Politični ogled. Avstrijske dežele. ,,Gospodarskagriža!" (kriza) to odmeva od vseh strani Avstrije takraj in onkraj Litave. Najhujše je pa, da pravega pomočka ljudje, ki v državnib zborih zvonec nosijo, povedati ne vedč. Odkar je minister trgovine, dr. Banhans, v drž. zboru izrekel resnične besede, da glede na denarno stanje države ni mogoče v prihodnjem letu blagajnice za delanje novih železnic se bolj obložiti, so ustavaki popolnoma zmamljeni. Obljube novih železnic, katere pa naj država, tojemosnja obdačencev delati in vzdrževati pomaga, take dober kup obljube so namrec najmočnejše limanice pri volitvah. Ker je torej minister rekel, da iz tega nič ne bo, ker biti ne more, je zavzel strah in trepet ustavake, ki s tem zgubč še to malo zaupanja, kar so ga imeli. V tem strahu so brž po zaslišanem govoru ministra zdregnoli tri načelnike ustavaških klubov ali shodišč (srednjega, leviškega in naprednega), da 80 preteklo nedeljo napravili vkupen posv&t, kako odpraviti silno ,,gospodarsko grižo?" In prav ta posvfet je pokazal, da ne pozna nijeden ustavakov korena zoper hudo rgrižo". Kar je eden nasvetoval, spodbil je drug; pri razbodu je vsak toliko vedel kakor poprej. Večjidel so kričali, da naj dižava pomaga! Pa odkod denarja vzeti, ko so obdačenci sami v stiski? Možje, kakor nas Herman, so vse to že večkrat do pičice dokazali in pokazali tudi pot, po kateii je treba krenoti, preden gre vse v šibre; pa tacih mož še liberalni ustavaki v odbor ne volijo, ki ima pretresti Gollerichov predlog za prenaredbo javne uprave. Svojeglavni zdravniki so gotova smrt bolnikom! Ogersko. Po dolgem mešetarjenju med obema zbornieema je vendar enkrat v o 1 i 1 n a p ostava dognana. Žalostno je finančno stanje. Ubogi fin. niinister Ghyczy je nasvetoval povisanje že obstoječih in vpeljanje novih davkov. Namesto podpore pa najde zdaj povsod nasprotovanja. Predlagal je, da vladni fin. nadzorniki tudi davkarijam na prste gledajo, kako da davke predpisujejo; fin. odsek državnega zbora mu je pa ta predlog podrl. Kako potrebno bi pa to bilo, spričujejo glasovi z Ogerskega, vsled kterih se je — gledfž na nove dačne postave — vse premoženje le za blizo Va nailijona napovedalo (fatiralo), kar je, kakor poročajo listi, naravnoč goljufija. Morebiti da za toliko le znaša davek od premoženja, ne pa premoženje samo; pa tudi to bi bila sleparija, kajti Magjari še niso tako ubogi. Vsled tega tudi na Ogerskem o ničemur dmgem govor ni, kakor o ^griži", ki razdeva tudi politične stranke. Vnanje dnave. Skoro po vseh deželab se zdaj zboruje. Francoska narodna skupščina s svojimi 5 ali 6 strankami se je zbrala 1. dec. Nevarnosti od zunaj in tudi notranje so prisilile stranke, da popustč za zdaj politikovanje in sklenejo pred vsem potrebne premembe vojaške postave. Res najbolj pametno! Na Angleškem sekatoličani prav krepko branijo novošegnih hujskalcev. Bivši minister Gladstone je spisal knižuro, v kteri skuša dokazati, da je nauk papeževe nezmotnosti (v v e r s k i h rečeb) d r ž a v i nevaren, češ, da ue morejo katoličani pri tem nauka državi pokorni in torej tudi dobri državljani ne biti! To brezumje, ki ga je tudi ,,Narod" hitro bil pobral, je preč. nadškof M a n n i n g v javnih listih na sramoto postavil dokazaje, da je to prav bedasto, ker nezmotnost papeževa z državnimi rečmi nic opraviti nema, katoličani so pa po božji postavi obvezani k pokorščini proti državnim naredbam. Nedavno so katoličani v zbora, ki je bil v Londonu, v resoluciji izrekli, da določbe vatikanskega cerkvenega zbora celo uič ne zadevajo državljanske zvestobe katoličanov.