——————-,-\mmm-
Leto VIII. Tržič, 1. aprila 1959 gt, 7
V SKRBI ZA NAS
Mladina se pripravlja na proslavo
40 * letnice
delovanja
SkOJ-V
Občinski komito LMS se je pričel vneto pripravljati, da dostojno proslavi 40. obletnico ustanovitve oz. delovanja SKO.J.
V ta namen jo sestavljen poseben odbor, ki ima kot pomoč pri pripravah nekatere komisije, med katerimi je komisija za zbiranje in objavo zgodovinskega gradiva, ki si je zadala nalogo, da zbere čimveč dokumentacij, tako pisanih kot tudi slik o delu SKOJ in mladine v tr-žiški občini. Na zadnji seji 9. marca so delo za nabiranje materiala takole razdelili:
I. etapa — zbiranje od prvih delovanj SKOJ in mladine do 1937.
II. etapa — delovanje SKOJ od "137 do 1941.
III. etapa — delovanje SKOJ od 1941 do 1945.
IV. etapa — delovanje SKOJ po osvoboditvi.
Ker bo najbolj otežkočeno zbiranje gradiva o delu in organizaciji SKOJ med 1941 do 1945. so delo razdelili po naslednjih področjih: Tržič, Podljubelj, Pristava, Križe, Vetrno, Gozd, Ko-vor, Lese, Srednja vas, Slatna.
Poleg tega pa delo SKOJ po edi.nicah, ki so operirale na področju nase občine.
Za osvetlitev lika SKOJevca, pa bodo obdelane biografijo vodilnih članov, kot n. pr. Jožeta Finka, Ludvika Janežiča, Jožeta Stefeta, Tončka Sprajcarja, Srečka Dolenc itd.
Delo po navedenem razporedu so si razdelili člani komisije med seboj. Ti bodo potem pritegnili še vse tiste, ki lahko dado informacije o posameznih razdobjih, to je bivše člane SKOJ, izkušene borce in borke, ki so sami delali po določenih področjih in sodelovali v važnih akcijah, kot n. pr. tovariša Vladimir-ja Peraiča (Planina), Andreja Stegnarja, Ivana Štucina, Franca Jagodica (Krstana), Ančko Mo-korel, Ivana Valjavca in .še mnogo drugih, ki so s svojimi žrtvami pisali strani zgodovine borbe našega   delovnega   človeka za
Zelo pogostne seje in sestanki izvoljenih družbenih organov imajo vedno samo en namen, to jo, da so razvija naše gospodarstvo, doseže napredek in osamosvojitev ter izboljša življenje naših delovnih ljudi.
Nepoučeni vprašujejo, o čem vendar na sejah toliko razpravljajo, ker v prejšnjih dobah ni bilo toliko sej. Res je, da so v nekdanjih časih odločali o vsaki zadevi le posamezniki po svoji volji, medtem ko danes odloča o vsaki važnejši zadevi ljudstvo po izvoljenih predstavnikih. Tisti, ki jim je zaupano opravljanje več funkcij, n. pr. predsednik občinskega ljudskega odbora, sekretar komiteja, predsednik sindikalnega sveta itd. žrtvujejo ves svoj prosti čas in skoraj redno vsak večer sodelujejo v važnih razpravah1. Tudi nedelj in praznikov tisti funkcionarji, ki resno opravljajo prevzeto dolžnost, ne poznajo.
Občinski ljudski odbor je na svoji seji, dne 10. marca sprejo* družbeni plan in proračun za letošnje leto. Le občina Bled je prehitela Tržič, vse ostale občine v okraju Kranj so kasneje sklcimilo plan.
Sveti, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji v občini, pa so v mesecu marcu imeli 4 seje. Seveda so tudi ostali sveti občinskega ljudskega odbora zasedali v tem mesecu.
masto, ki mu po vsej pravici pripada.
Poleg tega je komisija v povezavi z arhivskim oddelkom CK v Ljubljani, ki prispeva zgodovinsko gradivo v zvezi z delom SKOJ v Tržiču in daje tudi potrebne nasvete za uspešno zbiranje in obdelovanje, kar bo pripomoglo ik popolnejši sliki o vlogi SKOJ ne samo v obsegu naše občine, pač pa tudi v okviru Slovenije.
V pripravi je tudi zborovanje vseh preživelih skojevcev ob počastitvi ustanovitve SKOJ. Med letom bodo po šolah in aktivih LMS razna predavanja in razgovori o delu SKOJ, ki jih bodo imeli preživeli Skojevci.
Pripravljalni odbor pri občinskem komiteju IJMS
Svet za delo in delovna razmerja je na seji, dne 17. marca odobril izplačilo osebnih dohodkov nad tarifno postavko nekaterim podjetjem, ker so ta izplačila utemeljila. Svet je tudi odobril nekaterim gospodarskem organizacijam nova delovna mesta, toda s pogojem, da se število zaposlenih vskladi z določili okrajnega in občinskega družbenega plana. Zboru proizvajalcev bo svet predlagal Imenovanje komisijo za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov. Gospodarskim organizacijam bo svet poslal priporočila, naj se letos bavijo predvsem z vprašanji produktivnosti dela in s staležom zaposlenih ter ureditvijo tarifnih pravilnikov.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve je na svoji seji, dne 20. marca sklenil, da ho posebna komisija obiskala gospodarske organizacije (Pekarijo, Komunalno podjetje, Kino jm Uprave stanovanjskih skupnosti), da se seznani z gospodarskim stanjem, izvajanjem plana in problemi. Do prihodnje seje je treba svetu predložiti poročilo, ali in kako se izvajajo letos planirane negospodarske investicije, da se eventualno odstranijo kake ovire. Svet je odobril zazidalni načrt za Kovor, ki ga je napravila arh. Katarina Grasseli. Izbral in odobril je tudi načrt za razširitev pokopališča v Tržiču. Uvedena bo posebna akcija, da se še letos odstranijo neprimerne napisne table v mestu in napravijo primerni napisi, ko-ristniki izložbenih oken pa bodo primorani, da skrbijo za lepo opremo izložb. Pri nas je več izložb, ki so že mnogo let — prazne. Ce kdo ne bo uredil izložbe, je bo pač moral dati na razpolago drugemu.
Revizijska komisija v Ljubljani pri Izvršnem svetu ima že v reviziji načrte za gradnjo prve etape vodovoda Zegnani studenec—Kovor—Loka. Tudi ostale priprave so že v teku.
Svet za industrijo, obrt, kmetijstvo in gozdarstvo je na seji, dhe 24. marca tudi sklenil obiskati gospodarske organizacije svojega področja zaradi ugotavljanja njihovega stanja. Tesarstvo Franc Stritih se priključi Gradbenemu podjetju kot obratna enota, da se s tem okrepi
naša gradbena operativa. Konfekcijsko podjetje »Oblačila— Novost« v Krizah ima zaradi prevelikih zalog izdelkov in previsokih cen neke težkoče. Svet bo predlagal potrebne ukrepe za asanacijo. Letos razpoložljiva sredstva za gozdno gojitvena dela je svet razdelil tako, da pre|-me KZ Tržič 588,000 din, Podljubelj 864.000 dim in Katarina 406.500 din. Za varstvo gozdov razpoložljiva sredstva ostanejo v rezervi, da se porabijo, ko za to nastane potreba. Tudi letos so bo vzdrževala redna gozdno cestarska služba in sicer na področju KZ Tržič 1 cestar, na področju ostalih dveh zadrug pa pa po 2 gozdna cestarja, kar bo stalo skupno 1.000.000 din. KZ Tržič prejme 150.000 din, Katarina 100.000 din in Podljubelj 800.000 din za materialne potrebe gozdnih komunikacij. KZ Podljubelj prejme letos zato več, ker bo nadaljevala z gradnjo gozdne   poti   Podljubelj—Reber.
Svet za blagovni promet je imel sejo dne 26. marca. Tudi ta svet je sklenil obiskati gospodarske organizacije svojega področja. Sklenil je, da mora gostinsko podjetje pri Lojzku sprejet] v uk enega gostinskega vajenca, bodoče združeno gostinsko podjetje pa dva vajenca. Doslej gostinstvo ni izučilo še nobenega vajenca in jo treba poskrbeti za kvalificiran naraščaj. S 1. aprilom bodo vsi gostinski obrati določili višino prometa, ki ga mora doseči en gostinski delavec, če hoče dobiti 100% plačo. Ce bi napravil manj prometa, dobi sorazmeren manjši del plače. Prvi koraki so plačevanje po delovnem učinku bodo torej storjeni tudi v gostinstvu. Trgovina v Pristavi se bo vzpostavila ibrž ko bodo zagotovljeni prostori. Svet je sklenil priporočiti občinskemu odboru, da ne izda gradbenega dovoljenja ze večje stavbe na Pristavškem polju, če ne bo v stavbi poslovni prostor. Tudi bo svet priporočil ljudskemu odboru, da resno misli na gradnjo hiše v Pristavi, ki bi imela v pritličju poslovne prostore za trgovino, mesarijo, prodajalno za zelenjavo, kruha in ostale potrebščine. V bodočih letih bo naselje   na   Pristavškem polju
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2 TRZISKI VESTNTK
V SKRBI ZA NAS
(Nadaljevanju s 1. sirani) raslo  in  bodo   taki   lokali potrebni.
Živahna je bila tudi razprava o bodočem skupnem gostinskem podjetju, ki bo ustanovljeno i/ Zelenice, hotela Pošta, gostišča na Ljubelju in bodočega gostišča v Bistrici takoj, ko nastopi službo novi direktor podjetja, ki pride s Koroškega. Takrat bodo tudi začeli z ureditvijo novega gostišča v Bistrici ter bodo imenovali poslovodje v posameznih obratih. Na seji je poročal član sveta tov. Jože Silar, da bo morda preskrba z govejim mesom v letošnjem letu kritična, ker manjka goveje živine in so živinorejci povišali ceno. Preskrba prebivalstva z mesom naj bi se usmerila na svinjsko meso. Mesarsko podjetje je bilo zadolženo, da so na vse načine potrudi, da priskrbi Tržiču dovolj govejega mesa.
Svet je odklonil prošnjo SGP Projekt za dovoljenje, da sme nakupovati živila neposredno pri proizvajalcih, ker kažejo izkušnji', da se potem zvišujejo cene. Gradbišče SLOVENIJA CESTK pod Ljubeljem je zahtevalo dovoljenje za točenje pijač.   Svet   bo   dal dovoljenje
lo vi pi ni znal
da pridelamo na področju naše občine na leto 125.200 kg pšenice, 27.700 kg rži, 58.000 kg ječmena. 1)200 kg SOrŽice, 37.400 kg ovsa, 64.000 kg koruze in 26.000kg ajde, 2,700.000 kilogramov krompirja, 20.000 kg korenja, 44.000 kg čebule, 4.500 kg češnja, 16.600 kg fižola, 9.000 kg graha, 32.600 kg kapusnic, 6.600 kg paradižnika, 2.500 kg zelene paprike in 13.000 kg drugih vrtnin. Jabolk pridelamo letno 308.000 kg, hrušk 230.000 kg, češpelj in sliv 26.000 kg, češenj 48.000 kg, orehov pa 112.800 kg.
Vrednost teh pridelkov si lahko vsakdo sam izračuna, da je letna prireja goved v naši občini nad 155.000 kg v vrednosti skoraj 21 milijonov din, prireja drobnice nad 10.000 kg v vrednosti nad 800.000 din, prireja svinj nad 152.000 kg v vrednosti nad 28,700.000 din. Malenkostno prirejo zaznamuje konjereja, da kmečka gospodarstva na področju občine zakoljejo doma povprečno na leto 30 telet, 6 goved, 370 drobnice in 1.100 prašičev. Skupna teža doma pri kmetih zaklane živine znaša letno približno 1,56.000 kg.
— da v javni klavnici zakoljejo na leto nad 2200 telet, 730 goveje živine, 172 drobnice ter nad 1250 prašičev. Skupna teža zaklane živine znaša približno 600.000 kg,
— da imamo v občini 993 krav od teh je 894 molznic, ki dajo na leto približno preko 1,400.009 litrov mleka v vrednosti nad 38 milijonov dinarjev,
— da znese v naši občini blizu 7000 kokoši na leto okoli 540 tisoč jajc,
— da lovci na leto ustrelijo in da ribiči na leto ujamejo . . . 'lega danes ne bomo povedali, ker je te vrste lov sem in tja precej drag. Morda drugič.
pod pogojem, da bodo izpolnjeni vsi sanitarni in tehnični predpisi.
Potrošniški sveti
Dne 21). marca so izvoljeni potrošniški sveti imeli svoj prvi sestanek, Pojasnjeni? so bile izvoljenim članom njihovo pravice in dolžnosti in dogovorili so se o načinih in oblikah dela. Novi potrošniški sveti ne bodo ••policaji«, ampak bo njih delo usmerjeno samo v sporazumno reševanje problemov, ki nastajajo v blagovnem prometu med potrošniki  in prodajalci.
Nacionalizacij a
O namenu in pomenu nacionalizacije je bilo na področju naše občine več predavanj. Kljub temu pa posamezniki, posebno tisti, ki so vedno živeli od dela drugih,   nalašč  nočejo razume-
V vseh gospodarskih organizacijah so v polnem teku priprave za sprejem tarifnih pravilnikov in delovni kolektivi razpravljajo o razdelitvi osebnih dohodkov, iščejo pota in načine za pravično in res. izpod-budno nagrajevanje. V prvi stopnji je to delo raznih komisij in strokovnjakov, vendar pa s:? tudi od posameznih članov kolektiva, predvsem pa od člane delavskih svetov in upravnih odborov zahteva določena razgledanost in sodelovanje. Obračun osebnih dohodkov naj temelji na gospodarskih rezultatih in del v zvezi s pripravljalnim postopkom ni mogoče izdelati po kakem vzorcu, k.T ima vsako podjetje? svoje posebnosti. Naloga organov upravljanja v podjetjih pa tudi tiska je, da delavce? seznanja z vsemi problemi in činitelji, ki lahko vplivajo na dohodek podjetja, opozarja na ekonomsko utemeljenost eventuelnih povečanj osebnih dohodkov in da kolektiv sproti seznanja s poslovanjem oziroma uspehi, doseženimi v posameznih obdobjih.
Osebni dohodki niso več plači! v starem pomenu, temveč: so del dohodka podjetja, ki pripada delavcem. Za udeležbo delavca pri dohodku je izraz »osebni dohodek« razmeroma nov, je pa v skladu s pomenom in mestom, ki ga ima delavec kot proizvajalec dobrin, kot upravljalec družbenih sredstev in dalji; prodajalec proizvedenih dobrin.
Podjetje ali delovni kolektiv ustvarja skupni dohodek s prodajo proizvedenega blaga in šele pri tem doseže oziroma do-
ti, da je konec dobe, ko je živel <xl truda drugih. Na občini so nam povedali, da iščejo ti ljudje vse mogoče izhode, da bi obdržali premoženje, ki so ga pridobili po trudu drugih. Tako se nekdo vnema, da bi na bivšem njegovem vrtu uredili javni park, ker ga delavci nujno potrebujejo in mu ni všeč, da gradijo tam stanovanja. Drugi spet .smatra, da so vsa stanovanja v njegovi hiši samo zasilna, da pravzaprav niso stanovanja, ampak nekaj drugega. Nekdo, ki ima v najem oddane poslovne prostore, smatra, da niso nacionalizirani, ker . . . Mnogo jo izgovorov. Res so nekatere utemeljitve vsaj deloma razumljive. Komisija za nacionalizacijo bo imela lahko in težko delo, Mnogo posestnikov je izjavilo, da razumejo vzroke nacionalizacije in se ji podredijo,
končno ustvari sredstva za plačilo stroškov in dajatev v zvezi s proizvodnjo ter sredstva za izplačilo osebnih dohodkov. Ob tem pridemo do sklejja, d:i je možno šele takrat, ko je bila proizvedena količina blaga odstopljena kot dobrina tržišču, govoriti o zaključku posla proizvajalca. Poudarek je na tem, da osebni dohodki ne nastanejo zgolj z vloženim delom v teku proizvodnje, temveč so rezultat dela in pa tudi možnosti prodaje, oziroma pripravljenosti potrošnikov, da po ponujeni ceni dobrino odkupi.
Tarifni pravilnik podjetja mora v pripravljalnem postopku vsebovati osnove1 za ugotavljanje skupnih osebnih dohodkov, seveda vse na bazi' ekonomsko utemeljenih izračunov. V drugem delu pa ureja razdelitev osebnih dohodkov med posameznike. Zavedati se moramo dejstva, da od pravilne in pravične razdelitve v mnogočem zavisi uspeh proizvodnje. Pri določanju osnov za nagrajevanji! jo treba stremeti za tem, da delavce izpodbujamo k večji storilnosti in to s tem. da mu z merili v tarifnem pravilniku za večji učinek zagotovimo tudi ustrezno večjo udeležbo pri razdelitvi osebnih dohodkov. Tako sestavljen tarifni pravilnik bo odprl novo možnosti za povečanje storilnosti, vzporedno s to pa bo zagotovljen tudi porast osebnih dohodkov. Dober tarifni pravilnik in pravilno postavljena razmerja pozitivno vplivajo na vzdušje v podjetju in na odnose med posamezniki. S tovariškim sodelovanjem delavcev lahko v proizvodnji dosežemo zelo lepe uspehe in da to sodelovanje obdržimo ali zbolj-
St. 7
nekaj pa jo takih, ki se sklicujejo na tolmačenja na predavanjih, ki so jih nehote napačno razumeli.
Drži samo eno: nacionalizacija hoče delovnemu ljudstvu priskrbeti možnosti, da se zgrade stanovanja in druge komunalne naprave, V večini primerov je doslej bilo otežkočeno, ker lastniki za noben denar niso hoteli prodati svojih zemljišč, oziroma so .svoje poslovne prostore oddajali v najem po pretiranih cenah, češ da so lokali zato mnogo vredni, ker so v mestu, kjer je luč, voda, kanalizacija, tlakovane ceste itd. Ne pomislijo pa, da je vrednost prostorov bila dosežena le zaradi komunalnih ureditev, torej po zaslugi   drugih,   ne   njih samih.
Z nacionalizacijo bo naši! mesto pridobilo dragocene prostore in bodoči Tržič bo drugačen kot Stari Tržič, ko so omejevali razmah nekateri posamezniki.
šamo, moramo vprašanju tarif' pasveiiti največ pažnje.
Poleg povečanja storilnosti obstoje seveda še druge možnosti povečevanj osebnih dohodkov. V interesu družbe in tudi posameznikov je, da si! vse te možnosti izkoristijo v največjem možnem obsegu. Sem spada   reorganizacija proizvodnih
procesov ali pa samo posameznih laz dela. Treba je ugotoviti notranje rezerve delovno sile in proučevati koordinacijo delovnih mest. Tudi sodelovanje z ostalimi podjetji iste stroke lahko da ugodne rezultate. Prihranki pri materialu so zaradi visokih cen eden od bistvenih činiteljev za povečanje dohodka. Seveda so tu mišljeni prihranki, ki niso povzročili nazadovanja kvalitete proizvodnje, temveč so nastali ob boljšem izkoriščanju surovin ali pa pri pomožnem oziroma režijskem materialu. Za vso te stvari, od storilnosti do prihrankov na materialu ali ostalih stroških, naj se delovni kolektiv nagrajuje, in uspeh, katerega podjetje na lakih osnovah pričakuje, ne bo izostal.
S pravilnikom se za posamezna delovna mesta določijo tarifne postavke, vendar te služijo le kot ena od osnov za razdelitev masi; osebnih dohodkov. Tarifna postavka naj se obračunava le tam, kjer ni mogoče ugotavljati učinka dela z drugačnimi merili. Osebni dohodek delavca pa vsebuje vse prejemke, katere dobiva od svojega podjetja, t. j. tarifno postavko, normno ali akordno postavko, premije, nagrade in pa osebne dohodke iznad tarifno postavke, Z uvajanjem plačevanja osebnih dohodkov na enoto proizvoda se da doseči pravilna udeležba vsakega posameznika ali pa enote v okviru podjetja in obrata, poleg tega pa še neprimerno večja zainteresiranost delavcev za delo kot pa pri navadnem obračunu po času. Pogoj za obračun po enoti proizvoda pa je organizacijska urejenost podjetja.
Iz naših delounih kolekfiuou
Osebni dohodki
delavcev v organizacijah
St. 7
TRZlSKI VESTNI K
Stran 3
Razgovor s predsednikom
DS v tovarni „Peko
FRANC TERAN
predsednik ns
Delavsko samoupravljanje jo prav gotovo dotoilo že .široko obeležje uveljavljanja .svojih pravic in dolžnosti, predvsem pa moralno zadoščenje pri uspehih načrtnega vodenja gospodarske politike po naših podjetjih.
Iz dosedanjih izkušenj, ki so bile zabeležene po posameznih podjetjih, lahko sklepamo, da delavski sveti in. njihovi upravni odbori pravilno usmerjajo svoje delo, in smo z načinom takega dela lahko zadovoljni.
Predsednika delavskega sveta tovarno Peko smo naprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj splošne prakse, ob katerih se organi delavskega samoupravljanja največ zadržujejo oziroma o njih najbolj pogosto razpravljajo.
Vprašanje: Povejte nekaj izrazitih značilnosti dela vašega delavskega sveta in o čem največ razpravlja?
Odgovor: Kot osnovo smo smatrali to, da se celotno delo usmeri predvsem na planske naloge, t. j. družbeni plan, ter na reševanje tistih problemov, ki nam bodo omogočili kvalitetnejšo in ceneno obutev. Dalje, da izboljšamo delovne pogoje delavcem in uslužbencem, zaradi česar smo se odločili za rekonstrukcijo podjetja. Končno pa tudi to, da obogatimo vrstni sor-timan obutve in se čimbolj približamo žel jam potrošnikov.
Vprašanje: Cesa se organi delavskega samoupravljanja poslužujejo za lažje izvrševanje nalog?
Odgovor: Delavski svet vseh sprejetih obveznosti, če bi bil osamljen, vsekakor ne bi mogel uveljaviti v življenju. Iz tega razloga je bile postavljenih več komisij, ki v podrobnosti obdelajo problematiko svojega delokroga. Taki predlogi gredo potem v razpravo upravnemu odboru in ta jih po priloženi dokumentaciji predloži v razpravo delavskemu svetu. Delo poteka nekako tako kot v parlamentu. Komisije so v glavnem vez med člani kolektiva in delavskim svetom. Seveda pa je še precej težav v tem, kako pripraviti vse člane kolektiva, da bi bolj sproščeno in z večjim zanimanjem zasledovali delo delavskega sveta ter mu tudi z nasveti pomagali pri urejanju gospodarske   politike podjetja.
Vprašanje: Kako v podjetju jKitekajo priprave za sestavo rio-vega tarifnega pravilnika?
Odgovor: Sestava novega tarifnega pravilnika je sicer poverjena določeni komisiji, vendar pa mora biti pri odločanju oziroma točkovanju v neprestani povezavi z oddelčnimi Komisijami. Na ta način bomo dobili obdelano podobo dejanskih sposobnosti posameznikov obenem pa najpravilnejšo oceno posameznih delovnih mest. Točkuje se od 1 do 20 točk, ter bomo po novem tarifnem pravilniku prešli na plačevanje po enoti proizvoda obračunske osnov«  posameznnih oddelkov.
Iz teh treh kratkih odgovorov lahko vidimo, da se delavski svet v ' tem podjetju zaveda svoje naloge ter smo tudi prepričani, da bo s takim nadaljevanjem lahko dosegel to, za čemer danes stremi celoten kolektiv.
-ap-
Kako skrbi BPTza požarno varnost
Kot je znano, velja tekstilna industrija skupno še z nekaterimi gospodarskimi vejami za eno od najbolj nevarnih panog, kjer se najlaže razvije požar. Zato ji? potrebno, da prav taka
podjetja skušajo to nevarnost; vsaj delno odstraniti. To pa so da s smotrnim organiziranjem požarno-varnostne službe. Kar zadeva preventivne mere proti požaru, so le-te v naši tovarni dokaj dobro izvedene. Kot vsaka tovarna ima tudi naša svojo prostovoljno gasilsko četo ter lično urejen gasilski dom z vsem potrebnim inventarjem in orodjem. V zadnjih dveh letih je bilo opaziti, da število članstva pada, to pa predvsem iz teh razlogov, ker je nekaj starejših članov našega kolektiva odšlo v zasluženi pokoj, nekaj mlajših je odšlo na odslužitev kadrovskega roka, medtem ko novega prirastka ni bilo. Na zadnjem občnem zboru pa je bil med drugim sprejet tudi sklep, da se morajo za vsako ceno pomnožiti vrste gasilcev. Takoj po občnem zboru je upravni odbor gasilskega društva dosegel soglasje z vodstvom podjetja, ki je takoj pristalo na to, da pritegnejo v gasilske vrste vse vajence iz zunanjih obratov, ker le-jI zaradi specifičnosti svojega dela najlaže in najhitreje povzroče požar, in jo važno, da ga znajo tudi takoj uničiti. V ta namen se že od februarja daljo vrši tečaj z vsemi vajenci v podjetju, katerega obiskuje v povprečju 14 oseb. Tečaj vodi vodja dežurnih gasilcev tov. Hasan Mašič, predavatelji pa so za nekatere tehnične predmete strokovnjaki iz podjetja. Ko bodo vajenci pridobili potrebno znanje, jih bodo takoj vključili v našo gasilsko četo.
Poleg te čete pa skrbe žamo varnost podjetja ši
sa po-
4 de-
žurni gasilci, katerih naloga je, da skrbe za nemoteno obratovanje s tem, da stalno krožijo po obratih in pri tem kontrolirajo, ali so vse požarno-varnostne naprave v brezhibnem stanju. Da pa je varnost proti požaru še večja, se po obratih vrše tečaji, na katerih se delavci in delavke seznanjajo z uporabo ročnih gasilnih aparatov. Do sedaj je take tečaje absol-viralo že preko 1000 delavcev. Poleg tega pa se z novim načinom sprejemanja delovne sile po centru 2a izobrazbo že takoj ob vstopu v tovarno vsakdo detajlno seznani z vsemi nevarnostmi, ki bi lahko eventualno povzročile požar. Delavci se zavedajo, da lahko požar povzroči veliko škodo, zato se za celotno stvar v splošnem zelo zanimajo. O nastanku požara in pa o preprečevanju le-tega smo pri ljudeh vzbudili veliko zanimanje tudi s prikazovanjem nekaterih poučnih filmov, katere so si člani kolektiva v zadovoljivem Številu ogledali.
Prav iz teh vidikov se moramo tudi še v naprej zavedati, da je od budnosti naših gasilcev, kakor tudi od celotnega kolektiva in pa uprave podjetja, ki nam je v preteklosti nudila vso pomoč, odvisno, ali je v podjetju urejeno vse potrebno za zadostno varnost pred požarom, ali pa je treba uveljaviti še kakšne mere, da se bomo v bodoče lahko z mirnim srcem brez vsake bojazni, da se nam bo na strehi pojavil ognjeni petelin, lotili svojega dela in to še t večjim elanom in vcsjljem.
Analiza nesreč pri delu in na poti na delo ter z dela v tržiških podjetjih in ustanovah v letu 1958
Eden od glavnih prijemov za uspešno borbo proti nesrečam je vsekakor analiza nesreč, ki nam lahko najbolje pokaže, kje in kako je treba začeti raziskovati, da borno najlaže in najbolje dosegli napredek na področ-
pogostnost in resnost nesreč pri delu. S primerjavo števila nesreč, števila zaposlenih, izgubo delovnih dni ter vrsto gospodarske dejavnosti med posameznimi podjetji je iz analiza najlepše razvidno, kam je treba
službe, da se bodo le-tam izboljšale zaščitne mere, delovni pogoji itd. Del te analize, ki obravnava primerjavo omenjenih postavk, se da najbolje in najbolj nazorno prikazati s sledečo
ju varnosti ter s tem zmanjšali	usmerili d«	javnost	varnostno	tabelo:		
NESREČE PRI DELU, po številu,	izpadu delo',	nih dni,	odstotku ni	i zaposl	2ne in izgubo	narodnega
dohodka (slednje le za večja	podjetja).					
. >         PODJETJE ALI USTANOVA g a cc W MXS		Povprečn število zaposleni!	Število nesreč pri delu	Izpad delovnih dni	Število nesreč v odstotk	Izguba narodneg dohodka v letu 1958
.,„        Tovarna kos in srpov 1'rlarna Triglav		181	40	452	22,10	1,403,008
		51	8	38	15,69	
K o v i ns, k a industrija		232	48	490	20,69	
p,        'tovarna finega pohištva		92	14	158	15,21	
Lesno industrijsko podjetji		169	50	768	29,59	1,045.732
Lesna industrija		261	64	926	24,52	
123         Tovarna lepenke		75	14	172	18,67	786.797
Papirna industrija		75	14	172	18,67	
124 Predilnica		1634	123	1206	7,53	9.310.320
Teks ti Ina i nd us t rij a		1634	123	1206	7,53	
,_r        Tovarna Peko 1 "5 Tovarna Runo		1018	52	319	5,11	737.528
		183	27	525	14,75	3,825.150
Industrija usnja in obutve		1201	79	844	6,58	
2 Kmetijstvo		43	3		6,98	
3 Gozdarstvo		87	28		32,18	
4 Gradbeništvo		119	24	143 7500	20,17	335.947 17,619.600
5 Promet		30	1		3,33	
(i        Trgovina in gostinstvo		137	5		3,65	
7 Obrt		290	30		10,34	
000 Neopredeljeno		342	17		4,97	
S K U P A J		4451	436		9,80	
Stran 4
TRZISKI VESTNIK
Si. 7
V prednji tabeli so podjetja razdeljena po posameznih strokah -s povprečnim številom zaposlenih delavcev oz. delavk v posameznem podjetju oz. ustanovi. Naslednji stolpec nam pove, koliko nesreč je imelo posamezno podjetje preko celega leta (brez nesreč na poti na delo in z dela). Številu nesreč sledi število izgubljenih dni. V tem stolpcu je pri gradbeništvu ločeno število izgubljenih dni zaradi lažjih nesreč od smrtnne nesreče. Iz tega je ravidno, da je bilo za 23 nesreč izgubljenih 143 dni, za smrtno nezgodo, katera je bila pri gradbeništvu v teku lanskega leta tudi ena, pa so po mednarodnih normah šteje 7500 dni, kar je izračunano na osnovi verjetnostnega računa, to pomeni, da bi v povprečju vsakdo, ki se v katerikoli starostni dobi pri delu smrtno po-nas-reči, lahko delal še 7500 dni. Zelo zanimiv je naslednji stolpec, kjer takoj opazimo, koliko odstotkov ljudi se je ponesrečilo z ozirom na celotno število zaposlenih. V oči nam takoj lahko padeta Lesno industrijsko podjetje in gozdanstvo. Iz tega lahko sklepamo, da v teh dveh podjetjih nekaj ni povsem v redu. Sicer se v teh in pa še v nekaterih gospodarskih dejavnostih tako pričakujemo nekoliko višji odstotek nesreč kot pa v ostalih strokah, vendar pa je nekoliko previsok.
Zadnji stolpec prikazuje za nekatera večja tržaška podjetja izgubo narodnega dohodka zaradi nesreč pri delu. Ce se zamislimo v to ogromne številke, potem bo verjetno marsikdo na vso stvar gledal z drugačnimi očmi ter bo končno uvidel, da sredstva, vložena za izboljšanje varnosti v podjetjih, lo niso brez učinka, marveč da jo v bodoče treba za večjo varnost pri delu vložiti še več in več. V tem pogledu bi pač lahko brez sleherne napake in škode posnemali zahodne države. V teh državah so namreč — čeprav so kapitalistične — že zdavnaj uvideli, da se splača v zaščitne naprave ter za izboljšanje delovnih pogojev invastirati sorazmerno visoke vsote denarja, to pa čisto iz enostavnega razlaga — povečal se jim je dobiček. Taksnih investicij in takšnega vlaganja sredstev v izboljšanje varnosti pri delu pa pri nas ne smemo gledati s tega vidika. V naši socialistični ureditvi jo treba v prvi vrsti gledati na človeka, ker vemo, da je človek tisti, ki ustvarja |proizvodnjo. Zato je potrebno, da higiensko-tehnični zaščiti posvečamo kar največ pozornosti. Delavci se namreč v takih okornostih čisto drugače počutijo in je njihova storilnost mnogo višja, poleg tega pa obstoji ob dobrih delovnih pogojih manjša možnost nesreč pri delu. Zaradi nesreč oziroma zaradi izostankov od dela pa tovarna ni oškodovana samo z izgubo narodnega dohodka, marveč mora za izpadle delovna dni plačati še ponesrečencem boleznino do 7 dni izostanka. Za izostanke nad 7 dni pa nosi stroške hranarin Zavod za socialno zavarovanje, le-ta pa dobi denar zopet od tovarn, in sicer toliko višje vsote, kakršen je pač odstotek izostankov. Neprimerno večja izguba narodne-
ga dohodka ter vsota za plačevanje bolniške hranarine pa gre na račun bolezenskih izostankov. Tudi ti izostanki so v glavnem odvisni od delovnih pogojev v posameznih podjetjih, zato se sredstva, vložena v hi-giensko-tehnične izboljšave, tudi v tem pogledu bogato obrestujejo.
V zadnjih letih so tudi precej v porastu nesreče na poti na delo oziroma z dela. Vzrokov za te nezgode je prav gotovo več. Eden od njih je vsekakor naglo naraščanje in razvoj prometa. Ceste postajajo prav v času, ko ljudje prihajajo in odhajajo z dela, prenatrpane. In ker k ome-
njenim vzrokom v večini primerov posežeta še nediscipliniranost in neprevidnost pešcev in kolesarjev, je zato dostikrat nesreča neizbežna. Glede na upoštevanje cast.no prometnih predpisov bi bilo pri pešcih in ko-lasarjih, pa tudi dostikrat pri voznikih motornih vozil, treba poudariti, da je večina teh skrajno nedisciplinirana in ne-prevrdna. Omenim naj za primer samo to, da nekateri kolesarji posebno v jutranjih urah in to pozimi, ko je še tema in cesta nemalokrat poledenela, divjajo brez luči po castah ter s tem ogrožajo varnost pešcev in pa samega sobe. Da pa je odstotek
nezgod na poti na delo oziroma z dela v primerjavi z ostalimi poškodbami pri delu sorazmero-ma zelo visok, saj znaša 15,67% je vsekakor treba računati s tem, da vso nezgode, ki se pojavljajo pod krinko nezgode na poti na delo oziroma z dela, niso resnične, pač pa se dogajajo pri opravljanju raznih privatnih del. Zato je pri prijavljanju nezgod treba biti skrajno pazljiv. Število nesreč na poti na delo oziroma z dela v primerjavi z nesrečami pri delu nam prikazuje tabela II, v kateri pa niso podjetja ločena, temveč združena v posamezne skupine po šifrah gospodarske dejavnosti.
NESREČE PRI DELU IN POTI NA DELO OZIROMA Z DELA, po številu im izpadu delovnih dni,
ločene po gospodarskih dejavnostih.
Šifra gospodarske dejavnosti	VRSTE NEZGOD ZA POSAMEZNE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI	Število nesreč	Procentualni odnos	Izpad delovnih dni	
117 Kovinska industrija	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	48 7 55	87,93 12,07 100,00		490 79 596
122 Lesna industrija	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	(4 7 71	90,14 9,81 100,00		921 , 54 989
123 Papirna industrija	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	14 I 15	93,34 6,66 100,00		172 4 176
124 Testilna industrija	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	123 27 150	82,00 18,00 100,00		1206 580 1786
125 Usnje, obutev	Nasrečo pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	79 29 108	73,15 20,85 100,00		844 374 1218
2 Kmetijstvo	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	3 3	100,00 100,00		
3 Gozdarstvo	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	28 2 30	93,34 6,66 100,00		
4 Gradbeništvo	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	24 24	100,00 100,00		143 143
5 Promet	Nasreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	1 1	100,00 100,00		
6 Trgovina, gostinstvo	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	5 1 6	83,34 16,66 100,00		
7 Obrtništvo	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	30 7 37	81,09 18,91 100,00		
000 Neopredeljeno	Nesreče pri delu Na poti na delo in z dela Skupaj	17 17	100,00 100,00		
	NESREČE PRI DELU NA POTI NA DELO IN Z DELA SKUPAJ	436 81 517	84,33 15,67 100.00		
Iz tabele II je razvidno, da ima procentualno največ nesreč na poti na delo oziroma z dela industrija usnja in obutve (Runo, Peko), slede obrt, tekstilna industrija, trgovina in gostinstvo itd..
Zanimivo pa je to, da je število dni izgubljenih zaradi nesreč na pot na delo oziroma z dola v primerjavi z izgubljenimi dnevi zaradi nesreč pri delu sorazmerno visoko, kar pomeni, da so nasreče na poti na delo in z
delo hujše od ostalih nesreč. To nam dokazujo tudi dejstvo in pa stvarni preračun, da povprečno število dni na eno nezgodo pri delu znaša 11,09, medtem ko je za nezgode na poti na delo in z dela to število znatno višje.
St. 7
in sicer 15,36. za nekatera posamezna podjetja pa je ta razlika Se večja. (Za ta preračun so vzeta v poštev samo podjetja, ki so v tabeli II zajeta pod Šiframi 117 do 125).
Z uvedbo avtobusnih prevozov delavcev na delo, ki zavzemajo dobršen del malone vseh najbolj oddaljenih delavcev in delavk, zaposlenih po različnih tržiških podjetjih, je bilo pričakovati, da bodo nesreče na poti na delo in z dela, posredno s tem pa tudi nesreče pri delu upadle, kar pa je zdaj skorajda obratno. Predvsem pa je graje vredno tudi to, da je bilo lansko leto celo nekaj nezgod tudi v avtobusu, bodisi pri vstopanju ali izstopanju ali pa z neprevidnim zapiranjem vrat.
Za dobro analizo nesreč je tudi zelo važno, da raziščemo izvore, vzroke in načine poškodb. Podjetja so dolžna, da za vsako nezgodo ugotove te tri faktorje, katere je treba vpisati v »►prijavo nesreče pri delu«. (Za analizo so vzete še stare šifre, ki bo bile v veljavi do 1958. leta.)
Kot izvor poškodbe je bil v lanskem letu največkrat različni material (označba s šifro 012), kot n. pr.: opeka, kamen, železo, pločevina, premog, katran, les, smola itd. Od skupnega števila nezgod 517 odpade pod šifro 012 157 nezgod. Sledi šifra 011 — ročno orodje z 71 nezgodami, nadalje šifra 001 — orodni stroji, 56 primerov itd. Šifra 018 beleži 81 nezgod, to so nesreče na poti na delo oziroma z dela. Ostali izvori, kot n. pr.: pogonski   stroji,   dvigala, prometna
poškodba, irufia. 32 primerov
snnjstva, živali, kemične snovi, prometna pota itd. ne povzročajo toliko nezgod.
Po vzroku poškodbe je daleč pred vsemi ostalimi šifra 201, kamor spada osebna neprevidnost, neprevidnost sodelavcev, pomanjkanje spasobnosti, nepoznavanja nevarnosti itd. in sicer 216 primerov. Slede: šifra 004 — tesna delovišča (35 nesreč), šifra 003 — nepravilnost delovnih prostorov (33 nesreč), šifra 001 — okvare na strojih in šifra 101 — neracionalen način dela, oba po 30 nesreč itd. Po nomenklaturah, ki so bile v veljavi še za leto 1958, odpade na vzroke po faktorjih delovne okolice (šifre 001 do 006) 135 nezgod, ostalih 301 nezgod pa ima vzrok v osebnem faktorju. Iz tega sorazmerja lahko vidimo, da je še vedno dobri dve tretjini (oziroma točneje 69 odtotkov) nasreč, ki jih povzroče delavci po svojih osobnih napakah.
Nesreč po načinu poškodbe beležimo največ šiframa 20 in 21, to so udarci ob razne predmete, oziroma iidarci predmetov (271 nesreč). Raznih padcev na isti ravni, z višine, spodrsljajev itd. beleži statistika v naši občini v lanskem letu 83. Iz tega sledi, da morajo podjetja v bodoče posvečati večjo skrb na tla oziroma na razne odre (posebno v gradbeništvu), da se podobne nesreče ne bi več v tolikšni meri dogajale.
Zelo zanimiva je primerjava nesreč po poškodovanih delih telesa. Najbolj nazorno nam to stanje predoči naslednja slika:
Jtoikodba rok nad
poikodJDl f*rsloi/r>«. rokah  17? f%ri'/ne,o?
poškodbe nr>o     pnm troi/
poškodbe rok do
Največ ljudi se ponesreči na prstih rok in sicer jo bilo takih primerov 177, roke do zapestja si je poškodovalo 61 ljudi, nad zapestjem do rame pa 24 ljudi. Skupno število poškodovanih rok je torej 262 ali 60%. Ostalih 40 % nezgod odpade na poškodbe stopal, nog, oči, glave in trupa. Poškodbe na očeh so se pojavljale v največji meri v kovinski industriji in je od skupnih 48 primerov poškodb v tej vrsti industrije 21 primerov poškodb oči.. Ta primer nam očitno potrjuje, da delavci pri brušenju ne uporabljajo zaščitnih očal.
Po delovnem času se dogaja največ nesreč v četrti uri dela. Vse ostalo je najbolje razvidno iz naslednjega grafikona:
i   \   p*>ikoaLbt slopaL ii pri m.
Po dnevih v tednu je bilo lansko leto največ nesreč v četrtkih. To stanje nam prikazuje GRAFIKON II
Sicer je v okraju največ nesreč ob ponedeljkih, kar jo čisto razumljivo. Prav isto sliko nam nudijo nekatere posamezne gospodarske dejavnosti tudi pri nas, n. pr. papirna industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, promet in obrt imajo pravtako ob ponedeljkih največ nesreč. V naslednjem grafikonu je prikazano število ponesrečencev po starostnih skupinah: (GRAFIKON III.)
Procentualno je število ponesrečencev po starosti teže opredeliti, ker bi moralo biti pri tem znatno tudi število zoposle-
Nasr&ce pri delu. po dnevih v iednu ICL vsa iriiŠka jioci/et^o. ^{ioaLi na.p.oU nacUlo inzdda,)
Otmjilcon J[.
Nesreče pri delu po daLovntm čcv&u> Iti. mLcdUa  tečja. triišlca. podjetja. I brej nureč- na, foii na, delo ox. z dela..
nih v posameznih skupinah starosti. Iz detajlno analize pa je vendar možno ugotoviti, da se ponesreči največ ljudi, ki za delo zaradi svoje mladosti še ni-
majo pravega razumevanja, so lahkomišljeni, nimajo še dovolj izkušenj itd. V nadaljnjih letih je opaziti znaten upad nesreč, ki pa zopet pri starejših delav-
TRZISKI VESTNIK
Grafikon W.
4-J —J
0 -o	
iT)	O
<N	"J
O	•-o
	
Nasreče delu. in na pote na, delo Lf)zdelo. jxo starosti. zcx[u2sUr>ih
»k
cih nad 50 let na zopet razumljivo in sicer gn?do nesreče pri teh ljudeh predvsem na račun preziranja nevarnosti, zaradi manjše okretnosti, raznih slabosti pri delu itd.
Končno je treba v analizi nesreč upoštevati, še kvalifikacije ponesrečencev. Številčno so največ nezgod praštali kvalificirani delavci, medtem ko se je visokokvalificiranih delavcev ponesrečilo najmanj. To je razumljivo. Ne moremo pa tudi procentualno določti ekstremov, ker je število zaposlenih glede na kvalifikacije precej pestro.
Na ta način in v tej obliki bi bila v grobem podana celotna analiza in problematika nezgod v naših podjetjih za leto 1858.
Kolikor bi se hoteli spuščati v bolj podrobne detajle, niti ne bi bilo več zanimivo za vsakega posameznika. Je pa takšna analiza vsekakor ogromnega pomena, da se s problemi varnosti pri delu oziroma s preprečevanjem nesreč seznani res sleherni član naših kolektivov, da bo v bodoče vsakdo lahko po svojih močeh prispeval k zmanjšanju števila nesreč ter s tem k zboljšanju življenskega standarda.
F. Š.
On k nekaj zanimivega h ffiBZ
Upravni odbor aktivno sodeluje pri reševanju problemov, ki nastajajo pri upravljanju podjetja. Tako je na zadnjih sejah obravnaval izvršitev plana po posameznih obratih in s tem v zvezi vprašanje produktivnosti, vprašanje rekonstrukcije predilnice, tekstni del tarifnega pravilnika, udeležbo na Gorenjskem sejmu, ureditev prostora za sestanke mladine in Kluba mladih proizvajalcev, probleme Počitniškega doma v Poreču, izvoz tkanin na tuja tržišča, predloge Stanovanjske komisije glede delitve stanovanj v stanovanjski zgradbi na Balosu in v T. stanovanjski hiši na Ravnah, plačevanje otroške negovalke v jaslih v Preski št. 17, predlog obratovod.je predilnice tov. Pi-
riha, da naj si prcdilniški mojstri ogledajo rekonstrukcijo strojev v Skofji Loki, obračun za leto 1958, itd. Poleg Upravnega odbora sodeluje pri reševanju vseh najvažnejših problemov tudi odbor sindikata in daje s svoje strani pozitivne pripombe in predloge za uspešnejšo rešitev. Tako je pomagal pri sestavljanju tarifnega in premijskoga pravilnika, seznanil se je z letno bilanco podjetja in reševal probleme Počitniškega doma v Poreču.
To so nekateri najvažnejši problemi, ki jih mora kolektiv reševati preko svojih upravnih organov v skrbi za dvig produktivnosti, kvalitete in zadovoljstva proizvajalcev in kupcev.
V zadnjom časa so se že začele pojavljati govorice, da je komaj ustanovljeni AKT že zopet zaspal. N'i resi Člani kluba delajo in razmišljajo, kako bi čimveč storili. Razumeti je treba, da je vsak začetek težak in da je treba nekaj časa, preden se klub organizacijsko uredi.
Preteklo soboto je imel odbor AKT svojo redno sejo, na kateri je izdelal svoj dokončni program dela za letošnje študijsko leto. Pomislimo, da je ta program odraz pripravljenosti Študentov sodelovati v vseh vrstah življenja v naši občini. S tem programom hočemo tudi kar najlepšo počastiti 40-let-•nico KP.I in SKOJ.
Kakšen je naš program?
1. Redni mesečni sestanki vseh članov tkluba z udeležbo naših občinskih in političnih voditeljev, <l<i hi nas tako orni seznanili z napredkom naše komune, mi pa nje z napredovanjem pri našenr študija,
2. O'b'časni sestanki štipendistov s štipendijsko komisijo, kjer naj podajo svoj obračun vsi stipendisti.
3. Debatni večeri v kulturnih in političnih vprašanjih, ki naj bi jih vodili znani kulturni in politični delavci.
Za. počastitev obletnice KP Jugoslavije pa pripravljamo tole:
1. Tržič..bo letos dobil spomenik padlim borcem NOB. Ker se hočemo študentje vsaj nekoliko oddolžiti tistim, iki so za nas žrtvovali življenje, smo sklenili, da bomb s prostovoljnim delom pomagati pri gradnji,  če bo to potrebno.
2. Radi bi sodelovali na sejali raznih svetov občine in pa na sejah delavskih svetov in upravnih
odborov l.ržišikih tovarn. Zato bomo profili odgovorne ljudi, da hi tej naši želji ustregli.
3. V čimvečjem številu se bomo udeležili vseh proslav za počastitev obletnice.
4. Naša ekipa nas bo zastopala na tradicionalnem »Pohodu ob žici okupirane  Ljubljane«.  To   je ena
na jbol jši h •študentje bodo prišli 5. Pripra družbenimi če bodo h
gest, pomeri
i iz V'S
i]
bodo naši ikipami, ki jslavije. odelovati z mi, seveda, zanimanje iebno si žo-Lidinsko or-da je vse rrila-
u rga n izaoi |
-le pokazale zai za naše sodelovanje. Posebn limo tesnih stikov z mladin ganiizacijo, saj vemo, da premalo slika med delavsl dino in študenti.
Nadaljevali bodo tudi z zabav-no-kulturnim življenjem in nas bodo obiskali nekateri znani ansambli in umetniške študentske skupine iz Ljubljane. Tako bomo lahko slišali odlični plesni orkester Ra-'(liu-Ljirbl Jana  pod vodstvom Boja-
de
M, tet
Ada i
ltska
vensko |
liča. Obiskala n folklorna skupin ki ni poznana 1 ludi po drugih Tisti, ki ljubijo [Je, bodo vse
Inil
h i jo lepo nam bo
s bo šlu-»France pri nas, državah slo-na-
zar
zbor primorskih študentov.
To naj bi bili naši. načrti. Seveda pa ni dovolj, da smo študentje pripravili tak program, saj bi vsako gostovanje brez velike udeležbe tržiškega prebivalstva propadlo.
AKT upa, da nas bodo pri uresničitvi tega programa podprli v.si tisti, ki jim je do tega, da se tudi v našem mestu enkrat poživi politično in ikulturno-zabavno življenju.
A K Tržič
RgfTVA o/MRJI00 POROKI
od 13. do 31. marca 1959 Redile so:
Kalan Marija,
gospodinja Čestitamo!
miner iz Jel-ložica, delil. Mnogo
Tržita: deklico. Poročili so se:
Rajkovič Mile, vice št. 56 in Stark lavka iz Rihpovca š sreče!
Umrli so:
Dovžan rojena Meglic Angela, družinska upokojenka iz Doline št. 19, stara 84 let; Zavelcina Alojz, upokojennec iz Tržiča, Partizanska c. 41, star 72 let; Leban rojena Rutar Ana, gospodinja iz Bistrice pri Tržiču — nova hiša, stara 81 let. — Svojcem naše sožalje!
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti naše priljubljene mame
JOŽE PETERNELJ na katerikoli način sočustvovali z nami, poklonili umrli cvetja i ti vence na grob ter jo spremili na njeni zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo,
Prav posebej pa se še zahvaljujemo dr, Tonetu Martinčiču za vso skrb in prizadevnost, da bi nam ohranil mamo pri življenju, in duhovnikoma Francu Šmitu in Fran-
cu Rozmanu za govor ob odprtem grobu in vso izkazano njihovo zadnjo počastitev.
ValjavčevI iz Kovorja
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so pospremili našo ljubo mamo
ERANČIŠKO KERSIC
na njeni zadnji poti, ji ponesli cvetje in vence na grob in ki so na katerikoli način ob tej uri žalosti z nami sočustvovali, Si1, posebne zahvale se čutimo dolžni priznati zdravniku dr. Martinovuu za njegovo zdravniško oskrbo, godbi in pevcem ter domači duhovščini za izkazano poslednjo počastitev.
Sin Valentin in hčerka Francka po«. Pangeršič, ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta ALOJZIJA ZAVELCINA se  zahvaljujem  vsem,   ki   ste ga Spremili na zadnji poti in mu darovali cvetja.
Lepo se zahvaljujemo dr. Martinčiču za prizadevanje in pomoč, po-selbno pa sestri Barbki Kodrič za njeno nesebično in požrtvovalno nego.
Žalujoča družina Zavelcina
182925
St. 7
TRZlŠKI VESTNIK
Stran 7
Iz kulturnega življenja
Godba na pihala za 40-letnico ZKJ in SKOJ
Vpisovanje učencev-novincev
V letošnjem jubilejnem letu, ko se na vseh straneh z velikim poletom pripravljamo ha praznovanje 40. obletnice ZKJ in SKOJ, si je tudi godba na pihala DPD Svoboda zadala nalogo, da s svojim prispevkom dostojno proslavi ta pomembni dogodek. V ta namen bo ria večer pred 20. aprilom na Trgu Svobodi; koncert. Pri tem nastopu bodo sodelovali tudi že novi godbeniki, ki se že ves čas vztrajno in marljivo pripravljajo na svoj prvi javni koncert.
Da pa bo godba na pihala čimbolj 'kvalitetno izvedla svoj program, ima redno dvakrat tedensko
vaje, katere godbeniki v zadnjem čapu precej redno obiskujejo. Mladinci se poleg rednih vaj udeležujejo še tečaja, na katerem z vso vnemo študirajo skladbe, ki bodo na tem koncertu izvajane. Skoda je le, da do tega č.asa še ni pričakovati, da bi bili vsi uniformirani, kar bi vsekakor še povečalo enotnost celotnega ansambla.
Do nastopa je le še nekaj dni, zato bo treba v tem kratkem ča-ru še krepko poprijeti, da bo ta nevsakdanji dogodek res dobil talkino lice, kakršnega zasluži in kakršnega si je v obdobju 40 let ustvarila naša Partija.
Ravnateljstvi obeh osnovnih šol javljala, da 'bo vpisovanje učencev-novincev v šolo v torek, 14. aprila od 8. do 12. ure.
Vpisani hodo otroci, rojeni v letu 1952. K vpisu je treba prinesti rojstni list otroka.
Letos bosta vpisovali v šolo obe šoli,  in sicer po  šol sik i h rajonih.
Na osnovni šoli heroja Bračiča bodo vpisovali otroke iz naslednjih področij Tržiča: Trg svobode, Na-šičeva ulica, Junežičeva ulica, Be-čanova ulica  (do tovarne Runo),
Prehod, Blejska cesta, Bračičeva ulica, Cankarjeva cesta (do št. 12), Virje (do št. 3), Kolodvorska cesta, Cesta JLA, Preska in Bistrica.
Na osnovni šoli heroja Grajzer-ju pa bodo vpisovali otroke, ki stanujejo v ostalih področjih Tržiča in na Slapu.
Zdravniški prbgled novincev bo 16, in 17. aprila, obakrat od 14. ure dalje v otroškem dispanzerju. Ravnateljstvo osnovne šole heroja Bračka in heroja Grajzerja
Registracija motornih vozil
V kratkem bomo imeli v gosteh mlade koncertante iz Srednje glasbene šole v Ljubljani. S tem nam bo dana redka priložnost poslušati kvaliteten koncert mladih glasbenih poustvar jalcev. Ta šola že vrsto let vzgaja kvaliteten kader, del gojencev-absolventov se posveti pedagoškemu poklicu, še več pa jih uspešno nadaljuje s študijem mi Akademiji za glasbo. Ta ustanova je vzgojila že lepo število mladih glasbenikov, ki žanjejo uspehe na koncertnih odrih doma m v tujini. Velika prizadevnost tako njihovega vodstva kot pedagoškega osebja in pa precej stroga izbira gojencev nujno vodi do tako lepih uspehov. To dejstvo samo potrjuje okolnost, da gojenci te ugledne kulturne ustanove zasedajo častna meslu in prejemajo
nagrade na raznih mladinskih glasbenih festivalih in podobnih tekmovanjih tako doma kol v inozemstvu.
Prepričani smo, da bodo Trži-čani tudi tokrat pokazali kulturen odnos do gostov in napolnili dvorano do kraja. Še posebej vabimo mladino, predstavnike kulturnih ,n prosvetnih ustanov. Koncert bo v petek, 10. aprila zvečer ob 20. uri v dvorani Cankarjevega doma. Vstopnice bodo v prodaji v pisarni ravnateljstva glasbene šole med uradnimi urami že od 2. aprila dalje, na dan koncerta pa eno uro pred 'koncertom v blagajni kina.
Ne zamudite izredne priložnosti, ker bodo na tem koncertu nastopili znani instrumentalni solisti. Simfonični orkester pa bo vodil naš rojak prof. Vinko Šušteršič.
Gledališka kronika
V soboto, 21. marca je gostovala v Cankarjevem domu dramska skupina DPD »Svoboda« iz Idrije ter nam s tem pripravila prav prijeten večer. Gostovali so ž igro Trije fantje in eno dekle, ki jo je režimi in v njej tudi sam sodeloval naš rojak tov. Dolfe Anderle, ki že dadj časa vodi dramsko družino Idrijske Svobode. Videti je, da to dela z veseljem in tudi z uspehom, kar nam je pokazala tudi sobotna predstava. Posebno igralsko nadarjenost so pokazali zlasti mladi igralci Tolazzijeva, Jurjevič in Erjavec, ki bodo na odrskih deskah dosegali gotovo še lepe uspehe.
Tržičani smo bili lega gostovanja veseli, kar se je pokazalo tudi v tem, da je bila dvorana polna.
Našemu rojaku tov. Anderlolu pa želimo še mnogo uspešnih režij in da nas s svojo skupino še kdaj obišče.
V kratkem času smo torej imeli v Tržiču kar dvoje gledaliških gostovanj, gostovanje Delavskega odra iz Ljubljane in DPD Svoboda iz Idrije. Obe gostovanji sta nekoliko poživili kulturno življenje v našem mestu, ki je kaj enolično 'n ga v glavnem izpolnjuje samo predvajanje bolj ali manj posrečenih filmov. Ali ne bi kazalo, da v goste povabimo še naša gledališča iz Ljubljane, Mestno gledališče ali Slovensko narodno gledališče, ko sami nikakor ne zmoremo pripravili svoje gledališke predstave?
9. in 10. aprila italijanski film BIGAMIST.
II. in 13. aprila ameriški barvni film V POMLADI ŽIVLJENJA (Srnjaček).
14. in 15. aprila jugoslovanski film POISCI VANDO KOS.
31. marca in 1. aprila italijanski film ŽENA DNEVA.
2. in 3. aprila angleški film HREPENENJE ZA NEBOM.
4. in 6. aprila ameriški barvni CSP PRINC VALI AN T.
7. in 8. aprila francoski film PRIMER Dr. LAURENTA, vstop nad 18 let.
PREKLIC
Na osnovi čl. 5 Uredbe o prometu na javnih cestah (Uradni list FLRJ, št. 51/50) in čl. 22 Pravilnika o registraciji motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov (Uradni list FLRJ, št. 24/52) ter čl. 239 ZU in o pristojnosti občinskih in okr. ljudskih odborov, odrejamo redni letni tehnični pregled motornih vozil in podaljšanja veljavnosti prometnih dovoljenj za leto 1959, ki bo za območje občine Tržič v torek, dine 7. aprila od 8. do 12. in od 14. do 18. ure na običajnem mestu.
Lastniki in uporabniki motornih vozil, ki so voziila že registrirali za leto 1959, morajo ravno lako pripeljali svoja vozila na odrejena mesta v svrho registracije.
Za registracijo je priložiti naslednje listine:
1. Izpolnjene prijave za podaljšanje prometnega dovoljenja, taksirane po tur. št. 1 in 7 ZOT z 180 dinarji in po tar. št. 45 Z°T 800 dinarji za vsak izvršen tehnični pregled motornega vozila posebej.
Prijava mora biti potrjena od občinskega LO — Uprave za dohodke, da je plačana taksa po tar. št. 61 ZOT.
2. Izpolnjen obrazec »Podatki vozila«.
3. Prometno dovoljenje motornega vozila.
4. Potrdilo tehtnice o teži vozila za motorna vozila, ki so registrirana prvič.
5. 2"a vozila, ki so last gospo-
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, katere sem izrekel nasproti   tov. Jožetu Cernigoju.
Anton Bencdik
Našla se |e svilena ruta na cesti Pristava—Tržič v petek, 27. februarja. Naslov najditelja je v pisarni Turističnega društva.
Kupim rabljen pisalni stroj. —
Ponudbe sprejema Turistično društvo.
Kupim dobro ohranjen šivalni stroj. Ponudbe je poplati v pisarno Turističnega društva.
darskih organizacij, potrdilo DOZ, da je motorno vozilo za loto 1959 zavarovano.
6. Izpolnjen obrazec »Prijava za vojno evidenco« in vojaško knjižico za vse lastnike, ki upravljajo motorna vozila.
Podatki v predpisanih obrazcih pod točkami I, 2 in ti morajo bili izpolnjeni čitljivo in točno. Potrebni obrazci za registracijo motornih vozil se dobijo pri matičnem uradu v Tržiču.
Lastniki in uporabniki motornih vozil, ki do 18, aprila 1959 ne bodo registrirali motornih vozil, morajo obvezno oddat] evidenčne tablice komisiji na kraju tehničnega pregleda v zgoraj navedenem času.
Lastniki molornih vozil, ki evidenčnih lablic ne bodo oddali do navedenega dne, bodo plačali celotno takso po tar. št. 61 ZOT za leto 1959.
Opozarjamo vse lastnike motornih vozil, tla pripeljejo na tehnični pregled vozila očiščena in v brezhibnem stanju. Lastnike motornih koles pa, da pripeljejo na tehnični pregled motorna kolesa opremljena z zvratnim ogledalom, ki mora biti pravilno nameščeno.
Pd 18. aprilu 1959 ne sme voziti v cestnem javnem prometu nobeno motorno vozilo ali priklopnik, ki ne bo imelo podaljšane veljavnosti prometnega do vol jenja.
Iz pisarne tajništva za notranje zadeve OLO Kranj.
Klubska soba, nova, iz orehove korenine (knjižna omara, pisalna miza, raztegljiva miza, 4 fotelji in kavč), naprodaj. Več se poizve v pisarni Turističnega društva.
Moškemu, ki dela na izmeno, nudim hrano in stanovanje za pomoč pri gospodarstvu. Naslov v pisarni Turističnega društva.
Pošteno in pridno dekle za gospodinjska dela iščem. Plača 4000 dinarjev mesečno. Nastop službe možen takoj. Voznino plačam. — Ing. Jan'ko Tišler, Zemun, 22. oktobra 2, II. nadstropje.
8OU
Stran 8
TRŽIŠKI VESTNIK
SI. 7
R
NEPREKINJENA TRADICIJA
Številni jugoslovanski časniki, športne revije, publikacije in dnevniki so objavili v razmeroma kral-kem obdobju vrsto laskavih priznanj, namenjenih slovenskim smučarjem, in sicer zastopnikom alpskih in klasičnih disciplin. Omenjenih pohval so bili v prvi vrsti in veliki meri deležni tudi člani SK Ljubelj, zato smo ,se ob tej priložnosti namenili, da v pričujočem sestavku <v detajlnih obrisih ocenimo njihove uspehe v letošnji najagilnejši sezoni v času, ko smo sicer pričakovali sneg, a je vendar žal ostala tri in tam le borna krpa bele preproge.
Po obeh zveznih tečajih, prirejenih pri Češki koči pod Grintavcem in na Vršiču je sledilo v sredini januarja prvo gostovanje v znanem avstrijskem zimsko-šport-nem središču — Kitzbuhlu. Izbranemu -zastopstvu, ki ga je določil zvezni kapetan ing. Avgust Pohar, sta se pridružila Ludvik Dornik in Peter Križaj. V izredni mednarodni konkurenci sta se v veleslalomu plasirala na 69. oziroma 70. mesto, kar predstavlja v primerjavi z minimalnimi pripravami znaten uspeh. Dejansko pomenita pravzaprav gostovanje v Kitzbiihlu in Zakopanih edini za člane SK Ljubelj, ker je pač -za naslednja potovanja razdelil zvezni kapetan vize le trem Jeseničanom, in Kranjčanu Šumiju. V eni izmed zadnjih številk našega lista smo v prispevku športnega urednika že na kratko poročali o odprtem pismu naših smučarjev, namenjenem v presojo slovenski športni javnosti. Ne bi želeli na tem mestu grajati in opozarjati na značilne napake vodstva SZS, ki jih je napravilo spričo neupoštevanja odličnega Dom tka pri sestavi državne reprezentance. Ludvik, ki bi moral na vsak način potovati v Ga-Pa na »Kandahar« in na tekmovanje »Tre-Tre« kot trenutno eden izmed najboljših jugoslovanskih alpskih vozačev. Vzlic njegovi volji in radosti pa je ostal pozabljen doma, za. tolažbo so mu služili takrat le domači tereni ter zmage v krogu svojih klubskih kolegov in gostov. Izbor državne reprezentance za Kitzbuhel je bil določen na podlagi kategorizacije z ustrezno določitvijo v zvezi z lanskoletnimi dogodki na domačih smučiščih.
O plasmajih obeh naših in hkrati edinih predstavnikov tržiškega alpskega smučanja — Dornika in Križaja — smo pred kratkim že obširno poročali. — Mogoče bi v ustrezno dopolnilo dodali le naslednje: vzlic pomanjkanju ustreznega treninga, in priprav, ki so bile najavljene 'kot zvezna tečaja, smo z njihovim zasedenima mestoma zadovoljni.
Društveni slalom na Zelenici je zbral na startu trenutno naše najboljše alpske smučarje na čelu z Dornikom, Matevžem Lukancem, Krkžaijem, Švabom, Perkom, Primožičem, Dovžanom in končno še po daljšem premoru Jankom Štefetom, ki je že ob zaključku minule tekmovalne sezone najavil svoj definitivni urnik s snežnih poljan, vendar je kljub svoji prvotni odločitvi ostal zvest svojim idealom. Vrstni red med najboljšo petorico je realen ob upoštevanju minimalnega treninga. Po pričakovanju je
zabeležil najhitrejši čas Ludvik Dornik. Sledijo: 'Štefe, Svab, Perko in Matevž Lukanc. Nasprotno preseneča osmo mesto Petra Križaja, sicer pa je bil vedno obračun v domaćem krogu najznačilnejši in najizrazitejši.
Društvenemu slalomu je sledilo ob odsotnosti najboljših Jugoslovanov: Lakote, Sumlja, Zugovica in Klinarja, ki so se v tem času nahajali na turneji po Italiji, prvenstvo Gorenjske v veleslalomu, kjer je prišla ponovno do popolnega izraza premoč in dominacija članov Ljubelja. Med prvo deseto-rico zasledimo mimo Cveniklja vsa imena najkvalitetnejše skupine naših alpincev — Dornika na prvem, Stefeta na drugem, nadalje Švaba, Križaja, Primožiča, Lnkanca, Aha-čiča In Dovžana na tretjem.
(Nadaljevanje v prih. št.)
GOSTOVANJE NA POLJSKEM
Minuli mesec se je vrnil z večdnevnega gostovanja na Poljskem stalni član državne reprezentance v alpskih disciplinah Ludvik Dornik. Izbrano zastopstvo Jugoslavije je pod vodstvom, podpredsednika Smučarske zveze Slovenije tov. Maksa 2a vršnika sodelovalo na tradicionalnih spominskih prireditvah v alpskih in klasičnih disciplinah v znanem zimsko-športnem središču, v zakopanih. Prireditelj .— Centralna smučarske zveza Poljske je bila sicer sprva prisiljena tekmovanja preložiti na kasnejši termin zaradi neugodnih snežnih razmer, vendar so prireditve kasneje vzlic omenjenemu dejstvu potekale po začrtanem programu. Številna poročila tujih časopisnih agencij so bila zelo pomanjkljiva, saj smo v njih zasledili le plasmaje najboljših tekmovalcev, medtem ko o morebitni uvrstitvi Jugoslovanov razen nekaj izjem ni bilo sledu.
V smuku je v konkurenci 62 alpskih vozačev Evrope razen predstavnikov Avstrije, ki so bili v tem času zbrani ob krsti tragično preminulega prvaka v olimpijski kombinaciji Toni.ja Murka, zmagal Bozon (Francija) ,s časom 2:22,3, medtem ko se je Dornik plasiral na 21. mesto z. zaostankom za zmagovalcem 21 sekund in 1 desetinko. Veleslalom jer prinesel na. j prijetnejše presenečen je vzhod-no-nemškemu zastopniku Riederju, 34. mesto pa je povsem zasluženo pripadalo Jugoslovanu Ludviku Dorniku s časom. 2:22,0. Ravno pri tem moramo omeniti zlasti izredno slabo vidljivost, zaradi- katere so bili tudi zaključni izidi nekoliko slabši v primerjavi z minulimi. — Naši. reprezentanti v alpskih in klasičnih disciplinah so zadovoljni nad prisrčnim sprejemom, ki so ga doživeli na vsakem koraku v času svojega bivanja na Poljskem, zapuščali prireditelje z željo, da bi se prihodnje leto ponovno srečali v prijetnih Zakopanih. I. V.
SLAVJE DOMAČINOV
Odred severne meje v Tržiču je priredil minulo nedeljo na terenih Zelenice VIII. prvenstvo tabornikov Gorenjske v veleslalomu. Sodelovali so številni člani osnovnih taborniških groanizacij, odredov in sekcij iz Tržiča, Kranja itd. Proga je bila dolga 1200 m z višinsko razliko 250 m in 30 vratci. Organizacija dobra.
V  SLOŽNEM  DELU  SO USPEHU
Avto-moto društvo Tržič uvrščamo vsa povojna leta med prva najboljša društva v Sloveniji. Da to drži, je potrdila že udeležba na občnem zboru društva. Na skupščini so bili zastopani vidni predstavniki naših oblasti in političnih organizacij, pa še zvezni in republiški športni funkcionarji.
Verifikacijska komisija je ugotovila, da je bilo navzočih 49 gostov in 362 od 595 rednih članov in članic. Med gosti so bili navzoči: predsednik občinskega ljudskega odbora Lovro Cerar, predsednik AMZS ing. Vjekoslav Jakopič, predsednik okrajnega odbora Ljudske tehnike Ludvik Rančigaj in še drugi vidni politični in športni funkcionarji.
Vsi prisotni so pozorno sledili izčrpnemu poročilu predsednika Joža Jurjevčiča. Ker je že prej prejel vsak član društva organizacijsko poročilo na 23 straneh, je tov, Jurjevčič v zgoščeni obliki nakazal skupščini uspehe in težko-če, ki so se porajale v preteklem letu. Po poročilu so navzoči z dolgotrajnim aplavzom dali društvu ves priznanje. Nato so pionirji-pro-metni miličniki v uniformah, pionirji z rdečimi ruticami okoli vratu in pionirke s šopkom v roki čestitali društvu in želeli obilo uspehov v bodočem letu. Upravni odbor društva je štel 15 članov, nadzorni 5 in disciplinski 3 člane. — Društvo je bilo sestavljeno iz sedem komisij, in sicer iz gospodarske komisije, turistične komisije, komisije za ceste in promet, pionirsko, propagandne in šolske komisije. Vsi člani so bili zelo požrtvovalni.
Članarina je bila 100 odstotno pobrana, kar je v avto-moto društvih redkost.
Športna komisija si je veliko prizadevala, da bi usposobila čim-večje število motoristov-dirkačev za hitrostne dirke. Tako je bil zabeležen velik napredek ob priliki gorskega zveznega hitrostnega tekmovanja na Ljubelj in so se plasirali Jure Černe na 4. mesto v kategoriji motorjev do 500 cem, Pavel Rupar na 5. mesto v kategoriji 250 ccm, Mirko Hrast, s prikolico pa na 8. mesto. Na zvezni neonski vožnji Sarajevo—Beograd pa je dosegel v generalnem plasmaju Marijan Romih 24. mesto in Robert Ležaja 32. mesto. V republiško ocensko prvenstvo se je plasiral naš stalni dirkač s prikolico Mirko Hrast s sovozačem Cirilom Zupanom na 3. mesto. Hitrostnih dirk v meddruštivenem rangu so se udeležili v Trbovljah, Bledu, Kočevju, Slov, Konjicah in . Novi Gorici. Udeležencev je bilo 15. Ha ocenjevalnih vožnjah v Kočevju, Ljubljani, Radovljici in Celju pa je bilo navzočih 22 motoristov. Čeprav športna komisija trenutno razpolaga z 9 športnimi dirkalnimi stroji, bo še dopolnila svoj dirkalni park z motorji manjših kuba-tur še v tem letu, Tudi s speed-way treningom bodo pričeli 3 tekmovalci na speedvvav stezi v Kranju.
Šolsko-tehnična komisija je uspešno delala in organizirala 3 tečaje za šofer jo-amaterje, 120 tečajnikov je uspešno napravilo izpite. V letu 1958 pa je šolska komisija prišla do tožiko pričakovanega, popolnoma novega vozila Fiat. 600. Na tem vozilu se sedaj
pridno vudi|c ostali bM/ajmki, sij voz brezhibno deluje in ni izpadov pri praktičnih vajah. Čeprav je vozilo manjše kubature, je vendar zelo ekonomično in praktično in dovolj trdno za le šoferske tečaje. Tako stane trening ura 1200 dinarjev.
Gospodarska komisija se je sestajala po potrebi in analizirala svoje delo. Tako je bil njen zadnji, sklep, da proda 3 osebna vozila, ker niso več ekonomična. V garaži 'Pred šolo so montirali novo električno napeljavo. Društvo ima precej osnovnih sredstev. Skupna vrednost 6 milijonov priča, da društvo res nekaj pomeni. Tako poseduje 6 osebnih vozil in 10 motornih vozil.
Letošnja dejavnost (komisije za ceste in promet je večidel obsegala preventivno vzgojo na cestah in so bili zajeti najmanjši pionirji do najstarejših korislnikov cest. Tako je v začetku leta priredila miniaturno prometno razstavo o prometu v društvenem lokalu. Udeležilo se je je nad 3000 gledalcev. Obenem je komisija organizirala I. tečaj za mopedisle. Ta tečaj je obiskovalo 35 mopedistov. Dopolnjen je bil odred prometnih miličnikov in sedaj šteje 25 članov. S člani postaje LM, ki so jim nudili strokovno pomoč, so 48 dni uspešno usmerjali promet na križišču ceste JLA kot. tudi na ostalih križiščih. Večkrat na loto so pregledali obstoječe prometne znake in predlagali zamenjavo. Na osnovni šoli heroja Bračiča je komisija izvedla 90 ur predavanj za šolsko mladino o cestno-prometni disciplini. Praktični ogled križišč s poukom o pravilni hoji na teh ,se je izvršil s 198 mladinci. Za novo leto je komisija organizirala obdarovanje članov prometne milice, cestarje in prometne miličnike-pionirje. Vsa praktična darila so prispevala podjetja, ustanove in člani AMD. Ker so v stalnem stiku z oblastvenimi organi in LM, so v letu 1958 registrirali z avtomobili 19 nesreč, z motornimi kolesi 9, z mopedi 2, s kolesi 13, inozem-ci so povzročili 3 nesreče, kar znese skupno 46 nesreč. Smrtnih primerov ni bilo, pač pa je bilo .13 -težjih primerov. Analiza je pokazala, da so nesreče povzročili le vinjeni vozniki motornih vozil. Povzročena škoda pa znaša 1,905.000 dinarjev, ter je narasla škoda za 1 milijon. Komisija se je trudila prikazati ljudem, kako grozne so nesreče, tudi s predvajanjem filmov v Cankarjevem domu in v 'dvorani BPT. Predstav se je udeležilo 9897 oseb. Pionirski komisiji je uspelo organizirati na šolah 32 avto-moto krožkov. Pionirji so gledali 28 filmskih predstav. Moramo tudi omeniti, da so izvedli sistematična predavanja na osemletkah za pridobitev pionirske značke III. reda, po posebnem programu AMZS »Otrok in vzgoja«. Po predavanjih je uspešno položilo izpit 176 pionirjev. Tudi tri izlete za najmanjše člane naše skupnosti so organizirali po turističnih krajih in ogled prometnih križišč. Izvedli so 8 dirk od ocenjevalnih do hitrostnih s skiroji pa do voženj z mopedom. Turistična komisija je izvedla 6 večjih in 7 manjših izletov, ki so se vršili ob priliki raznih avtomoto prireditev.
Želimo, da še tako vestno in marljivo nadaljujejo, saj uspehi so vidni in za skupnost razveseljivi!
J. S.
»Tržiški vestni k« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu — Izdaja ga občinski odbor SZDL v Tržiču — Urejuje ga uredniški odbor (zanj odgovarja Mirko Brejc) — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju — Uprava je v pisarni Turističnega društva — Naslov uprave: Tržič, Cesta JLA 3 — Telefon uprave: 255 — Celotna naročnina 360 din, polletna 180 din — Posamezna številka 15 din
Številka  tekočega   računa  pri   Komunalni  banki 607-705-3-189