilnik. Naši svetovavci so izjavili, da bodo glasovali proti dnevnemu redu demokristjanov, ker ni omenjal slovenske manjšine in je bil nalašč zato predložen, da ne bi prišel na glasovimje komunistični. Proti pa so glasovali tudi italijanski socialisti in seveda komunisti.
Krščanski demokrati in socialni demokrati izkazujejo dokaj klavrno demokracijo, ko se tako čudno in nacionalistično branijo priznati pravice naši manjšini.
trdi borbi odpovedala prvemu mestu. To velja zlasti za »Vrbo« iz Sovodenj, ki je bila za DOM-om najmočnejša in jo je le zla sreča potisnila na nižje mesto.
Drugo je bilo mlado moštvo iz Alojzije-višča, za njim pa sta se zvrstili ekipi go-riške Livade ter »Vrbe« iz Sovodenj. Poleg teh so še sodelovali: Oratorij »Dominik Savio«, Pevma, Vrh in Števerjan, skupaj torej osem moštev.
Finalna igra se je odigrala med rojan-skim DOM-om in Alojzijeviščem iz Gorice. Zmagali so prvi s 3:0. Za zaključek pa so se spoprijeli izven tekmovanja še Do-rnovci z igravci Audax iz Gorice. Obakrat so podlegli, prvič z 1:3 in drugič z 1:2.
Celotni rezultati so bili: Rojan - Oratorij D. Savio 3:0; Sovodnje-Vrh 3:1; Rojan-Vrh 3:2; Sovodnje - Oratorij D. S. 3:0; Rojan - Sovodn je 3:0; Vrh-Oratorij D. S. 3:1; Livada - Števerjan 3:0; Alojzijevišče -Pevma 3:0; Livada - Pevma 3:1; Alojzijevišče - Števerjan 3:0; Alojzijevišče - Livada 3:0; Pevma - Števerjan 3:0.
Tekmovanje, ki se je izvršilo na sedežu ŠZ 01ympie v Drevoredu XX. septembra (Katoliški dom), se je nato zaključilo v števerjanu, kjer so bile razdeljene nagrade med zrnagovavce v lahki atletiki, odbojki ter namiznem tenisu.
Sledila je zakuska, prijetna za vse, za vse tiste pa, ki jim to pot sreča še ni bila mila, naj lepši' tolažilni pokal, saj je povezala vse tekmovavce v eno družino in jim vlila nove volje, da se trudijo še naprej in morda že prihodnje leto prejmejo zadoščenje za svoje napore.
»II Piccolo« od torka 17. t. m. pa se pritožuje, da se preveč zaporedoma govori v občinskem svetu o pritožbah naših svetovavcev zaradi nespoštovanja pravic naše manjšine in o zahtevi, da se naša manjšina končno zaščiti.
Članek v tem listu izhaja po vsej verjetnosti iz kroga krščanskih demokratov ali socialnih demokratov.
Zares lepa demokracija!
Koledar naših zavodov
V rokah imam dva koledarja naših zavodov za leto 1965: koledar Marijanišča in koledar Alojzijevišča. Takoj mi prihaja misel, čemu dva koledarja, čeprav različna samo po naslovni strani? Naj bi izdajali samo »KOLEDAR NAŠIH ZAVODOV« in je zadeva rešena! Po tem opozorilu vse priznanje izdajateljem za tako lep koledar, ki je v celoti delo tiskarne Graphis iz Trsta.
Naslovna stran koledarja je tako prisrčno domača, da gotovo vsakega pritegne. Prav zato je nevarnost, da bo koledar prehitro zmanjkal. V koledarju je več slik, tudi znanih, in prav to daje publikaciji pečat domačega dela. Posrečeni so praktični duhovni sestavki na vsaki strani, vmes molitveni nameni in razne napovedi in opozorila, kakor je to že koledarska tradicija.
Koledar dobite pri cerkvah, v naših knjigarnah, v upravi Kat. glasa v Gorici in v Marijanišču na Opčinah, kjer že šesto leto izdajajo poleg znanih KNJIŽIC tudi stenski koledar za naše kraje. Lepo priporočamo.
OBVESTILA
DRUŽINSKA PRATIKA, ki jo vsako leto izda celovška Mohorjeva družba, je že pred nekaj časa izšla. Dobiti jo je tudi po slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici.
G. VINKO ZALETEL je z letalom odpotoval v Bombay na 38. mednarodni evharistični kongres. Vrnil se bo s posnetki, da bomo tudi Slovenci na Koroškem, Goriškem in Tržaškem vsaj potom slik lahko doživeli veličastnost krongresnih dni in tako poživili svojo vero v presveto Evharistijo.
V TISKU JE SLOVENSKI LEKCIONAR
(knjiga beril pri sv. maši). Izšel bo v adventu in bo imel 550 strani. Izdala ga bo Družba sv. Mohorja v Celovcu.
za bodočnost, še posebej v zvezi z bližnjo desetletnico društva. V preteklem letu je
MiiNiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiHiimiii
Zares lepa demokracija
Radio Trst h
Spored od 22. do 28. novembra
Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli kit Moby Dick«. Prevod in dramatizacija Dušan Pertot. 3. del. »Skrivnost belega kita«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem.
— 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe. — 15.00 Znani pevci: Connie Francis in Claudio Villa. — 15.45 Pevski zbori Furlanije - Julijske Benečije: Goriški j>olifanski zbor, ki ga vodi Cecilia Seghizzi. — 18.00 Kino, včeraj in danes - pripravil Sergij Vesel.
— 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar:	»Kikljcuo predala bon, za sladko vince dala bon«.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. —
18.00 Znanstveni leksikon - pripravil Slavko Andree. — 18.30 Naši mladi solisti. — 20.30 Peter Iljdč Čajkovski: »Pikova drama«, opera v treh dej. in sedmih slikah.
Torek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj - 6. lekcija. — 18.30 Sodobna italijanska glasba. — 18.30 Sodobna itali-' janska glasba. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja - Ivan Tavčar: »Kobiljekar«
Sreda: 11.45 Ameriški odmevi. — 12.15 Podobe iz narave. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.00 Radijska univerza - Branko Pegan: Gali-leo Galilei: (3) »Galileo fizik«. — 18.30 Slovenski skladatelji dvajsetega stoletja: »Skladatelj Anton Foerster« - pripravil Dragotin Cvetko. — 19.15 Higiena in zdravje -
Četrtek: 12.15 V Trstu pred sto leti. —
18.00 Italijanščina po radiu: Spopolnjeval-ni tečaj - 5. lekcija. — 19.15 Širimo obzorja:	Tradicionalne dejavnosti tržaškega gospodarstva: (6) »Ladjedelnice« - napisal Maks Šah. — 20.30 »Mesec«, radijska drama - prevedla Jadviga Komac.
Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami.
— 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: »Brata« - pripravil Jurij Slama. — 18.30 Jugoslovanski solisti. —
19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (6) »Delo za pesniški almanah ..Kranjska čbalica”«.
Sobota: 11.45 Neapeljski motivi. — 12.15 Pogled na svet. — 15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste. — 15.30 »Rdeči mak«, dramatizirana zgodba, ki jo je napisal Mirko Javornik. — 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Radijska univerza - Tone Penko: Kraška flora: (3) »Kristusov trn«. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino - pripravil Dušan Jakomin. —
19.15 Družinski obzornik - urednik Ivan Theuerschuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.45 Zbor »Lipa« iz Bazovice, ki ga vodi Ubald Vrabec.
DAROVI
Za Alojzijevišče: N. N. 500; družina Vendramin 4.600; župnija Štandrež 20.000; L. S. 2.000; N. N. 600; N. N. 1.000; N. N. Rupa 1.000; K. C. 1.000; Vanda Jerkič Donati 10.000; družbenica N. N. namesto cvetja na grob pok. mame preč. g. dr. Humarja 3.000 lir.
Vsem dobrotnikom se iz srca zahvaljujemo, materi č. g. dr. Humarja pa želimo večni mir.
Za Zavod sv. Družine: Števerjan: 280 kg koruze v storžih, 260 kg krompirja, 220 kg sadja, 7 kg fižola, 30 kg koruze v zrnju, 5 kg testenin; 'V denarju: 3.830 lir. —• Oslavje-Pevma: 90 kg koruze v storžih, 180 kg krompirja, 34 kg sadja, 3 kg mastit; v denarju: 23.725. — St. Maver: 40 kg koruze v storžih, 70 kg krompirja, 30 kg sadja; v denarju: 7.550 lir. — Jazbine: 140 kg koruze v štoržih, 160 kg krompirja, 15 kg sadja; v denarju: 1.700 lir. — Po pošti N. N. 1.000; L. L. 1.000; ob prvi obletnici smrti strica Gabrijela darujeta Zora in Mira 2.000 lir.
Vsem blagim dobrotnikom prisrčen: »Bog obilo povrni!«
Za Katoliški dom: V spomin pok. Frančiške Humar darujejo salezijanci iz Marijanišča 5.000 lir.
Za sklad K. G.: Namesto cvetja na grob blagopokojne mame g. dr. Kazimirja Humarja darujeta Cirila in Ana Saksida 10 dolarjev; N. N. 5.000; družina Skuk Aro-na 1.000 lir.
Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7?^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici