
G\

n\

\

el

e.


J5

Prosi za nas, o SV. UfSUla, da se po tvojem
zgledu med seboj lepo učimo, greha varujemo,
k dobremu opominjamo in v nebesa pridemo.
Amen.

5 ' - .“a

19

Za ude

bratovščine sv. Uršule.

Natisk dovolil knez.-škofijski
ordinarijat ljubljanski
dnč 29. julija 1902, štev. 3196.

Ljubljana, 1902.

Izdala in založila bratovščina
sv. Uršule pri Sv. Jakobu
v Ljubljani.

Tisk Katoliške tiskarne.

nebeško domovino


fVJ ao^oooGOJ^

KAZALO.

Prvi del.

Pouk.

Stran

Korist bratovščine sv. Uršule ....  3

Ustanovitev pri Sv. Jakobu v Ljubljani . 5

Pojasnilo o pravilih.6

Življenjepis sv. Uršule.7

Pravila bratovščine.13

Odpustki.17

Kako se bratovščina uspešno vodi . . 21

Pot v nebesa.. 24

Stanovske dolžnosti.43

Tri cvetice za mladeniče in dekleta . . 53

Jezus ..56

Marija. 60

Drugi del.

Molitvenik.

Jutranja molitev.67

Večerna molitev.68

Sveta maša.71

II

Stran

Sveti zakramenti. (Pouk in molitve) . . 87

Sveti krst. Krstna obljuba.89

Sveta birma.91

Zakrament sv. pokore.92

Sveto obhajilo.113

Sv. poslednje olje. Sv. mašniško posvečenje 129

Sveti zakon.130

Litanije vseh svetnikov.132

Lavretanske litanije.142

Litanije presv. Imena Jezusovega . . . 153

Molitev ,3. Za vse potrebe' išči str. 150 (ne 138.)
Litanije presv. Srca Jezusovega . . . .158

Razne molitve.163

Tri božje čednosti ..163

Molitev pred sv. Rešnjim Telesom . . 165

Dobri namen.168

Duhovno obhajilo ..169

K Mariji: Spomni se. O gospa moja . 170
Molitev za milost srečne smrti . . . .171

Priprava na smrt.173

K sv. Jožefu.176

K sv. Uršuli. 176

K sv. Barbari.177

K svojemu patronu.177

K angelu varuhu.178

Prošnja k Zveličarju.178

III

Stran

Pobožnost vernim dušam v tolažbo . . 179

Molitev za umirajočega .182

Pobožni vzdihljaji ........  186

Sv. križev pot.  187

Razne pobožnosti (pouk).220

Najvažnejše bratovščine.228

Tretji del.

Cerkvene pesmi.

Mašna pesem: Pred Bogom ....  235

Zahvalna pesem.237

Adventna: Vi oblaki .......  238

Božične pesmi (5) . . . . . . 238 — 242

Ime Jezusovo.242

Trpljenje Jezusovo.243

Velikonočne pesmi (3) . . 244—246

Vnebohod.246

O pridi, sveti Duh.247

Sveto Rešnje Telo.248

Pridi molit . . ,.249

Srce Jezusovo.250

Devica brezmadežna.252

Oznanjenje Device Marije.253

Mati žalostna.253

Vnebovzetje Device Marije.254

IV

Stran

Marijino Srce.255

Rojstvo Marijino.256

Ime Marija ..257

Kraljica sv. rožnega venca.258

Zdrava morska zvezda.259

Devica brezmadežna.260

Marija cvetlica j ;.261

Zaupno k Mariji.261

Marija moja misel.262

Ljubezen do Marije.263

Slovo Marijino.263

Sveta Neža.265

Sv. Jožef (2).  266

Sv. Alojzij (2)    267—268

Sv. Uršula (3). 269-270

O salutaris hostia. Tantum ergo . . .271

Dodatek.

Nekaj naukov o molitvi.273

Premišljevanje .   275

Trije načini molitve .   278

Deli svete maše.280

Zapisnik udov.283


Prvi del.

^ POUK- ^


Korist bratovščine svete Uršule.

Z bolečim srcem gledamo, kako tudi
najgorečnejši duhovni pastirji včasi ne mo¬
rejo obvarovati sebi v skrb izročene ne¬
dolžnosti. Mladina ima svoja pota, duhovnik
je nima vedno pred očmi, in niti staršem
ni vselej mogoče varovati nedolžnega otroka
pred zapeljevanjem: a česar ne premore
skrben dušni pastir, kjer ne zmorejo omeh¬
čati srca niti solze materine, tam se še veli¬
kokrat najde rešitev za mlado srce v angelski
ljubezni srca enako čutečega. Ako se nekaj
mladine navzame one plemenitosti, h kateri
nas vabi in kliče najplemenitejše Srce Zve-
ličarjevo: »ljubite se med seboj, kakor sem
jaz vas ljubil", ta mladina se dviga vedno
više v popolnosti, in velikokrat z nezmag-
ljivo silo za seboj potegne večino mladih,
v strasteh še nepokvarjenih src.

1

4

Hvalimo verske družbe v njih blagih
namenih, spoznamo, da je bratovščin toliko
število, da bi bilo v mnogih ozirih bolje,
ko bi se njih število zmanjšalo, toda bra¬
tovščine svete Uršule bi pogrešali bridko;
nekaj ima na sebi, česar nimajo druge: da
se združuje malo  število takih, ki se med
seboj dobro poznajo, in ki imajo največ
vpliva na tovariše.  Zato pritrjujemo
gorečemu duhovnemu pastirju, ki nas je
spodbujal z besedami: ako kdo pozna vpliv
Marijine družbe, mora spoznati korist bra¬
tovščine sv. Uršule, ker ima isti namen, pa
lažji, povsod dosegljiv  uspeh. Prven¬
stvo priznamo seveda Marijinim družbam;
toda marsikateri duhovnik nima moči, da
bi ustanovil in vodil Marijino družbo, bra¬
tovščina sv. Uršule pa se krasno vodi —
rekel bi — sama: le skrbi naj dušni pastir,
da se venci pravilno vpišejo, in včasi opo¬
minja prednike, pa bo ostalo življenje v
bratovščini. Popolni uspeh bo dosežen se¬
veda le, če se prav zvesto nadzorujejo venci,
da se kolikor mogoče vsa pravila izpol¬
njujejo. Voditelji Marijinih družb se bodo
vrhutega tudi kmalu prepričali, da bo Ma-

5

rijine otroke, ki bodo ob enem tesno zdru¬
ženi v vencu sv. Uršule, mnogo laže obva¬
rovati, da se ne začno odtegovati skupnosti.

Ustanovitev bratovščine v Ljubljani pri
Sv. Jakobu.

Zasluga prve ustanovitve gre celjskim
očetom kapucinom, kateri so sprejemali tudi
ude iz naše škofije in to družbo še sedaj
vodijo skrbno v korist svete cerkve. Toda
kar je dobrega, ne bodi skrito in
omejeno: naj se širi blagoslovpo
naši škofiji;  to je nagib, ki nas je vodil,
da smo prevzeli skrb. Sedaj je tudi v Ljub¬
ljani pri Sv.Jakobu sedež bratovščine,
ima glavni zapisnik, tako da ni treba več
imen pošiljati v Celje.

Ker je v naši škofiji na tisoče in tisoče
udov, ki so se vpisali naravnost v Celju,
in zopet na tisoče in tisoče drugih, ki so
pošiljali svoja imena k Sv. Jakobu v Ljub¬
ljano, je treba nekaj pojasnila, da bodo
vodniki te bratovščine brez skrbi.

Pri Sv. Jakobu v Ljubljani do leta 1899.
bratovščina ni bila ustanovljena kanonično,

6

vendar pa ima ondi svoj oltar, daje oprav¬
ljati za ude sv. maše in ima svoj zapisnik
udov. Da so udje veljali za sprejete, je bilo
potrebno imena pošiljati v Celje, in to se
je redno vršilo. A ker je število družnikov
vedno rastlo, in so bili očetje kapucini pre¬
obloženi z delom, se je živa zveza jela
rahljati. Sedanje vodstvo v Celju je blago-
dušno ponudilo, da bodejo spet sprejemali
naše ude, a hoteli smo zagotoviti trden
obstanek  bratovščini, zato smo se od¬
ločili za neodvisnost. Da bomo pa skupno
in složno delovali za isti blagi namen, je
preskrbljeno v pravilih, potrjenih za sedež
Sv. Jakoba v Ljubljani.

Pojasnilo o pravilih.

Namen in vse, kar je bistvenega, je enako
kakor v prejšnjih pravilih. Izpremembe se
bistva prav nič niso dotaknile, temveč na¬
sprotno: ravno zato, da se glavni namen
še laže doseže,  so se pravila postavila
v nebistvenih stvareh malo drugače.

Dalje: nalašč so pravila urejena tako,
da po raznih krajih voditelji lahko po raz¬
merah še kaj primernega dodajo.

7

Iz tega sledi, da udje izpolnijo svojo
dolžnost, naj se drže prvih ali drugih pravil:
torej lahko naši udje kupujejo družbeno
knjižico v Celju, in udje v Celju vpisani
se lahko drže našega navoda, v kolikor jim
hoče njih vodstvo dopustiti.

Sveta Uršula in njene tovarišice.

Preden berete pravila bratovščine, ozrite
se na srečne device, ki so nam zgled lepega
življenja in srečne smrti.

Od nekdaj je bila sv. Uršula s tovari¬
šicami svetal zgled vernikom. Navdušeni
po njihovi medsebojni ljubezni in v za¬
upanju na njihove priprošnje so po raznih
krajih ustanovili mnogo lepih družeb, ki
so skrbele za najimenitnejši zaklad, — za
neumrjočo dušo. Pri nas je zlasti dobro
znan in zasluženo hvaljen red uršulinski,
ki krasno odgojuje žensko mladino. Zakaj
je sv. Uršula tako prikupljiva, da se mnogi
radi po njej imenujejo, da se z zaupanjem
do nje obračajo?

Želeli bi podati natančno podobo nje¬
nega življenja in delovanja, a če izberemo

8

zgodovinsko zanesljive podatke, moramo
biti zadovoljni le s kratkim življenjepisom.
Sv. Uršula in njene tovarišice so živele pred
davnimi stoletji, v tistih nemirnih časih, ko
so se celi narodi preseljevali in iskali novih
bivališč; iz tistih časov ni vselej lahko raz¬
ločevati zgodovinskega sporočila iz ozalj¬
šanih legend. Toda kar je najimenitnejše in
za nas najspodbudnejše, to imamo dobro
ohranjeno : ne papir ali pergamen, ki lahko
strohnita ali se uničita, zanesljivejša knjiga
nam je ohranila spomin na sv. Uršulo in
njene družice, to so sveta  tla, na katerih
počivajo njih deviška telesa. V mestu Koloniji
ob Renu je božja njiva, sveti grobovi mu¬
čenic, in veličastna cerkev njim v čast; to
je knjiga, ki se izgubiti ne more, in iz nje
beremo, da so svete device v skrbi za
zveličanje združene prelile  kri
ter prejele krono večnega življenja.

Iz starih martirologijev se dado posneti
imena enajsterih devic:  1. Uršula,
2. Sencija, 3. Gregorija, 4. Pinoza, 5. Marta,
6 .  Savla, 7. Britula, 8. Saturnina, 9. Sam-
bacija, 10. Saturnija, 11. Paladija.

9

Kolikor bolj so bile svetnice priljubljene,
toliko bujneje so rastle o njih legende. Eno
najbolj razširjenih iz konca prvega tisočletja
podamo tukaj; nočemo iz nje luščiti, kaj
je njena zgodovinska podlaga, ker ima lepa
legenda tudi sama zase svojo vrednost: v
nji je lepo izražena dvojna krona krščanske
popolnosti: devištvo in mučeništvo.

Sv. Uršula, kraljeva hči na Britanskem,
je bila pri svojih pobožnih stariših lepo
vzgojena v krščanski veri. Že v zgodnjih
letih je spoznala lepoto deviškega stanu;
srčno je želela ostati vedno devica in po¬
stati družica brezmadežnega Jagnjeta v ne¬
besih. Toda imela je veliko nevarnost svo¬
jega devištva; zaslovela je po nenavadni
lepoti, in kmalu se je oglasil snubec, sin
poganskega kralja Konana. Uršuli je hudo,
oče je v skrbeh; boji se vojske, ako hči
snubitev odkloni. V tej stiski Uršula goreče
moli in njen angel ji da svet, naj se vda
pod temi pogoji: kraljevič naj se uči svete
krščanske vere, njej pa naj pusti odloga še
tri leta; naj ji nabere za družice deset naj¬
lepših hčera v deželi, vsaki devici naj se
da še po 1000 devic, in vsa ta družba naj

10

dobi enajstero ladij — „potem naj se zgodi,
kar bo Bogu všeč". Z veseljem kraljevič
ustreže tem željam, in iz obeh kraljestev
se nabirajo device kot svatovske družice
prihodnji kraljici Uršuli. Tri leta se bližajo
koncu; Uršula je v skrbeh, če bo zdaj
treba željo kraljeviču izpolniti. A neki dan,
ko se Uršula z devicami na morju kratko¬
časi, prihruje silen vihar, ki odžene ladije
proti tuji deželi v zatok Tile. Drugi dan
obrnejo device svoje ladije v reko Ren ter
veslajo do mesta Kolonije. Domačini jih
ljubeznivo sprejmejo ter jim postrežejo;
toda zdaj še ni konec njih potovanja. Uršuli
razodene v prikazni njen angel, naj potu¬
jejo v Rim, da počaste sveta mesta, potem
naj se vrnejo v Kolonijo nazaj, kjer bodo
device prejele nevenljivi venec večnega
življenja. Vesele gredo družice, kamor od¬
loči njih kraljica Uršula. Vsa družba gre v
Rim, tam prejmejo sv. krst one, ki še niso
bile krščene, in se spet vrnejo. Toda ko
pridejo blizu mesta, najdejo okrog divje
sovražnike Hune, ki prebivavce hudo stiskajo.
Device vidijo v teh razmerah zase le dvojen
konec: ali življenje v sramoti, ali pa smrt.

11

Barbari planejo nad device, da jih oropajo
bogastva in časti, device pa vzdignejo roke
proti nebesom, da bi izprosile varstva za
lilijo nedolžnosti, in ostanejo stanovitne. V
krvavih rokah grozovitih ljudi gledajo mo-
rilno orožje, a strah pred smrtjo jih ne
upogne. Vojaki razjarjeni, da se upajo ustav¬
ljati slabotne device, vihte orožje in jih more.
Padajoče družice tolaži, spodbuja, osrčuje
Uršula. Z divjim pogledom skoči proti njej
hunski poveljnik, toda pred njeno lepoto
mu roka z orožjem omahne, in usta se
ublažujejo v priliznjenih besedah: „Veseli
se, tebi se ne bo zgodilo nič, zakaj jaz,
premagavec Evrope, te vzamem za ženo.“
Z zaničevanjem odbije Uršula ponudbo, in
Hunec osramočen se razsrdi z nova ter
zažene smrtno sulico proti njej. In tako so
ležale na tleh britanske device kakor bele
in rudeče cvetlice polomljene in vržene ob
tla, a sprejete so v rajski vrt večne slave.

Divje vojake prepade pri tem pogledu
nenavaden strah. Zdi se jim, da prihajajo
iz višav silne množice, kakor množice po¬
morjenih devic, na pomoč mestu, in pre¬
plašeni pobegnejo. Rešenim prebivavcem ni

12

neznano, kdo jih je sovražnika otel. Z ve¬
liko častjo pokopljejo mučenice, ki so ležale
kakor ob toči strti lepi klasovi na bogati
njivi.

Srečne duše, ki so živele v teh svetih
telesih! Z deviškim in mučeniškim vencem
ozaljšane so stopile pred nebeškega ženina,
in tam bodo v veselju pričakovale, da bo
vstalo tudi telo, kakor seme v zemljo de¬
jano. Lilija na zemiji v tla pomendrana ne
vstane več, deviško telo pa je lilija nebeška,
ki bo spet priklila iz zemlje v še lepši kra¬
soti vstajenja dan.

Mladeniči in deklice, ki berete o srečnih
devicah, ne veste, kako boste vi umrli, a
umrli boste. Izberite si srečno smrt; v dobri
družbi bo vaše življenje lepo in vaša smrt
srečna. Dobri mladenič, drži se dobrih tova¬
rišev! Dobro dekle, ostani v družbi poštenih
tovarišic! Težko je pasti v greh, ako se vas
mnogo združi v sveti ljubezni do Boga, da
se med seboj podpirate. V naslednjem na¬
vodilu je podano pravilo, kako se morete
združevati in posnemati zgled sv. Uršule in
njenih svetih družic.

Pravila

bratovščine svete Uršule

pri Sv. Jakobu v Ljubljani.

Namen. 1. Družniki imajo pred očmi
naročilo Jezusovo: „To je moja zapoved,
da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas
ljubil." (Jan. 15, 12.) V nadnaravni ljubezni
se združijo, da se dejansko podpirajo v
skrbi za zveličanje  po zgledu svete
Uršule in njenih tovarišic.

Uravnava. 2. Po enajst oseb enega
spola stopi v družbico,ki se imenuje„venec
bratovščine sv. Uršule". Najprimernejše je,
če so ločene tudi po stanu, a smejo biti v
enem vencu možje z mladeniči, žene z de-

14

kleti; odločuje naj ozir, kateri udje laže
pomagajo eden drugemu.

3. Udje posamnega venca izmed sebe
izbero prednika (prednico), ter se dado
vpisati v glavni zapisnik. Prednik ohrani
tudi zase zapisane ude venca. Če kateri ud
odmrje ali odstopi, ostali družniki novega
poiščejo, in prednik ga veljavno sam sprejme
v bratovščino. Vpisati novih udov v glavni
zapisnik ni treba tako dolgo, dokler je le
še en družnik od prvotno vpisanih v vencu ;
le kadar so vsi novi, se vpišejo kot nov
venec. Označiti v zapisniku, kdo je prednik,
ni bistveno, primerno pa je, da se prvi
prednik zapiše na prvo mesto.

4. Ustanovljena je bratovščina pri oltarju
sv. Uršule v cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani.
Vodja je vsakratni župnik ali župni upra¬
vitelj s pravico, da more namestu sebe po¬
staviti enega svojih kaplanov, ki do pre¬
klica lahko opravlja vsa voditeljeva dela.

5. Veljavno sprejet je nov venec s tem,
da voditelj (ali njegov pooblaščenec — se
vedno ume) sprejem odloči, oziroma prošnji
za sprejem pritrdi. V zapisnik jih vpisuje

15

s krstnim imenom in priimkom svojeročno,
ako da pisati nepooblaščenemu, mora vo¬
ditelj vsaj podpisati vsako stran, na kateri
so napisani udje z drugo roko.

Dolžnosti. 6. Družniki sprejmejo dve
glavni dolžnosti,  ki sta pogoj za
vdeležitev odpustkov:

a)  drug drugega učiti,  k dobremu
nagibati, v nevarnosti svariti; kdor je
zmožnejši, uči manj zmožne krščanskih
resnic, če je mogoče;

b)  moliti  na čast sv. Uršuli in njenim
tovarišicam za srečno zadnjo uro vsak
dan en očenaš, eno češčenomarijo in
čast bodi Bogu.

Priporočila. 7. Družniki skrbe zlasti
za tovariše in tovarišice, ki so v nevarnosti
smrtnega greha, zanje več molijo, jih lju¬
beznivo svare in podpirajo. Kadar kdo
oboli, ga obiskujejo, in če treba opomnijo,
da o pravem času prejme sv. Rešnje Telo.
Kadar umrje, se družniki kolikor moči polno¬
številno vdeleže pogreba ; telo spremijo do
groba, dušo pa z molitvijo spremijo pred
Sodnika; zato prejmejo prve dni svete

16

zakramente ter sveto obhajilo darujejo za
rajnega. Ob godu svete Uršule ali v njeni
osmini pristopijo k sv. mizi, da utrdijo v
sebi ljubezen do bližnjega s premišljevanjem
tolažbe Zveličarjeve: „Na tem vas bodo
spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite
med seboj." (Jan. 13, 35.)

Odpustki.

Sveta cerkev je od Jezusa Kristusa pre¬
jela oblast, odpustke deliti. Z odpustki nam
sv. cerkev izven zakramenta sv. pokore od¬
pušča časne kazni potem, ko je greh že
odpuščen. Božja pravičnost namreč zahteva,
da človek tudi še potem, ko so mu grehi
že odpuščeni, trpi za nje kazni ali tukaj na
zemlji ali pa tamkaj v vicah. Kazni, s ka¬
terimi Bog grešnike zlasti v vicah kaznuje,
so pa silno hude. Zato je zelo koristno, da
si te kazni z odpustki popolnoma izbrišemo
ali vsaj prikrajšamo.

Odpustki so dvojni: popolni in nepo¬
polni. Popolni odpustek nam izbriše vse
časne kazni, nepopolni pa samo nekatere.
Nepopolni odpustki so izraženi v letih in
dnevih. S tem pa se ne pravi, da bo človek

2

18

toliko let in dni manj v vicah, ampak le,
da mu je odpuščenih toliko časnih kazni,
kolikor bi si jih izbrisal, ko bi po starih
cerkvenih določilih delal pokoro toliko let
in dni.

Da zadobimo odpustke, je treba : 1. da
smo v stanu milosti božje; 2. da določene
pogoje opravimo natančno in z namenom,
da bi zadobili odpustke.

V zadobljenje popolnega odpustka je
pa vrhu tega še treba, da človek prav no¬
benega tudi malega greha nima, ker ne
morejo biti odpuščene vse kazni, če poprej
vsi grehi niso odpuščeni. Nepopolni od¬
pustek pa se zadobi tudi, če je človek
omadeževan z malimi grehi.

V smrtnem grehu ne more prejeti človek
nobenega odpustka, ker se časne kazni ne
morejo odpuščati, dokler niso odpuščene
večne kazni.

Odpustke moremo po priprošnji na¬
kloniti tudi vernim dušam v vicah, vendar
pa samo tiste, o katerih to naravnost izreče
sv. cerkev.

Da bi sveta cerkev vernike tem laže
pridobila za razne bratovščine, jih je ob-

19

darila z odpustki. Odpustki pa pri bratov¬
ščinah niso poglavitna reč; tudi ni namen
bratovščin ta, da bi svojim udom naklanjale
odpustke. Vsaka bratovščina lahko obstoji
tudi brez odpustkov. Odpustki, ki so zdru¬
ženi z bratovščino, so samo neko plačilo,
ki z njim plačuje sv. cerkev vestno izpol¬
njevanje bratovskih pravil. Zato se teh od¬
pustkov more udeležiti samo tisti, ki vestno
izpolnjuje vsaj bistvena pravila bratovščine.

Odpustki bratovščine svete Uršule v
cerkvi Sv. Jakoba v Ljubljani podeljeni od
papeža Leona XIII. s pismom z dne 14. de¬
cembra 1899:

Popolni odpustek  prejme družnik:

a)  v dan pristopa v družbo, ako vredno
prejme sv. zakramente;

b)  ob smrtni uri, ako se skesano izpove
in prejme sv. popotnico; če tega ne
more, ako pobožno zakliče ime Jezus,
vsaj v srcu, če ne more z usti.

c)  v dan sv. Uršule ali v enem naslednjih
sedem dni, ako obišče bratovsko cer-

2 *

20

kev, prejme sv. zakramente in moli na
papežev namen.

Nepopolni odpustek  prejme
družnik, in sicer:

a)  sedem let in sedem kvadragen vsako
kvatrno nedeljo, ako obišče bratovsko
cerkev in ondi moli na papežev namen;

b)  60  dni vselej, kadar je v bratovski
cerkvi pri sv. maši ali pri kakem drugem
sv. opravilu; kadar spremi presveto
Rešnje Telo v procesiji ali k bolniku;
ali če moli enkrat očenaš in češčena-
marijo, ko zasliši zvon, pa ne more
spremljati presvetega Rešnjega Telesa;
kadar izmoli za rajne družnike pet oče-
našev in češčenamarij; kadar stori kako
dobro delo iz ljubezni do bližnjega.

Kratek navod,

kako naj se uspešno vodi bratovščina svete
Uršule po posameznih župnijah.

1. Posameznih udov naj ne nabira du¬
hovnik, ampak naj se zberejo sami v vence,
in tista oseba, ki jo hočejo imenovati v
vencu za prednika, oziroma prednico, naj
imena naznani svojemu dušnemu pastirju.

2. Dušni pastir naj venec takoj pošlje
voditelju bratovščine k Sv. Jakobu v Ljub¬
ljano, da ga vpiše v bratovsko knjigo. Ob
enem naj ga pa vpiše tudi doma v svoj
zapisnik, da ima vedno pregled udov, ko¬
liko jih je v njegovi župniji.

3. Udje morajo biti po pravilih enega
spola. Da bodo pa mogli pravila prav izpol¬
njevati, naj se po možnosti pazi tudi na to,

22

da so udje istega venca tudi istega stanu,
iste starosti, da drug drugega dobro po¬
znajo in da stanujejo blizu skup.

4. Prednik naj ima vedno bratovsko
knjižico, v kateri naj bo zapisnik vseh enajst
udov dotičnega venca. Dobro bi bilo, ko
bi tudi vsak posamezni ud imel knjižico in
v njej imena svojih tovarišev.

5. Če kateri ud umrje, ali v drug kraj
odpotuje, ali se izključi, naj se njegovo ime
v zapisniku dušnega pastirja in v knjižici
dotičnega prednika izbriše, in na njegovo
mesto zapiše nov ud. Izključenje naj izvrši
redoma le duhovnik in le tedaj, ko se po¬
polnoma prepriča, da kak ud noče biti vreden
družnik. Vodstvu v Ljubjjani pa ni treba
naznaniti teh izprememb. Še-le tedaj, ko ni
več nobenega prvotno vpisanega uda, se
morajo imena kot nov venec vpisati v glavni
knjigi.

6 .  Bratovščino jako pospešuje, če si
vsak venec posebej vsako leto naprosi eno
sv. mašo; če imajo posamezni venci skupna
obhajila; če obolelim udom zdravi udje
strežejo; če gredo za umrlim udom s pri-

23

žganimi svečami za pogrebom in skrbe za
njegovo dušo po smrti.

7. Da bo bratovščina lepše urejena, naj
dušni pastir združi več vencev v eno celoto,
katero naj vodi poseben prednik.

8. Sploh naj vsak dušni pastir v svoji
župniji bratovščino sv. Uršule uredi tako,
da bo ustrezala vsem časovnim in krajevnim
razmeram. Z njeno pomočjo lahko razširja
dobro berilo, češčenje presvetega Rešnjega
Telesa itd.

9. Neobhodno potrebno je, da se na¬
pravljajo za bratovščino od časa do časa
cerkvene slovesnosti, posebno na praznik
sv. Uršule. Nobena bratovščina ne bo uspe¬
vala, če duhovnik za njo ne stori nič dru¬
gega, kakor da vpiše v imenik imena.

10. Duša bratovščine so pa pravila, ki
so od škofa potrjena. Teh se je treba na¬
tanko držati. Vse drugo, čeprav zelo ko¬
ristno, ni bistveno.

Pot v nebesa.

Za ude bratovščine svete Uršule.

„In katerikoli se po tem
vodilu ravnajo, mir in mi¬
lost nad njimi."

(Gal. 6, 16.)

Čemu živim ? Kaj je namen mojega
življenja na svetu? Na to vprašanje zdrava
pamet nujno zahteva odgovora. In odgovor,
določen in jasen, nam je povedal sam Bog,
ki ne more goljufati ne goljufan biti. Glasi
se ta odgovor takole: Bog je ustvaril člo¬
veka, da ga spoznava in časti, ga ljubi in
mu služi v — ter se tako večno zveliča.
(Kat. 92.) Človek mora torej Bogu posvetiti
ves svoj čas in vse svoje moči; to je prvi
namen njegovega življenja. In če to stori,
bo dosegel tudi svoj drugi namen, namreč
večno življenje.

25

Toda „ozka so vrata in tesna je pot,
ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo
najdejo." (Mat. 7, 14.) „Veliko namreč jih
je poklicanih, ali malo izvoljenih." (Mat. 22,
14.) Sem li tudi jaz v tem malem številu?

Ali hodim po tesni poti, ki vodi v
življenje? In če mi vest daje sladko tolažilo,
da sem na pravi poti, kdo mi more dati
zagotovilo,da na tej poti ostanem do konca?
Tesna je pot, ki vodi v življenje, polžka
je, trnjeva je, na desni in levi ti zijajo na¬
sproti brezdna, v katera lahko padeš vsak
trenotek; ob poti se skrivajo roparji in divje
zveri, ki ti strežejo po življenju. Strašna pot
je to, po kateri ti je hoditi. Toda nobene
druge ni, ki bi te mogla pripeljati do tvo¬
jega cilja; če hočeš biti zveličan, moraš po
njej hoditi. Le srčno jo nastopi! Glej, pred
teboj so šli že milijoni tvojih bratov in sester,
ki so bili iz mesa in krvi, kakor si ti. Zato
le srčno za njimi! Kar so oni zamogli, moreš
tudi ti.

Da boš pa tem varneje hodil po tej
poti proti nebesom, ravnaj se po teh pra¬
vilih:

26

Poišči si tovarišev!

Ko je Tobija pošiljal svojega sina v
daljno medijansko deželo, mu je rekel: „Pojdi
in poišči si zvestega človeka, ki pojde s
teboj.“ (Tob.5,4.) Na poti je vedno bolje,
da jih potuje več skup, kakor en sam. Če
jih je več vkup, je gotovo nekaj takih med
njimi, ki jim je pot dobro znana, da jo
morejo drugim kazati. Če kdo na potu
omaga, mu drugi pomagajo; če zboli, skrbe
za njegovo zdravje; če zaide s prave poti,
ga poiščejo in pripeljejo nazaj. Zato pravi
sveto pismo : „Bolje je tedaj, da sta dva
skupaj kakor en sam, ker imata vsaj do¬
biček od svoje družbe. Ako eden pada, ga
drugi podpira. Gorje samemu ! Kajti če pade,
ga nima, da bi ga vzdignil!" (Eccles. 4,
9 . 10 .)

Poišči si torej tovarišev za svojo pot
proti nebesom, zvestih, dobrih tovarišev!
V njihovi družbi boš potoval lahko in varno.
In glej, ni ti treba dolgo premišljevati, kako
bi si pridobil takih tovarišev. Za take dobre
tovarišije je poskrbela tvoja duhovna mati,
sv. cerkev, ko je ustanovila bratovščine.

27

Dandanes je na svetu vse polno raznih
družb; vsaka ima svoj posebni namen, vse
vkup pa imajo namen, življenje človekovo
na tem svetu storiti kolikor mogoče lepo
in prijetno. Bratovščine so pa družbe za
oni svet, bratovščine so družbe za poto¬
vanje po tesni poti proti nebesom. Mnogo
je bratovščin ; pridruži se tisti, ki je najpri¬
mernejša tvojim razmeram. Jaz bi ti pripo¬
ročil, da si izvoliš

bratovščino  sr. Uršule

in njenih tovarišic za srečno zadnjo uro za
tisto družbo, v kateri boš potoval proti
nebesom. Če se boš te družbe trdno držal,
gotovo ne boš zašel s prave poti, in ko bi
se tudi kedaj spotaknil in padel, te bo
družba vzdignila in s seboj potegnila.

Bratovščina svete Uršule je podobna
veliki vojski. Kakor mora biti vsaka dobro
urejena vojska razdeljena v posamezne od¬
delke, tako je tudi ta bratovščina razdeljena
na take oddelke — venci jim pravimo. —
Vsak venec zase je mala družbica, vsi venci
skup pa so velika nepremagljiva armada,

28

pred katero se tresejo sovražniki našega
zveličanja, armada, ki prodira vedno dalje
po tesni poti proti nebesom, dokler si v
slavni zmagi ne pribojuje nebeškega Jeru¬
zalema. Tudi ti si poklican v to armado,
če ji doslej še nisi pristopil. Zberi okrog
sebe deset tovarišev; ali če si ženska, deset
tovarišic, ti bodi poveljnik oziroma povelj¬
nica tega krdelca in pristopi ž njim h glavni
armadi, ki te bo rada sprejela v svojo sredo.

Vsak popotnik proti nebesom mora biti
vojak; zakaj premnogo sovražnikov mu
zapira pot. Vse mora premagati, drugače
ne more dalje. „Vojska je človekovo živ¬
ljenje na zemlji." (Job. 7, 1.) Vojak pa mora
imeti orožje. Zato nam kliče sveti Pavel:
„Oblecite božje orožje, da zamorete obstati
pred zalezovanjem hudičevim. Stojte opa¬
sani okoli svojih ledij z resnico in oblečeni
z oklepom pravice, in obuti na nogah za
oznanjevanje evangelija miru; pred vsem pa
vzemite škit vere, s katerim zamorete vse
ognjene puščice hudobnega duha ugasiti,
in vzemite čelado zveličanja t. j. upanje
večnega zveličanja in meč Duha, kar je
božja beseda; in molite vsak čas v duhu.“

29

(Ef. 6, 11. 14,—18.) Kajne, kako lepo in
mogočno orožje nam je v teh besedah podal
sveti Pavel.

Toda samo orožje še ne zadostuje;
treba ga je znati rabiti. Le dobro izurjen
vojak bo zmagal v boju. In ravno bratov¬
ščina sv. Uršule je tista šola, kjer se pri¬
pravljajo Kristusovi vojaki za slavno zmago.
Poglavitni namen te bratovščine je namreč
ta, da njeni

udje uče drug drugega.

Nihče ne pride učen na svet. Če hoče
kaj znati, se mora učiti. In vsak človek, ki
ima zdravo pamet, se uči na svetu tega in
onega. Toda izmed vseh naukov najpotreb¬
nejši nauk je nauk o katoliški veri, ker nas
uči, kaj moramo storiti, da Bogu služimo
in se večno zveličamo. Krščanskega nauka
človek nikdar zadosti ne zna; dokler je na
svetu, je njegova sveta dolžnost, posamezne
resnice sv. vere spoznavati in premišljevati.

Ker pa človeku večkrat ni mogoče, da
bi si sam pridobil potrebno znanje verskih
resnic, zato bratovščina svete Uršule nalaga

30

svojim udom dolžnost, da poučujejo drug
drugega o naukih svete vere, kakor veleva
sv. Pavel, ko pravi: „Beseda Kristusova naj
prebiva obilno med vami z vso modrostjo;
učite in opominjajte se med seboj." (Kol. 3,
16.) Zato naj bi se udje bratovščine svete
Uršule večkrat shajali in se učili katekizma.

Katekizem

je zlata knjiga. V njem najdeš odgovor na
najvažnejša življenjska vprašanja. Česar niso
našli najučenejši možje s svojim bistrim raz¬
umom, to najde v katekizmu mal otrok. S
katekizmom v roki in v srcu boš srečno
živel in umrl. Imenitni francoski učenjak
Troplong je rekel na smrtni postelji: „Potem
ko je človek veliko videl, mnogo se učil
in dolgo živel, pride na smrtni postelji do
spoznanja, da je edina resnična stvar na
svetu — katekizem."

Svet je ves odet z gosto temo laži in
zmot, in ta tema postaja vedno gostejša in
strašnejša. In v tej temi ti je hoditi po tesni
poti. Da se ne spotakneš, da ne zajdeš, ti
je treba luči. In ta luč je — katekizem,

31

kakor se bere v sv. pismu: „Tvoja beseda
je svetilo mojim nogam in luč mojim ste¬
zam." (Ps. 118, 105.) Zato imej katekizem
vedno v visoki časti, ljubi moj popotnik, ki
si se odločil v družbi sv. Uršule potovati
proti nebesom; uči se ga sam, uči pa tudi
svoje tovariše, ali jih vsaj izpodbujaj, da
se ga tudi uče. In blagor ti, če boš tako
zpolnjeval pravila bratovščine sv. Uršule!
Izpolnile se bodo nad teboj besede svetega
pisma, ki pravi: „Kateri so bili učeni (namreč
v verskih resnicah), se bodo svetili kakor
nebesna svetloba, in kateri jih veliko po¬
učujejo v pravici, kakor zvezde na večne
čase.“ (Dan. 12, 3.)

Katekizem naj bo torej prva in najsve¬
tejša knjiga vsem udom bratovščine svete
Uršule. Mnogo pa ti bodo koristile na tesni
poti proti nebesom tudi druge

dobre knjige in pošteni časniki.

V katekizmu je v kratkem obsegu nauk
o katoliški veri, dobre knjige in pošteni
časniki pa te uče, kako moraš ta nauk rabiti
v raznovrstnih razmerah svojega življenja,

32

uče te, česa se moraš varovati in kaj moraš
storiti v tem in onem slučaju, da se bo
tvoje življenje ujemalo z nauki katekizma.

Človek je iz duše in telesa. Kakor po¬
trebuje hrane telo, potrebuje je tudi duša.
Hrana telesa so meso in poljski pridelki.
Toda vso to hrano je treba poprej predelati
in prekuhati, da je telesu primerna. Hrana
naše duše so verske resnice, ki so zapisane
v katekizmu. Tudi te je treba večkrat pre¬
delati, zmešati in prekuhati, da jih more
sprejeti naš slabotni razum in naše sprideno
srce. In to nalogo opravljajo dobre knjige
in dobri časopisi. Zato naj bi si vsak dru-
štvenik sv. Uršule omislil nekaj dobrih knjig,
kakršne so n. pr. Filoteja svetega Frančiška
Salezijanskega, Življenje svetnikov, Hoja za
Kristusom in druge. Posebno pa naj bi bil
vsak ud, če mu je le mogoče, vpisan v družbo
sv. Mohorja, ki vsako leto svoje družnike
za mal denar preskrbi z dragocenimi knji¬
gami.

Ker pa večkrat revščina ne pripušča
posameznikom, da bi si kupili to ali ono
knjigo, naj bi si vsak venec, ali več vencev
skup napravili malo knjižnico, ki bi jo po

33

na svetu svojih dušnih pastirjev založili z naj¬
boljšimi in najpotrebnejšimi knjigami. Vrhu
tega bodi vsak venec naročen vsaj na en
dober katoliški časnik, katerega naj bero
po vrsti udje vsega venca. Dobre knjige
in dobri časniki so nam potrebni, ker po
njih dohaja tečna hrana našim dušam. Po¬
trebno pa je dobro berilo dandanes tudi kot
pomoč

zoper slabo berilo.

Odkar se je iznašel tisk, se ga je po¬
prijel hudobni duh, da ž njim lovi duše v
svoje mreže. Silno veliko knjig in časnikov
se tiska, ki deloma odkrito deloma prikrito
izpodkopavajo sv. vero in širijo kraljestvo
hudobnega duha na zemlji. Varuj se takega
berila, ljubi tovariš na tesni poti proti nebe¬
som! Tako berilo je strup za tvojo dušo,
in kakor mora telo umreti, ako ga paseš s
strupom, tako gotovo bo tudi umrla tvoja
duša, če jo boš pasel s slabim berilom. Sto
in sto žalostnih zgledov ti to potrjuje. Zato
poslušaj glas sv. cerkve, ki pod smrtnim
grehom prepoveduje slabo berilo, in nikari
ga ne beri. In če hočeš kaj dobrega storiti,

3

34

ti kaj boljšega ne morem svetovati kakor to,
da povsodi, kjer moreš, slabe knjige in
časnike zatiraš, širiš pa dobre knjige in po¬
štene časnike, ki se ne sramujejo katoli¬
škega imena.

Učiti drug drugega — to je namen bra¬
tovščine sv. Uršule. Pri pouku veliko pre¬
more beseda, veliko več pa še

lep zgled.

Saj pravi pregovor: „Besede mičejo,
zgledi vlečejo. Zato naj si udje bratovščine
sv. Uršule skrbno prizadevajo, da bodo
tako živeli, da bo vsak izmed njih lahko
govoril, kakor sv. Pavel: „Posnemajte mene,
bratje, in glejte na tiste, ki tako žive, kakor
imate zgled nad nami!“ (Fil. 3, 17.) Kaj bi
tudi pomagalo vse tvoje učenje in govor¬
jenje, ko bi ne potrjevalo tvoje življenje,
kar govori tvoj jezik. Kakor imajo spisi
raznih uradov le tedaj veljavo, če je na nje
pritisnjen pečat, tako bo tvoj nauk tudi le
tedaj veljal, če bo nanj pritisnjen pečat le¬
pega zgleda. Zato naj vsak najprej svoje
življenje vravna po nauku sv. vere, potem
šele naj uči druge, da mu ti ne rečejo:

35

»Zdravnik, ozdravi sam sebe.“ (Luk. 4, 23.)
Glej torej, da boš dajal lep zgled svojim
tovarišem in tako izpolnil povelje našega
Gospoda Jezusa, ki pravi: „Tako naj sveti
vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra
dela in časte vašega Očeta, ki je v nebesih.“
(Mat. 5, 16.)

Na daljnem potovanju se radi narede
na nogah žulji, ki človeku branijo, da ne
more dalje, ali ga napade kaka druga bolezen.
V bolezni pa je treba zdravila. Tudi na
tesni poti proti večnosti se človeka rada
loti bolezen, huda bolezen, ki ji pra¬
vimo — greh. Človek postane vsled te
dušne bolezni tako slab, da več ne more
ostati na težavni strmi poti proti nebesom.
Treba mu je zdravila. Zdravilo, ki je v
navadi v bratovščini sv. Uršule, je silno
krepko in gotovo pomaga, če ga le bolnik
hoče sprejeti; pa je tudi silno grenko, in
zato se ga mnogi branijo. Imenuje se

bratsko svarjenje.

„Ako greši tvoj brat, pojdi in ga po¬
svari", pravi Jezus. (Mat. 18, 15.) Že kot
človek in kristjan si dolžan svariti svojega

3 *

36

bližnjega, če vidiš, da je ta v nevarnosti,
pogubiti svojo dušo. Ko si se vpisal v
bratovščino sv. Uršule, si pa še posebno
sprejel dolžnost, svariti svoje tovariše, pa
od njih tudi sprejemati svarjenje, če spo¬
znajo, da si ga potreben.

Pri svarjenju velja pravilo: Posvari svoje
brate tako, kakor sam želiš, da bi kdo drugi
tebe posvaril. Svari samo takrat, kadar je
res treba, to je takrat, kadar je tvoj brat v
veliki nevarnosti, da se večno pogubi.
Svarilo tvoje bodi vselej združeno z lju¬
beznijo in modrostjo.

Kakor dober vojskovodja najprej na¬
redi načrt za vojsko, tako tudi ti natanko
premisli, kako boš govoril svojemu svaritve
potrebnemu tovarišu, kako boš začel, kaj
boš storil v tem in onem možnem slučaju.
Posvetuj se o tem s kom drugim, posvetuj
se posebno z Bogom in prosi tudi Mater
dobrega sveta pomoči. Pri svarjenju bodi
ljubezniv in ponižen, tvoje svarjenje naj ne
bo nikoli povelje, ampak vselej le prošnja.
Nikdar ne pozabi, da se na eno žlico strdi
(medu) več muh ujame, kakor na cel sod
kisa. Bodi torej tvoja beseda pri svar-

37

jenju sladka kakor med. Tako boš odvzel
svaritvi vsaj nekaj njene grenkobe in boš
rešil svojega brata.

Če si pa ti posvarjen, sprejmi svaritev
s ponižnim srcem in bodi hvaležen zanjo.
Ljudje smo pač čudne stvari na svetu. V
očesu svojega brata vidimo pezdir, v svojem
še bruna ne čutimo. Hvaležni bodimo zato
vsem, ki nas opozarjajo na naše napake.
Zakaj, leti so naši pravi prijatelji; tisti, ki
nas samo hvalijo, so pa naši najhujši so¬
vražniki. Njihova beseda je sladek strup,
a beseda tistih, ki nas svare, je krepko
zdravilo, čeprav grenko našemu napuhu.

Včasih človeku kak del njegovega telesa
tako zelo oboli, da mu ni več pomagati.
Tedaj vzamejo zdravniki nož in ta bolni
del izrežejo, da bi se od njega tudi zdravi
deli telesa ne okužili. Tako je treba ravnati
tudi z bratovščino sv. Uršule. Če komu
večkratno svarjenje nič ne pomaga, ampak
ostane trdovratno v svojem grehu, treba ga
je izrezati iz venca, treba ga je izključiti in
z novim udom nadomestiti.

Če boš ravnal po teh pravilih, potem
boš gotovo z uspehom rabil mogočno

38

orožje, ki ti ga je v prej navedenih besedah
podal sv. Pavel zoper sovražnike tvojega
zveličanja. V roki boš krepko držal ne-
predorni škit sv. vere, ledija boš imel opa¬
sana s pasom resnice, junaške prsi ti bo
oklepal oklep pravice, na glavi se ti bo sve¬
tila čelada zveličanskega upanja in z roko
boš vihtel meč Duha, kar je božja beseda.
Res mogočno je to orožje, toda težko je
in junak mora biti tisti, ki ga hoče nositi.

Ko se je pastirček David hotel boje¬
vati v velikanom Golijatom, ga je kralj Savel
oblekel v svojo jekleno bojno opravo.
Šibki David pa se ni mogel v njej gibati.
Tvoje moči so se slabše, kakor so bile Davi¬
dove; kako boš mogel nositi „božje orožje" ?
Toda nikari se ne ustraši svoje šibkosti!
Sv. Pavel ti je naznanil tudi čudotvoren
pripomoček, ki ima toliko moč, da šibke
dečke in nežne deklice izpreminja v krepke
junake in junakinje. Pravi se temu pripo¬
močku

molitev.

„Molite vsak čas v Duhu.“ (Ef. 6, 18.)
O bistvu, kakovosti, potrebi, lepoti in ko-

39

risti molitve govori katekizem. Zato mi o
njej ni treba na široko razpravljati. Molitev
je naravna potreba človekova, kakor jed in
pijača. Zato je tisti, ki prav nič ne moli,
zatajil svojo naravo in se je nekako iz člo¬
veka izpremenil v — hudiča, ki samo kolne,
moliti pa po svoji izprideni naravi ne more.
Molitev je naše najplemenitejše opravilo.
Naj je kdo še tako učen, naj zna razložiti
vse naravne skrivnosti, vendar se njegov
razum peča le s stvarmi. Kadar pa človek
moli, se njegov duh dvigne nad vse, kar
je ustvarjenega, dvigne se do samega Stvar¬
nika. Zato človek nikdar, tudi po smrti, ne
bo nehal moliti. Ko se bomo preselili v
prelepo nebeško domovino, se bo naša vera
izpremenila v gledanje, upanje v uživanje,
ljubezen pa bo ostala, in z ljubeznijo bo
ostala tudi molitev, ker molitev je jezik
ljubezni. (Prim. Hettinger, Apol. 1, 9.)

Naj bo torej, ljubi društvenik sv. Uršule,
molitev tvoje najljubše opravilo. V molitvi
boš zajemal moč, da boš mogel hrabro su¬
kati „božje orožje". Molitev bodi sladilo
tvojega veselja in tolažba tvoje žalosti. Mo¬
litev bodi vse tvoje življenje. Moli doma,

40

moli posebno rad v cerkvi pri sv. maši.
Moli zase, moli pa tudi za druge, po¬
sebno za svoje tovariše v bratovščini svete
Uršule, zlasti za tiste, ki so v nevarnosti,
da zapuste tesno pot, ki vodi v nebesa.

Molitev je po svojem bistvu tesno
združenje človeškega duha z Bogom; v mo¬
litvi se Bog in človek tako rekoč objameta.
Zato bi molitev lahko imenovali idealno
obhajilo. V starem zakonu so se ljudje le
na ta način mogli združevati s svojim Stvar¬
nikom. V novem zakonu pa nam je dano
še tesnejše združenje z Njim, ki je naše vse,
naš začetek in konec, in sicer

v zakramentu sv. Rešnjega Telesa.

Kakor telo, tako potrebuje hrane tudi
naša duša. Hrana naše duše je resnica,
ki nas jo uči katekizem; hrana naše duše
je molitev. Najimenitnejša hrana naše duše pa
je Bog sam, Telo in Kri našega Gospoda
Jezusa Kristusa. „Moje meso je res jed in
moja kri je res pijača." (Jan. 6, 57.) Ti si
popotnik. Tvoja pot je tesna, strma in
silno težavna in dolga. Da ne omagaš, ti je
treba za to pot okrepčevalne popotnice. To

41

popotnico ti je dal tvoj Bog v zakramentu
sv. Rešnjega Telesa. „Vzemite in jejte!"
(Mat. 26, 26.) Oh, nikari se ne brani te ne¬
beške^ jedi.

Če si zdrav in krepak, si boš s to jedjo
še bolj utrdil svoje zdravje; če si pa bolan
na svoji duši, vedi, da ga ni za njo bolj¬
šega in krepkejšega zdravila, kakor je zdra¬
vilo, ki ti ga je dal najboljši zdravnik Jezus
Kristus. Saj je on ta zakrament postavil v
prvi vrsti za tiste, ki so na duši slabotni,
bolni. Te pred vsemi drugimi kliče k sebi,
ko pravi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite
in ste obteženi, in jaz vas bom poživil."
(Mat. 11, 28.) Da ti telesne moči ne ope¬
šajo, moraš jesti vsak dan; Izraelci so vsak
dan jedli mano v puščavi. Mari misliš, da
si boš mogel ohraniti svoje dušne moči, če
jih ne boš krepil večkrat v letu z duhovno
mano?

Pogosto prejemanje sv. Zakramenta
bodi torej pravilo bratovščine sv. Uršule.
Jako lepo in izpodbudno bi bilo, ko bi udje
posameznih vencev vsak mesec skupno pri¬
stopili k božji mizi. S tem bi ne le sami sebi
veliko koristili, ampak bi celi župniji dajali

42

najboljši zgled, in marsikaterega mlačnega
izpreobrnili k lepemu krščanskemu živ¬
ljenju. —

Sveti apostol Jakob pravi: „Vera brez
del je mrtva.“ (Jak. 2, 20.) Kakor človek
kaže, da živi, s tem, da se giblje, tako se
kaže tudi vera, ki je v srcu, v delih, ki jih
človek opravlja. Kakor svetlo solnce raz¬
širja svojo svetlobo in gorkoto v svojih
žarkih, tako so dobra dela svetli žarki duhov¬
nega solnca sv. vere, ki je v naših srcih.
Najimenitnejša dobra dela so molitev, post
in miloščina. Molitev sem ti že priporočil,
sedaj ti priporočam še post, ki obsega vsa
dela pokore, zatajevanja in mrtvenja samega
sebe, in miloščino, ki obsega vsa telesna in
duhovna dela usmiljenja. S temi deli usmi¬
ljenja prav posebno kažemo ljubezen do
bližnjega. Zato so ta dela udom bratovščine
sv. Uršule prav posebno priporočena. (Glej
pravila!)

Vsak človek ima splošne dolžnosti, ki
vežejo vsakega človeka, potem pa še po¬
sebne dolžnosti, ki jih človeku nalaga njegov
stan. Te stanovske dolžnosti je dolžan vsa¬
kdo izpolnjevati, tako da bi bilo celo greh,

43

ko bi hotel človek kaj dobrega storiti, pa
bi pri tem zanemaril kako dolžnost svojega
stanu. Ker sem se namenil o poglavitnih
dolžnostih nekaterih stanov posebej zapisati
nekaj misli, mi tu o tem ni treba dalje govoriti.

* *

*

„Tesna je pot, ki vodi v življenje, in
malo jih je, ki jo najdejo." (Mat. 7, 14.)
Ravnaj se, dragi brat, po pravilih, ki sem
ti jih napisal v teh vrsticah, pa te zagotovim,
da jo boš našel, in ne samo našel, ampak
varno boš hodil po njej, dokler te ne pri¬
pelje v večno življenje.

Poznate dom ? na zemlji ne stoji,

Po kterem bridko srce hrepeni,

Kjer jok utihne, ne teko solze,

In v miru srca vsa se vesele.

Poznate ga? le tja
Naj hrepenijo srca vsa!

Poznate jo, oj trnjevo stezo?

Na njej zdihuje potnik žalostno;

Spotakne se, pogleda v prahu gor:

Okrajšaj tek, Gospod, omagam skor!

Poznate jo? Ta gre

Tja gor, kjer neha vse gorje.

44

Poznate ga, prijatelja iz nebes?
Otrok zemlje, in več še, Bog je res
Naprej je sam šel trnjevo stezo
In nas s seboj je klical milostno.
Poznate ga? - Le ta
V nebesa srečno nas pelja.

Stanovske dolžnosti.

Nekdaj je pristopil k Jezusu mladenič
in ga je vprašal: „Dobri učenik, kaj naj
storim, da zadobim večno življenje?" In
Jezus mu je odgovoril: „Ako hočeš v živ¬
ljenje iti, izpolnjuj zapovedi."

Ta odgovor velja nam vsem; kdor za¬
povedi ne izpolnjuje, ne more biti zveličan.
Dolžnosti, ki nam jih nalagajo zapovedi,
so pa dvojne. Ene vežejo vse ljudi v enaki
meri; to so splošne dolžnosti. Druge pa
so naložene posameznim stanovom in se
imenujejo stanovske dolžnosti. Glede na
stanove lahko delimo vse ljudi v predstoj¬
nike in v podložnike. Zato hočemo tudi
ta kratek pouk o stanovskih dolžnostih
razdeliti v dva dela in govoriti najprej o
dolžnostih predstojnikov, potem o dolžno¬
stih podložnikov.

46

A.  Dolžnosti predstojnikov.

Splošna dolžnost predstojnikov je skr¬
beti za časno in večno srečo svojih pod¬
ložnikov. Skrbe pa naj za časno srečo
svojih podložnikov tako, da nikdar ne bodo
pri tem pozabili na njihovo večno zveličanje.
„Kaj pomaga človeku, če pridobi ves svet,
na svoji duši pa trpi škodo." (Mat. 16, 26.)

1. Mož.

Moža je Bog ustvaril prvega in ga je
postavil za poglavarja nad vsem stvarstvom ;
za poglavarja tudi nad ženo. Zato mora
mož Bogu hvaležen biti in si prizadevati,
da tudi v ljubezni do Boga ne ostane za
ženo. Pravice, ki jih ima on v človeški
družbi, mu nalagajo tudi dolžnost, da jih
izvršuje v božjo čast. Zlasti pri političnih
volitvah je mož vedno dolžan iti v boj za
katoliško cerkev.

Svojo ženo mora ljubiti, imeti potrp¬
ljenje z njenimi slabostmi, z dobrim srcem
sprejemati njene opomine, in nikdar naj ne
stori nič takega, zaradi česar bi bila po
pravici žalostna njegova žena. Zlasti naj
se ogiblje gostilne.

47

2. Starši

so dolžni izrejati otroke v strahu božjem
in skrbeti za njihov časni in večni blagor.
Uče naj otroke z besedo, še bolj pa z lepim
zgledom krščanskega življenja, da otroci
pri svojih starših ne vidijo in ne slišijo nič
slabega, pač pa mnogo dobrega. Tudi
staršem velja beseda Jezusova: „Dobro
drevo ne more malopridnega sadu roditi;
tudi ne malopridno drevo roditi dobrega
sadu.“ (Mat. 7, 18.)

Sicer bi bilo pa jako koristno, ko bi
si starši naročili kako knjižico, ki govori
o dolžnostih zakonskih ljudi, ker nihče bolj
ne potrebuje pouka, kakor oče in mati.

3. Očmi in mačehe.

Sv. Jožef ni bil oče Jezusov, ampak
samo njegov rednik, pa je vendar tako lju¬
beznivo skrbel za svojega rejenca, kakor
noben oče ne skrbi za svojega sina. Sve¬
tega Jožefa si vzemite za zgled, očmi in
mačehe. Iste dolžnosti imate do svojih
pastorkov kakor do lastnih otrok. Prav no¬
benega razločka ne smete delati med njimi.

46

4. Gospodarji in gospodinje.

Sv. evangelij nam pripoveduje o stot¬
niku, ki je prišel k Jezusu in ga prosil, naj
ozdravi njegovega — hlapca. Lep zgled
gospodarjem' Skrbeti za telesno zdravje
svojih poslov, pomagačev, najemnikov in
drugih podložnikov je gospodarjem dolž¬
nost. Če pa so dolžni skrbeti za njihovo
telo, morajo imeti še prav posebno skrb za
njihovo neumrjočo dušo. Pustiti jim mo¬
rajo toliko prostega časa, da bodo mogli
izpolnjevati svoje krščanske dolžnosti, in od
njih naravnost zahtevati, da bodo te dolž¬
nosti tudi v resnici izpolnjevali. Skrbno mo¬
rajo tudi paziti nanje, da ne bodo zahajali
v slabe tovarišije, ali celo živeli v pregreš¬
nem znanju.

5. Delodajavci.

Delodajavci so tisti, ki druge najemljejo,
da jim delajo. Njihova dolžnost je, da ne
nakladajo delavcem preveč in pretežkega
dela in da jim delo tudi primerno plačajo.
V nebo vpijoč greh je, delavcem ali na¬
jemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati.

49

B.  Dolžnosti podložnikov.

Sveti apostol Pavel pravi: „Bodite po¬
korni svojim prednikom in bodite jim pod¬
ložni; zakaj oni čujejo kakor taki, ki bodo
za vaše duše odgovor dajali.“ (Hebr. 13, 17.)
Tega ne smejo nikdar pozabiti podložniki,
da se bodo morali njihovi predstojniki za¬
radi njih zagovarjati pred sodnim stolom
božjim, in da si svoje oblasti niso sami vzeli,
ampak jo od Boga prejeli; „ni namreč ob¬
lasti od drugod, kakor od Boga.“ (Rim. 13,1.)
Nikdar pa ne sme podložnik ubogati svo¬
jega predstojnika, če mu ukaže kaj grešnega.

Poglejmo si posamezne podložnike.

1. Žena.

Prvi ženi je Bog rekel v raju: „Pod
moževo oblastjo boš, in on bo čez te go-
spodoval.“ (Gen. 3, 16.) In sv. Pavel pravi:
„Žene naj bodo svojim možem podložne,
kakor Gospodu. Zakaj mož je glava žene.
Ni namreč ustvarjen mož zavoljo žene,
ampak žena zavoljo moža.“ (Ef. 5, 22. in
1. Kor. 11, 9.)

4

50

Te svoje podložnosti pod moževo ob¬
lastjo naj se krščanska žena vedno zaveda.
Že star paganski pesnik je rekel, da ni
dobro, če jih več ukazuje: le eden bodi
gospodar. Žena naj torej svojo voljo pod¬
vrže volji svojega moža, pa bo najlepši
mir vladal v družini. Samo tedaj ga ne sme
ubogati, če bi od nje zahteval kaj takega,
kar je zoper božje postave.

Prizadeva naj si žena, da bo možu ve¬
selje delala in da ga ne bo nikdar jezila.
Z njegovimi slabostmi pa naj potrpi in naj
mu jih ne očita. Marsikatera žena je že
premagala svojega moža in ga izpreobrnila
s potrpežljivostjo, z jezo in kregom pa
nobena.

Neobhodno potrebne lastnosti dobre
žene so: pobožnost, potrpežljivost, varč¬
nost, delavnost, molčečnost in to, da ljubi
svoj doni in brez potrebe ne zahaja v družbo.

2. Otroci.

Otroci so dolžni svojim staršem ska-
zovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino.
Več o teh dolžnostih pove katekizem.

51

Otrokom, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti do
staršev, je Bog obljubil v tem življenju svoje
varstvo in svoj blagoslov, v drugem pa
večno zveličanje. Tiste pa, ki teh dolžnosti
ne izpolnjujejo, čaka v tem življenju božje
prekletstvo, v drugem pa večno pogubljenje.

3. Posli, pomočniki, delavci.

Sv. pismo takole zapoveduje: „Hlapci,
bodite podložni gospodarjem z vsem stra¬
hom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi
čmernim.“ (1. Pet. 2, 18.)

V vseh rečeh, ki jih njihovi predstoj¬
niki od njih po pravici  zahtevajo, naj
bodo posli in drugi njim podobni podlož¬
niki pokorni. Svoja dela naj opravljajo
marljivo in natančno. Posel, ki slabo opravlja
svoja dela, je dolžan gospodarju škodo po¬
vrniti. Posebno pa so dolžni posli pokor¬
ščino svojim gospodarjem, kadar jih nape¬
ljujejo k poštenemu krščanskemu življenju.

Pa ne samo ubogati, tudi ljubiti in spo¬
štovati morajo svoje gospodarje.

Vsak delavec je vreden svojega plačila.
To je res, in delavci smejo zahtevati tudi

4*

52

večje plačilo, pa to le tedaj, če je njihovo
dosedanje plačilo v resnici premajhno, in
bi gospodar lahko plačeval več. Napačno
pa bi bilo, kar se dandanes večkrat zgodi,
ko bi delavci hoteli, da bi gospodar bil
njihov podložnik, oni pa njegovi predstoj¬
niki. Marsikaterim delavcem zlasti na kme¬
tih pa veljajo besede, ki jih je sv. Janez
Krstnik povedal vojakom: ,.Zadovoljni bo¬
dite s svojo plačo." (Luk. 3, 14.)

Tri cvetice za mladeniče in
dekleta.

Mladeniči in dekleta se radi zaljšajo s
cveticami. Prav je to, da ljubijo cvetice;
saj je ljubezen do cvetic znamenje dobrega,
nedolžnega srca.

Tudi jaz vam tu pokažem, krščanski
mladeniči in dekleta, lep šopek, sestavljen
iz treh cvetic. Ta šopek naj vas vedno
krasi in naj vam nikoli ne zvene.

Prva cvetica je solnčna roža. Ta se
vedno obrača proti solncu in zato pomeni
lepo čednost, ki ji pravimo pobožnost, po¬
božnost je za vse dobra", pravi sv. Pavel.
Resnično pobožen človek je ljub Bogu in
ljudem, ker pobožnost dušo ozaljša z nad¬
naravno lepoto in tudi telesu podeljuje neko
nenavadno milobo.

54

Zato radi molite, pogosto prejemajte
sv. zakramente in opravljajte z vnemo po¬
božnosti, ki jih priporoča sv. cerkev.

Morda Vas bo kdo zaradi tega zasramo¬
val, toda vi se ne menite za tako zasramo¬
vanje; sramota je, če kdo postane .nezvest
svojemu Bogu in z grehom služi hudob¬
nemu duhu.

Druga cvetica je lepa bela lilija, ki po¬
meni sv. čistost. Ta je izmed vseh čednosti
najlepša in zato se^ po pravici imenuje an¬
gelska čednost. Čisti ljudje so na zemlji
kakor angeli, da, v nekem oziru celo angele
presegajo. Angeli so namreč čisti že po
svoji naravi, ker nimajo telesa in zato tudi
ne mesenega poželenja; človek pa ostane
čist le z vednim bojevanjem zoper meseno
poželenje. Po pravici torej hvali sv. pismo
čiste ljudi, ko pravi: „Kako lep je čist rod
v svetlobi; zakaj njegov spomin je večen,
ker je poznan pri Bogu in pri ljudeh."
(Modr. 4, 1.) Kako lepi so pred Bogom
prečista Devica Marija, deviški ženin sveti
Jožef, in angelski mladenič sv. Alojzij!

Mladenič, dekle krščansko, ljubi, ljubi
tudi ti to prelepo čednost. Če si čist, si

angelom nebeškim podoben, če pa se vdaš
nečistosti, nima jezik nobenega izraza, da bi
mogel povedati, kako ostudna je tvoja duša.

Da si pa ohraniš sveto čistost, moraš
skrbno paziti nanjo, ker nobena čednost
nima toliko sovražnikov, kakor ta. Beži pred
zapeljivci, kakor beži drobna ptičica pred
roparjem. Pazi na svoje čute, posebno na
oči in ušesa. Prejemaj pogosto sv. zakra¬
mente in imej prav otroško ljubezen do Marije.

Tretja cvetica je vijolica in pomeni po¬
nižnost. Brez ponižnosti nima nobena druga
čednost stanovitnosti, ker je ponižnost
podlaga vseh drugih čednosti.

Ponižnost je posebno potrebna mla¬
deničem in dekletom. V mladeniški dobi se
začne najbolj šopiriti napuh, ki se razodeva
posebno v neki upornosti, surovosti in ne¬
pokorščini do staršev in predstojnikov.
Temu napuhu je treba nasproti postaviti
pravo krščansko ponižnost. Napuh vodi v
časno in večno nesrečo, ponižnost pa dela
človeka srečnega že na tem svetu in ga
slednjič pripelje v nebesa.

Sprejmi torej, mladenič, dekle, ta lepi
šopek, in skrbi, da ti nikdar ne zvene.

——

Jezus.

„Ako kdo ne ljubi Gospoda našega
Jezusa Kristusa, bodi preklet." (1. Kor. 16, 22.)
Tako nam pridiguje sv. Pavel. In kako bi
ne zaslužil najhujšega prekletstva, kdor za
ljubezen, kakršna je Jezusova, nima ljubezni!

Ljubiš Jezusa. Da bo pa tvoja ljubezen
še bolj goreča, premišljuj večkrat ta-le trojni
dokaz Jezusove ljubezni.

Bil si obsojen v smrt in večno trpljenje
v peklu. Da pa tebi ne bo treba večno
trpeti in prenašati grozne večne smrti v
peklu, je trpel in umrl namesto tebe tvoj
Bog, Jezus Kristus.

Ljubezen se razodeva posebno v zdru¬
ženju. Ljubeče se osebe bivajo rade druga

57

poleg druge. Da bi mogel biti Jezus vedno
pri tebi in ti pri njem, da bi se mogel naj¬
tesneje s teboj združiti, je postavil zakra¬
ment sv. Rešnjega Telesa.

Sedež ljubezni je srce. Da bi te torej še
bolj prepričal o svoji ljubezni, ti je tudi svoje
srce razodel in razkril njegove skrivnosti.

In ti bi pri vseh teh dokazih božje lju¬
bezni ne mogel ljubiti Jezusa?

Kakor ti je On dal toliko dokazov
svoje ljubezni, pokaži mu tudi ti z dokazi,
da ga ljubiš.

Prvi dokaz tvoje ljubezni do Jezusa bodi
ta, da ga posnemaš. „V Kristusu ste krščeni,
Kristusa ste oblekli", pravi sveti Pavel; in
na drugem mestu: „Oblecite Gospoda Je¬
zusa Kristusa." Jezus mora torej biti naša
— obleka.  Kakor našo obleko vsakdo
vidi, tako bi moral vsak, ki nas vidi, za¬
paziti na nas Jezusove čednosti: njegovo
ponižnost, krotkost, čistost in vse druge.
Vsak kristjan bi moral biti drug Kristus.
Kdor Jezusa ne posnema, ga tudi ne ljubi.

Drugi dokaz ljubezni do Jezusa bodi
velika ljubezen do presv. Rešnjega Telesa
in do presv. Srca Jezusovega.

58

Če ti je le mogoče, obišči vsak dan Naj¬
svetejši Zakrament. Kako bi sicer mogel reči,
da ljubiš Jezusa, ako te nič ne vleče tja, kjer
on pod vidno podoba belega kruha prebiva?
Pa ne samo obiskuj, tudi prejemaj ga, ko¬
likor ti je mogoče pogosto, pri sv. obhajilu.

Tretji dokaz tvoje ljubezni do Jezusa
pa bodi tvoja ljubezen do bližnjega. Jezus
je živel in delal za druge, ti pa vidiš po¬
vsod le samega sebe, in prav nič te ne
boli, če drugi žive v grehih in hudobijah,
in nič ne storiš, da bi rešil katero neumr-
jočo dušo. To se pač ne pravi ljubiti Jezusa.
Zlasti dandanes je potrebno, da pokažemo
svojo ljubezen do Jezusa tudi v dejanju s
tem, da razširjamo dobro berilo, podpiramo
poštena društva in pomagamo zatirati krive
nauke, s katerimi se hudobni ljudje boju¬
jejo zoper katoliško cerkev.

Ljubi Jezusa, kristjan dragi, ljubi ga
ne samo z besedo, ampak v dejanju. „Kdor
ne ljubi, ostane v smrti.“ (1. Jan. 3, 14.)

O Jezus, sladki moj spomin,

Veselje srčnih globočin,

Nad med pa in sladkosti vse,

Navzočnost tvoja sladka je.

59

Ne peva se nič lepšega,
Ne sliši nič milejšega,

In slajše misli tudi ni,
Kot si preljubi Jezus ti.

Usmiljen grešnike svariš,
Spokornim upanje deliš,
Si dober, ko te iščejo,

O kaj še, če te najdejo!

Na nebu sveti mnogo luči. Največji
med njimi sta za naše oči solnce in luna.

Solnce naj nam pomeni Jezusa, luna
Marijo.

Solnce ima svetlobo in gorkoto samo
v sebi in jo daje drugim telesom. Jezus je
naše duhovno solnce, ki ima samo od sebe
in samo v sebi vso duhovno svetlobo in
gorkoto, to je resnico in milost. On raz-
svetluje s svojo resnico in ogreva s svojo
milostjo vsakega človeka, ki pride na
ta svet.

Luna nima sama v sebi nobene svet¬
lobe, ampak svojo svetlobo dobiva od
solnca, s to svetlobo pa razsvetljuje zemljo.
Tudi Marija je sama iz sebe revno člove¬
ško bitje, kakor smo mi. Toda žarki nebe-

61

škega solnca Jezusa Kristusa razlivajo svojo
svetlobo in gorkoto na Marijo v višji meri,
kakor nad vse angele in druge svetnike,
in se iz Marije razlivajo na zemljo, da raz¬
svetljujejo temo solzne doline.

Na luni se sveti solnčna svetloba, iz
Marije se nam blišče nasproti Jezusove
čednosti. Nihče ni Jezusu tako podoben,
kakor Marija. Zato je Marija vzor kristjanov.
Da postanemo Mariji podobni, za to si celo
svoje življenje resno prizadevajmo.

Luna zasveti na nebu tedaj, ko solnce
zaide za gore. Kaj nam je Marija, spo¬
znamo najbolje tedaj, ko se skrije solnce
naše sreče, in nas od vseh strani obda noč
nadlog in težav. Nikogar ni, da bi nam
pomagal, nihče nima za nas tolažilne besede.

Kam pa gre otrok, kedar mu stiskajo
srce neznosne bolesti? Ali ne k materi, ki
zna najbolje potolažiti srce svojega otroka?

In naša mati je Marija. Sam Jezus Kri¬
stus nam jo je za mater izročil.

Nikdar ne pozabi, kristijan, da je Marija
tvoja mati. V vseh stiskah in nadlogah išči
pri njej pomoči, ljubi jo z gorečo otroško
ljubeznijo in posnemaj jo. Marija te bo spo-

62

znala za svojega otroka le tedaj, če bo
videla na tebi svojo podobo; saj je vsak
otrok bolj ali manj podoben svoji materi.

Ljubi Marijo in zveličan boš. Odkrito¬
srčna in stanovitna ljubezen do Marije je
namreč po mnenju cerkvenih učenikov zna¬
menje večnega zveličanja.

Koliko svetnikov v nebesih se ima za
svojo krono zahvaliti Marijini priprošnji! In
tisti svetniki, ki so se najbolj odlikovali s
svetim življenjem, so bili že v svoji mladosti
posebni častivci Marijini, n. pr. sv. Alojzij,
sv. Stanislav Kostka.

Zato dobra mati v zgodnji mladosti uči
svoje otroke ljubiti Marijo, ker ve, da jim
lepše dote ne more zapustiti, kakor lju¬
bezen do nebeške matere. Obesi jim okoli
vratu Marijino svetinjico in hodi z njimi v
cerkev molit pred Marijino podobo. Kak
lep prizor: Malo dete pred Marijino podobo
zatopljeno v pobožno molitev!

In siv starček s palčico v roki pripogne
pred Marijino podobo svoja trhla kolena
Dolgo časa je živel, mnogo doživel, več
žalostnega kakor veselega; morda je tudi
mnogo grešil. Sedaj stoji pred vrati več-

63

nosti. In zato hodi k njej, ki je pribežališče
grešnikov in vrata nebeška, in moli k njej
s tresočim glasom: „Prosi za nas grešnike
zdaj in — ob naši smrtni uri.“

Ali tudi ti ljubiš Marijo? O da, ti jo
ljubiš. Le glej, da jo boš ljubil vedno bolj,
da ti bo z leti rastla tudi ljubezen do pre¬
svete Device.

Lepo se jutranja zarja zlati,
Lepo se solnce rumeno blišči,
Ali še lepše prestol se svetli,
Kjer zdaj Marija Kraljica sedi.

Mati iz raja zdaj gleda na nas,
Prosi Boga za otroke ves čas,
Vsmiljenje sije iz njenih oči,
Srce ljubezni do nas ji gori.

Kaj bi še treslo se revno srce,
Kaj bi oko še točilo solze,

Saj je Marija vsa polna dobrot,
Vsmiljena mati ubogih sirot.

Drugi del.

JVIOlilTVEfilK.


Jutranja molitev.

V imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen.

O moj Bog! Molim te v največji po¬
nižnosti. Verujem v t*ebe, ker si neskončno
resničen; upam v tebe, ker si vsemogočen,
neskončno dobrotljiv in usmiljen; ljubim te
nad vse, ker si neskončno popoln in lju¬
bezniv. Zahvaljujem te za vse dobrote, ki
si mi jih kdaj skazal, zlasti pa, da si me tudi
to noč tako milostno varoval.

Tebi v čast bodi vse, kar bom danes
mislil in govoril, delal in trpel. Zato zdru¬
žujem vse to z namenom in zasluženjem
Jezusa, Marije in vseh svetnikov in tako
združeno tebi darujem. Hočem se udeležiti
tudi vseh odpustkov, ki jih morem danes
dobiti s svojimi molitvami in dobrimi deli.

68

Trdno sklenem, ogibati se vsakega, po¬
sebno pa tistega greha, ki mi je že prišel
v navado. Daj mi milost, o Bog, da vestno
izpolnjujem ta svoj sklep.

„Sladko srce mojega Jezusa, daj, da te
ljubim vedno bolj in bolj." (300 dni odpustka
vsakikrat.)

„Sladko srceMarijino, bodi moja rešitev !“
(300 dni odpustka vsakikrat.)

Sveti angel varuh, moj sveti patron in
vsi svetniki božji, prosite zame!

Oče naš. — v  Češčena Marija. — Veru¬
jem v Boga. — Čast-bodi Očetu.

*

* *

Večerna molitev.

V imenu Očeta in Sina in svetega
Duha. Amen.

Moj Gospod in moj Bog! Molim te in
zahvaljujem te za vse dobrote, ki si mi jih
tudi danes skazal na duši in telesu. Ali sem
se jih pač tudi prav posluževal ? in ali sem
izpolnjeval tvoje zapovedi? Pomagaj mi, da
o tem dobro izprašam svojo vest.

69

(Izprašuj svojo vest, potem pa reci:)

O moj Bog! Ti in vsi moji grehi so mi
resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil, da me
po vsej pravici kaznuješ.

Žal so mi, ker sem tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta, največjo in preljubeznivo
dobroto, ž njimi razžalil.

Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje
življenje poboljšati, bližnje priložnosti v greh
se varovati in nič več ne grešiti.

V tvoje roke, o Bog, izročam svoje
telo in svojo dušo; tebi priporočam tudi
svoje starše, sorodnike in dobrotnike, žive
in mrtve.

Obišči, prosimo te, o Gospod, to biva¬
lišče in odženi od njega vsa zalezovanja
hudobnega duha; tvoji sveti angeli naj v
njem stanujejo, da nas varujejo v miru, in
tvoj blagoslov bodi vedno nad nami. Po
Kristusu, Gospodu našem. Amen.

„0  Marija, brez madeža spočeta, prosi
za nas, ki se k tebi zatekamo." (100 dni od¬
pustka enkrat na dan.)

Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim srce in

dušo svojo.

70

Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v
zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno
izdihnem dušo svojo.

(300 dni odpustka vsakikrat, ako se molijo vsi
trije vzdihljeji; 100 dni vsakikrat, ako se moli le eden.)

Sveti angel varuh, moj sveti patron in vsi
svetniki božji, prosite za me.

Oče naš. — Češčena Marija. — Verujem
v Boga. — Čast bodi Očetu.

Opomba.  Če ti je le mogoče, moli vsak večer
tudi sv. rožni venec.

Sveta maša.

Zložena iz molitev raznih svetnikov.

Pristop.

O Bog, Oče našega Gospoda Jezusa
Kristusa, Bog očakov, prerokov, mučencev,
devic in vseh, ki te spoznavajo, k tebi vzdi¬
hujemo; o neskončno veličastvo, ki si se
nas usmilil v času in nam poslal svojega
edinorojenega Sina, Boga Gospoda, Zve¬
ličarja našega, ki je spočet od svetega Duha,
oznanjen po angelu, rojen iz Marije Device,
po katerem si nas odrešil večnega pogub¬
ljenja! Po njem, tvojem Edinorojencu, te
prosim, o nebeški Oče, pridi mi na pomoč
in ne sodi me po mojih delih. Tvojih za-

72

povedi nisem izpolnjeval. Usmili se me,
prizanesi mojim gehom, dodeli mi duha po¬
kore ! Kakor je David molil: „Po obilnosti
svojega usmiljenja izbriši mojo hudobijo!"
tako kličem tudi jaz veličastvo tvoje, da mi
odpustiš vse grehe moje.

Dodeli mi, da v živi veri, s čistim srcem
in s stanovitno pobožnostjo opravljam
dela svete ljubezni in zvest ostanem tvoji
cerkvi, da uidem kazni in večnemu ognju,
ki si ga pripravil hudobnim. To te prosim
po našem dobrotljivem in češčenem Zve¬
ličarju, Jezusu Kristusu, po katerem naj ti bo
čast in hvala, slava in zahvala na vekomaj!
Amen. (Molitev sv. Ciprijana.)

Glorija.

Čast Bogu na visokosti in mir ljudem
na zemlji, ki so svete volje! Hvalimo te,
častimo te, molimo te, povišujemo te, za¬
hvaljujemo te zavoljo tvoje velike slave.
Gospod Bog, nebeški kralj! Bog, vsemo¬
gočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus
Kristus! Gospod Bog, Jagnje Božje! Sin
Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi

73

našo molitev! Ki sediš na desnici Očetovi,
usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam
Gospod, ti sam Naj višji, Jezus Kristus, s
svetim Duhom v veličastvu Boga Očeta.
Amen. (Cerkvena molitev.)

Predobrotljivi Jezus, Beseda Očetova,
podoba veličastva Očetovega, v katero an¬
geli radostno gledajo, uči me, da izpolnjujem
tvojo voljo. Naj me vodi tvoj sveti Duh,
da pridem v tisti presrečni Jeruzalem, kjer
je večni dan, kjer vlada en duh med vsemi
božjimi otroki, — da pridem v mesto sve¬
tega miru, nerazrušljive gotovosti in gotove
večnosti, — da pridem v kraj večnega po¬
koja in mirne sreče, srečne ljubeznivosti in
ljubeznivega veselja, kjer ti, o Gospod, z
Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ
na vekomaj. Amen. Molitev sv. papeža Gregorija.

Berilo.

Naj utihnejo vse stvari pred teboj, o
Gospod, ti sam pridi in govčri moji duši;
glej, duša, tvoja služabnica, posluša. Navdaj
me z gorečnostjo prerokov, z ljubeznijo
apostolov, in sam dopolni v meni, kar si

74

po njih govoril in obljubil! Razsvetljuj me,
o Gospod, in hrani me milostno, dokler
vzdihujem v ječi te umrljivosti; zakaj silno
potrebujem razsvetljenja in hrane! Tvoja
sveta beseda naj mi bo svetilo, ki sveti mo¬
jim stopinjam, in tvoje presveto Rešnje Telo
naj mi bo hrana, da ne omagam na svojem
potovanju, ampak srečno pridem k tebi!
Amen. (Molitev sv. Frančiška Sal.)

Sveti evangelij.

O Gospod, Jezus Kristus, Beseda Oče¬
tova, ki si prišel na svet, da rešiš grešnike;
prosim te, po svoji veliki milosti poboljšaj
moje življenje, stbri popolnejše moje dejanje
in uredi moje nagibe. Odvzemi mi, kar je
meni škodljivega in tebi nedopadljivega, in
dodeli mi, kar ti spoznaš, da je meni ko¬
ristno. Kdo bi očistil, kar je nečisto spo¬
četega, kakor le ti edini. Saj le ti, o Bog
neskončnega usmiljenja, si edini, ki greš¬
nike opravičuješ in v hudobiji zamrle obu¬
jaš k življenju. Jaz vzdihujem k tebi, stegni
roko svojega usmiljenja nad me in zatri v
meni, kar bi ne dopadlo tvojim presvetim

75

očem. Gospod, ti imaš zdravje in bolezen;
zdrave ohrani in bolne milostljivo ozdravi.
Amen. (Molitev sv. Avguština.)

Vera.

O začetek in vir naše vere, dodeli mi
živo, trdno, delavno in popolno vero! Daj
mi tako vero, ki jo ti imenuješ veliko, in ki
vse more doseči, da se vselej in povsod
ravnam po njej! Obvaruj me vseh lažnivih
mnenj človeške modrosti, ki bi kaj kaliti
mogla modro podložnost mojega uma pod
tvojo neskončno modrost. S to sveto vero
mi dodeli tudi dar vednosti, modrosti, sveta
in umnosti, da vedno popolneje verujem.
Pomagaj mi milostno, da hodim vedno za
to sveto lučjo, ne pa po svoji slabi in zmot¬
ljivi pameti. Potrdi mojo voljo, da s tvojo
pomočjo stanovitno izvršujem ta sveti sklep.
Amen. (Molitev sv. Terezije.)

Darovanje.

Gospod, sveti Oče, ki si po svojem
Sinu, Jezusu Kristusu, postavil daritev nove

76

zaveze, ki jo je sveta cerkev prejela od apo¬
stolov in ti jo daruje po vsem svetu; prosim
te, sprejmi milostno ta prečeščeni dar v
zveličanje svojega ljudstva, ki si ga odrešil
s predrago krvjo svojega edinorojenega Sina.
Po tej daritvi, ki jo je on sam krvavo za
nas opravil na oltarju svetega križa, ti da¬
rujem svojo dušo, svoj spomin, svojo pamet,
svojo voljo, svoje telo, svoje znance in
prijatelje in vse, karkoli imam. Dodeli mi,
da od tebe prejete darove prav rabim po
zapovedi tvoje božje volje. Amen. (Molitev
sv. Ireneja.)

Bodi pozdravljena, zveličanska daritev,
za me in za ves človeški rod darovana na
oltarju križa! Bodi pozdravljena, preblaga
in predraga kri, ki je tekla iz ran mojega
križanega Gospoda Jezusa Kristusa in je od¬
vzela grehe sveta! Spominjaj se, o Gospod,
svoje stvari, ki si jo odrešil s svojo krvjo!
Žal mi je, da sem grešil; srčno želim po¬
ravnati, kar sem hudega storil. Odvzemi
mi, o predobrotljivi Oče, vse moje krivice
in pregrehe, da bom na duši in na telesu
očiščen in tako pripravljen, vredno sprejeti
presveto hrano. Naj mi bo ta vsa duhovna

77

jed v odpuščenje vseh mojih grehov, v po¬
polno očiščenje mojih slabosti, v obrambo
pregrešnih misli. Naj prenovi vse moje
notranje mišljenje; naj mi bo zveličanska
pomoč, da delam le, kar je tebi dopadljivo.
Naj mi bo v zanesljivo, gotovo brambo
zoper vse zalezovanje hudobnega duha na
duši in na telesu. Amen. (Molitev sv. Ambroža.)

Predglasje.

Hvalim, slavim in častim te, o pre-
ljubeznivi Jezus! Zedinim se s tisto neiz¬
rekljivo slavo, s katero ti hvališ prečeščeno
Trojico in s katero ona tebe poveličuje, in
katera se potem razliva na preblaženo De¬
vico Marijo, in na vse angele in svetnike,
ki tvoje častito veličastvo neprenehoma po¬
veličujejo, molijo in z združeno radostjo
slavijo z nam nerazumljivo hvalo. Zato te
prosim, dovoli nam, da tudi mi svoje gla¬
sove združimo z njimi in v ponižnosti kli¬
čemo: Svet, svet, svet je Gospod Bog Sabaot!
Nebo in zemlja sta polna njegovega veli¬
častva! Hosan a  na višavi! Češčen bodi, ki
pride v jmen u  Gospodovem! Hosana na
višavi! (Molitev sv. Mehtilde.

78

Sveto.

Svet si, o Gospod, ti kralj vseh časov
in delivec vse svetosti! Tvoja je vsemo¬
gočnost, s katero deliš svoje svete darove.
Svet je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod
in Zveličar, Jezus Kristus, ki je prečudno
iz tebe rojen pred vsem časom. Svet je z
obema vred tvoj sveti Duh, ki pregleduje
neizmerne globočine tvoje večnosti in po¬
svečuje vse, kar je svetega v nebesih in na
zemlji. (Molitev sv. Germana.)

Pred povzdigovanjem.

Vzdihujem k tebi, o premili Oče, po
njem, ki je naš višji duhovnik in naša da¬
ritev. Naj bo ta presveta daritev v močno
zdravilo vsem mojim dušnim ranam. Naj
mi bo v zmagovalno dopolnjenje vseh
čednosti in v gotovo brambo zoper vse
nevarnosti v življenju in v smrti! Pa ne
samo meni, ampak vsem naj bo v od-
puščenje grehov in v večno življenje, ker
ne le zase, ampak po zapovedi tvoje lju¬
bezni prosimo za vse naše brate in sestre!
(Molitev iz obredov sv. Jakoba.)

79

Spomni se, o Gospod, vseh svojih ver¬
nih in usmili se krščanskega ljudstva; ohrani
duhovski stan in vse duhovne družbe v svoji
sveti službi. Potrdi vse, ki se trudijo; tolaži
žalostne; dodeli bolnim zdravje dušno in
telesno; preskrbi uboge in potrebne z vsem,
kar jim je v tem življenju koristno. Pripelji
popotne srečno nazaj na njihov dom. Po¬
vrni obilno, kot dober Oče, s svojo milostjo
vsem, ki smo jih kaj razžalili, pohujšali ali
kakorsibodi kako poškodovali. Poboljšaj
vse, ki so se kaj zmotili ali pregrešili. Spre¬
obrni neverne k pravi veri; pripelji krivo¬
verce k edinosti svete cerkve in pokaži jim
luč resnice. Nakloni grešnike k pravi po¬
kori in dodeli pravičnim, da stanovitni
ostanejo v svojih trdnih sklepih. Dodeli
vse dobro našim staršem in znancem, našim
dobrotnikom, prijateljem in sovražnikom in
tudi njim, ki za nas molijo, ali so se naši
molitvi priporočili. Varuj jih vsega hudega
in potrdi jih, da do konca stanovitni osta¬
nejo v tvoji službi in da po tem revnem
življenju pridejo v svojo pravo domovino
k tebi, večnemu plačilu in v neskončno
slavo vseh svetnikov! (Molitev svetega papeža
Martina.)

80

Vzdihujemo k tebi po priprošnji tvojih
svetnikov, ki se jih spominjamo pri tej pre¬
sveti daritvi, zlasti presvete, neomadeževane
in prečastite nebeške kraljice; potem po pri¬
prošnji vseh starih očakov in tudi svetih
apostolov, mučenikov, spoznavavcev in vseh
svetnikov, da nam odpustiš naše grehe,
ki si sam svet in rad uslišiš prošnje svojih
svetnikov. Po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem. Amen. (Molitev iz obredov sv. Bazilija.)

Pri povzdigovanju.

Pozdravljam te, resnično telo Jezusa
Kristusa, ki si bilo darovano zame na križu!
Najponižneje te molim.

Jezus, tebi živim! Jezus, tebi umrjem!
Jezus, tvoj sem živ in mrtev! Amen.

Pozdravljam te, dragocena kri Jezusa
Kristusa, ki si bila prelita zame na križu!
Najponižneje te molim.

Jezus, bodi mi milostljiv!

Jezus, usmili se me!

Jezus, odpusti mi moje grehe! Amen.

81

Po povzdigovanju.

Molim te, o presladki Jezus, moj Zve¬
ličar, ki na tem svetem oltarju bivaš kot naš
resnični višji duhovnik in kralj! Iz cele duše
te hvalim, ker si me s svojim križem in s
krvavo daritvijo svojega telesa in svoje krvi
odrešil in me tako spravil z nebeškim Oče¬
tom. Po neizmernosti tvoje ljubezni te pro¬
sim, naj se udeležim s tvojo cerkvijo vseh
milosti, katere si nam prislužil s svojo
spravno smrtjo, s svojim častitim vstajenjem
in z zmago svojega čudovitega vnebohoda.

Oči moje duše te gledajo, o Gospod,
v podobah, ki tvoje veličastvo prikrivata
telesnim očem. Trdno verujem, da si ti,
Odrešenik sveta, ti večna resnica, v tej pre¬
sveti hostiji resnično pričujoč s svojo božjo
in človeško naravo in da se v tem kelihu
pretaka ravno tista kri, ki je za nas tekla
na svetem križu.

O moj Bog, kakor si izpremenil ta
kruh in to vino, izpremeni tudi mene z
močjo svoje ljubezni vsega tako, da mi
ostane le zunanjost, sicer pa da bom iz ne¬
čistega zdaj čist, iz jezljivega potrpežljiv, iz

6

82

zdražljivega miren, iz napuhnjenega ponižen,
iz nehvaležnega hvaležen, iz opravljivega
ljubezniv, iz lahkomiselnega in lenega bogo-
ljuben in zvest kristjan. Amen. (Molitev sve¬
tega Frančiška Sal.)

Pri očenašu.

Oče naš, prevzvišeno veličastvo in kralj
vseh kraljev, ki si v nebesih, kamor naj se
povzdigujejo vse naše misli! Posvečeno bodi
v nas tvoje ime, ki je v sebi večno sveto.
Pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo tvoje
milosti in ljubezni, da vrže ven kneza tega
sveta. Zgodi se tvoja volja, kakor v ne¬
besih, tako na zemlji; saj je največje veselje
angelov in so želje vseh svetnikov, da bi
se izpolnila vselej tvoja volja, ki je vir ne¬
beške radosti. Daj nam danes naš vsak¬
danji kruh, da z njim okrepčani zvesto iz¬
polnjujemo tvojo božjo voljo. Odpusti nam
naše dolge, da pristopimo potolaženi in za¬
užijemo kruh življenja. Odpusti nam, o Go¬
spod, kakor tudi mi odpuščamo svojim
dolžnikom; saj radi odpustimo iz ljubezni
do tebe vsem, ki so nas razžalili, ker s tako
majhno ceno zadobimo odpuščenje svojih

83  .

brezštevilnih grehov. In nas ne vpelji v
izkušnjavo, ker mi, slabe stvari, nikakor ne
moremo sami iz sebe premagati izkušnjav.
Temuč reši nas hudega, ki smo ga zaslužili
s svojimi pregrehami, da resnično rešeni in
prosti z veselim srcem do konca svojega
življenja služimo tvojemu božjemu veličastvu.
Amen. (Očenaš sv. Bonaventure.)

Jagnje Božje.

O Jagnje Božje, usmili se nas in daruj
se svojemu nebeškemu Očetu za nas v svoji
ponižnosti in v svoji potrpežljivosti, da do¬
sežemo vse čednosti, ki nam jih manjka!

O Jagnje Božje, usmili se nas in daruj
se za nas svojemu nebeškemu Očetu v vsi
bridkosti svojega trpljenja, v popolno spravo
za naše grehe!

O Jagnje Božje, usmili se nas in daruj
se za nas Bogu Očetu z vso ljubeznijo svo¬
jega božjega Srca v nadomestilo vseh dobrih
del, ki nam jih manjka! Amen. (Molitev svete
Mehtilde)

Molitev za mir.

Blagoslovi, Gospod, svojo cerkev, ki
je bila od začetka in bo do konca časov!

6 *

84

Blagoslovi vsa ljudstva in vse soseske! Po¬
šlji ljubi mir z nebes našim dušam; dodeli
mir svoji sveti cerkvi! Daj, o Gospod, mir
našim kraljem, duhovnim in deželskim ob¬
lastnikom in vsem njihovim podložnikom,
O kralj miru, ki nam vse daješ, ohrani nas
vse v svetem miru, ker razun tebe ne spo¬
znamo nobenega Boga. Saj imenujemo in
kličemo le tvoje ime, da naše duše v tvojem
Duhu živijo in da smrt greha ne napade
nas, tvojih služabnikov in služabnic. Amen.
(Iz maše Etijopcev.)

Sveto obhajilo.

Duša Kristusova, posveti me!

Telo Kristusovo, odreši me!

Kri Kristusova, napoji me!

Voda strani Kristusove, operi me!

Trpljenje Kristusovo, potrdi me!

O dobri Jezus, usliši me!

V svoje rane skrij me!

Od tebe ločiti se, ne pusti me!

Pred hudim sovražnikom brani me!

V smrtni uri kliči me!

In k sebi priti pusti me,

85

Da s svetniki tvojimi hvalim te

Na vekov veke vse. Amen.

(Vsakikrat 300 dni, po sv. obbajiju 7 let in
7 kvadragen.)

Po svetem obhajilu.

O Gospod Jezus Kristus, Beseda Božja,
Sin Očetov, ki si s svojim zveličanskim trp¬
ljenjem pretrgal vse vezi naših grehov, raz¬
svetli nas z lučjo svoje milosti in odvzemi
nam vse naše grehe! Saj si nam usmiljen in
milostljiv Gospod, naš Bog, ki ne poznaš ma¬
ščevanja in si poln usmiljenja, resnično svet in
pravičen.O, vodi nas, Gospod, po poti svojega
usmiljenja in raztrgaj vse vezi naših hudobij!

Gospod Bog, nebeški Oče, ker smo
pred teboj grešili vedoma ali nevedoma, v
hudobiji ali v lahkomišljenosti svojega srca,
v nečistem nagnjenju, v dejanju, z besedo
ali v mislih, zanesi nam, o Gospod, ki po¬
znaš našo slabost! O premili ljubljenec
ljudi, dodeli nam odpuščenje vseh naših
grehov! Odpusti nam, o usmiljeni Bog!
Usmili se nas, napolni nas s strahom svo¬
jega presvetega Imena! Reši nas vseh kazni,
ki smo jih zaslužili s svojimi grehi! Daj nam,

86

o Gospod, novo srce in resnično spoznanje,
da bežimo pred vsem dejanjem hudobnega
duha! Pomagaj nam, da vselej izpolnjujemo
tvojo voljo, in zapiši naša imena v bukve
večnega življenja, da bomo enkrat z vsemi
svetniki združeni, po Jezusu Kristusu, ki
mu bodi s teboj in s svetim Duhom moč
in veličastvo zdaj in na vekomaj! Amen.
(Molitev sv. Bazilija.)

Pri blagoslovu.

Blagoslovi naj me, dobrotljivi Jezus, tvoja
vsemogočnost, uči naj me tvoja modrost,
napolni naj me tvoja sladkost, in tvoja do¬
brota naj me nase potegne in zedini s teboj
na vekomaj! Amen. (Molitev sv. Mehtilde.)

Opomba. Hodi rad k sv. maši, ne samo ob
nedeljah in zapovedanih praznikih, ampak tudi ob
delavnikih, če ti je le mogoče. „Sv. maša je solnce
vseh duhovnih opravil, središče krščanske vere, duša
pobožnosti, neizrekljiva skrivnost, ki obsega brezdno
božje ljubezni." Tako piše sv. Frančišek Šaleški.

Če si pri več svetih mašah, lahko pri njih moliš
sv. rožni venec ali katerekoli druge molitve. Tudi
lahko med sv. mašo premišljuješ življenje in trpljenje
Jezusovo, poslednje reči ali druge verske resnice.
Samo pri poglavitnih delih sv. maše skrbi, da obrneš
svoje misli na to, kar se godi na oltarju.

Sveti zakramenti.

Že kot majhni otroci smo se učili te¬
meljne resnice naše sv. vere, da je milost
božja  k zveličanju potrebna. Milost božja
pa je notranji, nadnaraven dar, ki ga nam
Bog podari zavoljo zasluženja Jezusa Kri¬
stusa, da se moremo zveličati, in je dvojna :
1. dejanska, 2. posvečujoča.

Dejanska milost je nadnaravna, duši
samo začasno  podeljena milost, ki nam
pomaga  opravljati dobra, to je taka dela
ali dejanja, ki služijo za večno zveličanje.

Posvečujoča milost je nadnaravna, duši
trajno  podeljena milost, ki nas pre¬
rod  i v novo nadnaravno življenje.

88

Potrebna nam je obojna milost, dejanska
in posvečujoča, da moremo kaj za nebesa
zaslužnega storiti. Brez posvečujoče mi¬
losti je človek na duši mrtev. Kakor mrlič
za ta svet, tako tak človek ne more storiti
nič za oni svet. In kakor mrlič pride v grob,
tako človek brez posvečujoče milosti v
pekel. Če smo v stanu posvečujoče mi¬
losti, smo podobni mladikam, ki so zdru¬
žene s trto. Trta pa je Jezus Kristus. Če
nimamo posvečujoče milosti, smo mladike
odrezane od trte. In take mladike niso za
nobeno rabo; zbero se in v ogenj vržejo.

Pa tudi dejanska milost je vsakemu
človeku potrebna: potrebna je grešniku,
da se izpreobrne k Bogu; potrebna pra¬
vičnemu, da ostane stanoviten v posveču¬
joči milosti, in da izvršuje zaslužna dela.

Dejansko milost nam Bog podeljuje ob
raznih prilikah, posvečujočo pa nam pode¬
ljuje in pomnožuje zlasti v svetih zakra¬
mentih.

Milost božja je namreč nevidna, človek
pa nevidnih reči ne more spoznati drugače,
kakor po posebnih čutnih, vidnih zname¬
njih. Da bi torej človek vedel, kdaj se mu

89

podeli ali pomnoži posvečujoča milost, je
Jezus Kristus postavil posebna vidna zna¬
menja,  ki notranjo, nevidno milost po
zunanje kažejo in ob enem to milost tudi
podeljujejo. Tem vidnim znamenjem pra¬
vimo zakramenti.

Nekatere zakramente si že prejel: bodi
Bogu zanje hvaležen; druge boš še prejel:
skrbi, da jih prejmeš dobro pripravljen.
Kdor prejme katerikoli izmed sedmih za¬
kramentov nevredno, stori božji rop.

Sveti krst. ®*st9

Pri sv. krstu si dobil odpuščenje izvir¬
nega greha in vseh kazni, prejel si posve¬
čujočo milost božjo, postal si božji otrok
in ud katoliške cerkve.

Kolika sreča zate, da te je Bog že v
zgodnji mladosti poklical v svojo sv. cerkev!
Kako nesrečen bi bil, ko bi bil rojen med
pogani ali krivoverci! Zvesto izpolnjuj, kar
so pri svetem krstu v tvojem imenu ob¬
ljubili tvoji botri, in večkrat ponovi krstno
obljubo.

90

Krstna obljuba.

O Bog, Oče, Sin in sveti Duh! Jaz,
tvoj otrok, pokleknem v ponižnosti pred
tvoje božje veličastvo in te molim z naj¬
večjim spoštovanjem. Zahvaljujem te iz ce¬
lega srca za vse dobrote, ki si mi jih skazal;
posebno pa te zahvaljujem za milost sve¬
tega krsta. Čeprav se pri svojem krstu nisem
zavedal, kako sveto zvezo si sklenil ti z
menoj in jaz s teboj, vendar sedaj ponav¬
ljam prostovoljno in s prisrčno hvaležno¬
stjo to sveto zavezo in hočem vekomaj
biti in ostati tvoj zvesti, pokorni otrok. Zato
se odpovem hudobnemu duhu in vsemu
njegovemu dejanju in vsemu njegovemu
napuhu. Verujem v tebe, Bog Oče, vse¬
mogočni Stvarnik nebes in zemlje. Ve¬
rujem v tebe, o Jezus Kristus, ki si pravi
in edini Sin božji in naš Oospod, ki si bil
za nas rojen iz Marije Device in si za nas
trpel. Verujem v eno, sveto, katoliško in
apostolsko cerkev, občestvo svetnikov, od¬
puščanje grehov, vstajenje mesa in večno
življenje. Obljubim, moj Bog, da hočem iz¬
polnjevati tvoje svete zapovedi, pridno pre-

91

jemati svete zakramente in druge zveli¬
čavne pripomočke ter živeti in umreti kot
tvoj pokorni otrok. Daj mi milost, da ni¬
koli ne prelomim te svoje obljube in da se
precej zopet poboljšam, če se kaj pregrešim,
da tako dosežem večno življenje, ki si ga
milostno obljubil. Ljuba mati Marija, pod¬
piraj me! Sveti angel varuh, varuj me! Sveti
moj patron, prosi zame! Amen.

Sveta birma, msn

Pri sv. krstu si postal kristjan, pri sveti
birmi pa vojak Kristusov. Največa sramota
za vojaka je strahopetnost. Zato se varuj,
da se iz strahu pred svetom ne izneveriš
Jezusu Kristusu. Pri sveti birmi si prejel
milost, da moreš sveto vero stanovitno
pričati in po njej živeti.

Molitev.

Vsemogočni večni Bog, srčno se ti za¬
hvaljujem, da si me v zakramentu sv. birme
s svojo milostjo v veri potrdil. Ponovi,
prosim te, o Gospod, v meni to milost, da
se svete vere nikdar ne bom sramoval,

92

ampak jo stanovitno pričal pred vsem svetom
z besedo in dejanjem in živel po njej do
smrti. Amen.

Zakrament svete pokore.

(.Pouk in molitve.)

Nič omadeževanega ne more iti v ne¬
beško kraljestvo. Omadeževan pa je bil ves
človeški rod z izvirnim grehom, in vsak
posamezen človek še s svojimi lastnimi oseb¬
nimi grehi. Da bi nas rešil teh madežev in
nam nebeška vrata zopet odprl, je Gospod
Jezus Kristus prelil za nas svojo drago kri
in postavil dva zakramenta, v katerih naj bi
ta za nas prelita kri izpirala madeže naših
duš. To sta zakramenta sv. krsta in svete
pokore.

Pri svetem krstu se odpušča izvirni
greh in vsi pred svetim krstom storjeni
grehi.

Po sv. krstu storjeni grehi se pa od¬
puščajo v zakramentu sv. pokore, in brez
tega zakramenta se v novi zavezi ne mo¬
rejo odpustiti. Če ga človek ne more v res¬
nici prejeti, ga mora prejeti vsaj v željah

93

(in voto), kakor pravijo, to je, vsaj željo
mora imeti, da bi ta zakrament prejel.

Če namreč kdo obudi popolni  kes
nad svojimi grehi in ima voljo, prejeti za¬
krament sv. pokore, kakor hitro bo mogoče,
so mu grehi precej odpuščeni, kakor hitro
je popolni kes obudil. In če mu ni mogoče
izpovedati se zato, ker ni duhovnika, bo
tudi brez izpovedi zveličan. Ta nauk svete
cerkve je posebno važen za tiste, ki jih tako
hitro napade smrtna nevarnost, da du¬
hovnik ne more priti k njim ob pravem
času.

A to je le neka izjema, da se brez res¬
ničnega prejema zakramenta svete pokore
odpuščajo grehi; redno se odpuščajo v tem
zakramentu.

Žal da so mnogi ljudje o tem zakra¬
mentu silno slabo poučeni. Zato ne bo
odveč, ako podamo o njem kratek pouk.

Da vredno prejmeš zakrament sv. po¬
kore, ti je potrebnih pet reči: 1. izpraše¬
vanje vesti; 2. kes ali obžalovanje; 3. trdni
sklep; 4. izpoved; 5. zadostovanje.

94

Če katere izmed teh pet reči ne opraviš
tako, kako je potrebno, ne moreš veljavno
prejeti zakramenta sv. pokore in dobiti od-
puščenja grehov. Zato je potrebno, da znaš
dobro vse, kar uči katekizem o tem zakra¬
mentu. Najpotrebnejše je tu povedano.

Še predno pristopiš k izpovednici, si
moraš izprašati vest in obuditi kes in trdni
sklep. Najboljše je, če to storiš doma, predno
greš v cerkev k izpovedi. Poklekni pred sveti
križ in moli prav pobožno:

„Pridi, sv. Duh, razsvetli mi um, da
prav spoznam svoje grehe; nagni mi voljo,
da se jih resnično kesam, odkritosrčno iz¬
povem, zanje zadostujem in se resno po¬
boljšam." Potem se zamisli v božjo priču-
jočnost, postavi se v duhu pred sodni stol
Jezusa Kristusa in si

izprašaj vest

takole:

1. Kdaj sem bil zadnjič pri izpovedi?

2. Ali sem zamolčal kak smrtni greh ?

3. Ali sem se takrat resnično kesal
svojih grehov in sklenil, da jih več ne
storim ?

95

4. Ali sem v smrtnem grehu prejel sveto
obhajilo? in ali se je to zgodilo tudi o ve¬
likonočnem času ?

5. Ali sem natančno opravil naloženo
pokoro?

6. Ali sem po svoji moči popravil škodo,
ki sem jo bil storil bližnjemu?

Potem se izprašuj najprej brez tiskanih
vprašanj, kaj si grešil.

1. Premisli božje in cerkvene zapovedi in
poglavitne grehe in vprašaj se prav resno,
kaj si grešil v mislih in željah, besedah in
dejanju, ali z opuščanjem dobrega.

2. Dalje še premisli, ali si se udeležil
kakega tujega greha, in ali si izpolnjeval
dolžnosti svojega stanu.

Potem še le vzemi, ako se ti zdi po¬
trebno, v roke tiskana vprašanja, da se tem
ložje spomniš kakega greha, ki si ga res
storil, pa morda pozabil.

1. O božjih zapovedih.

1. zapoved.

1. Ali sem radovoljno dvomil o kaki
verski resnici?

96

2. Ali sem rad poslušal govorjenje zoper
vero? bral veri sovražne spise?

3. Ali sem bil nemaren za pouk v
sveti veri ?

4. Ali sem mrmral zoper Boga?

5. Ali sem storil kaj praznoverskega ?

6. Ali sem raztreseno molil ?

7. Ali sem opustil vsakdanje molitve?

8. Ali sem opustil kako pobožnost, ker
me je bilo sram?

2. zapoved.

1. Ali sem se norčeval iz svetih reči?

2. Ali sem lahkomišljeno izgovarjal sveta
imena ?

3. Ali sem v jezi izgovarjal sv.imena?
Ali sem klel?

4. Ali sem kdaj brez potrebe ali po
krivem prisegel ?

3. zapoved.

1. Ali sem ob nedeljah in praznikih brez
potrebe opravljal hlapčevska dela?

2. Ali sem ob nedeljal in praznikih po
lastni krivdi opustil sveto mašo?

Q7

3. Ali sem prišel ob nedeljah in praz¬
nikih po lastni krivdi znatno prepozno k
sveti maši ?

4. Ali sem bil v cerkvi raztresen ali pa
sem se ondi nespodobno vedel ?

4. zapoved.

1. Ali sem bil do staršev ali predstoj¬
nikov trmast ali surov ?

2. Ali sem jim želel kaj hudega?

3. Ali sem jih žalil? jezil? nisem molil
zanje ?

4. Ali jih kdaj nisem ubogal ?

5. Ali sem zasramoval stare ljudi ?

5. zapoved.

1. Ali sem koga tepel ali poškodoval?

2. Ali sem koga psoval ? mu želel kaj
hudega ?

3. Ali sem imel v srcu srd in sovraštvo
do koga?

4. Ali sem koga zapeljal v kak greh ?

5. Ali sem trpinčil živali?

7

98

6. in 9. zapoved.

1. Ali sem radovoljno mislil kaj ne¬
sramežljivega ?

2. Ali sem radovoljno imel poželenje,
videti, slišati ali storiti kaj nesramežljivega?

3. Ali sem govoril kaj nesramežljivega
ali pel kake nesramežljive pesmi?

4. Ali sem radovoljno poslušal kaj ne¬
sramežljivega ? kaj takega bral ali drugim
dajal brati ?

5. Ali sem prostovoljno gledal kaj ne¬
sramežljivega?

6. Ali sem storil kaj nesramežljivega?
sam ali z drugimi ?

7. Ali sem dopustil kaj nesramežljivega
od drugih ?

7. in 10. zapoved.

1. Ali sem vzel staršem kaj jedil ali
denarja?

2. Ali sem drugim kaj vzel ?

3. Ali sem goljufal?

4. Ali sem obdržal najdene ali poso¬
jene reči ?

5. Ali sem poškodoval tuje blago ?

99

6. Ali sem sprejel kaj ukradenega?

7. Ali sem imel namen krasti, če tudi
potem nisem ničesar ukradel ?

8. zapoved.

1. Ali sem se lagal? ali sem s tem dru¬
gim škodoval?

2. Ali sem pri drugih brez vzroka sumil
kaj hudega?

3. Ali sem koga po krivem dolžil kake
napake ?

4. Ali sem brez potrebe dalje pripo¬
vedoval napake drugih ?

2. O cerkvenih zapovedih.

1. Ali sem zapovedane postne dni jedel
meso ?

2. Ali sem opustil zapovedano izpoved
in sveto obhajilo, zlasti o velikonočnem času?

3. O poglavitnih grehih.

1. Ali sem bil napuhnen ali gizdav? —
— Ali sem koga zaničeval?

2. Ali sem bil skop ? — Ali sem bil trd
do revežev?

7

100

3. Ali sem bil nevoščljiv ali škodo¬
željen ?

4. Ali sem bil nezmeren v jedi in pijači?

5. Ali sem bil jezen ? — Ali sem bil
prepirljiv ?

6. Ali sem bil len pri delu? Za službo
božjo ?

4. O tujih grehih.

1. Ali sem se udeležil kakega tujega
greha ?

2. Ali sem molčal h grehu drugih, ko
bi ga bil moral naznaniti staršem ali pred¬
stojnikom ?

Potem se še vprašaj, kateri greh storiš
največkrat, da spoznaš svojo poglavitno na¬
pako. Da jo odpraviš, bodi ti posebna skrb.

Pri smrtnih grehih se moraš še posebej
vprašati 1. o njihovem številu in 2. vsaj o
tistih okoliščinah, ki izpreminjajo vrsto smrtnih
grehov, ali ki Jz sicer malega greha narede
smrtni greh. Če se števila smrtnih grehov
ne moreš n a ta n čn o spomniti, določi vsaj
približno  število. Vprašaj se, če si kak
smrtni greh storil povprek vsak dan enkrat,

101

dvakrat . . . pet do šestkrat i. t. d.; ali morda
na teden enkrat, dvakrat i. t. d.

Sicer je pa tudi mali greh zate lahko
smrtni greh, smrtni greh pa mali greh. Vsak
greh, ki si ga imel za smrtnega tisti trenotek.
ko si ga naredil, je zate pred Bogom smrtni
greh. In če si naredil kaj takega, kar je samo
na sebi smrtni greh, pa nisi nič mislil, da
bi utegnil biti smrtni greh, ampak si ga
imel za mali greh, potem ti ga je tudi Bog
prištel kot mali greh. Da boš pa vedel vselej
razločiti ali si grešil ali ne, vedi, da greh
stori le tisti,ki vedoma in prosto¬
voljno prelomi božjo postavo.

Vedoma prelomiš božjo postavo, če
se tedaj, ko kaj delaš ali šele hočeš storiti,
zaveš, da je to, kar delaš ali hočeš storiti,
greh, pa vkljub temu grešno dejanje nada¬
ljuješ ali storiš. Če se pa šele potem, ko
je dejanje že dovršeno, spomniš ali zveš,
da je bilo tisto dejanje ali opuščanje pre¬
grešno, nisi greha naredil, ker nisi vedoma
prelomil božje postave.

Prostovoljno prelomiš božjo postavo,
kedar bi jo mogel izpolniti, (čeprav težko),
pa je vendar ne izpolniš.

102

Primer. Ti bi šel v nedeljo lahko k sveti
maši, pa vendar ne greš. S tem si prosto¬
voljno prelomil božjo postavo in grešil. — Če
si pa bolan in zato ne greš, nisi prostovoljno
prelomil postave in zato tudi nisi grešil.

Ko si si izprašal vest, obudi
kesanje in trdni sklep

tako, da kratko premišljuješ vse, ali pa
samo nekatere teh le resnic: 1. da je Bog
neskončna popolnost in ljubeznivost, ki jo
grešnik zaničuje; 2. daje moral Jezus Kristus
zaradi greha bridko trpeti in umreti; 3. da
z grehom izgubimo nebesa; 4. da si z gre¬
hom zaslužimo pekel in druge kazni; 5. da
je greh že sam na sebi ostuden.

Zadostuje tudi, če premišljuješ samo
eno teh resnic, n. pr. peklenske kazni, da
se ti le zbudi pri tem premišljevanju stud in
žalost nad grehi. Ako moreš prav iz srca
vzdihniti te-le besede: „0 da bi nikdar ne
bil storil teh grehov!" je to znamenje, da
imaš pravo kesanje.

S kesom pa mora biti vselej združen
trdni sklep, ker brez njega ni pravega ke¬
sanja. Skleniti moraš, da ne boš storil nikdar

103

več nobenega smrtnega greha. Pri malih
grehih zadostuje, ako skleneš, da jih v pri¬
hodnje ne boš toliko storil, ali da se boš
vsaj enega izmed njih obvaroval. Dalje moraš
skleniti, da se boš skrbno ogibal vseh tistih
oseb in krajev, ki so ti bili doslej v po¬
hujšanje, in sploh vsega, kar bi te moglo
zapeljati v greh. Skleniti moraš, da boš po¬
ravnal, kolikor ti bo mogoče, vsako krivico,
ki si jo storil bližnjemu na premoženju in
poštenju. Skleniti moraš pa tudi, da se boš po¬
služeval vseh pripomočkov, ki so potrebni,
da se obvaruješ vsaj smrtnega greha, n. pr. da
boš v prihodnje večkrat šel k izpovedi.

Kes in trdni sklep lahko obudiš s temi
besedami: „0 moj Bog! Studijo se mi vsi
moji grehi, in resnično želim, da bi jih ne
bil storil. Vem, koliko kazni sem vreden,
in kako sem celo izgubil nebesa in zaslužil
pekel. Zato obžalujem vse svoje grehe in
se jim odpovem za vselej. Še bolj jih pa
obžalujem zato, ker sem v svoji veliki ne¬
hvaležnosti tebe, svojega Stvarnika in naj¬
boljšega Očeta, neskončno in preljubeznivo
dobroto, manj cenil, kot ustvarjene reči in
sem s tem tako hudo krivico storil tvojemu

104

neskončnemu veličastvu. Trdno sklenem,
svoje življenje poboljšati, vseh grehov in
tudi vseh bližnjih priložnosti v greh skrbno
se varovati in odslej tebi zvesteje služiti.
O Bog, daj mi milost, da izpolnim ta svoj
sklep! Amen.“

Pomni! Zaradi pomanjkanja kesa in
trdnega sklepa je neveljavnih mnogo izpo¬
vedi, ker Bog ne more grehov odpustiti,
ako se jih ne kesaš, in kesaš se jih gotovo
ne, ako nisi pripravljen storiti vsega, kar je
potrebno, da se moreš obvarovati smrtnega
greha. Zato se moraš resno potruditi, da
obudiš pravo kesanje, pa Boga moraš prositi,
da ti da za to potrebno milost, ker brez božje
pomoči ni mogoče obuditi dobrega kesanja.

Šele tedaj, ko si si izprašal vest, obudil
v srcu kesanje in naredil trdni sklep po-
boljšanja — šele tedaj pristopi k izpoved-
nici, da opraviš dobro

izpoved.

Pri izpovedi moraš gledati na to, da
poveš vse potrebno in da ne pripoveduješ
nič nepotrebnega. Povedati moraš vsaj vse
smrtne grehe in tudi njihovo število in vse
okoliščine, ki vrsto smrtnega greha izpre-

105

minjajo ali iz sicer malega greha narede
smrtni greh. Dobro je, da poveš tudi male
grehe, vendar nisi dolžan izpovedati se jih,
ker mali grehi človeka ne oropajo posve¬
čujoče milosti božje in se odpuščajo tudi
izven v  zakramenta sv. pokore.

Če bi pri izpovedi ne hotel povedati
kakega smrtnega greha, bodisi zato, ker te
je sram, bodisi ker se bojiš, da bi ne prejel
svete odveze, — ali če bi vedoma povedal
premajhno število smrtnih grehov, ali če bi
vedoma ne hotel povedati kake okoliščine,
ki si se je dolžan obtožiti, bi bila tvoja iz¬
poved neveljavna, tvoji grehi bi ti ne bili
odpuščeni in storil bi še nov greh s tem,
da bi nevredno prejel sv. zakrament.

Sicer je pa ni večje nespameti, kakor
pri izpovedi zamolčati smrtni greh, ali po¬
vedati premajhno število smrtnih grehov.

Tole ti je treba pomisliti, da se ne sra¬
muješ odkritosrčno se izpovedati: 1. da se
nisi sramoval grešiti vpričo Boga, ki vse
vidi; 2. da je bolje izpovedniku skrivaj po¬
vedati grehe, kakor v grehu nemirno ži¬
veti, nesrečno umreti in zato sodni dan
priti pred vsem svetom v sramoto; 3. daje

106

izpovednik dolžan molčati pod smrtnim
grehom in najostrejšimi časnimi in večnimi
kaznimi. Izpovednik je prej dolžan pretrpeti
mučeniško smrt, kakor najmanjšo stvarco
razodeti iz izpovedi. (Sv. Janez Nepomuški,
bi. Janez Sarkander).

Sramovati se ti pred izpovednikom ni
treba; saj pozna človeške slabosti, in če so
padli v greh kralj David, ki je bil svet mož,
kralj Salomon, ki je bil najmodrejši, in mnogi
drugi, se izpovednik tudi tebi ne bo čudil,
da si grešil. Bodi prepričan, da bo izpo¬
vednik ravnal s teboj, kakor dobri oče z
izgubljenim sinom in kakor pastir z izgub¬
ljeno ovčico. Pojdi torej k izpovedi brez
strahu in razodeni izpovedniku svoje srčne
rane z zaupanjem, s katerim dober otrok raz¬
odene svoji ljubi materi svoje srčne bolesti.
Izpoved se opravlja takole:

1. Izpovedenec poklekne k izpovednici, se
pokriža in reče:

„Prosim svetega blagoslova, da se svojih
grehov prav in čisto izpovem."

„Jaz ubogi grešnik se izpovem Bogu
vsemogočnemu, preblaženi devici Ma-

107

riji, vsem ljubim svetnikom in vam, ča¬
stitemu mašniku, božjemu namestniku,
da sem po svoji zadnji izpovedi, ki sem
jo opravil — (tu se pove, kdaj)  — ve¬
likokrat in obilno grešil; posebno pa
se obtožim —“

2. Izpove se svojih grehov.

3. Sklene izpoved s tem, da še enkrat
obudi kes ali obžalovanje rekoč:

„0 moj Bog! Ti in vsi moji grehi so
mi resnično žal, ker sem ž njimi za¬
služil, da me po vsej pravici kaznuješ.
Žal so mi, ker sem tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta, največjo in preljubez-
nivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno
sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje
poboljšati, bližnje priložnosti v greh se
varovati in nič več ne grešiti."
„Prosim, duhovni oče, zveličavne po¬
kore in svete odveze."

4. Pazljivo posluša izpovednikove nauke
in sprejme pokoro, ki mu jo naloži.
Če gaizpovednik kaj vpraša, naj od¬
kritosrčno odgovori; če kake stvari ni
natančno razumel, ali če potrebuje ka¬
kega poduka, naj pa vpraša.

108

5. Skesano prejme sveto odvezo, ki mu
jo izpovednik podeli z besedami: „Od-
vežem te od tvojih grehov v imenu
Očeta in Sina in svetega Duha. Amen“,
ter se pri tem pobožno pokriža.

Če reče izpovednik, kakor je marsikje
v navadi: „ Hvaljen bodi Jezus Kristus 11 ,
mu odgovori: „Na vekomaj. Amen."
Potem gre spoštljivo od izpovednice,
zahvali Boga za prejeto milost in ga
prosi pomoči, da bi mogel stanovitno
izvršiti svoje sklepe, in opravi nalo¬
ženo pokoro.

Če pa izpovednik koga ne spozna vred¬
nega svete odveze, naj njegovo sodbo
ponižno sprejme, in naj si tembolj pri¬
zadeva, da se resnično poboljša ter
tako pripravi za sveto odvezo.

Ni pa treba, da bi se molile prav te
molitve, ki jih tu bereš. Moli tiste molitve,
ki si se jih naučil v šoli. Saj celo brez vsake
izpovedne molitvice opraviš lahko dobro
izpoved. Glavna stvar je to, da se grehov
natančno in odkritosrčno obtožiš in da imaš
v srcu  resnično kesanje in trdni sklep po-
boljšanja.

109

Pri izpovedi mora izpovednik naložiti
grešniku nekaj pokore. Navadno se nalaga
molitev, more pa se naložiti katerokoli dobro
delo. Opravljanje te pri izpovedi naložene
pokore se imenuje

zadosto vatije.

Naložena pokora se mora opraviti:

1. natančno tako, kakor je bila naložena;

2. brez odlašanja, to se pravi, brž ko je

mogoče.

Ko bi že pri izpovedi, še predno ti
mašnik podeli sv. odvezo, sklenil, da nalo¬
žene pokore ne boš opravil, bi bila izpoved
neveljavna. Če pa ima kdo pri izpovedi
namen, da hoče opraviti pokoro, pa je po¬
zneje po lastni krivdi ne opravi, je izpoved
njegova sicer veljavna, toda greši, ko ne
opravi pokore, in se oropa mnogo milosti.

Dobro opravljena izpoved je velika do¬
brota božja. Zahvali se Bogu za to veliko
dobroto v pobožni molitvi.

Molitev pred izpovedjo.

Oče, grešil sem zoper nebo in zoper
tebe. Usmili se me, o Bog, po svojem ve-

110

likem usmiljenju. — Če boš na grehe gledal,
Gospod, Gospod, kdo bo obstal? —Toda
pri tebi je usmiljenje in obilno odrešenje.
Iz vsega srca mi je žal, da sem razžalil tebe,
vsemogočnega Stvarnika svojega, svojega
preljubeznivega Odrešenika in svojo naj¬
večjo dobroto. — Verujem v tebe, večna
Resnica; pomagaj moji slabi veri! O da bi
me zveličala moja vera! — Upam v tebe,
o neskončno usmiljenje; potrdi moje upanje!
Trdno in zanesljivo pričakujem, da mi boš
odpustil moje grehe. Daj, da to moje za¬
upanje ne bo osramočeno. — Ljubim te,
brezmejna dobrota, ki si vredna vse lju¬
bezni. O kako pozno sem te spoznal! Kako
pozno sem te začel ljubiti! O da bi nikdar
s svojimi grehi ne bil razžalil tvojega pre¬
ljubeznivega Srca! Kesam se svojih grehov
in se jih bom vedno kesal; ljubim te, o Bog,
in te bom vedno ljubil, da le še danes od¬
pustiš meni, ubogemu in skesanemu greš¬
niku. — Grešil sem, Gospod; bodi milostljiv
meni grešniku! Jezus, sin Davidov, usmili
se me ! Sveta Marija, pribežališče grešnikov,
mati milosti, mati usmiljenja, prosi zame.
— Sveti angel varuh, moj sveti patron in

111

vsi svetniki, posebno vi, blaženi spokor¬
niki, ki ste po božjem usmiljenju iz greš¬
nikov postali pravični, prosite za me.

Molitev po izpovedi.

Raztrgal si, o Gospod, vezi mojih grehov,
v katere sem bil vkovan. Prizanesel si moji
duši, moje hudobije odpustil, ker si Bog
usmiljenja. Velika je tvoja milost, o Gospod,
in tvojega usmiljenja ni konca. O dobri
Jezus, vračam se k tebi, kakor oni gobovi
bolnik, ki si ga ozdravil. Iskreno sem ti
hvaležen, da si ozdravil tudi mene. Tvoje
ime, o Jezus, bodi češčeno vekomaj! V
krvi neonradeževanega Jagnjeta sem umil
svojo dušo, nečem je več umazati. Nočem
več hoditi po poti pregrehe. Toda oh, kako
slab in omahljiv sem v svoji grešnosti! Pridi
torej, o Jezus, na pomoč moji slabosti, da
ne padem nazaj v stare grehe. Hočem
popolno izpremeniti svoje življenje in te v
resnici ljubiti; od tebe se ne ločim nikdar
več. Obljubil sem ti, da hočem rajši umreti,
nego tebe še kdaj žaliti. Zdaj ponavljam to
svojo obljubo; upam, da jo bom s tvojo
milostjo tudi izvršil.

112

Sveta Marija, ki si že tolikim grešnikom
izprosila ne le milost prave pokore in po-
boljšanja, temveč tudi milost stanovitnosti v
dobrem, prosim te ponižno, izprosi tudi
meni to neprecenljivo milost, da vse to, kar
sem pri tej izpovedi sklenil, zvesto izvršim
in se nikoli več ne pregrešim.

Sveti angel varuh in vsi svetniki božji,
stojte mi ob strani s svojo mogočno pri¬
prošnjo v premnogih izkušnjavah in bojih
tega življenja. Izprosite mi milost, da me
niti žalost, niti lakota, niti nevarnost, niti
preganjanje, niti meč, niti kaka druga brid¬
kost ne bo ločila od ljubezni božje, ki je
v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen.

Opomba: Če imaš čas, moli še druge
molitve, n. pr. sv. križev pot, sv. rožni venec.
Zlasti pa opravi pokoro, če je taka, da se
more koj po izpovedi v cerkvi opraviti.

Sveto obhajilo.

eK*® Pouk.

Predno pristopiš k sv. obhajilu, vprašaj
še enkrat svojo vest, če ti ne očita kakega
smrtnega greha. Strašen smrtni greh bi bil,
v smrtnem grehu prejeti sv. obhajilo. Sveti
apostol Pavel pravi: „Naj človek sam sebe
presodi; in tako naj je od tega kruha in
pije od tega keliha. Zakaj kdor nevredno
je in pije, si sodbo je in pije, ker ne raz¬
loči Telesa Gospodovega." (1. Kor. 11,28.29.)

Tisti dan, ko prejmeš sveto obhajilo,
moraš biti popolnoma tešč.  Ko bi le
požirek vode popil pred sv. obhajilom, bi
bilo tvoje obhajilo strašen božji rop.

8

114

Pred sv. obhajilom si prizadevaj, da
pripraviš zanj svoje srce in da s pobožnim
srcem pristopiš k mizi Gospodovi. Pobož¬
nega srca biti se pa pravi: 1. obuditi vero,
upanje in ljubezen; 2. vnemati v sebi duha
ponižnosti in obuditi kesanje; 3. moliti Kri¬
stusa in željno po njem hrepeneti.

Ko se približa čas sv. obhajila, pristopi
k božji mizi s sklenjenima rokama in z naj¬
večjim spoštovanjem.

Ko pred sv. obhajilom mašni strežnik
moli očitno izpoved, še enkrat obudi ke¬
sanje nad svojimi grehi.

Ko mašnik pokaže sv. hostijo, moli jo
ponižno in trkaj na prsi rekoč:

„Gospod, nisem vreden, da greš pod
mojo streho, ampak reci le z besedo, in
ozdravljena bo moja duša.“

Sveto hostijo prejmi tako-le: 1. glavo
vzdigni, usta spodobno odpri in jezik po¬
loži na spodnjo ustnico; 2. sveto hostijo
zaužij, ne da bi jo žvečil ali dalje časa za¬
drževal v ustih; 3. če se morda sv. hostija
prime ust, je ne smeš odločiti s prstom,
ampak le z jezikom.

115

Po sv. obhajilu: 1. Jezusa Kristusa po¬
nižno moli in ga zahvali, da se je ponižal
priti k tebi; 2. daruj se mu in ponovi stor¬
jene sklepe; 3. prosi ga, naj s svojo mi¬
lostjo vedno ostane pri tebi; 4. potoži mu
vse dušne in telesne težave in potrebe.

Dan sv. obhajila preživi kar najbolj
zbranega duha, ogibaj se posvetnih zabav
in veselic, obiskuj cerkev, beri pobožne
bukve in opravljaj druga dobra dela.

essfit Obhajilne molitve. : mss>

Pred svetim obhajilom.

(Po sv. Tomažu Akvinskem.)

Vsemogočni večni Bog! Glej, bližam se
zakramentu tvojega edinorojenega Sina, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa. Prihajam
kakor bolnik k zdravniku življenja, nečisti
k studencu usmiljenja, slepec k luči večne
svetlobe, ubožec in revež h Gospodu nebes
in zemlje. Prosim te torej, o neizmerno
usmiljenje: ozdravi mojo bolezen, umij mojo
nečistost, razsvetli mojo slepoto, obogati
moje uboštvo, obleci mojo nagoto! Daj, da

8 *

116

prejmem kruh angelov, kralja kraljev, Go¬
spoda vseh gospodov, tako spoštljivo in
ponižno, tako skesano in pobožno, s tako
čistim in vernim srcem, s takim sklepom in
namenom, kakor je v prid in zveličanje moje
duše. Dodeli, o Gospod, da ne prejmem
samo po zunanje Jezusa v presvetem Reš-
njem Telesu, temveč deležen postanem tudi
bistva in moči tega zakramenta. O prelju-
beznivi Oče, dodeli mi, da bom nekdaj
večno in z odkritim obličjem gledal tvojega
ljubega Sina, ki ga hočem prejeti zdaj v
tem življenju skritega pod podobo kruha !

Glasovi Tomaža Kempčana.

Z največjo pobožnostjo in ljubeznijo
ter s srcem, ki se je posvetilo in dalo le
tebi, o moj Bog, hotel bi te zdaj sprejeti.
O daj, da te sprejmem s tako živo vero,
tako hrepeneče in tako spoštljivo, kakor so
te sprejemali le tvoji svetniki. In dasi sem
nevreden, da bi imel iste občutke in isto
pobožnost, kakor svetniki, vendar ti darujem
vse želje svojega srca, kakor da bi v res¬
nici isto čutil in želel, kakor oni. Iz ljubezni in

117

spoštovanja do tebe darujem ti vse, kar si
more poželeti ali občutiti sploh kaka po¬
božna duša. Ničesar nebom zase pridržal;
rad in prostovoljno ti darujem vse, kar sem
in morem.

Prihajam k tebi, o Gospod, da me po¬
krepčaš in poživiš s svojo sveto jedjo, ki si jo
pripravil nam ubožcem iz same ljubezni.
Glej, v tebi je vse, česar si more kdo želeti.
Ti si moje rešenje in zveličanje, moje upanje
in moja moč, moja čast in slava. Oj, kako
čudovito si se ponižal do nas, Gospod, naš
Bog, stvarnik vseh duhov. V našo revno
dušo prihajaš kot Bog in človek, da utešiš
njeno lakoto. O srečno srce in blažena duša,
ki sprejme pobožno tebe, svojega Boga in
Gospoda, in ki jo zaradi tega navdaja sveto
veselje! O kako velik je Gospod, ki ga
sprejme; kako ljub gost, ki ga prenoči;
kako prijazen tovariš in zvest prijatelj, ki
pride k njej; kako lep in plemenit ženin, ki
ga objame; ljubezniv je bolj nego vse, kar
moreš ljubiti in česar si moreš želeti. Pred
tvojim obličjem, o Jezus, morajo umolkniti
nebesa in zemlja in vse veličastvo na njih.
Vse namreč, kar je lepega in dobrega, je

118

le dar tvoje dobrote in ne bo nikdar do¬
seglo tvojega veličastva, tvoje modrosti.
Zato, o najdobrotljivejši Jezus in najsvetejši
Zveličar, nadomesti ti milostno, kar mi še
primanjkuje! Saj si se zaradi nas včlovečil,
saj vabiš k sebi vse: „Pridite k meni vsi,
ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom
poživil." Ti poznaš mojo slabost in nad¬
logo, mnogotere grehe moje in napake; ti
veš, kolikrat me celo kaka neznatna stvar
tare, skuša in omadežuje. Zato prihajam k
tebi, da mi pomagaš v bridkostih in me
tolažiš v nezgodah. Na pomoč kličem tebe,
vsevednega, ki natanko vidiš mojo notra¬
njost, ker le ti me moreš popolnoma uto-
lažiti in mi pomagati. Ti tudi veš, katerih
milosti najbolj potrebujem in kako malo
sem izurjen v čednostih. Tu stojim pred
teboj reven in ubog in prosim za se mi¬
losti in usmiljenja.

Poživi lačnega ubožca, ogrej mojo
mrzloto z ognjem svoje ljubezni, razsvetli
mojo slepoto s svetlobo svoje pričujočnosti!
Daj mi milost, da mi bo vse zemeljsko
zoprno, da me vse težave in nezgode utrdijo
v potrpežljivosti, da preziram in pozabim

119

vse nizko in ustvarjeno. Povzdigni moje
srce k sebi proti nebesom in ne daj mi
tavati po zemlji. Le ti sam mi bodi odslej
moja radost na vekomaj, ker le ti si moja
edina jed in pijača, moja ljubezen in ve¬
selje, moja sladkost in moje vse !

Molitev sv. Bernarda.

Po tebi naj se milostno približamo tvo¬
jemu Sinu, o prečista Devica Marija, začet¬
nica življenja, mati odrešenja! Po tebi naj
nas sprejme tisti, ki si nam ga ti podarila.
Tvoja neomadeževana čistost naj opraviči
pri njem našo grešnost; tvoja velika lju¬
bezen naj zakrije množino naših grehov,
in tvoja blažena rodovitnost naj nadomesti
naše zasluge. Naša gospa, naša tolažnica,
naša pomočnica! Spravi nas s svojim Sinom,
priporoči nas svojemu Sinu, izroči nas svo¬
jemu Sinu. O prečista Devica, ti si dosegla
milost in veliko predpravico, kakršne ni
nihče dosegel. Dodeli nam torej, da nam
tisti, ki je iz tebe nase vzel slabosti in rev¬
ščino naše narave, po tvoji priprošnji po¬
deli slavo nebeškega kraljestva: Jezus Kri-

120

stus, tvoj Sin, naš Gospod in Bog, ki mu
bodi čast in slava vekomaj!

Po svetem obhajilu.

(Po sv. Tomažu Akv.)

Zahvaljujem te, sveti Gospod, vsemo¬
gočni Oče, večni Bog! Ne zaradi mojih za¬
slug, temveč zgolj iz usmiljenja si dal za¬
užiti meni grešniku, nevrednemu služabniku
svojemu, predragoceno Telo in Kri svojega
Sina, Gospoda našega Jezusa Kristusa. Pro¬
sim te, naj mi ne bo to sveto obhajilo v
kazen in zadolženje, temveč zveličanski pri¬
pomoček v odpuščenje! Služi naj mi kot
orožje vere in ščit dobre volje! Zbriše naj
moje grehe, prežene huda nagnjenja in po-
željenja, poveča pa ljubezen in potrpežlji¬
vost, ponižnost in pokorščino ter vsakršno
čednost. Zalezovanj vseh sovražnikov, vidnih
in nevidnih, naj me trdno brani. Nagnjenja
moja, dušna in telesna, naj popolnoma uteši.
Moč naj mi da, da živim le tebi, edinemu
pravemu Bogu, in srečno dosežem namen
življenja. Prosim te, o Bog, da sprejmeš
mene grešnika k oni nepopisljivi pojedini,

121

kjer si ti s svojim Sinom in svetim Duhom
svetnikom prava luč, obilno nasičenje, večno
veselje, dovršena radost in popolna sreča.
Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Molitev sv. Bonaventure.

Rani me, o najslajši Jezus, v globočino
moje duše, da občutim v svojem srcu tvojo
predrago, tvojo prekoristno ljubezen! Na¬
polni me z ono resnično, čisto in sveto
ljubeznijo, katera je navdajala tvojega apo¬
stola. Po tebi naj ves koprnim, v ljubezni
tvoji se topim. Tebe le naj poželim, po
tebi hrepenim, po tvojem nebeškem domo¬
vanju vzdihujem. V tebi naj umrjem in tako
s teboj se združim. O, da bi bila moja
duša vedno lačna tebe, kruh angelski! Saj
ti krepčaš pobožne duše, ti si naš vsak¬
danji nadnaravni kruh, ki ima v sebi vso
sladkost in prijetnost, vso milobo in veselje.
Po tebi, v čigar obličje žele zreti angeli,
naj duša moja lačna vedno koprni! Tebe
naj uživa in tvoje sladkosti in prijetnosti se
popolnoma navzame! O da bi bil vedno
žejen tebe, ki si vir življenja, modrosti in

122

znanosti, vir večne luči, potok slasti, neiz¬
merno bogastvo hiše božje! Tebe naj vedno
skrbno iščem, tebe tudi najdem ! K tebi naj
hitim, tebe dohitim, o tebi premišljujem in
govorim! Daj, da delam vedno v tvojo čast
in slavo, ponižno in skromno, veselo in
radostno! Dodeli, da mi bo to delo lahko,
da je opravljam s svetim čustvom in ustrajam
v njem do konca! Ti edini bodi vedno moje
upanje, vse moje zaupanje, bogastvo, slast
in veselje! Bodi mi mir moj in pokoj, moja
uteha, sladkost, moj prijetni dar in razkošje!
Ti edini si moja hrana, moje krepčalo in
pribežališče, pomoč moja in modrost, moj
delež, moja posest in moj zaklad, v katerem
naj vedno in povsod nepremakljivo počiva
moja pamet in volja. Amen.

Druga prošnja.

Neizrekljivo tvoje usmiljenje, Gospod
Jezus Kristus, ponižno prosim, naj mi ta
zakrament tvojega Telesa ni tvoje Krvi, ki
sem ga nevreden prejel, očisti grehe, osrči
slabost, zoper nevarnosti sveta me zavaruje,
odpuščenje doseže, milost utrdi, naj mi bo

123

zdravilo življenja, spomin tvojega trpljenja,
zoper omahljivost podpora in popotnica
mojega potovanja! Ko hodim, me spremljaj;
ko zaidem, me zavrni; ko se vrnem, me
sprejmi; ko omahujem, me drži; ko padem,
me vzdigni; ko vstrajam, me v slavo pri¬
pelji ! O prevzvišeni Bog, preblažena pri-
čujočnost tvojega Telesa in tvoje Krvi naj
tako izpremeni moje srce, da razven tebe
nikoli ne čuti nobene sladkosti, ne ljubi
nobene lepote, ne išče nobene prepove¬
dane ljubezni; ne poželi nobene tolažbe, ne
išče nobene časti in se ne boji nobene gro¬
zovitosti: ki živiš in kraljuješ na vekov veke.
Amen.

Prošnja sv. Alfonza Lig.

O moj Jezus, ti si pravo življenje. Prišel
si zdaj v moje srce: dodeli mi torej, naj
svetu umrjem in le tebi živim. O moj Zve¬
ličar, uniči s plamenom svoje ljubezni v
mojem srcu vse, kar ti ni všeč. Daj mi go¬
rečo željo, tebi dopasti, tebi v vseh stvareh
služiti.

St6ri me resnično ponižnega, da mi
bodo ljuba zaničevanja in zasramovanja! Od-

124

vzemi pa mi ničemurno hrepenenje, na
kakršenkoli način se pred svetom skazati.
Obudi v meni duha zatajevanja, da odrečem
sam sebi vse, česar ne namerja tvoja lju¬
bezen, in da se rad poprimem tega, kar
nasprotuje moji lastni ljubezni in mojim
čutilom. Dodeli mi milost, da se popolnoma
udam tvoji volji in veselo prenašam bole¬
čino, bolezen, izgubo premoženja in sorod¬
nikov, dušno zapuščenost, preganjanje in
sploh vse, kar prihaja iz tvojih svetih rok.
Vsega se ti darujem: ravnaj z menoj, kakor
ti je ljubo ! Podeli mi milost, da se ti kar
največkrat darujem, zlasti pa ob smrtni uri.
Sidri, da ti darujem tudi svoje življenje z
vsemi svojimi željami in da združim ta dar
z ono daritvijo, ko si samega sebe daroval
večnemu Očetu. O moj Jezus, razsvetli me,
da spoznam, kako si dobrotljiv do mene!
Spoznati pa mi daj tudi, kako zelo sem
dolžan ljubiti tebe, zlasti zaradi tega, ker
si iz ljubezni do mene umrl in samega sebe
zapustil v sv. Rešnjem Telesu.

Prosim te, razsvetli tudi vse nevernike,
ki te še ne poznajo, vse krivoverce, ki ne
žive v tvoji cerkvi, in toliko grešnikov, ki

125

so se oropali tvoje milosti. O moj Jezus,
daj se jim spoznati, vzbudi jih, da te začno
ljubiti. Priporočam ti tudi vse duše v vicah,
posebno . . .; olajšaj jim bolečine in okrajšaj
čas, katerega bi morale še prebiti ne gle¬
dajoče tvojega obličja; stori jim to zaradi
svojih zaslug in zaradi zaslug presvete De¬
vice in vseh svetnikov!

O moj Bog, užgi me s svojo sveto lju¬
beznijo, da bom iskal le to, kar je tebi všeč.
Dodeli mi, da mi vse tisto dopade, kar ti
hočeš, in da iz srca izženem vse, kar bi ti
bilo zoprno. Daj, da bi mogel vedno prav
in iz dna srca govoriti: Moj Bog, moj Bog,
tebe edinega hočem in nič druzega!

Prosim te, o moj Bog, da mi dodeliš
tudi srečno smrt. Takrat naj te sprejmem v
sveti popotnici prav goreče. Takrat naj te
objamem, moje srce naj vzplamti svete lju¬
bezni in želje, da bi tebe od obličja do
obličja gledal. Kakor hitro pa izdihnem
svojo dušo in zagledam tebe, naj takoj
pokleknem pred tvoje sveto obličje! Prosim
te pa prav posebno, o moj Jezus, dodeli
mi milost molitve, da se vedno priporočam
tebi in tvoji sveti materi, zlasti ob času
izkušnjav. Zaradi tvojih zaslug prosim te

126

tudi milosti, da vedno stanoviten ostanem
in te prav goreče ljubim. Blagoslovi me, o
moj Jezus, na duši in na telesu! Bla¬
goslovi vsa moja čutila in zmožnosti mo¬
jega duha! Blagoslovi moj jezik, da bo
govoril le v tvojo čast, blagoslovi moje.
oči, da ne bodo ničesar gledale, kar bi me
moglo od tebe odtrgati! Blagoslovi moja
usta, da te nikdar ne razžalijo z nezmer¬
nostjo! Blagoslovi vse moje ude, da ti vsi
služijo in se noben ne pregreši zoper tebe!
Blagoslovi moj spomin, da se spominjam
le tvoje ljubezni in vseh dobrot, ki si mi
jih skazal! Blagoslovi mojega duha, da
spozna tvojo dobrotljivost in pa tudi dolž¬
nost, tebe ljubiti! Blagoslovi ga, da bo
mogel vse storiti in opustiti, kakor zahteva
tvoja najsvetejša volja. Blagoslovi zlasti mojo
voljo, da ne bo ničesar druzega ljubila, nego
tebe, neskončno dobro, in nič druzega želela,
nego tebi dopasti in le v tvoji časti se veseliti.

O moj Kralj, pridi in gospoduj ti sam
v mojem srcu! Prilasti si ga popolnoma, da
bo služilo in bo pokorno le tvoji ljubezni!
O moj Jezus, naj bi se tudi jaz tebi vsega
dal, kakor si ti zame dal celo življenje!

127

O moj Bog, dokler živim, preti mi
vedno še nevarnost, da te zopet izgubim.
O naj pač skoraj zasije tisti srečni dan, ko
bom mogel reči: O moj Jezus, zdaj te ne
morem več izgubiti!

V tvoji ljubezni naj živim, v tej ljubezni
naj tudi umrjem! Potem pa naj te ljubim v
nebesih iz vseh moči! O potem te pač ne
neham ljubiti vekomaj. Amen.

V čast Materi Božji.

O presveta, prečista in preslavna De¬
vica Marija, mati našega Gospoda Jezusa
Kristusa, Kraljica nebes in zemlje! Ti si za¬
služila v svojem svetem naročju nositi Stvar¬
nika vseh stvari. In glej, jaz nevredni človek
sem se predrznil resnično telo in resnično
kri istega Stvarnika v svoje srce prejeti.
Prosim te pri tvoji deviški ponižnosti, pri
trpljenju in smrti tvojega Sina, naj mi bo
odpuščeno vse, karkoli sem zagrešil pri
tem svetem obhajilu ali iz nevednosti, vne-
marnosti, ali iz nepazljivosti! Odpusti naj
mi vse te pregreške po tvoji presveti pri¬
prošnji ravno isti naš Gospod Jezus Kri¬
stus, tvoj Sin, ki z Očetom in sv. Duhom
živi in kraljuje vekomaj. Amen.

128

Molitev za odpustke.

(Verniki, ki po ske¬
sani izpovedi in po sve¬
tem obhajilu pred po¬
dobo križane ga Je¬
zusa kleče  molijo
naslednjo molitev in še
kaj dostavijo za blagor
svete cerkve, n. pr. pet
očenašev in češčena-
marij, zadobijo popoln
odpustek, ki ga tudi
lahko v prid obrnejo
vernim dušam v vicah.
— Pij IX. 31. mal. srp. 1858.)

O moj dobrotljivi in presladki Jezus!
Glej, jaz se pred tvojim obličjem vržem na
kolena in te prosim in rotim z vso goreč¬
nostjo svoje duše: vtisni milostno v moje
srce žive občutke vere, upanja in ljubezni,
resnično žalost nad mojimi grehi in trdni
sklep poboljšanja, ko z globokim sočutjem
in srčnim žalovanjem tvojih pet krvavih ran
pregledujem in v duhu premišljujem ter si
pred oči stavim, kar je že prerok David o

129

tebi govoril rekoč: „Prebodli so moje roke
in moje noge; vse moje kosti so prešteli."
(Ps. 21, 17. 18.)

essm  Sk. poslednje olje.  :fesa

Sv. apostol Jakob pravi: „Če je kdo
bolan med vami, naj pošlje po mašnike
sv. cerkve, in naj molijo nad njim, in naj
ga mazilijo z oljem vimenu Gospodovem;
in verna molitev bo otela bolnika, in Go¬
spod mu bo polajšal, in ako je v grehih,
mu bodo odpuščeni." (Jak. 5, 14. 15.)

Ako torej nevarno zboliš, pošlji o pravem
času, ko si še pri zavesti, po mašnika, da
ti podeli zakrament sv. poslednjega olja.
Mazilil te bo s sv. oljem na očeh, ušesih,
nosu, ustih, rokah in nogah. Ti pa moli
pri vsakem maziljenju tole molitev: „Po
tem svetem maziljenju in po svojem najmi¬
lejšem usmiljenju odpusti mi Gospod, kar
sem grešil z vidom (sluhom, vohom, okusom
'n govorjenjem, tipom, hojo).“

«8® Sveto mašniško posvečenje.

Ta zakrament prejmejo tisti, ki jih je
Bog poklical v duhovski stan. Moli večkrat,

9

130

da bi Bog mnogo dobrih delavcev poslal v
svoj vinograd.

Molitev.

O Bog, ki si postavil duhovnike, da
nas vodijo po tesni poti proti nebesom,
daj nam mnogo pobožnih, gorečih duhov¬
nikov, ki bodo po tvojem zgledu pasli
svoje ovčice. Daj, Gospod, svojim duhovni¬
kom svojo milost, da bodo mogli izpolnjevati
težavne dolžnosti svojega stanu. Okrepčuj
jih v boju za svoje kraljestvo, pomagaj
jim, da pridobe veliko neumrjočih duš ter
da uklonijo ves svet blaženemu znamenju
sv. križa. Amen.

Sveti zakon. m&s>

Zakonski stan je toliko star, kakor člo¬
veški rod. Prvo zakonsko zvezo sta skle¬
nila Adam in Eva, in Bog sam je ta zakon
blagoslovil. V novi zavezi pa je Jezus
Kristus zakonsko zvezo povzdignil k časti
sv. zakramenta. V zakramentu sv. zakona
prejmejo zakonski milost, da morejo dolž¬
nosti zakonskega stanu do smrti zvesto iz¬
polnjevati.

131

Zakonski stan je torej dober in od
Boga posvečen, toda mnogo lepši in boljši
je deviški stan. Sveti apostol Pavel pravi:
„Kdor omoži svojo devico, prav stori, in
kdor je ne omoži, stori bolje." (1. Kor. 7, 38.)

Bog daj, da bi zopet prišel čas, ko bi
se mogla sv. katoliška cerkev ponašati s
tolikim številom deviških mladeničevin deklet,
kakor v prvem času krščanstva! Kako lepo
pojejo angeli, ko spremljajo po smrti de¬
viško dušo v nebesa: „Pridi, nevesta Kri¬
stusova, prejmi krono, ki ti jo je Gospod
pripravil za večne čase!"

Če misliš, da te Bog kliče v zakon,
pripravljaj se za ta stan z molitvijo in čistim
neomadeževanim življenjem. Angel Rafael
je rekel Tobiju: „Poslušaj me, in ti bom
povedal, kdo so tisti, nad katerimi ima
hudič oblast. Oni so namreč, ki tako v
zakon stopijo, da Boga od sebe in iz svo¬
jega srca odženo, in svoji poželjivosti tako
strežejo, kakor konj in mezeg, ki pameti
nimata; nad takimi ima hudič oblast." (To-
bija 6, 16. 17.)

-—'£><£'-

9 *

132

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija,

Sv. Mati Božja,

Sv. devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael,

Vsi sveti angeli in nadangeli, za nas Boga
prosite!

Vse svete vrste zveličanih duhov, za nas
Boga prosite!

Sv. Janez Krstnik, za nas Boga prosi!

Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga
prosite!

za nas
Boga prosi!

133

za nas

Boga prosi!

Sv. Peter,

Sv. Pavel,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

Sv. Matevž,

Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Luka,

Sv. Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

C.. \

1

Sv. Štefan,

Sv. Lavrencij,

Sv. Vincencij, ,

Sv. Fabijan in Sebastijan,
Sv. Janez in Pavel,

za nas
Boga prbsi!

j za nas
J Boga prosita!

134


za nas
/ Boga prosita!

za nas

Boga prčsi!

Sv. Kozma in Damijan,

Sv. Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci, za nas Boga prosite!

Sv. Silvester,

Sv. Gregorij,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

Sv. Anton,

Sv. Benedikt,

Sv. Bernard,

Sv. Dominik,

Sv. Frančišek,

za nas

Boga prdsi!

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga
prosite!

Vsi sveti menihi in puščavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

za nas
Boga prosi!

135

Sv. Neža.

Sv. Cecilija,
Sv. Katarina,
Sv. Anastazija,

Boga prosi!

za nas

Vse svete device in vdove, za nas Boga
prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas Boga
prosite!

Bodi nam milostljiv; zanesi nam, o Gospod!
Bodi nam milostljiv; usliši nas, o Gospod!
Vsega zla,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Nagle in neprevidene smrti,

Skušnjav hudičevih,

Jeze, sovraštva in vse hude volje,

Duha nečistosti,

Treska in hudega vremena,

Šibe potresa,

Kuge, lakote in vojske,

Večne smrti,

S skrivnostjo svojega svetega včlove-
čenja,

S svojim prihodom,

S svojim rojstvom,

S svojim krstom in svetim postom,


reši nas, o Gospod!

136

•- o

cj 'U

S svojim križem in trpljenjem,

S svojo smrtjo in svojim po¬
kopom,

S svojim svetim vstajenjem,

S svojim čudovitim vnebo¬
hodom,

S prihodom Tolažnika svetega
Duha,

V dan sodbe,

Mi grešniki,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš,

Da nas k pravi pokori pripelješ,

Da svojo sveto cerkev vladaš in
ohraniš,

Da pastirja apostolskega in vse
cerkvene stanove v svoji sveti veri
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš,
Da našega cesarja obvaruješ,

Da krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo enovoljnost daruješ,
Da vsemu krščanskemu ljudstvu mir
in edinost dodeliš,

Da nas vse v svoji sveti službi potrdiš
in ohraniš,

T3

O

prosimo te usliši nas!

137

Da naše misli k nebeškim željam po¬
vzdigneš,

Da vsem našim dobrotnikom večne
dari dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bližnjih
in dobrotnikov večnega pogubljenja
rešiš,

Da sad zemlji daš in ohraniš,

Da vsem vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin Božji,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (i. t. d. tiho.)

V.  In nas ne vpelji v skušnjavo.

O.  Temuč reši nas hudega. Amen.

prosimo te, usliši nas!

138

Molitve

po litanijah pri popoldanji službi božji ob nedeljah
in praznikih, ki niso Matere Božje.

K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil. (Aleluja.)
O.  Ki ima vso sladkost v sebi. (Aleluja.)

Molimo!

O Bog, ki si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi občutimo. (Ki
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.)

Za vse potrebe.

Vsemogočni, večni Bog, nebeški Oče!
Poglej z očmi svoje neskončne milosti naše
reve in nadloge. Usmili se vseh vernih kri¬
stjanov, za katere se je tvoj edinorojeni

139

Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus,
voljno grešnikom v roke dal, in je tudi
svojo drago kri na lesu svetega križa prelil.
Po tem Gospodu Jezusu, odvrni, milostljivi
Oče, zaslužene šibe, sedanje in prihodnje
nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto,
draginjo, bolezni in žalostne, revne čase.

Vsemogočni, večni Bog! Usmili se svo¬
jega služabnika, našega papeža 1., in vodi
ga po potu večnega življenja, da bo s tvojo
pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso
močjo storil.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih!
Glej milostljivo na svojega služabnika na¬
šega šk:fa I., ki si ga pastirja naši škofiji
postavil; dodeli mu, da tistim, čez katere
je postavljen, z besedo in z dejanjem k
dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je
izročena, večno življenje doseže.

Bog, varih vseh kraljestev! Dodeli svo¬
jemu služabniku, našemu cesarju I., spoznati
in častiti tvojo moč, s katero se sovražnik
premaga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar
postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem du-
hovske in deželske oblastnike in gospdske,

140

da nas bodo na vse to napeljevali, kar more
k tvoji božji časti, k našemu zveličanju in
k miru in sreči vsega krščanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je
prositi, za svoje prijatelje in neprijatelje, za
zdrave in bolne, za vse žalostne in revne
kristjane, za žive in mrtve.

Vsemogočni, večni Bog, ki gospoduješ
nad živimi in mrtvimi in se usmiliš vseh,
katere iz vere in dobrih del za svoje spo¬
znaš, ponižno te prosimo, da vsi, za katere
smo se namenili moliti, ki so še živi, ali
pa so se že s sveta ločili, na prošnje vseh
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpu-
ščenje vseh svojih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru, pravo edinost
v veri brez vsega razdrtja in ločitve. Izpre-
obrni naša srca k pravi pokori in k po-
boljšanju našega življenja. Užgi v nas ogenj
svoje ljubezni. Daj nam goreče želje po vsi
pravičnosti, da ti bomo kot tvoji pokorni
otroci v življenju in smrti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi, o Gospod, bodi vedno pripo¬
ročeno vse naše dejanje in nehanje, naše
delo in opravilo, naše življenje in naša smrt.

141

Daj nam tvojo milost tukaj uživati in tamkaj
z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v
večnem veselju in zveličanju hvalili in mo¬
lili. To nam dodeli, Gospod nebeški Oče,
po Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu,
Gospodu našem in Odrešeniku, ki s teboj
živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog
vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas!

O.  Amen.

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.
(petkrat.)

142

usmili
se nas

Lavretanske litanije.

(Odpustek 300 dni vsakikrat.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog svet Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati Božja,

Sveta devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubezniva,

Mati prečudna,

Mati našega Stvarnika,

Mati našega Odrešenika,

<o

1 —

Q»

o3

'a o
o
ca

c/)

03

C

143

Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našega veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokoščeni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeška,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,
Pribežališče grešnikov,
Tolažnica žalostnih,
Pomoč kristjanov,
Kraljica angelov,
Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

za nas Boga prčsi!

144

Kraljica apostolov,

Kraljica mučencev,

Kraljica spoznavavcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirnega
greha spočeta,

Kraljica presvetega rožnega
venca,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Gospod!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t d.

Molitve.

1. K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil. (Aleluja.)
O.  Ki ima vso sladkost v sebi. (Aleluja.)

<0

03
b L

o

ca

C/5

03

C

03

N

145

Molimo!

O Bog, ki si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi občutimo. (Ki
živiš in kraljuješ z Begom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

2. K sveti Devici, Materi Mariji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Božja Porodnica; ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temuč reši nas vselej
vseh nevarnosti. O častitljiva in blažena De¬
vica, naša gospa, naša srednica, naša besed¬
nica, naša pomočnica! S svojim Sinom nas
spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svo¬
jemu Sinu nas izroči!

V.  Pr6si za nas, sveta Božje porodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo!

Dodeli nam, svojim služabnikom, pro¬
simo, Gospod Bog, da vedno zdravje na

10

146

duši in na telesu uživamo, in da bomo po
častitih prošnjah presvete Marije vselej De¬
vice sedanje žalosti rešeni in večnega ve¬
selja deležni.

3. K sveti Devici, Materi Mariji.

(Od 1. adventne nedelje do Božiča.)

Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj
ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, kisi
svojega Stvarnika prečudno rodila, devica
prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih
ust sprejela češčenje, usmili se grešnikov!

V.  Angel Gospodov je oznanil Mariji.

O.  In je spočela od svetega Duha.

Molimo!

Milost svojo, prosimo te, o Gospod,
v naša srca vlij, da, ki smo po angelovem
oznanjenju spoznali včlovečenje Kristusa,
tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu
dosežemo častitljivo vstajenje.

(Od Božiča do Svečnice.)

Usmiljena Mati Zveličarjeva, ki ostaneš
vrata nebeška in zgodnja danica, pomagaj

147

ljudstvu, ki je padlo, pa želi vstati; ti, ki si
svojega Stvarnika prečudno rodila, Devica
prej in potlej ostala, ko si iz Gabrielovih
ust sprejela češčenje,. usmili se grešnikov!

V.  Po porodu si Devica čista ostala.

O.  Prčsi za nas, Božja porodnica!

Molimo!

Bog, ki si po rodovitnem devištvu svete
Marije dodelil človeškemu rodu dar več¬
nega zveličanja, daj, prosimo, da njo za nas
prositi občutimo, po kateri nam je sreča do-
šla, prejeti življenja začetnika, Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa, Sina tvojega.

(Od Svetnice do Velikega Četrtka.)

Bodi češčena, nebes kraljica, češčena
angelov gospa; češčena korenina, češčena
ti, ki si svetu pravo luč rodila! Bodi po¬
zdravljena, Devica častita, mimo vseh lepa;
bodi pozdravljena, preljubezniva, in prčsi
za nas Kristusa!

V.  Hvalimo te, Devica presveta!

O.  Daj nam moč zoper sovražnike tvoje.

10 *

148

M o 1i m o !

Dodeli, milostljivi Bog, brambo naši
slabosti, da, ki obhajamo spomin svete Božje
porodnice, s pomočjo njenih prošenj vsta¬
nemo od svojih grehov.

(Od Velike Sabote do 1 nedelje po Binkoštih.)

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Ka¬
terega si zaslužila nositi, aleluja, je vstal od
smrti, kakor je rekel, aleluja! Prosi za nas
Boga, aleluja!

V.  Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja!

O. Ker je Gospod res vstal, aleluja!

Molimo!

O Bog, ki si po vstajenju svojega Sina
Gospoda našega Jezusa Kristusa svet raz¬
veselil; dodeli, prosimo, da po njegovi Ma¬
teri Devici Mariji dosežemo veselje večnega
življenja.

(Od 1. nedelje po Binkoštih do 1. adventne nedelje.)

Češčena bodi, kraljica, mati milosti, živ¬
ljenje, sladkost in upanje naše, bodi če-

149

ščena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci!
k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej
solzni dolini. Oh, obrni tedaj, naša pomoč¬
nica, svoje milostljive oči v nas; in pokaži
nam po tem revnem življenju Jezusa, bla¬
ženi sad svojega telesa: o milostljiva, o do¬
brotljiva, o sladka Devica Marija!

V.  Prčsi za nas, sveta Božja porodnica!

O.  Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo!

Vsemogočni večni Bog, ki si dušo in
telo častite Device Matere Marije, da bi vredno
bivališče tvojega Sina biti zaslužila, s po¬
močjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po njenih
milostljivih prošnjah prihodnjega zla in večne
smrti rešeni.

4. K svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, ki ga je
postavil Gospod nad svojo družino.

V.  Prčsi za nas, sveti Jožef!

O.  Da bomo vredni obljub Kristusovih!

150

Molimo!

Naj nam, prosimo te, o Gospod, za-
služenje ženina tvoje presvete Matere Marije
pomaga, da, česar naša slabost ne premore,
nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno.

5. Za vse potrebe.

Gospod, ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti naših grehov vezi, in ohrani
po prošnjah svoje izvoljene matere ljube
Device Marije in vseh svojih svetnikov nas
svoje služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsej svetosti; očisti tudi vso našo
rodovino in naše prijatelje hudobe in gre¬
hov, in napolni jih z lepimi čednostmi; do¬
deli nam mir in zdravje, odvrni od nas vidne
in nevidne sovražnike in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino, skaži milost našim prijateljem in ne-
prijateljem, in obvaruj to duhovnijo z vsemi,
ki v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa, povodnji, in dodeli milost¬
ljivo vsem vernim kristjanom, živim in mrtvim,
v nebeškem kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvaruj našega papeža 1., našega

151

škofa 1., našega cesarja 1., in vso našo du-
hovsko in deželsko gosposko, in vse krščan¬
sko ljudstvo vseh nadlog in vsega zla. In
tvoj blagoslov pridi z nebes na nas, in bodi
vselej nad nami. Po Gospodu našem Jezusu
Kristusu, Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje
v edinosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

V.  Božja pomoč ostani vselej pri nas.

O.  Amen.

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.
(petkrat.)

Molitev k sv. Jožefu.

(Moli se meseca oktobra pri rožnivenski pobožnosti
namesto molitve 4. K sv. Jožefu in 5. Za vse potrebe.)

K tebi, o sv. Jožef, pribežimo v svoji
bridkosti, in ko smo na pomoč klicali pre¬
sveto tvojo nevesto, s polnim zaupanjem
prosimo tudi tvojega varstva. Pri ljubezni,
ki te je vezala z brezmadežno Devico, Božjo
porodnico in pri očetovski ljubavi, s katero
si objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo,
da se milostno oziraš na dedščino, pridob¬
ljeno s krvjo Jezusa Kristusa, in da nam po¬
magaš v naših potrebah z mogočno svojo
priprošnjo.

152

Čuvaj, skrbni varih svete Družine, iz¬
voljene otroke Jezusa Kristusa! Odvračaj od
nas, ljubeznipolni Oče, vsako kugo zmot
in spačenosti! Milostno z nebes podpiraj
nas, mogočni varih, v sedanjem boju z
močmi teme! In kakor si nekdaj Dete Jezusa
iz smrtne nevarnosti otel, tako brani sedaj
sveto Cerkev božjo zalezovanja sovraž¬
nikov in vsakega nasprotovanja ter varuj
vsikdar nas vse, da moremo po tvojem
zgledu in s tvojo pomočjo sveto živeti,
srečno umreti in doseči večno zveličanje v
nebesih. Amen.

(Odpustek 7 let in 7 kvadragen vsakikrat.)

Češčena Marija i. t. d. (trikrat.)

153

Litanije presvetega Imena
Jezusovega.

(Odpustek 300 dni enkrat na dan.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin Boga živega,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus ljubeznivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,

Jezus, Angel velikega sklepa,

Jezus najmogočnejši, *

usmili se nas!

154

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled kreposti,

Jezus, goreči duš ljubitelj,
Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,
Jezus, pot in življenje naše,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,
Jezus, srčnost mučencev,

Jezus, luč spoznavavcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

155

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!

Vsega zlega,

Vsega greha,

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjanja navdihov tvojih,

Po skrivnosti svojega svetega včlo-
večenja,

Po rojstvu svojem,

Po detinstvu svojem,

Po božjem življenju svojem,

Po trudih svojih,

Po smrtni bridkosti in trpljenju svojem,

Po križu in zapuščenosti svoji,

Po bolečinah in slabostih svojih,

Po smrti in pokopu svojem,

Po vstajenju svojem,

Po vnebohodu svojem,

Po radostih svojih,

Po slavi svoji,

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ; za¬
nesi nam, o Jezus!

reši nas, o Jezus!

156

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usliši nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.

Molitve.

1. K presvetemu Rešnjemu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V.  Kruh z nebes si jim dodelil. (Aleluja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi. (Aleluja.)

M o 1 i m o!

O Bog, ki si nam v prečudnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi občutimo. (Ki
živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edi¬
nosti svetega Duha Bog vekomaj. Amen.)

157

2. K presvetemu Jezusovemu Imenu.

Molimo!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: Pro¬
site, in boste prejeli; iščite, in boste našli;
trkajte, in bode se vam odprlo; daj nam,
prosimo te, gorečnost svoje božje ljubezni,
da te s celim srcem, z besedo in dejanjem
ljubimo in neprenehoma hvalimo.

Dodeli nam, Gospod, da strah in lju¬
bezen do tvojega svetega Imena vedno v
sebi ohranimo, ker nikdar voditi ne nehaš,
katere v stanovitnosti svoje ljubezni utrdiš.
Ki živiš in kraljuješ na vekov veke. Amen.

3. Za vse potrebe.

Gospod, ponižno te prosimo, razveži
po svoji milosti i. t. d v  (str. 138.)

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.
(trikrat.)

158

Litanije presvetega Srca
Jezusovega.

(Odpustek 300 dni.)

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinti večnega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi Devici od
svetega Duha upodobljeno,

Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi
združeno,

Srce Jezusovo, neskončno veličanst-
veno,

Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata
nebeška,

usmili se nas!

159

Srce Jezusovo, žareče ognjišče lju¬
bezni,

Srce Jezusovo, posoda pravice in
ljubezni,

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, brezno vseh čednosti,
Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno,
Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src,
Srce Jezusovo, v katerem so vsi za¬
kladi modrosti in znanosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa pol¬
nost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče
svoje posebno dopadenje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo
vsi prejeli,

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav,
Srce Jezusovo, potrpežljivo in ne¬
skončno usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te na
pomoč kličejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti,
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe,
Srce Jezusovo, z zasramovanjem na¬
sičeno,

C/)

03

C

OJ

c/)

E

C/)

3

160

Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij
potrto,

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, življenje in vstajenje
naše,

Srce Jezusovo, mir in sprava naša,

Srce Jezusovo, krvava žrtev za grešnike,

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upa¬
jočih,

Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih,

Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov,
Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

nesi nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

usliši nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;
usmili se nas!

C/)

03

C

CJ
c n

za-

Molitve.

(Kleče.)

1. V čast presvetega Srca Jezusovega.

V.  Jezus krotak in iz srca ponižen.

O.  Upodobi naše srce po svojem Srcu.

:

161

Molimo!

Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce
svojega preljubega Sina, in na češčenje in
zadoščenje, katero ti daje vimenu grešnikov,
ter tako potolažen odpusti njim, ki prosijo
tvojega usmiljenja, v imenu istega svojega
Sina, Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kra¬
ljuje v edinosti svetega Duha, Bog, na vekov
veke. Amen.

2. Posvetitev presvetemu Srcu
Jezusovemu.

Presladki Jezus, Zveličar človeškega
rodu! Poglej nas ponižno klečeče pred
tvojim oltarjem! Tvoji smo, tvoji hočemo
biti. Da bi pa bili še ožje sklenjeni s teboj,
zato se danes vsak izmed nas radovoljno
posveti tvojemu Srcu.

Tebe mnogi niso nikdar poznali. Tebe
so mnogi zavrgli, ne meneč se za tvoje
zapovedi. Usmili se obojih, usmiljeni Jezus,
in potegni k svojemu Srcu vse. Kralj bodi,
Gospod, ne samo vernikov, ki niso nikdar
odpadli od tebe, ampak tudi izgubljenih
sinov, ki so te zapustili. Stdri, da se že

11

162

skoraj vrnejo v očetovo hišo, da ne pogi¬
nejo od uboštva in gladu. Bodi kralj tistim,
ki jih slepi zmota ali loči nesloga. Privabi
jih v zavetje resnice in k edinosti vere, da
bo kmalu en hlev in en pastir. Bodi na¬
zadnje kralj vseh tistih, ki žive še v starem
paganstvu in otmi jih iz teme v božjo svet¬
lobo in kraljestvo.

Daj, Gospod, svoji cerkvi varno in za¬
nesljivo svobodo. Daj vsem narodom mirno
življenje. Daj, da se glasi od kraja do kraja
zemlje en glas: Bodi hvala božjemu Srcu,
ki nas je rešilo; njemu čast in slava vekomaj!
Amen.

Oče naš i. t. d. Češčena Marija i. t. d.
(trikrat.)

Razne molitve.

1. Božje čednosti.

Dejanje vere.

Verujem v tebe, pravi, trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh, ki si vse ustvaril, ki
vse ohranjuješ in vladaš, ki dobro plačuješ
in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin
Božji včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na
križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo
milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse,
kar si ti, o Bog, razodel ter nam po sveti
katoliški cerkvi zapoveduješ verovati. Vse to
verujem, ker si ti, o Bog, sam na sebi res¬
nica in torej ne moreš ne goljufati ne go¬
ljufan biti. V tej veri hočem živeti in umreti.
O Bog, pomnoži mojo vero!

ll

164

Dejanje upanja.

Upam in trdno pričakujem, o Bog, da
mi boš po zasluženju Jezusa Kristusa dal
večno zveličanje, ki si ga obljubil vsem, ki
izpolnjujejo tvoje zapovedi. Zato tudi upam
od tebe odpuščenje svojih grehov in vse
druge milosti, ki jih potrebujem, da si za¬
služim večno zveličanje. Vse to upam od
tebe, ker si vsemogočen, neskončno do¬
brotljiv, usmiljen in zvest in torej moreš in
hočeš izpolniti, kar si obljubil. V tem upanju
hočem živeti in umreti. O Bog, potrdi moje
upanje!

Dejanje ljubezni.

O moj Bog! Ljubim te nadvse, ker si
največja dobrota in neskončno popoln in
torej zaradi samega sebe vreden vse lju¬
bezni. In ker ljubim tebe, ljubim tudi svo¬
jega bližnjega, prijatelja in neprijatelja, in
ga hočem ljubiti kakor samega sebe. V tej
ljubezni do tebe hočem živeti in umreti;
rajši hočem dati vse, kakor tebe in tvojo
ljubezen s kakim grehom izgubiti. O Bog,
vžigaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe!

(Vsakikrat 7 let in 7 kvadragen.)

165

2. Molitev pred sv. Rešnj. Telesom.

Jezus Kristus, moj Bog in moj Gospod,
ki si iz ljubezni do nas noč in dan v tem
zakramentu pričujoč, in ki poln usmiljenja
in ljubezni čakaš, kličeš in sprejemaš vse,
ki pridejo k tebi! Verujem, da si resnično
pričujoč v tem presvetem zakramentu. Pred
tvojim presvetim obličjem obžalujem iz vsega
srca, da sem kdaj razžalil tebe, ki si moj
Bog in moj Gospod. Za trdno pa sklenem,
da te nočem več žaliti.

V duhu resnične ponižnosti in v prahu
svoje nevrednosti te molim iz vse svoje
duše kot svojega Boga, z vsem spoštova¬
njem in z vso ljubeznijo. Bodi pozdravljen,
o moj Bog in moj Zveličar, ti večna Beseda
Boga Očeta, ti Sin Marije Device, ti Jagnje
Božje, ti zveličanje sveta, ti veselje mojega
srca, ti življenje naših duš, ti studenec vseh
milosti, ti največja dobrota, ti naše vse!

Bodi pozdravljena, o presveta hostija,
ti resnično, živo, za me na lesu križa da¬
rovano Rešnje Telo; ti kruh angelski, ti
hrana ljudem, moč slabim, tolažba žalostnim,

166

zadoščenje grešnikom, popotnica umirajočim
in zastava večnega življenja.

O Jezus, ti večna resnica, jaz živo ve¬
rujem, da si v tem presvetem zakramentu
pričujoč z dušo in s telesom, s krvjo in z
mesom, kot pravi Bog in človek. Bolj trdno
verujem vse to, kakor ko bi te videl s svo¬
jimi lastnimi očmi; zakaj lahko me zmotijo
moja čutila in moj um; beseda tvoja pa,
ki me tega zagotavlja, je nezmotljiva, zakaj
ti si vseveden in neskončno resničen in
zvest.

O predobrotljivi Jezus! V tem zakramentu
ljubezni si se daroval z mesom in s krvjo, z
vsem, kar imaš in kar si, le meni v prid in
iz ljubezni do mene. Tudi jaz te zato ljubim;
ljubim te čez vse, ker si neskončno popoln.

O preusmiljeni Jezus, vsi moji grehi
so mi iz srca žal, ker sem z njimi razžalil
tebe, svojega Boga in Gospoda; tebe, ki
si vse časti in hvale in vse ljubezni vreden
zavoljo svoje neskončne dobrote in zavoljo
svojega naj višjega veličastva. Odslej te hočem
bolj zvesto ljubiti in te nikoli več ne razžaliti.

O vsega češčenja vredni Jezus! Hvalim
in častim te v tem presvetem zakranientu s

167

hvalo vseh ljudi, vseh angelov in svetnikov,
ker si vse časti vreden. Veselim se tvoje
božje in človeške narave ter te molim v
presveti hostiji.

O premili Jezus! Ti si se mi vsega dal
v tem presvetem zakramentu. V dolžno za¬
hvalo se tudi jaz tebi dam z dušo in s te¬
lesom, s krvjo in z mesom, s svojim umom
in s svojo voljo, vsega, kar sem in kar imam.
Tebi samemu, o Jezus, hočem živeti; iz lju¬
bezni do tebe hočem vse delati in trpeti.
V tvojih rokah, v tvojem imenu, o Jezus,
naj umrjem in naj se zveličani.

O neskončno modri Jezus! V vseh rečeh
se vsega in popolnoma izročam tvoji božji
volji, ker ona urejuje vse najbolje in naj¬
modreje. Uredi zato vse z menoj in z vsem,
kar mene zadeva, tako, kakor je najprimerneje
tvoji časti in najbolj koristno mojemu zveli¬
čanju.

O premili Jezus! Naj me vodi tvoja
resnica; naj me tolaži tvoje usmiljenje; naj
me razveseljuje tvoja ljubezen; naj me
ohrani tvoja milost; naj me obvaruje tvoja
vsemogočnost in naj me zveliča tvoja pri-
čujočnost v presvetem zakramentu.

168

O presveti Jezus! Naj bo tvoje učlove¬
čenje moje veselje, tvoj nauk moje poučenje,
tvoje življenje moj vzor, tvoja ponižnost
moj zgled, tvoja potrpežljivost moja moč,
tvoja nedolžnost moje posvečenje, tvoja
ljubezen v presvetem zakramentu moja to¬
lažba in pomoč. Tvoj presveti križ naj mi
bo počivališče, tvoje rane moje prebiva¬
lišče, tvoje Rešnje Telo moja hrana, tvoja
kri moje okrepčanje in tvoje razpete roke
moje pribežališče. Tvoje trpljenje naj mi
pridobi odpuščenje vseh mojih grehov; tvoja
smrt naj me obudi k popolnemu življenju;
tvoje častito vstajenje in tvoj čudni vnebohod
naj napolni moje srce s tolažbo in s trdnim
zaupanjem. Tvoj zadnji prihod k sodbi naj
me dovede v sveta nebesa. In ti, o Jezus,
bodi mi tam moje večno veselje, moje zve¬
ličanje! Amen.

3. Dobri namen.

Gospod Jezus Kristus, združen z onim
božjim namenom, s katerim si ti na zemlji
po svojem najsvetejšem Srcu Bogu hvalo
dajal in jo sedaj v zakramentu sv. Rešnjega

169

Telesa daješ po vsej zemlji neprenehoma
do konca sveta, ti jaz skoz celi ta dan, ne
izvzemši niti najmanjšega njegovega dela,
po zgledu najsvetejšega Srca preblažene
vedno neomadeževane Device Marije, pre-
radovoljno darujem vse svoje namene in
misli, vse svoje čute in želje, vsa svoja de¬
janja in besede.

(Odpustek 100 dni enkrat na dan.~i

4. Duhovno obhajilo.

O moj Jezus, trdno verujem, da si v
zakramentu presv. Rešnjega Telesa resnično
pričujoč. Ljubim te nad vse. Iz ljubezni do
tebe obžalujem svoje grehe in trdno skle¬
nem, nikoli več ne grešiti. Moja duša hre¬
peni po tebi. Ker te pa sedaj ne morem
resnično v zakramentu prejeti, te prosim,
pridi vsaj v duhu s svojo milostjo v moje
srce. (Obudi srčne želje in misli si, da Jezus res
pride v duhu v tvoje srce, ter reci :) Objamem
te, o Jezus, kakor v resnici pričujočega
in se popolnoma sklenem s teboj. Nikar
ne pripusti, da bi se kdaj ločil od tebe.
Amen.

170

5. K Mariji.

a)  Spomni se.

Spomni se, o premila Devica Marija,
da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo
zapuščen, ki je pod tvoje varstvo pribežal,
tebe pomoči prosil, in se tvoji priprošnji pri¬
poročal. S tem zaupanjem navdan hitim k tebi,
o devic Devica in mati; k tebi pridem in pred
teboj zdihujoč grešnik stojim ; nikar ne za¬
vrzi, o mati Besede, mojih besed, temveč
milostno slušaj in usliši me! Amen.

(Vsakikrat 300 dni odpustka.)

b)  Za zmagov vseh izkušnjavah.

Češčena Marija itd.

O Gospa moja, o Mati moja, tebi se
vsega darujem, in da se ti vdanega skažem,
ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, i
svoja usta, svoje srce, sebe popolnoma
vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati,
varuj me, brani me, kakor svojo lastnino in
posestvo.

(Zjutraj in zvečer 100 dni odpustka.)

171

O Gospa moja, o Mati moja! Spomni
se, da sem tvoj! Varuj me, brani me, kakor
svojo lastnino in posestvo. (Vsakikrat 40 dni
odpustka.)

6. Molitev za milost srečne smrti.

O božji Zveličar, ki si nam po svojem
umiranju na križu dal lep zgled srečne smrti :
k tebi se vzdiga moja duša, da izprosi od
tebe zadnjo vseh milosti, srečno smrtno
uro, ki bo odločila za vso večnost.

Do živega si čutil smrtni strah, posebno
tam klečeč na Oljski gori; popolnoma v
voljo nebeškega Očeta vdan si trpel naj-
bridkejšo smrt za grehe vsega sveta. Daj
tudi meni milost, da stanovitno premagam
strah pred smrtjo, in da smrt voljno pre¬
vzamem v pokoro za svoje grehe. Ko si
umiral, spominjal si se svojega nebeškega
Očeta in utolažen si rekel: „Oče, v tvoje
roke izročim svojo dušo!“ Opomni tudi
mene v oni imenitni uri, da imam dobrega
Očeta v nebesih. Kadar me plaši pogled
trohljivosti, potrdi me z mislijo, da me čaka
večno življenje. Poživi v meni tudi resnico,

172

da mi smrt odpira le pot do nebeškega
Očeta. Smrt mi bodi angel miru, ki me
kliče z dela na počitek, z vojske na zmago,
z nevarnega potovanja tja v pravo domo¬
vino. Ko otemne moje oči, ko obnemore
moj jezik, takrat mi daj še toliko moči, da
svojo dušo povzdignem do svojega Boga
in rečem: »Oče, v tvoje roke izročim svojo
dušo!“

O Jezus, moj križani Zveličar, ti si šele
takrat izdihnil svojo dušo, ko si po pravici
mogel reči: »Dopolnjeno je!“ Kako pa je
z menoj ? Z žalostnim srcem spoznam, da
moje življenje ni bilo vselej življenje pra¬
vičnega. Vendar po tvojem neskončnem za-
služenju upam, da so mi grehi odpuščeni
in da učakam srečno smrtno uro. Zato po¬
nižno prosim tebe, ljubi Jezus, daj mi svojo
pomoč, da se za svoje grehe tukaj po¬
korim, da tvojo voljo zvesto dopolnim
in da se dobro pripravim za svojo pot v
večnost.

Ljubi Jezus, ti si molil k svojemu Očetu:
»Oče, jaz hočem, da so tam, kjer sem jaz,
tudi tisti, ki si mi jih dal.“ Tudi jaz sem
izmed tistih, ki ti jih je izročil Bog Oče.

173

Tudi mene si odrešil s svojim trpljenjem;
zato se me usmili v smrtni uri! Pomagaj
mi, da se srečno vojskujem za nebeški dom.
Daj mi veselje, da po smrti pridem tja, kjer
ti sediš v časti svojega Očeta. Tam ni več
trpljenja, tam biva samo večno veselje in
pokoj. Tudi ti, Marija, sveta Mati božja,
prosi zame sedaj in ob moji smrtni uri! Amen.

7. Priprava na smrt.

Jezus, moj Bog in Zveličar, ponižal si
se, da si zame umrl na križu, in na oltarju
nam predočuješ svojo smrt v nekrvavi da¬
ritvi do konca sveta! Klečim pred tabo, naj¬
višjim Sodnikom, ki me boš kmalu sodil za
vso večnost.

Bojim se, ko se spomnim zadnje ure
in prihodnje sodbe; moja edina tolažba je
tvoja krvava smrt na križu in tvoja nekrvava
skrivnostna smrt na oltarju, pri kateri mi
predočuješ svojo krvavo smrt, ne da bi
zopet umrl.

Zato, mili Jezus, prihajam pred tvoj pre¬
sveti zakrament, da te molim, da te prosim
za neprecenljivo milost srečne smrti, in se

174

pripravljam pri tebi, da bi se nekoč blažen
v poljubu tvoje ljubezni ločil s sveta. Oh,
preljubi Zveličar, od koga naj si izprosim
milost srečne smrti, če ne od tebe, ki si
premagal smrt, da bi jaz večno živel ?

Z nebeškim zgledom si me učil, kako
naj dobro umrjem, in si mi v presvetem za¬
kramentu zapustil spomin svoje smrti in
svojega trpljenja.

O moj Bog, kako bom stal pred tvojo
ostro sodbo, ker sem toliko grešil, te toli¬
kokrat razžalil! O Bog, ustvari v meni novo
srce in obnovi v mojem srcu pravega duha!
Operi me čimdalje bolj moje krivice in
očisti me moje pregrehe!

Vem, o Jezus, da ne more nič nečistega
v nebo; zato te prosim: Očisti moje srce
s pravo pokoro v svoji krvi! Izbriši, o usmi¬
ljeni Odrešenik, ne le krivdo, ampak tudi
kazen mojih grehov! Darujem ti zanje pre¬
obilno zadoščenje, ki si ga sam dal ne¬
beškemu Očetu z bridko smrtjo na križu.
Sovražim ostudni greh in hočem rajši tisoč¬
krat umreti, nego še kdaj grešiti.

Jezus, moj Gospod in Bog! Popol¬
noma vladaj v mojem srcu in okrasi ga

175

z onimi čednostmi, ki so najdražje tvo¬
jemu srcu, in s katerimi si zaslužim srečno
smrtno uro!

Sveta Devica Marija, ti si ljubezniva
mati vseh vernikov, posebno pa pribeža¬
lišče grešnikov in mogočna pomočnica umi¬
rajočih. Koliko si trpela, ko je umiral tvoj
Sin! Pri teh bolečinah te prosim, pomagaj
mi takrat, da izdihnem svojo dušo v ranah
tvojega in mojega Jezusa.

Moj ljubi angel varih, tebi me je Bog
izročil, da me varuješ; ne zapusti varo¬
vanca v zadnjem boju! Vse moje življenje
si me ljubil, ne zapusti me ob smrti,
in nesi mojo dušo, kadar se bo ločila,
v nebesa!

Sveti Jožef, čisti ženin matere božje in
presrečni rednik Jezusov, prosi zame Sina
božjega in svojo nevesto, da mi po-
moreta ob zadnji uri, kakor sta pomagala
tebi in tvojo dušo napolnila z nebeško ra¬
dostjo.

Moji sveti priprošnjiki, branite me ob
smrtni uri s svojimi prošnjami, da hudobni
duh ne bo mogel do mene, in da ga zmagam
v zadnjem boju. Amen.

176

8. Molitev k sv. Jožefu za pomoč v
poslednji uri.

Sveti Jožef, ženin Device Marije in varih
Jezusa Kristusa! Sveta cerkev te časti kot
posebnega priprošnjika umirajočih; zato
tudi jaz priporočam tebi za smrtno uro svojo
dušo in telo. Fridi z Jezusom in Mariio k
moji smrtni postelji ter me ne zapusti, do¬
kler srečno ne sklenem. Odganjaj poslednje
izkušnjave hudega duha; krepčaj moje umi¬
rajoče srce s sladkim zaupanjem na usmi¬
ljenje božje; daj, da vredno prejmem sveto
popotnico in z zakramentom poslednjega
olja pokrepčan tako mirno zaspim v tvojem
naročju, kakor si ti zaspal v naročju Jezusa
in Marije. Amen.

9. Molitev k  sv. Uršuli.

O sveta Uršula, devica in mučenica, in
vse tovarišice njene, prosite za nas, in iz¬
prosite nam duha prave pokore in odpu¬
ščanje grehov, živo vero, trdno zaupanje
in gorečo ljubezen, ponižnost, potrpežlji¬
vost, čistost srca in srečno zadnjo uro. Amen.

177

10. Molitev k sv. Barbari.

O čista nevesta Jezusova, devica in mu¬
čenica sveta Barbara! Kako prisrčno si ti
Jezusa ljubila! Nisi se bala ne trpljenja ne
smrti, in rada si umrla iz ljubezni do svete
čistosti in do svojega nebeškega ženina.
Prosim te, izprčsi tudi meni veliko ljubezen
do Jezusa v življenju in v smrti; izprosi mi
srečno zadnjo uro. Izprosi mi milost, da ne
umrjem brez svetih zakramentov, ampak da
prej ko se loči moja duša s tega sveta,
vredno prejmem sveto Rešnje Telo, in da
se tudi nad menoj dopolnijo Jezusove lju¬
beznive besede: „Jaz sem živi kruh, ki sem
prišel iz nebes. Kdor bo jedel od tega
kruha, bo živel večno." Amen.

11. Molitev k svojemu sv. patronu.

K tebi pribežim, o sveti 1., ki si mi bil
za variha dan pri svetem krstu, in te prosim,
vzemi me za svojega varovanca, in ne za¬
pusti me nikoli. V6di me po poti svojih
čednosti in izprosi mi od Boga milost, da
po dolžnostih svojega stanu pobožno živim;

12

178

odvrni od mene vse dušne in telesne ne¬
varnosti, pomagaj mi vsak čas, posebno v
moji smrtni uri, da s teboj pridem pred
obličje^božje. Amen.

12. Molitev k angelu varuhu.

Angel božji, ki varuh si moj,

Po višji dobroti sem varovanec tvoj.

Razsvetljuj me, varuj me,

Vodi in vladaj me. Amen.

(Vsakikrat 100 dni odpustka.)

13. Prošnja k Zveličarju.

O Jezus, ljubeznivi Zveličar! Ti si s
svojo smrtjo dokončal delo odrešenja, odprl
svetla nebeška vrata. In v spomin na te ne¬
izrekljive dobrote si ustanovil najsvetejši za¬
krament, studenec milosti, sladko krepilo v
življenju in popotnico ob smrti.

Usmili se nas, najdobrotljivejši Zveličar,
in dodeli nam vsem milost, da te bomo pred
svojo smrtjo prejeli enako onemu čudo¬
delnemu kruhu, ki je okrepil nekdaj preroka
Elija, da je prišel na goro Horeb.

179

Dodeli mojim prijateljem in dobrot¬
nikom iste milosti, ki sem jih ravnokar
zase prosil.

O Jezus, poln usmiljenja si nagnil nekdaj
svojo najsvetejšo glavo umiraje na lesu sve¬
tega križa za rešitev vsega sveta; obrni se
tudi danes prav tako usmiljeno k nam revnim
grešnikom ter nas sprejmi v svoje kraljestvo
miru! Amen.

Najsvetejše Srce Jezusovo, usmili se nas!

14. Pobožnost vernim dušam v
tolažbo.

O Jezus, verujem, da si ti Kristus, Sin
živega Boga, ki si zato prišel na svet, da
bi revnemu grešnemu človeku zopet odprl
nebesa. Kako rad si se usmilil mrtvega La¬
zarja in njegovih sester, Marte in Marije!
Njune solze so omečile tvoje božje Srce;
s svojo vsemogočno besedo si obudil mrt¬
vega Lazarja v življenje in ga izročil sestrama,
ker sta te tako presrčno prosili.

O ljubeznivi Zveličar, usliši tudi mene,
ki goreče prosim za verne duše v vicah,
ki neizrečeno hrepene, da bi te gledale od

12 *

180

obličja do obličja. V neskončni ljubezni do nas
si nase vzel grehe vsega sveta in pribil naše
dolgenakriž,da bi nas spravil z nebeškimOče-
tom; dodeli tudi dušam v vicah delež svojega
neskončnega zadoščenja in izpolni njihove
goreče želje in jih združi s seboj.

O usmiljeni Jezus, poplačaj iz zaklada
svojega neskončnega zasluženja dolge vernih
duš in jih reši iz vic, da v nebesih vekomaj
slave tvoje usmiljenje. Spomni se, o naj¬
dobrotljivejši Zveličar, da so imena teh vernih
duš zapisana v knjigi večnega življenja. Kot
kraljeve družice čakajo ženitovanja, med tem
ko morajo zadostovati pravici, ker so zlo¬
rabile usmiljenje.

Spomni se, o Gospod, da več trpe za¬
radi notranjega ognja ljubezni, kakor zaradi
zunanjega, ki ga je vžgala tvoja pravična
jeza.

Pod zemljo poklekujejo in trpe udano
v tvojo voljo vse muke, ker se te boje, o
Gospod, in te ljubijo presrčno-goreče.

Daši se jim ni treba več bati, da bi še
kdaj grešile in tebe večno izgubile, vendar
nedopovedljivo hrepene po uri, ko bodo

181

osvobojene iz temne ječe. — Njihove prošnje
segajo do nas: Usmilite se nas, prijatelji!
Okrepčajte nas z dragoceno krvjo Jezusovo
in rešite nas iz strašnega jetništva, v katerem
toliko trpimo!

O neskončno usmiljeni in dobrotljivi
Zveličar! Tu klečim pred tvojim najsvetejšim
zakramentom in te prosim milosti in usmi¬
ljenja za verne duše. Usmili se jih, o Jezus!
Saj se niso nikdar ustavljale tvoji milosti.
Skončaj čas njihovega pregnanstva in jim
odpri nebeški Jeruzalem, mesto večnega
miru, kraj počitka za one, ki zaspe v Go¬
spodu. Oj, usliši moje vroče prošnje in
vzemi jih v rajsko veselje, da se izpočijejo
od vseh svojih težav in nadlog!

O, da bi mogel s svojimi solzami po¬
gasiti plamen, ki jih tako zelo muči! Kako
rad bi zadostil za njihovo krivdo, ko bi
mogel! Odpri, o Jezus, prebogati zaklad
sv. odpustkov, da pomagam ž njimi mnogim
vernim dušam v nebesa, da te tam vekomaj
molijo in časte. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi Očetu . . . (Šestkrat.)

182

15. Molitve za umirajočega.

1.) Usmiljeni Oče nebeški, glej, naš
brat (naša sestra) se vojskuje s smrtjo.
Usmiljenja prosimo za tvojega umirajočega
otroka. Naj srečno dokonča; naj po pre¬
stanem trpljenju mirno zaspi; naj odslej
večno počiva. Amen.

Dobrotljivi Bog, gospodar življenja in
smrti! Ti si rekel, in postal je človek in ves
svet; ti migneš, in vse zopet razpade v prah.
Tukaj leži bolnik, stvar tvoje vsemogoč¬
nosti. Moči so mu pošle in s smrtjo se voj¬
skuje. Nebeški Oče, bolnik te ne more pro¬
siti; zato usliši naše prošnje zanj. Usmili se
njegovih solz, usmili se njegovega vzdiho¬
vanja. Tvoje usmiljenje naj mu odpusti, kar
je hudega storil po svoji slabosti. Vzemi
njegovo dušo v kraj večnega miru. V tebe
je veroval, v tebe je upal, in tebe je ljubil;
zato je izpolnjeval zapovedi tvoje.

Vsemogočni Bog in Oče, potrdi ga,
ker sedaj ga obhajajo smrtne težave. O Bog,
ne daj mu obnemagati v tej zadnji vojski.
Po svojem velikem usmiljenju usmili se ga
v sodbi. Daj mu mirno zaspati in obriši mu
solze v večnosti.

183

Jezus Kristus, ti si se na svetu tudi
boril s smrtjo; zato poznaš človeško srce
in veš, kako trpi pri umiranju. Ker sam po¬
znaš bridkost umiranja, zato potolaži trpe¬
čega, potrdi umirajočega.

Vsemogočni Bog, potrdi njegovo vero,
da bo v tebe veroval, kakor da bi te gledal.
Podpiraj njegovo upanje, da bo v tvojo
besedo zaupal, kakor da bi tebe samega
slišal. Oživi njegovo ljubezen, da se ne loči
od tebe, da se bo mogel s teboj večno
združiti v nebesih. Pokaži mu lepoto pri¬
hodnjega življenja, da ne bo trepetal pred
trohnobo. Stori to, o Bog, potem umira¬
jočega ne bo plašil peklenski strah, in ga
ne bo goljufala nobena sovražna zvijača.
Smrt mu bo prijazen korak v večno živ¬
ljenje.

Usmiljeni Zveličar, tudi za tega bolnika
si se podal v smrt; naj torej ne bo izgub¬
ljeno nad njim tvoje zasluženje. Blagoslovi,
posveti, očisti ga, da kdaj častito vstane od
smrti.

Usmiljeni Jezus, ti si na križu srečno
dokončal; pridi temu umirajočemu služab¬
niku na pomoč, da tudi on srečno konča.

184

Jezus, ostani pri njem, dokler ne sklene
svojega življenja. Sprejmi njegovo dušo v
svoje roke. Amen.

2.) Sprejmi, Gospod, svojega služab¬
nika v stanovanje večnega zveličanja, ki ga
upa po tvojem usmiljenju. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo večne
smrti, kakor si rešil Henoha in Elija sploš¬
nega umiranja. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo vseh na¬
sledkov greha, kakor si rešil Noeta vesolj¬
nega potopa. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo vsega
obupovanja in malosrčnosti, kakor si rešil
Joba v njegovih težavah. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo vsega za¬
lezovanja hudobnega duha, kakor si rešil
Daniela iz levnjaka. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo vseh ne¬
varnih bridkosti srca, kakor si rešil tri mla¬
deniče v ognjeni peči. Amen.

Reši, Gospod, njegovo dušo vezi tega
življenja, kakor si rešil sv. Petra iz ječe. Amen.

Jezus, ki te je angel potolažil v smrtni
bridkosti, tolaži tudi našega umirajočega
brata v njegovi smrtni bridkosti.

185

Jezus, ki si še na križu prosil za svoje
sovražnike, bodi tam v nebesih priprošnjik
našemu umirajočemu bratu.

Jezus, ki si klical na križu: „Moj Bog,
moj Bog, zakaj si me zapustil!" ne daj na¬
šemu umirajočemu bratu, da zapusti brez
tolažbe ta svet.

Jezus, ki si na križu dokončal odre¬
šenje človeškega rodu, pomagaj tudi na¬
šemu umirajočemu bratu, da srečno do¬
konča zadnjo vojsko.

Jezus, ki si izročil svojo dušo v roke
svojega Očeta, v tvoje roke izročimo tudi
mi dušo svojega umirajočega brata.

3.) Molimo!  Tebi, o Gospod, pripo¬
ročamo dušo tvojega služabnika, ki je delo
tvoje vsemogočnosti, ker si jo ti ustvaril.
Edino pravi in živi Bog! Ne glej na grehe
svojega služabnika, ki jih je v svoji mla¬
dosti ali_ pozneje storil nepremišljeno in po¬
gosto. Čeravno je prestopil tvoje zapovedi,
vendar zaupa v tvojo besedo, ki obeta mi¬
lost skesanemu grešniku. Grešil je sicer, pa
tebe, Boga Očeta, Sina in svetega Duha, ni
zatajil. Tudi ti, neskončna dobrota, ga ne
zataji, temveč podeli mu svojo vsemogočno
milost, da se stanovitno vojskuje in srečno

186

zmaga. Zavoljo neizmernega zasluženja
krvave smrti Jezusove bodi mu sedaj in ob
uri njegove sodbe milosten in usmiljen.

Pridite naproti, vi sveti angeli, in pe¬
ljite ga v nebeški Jeruzalem. Prosite zanj,
vi izvoljenci božji, da se bo kmalu večno
veselil v vaši družbi. Po Jezusu Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

16. Pobožni vzdihljaji.

Češčen in zahvaljen bodi vsak čas pre¬
sveti in božji zakrament. (Enkrat na dan 100
dni odp) — Moj Jezus, usmiljenje! ilOO dni
odpustka.) — Jezus, moj Bog, ljubim te nad
vse! (50 dni odp ) — Presladki Jezus, ne bodi
mi sodnik, ampak Zveličar! (50 dni odp) —
Jezus, krotak in iz srca ponižen, vpodobi
po svojem moje srce. (Enkrat na dan 300 dni
odp.) — Ljubljeno bodi povsod presveto
Srce Jezusovo! (Enkrat na dan 100 dni odp)
— Sladko srce mojega Jezusa, daj, da te
ljubim vedno bolj in bolj. (Vsakikrat 300 dni
odp.> — Sladko srce Marijino, bodi moja
rešitev. (300 dni odp) — Naša ljuba Gospa
presvetega Srca, prosi za nas Boga. dOO dni

odp. za brat. ude) — Opomba. Nauči se teh vzdihljajev
in jih ponavljaj večkrat med dnevom.

Sveti križev pot

svetega Leonarda Portomavriškega.

Darovanje svetega križevega pota.

O dobrotljivi Jezus! Ljubim te nad vse,
ker si večna dobrota in neskončna milost.
Zal mi je iz vsega srca, da sem kdaj tebe,
o največja dobrota, razžalil. Darujem ta sveti
križev pot tebi v čast, v spomin tiste težavne
poti, po kateri si hodil zavoljo mene, ubogega
grešnika. Vseh odpustkov se želim udeležiti,
ki so za sveti križev pot podeljeni; torej
tudi želim vse tako opraviti, kar in kakor je

188

v zadobljenje odpustkov storiti potrebno.
Prosim te, o Jezus, dodeli mi milost in moč,
da s tem križevim potom v tem življenju
tvojo milost, v prihodnjem pa večno veselje
zaslužim. Amen.

(Ker se pri svetem križevem potu moreš ude¬
ležiti več popolnih odpustkov, ne pozabi, da jih zdaj
že daruješ za duše v vicah.)

Oh, pridite, stvari,

Kaj, glejte, se godi:

On, ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi!

I. postaja.

Jezusa v smrt obsodijo.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svojega
nedolžnega Jezusa, s katero je krivično
sodbo brez vsega izgovora poslušal in spre¬
jel. Tvoji grehi so tiste lažnive priče, ki
so sodbo podpisale. Hudobnost tvojega je¬
zika, s katerim si se večkrat zoper Boga in
bližnjega pregrešil, je oslepila sodnika, da
je nedolžnega Jezusa v smrt obsodil. Obrni

190

se torej k njemu, jokaj in vzdihni bolj s
srcem kakor z usti:

O moj ljubeznivi Jezus!Kako neizmerna
je tvoja ljubezen proti meni, ubogemu greš¬
niku! Boš li torej za nevredno, hudobno
stvar ječo, verige, pretepanje trpel in v tako
grozovito smrt obsojen? Oh, to je zadosti,
da mi gane srce, da objokujem vse pre¬
grehe, ki sem jih s svojim jezikom storil.
Obžalujem jih torej in kličem k tebi: O
Jezus, usmiljenje! — Prosim te usmiljenja
in milosti, o Jezus!

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Razbičan, zapljuvan,

In kronan, zasramv'an,

Pred sodbo je peljan,

Nedolžen v smrt izdan.

——

II. postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem in rado-
voljnim srcem objame dobrotljivi Jezus sveti
križ in kako potrpežljivo prenaša prete¬
panje in suvanje malopridnega ljudstva! Ti
pa, poln nevolje in nepotrpežljivosti, bežiš
pred križem, kar je le mogoče. Ali ne veš,
da se ne more brez križa nebeško veselje
zadobiti? Oh, objokuj svojo slepoto; obrni
se k svojemu Gospodu, vzdihni in reci:

192

Ne ti, o Jezus, ampak jaz zaslužim križ.
O težki križ, ki so ti ga moji grehi nalo¬
žili! O ljubeznivi Jezus! Dodeli mi milost
in moč, da objamem vse križe, ki sem jih
s svojimi grehi zaslužil. Stčri, da voljno ob¬
jamem svoj križ, in se tako ločim od sveta.
Daj mi tako ljubezen do križa, da vselej s
tvojo služabnico, sveto Terezijo, iščem in
želim: „Trpeti ali umreti; umreti ali trpeti!"

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame;

Oh, Jagnje Božje gre,

In nese vseh dolge.

—

lil postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus, za¬
voljo tolikanj prelite krvi ves oslabljen, prvič
pade na zemljo. Oh, kako ga s pestmi bijejo,
z nogami teptajo in suvajo! Vendar ni pri¬
toževanja ali nevolje slišati iz njegovih ust.
Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ ob¬
čutiš ali zoprno besedo slišiš. Oh, sovraži
svojo nepotrpežljivost, svoj napuh in svojo
ničemurnost. Vzdihni k Jezusu:

13

194

O ljubeznivi Jezus! Poglej me pre-
ubogega grešnika pred svojimi nogami! Oh,
kolikrat in v kako velike grehe sem padel!
Kolikrat sem se pogreznil v globočino hu¬
dobije! O Jezus, stegni in podaj mi svoje
roke! Pomoči, o Jezus, pomoči pri tebi
iščem, da ves čas svojega življenja nikdar
in nikoli smrtnega greha ne storim in tako
v svoji zadnji uri zveličanja upati morem.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh,

Vtopljen v sveta dolgeh
Leži potrt na tleh.

—

IV. postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bolečino je
občutilo srce Jezusovo! Oh, s kakšno gren-
kostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Mari¬
jino srce, ko sta se srečala! Poslušaj, o ne¬
hvaležna duša: „Kaj ti je storil moj Sin?“
kliče tebi Marija. „Kaj hudega ti je storila
moja Mati?" te vpraša Jezus. „Oh zapusti
že enkrat svoje grehe, zavoljo katerih midva
toliko žalost in bridkost trpiva." Oj grešnik,

13 *

196

kaj praviš na to ? — Reci in vzdihni v svojem
srcu:

O božji Sin Marije! O presveta Mati
mojega ljubeznivega Jezusa! Ves potrt in
ponižan klečim pri vajinih nogah. Jaz sem
tisti izdajavec; s svojimi grehi sem brusi!
meč, ki je ranil vajino srce. Oh iz srca mi
je žal. Prosim vaju, odpustita mi! Milost,
o Jezus! Milost, o Marija! Po svojem ve¬
likem usmiljenju mi dodelita milost, da nikdar
več ne grešim, ampak noč in dan premi¬
šljujem in objokujem vajino grenko trpljenje
in žalost.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, žalosten spomin!

Ko Mater sreča Sin,

Njej meč gre bolečin
Do srca globočin.

——

V. postaja.

Simon Cirenejski pomaga Jezusu križ nesti.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon, ki si
ničemurnosti sveta in sladnostim svojih po-
čutkov ves vdan, ki svojih križev ne nosiš
radovoljno, ampak le, ker se jih braniti ne
moreš, z veliko nevoljo. Oh, zbudi si že
enkrat srce in usmili se svojega tako oblo¬
ženega Zveličarja. Sprejmi voljno vse križe
in nadloge, ki ti jih pošilja tvoj ljubeznivi
Oče. Trdno skleni, ne samo vse zoprnosti

198

potrpežljivo prenašati, ampak tudi svojemu
Bogu za nje hvaležnega se skazovati. Prdsi
ga tako :

O ljubeznivi Jezus! Hvalim te za toliko
priložnosti, ki mi jih daješ, da bi mogel zate
trpeti in zase kaj zaslužiti. O moj Bog, daj
mi milost, da vse, kar se mi v tem življenju
težavnega prigodi, s potrpežljivim srcem pre¬
našam in se potem večnega veselja ude¬
ležim. Stori, o Jezus, da tukaj s teboj jokam
in trpim, da bom potlej s teboj v nebesih
gospodoval.

Oče naš . . . Češčena Marija .. . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Omagal Jezus je
Od teže križeve,

O Simon, prosim te,

Ne brani križa se!

-—

VI. postaja.

Veronika poda Jezusu potni prt.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli v tem prtu sveto
obličje svojega Zveličarja! Ljubi Jezusa, in
po tej ljubezni si v srce vtisni njegov sveti
obraz. O kako srečen boš, ako živiš z Je¬
zusovim obrazom v svojem srcu in ž njim
greš v večnost. Da to milost dosežeš, prdsi
svojega Boga in reci:

O moj žalostni Jezus! Prosim te, vtisni
mi v srce sveti obraz svojega obličja, da

200

brez nehanja mislim nate, si noč in dan
pred oči stavim tvoje grenko trpljenje in
svoje grehe objokujem. O Jezus, s kruhom
tvojega trpljenja hočem nasičevati svojo dušo,
in oči naj mi vedno solze točijo nad mojimi
pregrehami.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

S prtom Veronika
Obriše Jezusa,

Spomin za to ji da
Trpljenja bridkega.


VII. postaja.

Jezus pade drugič pod križem.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in tvoj
Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen
od velike bolečine, zdelan in zaničevan od
sovražnikov. Premisli, da je tvoja prevzet¬
nost potrla Jezusa in ga vrgla na zemljo,
ker je prenesti ne more. Oh, zapusti svojo
ošabnost, ne bodi več tako napuhnjen. Spo¬
kori se in skleni biti ponižnejši. Reci s ske¬
sanim srcem:

202

O prečastitljivi Jezus! Akoprav vidim,
da na zemlji pod težo križevo ležiš, vendar
te molim in častim, kakor svojega mogoč¬
nega, večnega Boga. Prosim te, zatri moj
napuh; vzemi mi iz srca vso ošabnost, da
spoznam svojo ničemurnost, da vse zasra¬
movanje sprejemam s tebi tolikanj ljubo
ponižnostjo, da bom potem tudi s teboj
povišan v nebeškem kraljestvu.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Slabosti ves prevzet

Pod križem pade spet.

O nehaj, grešni svet!

Ljubiti greh preklet!

— -

VIII. postaja.

Jezus tolaži jeruzalemske žene.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in preudari v svojem srcu, ko¬
liko ti je vendar treba jokati in žalovati.
Prvič, ker tvoj ljubeznivi Jezus toliko za¬
voljo tebe trpi; drugič, sam nad seboj, ker
si tako nehvaležen in ga ne nehaš žaliti.
Kako moreš premišljevaje njegove grozo¬
vite bolečine še trdovraten ostati ? Poglej,
kako milostljivega in ljubeznivega se Jezus

204

jeruzalemskim ženam skazuje. Zaupaj vanj
in vzdihni s srcem:

O ljubeznivi Jezus! Oh, kako je to, da
se moje srce ne raztopi v solzah velike ža¬
losti. Solz, o Jezus, prosim; solz prave po¬
kore in prisrčnega obžalovanja mi daj, da
z objokanimi očmi in s skesanim srcem za-
dobim tisto milost, ki si jo tem revnim
ženam skazal. Oh, Jezus, ne obračaj od
mene svojih milostljivih oči. Poglej me ubo¬
gega grešnika, da te bom tudi jaz ves po¬
tolažen mogel videti ob zadnji uri.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi. . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Usmiljene žene,

Ne jokajte za me!

Točite le za se
Spokornih src solze.


IX. postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

O, s kako veliko bolečino je Jezus že
tretjič padel pod križem! Premisli, kako
Jezusa, krotko nedolžno ovčico, judje in
neverniki, kakor stekli volkovi, tepo, suvajo
in sem ter tja po trdih kamenih vlačijo. O
nesrečni greh, ki samega Sina božjega tako
grozovito trpinčiš! O grešnik, ali ni tvoj
ves potrti in krvavi včlovečeni Bog vreden
tvojih solz? Oh, reci ves objokan:

206

O vsemogočni Bog, ki nebo in zemljo
z enim prstom držiš, kdo te je vrgel tako
neusmiljeno? Oj nihče drug ne, kakor moja
pregreha, v katero sem tolikrat zopet padel.
Moja hudobna natora ni nehala grešiti, in
zato se je množilo tvoje trpljenje. Toda po¬
glej, o Jezus, pred teboj sedaj klečim s ske¬
sanim srcem in trdno sklepam, s svojo hu¬
dobijo prenehati. Z objokanimi očmi ti trdno
in zvesto obetam: Nikdar več nočem grešiti.
O Bog, nikdar več, nikdar več ne!

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh, Jezus omedli,

Pod križem spet leži.

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

——

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša, kako Jezusu, ki je po
svojem životu ves ranjen in stepen, dajo
piti še grenkega žolča. Poglej, kako on
tvojo nesramežljivost, nespodobno vedenje
in ničemurnost v obleki s svojo nagoto pla¬
čuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali
moreš svojega Jezusa brez milovanja po¬
gledati? Oh, vrzi se k nogam svojemu Jezusu
in reci:

208

O žalostni Jezus, kako velik razloček
je med teboj in med menoj! Ti si ves ra¬
njen, poln grenkosti in ves s krvjo oblit;
jaz pa ves ničemurn, poln sladnosti in ve¬
selja; ali vsaj tak želim biti. Oh, jaz nisem
na pravi poti. O Jezus, pelji me ti na pravo
stezo! Stori, da mi bodo vse sladnosti tega
sveta grenke in zoprne; da bom namesto
njih želel tvoje trpljenje občutiti, in da tako
vreden postanem, s teboj večno veselje uži¬
vati!

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Ko pride na gor6,

Ga slečejo grdo,

Pijačo mu dado
Ostudno in grenko.


XI. postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrekljivo bolečino, katero je
občutil dobrotljivi Jezus, kadar so mu ude,
kite in žile z žeblji prebodli. O kako je to,
da tvoje srce kar žalosti ne poči, ko vidiš,
da tvoji grehi tako neusmiljeno morijo tvo¬
jega Zveličarja? Vsaj sedaj toči solze, ob¬
žaluj svoje grehe in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! Vlij v moje srce strah in ljubezen do

14

210

tebe. In ker sč moji grehi tisti žeblji, ki so
tebe na križ pribili, stčri s svojo milostjo,
da bodo vse moje hude želje in občutki
na tvoj križ nabiti in tamkaj umorjeni, da
bom v življenju in v smrti s teboj križan,
mogel tudi s teboj v nebesih večno kra¬
ljevati.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križ ga polože,

Razpno roke, noge;

Z žeblji mu zdaj nove
Spet rane narede.

-

XII. postaja.

Jezus umrje na križu.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči in premišljuj svo¬
jega na križ pribitega Jezusa. Poglej vse
bledo obličje božje. Poslušaj, kako prosi
odpuščenja tistim, ki ga križajo in žalijo.
Razbojniku obeta nebeško kraljestvo. Svojo
Mater izroča Janezu. Svojo dušo priporoča
nebeškemu Očetu. Slednjič pa umrje z
nagnjeno glavo. — Tako je torej moj Jezus
umrl! Res, umrl je na križu in zavoljo mene.
O duša moja, kaj boš sedal počela? Oh,

14 *

212

ne hodi proč, kakor le s ponižnim in ske¬
sanim srcem. Objemi križ in vzdihni k Jezusu:

O moj ljubeznivi Zveličar! Vem in spo¬
znavam, da so moji grehi tisti rablji, kateri
so tebe tako neusmiljeno umorili. Nobene
milosti nisem vreden, ker sem tebe križal.
Pa kako veliko veselje in upanje občuti
moja duša, ko te slišim prositi celd za tiste,
ki so te križali. Kaj hočem sedaj zate storiti,
ker si ti toliko zame storil? Poglej, o Jezus,
pripravljen sem in voljan vsem odpustiti,
ki so me kedaj razžalili. Res, moj Bog, za¬
voljo tvoje ljubezni odpuščam vsem, v srcu jih
objamem in jim želim vse dobro. In tako tudi
upam, da bom ob svoji smrtni uri slišal tvoje
vesele besede: „Še danes boš z menoj v raju!“

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče Kri!

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

—

XIII. postaja.

Jezusa s križa snamejo in ga v Marijino
naročje polože.

V.  Molimo te, o Kriste, in te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako oster je bil meč, ki je
prebodel srce žalostne Matere, ko je svo¬
jega mrtvega Sina vzela v naročje. Videla
ga je vsega ranjenega in krvavega. O kakšno
žalost in bolečino je ona takrat čutila v svo¬
jem srcu! Kateri meč pa je bil tako oster,
da je prebodel njeno srce? Oh, greh je bil,
ki je Jezusu življenje vzel in Marijino srce

214

tako močno ranil! Objokuj torej ta grozo¬
viti greh. Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostne Matere in vzdihni k njej tako:

O kraljica vseh mučencev, kdaj bom
vreden prav razumeti tvojo žalost in bole¬
čino? Kdaj zadobim milost, tvojo žalost v
svojem srcu nositi in s teboj trpeti? O ve¬
lika Gospa, izprbsi mi to milost, da noč in
dan obžalujem svoje grehe, ki so ti tako
žalost napravili; da ves skesan in spokorjen
v zaupanju in v ljubezni do tebe umrjem,
in po smrti s teboj večno živim!

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Marija, tu klečim,

Boga Sinu častim,

S teboj, dokler živim,

Rad jokam in trpim.

——

XIV. postaja.

Jezusa v grob polože.

V.  Molimo te, o Kriste, in Te hvalimo.

O.  Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, vzdihovanje in
jokanje Magdalene, Janeza in drugih po¬
božnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet in
v grob položen. Zlasti pa si v srce vtisni
bridkost in grenko žalost Marije, njegove
Matere, ko je iz svojega naročja dala svo¬
jega ljubeznivega Sina. Premišljevaje njeno
tedanjo žalost in njeno trpljenje se moraš

216

res sramovati, da si obiskujoč križev pot
tako malo milovanja občutil. Oh, vzdrami
svoje srce vsaj sedaj pri zadnji postaji.
Poljubi s častjo kamen svetega groba; po¬
loži v duhu vanj srce in reci svojemu mrt¬
vemu Jezusu:

O usmiljeni Jezus, ki si tako krvavo
pot hodil iz ljubezni do mene, v grob po¬
loženega te častim in molim. Oh, želim in
hočem tebe v svojem srcu zaprtega imeti,
da bi s teboj sklenjen po tem križevem
potu vstal k novemu življenju in se v tvoji
milosti mogel s tega sveta ločiti. Po zaslu-
ženju tvojega trpljenja, ki sem ga pre¬
mišljeval, mi dodeli, da bo ob zadnji uri
tvoje presveto Režnje Telo moja popotnica;
da bodo moje zadnje besede: Jezus,
Marija, Jožef,  in da svoje zadnje vzdih-
ljeje sklenem s tistim vzdihovanjem, s ka¬
terim si ti na sv. križu svojo dušo izdihnil.
Daj mi z živo vero, s trdnim zaupanjem in
z gorečo ljubeznijo s teboj in zavoljo tebe
umreti in potem s teboj na veke živeti. Amen.

217

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast
bodi..  .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Za greh naš mrtvega,

Molimo Jezusa,

In položimo ga
V grob srca svojega.

Sklepna molitev.

Nebeški Oče, večni Bog, po tisti lju¬
bezni, s katero si svojega Sina Jezusa Kri¬
stusa zavoljo mene na svet poslal, in s ka¬
tero je on po svojem bridkem trpljenju in
grenki smrti mene odrešil, darujem ti ta
sveti križev pot, ki sem ga s tvbjo pomočjo
obiskal. Vzemi to pobožno opravilo v po¬
višanje svoje časti, v zahvalo za vse meni
in drugim podeljene milosti, za odpuščenje
grehov vsega sveta, v pomoč revnim dušam
v vicah, zlasti pa še za tiste, za katere sem v
začetku prosil. O milostljivi nebeški Oče!
Poglej obličje Kristusa, svojega Sina, usliši
glas njegove sv. Krvi in bodi milostljiv meni,
ubogemu grešniku. Amen.

219

Hvaljen bodi naš križani Zveličar, Jezus
Kristus, in njegova žalostna Mati Marija!

O Jezus, ljubim naj
Zvesto te vekomaj,

Po svoji smrti daj,

Da pridem v sveti raj!

Razne pobožnosti.

Rožni venec.

Poleg navadnega, ki se pripisuje sv. Do¬
miniku, se molijo še tile rožni venci:

1. Rožni venec  sv. Brigite.

Moli se v čast 63 let, ki jih je Marija na
zemlji preživela. Obstoji iz šest oddelkov
(dekad). Moli se torej šestkrat po vrsti: oče-
naš, deset češčenamarij brez kakega pristavka
in vera. Na koncu zadnjega oddelka se pri¬
stavi še en očenaš in tri češčenamarije. Tako
se moli v tem rožnem vencu sedemkrat očenaš
in sedemkrat tudi vera v počeščenje 7 radosti
in žalosti Marijinih in 63 češčenamarij v spo¬
min 63 let Marijinega življenja.

221

2. Mali rožni venec brezmadežnega Spočetja.

Moli se takole: „Češčeno bodi sveto in
brezmadežno Spočetje preblažene Device Ma¬
rije. “ Oče naš. Štirikrat Češčena Marija. Čast
bodi Očetu. — Vse to se ponovi trikrat.

3. Rožni venec v čast peterim ranam

Jezusovim.

Moli se takole: Petkrat „Čast bodi Očetu"
in enkrat „Češčena Marija". — To se ponavlja
petkrat. Častbodi so na čast ranam Jezusovim,
češčenamarije pa na čast žalostni Materi božji.

4. Rožni venec na čast presvete Krvi

Jezusa Kristusa

ima sedem oddelkov. Moli se šestkrat po pet
očenašev in na koncu petega očenaša se pri-
dene častbodi; sedmi oddelek pa ima samo
tri očenaše in na zadnje čast bodi. Češčena-
marija se ne moli nobena. Očenašev je 33 v
čast 33 let Jezusovega življenja. Med molitvijo
se mora premišljevati, kako je Jezus svojo kri
prelival in kako smo mi krivi, da je svojo kri
prelival: 1. pri obrezovanju; 2. na Oljski gori,

222

ko je krvavi pot potil; 3. pri bičanju; 4. pri
kronanju; 5. ko je težki križ nosil; 6. ko je
bil križan; 7. ko mu je vojak s sulico pre¬
bodel srce.

5. Rožni venec na čast presvetemu Srcu
Jezusovemu.

Moli se takole: 1. Kratko premišljuj do¬
brotljivost  Jezusovega Srca, potem moli
en očenaš, po vrsti pet častbodi in na zadnje:
„Sladko Srce mojega Jezusa, daj, da te ljubim
vedno bolj in bolj.“ 2. Ponižnost.  Očenaš,
pet častbodi in „Sladko Srce . . . .“ 3. Po¬
trpežljivost  in dr. 4. K r o t k o s t in dr.

5. V e 1 i k o d u š n o s t in dr. K sklepu se moli
še kaka češčenamarija na čast presvetemu Srcu
Marijinemu.

6. Rožni venec na č. žalostni Materi božji.

Moli se po en očenaš in sedem češčena-
marij sedemkrat. Posameznim češčenamarijam
pridevamo tele skrivnosti: 1. Jezus, čigar
trpljenje ti je Simeon napovedal; 2. s katerim
si bežala v Egipet; 3. ki si ga žalostna iskala;
4. ki te je srečal obložen s težkim križem;

223

5- ki si ga videla umreti na križu; 6. čigar
mrtvo telo so položili v tvoje naročje; 7. ki
si ga žalostna položila v grob. Vera se v za¬
četku tega rožnega venca navadno ne moli.
Poglavitna reč je premišljevanje Marijinih žalosti.

7 . Rožni venec sedmerih radosti Marijinih.

Začne se, kakor navadni rožni venec. Od¬
delkov ima sedem, in vsak oddelek en očenaš,
deset češčenamarij in en častbodi. Skrivnosti:
1. Jezus, ki si ga, brezmadežna Devica, z ra¬
dostjo od sv. Duha spočela; 2. ki si ga, brez¬
madežna Devica, z radostjo v obiskovanju Eli¬
zabete nosila; 3. ki si ga, brezmad. Devica,
radostno rodila; 4. ki si ga, brezmad. Devica,
radostna podala sv. Trem kraljem; 5. ki si ga,
brezmadežna Devica, radostna v templju našla;
6. ki se je po vstajenju prikazal najprej tebi,
brezmadežna Devica; 7. ki je tebe, brezma¬
dežna Devica, radostno v nebesa vzel in kronal.

Opomba.

V zadobljenje odpustkov se zahteva, da
molke blagoslovi za to pooblaščen mašnik.
Pod štev. 2. in 4. imenovana rožna venca se

224

molita lahko tudi brez molka. Oblast, molke,
križe in svetinjice blagoslavljati, dobi lahko
vsak mašnik, če zanjo prosi. Kam se mu je
obrniti za to oblast, pove knjiga: Beringer,
die Ablasse.

Devetdnevnice.

Apostoli so se devet dni pripravljali na
prihod sv. Duha. Verni kristjanje jih posne¬
majo in se pripravljajo z devetdnevnicami na
večje praznike. Nekatere take devetdnevnice je
sv. cerkev obdarila z nepopolnim odpustkom
300 dni vsak dan devetdnevnice in s popolnim
odpustkom na praznik ali v njegovi osmini.
Te od sv. cerkve z odpustki obdarovane devet¬
dnevnice so: 1. na čast Očiščevanja Mariji¬
nega; 2. na čast svetega Gabriela; 3. na čast
sv. Jožefa; 4. na čast Oznanjenja M. D.; 5. na
čast žalostne Matere božje; 6. na čast varstva
in sv. Srca Marijinega; 7. na čast sv. Duha;
8. na čast presv. Srca Jezusovega; 9. na čast
Obiskov. Mar.; 10. na čast sv. Vinc. Pavl.;
11. na čast Vnebovzetja in na čast Rojstva
Marijinega; 12. na čast sv. Mihaela; 13. na
čast angelov varihov; 14. na čast rožnivenske
Matere božje; 15. na čast sv. Rafaela; 16. na

225

čast Darov. Mar.; 17. na čast brezmadežnega
Spočetja Marijinega; 18. na čast rojstva Je¬
zusovega; 19. za duše v vicah.

Devetdnevnice se opravljajo tako, da se
vsak dan kaj moli ali opravi kako drugo dobro
delo v čast svetniku ali skrivnosti. Posebne
molitve niso ukazane.

Šmarnice.

Morejo se opravljati doma ali pa v cerkvi.
Lahko se n. pr. opravijo tako, da se molijo
vsak dan meseca majnika lavretanske litanije,
ali sv. rožni venec, ali kaj drugega. Odpustek
300 dni vsak dan, enkrat popolni odpustek
pod navadnimi pogoji.

Šest nedelj na čast sv. Alojziju.

Sest nedelj po vrsti se prejmejo sveti
zakramenti in se vrhu tega vsako teh nedelj
premišljuje kaka čednost sv. Alojzija. Namesto
premišljevanja se lahko opravi tudi kaka ustna
molitev ali pa kako drugo dobro delo. Vsako
nedeljo popolni odpustek. Izpoved in obhajilo
se smeta prejeti tudi v soboto.

15

226

Pobožnosti

z istimi odpustki, kakor jih ima šestnedeljska
pobožnost na čast sv Alojziju, so še tele:

1. Pet nedelj na čast petim ranam sve¬
tega Frančiška; 2. trinajst torkov ali trinajst
nedelj na čast sv. Antonu Pad.; 3. deset nedelj
na čast sv. Ignaciju Loj.; 4. šest nedelj na
čast sv. Tomažu Akvinskemu.

Pogoji za odpustke so tudi isti, kakor
pri pobožnosti na čast sv. Alojziju.

Pobožnost na čast presvetemu Srcu
Jezusovemu.

Prvi petek vsakega meseca dobe popolni
odpustek vsi verniki, ki ta dan prejmejo svete
zakramente, nekaj časa premišljujejo neskončno
ljubezen presv. Srca in opravijo navadne mo¬
litve na papežev namen.

Rožnivenska pobožnost.

Meseca oktobra, ali s škofovim dovolje¬
njem kak drug mesec, se moli v cerkvi sv. rožni
veneš z lavret. litanijami. Kdor se vsaj deset¬
krat udeleži te pobožnosti ali jo opravi doma,

227

če ne more v cerkev, dobi pod navadnimi
pogoji popolni odpustek. V tistih cerkvah, kjer
je bratovščina svetega rožnega venca kano¬
nično ustanovljena, se dobe na rožnivensko
nedeljo porcijunkulski odpustki.

Domače pobožnosti.

V dobrih krščanskih hišah molijo vsak
večer skupno sveti rožni venec. Maja meseca
opravlja vsa družina šmarnice z molitvijo in
prepevanjem Marijinih pesmi. V božičnem
času se zbira pri jaslicah. Večkrat v letu
opravlja to ali ono devetdnevnico. Ob ne¬
deljah in praznikih se po cerkveni pobožnosti
dobri kristjanje zbirajo doma k poučnemu
berilu. Dobri starši postavijo svojim otrokom
v sobi oltar in nanj Marijino podobo. Ta
oltar otroci zaljšajo s cveticami in pred njim
opravljajo svoje molitve.

15

Najvažnejše bratovščine.

1. Tretji red*) sv. Frančiška

za ude, ki žive med svetom. V ta red spre¬
jemajo čč. oo. frančiškani in kapucini pa od
njih pooblaščeni svetni duhovniki. — Namen :
varovati ude zapeljevanja sveta in jih voditi k
bogoljubnemu življenju. —Dolžnosti (važnejše):
lepo krščansko življenje, udje nosijo mali ška-
pulir in pas pod obleko, molijo vsak dan
12 očenašev, češčenamarij in častbodi in pre¬
jemajo vsak mesec sv. zakramente. Vstopiti
smejo le kristjanje^ki so dopolnili 14. leto. Več
o tem redu pove „Vodilo tretjega reda".

*) Ni sicer bratovščina, pa je bratovščinam po¬
doben.

229

2. Marijina družba,

silno koristna bratovščina, ki je vpeljana v
ljubljanski škofiji po večini župnij.

3. Bratovščina sv. Uršule.

4. Bratovščina vednega češčenja pre¬

svetega Rešnjega Telesa.

Udje molijo vsak mesec sami na tihem
ali pa glasno z drugimi eno celo uro pred
sv. Rešnjim Telesom in plačajo vsako leto
nekaj vinarjev — vsaj 40 —, ki se porabijo
za napravo mašne obleke za revne cerkve.
Vpisuje v to bratovščino vsak župnik.

5. Bratovščina presv. Srca Jezusovega.

Udje si prizadevajo posebno častiti Srce
Jezusovo in zadostovati za grehe, s katerimi
ga ljudje žalijo. Bistvena dolžnost: udje molijo
vsak dan en očenaš, češčenamarijo in vero s
pristavkom: „Sladko Srce mojega Jezusa, daj,
da te ljubim vedno bolj in bo!j.“ Vpisuje se
v to bratovščino pri čč. oo. misijonarjih v
Ljubljani. (Pri Srcu Jezusovem.)

230

6. Častna straža presvetega Srca

Jezusovega

ima isti namen, kakor bratovščina Srca Jezu¬
sovega. — Udje vsak dan po eno uro pri
svojih opravilih mislijo na Srce Jezusovo in
mu darujejo tisto uro vse svoje misli, besede,
dejanje in trpljenje. Vpisuje se pri Uršulinkah
v Ljubljani.

7. Bratovščina sv. rožnega venca.

Udje zmolijo vsak teden enkrat celi rožni
venec, t. j. vse tri dele. Ni pa treba, da bi
vse tri dele en dan zmolili. Vpisuje se po¬
vsod, kjer je bratovščina kanonično ustanov¬
ljena, n. pr.: pri Sv. Jakobu v Ljubljani.

8. Bratovščina živega rožnega
venca.

Petnajst kristjanov se združi. Vsak moli
vsak dan skozi celi mesec eno skrivnost sve¬
tega rožnega venca. Naslednji mesec moli
drugo in tako dalje. Vpisuje se pri Sv. Jakobu
v Ljubljani.

231

9. Bratovščina presv. Srca Marijinega.

Vsak dan se moli ena češčenamarija s
pristavkom: „0 Marija, pribežališče grešnikov,
prosi za nas!“ Vpisuje se pri Sv. Petru v
Ljubljani.

10. Bratovščina naše ljube Gospe pre¬

svetega Srca.

Udje molijo vsak dan zjutraj in zvečer
enkrat: „Naša ljuba Gospa presvetega Srca,
prosi za nas.“ Vpisuje se pri stolni cerkvi v
Ljubljani.

11. Bratovščina karmelskega škapulirja.

Udje nosijo rujavi škapulir, ki jim ga
podeli v to pooblaščen mašnik. Kdor ta ška¬
pulir pobožno nosi in v svojem življenju Ma¬
rijo posnema, bo obvarovan pekla. Marija je
tudi obljubila, da bo ude te bratovščine prav
kmalu po smrti (prvo soboto) rešila iz vic.
Za to milost pa morajo udje moliti, kar jim
naloži duhovnik, ki jih je v bratovščino sprejel.
Ustanovljena je ta bratovščina v Ljubljani pri
Srcu Jezusovem, v Tržiču na Gorenjskem in

232

drugod. Pravico, sprejemati vanjo pa lahko
dobi vsak duhovnik pri preč. o. provincijalu
bosonogih karmelitov v Linču. Želeti je, da
bi v vsaki župniji vsaj en duhovnik sprejemal
v to prelepo bratovščino.

12. Sveto detinstvo Jezusovo.

Udje plačujejo vsak mesec vsaj 4 vinarje
za odkupovanje in vzgojo poganskih otrok
in molijo vsak dan eno češčenamarijo s pri¬
stavkom : „ Sveta Marija, prosi za nas in za
uboge poganske otroke." Ude in denar sme
nabirati vsakdo.

13. Apostolstvo molitve.

Udje goreče molijo za ohranjenje in po¬
višanje svete cerkve in zveličanje duš. Pogla¬
vitna dolžnost te bratovščine je, da udje pri
svoji jutranji molitvi vse svoje misli, besede,
dejanje in trpljenje celega dne združijo z na¬
menom presvetega Srca Jezusovega in jih
tako Bogu darujejo. — Vpisuje se pri Srcu
Jezusovem v Ljubljani

233

14. Družba svetega Mihaela.

Udje molijo vsak dan enkrat očenaš,
češčenamarijo in častbodi in darujejo vsak
mesec 4 vinarje za sv. Očeta. Vpisuje se pri
Sv. Jakobu v Ljubljani.

15. Bratovščina sv. Dizma

za duše v vicah je ustanovljena v stolni cerkvi
v Ljubljani.

Pri Srcu Jezusovem v Ljubljani dele poleg
karmelskega še tele škapulirje: beli ali presvete
Trojice; rdeči ali Jezusovega trpljenja; višnjevi
ali brezmadežnega Spočetja in škapulir pre¬
svetega Jezusovega Srca. Ravnotam vpisujejo
v bratovščino sv. Duha. — V cerkvi sv. Ja¬
koba v Ljubljani je ustanovljena bratovščina
lurške Matere božje. — Bratovščina sv. Dru¬
žine je vpeljana skoraj po vseh župnijah na
Kranjskem.

Opomba.

Pregovor pravi: „V sredi v zlati skledi."
To velja tudi glede na bratovščine. Če kdo
ni vpisan prav v nobeno bratovščino, je to

234

znamenje, da je mlačen kristjan. Če je kdo
vpisan v veliko bratovščin, pa tudi ni dobro,
ker se potem navadno nobene ne drži. Prav
boš storil, če se vpišeš v bratovščine, ki so
najbolj primerne tvojemu stanu, in ki ti jih
priporočajo tvoji domači  dušni pastirji.

Natančnejši pouk o posameznih bra¬
tovščinah imajo posebne knjižice ali listki, ki
se dobe tedaj, ko se človek v bratovščino
vpiše. Nekaj splošnega o bratovščinah najdeš
v tej knjižici na str. 26.

Cerkvene pesmi.

Mašna pesem.

1. Vstop.

Pred Bogom pokleknimo,
Povzdignimo srce,

V nebesa zdaj pošljimo,
Vse misli in želje.

Ta dar presvete maše
Sprejmi od nas, o Bog;
Naj zbriše grehe naše,

Nas varuje nadlog.

5. Evangelij.

Bog sam nam oznanjuje
Življenja srečno pot,
Temoto razsvetljuje,

Nas varje grešnih zmot.
Kristjanje poslušajmo,

Kaj Jezus nas uči,

Po njem se vsi ravnajmo,
Da raj nam dodeli.

2- Slava.

Bogu v višavi hvala,

Na zemlji mir ljudem!
Nebesa so poslala
Rešenje vsem stvarem.

Ti sam, Gospod presveti,
Dolge si nase vzel;

V ljubezni večno vneti
Si smrti nas otel.

4 ).  Vena.

To verjem, Bog nebeški,
Da ti si Stvarnik moj,

Da rešil rod človeški
Je Sin edini tvoj.

V nas sveti Duh prebiva,
Od Jezusa poslan;

Dari njegove uživa
Na zemlji vsak kristjan.

236

5. Darovanje.

Sprejmi, Bog, Oče večni,
Od nas prečisti dar,

Ki grešniki nesrečni
Ga damo na oltar.

Naj grehe vse izmije,

Ki dušo nam teže,

Naj milost svojo vlije
V očiščeno srce.

6. Svet.

Svet, svet, svet, Bog ne¬
beški !

Nad vsem imaš oblast;
Ves svet in rod človeški
Ti daje hvalo, čast.

Naj vedno bode hvaljen,
Češčen, poviševan,

Ki bil je z grehom žaljen,
Za spravo v smrt izdan.

V ponižnosti pošljimo
Ta sveti dar v nebo.
Gospodu se izročimo,
Prosimo ga srčno:

Naj bo mu v počeščenje,

V zahvalo in spomin,

Da je za nas življenje
Dal večni božji Sin.

7, Povzdigovanje.

O angelci hitite
In pridite iz nebes;
Presveti kruh molite,

Ki je naš Bog zares.
Čutilom si telesa
Sam Jezus tukaj skrit;
Naj pridemo v nebesa,

Te gledat in častit.

8. Zauživanje.

Moj Jezus, tebe užiti
Iz srca hrepenim.

Bojim se k tebi priti,

Ker tolikrat grešim.
Odpusti grehe moje,
Zedini se z menoj;

V srce me sprejmi svoje,
Da bodem vedno tvoj.

O Jezus, pridi, pridi,
Preženi grehov noč;

Naj duša moja vidi
Ljubezni tvoje noč.
Ostani vedno v meni,

V slabosti me krepčaj,

Z menoj se trdno skleni,
Svoj sladki mir mi daj.

237

9. Kone©.

Daritev smo končali,
Odpeli čast Bogu,
Očetu darovali
Edinega Sinu.

Dodeli živim spravo,
Mir večni mrtvim daj.
Daj v raju svojo slavo
Nam zreti vekomaj!

Zahvalna pesem.

l.

Hvala večnemu Bogu!

Vse stvari ga zdaj molite,
Stvarniku, dobrotniku
Večno slavo zadonite!
Zbori angelski pojo,

Hvali zemlja in nebo.

3.

Hvaljen, trojedini Bog,
Oče, Sin in Duh presveti!
Iz pregrehe vseh nadlog
Hotel si naš rod oteti,
Jezus, naš Odrešenik,

V smrti milostni sodnik!

2 .

Sveti, sveti, sveti Bog!
Vse je polno tvoje slave.
Tebe moli zemlje krog,
Molijo nebes višave.

Vsi svetniki te časte,

Vsi pravični te slave.

4.

Bodi, Bog, nam milostljiv,
Varuj greha nas in zmote;
Ti si svet in ljubezniv,

Si usmiljen, poln dobrote.
Vodi naše duše v raj,
Čast izvoljenih nam daj.

238

Adventn

l.

Vi oblaki ga rosite,

Ali zemlja ga naj da!

Ve nebesa ga .pošljite
Skor, Zveličarja sveta.
Milo so ljudje zdih’vali,

V grehih in temi ječali:
Bog je bil zemljo preklel,
Greh ljudem nebesa vzel.

3 .

Zgodba sveta in vesela
Nam odklepa vsem nebo,
Glej, Devica je spočela,
Večni je sprejel telo.

Pred Gospoda pokleknimo,
Se za milost zahvalimo!
Blagor tebi, revni svet,
Greha kmalu boš otet!

Božičn

Zveličar preljubi
Rodi se nocoj,
Raduj se, o človek,
In slavo mu poj!

i pesem.

2 .

Oče večni se usmili
Zemlje bridkih bolečin,
Da bi se ljudje rešili,

Se ponudi božji Sin.
Angel počasti Devico,
Prvo v čednosti kraljico :
Vse izpolni nje srce,

Kar Gospod ji zapove.

4 .

O Zveličar, pridi skoraj,
Spolni, kar srčno želim,
Moč prinesi mi od zgoraj
Da se čisto spokorim.
Mir nebeški nam dodeli,
Da ga uživamo veseli,.
Zberi nas na sodni dan
Med ovce na desno stran

I.

1 .

Prelepo in milo
Nebo se žari,
Svetlejše ni bilo,
Nikdar še noči.

239

2.

V višavah razlega
Se petje lepo,

Nebeški duhovi
Na nebu pojo :

»Bogu v visokosti
Naj slava doni,

In mir osrečuje
Naj dobre ljudi!“

3 .

Približa se angel,
Oznani vesel:

»Obljubljeno srečo
Ves svet je prejel.

Ne daleč pri mestu
Se čudo godi,

Tam Detece Božje
Na slami leži."

Glej, zvezdice božje
Migljajo lepo,
Široko odprto
Je sveto nebo.

4 .

Pastirji neniudno
Tja k jaslim hite,
Da Dete preljubo
Iz srca časte.

Spoznavajo verno
Človeka Boga,
Pobožno častijo
Mesijo sveta.

5 .

Let tisoč in več je
Od one noči,

A Jezus še tisti
Med nami živi.

Srčno počastimo
S pastirji ga zdaj,
Zvesto mu služimo.
Da pridemo v raj!

II.

Duhovi nebeški,
Se v raju vrte,
Prepevajo slavo.
Na zemljo hite.

240

2 .

Obljuba predavna
Je izpolnjena res,
Zveličar je rojen
Ljudem iz nebes.

Tam v jaslicah Dete
Na slami leži,

To Dete iz raja
Nam srečo želi.

4 .

Veselo utriplje
Naj vsako srce,
Vsi čuti in dihi
Boga naj časte.

O, bodi češeeno,
Ti Dete sveto.
Vsi narodi zemlje
Naj Tebi pojo!

3 .

O srca presrečna,

Ki njega dobe,

Z nebeško tolažbo
Jim izpolni želje.

Le k njemu hitimo,
Bridkosti pozna!

Zaupno odkrijmo
Mu rane srca.

III.

5 .

Kar lučic utriplje,

Kar zvezd je neba,
Brez konca v zahvalo
Naj Tebi miglja.

Kar čuti in diha,

Kar raste, cvete,
Vse, Jezušček, Tebi
Naj slavo daje.

1 .

Kar je že dolgo želel svet, Zasliši spev se angelski
Nocoj se dopolnjuje; „Pastirci, prihitite,
Odrešenik, Marije cvet, To dete počastite vsi,
Se v jaslih nam daruje. Prisrčno ga molite!"

241

2 .

Ljubezen ga je na zemljo
Poslala nam v veselje,
Ljubezen naša nas v nebo,
Naj k njemu kdaj pripelje.
Iz srca z angeli bom pel:

Bogu čast na višavah,
Da nas pogube je otel,
Zveselil v vseh težavah.

3 .

O Jezus, moj Odrešenik,
Srce ti hvalo poje,

In preden oster boš sodnik
Poslušaj zdihe moje:

S pastirji pred teboj klečim,
Da me ne boš pogubil,
Ljubiti tebe le želim,

Ker prej si ti me ljubil.

1 .

Nocoj nam nova luč gori,
Kot solnce jasno sveti;
Nebeško Dete se rodi,
Zapojmo srčno vneti:

O Dete ljubd,

Ti solnce krasno!

IV.

2 .

Zgubljen nesrečni je naš rod
Po grešnem taval svetu;
Prišel je Jezus kazat pot,
Da gremo vsi k Očetu.
O Dete sveto,

Mi gremo s tebo.

3 .

O Božje Dete, milost daj,

Da bomo te častili;

Sprejmi nas k sebi v sveti raj,
Da bomo te ljubili:

O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!

16

242

V.

1 .

Veseli dan praznujmo,
Prisrčno se radujmo!
Prišel z neba je Večni,
Odrešil rod nesrečni.
O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!

2 .

Sin v slavi je Očeta,

In nam nebo obeta:
Odprt je vir radosti,
Sladkost nad vse slad¬
kosti.

O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!

3 .

Pred Dete pokleknimo,
Ga z angelci molimo.
O daj nam raj veseli,
Da bomo večno peli:
O Jezušček moj,

Za vselej sem tvoj!

Ime Jezusovo.

l.

Vse v nebesih in na sveti Hvaljen bodi, Jezus mili.
Sveto naj Ime časti; Hvaljen zdaj in vekomaj;

Vse poskuša naj mu peti, Večno bomo te častili,
Naj slave ga vse moči: Vzemi nas v presveti raj!

243

2 .

Ti tolažiš nas v težavah,
Sladko upanje deliš,

Ti pomagaš nam v skuš¬
njavah,

Nas nikdar ne zapustiš.
Hvaljen . . .

Trpljenje

1 .

Daj mi, Jezus, da žalujem,
Smrt, trpljenje objokujem,
Ki si, Jagnje, ga prestal,
Greh izbrisal, milost dal.

Odpev.

Jezus, daj, da tvoje rane
Nas presunejo kristjane,

In trpljenje prebridko
Naj pomoč nam v smrti bo.

2 .

Smrt za nas si sam izvolil,
Pred Očetom trikrat molil,
Si krvavi pot potil
In trpljenja kelih pil.
Jezus, daj . . .

3 .

O Ime mogočno, milo,
Kdo spoznati more te,
Kdo ve milosti število,
Ki po tebi so prišle!
Hvaljen . . .

Jezusovo.

3 .

So trinogi te obdali,
Zvezanega te peljali;
Uklenili ti roke,

Ktere celi svet drže.

Jezus, daj . . .

4 .

Trnje zbada čelo tvoje
Za prevzetne grehe moje;
Tebi, Jezus, kralj neba,
Žezlo, trst se v roke da!
Jezus daj . . .

5 .

Oh na križ so te pribili,
Žejo z žolčem ti gasili;
Za naš greh si tepen bil,
In na lesu kri prelil.

Jezus, daj . . .

16 !

Velikonočne pesmi

i

1.

Zveličar gre iz groba,

Ob moč je smrt, trohnoba,
Brezmadežno je Jagnje bil
In zame drago kri prelil.

Aleluja!

2 .

Kako svetle se rane
Brezsrčno mu zadane!

Smrt strašna nima več moči
Nad njim, ki le Bogu živi.

Aleluja!

4 .

Le kratka noč bo v grobi,
Pa angel nam zatrobi;

In z lepo dušo še telo
Bo Jezus v sveto vzel nebo.

Aleluja!

5 .

Dopolnit naše želje.
Pripravit nam veselje
Greš ti,Zveličar, pred menoj
Prišel bom, upam, za teboj.

Aleluja!

3 .

Trdno se zanesimo,

Kar danes se učimo:
Zveličar je od smrti vstal,
Grob tudi nas ne bo končal.

Aleluja!

6 .

Pred sodbo bom postavljen,
Po svatovsko opravljen
Bom z jagnjeta krvjo opran
Med svate tvoje svatodbran.

Aleluja!

245

II.

1 . 3 .

Zveličar je iz groba vstal, Povsodzdaj glas odmeva naj
Premagal smrt in greh končal Čast Jezusu na vekomaj!
Potrta je oblast pekla, Ker grehu dali smo slovd,
Odrešena pa zemlja vsa. In vojvoda nam Jezus bo.

Aleluja! Aleluja!

2 . 4 .

Prepevajmo veseli zdaj, Kdor z Jezusom vojskuje se,
Odprt stoji nam sveti raj! Gotov mu zmage venec je:
Marija, le veseli se, Častitljiv vstal bo sodni dan

Ker se tvoj Sin prikazal je. Od Jezusa v nebd peljan.

Aleluja! Aleluja!

III.

1 . 2 .

Zveličar naš je vstal iz groba, O smrt, o kje je zmaga tvoja,
Vesel prepevaj, o kristjan! In tvoje ostro zelo kje?
Premagana je vsa hudoba Veselo upa duša moja,
Dan’s je rešenja srečni dan. Življenje večno čaka nje.
Potrta je pekla oblast, Moj Jezus je od mrtvih vstal,

Zapoj, kristjan, hvaležno Kraljestvo smrti pokončal!

Čast! Aleluja, aleluja!

Aleluja, aleluja!

246

3 . 4 .

O grob, prešlo te je stra- O sreče dan, o dan veseli,
šenje; Ki ga naredil je Gospod!
Vsejanovtebe je tel6, Danjemu večno častbipeli,
Da bo poklicano v življenje, Odrešen je človeški rod!
Kjer več trohnenja zanj nebo Stoji nam sveti raj odprt,
Da trupla prah ino pepel Vanj pot odpre nam srečna
Častit spet oživi vesel. smrt.

Aleluja, aleluja! Aleluja, aleluja!

5 .

Iz groba grehov, duša, vstani,

V življenje novo z Jezusom,

Odrešena srčnd se brani
Premaganim sovražnikom!

V ljubezni sveti zvesta stoj,

Zveličarju hvaležna poj:

Aleluja, aleluja!

Vneb

1 ,

Praznik sveti se obhaja,
Jezus gre v svetd nebo,
Nam pripravljat delež kraja,
Kamor nas poklical bo.

Kaj naj delamo na sveti?

Glava šla je v sveti raj,
Le v nebo nam je želeti,
Ga uživati vekomaj.

o h o d.

2 .

Razodel je bil resnice
In odrešil grešni svet,
Dal apostolom ovčice,

In je bil v nebesa vzet.

Bel oblak jim ga zakrije,
Videti že več ga ni,
Glas srca za njim še vpije,
Gledajo za njim oči.

247

3 .

Kakor blisk sta pristopila
Svetla dva moža prednje,
Jih lepo nagovorila:

„Kaj tu delate, možje?

Jezus, ki je šel v nebesa,
Prišel bo spet sodni dan,
Sodit duše in telesa,

Vsem odlo žit večni stan. “

4 .

O, nikar ne navezujmo
Na posvetni prah srca,
Stanovitno zaničujmo
Zapeljivosti sveta.

Kar je tukaj, sovražimo,
Nam apostol govori,
Kar je gdri, to ljubimo,
Kjer Zveličar naš živi.

5 .

Kristus moral je trpeti,

Da je prišel v svojo čast,
Nam je zgled zapustil sveti,
Da mrtvimo grešno slast.

Zgolj veselja ne ljubiti,
Križ prenašati voljnd,
Za Zveličarjem hoditi,

To pripelje nas v nebo.

O pridi, sveti Duh.

1 . 2 .

O pridi, sveti Duh,Tolažnik, O sveti Duh, daj svoje darj,
Poslani iz nebes učenik! Med vernike jih svojerazlij,
Tolaži srca žalostna Resnico da poslušajo

In vodi jih do Jezusa, In nje sladkost okušajo,
O sveti Duh, nebeški vodnik! O sveti Duh, razsvetli nas ti!

248

3 .

O sveti Duh, ti vnemaj
želje,

Da po nebesih le koprne,
Da ljubimo, kar je
sveto,

Sovražimo, kar je hudo.

O sveti Duh, užgi nam
srce!

4 .

O sveti Duh, glej našo sla¬
bost,

Nam v srcih vnemaj pravo
svetost!

Daj, da se ne spotaknemo,
V ljubezni ne premak¬
nemo,

O sveti Duh, ti naša krepost!

Sveto Rešnje Telo.

(Adoro te).

1 . 3 .

Molim te ponižno,
skriti Bog nebes,

Ki v podobi kruha
tajno bivaš res.

Srce svoje tebi
vdano izročim,

Ker pri mislih nate
v te se ves vtopim.

2 .

Moti se na tebi
tip, okus, oko,

Le kar v veri slišim,
to spoznam trdnd.
Verjem, kar je rekel
Jezus, Božji Sin,

Ki pri nas ostal je
v večen nam spomin.

Skrit si bil na križu
kakor Bog samo,
Tukaj še človeka
ne uzre oko.

Vendar Bog in človek
tukaj si navzoč,
Prosim, kar je prosil
ropar vzdihujoč.

4 .

Tvojih ran ne gledam
ko Tomaž strmeč,
Vendar, da si Bog moj,
te spoznam časteč.
Vedno bolj, o Jezus,
v veri me utrjuj,
Upanje, ljubezen
v srcu pomnožuj!

249

5 .

O spomin, ki kažeš
smrt Gospodovo,
Kruh, ki nam poživljaš
moč opešano:

Da živim o tebi,
milostno mi daj,

In sladak mi bodi,
Jezus, vekomaj!

6 .

Kri daruj mi svojo,
Jezus, pelikan,
Vsmiljen me očisti
mojih grehov ran.
Saj premore ena
sama kapljica
Zemljo vso oprati
vsega madeža.

7 .

Jezus, ki te gledam
skritega sedaj,
Prosim, želje vroče
spolni mi kedaj:
V raju mi odgrni
mili svoj obraz
Da te gledani v slavi
srečen večni čas.

Pridi molit.

Pridi molit, o kristjan,

Po ljubezni sveti vžgan,
Ker je Jezus v zakramentu
Iz ljubezni dan.

Tukaj so svete reči,
Jezusa telo in kri.

Duša, ktera njega uživa,
Se ne pogubi.

Bodi hvaljen, Rešenik,

V vseh nadlogah pomočnik!
Svojim vernim, tebi zvestim
Varuh in vodnik.

Spokorjenja daj solze,
Grehov zbriši nam dolge!
Vera, upanje, ljubezen

V srcih naj žive.

250

Kadar nam umre telo,
Vzemi dušo ti v nebo,
Da se bomo veselili
Vekomaj s tebo.

Sr ce J ezusovo.

Presveto Srce, slavo
Naj poje ti srce,

Le k Jezusu v višavo
Vsa srca naj žare:

Oj bodi hvaljeno,
Srce preljubljeno,
Naj jezik naš te hvali
V ljubezni vekomaj!

2 .

Srce res umorjeno,

Srce preblaženo,

Za grehe prebodeno,
Srce usmiljeno:

Oj, bodi hvaljeno,...

3 .

Ljubezen vsa goreča
Le v tebi plameni,

Po tebi le se sreča
In milost zadobi:

Oj, bodi hvaljeno,...

4 .

Glej, jagnje sem izgub¬
ljeno,

Ki je zgrešilo te,

Pa željo imam eno,
Pastir, o najdi me!

Oj, bodi hvaljeno,...

5 .

V tem Srcu bom počival,
Mu hvalo pel na glas,

In rajski mir užival
Pri njem bom večni čas.
Oj, bodi hvaljeno,...

6 .

Bo jezik mi utihnil.
Pogled ugasnil moj:

Še umirajoč bom vzdihnil:
Srce, glej ves sem tvoj!
Oj, bodi hvaljeno,...

251

1 .

Tu v kruhu vse svetosti
Nebeškega sladu,

V zastavi in skrivnosti
Ljubezni in miru:

Spoznano, hvaljeno,
Češčeno, ljubljeno
Naj Jezusovo Sree
Med nami vedno bo!

2 .

Že prej si nas ljubilo,

Ko svet poznal te ni,
Zatorej, Srce milo,

V es svet naj te slavi:
Spoznano, hvaljeno,
Češčeno, ljubljeno
Naj Jezusovo Srce
Med nami vedno bo!

3 .

V to Srce zaklenimo
Se zdaj in slednji čas,
Ga več ne zapustimo,
Da v raj popelje nas.
Spoznano . . .

252

Marijine pesmi.

Devica brezmadežna.

(Praznik dne 8. grudna.)

1 .

Daj mi vredno počastiti
Tvoje sveto spočetje,
Ker si ti začela biti
Prva stvar nad druge
vse.

O Marija, počeščena,

Ti kraljica angelov,

Ti človeštvu dodeljena
Vir rešenja grešnikov!

2 .

Od začetka si odbrana
„ V mater sveto, usmiljeno,
Ze v spočetju varovana
Z milosti obilnostjo:

Hči, Boga Očeta zvesta,
Čista dana ženinu,
Svetega Duha nevesta,
Mati Sinu Božjemu.

3 .

Kakor jutranja danica
Zvezd svetlobo zatemni,
Tvoja čistost, o Devica,
Zmaga vrednost vseh
stvari.

Lilijo je sred osata
Vsadil tebe večni Bog:
Sama v milosti bogata
Si od Evinih otrok.

4 .

O Devica rajskosveta,
Vekomaj brezmadežna,
Srčno bodi hvala peta
Tebi neprenehoma:

Naša tukaj v solz dolini
Od nevrednih grešnikov,
Tam v nebeški visočini
Od zveličanih duhov.

253

Oznanjenje Device Marije.

(Praznik dne 25. sušca.)

1. 3.

»O Marija, počeščena!"

Pravi angel k njej poslan,
,Z milostjo vsa okrašena
Si današnji srečni dan.

Milost božja je izvolila
Tebe izmed vseh stvari,
Te Devico posvetila,

Med ženami take ni.

2 .

Kaj se boš, Marija, bala ?

Bog za tvojo čistost ve;
Sina bodeš svetu dala,
Jezus bo njegovo ime.

Velik bo po celem svetu,
Božji Sin se bode zval,
In po Davidu očetu
Vekomaj bo kraljeval. 11

Slišala je to povelje,
Ostrmelo je srce:

Njej storiti je veselje,

Kar Gospod ji zapove.

Glej, Gospodova sem dekla,
Kar želi, zgodi se naj,

Vdana je Devica rekla,
Čast zato ji vekomaj!

4.

In Devica je spočela,
Ohranila čisti cvet,

Matere je čast prejela
In osrečila ves svet.

Vsemogočnost zdaj molimo
Trojedinega Boga,

Jezusu se izročimo,

Da nam večno radost da.

Mati žalostna.

(Pri mrtvem Sinu.)

1 .

Kak zalivajo solzice
Sveti Materi oči!
Oh, kako srce Device
Žalosti morje topi!

Vsa prepadena in bleda
Vidi s križa snetega
In v naročju svojem gleda
Truplo Sina svetega.

254

2 .

Oh, oči s krvjo oblite,

In odprta sveta stran!
Roke, noge so prebite,
Truplo vse je polno ran!

Gleda jih, v solzah jih pere
Ter poljublja jih molče,
A bridkosti meč predere
Svetovdano ji srce.

Ljubim te, o mučenica,
Ker za mene to trpiš,

O mučencev vseh kraljica,
Ti trpeti me učiš!

3.

Vendar smrtne bolečine
Ji ne zmagajo srca,

V božjih sklepov globočine
Se ponižno dekla uda.

Vsa usmiljena daruje
Večnemu prijeten dar,
Sina mu za nas žrtvuje,
Nje naročje je oltar.

Daj, da s tabo rad žalujem,
Doklervdneh solza živim,
Daj da grehe objokujem,
Odpuščenje zadobim.

Vnebovzetje Device Marije.

(Praznik dne 15. vel. srpana.)

1 .

Verni vsi v nebesa se ozrite,
Glejte slavo Matere častite,
S katero Bog nebeški jo
slavi.

Angeli nebeški jo sprej¬
mejo,

Jo zveličano v nebo nesejo,
Kjer Zveličar Bog, njen
Sin živi.

2.

Česar človek videl ni z
očesom.

Česar slišal nikdar ni z
ušesom,

Kar nikoli prišlo ni v srce:

To Devica sveta je dobila,

V tem se bo brez konca
veselila,

Spolnjene so gori vse
želje.

255

3 .

4 .

Sveti se ti venec, o Devica,

Ki ga daje sveta ti Trojica,
Razsvetljuje blagi tvoj
obraz.

Z oblačilom solnčnim okra¬
šena

Kot nebes kraljica si češčena
In češčena bodeš večni
čas!

Tudi naša družba ti prepeva,
Te častiti prav si prizadeva,
Da te vedno hvali z vso
močjo.

Bodi, o Devica, naša mati,
Ti nam moreš vedno po¬
magati,

Sprosi nam, da pridemo
v nebo!

Marijino Srce.

(Nedeljo po osmini Vnebovzetja.)

1 .

O Marija, naša ljuba Mati,
Sprejmi v milostno srce
Verne vse, ki množice jih
tvoje

Danes ti priporoče.

O Marija, o Marija,
Milostno imaš srce!

K tebi, k tebi koprnijo
Naše misli in želje.

3 .

Naše starše, o Marija Mati,
Sprejmi v milostno srce,

Ti jim vračaj, ti obiino
plačaj,

Noč in dan za nas skrbe.

2 .

Vse duhovne, o MarijaMati,
Sprejmi v milostno srce,
Naše duše vedno jih težijo,
Naši grehi jih skrbe.

O Marija, o Marija,
Milostno imaš srce,
Prosi Sina, naj usliši
Njih molitveinprošnje.

O Marija, o Marija,
Materno imaš srce,
Tvoji smo sinovi, hčere,
K tebi srca hrepene.

256

4 .

Otročiče, o Marija Mati,
Sprejmi v milostno srce!
Tebe, dobro Mater, za¬
pustiti

Vekomaj noben ne sme.
O Marija, o Marija,
Materno imaš srce!
Vsi smo tvoji otročiči,
To je ljubo nam ime.

5 .

Vse nedolžne,o Marija Mati,
Sprejmi v milostno srce!
Skrbno varuj angelsko ne¬
dolžnost,

Varuj, da je ne izgube!
O Marija, o Marija,
Ti deviško imaš srce,
Vsi želimo tvoji biti,
Tvoji bratje in sestre.

Rojstvo Marijino.

(Praznik dne 8. kimavca.)

1 . 2 .

Danes radostno praznujmo Noč beži in hudobija,
Rojstvo božje Matere, Dan se' grešnikom jasni,
V sveti pesmi oznanjujmo Ker rodi se nam Marija,
Vnetih src občutljaje. Svete Ane sveta hči.

Veličastni god kraljice Kakor v zarji se rumeni
Družba angelska slavi, Svetlo solnce zablišči,
Dan naj svoje pomočnice Nam Zveličar zaželjeni
Verna zemlja tud’ časti. Po Devici se rodi.

3 .

Zemlja vsa naj danes peva, Da je zemljo razveselil,
Hvalna pesem naj doni, Da je nam Marijo dal,
In v nebesa naj odmeva, Pomočnico nam dodelil,
Večnega Boga slavi: Ljubo Mater nam odbral.

257

4 .

Vsi pobožno pristopimo
K pomočnici milostni,
Se ponižno poklonimo
Naši ljubi Materi:

Danes v lepo ji vezilo
Vsak naj srce podari,
Da na nas ozre se milo
In pomoč nam dodeli.

Ime Marija.

(Na nedeljo v osmini Marijinega Rojstva.)

1 .

Marija, o sladko ime,
Prečista Mati in Devica!
Zemlje Gospa, nebes kra¬
ljica,

Napolni z upanjem srce!
Marija, o sladko ime!

2 .

Marija, o sladko ime!
Si nam Zveličarja rodila,
Nebeška vrata odkle¬
nila ;

Odrešeni te vsi slave:
Marija, o sladko imel

3 .

Marija, o sladko ime!
Zemljanom v mater si od¬
brana,

V pomoč od Jezusa jim dana

V težavah k tebi vsi hite,

Marija, o sladko ime!

4 .

Marija, o sladko ime!
Zvesto takrat nam stoj ob
strani,

Ko se ločitev nam oznani,
V očeh solze nam zablešče:

Marija, o sladko ime!

17

258

Kraljica sv. rožnega venca.

(Prvo nedeljo vinotoka.)

1 .

Trojni venec.

Češčena kraljica,

Marija cvetlica!

Glej v te se oziram,
Tri cvetke prebiram,
Najlepše: slavito,
Krvavo, častito
Si v srce vsadim,

Da Tebe častim.
Češčena Devica,

Marija cvetlica!

2 .

Veseli venec.

Češčena kraljica,
Marija cvetlica!

Boš vedno slovela,
Boga si spočela,
Ponižno nosila,
Prečisto rodila
In šla darovat
In v tempel iskat.
Češčena Devica,

Marija cvetlica!

3 .

Žalostni venec.

Češčena kraljica,

Marija cvetlica!

Tvoj Sin za nas k spravi
Poti pot krvavi.

Bič oster ga bije,

Trn glavo ovije,

Križ nese težko,

Je križan bridko.
Češčena Devica,

Marija cvetlica!

4 .

Častiti venec.

Češčena kraljica,

Marija cvetlica!

Tvoj Sin je proslavljen,
Nad smrt je postavljen,
Je šel v raj vse slave,
Poslal Duha sprave,

V nebo te je vzel,

Te venčal vesel.
Češčena Devica,

Marija cvetlica!

259

5 .

Trojni venec. Sklep.

Češ cena kraljica,

Marija cvetlica!

Naj tebi prijetni
So venci trocvetni:

S teboj se radujem
In bridko žalujem,

Iz srca častim,

Da raj zadobim.
Češčena Devica,

Marija cvetlica!

Zdrava, morska zvezda.

(Ave, maris stella.)

1 .

Zdrava, morska zvezda,
Mila Božja Mati,

Ter vselej Devica!

Raj odpri nam zlati!

2 .

Boljša druga EVA,

Daj nam sreče prave,
Ker spremenil angel
Je ime ti v AVE!

3 .

Steri grehov spone,

Pelji nas k svetlobi.
Vsega zla nas varuj,
Vseh dobrot nam dobi!

4 .

Skaži se nam Mater!
Prošnje Sin tvoj jemlji,
Ki za naš greh rojen
Bil je Tvoj  na zemlji!

17 *

260

5 .

O Devica prava,
Vselej najbolj mila,
Ti nas boš rešila,
Čistost podelila!

6 .

Daj življenje sveto,
Varno pot dodeli,
Jezusa naj večno
Gledamo veseli!

Devica brezmadežna.

1.

Zdrava, zemlje vse Gospa
In nebes Kraljica!

Zdrava, zvezda jutranja,
Vseh devic Devica!

Zdrava, Mati milostna,

Vsa si lepa, sveta!

Ni na tebi madeža,

Čista si spočeta.

2 .

V hčerko sebi je izbral
Tebe Oče večni,

Jezusa je tebi dal,

Materi presrečni!

Sveti Duh te je vesel
Videl večno zvesto,

Je Devico te sprejel
V ljubljeno nevesto,

3 .

Lilija med cvetkami
Skrbno varovana,

Kakor luna lepa si,

Kakor solnce izbrana.

Svetlih zvezd lesket bledi
Pred teboj, Kraljica;

Tebe lepša čast krasi:
Mati in Devica!

4 .

Ljuba Mati milosti,

Upanje izgubljenim,

Luč rešilna si v temi,
Roka potopljenim.

Tebi izročujemo
Svojih src darila,

Sprejmi ti jih milostno,

O Devica mila!

261

Marija cvetlica.

1 .

Cvete cvetlica ena
Čistdsti angelske,

Pod nebom pa nobena
Tak lepo ne cvete.

Če grenke mi solzice
Zalijejo oči,

Pogled le-te cvetlice
Me spet razveseli.

2 .

Če greh srce mi rani,
Da v duši že medlim,
Njen mili duh me hrani,
Da zopet ozdravim.

Ta čudežna cvetlica,

Ki pesem jo slavi,
Prečista je devica,
„Marija“ se glasi.

3 .

Marija je cvetlica
Kraljevega rodu,

Je božja porodnica,
Začetnica miru.

Cvetlico to pozdravim,
Ko v njeno čast zvoni,
V njo upanje postavim,
Ko vse me zapusti.

4 .

Zatorej, o cvetlica.

Za tebe ves gorim,

Daj, da, cvetlic kraljica,
Nikdar te ne izgubim.

Pri tebi čem živeti,

Ljubiti večno te,

Pri tebi čem umreti,
Marija, usliši me!

Zaupno

l.

Zaupno, glej, prihajamo,
O Marija!

In srčno te pozdravljamo,
O Marija!

O Devica sveta ti,

Tebe pesem vneta naj slavi!

k Mariji!

2 .

Ozri se milostno na nas,
O Marija!

In sliši naših klicev glas,
O Marija!

O Devica usmiljena,

Ti boš srca nam očistila!

262

3 .

Glej, k tebi se zatečemo,

O Marija!

V solzah te srčno prosimo,

O Marija!

O Devica, vir dobrot,

Kaži nam v nebesa pravo pot!

Marija moja misel.

3 .

Ko zarja zjutraj se raz¬
grinja,

Si moja misel ti, Marija;
Podoba tvoja pred očmi
Mi vedno miljena stoji.

Ko se po zemlji noč spro-
stira,

Si moja misel ti, Marija;
Brez misli nate ne zaspim,
Brez nje nikdar se ne
zbudim.

2 .

4 .

Če skuša moč me zapeljiva,
Si moja misel ti, Marija;
Obraz meglen mi raz¬
vedriš,

V trpljenju me ne za¬
pustiš.

In ko bo zadnja ura bila,
Boš moja misel ti, Marija;
Ko bodo mi moči
pošle,

O, nate bodem mislil
še!

263

Ljubezen do Marije.

1. Veš, o Marija,
Moje veselje,

Veš moje želje?

Ljubil bi te!
Zmeraj pri tebi
Hotel bi stati!
Ljubljena Mati,
Spomni se me!

2. Kaj pa ti hočeš,
Moja Kraljica,
Sladka Devica,

Da ti podam?
Drugega nimam,
Srce mi vzemi,

Z željami vsemi
Tebi ga dam.

Slovo

l.

Za Bogom častimo
Marijo najprej,

Iz srca zdihnimo
H Kraljici vselej,

Ki danes od sveta
Je vzela slovo,

Od angelov vzeta,
Nesena v nebo.

3. Pa ti, Kraljica,

Si ga že vzela;

Ti si ga vnela,

Zate gori.

Mati preblaga,

Ti ga ohrani,
Hudega brani,

Reši ga ti!

4. Kadar nam zadnja
Ura bo bila,

Mati premila,

Pridi po nas!
Takrat nas v6di
V raj preveseli,
Tam bomo peli
Hvalo ves čas.

Marijino.

2 .

Ves zbor apostolski,
Je bil na ta dan
V veliki bridkosti
Pri Materi zbran.
Kako so jim lile
Solzice grenko,
Brez Matere mile
Svet prazen jim bo.

264

3 .

„ Nikar ne žalujte 0 ,
Jim milo veli,

„Z menoj le radujte
Krasnejših se dni.
Bom svet zapustila,
Smrt loči naj nas,
Pa gori prosila
Bom Sina za vas/

4 .

Roke je sklenila
K molitvi lepo,

Je glavo nagnila —
Hitela v nebo.

O Mati premila,

Pri Sinu si zdaj,

Pri njem izprosila
Nam sveti boš raj!

O prosi goreče,

O prosi za me,
Nikdar ne odreče
Tvoj Sin ti prošnje!
Ko ura bo bila,

In pojdem s sveta,
Boš ti me spremila
V veselje neba.

Svetniške pesmi.

Sveta

(Dne 21 .

1 .

„ Pustite me nevesto,
Rimljanje mladi vi!

Pustite njemu zvesto,

Ki čistosti želi.

Le njega bom ljubila,

Ki prej me je izbral,

Bom Jezusu služila,

Ki zame kri je dal.

2 .

To pravi sveta Neža,
Krščanska deklica,

Zavolj nebes deleža
Bogu obljubljena.

Trinajst let šele stara,
Nedolžen, krasen cvet!

Pa modra že, ne mara
Za prazno sladki svet.

Neža.

prosinca.)

3 .

Ne mara za obljube,

Po zlatu ne hlepi,

Življenja nagle izgube
Se mlada ne boji

V železje je vkovana
Nevesta miljena

In v mučno smrt peljana
Zavoljo Jezusa.

4 .

In v smrt hiti devica —
Svet briše si oči —

Oh, ona je kraljica,

Jetnik si grešnik ti!

Veselo je nagnila
Glavico rabeljnu,

In dušo izročila
V nebesih ženinu.

266

Sv. Jožef, ženin Marijin.

1. 2.

O sveti Jožef, ti nam dan
V pomoč si zaupljivo,
Zavetnik cerkvi si izbran,
Varuj jo nezmagijivo!
Prečudno čast ti Bog je dal,
Da Jezusa si varoval,

Ga hranil ljubeznivo.

Z Marijo radost si delil,
Tovariš bil v bridkosti,
Ko Jezusu si varuh bil,
Navzemal se svetosti,
Ker si tovariš bil nadlog
Zato te zdaj ne loči Bog:
Z njim združen si v slad¬
kosti

3 .

O sveti Jezusov rednik,
Izprosi, kar želimo,
Slabotmm bodi pomočnik,
In milost naj dobimo:
Dazmagamo pregrehe zdaj,
Se v raju snidemo kedaj,
Te večno tam častimo!

II.

1 . 2 .

O Jožef, sveti varih moj,
Ob strani vedno ti mi stoj,
Ki varoval si Jezusa,
Vsega sveta Zveličarja:
Kadar poguba mi preti,

In duša v strahu koprni,
Tedaj prihiti na pomoč,
Razženi zlobe črno noč!

O Jožef, sveti varih moj,
Na strani trdno ti mi stoj,
Ki varoval Marijo si
V nebeško lepi čistosti:
Kadar se greha strast budi,
In duša v boju že medli,
O varuj ti srce čistb,

Da ljubi Stvarnika samo!

267

3

Glej biti hočem tebi vdan
In tvoj otrok imenovan,
Poslušaj iskrene želje:

Za čednost vnemi mi srce!
O sveti Jožef, varih moj,
Ob smrti mi na strani stoj,
Takrat podaj mi ti roko,
In vodi v sveto me nebo.

Sveti

1

Prelepa lilija cvete
Iz svetega nam raja,

In duh čistbsti angelske
Milotno jo obdaja.

Kdo ne pozna cvetlice te,
Alojzija mladenča,

Ki vse kreposti ga krase,
In Bog ga v raju venča!

2 .

Alojzij, ti deviški cvet,
Nedolžnost si ohranil
In dal na zemlji zgled si svet,
Ki nas bo greha branil
Nestalni smo in slabi vsi,
Skrbno se v nas oziraj,
Otmi nas iz nevarnosti,

S priprošnjo nas podpiraj!

Alojzij.

I

3 .

Naj nas zgubljeni svet mrzi,
Preganja in sovraži,
Nam bodi luč, Alojzij ti,
In pravo stezo kaži!
Alojzij, ti naš vojvoda,
Pred nami limbar nosi,
Usmiljenega Jezusa
Pomoči nam izprosi!

4 .

Naj se s teboj vojskujemo,

V nedolžnosti cvetemo,
In lilijo brezmadežno

V nebesa ponesemo:

Da bomo pri Mariji kdaj

Se združili veseli,

Pri Jagnjetu na vekomaj
Nebeško pesem peli.

268

II

1 .

Angelska lilija

V vrtu nebeškem,
Ki si se vzgajala

V rodu človeškem!

2 .

Nisem posnemal te
V čisti kreposti,

Daj, da bom vnemal se
K trdi ostrosti!

Svet te proslavlja vnet, Ljubljeni varih moj
Čisti, nedolžni cvet: Daj, da svet6 s teboj

Sveti Alojzij! Morem živeti!

V tvojem zdaj varstvu smo, Nisem bil v vzornosti,
Glej nas dobrotljivo! Naj bom v spokornosti

V sili roko podaj, Vedno naslednik tvoj,

Vodi nas v raj! Bodi z menoj!

3 .

Čas je, spremenil bom
Svoje življenje,

Trdo zdaj vklenil bom
Svetno hotenje:

Bogu edinemu,
Svojemu Stvarniku
Hočem živeti!

Radosten v Bogu le
Pel mu bom hvalnice,
Dokler odšel ne bom
V angelski dom.

269

Sv. Uršula in družice, dev. muč.

1 .

Sveta Uršula devica,
Mučenica venčana,

Bodi zvesta nam vodnica
V sveti raj do Jezusa!
Zemlja ti je ponujala
Čast kraljice slavljene,
Ti pa sebi si izbrala
Čast lepote angelske.

2 .

V vence angelske čistosti
Si družice zbirala
Si dajala luč modrosti
Jim na pot zveličanja.

Blagor tebi, ki skrbela
Za nedolžnost si družic,
Od Boga zato prejela
Slavo modrih si devic.

I.

3.

Nisi zbala se trpljenja,

S kterim srca svet plaši,
Jezus je Gospod življenja,
Zanj si dala svojo kri.

Ljubimo te, o devica,
Mučenica hvaljena,

Bodi naša pomočnica
Vodi nas do Jezusa!

4.

Srečne tudi ve družice

V rajski venec sklenjene,
Bddite nam priprošnjice

V uri skušnje zemeljske.

Mučenice prečastite,

Kadar pride smrtna noč,
V nas iz raja se ozrite,
Prihitite nam v pomoč!

1. Navdihuj nas, mučenica,
Uršula izvoljena,

Src deviških ti družica,
Zdaj v nebesih venčana!
Da radostno
Ti pojemo:

Strla si sveta zmotnjave,
Zdaj krasi te venec slave!

II.

2. Tebi je priporočena,
Sveta Uršula, mladost,
Da bi Bogu odgojena
Le živela za krepost.
Skrbi za njo,

Uči lepo,

Kogar je ljubezen vžgala,
Ktere zgled si ti mu dala.

270

3. Prosimo še vas, družice,
Kadar pride smrtna noč,
Ve neveste in device,
Prihitite nam v pomoč:
Da moremo
Kdaj blaženo
V raju Jezusa častiti,

Sveto Uršulo hvaliti.

III.

1. 3.

O Uršula, kraljeva hči,
Mučenka, slavljena devica,
Naj pesem hvalo ti doni,
In srce vneto te časti,

O zvesta naša priprošnjica!

2 .

Ko venec ljubljenih družic
Na zemlji skrbno si vo¬
dila,

Zvesto so slušale tvoj
klic,

In slavo izvoljenih devic
Pri Jezusu si jim sprosila.

Prebeli cvet deviških let
S krvjo si srčno pokropila,
In ženin rajski je zavzet
Utrgal zase krasni cvet
In dal je krono ti plačila.

4.

V dolini žalostni solza
Tvoj zgled nam kaže steze
prave

Da svet ne zmaga nam
srca,

Osrči z upom nas neba
In vodi nas do večne slave !

5.

O Uršula, kraljeva hči,
Zdaj v raju Jezusu družica,
Naj pesem hvalo ti doni
In srce vneto te časti,

O naša mati in vodnica!

O salutaris hostia.

O salutaris hostia,

Quae caeli pandis ostium:
Bella premunt hostilia,

Da robur, fer auxilium!

Tantum ergo.

1.

Tantum ergo sacramentum
Veneremur cernui,

Et antiquum documentum
Novo cedat ritui.

Praestet fides supplementum
Sensuum defectui!

2 .

Genitori Genitoque
Laus et iubilatio,

Salus, honor, virtus quoque
Sit et benedictio;

Procedenti ab utroque
Compar sit laudatio!

Amen.

Dodatek.

Nekaj naukov o molitvi.

V Aziji žive poganska ljudstva, ki molijo
„na mašino". Svojo kratko molitvico, ki se
glasi: „Om mani padme. Hum.“, napišejo več¬
krat po vrsti na popir, ta popir pritrdijo na
okrogle valje, ki jih potem vrte. Če so ti valji
večji, jih goni voda ali živina. Ko to delajo,
mislijo, da opravljajo silno dobro molitev.

Mi se tej molitvi „na mašino“ smejemo,
pa ne pomislimo, da tudi sami največkrat
opravljamo svojo molitev „na mašino". To se
godi vselej tedaj, kadar srce ne ve, kaj pri
molitvi jezik in usta govore. Taka samo ustna
molitev ni nič vredna pred Bogom. „Bog je
duh, in kateri ga molijo, ga morajo v duhu

18

274

in resnici moliti.“ (Jan. 4, 24.) Da bo torej
molitev Bogu prijetna, moraš pri njej tudi mi¬
sliti na to, kar izgovarjaš z besedo, ali dru¬
gače povedano: biti moraš zbran, ne smeš
biti raztresen.

Da boš mogel biti zbran pri molitvi, se
poslužuj tehle dveh pripomočkov.

/. Pripravi se za molitev.

„Pred molitvijo pripravi svojo dušo in
ne bodi kakor človek, ki skuša Boga.“ Tako
nas opominja sv. pismo. (Sir. 18, 23.) Pri¬
prava za molitev pa naj bo najprej v tem, da
se pred molitvijo izogneš vsemu, kar bi utegnilo
preveč raztresti tvojega duha, n. pr. radovednim
pogledom, posvetnim pogovorom. Neposredno
pred molitvijo se zamisli v božjo pričujočnost;
živo si predstavi angela varuha, ki bo molil
s teboj; vprašaj se, kaj hočeš zdaj delati; po¬
misli, da se pri molitvi pogovarjaš s samim
Bogom. Mnogo ti bo pomagalo, da boš mogel
zbrano moliti, tudi to, da koj v začetku mo¬
litve obrneš svoje oči na podobo križanega
Jezusa, ali kakega svetnika, in jih imaš med vso
molitvijo nepremično obrnene proti tej podobi.

275

2. Moli počasi.

Nekateri ljudje tako hitro molijo, kakor
bi stal kdo za njimi z bičem v roki in jih
priganjal k naglici. Pri taki molitvi seveda ni
mogoče prav nič misliti; hitra molitev je na¬
vadno molitev „na mašino“. Ima pa še drugo
slabo posledico. Kdor moli hitro, kmalu začne
besede le na pol izgovarjati, potem začne iz¬
puščati cele besede in stavke, in na zadnje ne
zna nobene molitve prav moliti niti on, niti
tisti, ki so se od njega naučili. Zato moli
vselej počasi! Prepočasna ne bo tvoja mo¬
litev nikdar.

Posebno čudno se sliši, če jih več skupaj
moli glasno pa prehitro: zdi se človeku, kakor bi
drug drugega podili. Pri skupni molitvi ne sme
tisti, ki moli naprej, nikdar začeti, dokler tisti,
ki molijo za njim, niso dokončali svoje molitve.

Premišljevanje.

Navadno molijo ljudje tako, da svoje misli
izgovarjajo z besedami. Molimo pa lahko tudi
samo v mislih, ne da bi notranje misli izgo¬
varjali tudi z besedami. To se godi posebna
pri premišljevanju.

18 1

276

Premišljevanje je notranja molitev, v kateri
razmišljujemo življenje in trpljenje Jezusovo, po¬
slednje reči ali druge verske resnice ter ob enem
obujamo pobožne občutke in dobre sklepe.

Premišljevanje je potrebno nam vsem, če
hočemo, da bodo razodete resnice v nas ob¬
rodile sad. Kaj nam pomagajo verske resnice,
če jih samo slišimo ali beremo ? Seme so, ki
je padlo na pot, in so ga ljudje pohodili in
ptice pozobale. Da bodo mogle v nas kaliti,
rasti in sad obroditi, jih moramo večkrat
pazljivo in pobožno premišljevati.

Za premišljevanje priporočajo tole pot:

I. Priprava, ki je daljna in bližnja.

1. Daljna priprava.

Preberi iz svetega pisma ali iz druge
knjige kak oddelek, o katerem hočeš pre¬
mišljevati, ali pa si odloči za premišljevanje
kak znan dogodek ali kak nauk svete vere.

2. Bližnja priprava.

Zamisli se v božjo pričujočnost. Potem v
kratki molitvi prosi Boga, da bi pri premišlje¬
vanju tvoj um razsvetljeval, tvojo voljo nagibal
k dobremu in ti vnel v srcu pobožne čute.

277

II. Premišljevanje samo.

Premisli tisto tvarino, ki si si jo izbral
za premišljevanje, kolikor mogoče natančno.
Vzbujaj zraven dejanja vere, občudovanja, so¬
čutja, hvaležnosti in druga.

III. Nauki za življenje.

Vprašaj se: Kaj me uči to premišljevanje?
Obudi kesanje, če nisi živel vedno po teh
resnicah, ki si jih spoznal med premišljevanjem.
Naredi trdne sklepe za prihodnost, kako se
hočeš varovati te in one pregrehe, ki si jo
spoznal na sebi med premišljevanjem, in kako
se hočeš truditi za čednosti, katerih lepoto ti
je pokazalo premišljevanje.

IV. Sklep.

Moli očenaš ali kako drugo molitev. Zelo
koristno bi bilo, ko bi napravil na koncu
premišljevanja tudi kratek pogovor z Jezusom
in z Marijo.

Radi premišljujmo ! Brez premišljevanja ni
mogoče rasti v čednosti, ni mogoče doseči
niti najnižje stopinje krščanske popolnosti.

278

Marsikdo pogosto hodi k sv. obhajilu, morda
celo večkrat v tednu, veliko moli, pa je vse
kaj drugega, kakor svetnik: manjka mu pre-
mišljevavne molitve. Sv. Alfonz pravi: „Kjer je
premišljevavna molitev, tam za greh ni prostora."

Dober kristjan si vsak dan nekaj časa
odloči za premišljevanje, nekaterikrat v živ¬
ljenju se pa vdeleži duhovnih vaj,  pri
katerih se za več dni odtrga od posvetnih
skrbi in premišljuje verske resnice. Komur
stanovske dolžnosti ne dopuščajo, da bi si
odločil poseben čas za premišljevanje, naj
premišljuje pri svojih vsakdanjih opravilih.

Trije načini molitve.

Sveti Ignacij priporoča tele tri prekoristne
načine molitve:

Prvi način.  Za premišljevanje si izvo¬
limo deset božjih zapovedi, ali sedem po¬
glavitnih grehov, ali trojno poželenje, namreč
poželenje mesa, poželenje oči in napuh živ¬
ljenja, ali petero telesnih čutov, si glede nanje
izprašujemo vest, spoznane grehe obžalujemo,
delamo trdne sklepe in prosimo Boga milosti
poboljšanja.

279

Drugi način. Po vrsti premišljujemo
posamezne besede očenaša, češčenamarije,
kake druge molitve, psalmov ali drugih cer¬
kvenih pesmi — in pri tem premišljevanju
vzbujamo pobožne čute in trdne sklepe.

Primer.  Premišljevati hočem očenaš. O
dobri Bog, razsvetljuj me pri tem premišlje¬
vanju !

Oče.  O kako sladko je to ime! Dobrega
Boga smem imenovati s tem lepim imenom.
On je res moj oče. Dal mi je naravno živ¬
ljenje, ustvaril mi je neumrjočo dušo. Pri
svetem krstu me je pa sprejel še posebno za
svojega otroka, ko mi je dal nadnaravno življenje
milosti božje. Kakor dober oče mi daje Bog
vse, kar potrebujem za dušo in telo. O moj
Bog, kako očetovsko srce imaš ti do mene!
Jaz pa sem nehvaležen sin, ki sem te toliko¬
krat razžalil s svojimi grehi. O kako mi je
zdaj to žal. Nikdar več te ne bom razžalil.
Daj mi milost, da bom mogel vedno ostati
tvoj zvesti otrok.

Naš.  Bog ni samo moj oče, ampak je
oče vseh ljudi. Zato smo vsi ljudje na zemlji
med seboj bratje in sestre, Bog pa je naš
oče. Kot bratje in sestre se moramo ljubiti

280

med seboj in moliti drug za drugega. Daj,
dobri Oče, da se bomo vsi ljubili med seboj
zavoljo tebe in tako, kakor si nam ti zapovedal.

Na ta način premišljuj naslednje besede:
„kateri si v nebesih"; potem „ime“; potem
„posvečeno bodi tvoje ime“ i. t. d.

Če ti čas ne dopušča, da bi premislil vse
besede, moli naslednje besede dotične mo¬
litve do konca in drugi dan tam začni pre¬
mišljevanje, kjer si nehal prejšnji dan.

Tretji način.  Ta ali ona molitev se
moli počasi, in za vsako besedo, ki jo izgo¬
vorimo, počakamo toliko časa, kolikor ga po¬
trebujemo, da enkrat dihnemo. V teh kratkih
odmorih pa premišljujemo izgovorjeno be¬
sedo.

Deli svete maše.

Sv. maša ima štiri dele:

Prvi  del  se imenuje maša katehumenov,
ker so v prvih časih krščanstva smeli biti pri
tem delu navzoči tudi tisti, ki še niso bili
krščeni. Ta del sega od začetka sv. maše do
konca „vere“, ali kadar se vera ne moli, do
konca evangelija (in pridige). Obsega: molitev

281

pred stopnjicami, kajenje oltarja (samo pri slo¬
vesni maši), nastopno molitev (introitus), Kyrie
eleison, glorijo, eno ali več molitev (collectae),
list ali berilo, graduale, (traktus in sekvencija
le včasih), evangelij, vera (le ob nedeljah in
zapovednih praznikih, pa ob nekaterih večjih
godovih).

Drugi del.  Darovanje. Sega od konca
vere ali evangelija do začetka predglasja. Ob¬
sega: kratko molitev z imenom „offertorium“,
darovanje kruha, vlivanje vina in vode v kelih,
darovanje vina, kratko molitev, v kateri se
mašnik in ljudstvo Bogu darujejo, klicanje
Posvečevavca sv. Duha, kajenje dari in oltarja
(pa le pri slovesni maši), umivanje rok, na to
kratka molitev k presveti Trojici, „orate fratres"
(molite bratje) in ena ali več kratkih molitvic,
ki se imenujejo tihe molitve.

Tretji del.  Posvečenje.  Sega od za¬
četka predglasja do začetka očenaša. Obsega
predglasje in tako imenovani kanon. Pred-
glasje se poje ali glasno moli, kanon se moli
pa vedno tiho. Kanon ima najprej tri molitve,
potem spremenjenje kruha in vina v Telo in
Kri Jezusa Kristusa ali povzdigovanje, potem
pa slede zopet tri molitve, in k sklepu na-

282

redi mašnik s sv. hostijo tri križe nad kelihom,
dva pa pred kelihom.

Četrti del.  Obhajilo.  Sega od začetka
očenaša do konca svete maše. Obsega: oče-
naš s kratko molitvijo za mir, lomljenje svete
hostije, Jagnje Božje, tri (pri črnih mašah
dve) molitve pred obhajilom, sv. obhajilo,
obhajilno molitev (communio), eno ali več po-
obhajilnih molitev (postcommunio), „ite missa
est“, blagoslov, zadnji evangelij in pri tihi
maši „Češčena bodi, Kraljica" in druge molitve.

Zapisnik udov.

Venee

bratovščine svete Uršule
* in njenih tovarišic. *

Zapisan

v župniji .

dne...19.št..

Sprejet in zapisan v glavni bratovski
zapisnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani

dne...19. št..

284

Prvi udje venca.

285

Novi udje

vpisani mesto umrlih, izstopivših ali izključenih.

286

Novi udje

vpisani mesto umrlih, izstopivših ali izključenih.

COBJSS