IZHAJA VSAK ČETRTEK
Poštnina plačana v gotovini
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
                                                      Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—, četrtletna din 25.—,
Štev. 41 — Leto I.
Murska Sobota, 1. decembra 1949
Cena 2 din
Pred volitvami v ljudske odbore 11. dec.
Takšna je ljudska oblast v vasi in ljudje ji zaupajo, kajti predsednik KLO je pravi komunist
V Čepincih Vse naloge vzorno izvršujejo
   Uro in pol daleč od železniške postaje se po valovitem goričkem gričevju razprostira vas Čepinci:   vas ob avstrijski
meji, ki s svojim delom in delovnimi zmagami, kot je dograditev zadružnega doma, ki Je prvi v celoti dograjeni zadružni dom v soboškem okraju, dokazuje resnico o Jugoslaviji mnogo glasneje in pogumneje kot jo klevetajo vsi informbirojevski gobezdači Do te vasi vodi blatna kolovozna pot Jesensko deževje jo je popolnoma razmočilo. Do nje je težko priti in malo tujcev prihaja sem, zato pa tudi malokdo ve za življenje v tej vasi. V zadnjih tednih, predvsem v zadnjem letu, pa si novosti, kakor: delovne zmage, vzorne množične organizacije, vzorno delo krajevnega ljudskega odbora in sploh vse življenje, utirajo čedalje bolj pot v svet
   Govorijo o Čepincih — na okraju, v okrajnem frontnem odboru, v odseku za delo —, kjer koli pač, in vendar tujec iz pogovora ne more zaslediti, da se pogovor suče o Čepincih. Omenja sc ime Korpič. V tem imenu je vse. Korpič je tisti, kateremu vaščani v vsem sledijo Korpič je tisti, na katerega se obračajo po nasvete; končno pa je Korpič predsednik vaškega odbora Fronte, predsednik Kmetijske zadruge in kar je najvažnejše, Vzgleden predsednik krajevnega ljudske, ga odbora.
   Toliko vsega slišiš o Korpiču, da postaneš radoveden, kakšen je prav za prav Želiš, da ti ga kdo opiše, toda če sprašuješ, malo izveš, kajti malokdo ga je videl, vsi so le slišali o njem in kvečjemu dobili od njega poročilo o novi izvršeni nalogi, o novem uspehu dela krajevnega ljudskega odbora. Korpič nikdar ne pošilja poročila o neizvršeni nalogi, ampak vedno o uspešnem predčasnem izvršenju. Korpič pa ni samo navadno ime predsednika krajevnega ljudskega odbora; v tem imenu je združenih več pojmov in predvsem velik pojem, ki ga jasno izraža ime komunist.
                                                                                                  USPEŠNO DELO FRONTE IN KLO — PRVI ZADRUŽNI DOM V OKRAJU SLUŽI SVOJEMU NAMENU
   Našel sem ga v pisarni krajevnega ljudskega odbora. Ta pisarna je v novo dograjenem zadružnem domu ki so ga zgradili v dolini in po Korpičevem načrtu.
   »Z vseh teh hribov,« je zamahnil okrog sebe, »prihajajo sem in vsem je enako daleč. Dom postaja središče vasi že v prvih dneh,« mi je povedal.
   Našel sem ga sredi dela. Žene in dekleta ter možje so bili v pisarni in Korpič je vsakemu kaj pojasnil. Nisem ga hotel motiti in čakal sem, da ljudje odidejo. Ljudje pa so prihajali in nič manj jih ni hotelo biti. Korpič je mirno opravljal svoje delo in videti je bilo. da pričakuje, da mu povem, kaj hočem.
   »Motil bi vas. bom raje počakal,« sem mu dejal, še preden sem mu povedal, zakaj sem prišel.
   »Potem boste pa dolgo čakali,« je kratko odvrnil in prepustil delo mlade, mu knjigovodji Kmetijske zadruge.
   Njegov umirjen način pristopanja me je že v začetku iznenadil. Noben gib pri njem ni odveč, kakor tudi nobena beseda. Govori tiho in izgovorjava zveni prijetno in mehko. Njegov pogled izraža odločnost in prav tako podolgovato lice. Srednje rasti je in skoraj droben. Ni to tisti krepki mož s pravo kmečko postavo, kot sem si ga predstavljal. Kmečki videz mu daje obleka in široki gumijasti škornji ter klobuk s povešenim krajnikom.
   Najprej me je peljal v dvorano zadružnega doma.
   »Kako se vam dopade?« je spraševal namesto jaz njega. »Lepša je od one v Murski Soboti!« je ponosno pribil.
   Pa tudi je. Prostorna in okusna z lepim balkonom. V njej je prostora za 500 sedežev. Prostor za oder so v zadnjih mesecih prizidali. V ozadju nad balkonom pa so pustili odprtino.
   »Tam zadaj je sobica za kino-aparaturo. Obljubljena nam je,« je dejal.
   Čudno se sliši, tukaj beseda »kino«, ko pa ni elektrike in je vas tako daleč od mesta, celo od dobre ceste. Čepinčani pa so si to omislili in bodo tudi dosegli Pa tudi to je prav za prav Korpičcva zamisel, toda Korpič in Čepinčani so po vsem videzu eno. Pojasnil mi je, kako so si zamislili tukaj kino:
   »Na motorni pogon in na dinamo. Pri vhodu v klet smo zazidali primerno komorico.«
   Ta dom so nameravali opremiti samo na znotraj do 29. novembra. Tak je bil
načrt, pa so ga presegli. Tako je bilo tudi lani: dom je bil v najkrajšem času dograjen v surovem stanju. Zdaj pa so ga dosti pred časom, ki je bil predviden, zgradili popolnoma. Za nagrado bodo sprejeli knjižnico, kajti vse točke tekmovanja, katerega je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo in IOOF za Slovenijo so ne samo dosegli, ampak tudi presegli
   »Lani smo se nekaj dni pred pričetkom gradnje tukaj sestali in sklenili, da bomo dom gradili.«
   »Kaj, je bila tukaj kakšna zgradba?« sem v nedoumici vprašal.
   »Ne, travnik je, bil,« se je nalahno nasmehnil.
   Tako oni delajo. V drugih KLO-jih pa se vedno izgovarjajo na to, da nimajo primernih prostorov in da zaradi tega ne morejo imeti rednih sestankov. Pripomnil sem, da je bila pač dobra uprava za gradnjo zadružnega doma in on seveda zopet dober predsednik te uprave, kot sem slišal Pa se je zopet nasmehnil.
   »Nismo imeli posebne uprave za gradnjo zadružnega doma. To delo je uspešno izvršil krajevni ljudski odbor Sicer pa tudi frontni odbor ni ločen od krajevnega ljudskega odbora! Skupno imamo sestanke in skupno izvršujemo gospodarske in politične naloge. Sicer pa je pet članov krajevnega ljudskega odbora tudi v frontnem odboru.«
   Vsi prostori v zadružnem domu so okusno opremljeni in že sama barva vzbudi v človeku prijeten občutek domačnosti. Vse so dobro predvideli in vsak kotiček bo pravilno izkoriščen. Imajo sobo za seje, za knjižnico in čitalnico, sobo za tujce, prostore za kmetijsko zadrugo, za krajevno gostilno, prostor za pisarno KLO-ja, za pisarno kmetijske zadruge, a pod odrom bodo uredili mizarsko delavnico, katero predvideva KLO v prvih mesecih prihodnjega leta Prav tako so mislili tudi na kovačnico, katera bo pričela z delom prav tako v prihodnjih mesecih.
                                                                                                  »ODBOR MORA ZAČETI, POTEM VSE USPE!«
   »Vsi člani krajevnega ljudskega odbora razen dveh so naredili v tem letu po devetsto prostovoljnih delovnih ur. Dva pa po šeststo. Prav tako člani frontnega odbora izven krajevnega ljudskega odbora, to so štirje, po šeststo ur,« je dejal Korpič mimo. kat da je to nekaj čisto navadnega.
   »Pa to je več kot dva ih pol meseca dela!« sem se začudil po kratkem preračunavanju.
   »Da. tako je,« je z nasmeškom prikimal. »Pri gradnji pa so sodelovati vsi vaščani, predvsem pa vse množične organizacije.«
   Ni mi šlo v glavo, na kakšen način dela KLO. ko mu vse uspe. Posebno pa zato ne, ker mi je dobro znano, da jje v KLO Vuča Gomila, kjer je okrog 120 hišnih številk, vsega skupaj 14 članov Fronte. V Čepincih je 70 odst. vseh prebivalcev članov Fronte, to je 140 ljudi Prav tako je vsa mladina vključena v Mladinskem aktivu in tudi organizacija žena obstoja. Korpič mi je, kot je pač njegov način, kratko in jedrnato pojasnil:
   »Odbor mora začeti, potem pa vse uspe.«
   Pomislil sem malo m računal. Frontovci so pri gradnji zadružnega doma, naredili 45.222 prostovoljnih delovnih ur To pomeni, da je posameznik naredil povprečno 300 ur. Vsak odbornik KLO po
tem takem dvakrat toliko. Že to je lep primer. Samo KLO in odbor Fronte sta dala za gradnjo doma 9600 prostovoljnih delovnih ur. Mladina 2000 in AFŽ 1000.
   »Pa pri odkupih?« me je zanimalo.
   »Tudi pri tem prav tako. Člani krajevnega ljudskega odbora oddajajo prvi in brez pritožb. Izvršujemo jih pravočasno in presegamo. Lani smo oddali en vagon krompirja več.
   Vedel sem, da je bilo letošnje leto pri ocenitvi hektarskega donosa in pri odkupu žit precej narobe v soboškem okraju, zato me je zanimalo, kako je bilo z od. kupom žita, pa sem slišal isti odgovor.
   »Prav tako! Kar je bilo napak, je rešil odbor.«
 Nisem se prevaril. Napake so bile pri hektarskem donosu. Tako je krajevni ljudski odbor pravilno znižal hektarski donos: Gostonj Nikoli, kateremu je bil odmerjen donos 1400 kg na hektar, a je bil donos le 900 kg na hektar. Slično so postopali tudi pri drugih, kjer je bilo ugotovljeno, da lastniku ne bi ostalo ničesar. če bi šli po odmerjenem donosu. Dvema pa, ki nista hotela izpolniti obveze, je KLO izdal odločbe.
   »In kako je z delovno silo?« sem z zanimanjem vprašal, ker sem seznanjen s tem vprašanjem, ki je najbolj pereče prav za soboški okraj. Pa je odgovoril:
   »Odvišne nimamo, ker so že vsi odšli v industrijo, preden se je sprožilo večje povpraševanje, oziroma akcija zbiranja delovne sile. Tudi v gozdne frontne brigade in ostale frontne brigade smo dali svoje frontovce. Tudi v tem smo presegli plan.«
   Vedno z večjim zanimanjem sem Opazoval tega vzornega predsednika krajevnega ljudskega odbora, ki mi je tako lepo pripovedoval o tem, kako sc mora delati na vasi in koliko se lahko doseže, Če je odbor dober. Zanimalo pa me je še nekaj; kako to, da tukaj še vedno ni obdelovalne zadruge, in že sem pomislil, da se jim je, če nikjer, pa tukaj zataknilo. Ko sem pa načel vprašanje, pa je brez pomisleka odgovoril:
   »Spomladi bo. Sicer čakajo naši ljudje, kdaj bodo za industrijske delavce dograjena stanovanja, da sc potem preselijo za vedno v industrijske kraje, pa bo vseeno že spomladi tudi pri nas zadruga.«
   V tej vasi je pač tako: veliko je ljudi in malo zemlje. 57 jih je v o skupini, in ti imajo zemlje samo za ohišnice. Korpič pa je po tem, kar so mu vaščani v tem smislu pripovedovali, preračunal, da bo skoraj polovica od teh odšla v industrijo. Potem bo v Čepincih še vzorna kmetijsko-obdelovalna zadruga in krajevni ljudski odbor bo v svojem delu zabeležil novo pomembno zmago.
                                                                                              NA DELU PARTIJCEV SE VZGLEDUJEJO VAŠČANI IN JIM SLEDIJO
   Tako dela ljudski odbor v Čepincih. Ne smemo pa pozabiti, da je v Čepincih uspešno delo na vseh področjih — uspešno delo partijske celice, katere sekretar je Korpič. Vsi partijci te celice so vzgled ostalim in vsi so zato tudi funkcionarji, a ljudje jim zaupajo zato, ker so pravi komunisti, kar dokazuje njihovo delo in delovni uspehi.
   Takšen je najboljši krajevni ljudski odbor v Čepincih in v bodoče bo prav takšen, Ob pregledu dela tega KLO je ljudstvo z zadovoljstvom lahko ugotovilo, da je odbor vedno delal za njihove interese, jim prikazoval kaj je prav in kaj ni prav in zato mu zaupajo. Na predvolivnem sestanku, ki je bil pred dvema tednoma in katerega se je udeležilo 98 odst. volivnih upravičencev, so to zaupanje potrdili s tem, da so soglasno sprejeli kandidatno listo, na kateri je kandidiral ves stari odbor s še štirimi novimi člani, med katerimi so tudi tri žene.
                         Svečana akademija ob Dnevu Republike v  M. Soboti
  Na predvečer Dneva republike je bila v Murski Soboti v kino-dvorani svečana akademija. Ob tej priliki je govoril rekretar Okrajnega komiteja KPS, tov. Brglez Bela. Nastopi so bili pestri in največ točk so dali pionirji. Sodeloval pa je tudi pevski
zbor SKUD »Štefan Kovač«, orkester SKUD-a in ob zaključku je zapel pevski zbor ob spremstvu orkestra.
  Te svečanosti se je udeležila velika množica delavstva in nameščenstva ter mladine iz Murske Sobote.
   V Vučji Gomili sprva ni hotel sprejeti kandidature ves stari KLO. Vsled tega je prišlo do prerekanj med posamezniki, kajti nekateri so hoteli izkoristiti t situacijo in vriniti v KLO ljudi, ki bi malim kmetom in večini samo škodovali. To so kmalu spoznali tudi odborniki starega KLO-a in polagoma so pristali na to da kandidirajo. Rezultat tega je bilo zadovoljstvo volilcev, ki so na masovnem sestanku 18. novembra sprejeli kandidatno listo.
  Iz vasi Tropovci in Tišina so se zbrali volilni upravičenci na masovnem sestanku in po kratki diskusiji sprejeli kandidatno listo. Udeleženci so na sestanku obsodili tiste, ki se tega sestanka niso udeležili. Ti pa so bili samo takšni, ki so leta 1945 in pozneje na predvolivnih sestankih poskušali vse, da bi sestanke razbili. Ob zaključku je vas Tropovci napovedala tekmovanje Tišini in v Tišini prva in druga enota šesti in sedmi enoti.
                                          Kolektiv podjetja Radensko Slatina med zaslužnimi delovnimi kolektivi
        Letni plan proizvodnje so dosegli že 27. oktobra
Moderniziran obrat v Petanjcih
Transport polnih steklenic v skladišče
Čiščenje steklenic s toplo vodo in struganje starih etiket
   Radenski vrelci so bili znani že v najstarejši davnini. Nekateri se štejejo med tiajstarejše vrelce Jugoslavije sploh. Radenska voda in njen zdravilni vpliv ter s tem njen sloves šega izven mej naše domovine. Po količini ogljikove kisline, ki jo vsebuje Radenska mineralna voda, so Radenci na drugem mestu v Evropi.
   Iz prvotnih primitivnih začetkov črpanja Radenske slatine (se pred tridesetimi leti je bila nalivalnica pod lesenim poslopjem), so se danes razvili trije močni obrati Slatinskega podjetja in to v Radencih
samih, v centru zdravilišča ter v Boračevi, ki je po velikosti eno največjih obratov ter obrat v Petanjcih. V vseh treh obratih je zaposlenih 272 delavcev in nameščencev, ki se trudijo dan za dnem, da dvignejo čim bolj proizvodnjo te neprecenljive zdravilne radenske vode, da bodo na ta način lahko postregli z njo ne le vse široke množice v naših ljudskih republikah, ampak tudi povpraševalce izven naše domovine.
  Letošnji proizvodni plan so dosegli dne 27. oktobra ob 12. uri po količini in vrednosti. Po vrednosti so ga celo presedli za 2 odstotka. Največja proizvodnja je torej bila v avgustu. Da zboljšajo način de-
la, so z letošnjim letom uvedli v vseh treh obratih brigadni sistem dela. Ustanovili so 9 brigad, ki so napovedale tekmovanje po obratih in v obratih samih. V tem planskem letu sta dosegli najboljše uspehe Gajeva in Strahova brigada. Prva dela v Boračevi pri vskladiščenju steklenic, druga pa v nalivalnici v Radencih. Strahova brigada (20 delovnih ljudi) je samo V zadnjem mesecu opravila 1005 ur prostovoljnega dela in to pri kopanju jarkov za vodovod, pri čiščenju dvorišč pri zadružnem domu itd. če ni bilo podnevi časa, so delali ponoči.
   Vse delo v brigadah je normirano. Pri vseh delih so dosegli 112 odstotkov predpisane norme. Najboljše uspehe pri doseganju norm so dosegali takozvani »pakarji« steklenic. Ti so presegali dnevno norme za 25 odstotkov. Takoj za temi so se uvrstile etiketerke s 24 odstotki. V primeru z lanskim letom so letos dvignil! proizvodnjo za 11 odstotkov.
   Če si ogledamo pot, ki jo napravi taka steklenica, napolnjena z
zdravilno Radensko vodo, n. pr. transport praznih steklenic v nalivalnico, zlaganje steklenic v nalivalnici, čiščenje s solno kislino in toplo vodo, čiščenje s toplo vodo in struganje etiket, pregled očiščene steklenice, transport očiščene steklenice k vrelcu za polnjenje, polnjenje z mineralno vodo, zamaševanje, transport polnih steklenic v skladišče, etiketiranje, pakovanje v zaboje... vidimo, da delo v obratih ni tako enostavno; zato bomo kadar bomo spet dobili v roke steklenico »Radenske« še bolj cenili njeno vsebino...
  Povpraševanje po radenski mineralni vodi je mnogo večje, kakor je bilo v stari Jugoslaviji, zato kljub povečani proizvodnji ni mogoče kriti dostikrat niti polovico potreb. Največ vode vzamejo ljudske republike Slovenija, Hrvaška, Srbija itd. ter v zadnjem času tudi Avstrija. Da bi podjetje ustreglo, kolikor se največ da, delajo v poletnem času, ko je sezona za slatino na višku, delavci v vseh obratih v dveh izmenah podnevi in ponoči.
  Proizvodnjo bodo povečali za okrog 25 odstotkov s povečanjem obrata v Boračevi. V ta namen so že pričeli z adaptacijskimi deli pri »Gizela«-vrelcu, ki vso okupacij-
sko dobo ni bil v obratu. Večja dela so že izvršena, treba bo še nekaj popravil pri strojnih napravah ter vrelec oploščiti. Dalje imajo v načrtu postavitev novega modernega obrata v Boračevi, katerega začetek je bil položitev industrijskega tira. Načrti za ta dela so že odobreni. Na spomlad bodo. z deli pričeli.
   Bo to povsem moderen in higijeničen obrat, kakor so vse dosedanje socialistične gradnje v naši državi.
   V delovnem kolektivu sta se letos najbolje izkazala pakovalca zabojev tov. Graj iz Boračeve ter H o r v a t iz obrata Radenci. Dnevno sta prekoračila norme za povprečno 40 odstotkov. Zato sta bila proglašena ob prisotnosti vsega delovnega kolektiva za udarnika. 
   Ko je slatinsko podjetje doseglo plan, je »posodilo« 72 delavcev ostalim podjetjem živilske industrije, ki še niso dosegla svojega
(Nadaljevanje na 2. strani)
                                                                                       (Nadaljevanje s 1 strani)
plana. Posamezniki delovnega kolektiva so odšli tudi v gozdne brigade na sečnjo drv. V tej sindikalni brigadi so se »slatinski« najbolje izkazali. Štirje, med njimi dve ženski, so postali tam udarniki. Ves delovni kolektiv goji študij po posameznih obratih, slabo pa je s kulturno - prosvetnim delom. Dani so vsi pogoji za ustanovitev pevskega zbora ter igralske družine. Stvar pa se zaenkrat še ni premaknila z mrtve točke...
 Za boljšo preskrbo svojih delavcev je podjetje ustanovilo lastni industrijski magazin, ki oskr-
buje delavstvo s potrebnim blagom in z živili. Dalje imajo lastno čevljarsko delavnico s tremi čevljarji. Za zboljšanje prehrane bo podjetje ustanovilo za svoje delavce lastno ekonomijo. Ves delovni kolektiv je v tem letu opravil 3334 ur prostovoljnega dela.
   Za uspešno izpolnjevanje planskih nalog v I. polletju, je podelil glavni odbor ZSJ za Slovenijo delovnemu kolektivu Slatinskega podjetja v znak priznanja Diplomo s pohvalo ter z željo, da se še z večjimi uspehi uvrsti pri nenehni gradnji socializma med zaslužne delovne kolektive.          K. I.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 1. decembra 1949
Tekmovanje za večjo storilnost —
                                      tekmovanje za predčasno izpolnitev plana
                   Tovarna perila v Murski Soboti tekmuje s Tovarno perila v Zagrebu
   V preteklih tednih, ko se je pričelo širiti po vsej državi tekmovanje za dvig storilnosti po tovarnah in podjetjih, se je vključila v to tekmovanje tudi Tovarna perila v Murski Soboti. Tekmovanje je na pobudo sindikata sprožila mladina. Tekmovali sta prvič mladinski brigadi in to II. in VI. Tekmovanje je trajalo tri dni in že v teh treh dneh tekmovanja so bili doseženi lepi uspehi. Tako je bilo povprečje II. brigade 148,33%, a VI. brigada 146,89%. Važno v tem tekmovanju je tudi to, da kvaliteta ni padla, da se je disciplina dvignila in da se je znižal procent okvar strojev. V tem tekmovanju je dosegla delavka Perš Marija najvišji procent preseganja norme do tedaj: 95%.
   Že med tekmovanjem mladinskih brigad je zavladalo zanima-
nje za tekmovanje med ostalimi brigadami in takoj po tem tekmovanju so pričele tekmovati ostale brigade. Tokrat so se prijavile in pripravile za tekmovanje štiri brigade in sicer: tretja, peta, prva in sedma. V tem tekmovanju so bili proti pričakovanju doseženi veliki uspehi. Uspeh druge brigade sta presegli dve brigadi: tretja z rezultatom 152,31 in peta z rezultatom 151,12%. Prva brigada pa je dosegla rezultat 143,77%, a sedma 132,99%.
   Za temi sta tekmovali brigadi: IV. in IX. Četrta je presegla normo v povprečju treh dni za 40% in deveta za 32%. Tekmovanje pa s tem še ni bilo končano. Takoj za temi je pričelo tekmovati šest brigad in to šesturno. Tokrat so ponovno tekmovale mladinske brigade, peta, prva, osma in sedma. To tekmovanje je prineslo nove in mnogo višje rezultate, kot so
jih dosegli kdajkoli do zdaj. Šesta in druga brigada sta presegli (povprečje treh dni) normo za 100%. Prva brigada je v povprečju treh dni presegla normo za 73%, peta za 59%, osma za 48% in sedma za 40%. Tokrat so posamezne delavke visoko presegle normo. Najlepši uspeh je dosegla v tem tekmovanju Horvat Terezija. Normo je presegla za 181% in isto toliko Lukač Marija. Rajnar Helena ni mnogo zaostala. Presegla je normo za 165%. Tudi Cigut Marija je visoko presegla normo: za 107%. Koudila Marija je tokrat presegla, normo za 121% in Gomboši Ana za 104%.
   To zadnje šesturno tekmovanje med brigadami je bila poslednja predpriprava za tekmovanje s Tovarno perila v Zagrebu. Tudi to tekmovanje se je že pričelo. Tek-
movanje je napovedala Tovarna perila v Murski Soboti in Tovarna perila v Zagrebu je sprejela tekmovanje v sledečih točkah: v količini, vrednosti, v procentu zajetih delavcev v normi od skupnega števila delavcev, plačanih urno, v produktivnosti dela, v ažurnem knjigovodstvu, v reklamacijah za kvaliteto dela, v procentu neopravičenih izostankov in zamud na delo, v številu delavcev, ki bodo presegali normo za 120%, v procentu rednih članov sindikata, v številu predlogov za izboljšanje organizacije dela in izboljšanje proizvodnje.
   To tekmovanje bo trajalo ves mesec in bo mnogo, doprineslo k predčasni izpolnitvi plana. Tekmovanje pa je prešlo v podjetju že v stalen način dela, kar pomeni za 
   Tovarno perila v Murski Soboti velik uspeh. Tak je odgovor delavk Tovarne perila na vse klevete
in laži, ki jih o nas širijo države Informbiroja. Vedno večje uspehe dosegajo in z vedno večjim elanom delajo in tako bodo tudi delale, da bo resnica o nas še bolj vidna, da jo bo spoznal sleherni.
                              opr.
                                                                                     Jesenska setev v radgonskem okraju je dosežena okrog 90 odstotkov
   Ta odstotek je prenizek zaradi tega, k poročila KLO o dejanskih posejanih površinah niso povsem realna in so posejane površine ponekod utajene. Z ozirom na to bodo po KLO izvršili točno izmero posejanih površin, da pridejo dokončno do realne slike. Krajevni ljudski odbor Lomanoši zaradi malomarnosti odgovarjajočih funkcionarjev sploh ni. izdal. odločb kmetovalcem o izvršitvi jesenske setve z ozirom na razbit sestveni plan. Skrajno slabo je bila setev izvršena ali sploh neizvršena po krajevnih in zadružnih ekonomijah kot je to primer v Sp. Ščavnici, Zg. Ročici itd. Kmetijske obdelovalne zadruge so setvena dela že izvršile, sedaj vrše globoko jesensko oranje            
   Odkup krompirja v radgonskem okraju je dosežen 85% Vrši se po centrih, ki so z odkupnih v največjem zaostanku izterjave. Precej krompirja oddajo kmetje iz odkupnega centra Cmurek. Kmetijsko-obdelovalne zadruge v Apaški kotlini so prodale državi lepe količine tržnih viškov, dasi so plan 100% izpolnile. KOZ v Lutvercih je prodala 42.000 kg tržnega viška.
   Predvidena ustanovitev novih domov igre in dela. V zvezi s pridobitvijo novih delovnih moči v KOŽ in na državnih posestvih je koordinacijski odbor pri OLO Radgona sklenil, da se ustanove novi domovi igre in dela v Radgoni, Kapeli in Lutvercih. Zenska delovna sila je po Zadružnih in državnih posestvih odtegnjena zaradi potrebne nege Otrok. Obstoječi domovi igre in dela v Stogovcih in, Apačah niso v stanju, vzgajati doVolj mladine in sproščati žensko delovno silo. Nove omenjene ustanove bodo te predpogoje ustvarile.              R. J.
                     Mladina radgonskega okraja tekmuje
   S tem, da je OOOF Radgona napovedal tekmovanje vsem okrajem Mariborske oblasti, se je tekmovanje tudi zelo razgibalo. Pri tem so dosegli lepe uspehe oni KOOF, kateri so od vsega početka delu frontne organizacije posvečali veliko pozornost
   V tem tekmovanja ne zaostaja tudi mladina radgonskega okraja. Predvolivna kampanja je zajela v aktivno sodelovanje tudi mladino. Posamezni sekretariati mladinskih aktivov so to nalogo vzeli zelo resno ter se vključili v aktivno tekmovanje za 29. november in volitve v KLO-je. Aparat Okrajnega komiteja LMS je pristopil k sistematičnemu utrjevanju mladinske organizacije na terenu, saj je v tem kratkem času bilo izpopolnjenih 30 sekretariatov mladinskih aktivov v posameznih vaseh. Okrajnemu komiteju je uspelo razgibati tekmovanje v 43 aktivih. Mnogi od teh se pripravljajo na proslavo obletnice AVNOJ-a s kulturnimi prireditvami. Dosedaj se je kot eden od najboljših izkazal aktiv Ledinek, ki je pred nedavnim bil popolnoma zaspan, ni deloval niti se aktivno udeleževal gospodarskih in drugih akcij. Zelo lepo nadaljuje tudi delo mladinskega aktiva v KOŽ Stogovci. S spremembo v sekretariatu so nastale tudi precejšne spremembe v dela celotnega aktiva. Zelo lep primer lahko služi ostalim aktivom, saj izvršuje vse obveznosti do organizacije, do okrajnega komiteja pa tudi v tekmovanju se je uvrstil med prve v celotnem okraju. Osvobodilna fronta v Rožičkem vrhu le s pomočjo aktivistov Iz okrajnega komiteja ustanovila KOZ iz dosedanje ZE. Pri tem je sodelovala tudi mladina. Aktiv danes z vso resnostjo tekmuje za 29. november, katero tekmo-
   vanje pa se ne ho končalo, marveč nadaljevalo za volitve v KLO-je s stoodstotno udeležbo, saj le bil to sklep mladinskega aktiva Rožički vrh. Prav slične obveze imajo še drugi aktivi. Aktiv KOZ Žepovci je dosedaj vsestransko aktivno sodeloval v agitaciji predvolivne kampanje ter ostalih točkah tekmovanja, ki ga je mladina Žepovec napovedala vsem ostalim vasem našega okraja skupno s KOOF. Vsi volivni upravičenci aktiva KOZ Žepovci so se obvezali, da bodo volili do 7.30 ure ter s tem dokazali zavest vsem ostalim, kakšne so dolžnosti slehernega volivca na dan volitev. To ni samo obveza aktiva KOZ Žepovci, marveč je slične obveznosti sprelelo-preko 20 mladinskih aktivov v okraju Rodgona.
   Okrajni komite je sklical za dne 27. t. m. okrajni plenum, ki se bo vršil v Domu kulture v Radgoni. Plenumu bodo prisostvovali vsi sekretarji osnovnih organizacij s terena. Brez dvoma bo plenum do dobra pretresel vse naloge, ki so pred mladinsko organizacijo celotnega okraja, pregledal dosedanje delo in uspehe organizacije v tekmovanju ter nakazal naloge, ki stoje pred mladino za 29. november in volitve v KLO-je.
   V nedeljo 20. novembra se je vršila konferenca učencev v gospodarstvu, ka-
teri so prisostvovali tudi obrtniki in roditelji. Kljub temu, da je bila nekoliko slabša udeležba, se je konference ude-
ležilo nad 120 učencev in njihovih obrtnikov.
  Sekretar OK LMS tov. Elpl Janez je otvoril konferenco ter govoril o pomena konference učencev v gospodarstvu in njihovih delodajalcev. Tu se je predvsem dotaknil tudi vprašanja dela mladinske organizacije na strokovni šoli v Radgoni. Nadalje je tov. Habe Franc, profesor na drž. nižji gimnaziji v Radgoni, govoril o nalogah ter dolžnostih učencev v gospodarstvu ter njihovih delodajalcev. Pri tem se je do dobra dotaknil vprašanja o pomenu strokovnega dviga učencev, med drugim tudi potežkoč, na katere je naletel učiteljski kader s strani posameznih učencev ali njihovih delodajalcev zaradi rednega obiskovanja šole ter obvladovanja učnega programa. Med vsemi navzočimi se je razvila dobra diskusija. Ena od velikih potežkoč je ravno v tem, da vsi oni, ki obiskujejo strokovno šolo v Radgoni, a so oddaljeni po nekoliko kilometrov, imajo dejanske potežkoče. Mnogi od njih moralo po nekoliko kilometrov peš, kar brez dvoma kvarno vpliva na učence same, a na drugi strani trpi škodo delo ter strokovni dvig posameznik učencev.
  Sklep konference je bil, da se osnovno posveti vsa pozornost strokovnemu dvigu učencev, pa bilo to v praktičnem ali teoretičnem usposabljanju. Poleg te-
  ga je bil sprejet sklep, da se podobna posvetovanja sklicujejo pogostokrat in da se na ta način odklanjalo razne pomanjkljivosti s strani učencev in njihovih obrtnikov ter da se iste rešujejo na popolnoma pravilen način. Vsekakor bo pa ta konferenca dobro napotilo vsem učencem in obrtnikom za njihovo nadaljnje delo, za dviganje novih, nam zelo, potrebnih usposobljenih kadrov graditeljev socialistične družbe pri nas.
 Mladinska organizacija je imela nalog, da skupno s poverjeništvom za prosveto ter ostalimi množičnimi organizacijami tekom letošnje zime organizira čim več izobraževalnih tečajev po vaseh, z namenom, da naša mladina In prav tako naše kmečke množice tekom zimskih dni pridobijo vsestransko novega, njim potrebnega znanja. Mnogi od njih so ta poziv svoje organizacije zelo poenostavili, deš da to njim ni potrebno. Take primere imamo še danes predvsem v okolici Negove in tudi drugod. Tega seveda v nobenem slučaju ne smemo posplošiti, kajti v prvi vrsti leži krivda na vodstvih posameznih množičnih organizacij na vasi, katere nalog svojih višjih vodstev niso niti malo skušale uresničiti.
   Zelo lepe primere nam dajejo množične organizacije v Apački kotlini. V tem predelu okraja je največja udeležba v tečajih. Še posebno lep primer nam pa dale mladina iz Ledineka. V izobraževalni tečaj se je dosedaj vključilo vsega 33 članov mladinske organizacije. Pri 
  tem ne zaostajajo tudi tečaji v Rožičkem vrhu, Sovjaku in Stogovcih. Dosedaj je pričelo v našem okraju le vsega 22 izobraževalnih tečajev, v katere ]e vključeno vsega nekaj nad 400 članov mladinske in frontne organizacije.
     Delo po vprašanju vključevanja mladine v izobraževalne tečaje še ni končano. Pred nami vsemi, še posebno pa pred okrajnimi forumi množičnih organizacij, poverjeništvom za prosveto in vsem učiteljskim kadrom na naših vaseh še stojijo velike naloge Zavedati se moramo tega, da bodo vsi oni, ki bodo preko izobraževalnih tečajev, preko raznih predavanj predelovali bogati material o razvoju ter nalogah socialistične graditve nove Jugoslavije, šli s polnim razumevanjem, aktivnostjo in doslednostjo v nove naloge, ki so pred nami za utrjevanje mladinske organizacije, razvijanje pravilnega socialističnega tekmovanja in vseh ostalih nalog, ki nam jih nakazuje naše centralno vodstvo in tovariš Tito.
                                      Reportaža o delu delovnega kolektiva Tovarne avtomobilov v Mariboru
                              Ne lesene, temveč resnične avtomobile izdelujemo
   (Vinko Kirbus)
   Bilo je poletne noči leta 1947. Delavci, ki so v tovarni avtomobilov že zapustili stroje, so po napornem delu posedeli. Skozi široka okna je padala nanje svetloba električne luči. Montažna dvorana je silno velika, da ni moči slišati nekoga v drugi konec, če govori v nasprotnem kotu te prostrane notranjosti. Dvorana je večja od marsikaterega kinematografa na zapadu; a ne diši po parfumu: vonj po mazivnem olju napolnjuje vso to veliko sobo. V njej ni glasbe jazzov, a je podnevi vendarle vse tako glasno, da je treba močno kričati prav na uho, če se želiš s komur koli sporazumeti.
   Pred dvema letoma se je v tej dvorani pogovarjala skupina delavcev. Zbrali so se okrog prvega avtomobila, izdelka tovarne avtomobilov na Teznem. To so bili veliki dnevi za ves, kolektiv. Takrat sc je govorilo po vsej tovarni: ali bomo zmogli ali ne bomo. Tisti, ki so bili neposredno zaposleni pri izdelavi in pri montaži, so sumljivo molčali.
   — Boste že videli, — so vsakega odpravili.
   In res so videti: To se je zgodilo dne 18. avgusta 1947. leta.
   Zadnje dneve so vložili poslednje napore za izdelavo prvih dveh avtomobi-
lov, ki sta nosila značko treh črk: TAM. Razdelili so se v skupine in vsaka se je specializirala za svoje delo: ena za motor, druga za menjalno skrinjico, tretja za diferencialno gonilo in tako naprej. Vsi skupaj pa so biti — graditelji prvih dveh avtomobilov.
   Tistega dne so zvočniki slavnostno naznanili zmago: »Danes,... se je razlegalo iz vseh zvočnikov po vseh oddelkih tovarne, »bodo prvič peljali po mariborskih ulicah naša prva dva avtomobila...« Na stotine delavcev se je ob strojih z jasnimi očmi zagledalo v široke zvočnike. Napovedovalec pa je ponavljal in ponavljal in njegov glas se je vedno bolj zgubljal v simfoniji strojev, ki so jih s še večjo naglico pognali naprej. En sam cilj je živel tedaj v zavesti mogočnega delovnega kolektiva:        dati
naši socialistični domovini čim več takih in še boljših avtomobilov.
   Popoldne je bilo sončno in množica ljudstva je prekrila Glavni trg v Mariboru. Tisoči so zadrževali dih, ko sta se z mosta počasi premikala proti Glavnemu trgu dva sivo pobarvana avtomobila. 
   — Naša avtomobila... — Koliko ljubezni v teh dveh besedah, koliko navdušenja in volje do dela, do ustvarjanja
ne dveh, ampak stotin, tisočev takih sivih avtomobilov.                
   Množica je gromko zaploskala, na avtomobilih pa je plapolala zastava. Čez nekaj minut sta se prva dva avtomobila podala po široki cesti proti Celju in nato v Ljubljano.
   To je bil začetek.

   Letošnjega septembra je nekega dne zvočnik naznanjal, da bo po delu v sindikalni dvorani protestno zborovanje.
   Nekaj minut po drugi uri, potem ko je sirena naznanila konec dela, je v veliki sindikalni dvorani zahrumelo: z leve in desne so prihajali učenci šole učencev v gospodarstvu, monterji, pomožni delavci, kovači, livarji, mojstri; inženirji, sindikalni voditelji, člani partijskega komiteja in biroja.
   No, treba je povedati še tole: v dneh pred protestnim zborovanjem so razpravljali ob vsakem stroju, v kovačnici, pri livarjih, skratka povsod, o nekem novem tekmovanju.
— Tekmovanje? Kakšno tekmovanje?
   — Rudarsko tekmovanje...
   — To vendar ni mogoče, ko pa... — a že je hrup strojev zaglušil nadaljnji pogovor.
   Danes so vedeli, da bo na dnevnem redu prav vprašanje tega novega načina tekmovanja.
   Ob vratih se je zbrala skupina mladih delavčev. Vsi so bili v delovnih oblekah, ki so se maščobno bleščale. Najstarejši, za katerega se je zdelo, da jih vodi, je dal nogo na klop, položil kos papirja na koleno, v rokah pa je držal košček svinčnika.
   »Najodločneje zavračamo laži...« je pisal. Drugi pa ga je prekinil:
   »Napiši: — in klevete...«
   »Seveda — in klevete,« se je strinjal tudi tretji.
   »Torej,« —prečita resolucijo vodja »najodločneje zavračamo vse klevete in laži proti naši Partiji...«
   Spet so ga prekinili:
   »Dodaj: in proti našemu ljudstvu... Klevetajo tudi nas, za vraga!«
 — Da da, — so pritrjevali okrog in pisec resolucije je ponovno popravljal...
   Medtem se je zborovanje pričelo.
   —    Tovariši, je govoril govornik, — uničiti nas hočejo (Po dvorani se je začulo mrmranje.) — Radi bi nas prisilili, da, bi bili še naprej zaostala, agrarna država.., (spet se je zaslišalo nezadovoljno mrmranje po veliki dvorani). — Toda (govornik je pri tem povzdignil glas), mi se ne damo!
   —    Tako je! — je odjeknilo v dvorani in vsi so zaploskali.
   Na odru je govornika zamenjal brigadir. »Brigada batnih obročkov.« je začel navdušeno, da je zardel, »najodločneje zavrača sovražne poizkuse...«
   Vsi so ga napeto poslušali. Ob koncu je dejal:
   »...Največjo ljubezen Partiji in našemu Titu bomo pokazali s tem, da bomo jutri pričeli s tekmovanjem po zgledu Alije Sirotanoviča...« Dvorano je napolnilo navdušeno ploskanje. — Toda na odru se je pojavil že naslednji govornik:
   »Brigada kovačnice sprejema tekmovanje. Vsak udarec kladiva v tem tekmovanju naj bo udarec po klevetnikih!«
   Mladinka je že prečrtala resolucijo svoje brigade:
   —     Sprejemamo tekmovanje. Mladinska brigada livarne začenja z jutrišnjim dnem novo tekmovanje...
   Zares, tudi tukaj je »Alija prižgal veliki ogenj...« kot pravi trboveljski rudar Zagorišek.
                                                                                                                    e
   Maher Marijo poznajo vsi v tovarni. Če jo kdo omeni, potem navadno pri-
pomni: »To je prva ženska v Jugoslaviji, ki je položila izpit za oddelkovodjo v kovinski industriji...« . Maherjeva je skromna, delovna, požrtvovalna in zavedna žena. V žepu skrbno hrani rdečo člansko knjižico (s srpom in kladivom ter z napisom v zlatih črkah) Komunistične partije Jugoslavije.
   V mehanični delavnici, kjer dela Maher Marija, plapola nekje visoko dolga parola: »Sprejemamo Sirotanovičev način tekmovanja kot stalno metodo našega dela«.
   Še nekaj minut in ura bo dve. Električarji in tehniki so že skrbno pregledali stroje, Marija pa je vsa nestrpna pogledovala na uro. Stroji šo čakali. Samo pritisniti je treba na Črni gumb in bi se zavrteli.
   Končno so se stroji zavrteli, toda hitreje kot navadno; Marija hodi od stroja do stroja in povprašuje člane svoje brigade, ali je vse v redu. Vsi so zatopljeni v delo. Kovinastih obročkov za bate je vedno več. Enolično petje strojev se nadaljuje: prvo uro, drugo, tretjo, četrto
   Po četrti  uri dela stojita dve Mari (Doklova in Maherjeva) ob stroju in obema naenkrat zažarita obraza.
   —     100%? vpraša nejeverno prva. Ne more prav verjeti, da je že izpolnila dnevno normo ...
   —  Res je 100%! — potrdi druga.
   Dokl Marija je prva v brigadi že po
štirih urah izpolnila celodnevno, t. j. osemurno normo. Vsi so ji prišli čestitat, toda le za trenutek so se pomudili in že so se podali k strojem.
   Druga za drugo so delavke brigade Marije Maherjeve izpolnjevale dnevne norme in delale nato za presego dnevnega plana.
   Ob koncu dela je brigada ugotovila, da je presegla dnevno normo za 378%!
To je bil velik uspeh. Iz ostalih oddelkov so prihiteli za trenutek, da se prepričajo o resničnosti vesti, iz zvočnikov je odmevalo po hodnikih in oddelkih, brigadirjem so žareli obrazi, od njih je Še bolj ko drugekrati zaudarjalo po masivnem olju. Toda bili so srečni. Spremljana od ostalih, se je brigada podala skozi hodnike, ki so bili prelepljeni s parolami: »Tekmovanje, to je naš odgovor na klevete!« in »Nič nas ne more zastrašiti na naši poti. ki je edino pravilna!«...

   Nov način tekmovanja je zajel veliko število brigad. Ni dneva, da ne bi katera od njih tekmovala.
   Že naslednjega dne se je Sirotanovič, kakor pravijo v tovarni, »preselil v livarno«. Brigada Kolbl Ivana ie bila zelo molčeča, toda ni minilo 90 minut, ko je brigadir že naznanil, da je celotna dnevna norma izpolnjena. Pri vlitju nekega avtomobilskega dela so prekoračili normo za 50 odstotkov.

   Pred nekaj dnevi smo obiskali mehanični oddelek.
   — Tovariš Pišec, — vprašamo vodjo vseh brigad, — Budimpešta je govorila o vas — Prikimal je z nasmehom na licu, znak, da mu je že vse znano. »Rekli so, da izdelujete samo lesene karoserije in železna vrata...« 
   Pišec se je razjezil. Potem ko je povedal nekaj krepkih besed, je dejal:
 — Končno pa, kaj bi se jezili! Naj pridejo in pogledajo. Glejte, — nam je pokazal dolg trak strojev, — na teh izdelujejo karterje tam bate, v drugi delavnici volane, tukaj vse mogoče matice, tu osi, videli boste vlivanje batnih obročkov, vse, prav vse, delamo pri nas... —
   Ko smo stopili v mehanično delavnico, je bilo tam zelo živo. Ob stenah in po sredini so stale vrste vseh mogočih strojev, avtomatov, polavtomatov in posebno dragocenih strojev. In vse to je bilo v pogonu, vse je proizvajalo: ne lesene karoserije, ampak na stotine majhnih in večjih sestavnih delov. To so bili deli, za katere smo prej menili da jih ni mogoče izdelati v naših tovarnah. In vendar jih danes izdelujemo.
   češkoslovaška in druge države Informbiroja so nam povzročile marsikatero težavo. Tudi tovarna avtomobilov jih. je občutila. V mehanični delavnici je cela vrsta strojev brez dela. To je trak glavne gredi.
   —  Če nam nočejo oni poslati, bomo pa kje drugje dobili... — so mnenja v tovarni
                                                                                                               e
   Toda na obzorju že vstaja dan, ko nam ne bo potrebno naročati iz inozemstva tisto malo. število sestavnih delov, ki smo jih danes še prisiljeni uvažati. Nekaj sto metrov visoko se dviga velika stavba nove kovačije. Tukaj bodo montirali težke stiskalnice, tukaj bodo izdelovali tudi glavno gred in tudi diferenciali ne bodo za nas več problem... Reka delavcev, ki ob dveh popoldne zapušča te velike dvorane Tovarne avtomobilov, nam je s svojo veliko voljo in priznanim elanom za to zgovorno zagotovilo.
   In kaj pravijo danes ti delavci in vsi tisti, ki delajo in proizvajajo avtomobile v Tovarni avtomobilov na Teznem, kaj porečejo ti ljudje na lažnive besede budimpeštanskega radia?! Napihnjeni napovedovalec pravi, da ne izdelujejo v Tovarni avtomobilov v Mariboru nič drugega kot samo lesene karoserije in Železna vrata. Kaj porečejo delavci, ki
izdelujejo karterje, bate, batne obročke in še stotine ostalih delov? Dejali so, da je Tovarna avtomobilov v Mariboru izdelala samo 12 avtomobilov. Da, izdelala jih je dvanajst, toda teh dvanajst je bilo izdelanih v Tednu matere in otroka za naše malčke v domovih igre in dela. Ti so zares bili iz lesa, zato da se naši pionirji laže igrajo, da se igrajo in vzgajajo v prave Titove državljane. Toda tistih pravih avtomobilov je veliko več, še petdesetkrat več.

   Naj si proizvajalci takih laži ogledajo naše tovarne od zunaj in tudi od znotraj. Vsak delovni dan je nov korak naprej k osamosvojitvi, dan naporov za dosego še boljših rezultatov. Ob strojih ugotavljajo, kakšne dele bodo sami izdelovali. Po osemurnem delu se sestajajo k proizvodnim konferencam. Pozno v noč sveti luč v partijskem komiteju. Od dela utrujeni, komaj premagujejo spanec in razpravljajo o zboljšanju proizvodnje, o osvojitvi novih proizvodov, o političnem delu in o kulturnem življenju.
   Kadar pa zateglo zatuli sirena, se napolnijo asfaltne ceste, ob katerih levo in desno raste visoka trava. Zunaj pa že čakajo lično izdelani avtomobili z značko TAM. Po, nekaj minutah se spuste po cestah na Dravsko polje, proti Mariboru, proti Šentilju in razvozijo svoje delavce na domove. Za njimi pokrije kolona kolesarjev cesto proti Mariboru.
   Zares, te-le molčeče delavce in mojstre bi bilo treba vprašati, če pri nas izdelujemo samo lesene dele. Ti bodo znali prav zares najbolje odgovoriti.
   Borba za nove proizvode in nove zmage kolektiva Tovarne avtomobilov v Mariboru prodira počasi, a vendarle v svet, laži pa žive le malo časa. Ljudski pregovor pravi, »da imajo laži kratke noge...«
M. Sobota, 1. decembra 1949
»L J U D S K I  GLAS«
Stran 3
                    73 UDARNIKOV
SO RAZGLASILI NAENKRAT PRI ͵͵PROIZVODNJI NAFTE´´
          v DOLNJI LENDAVI
                                                                                                   Sestanek, kakršnega še ni bilo
   Meglen jesenski dan. Po dolgi suhi Jeseni se je vreme poslabšalo in skoraj dnevno dežuje ali le prši iz oblakov. Megleno je in oblačno, kakor da namerava vsak čas začeti deževati. Hladen severovzhodnik prinaša nastopajoči mraz in obeta bližajočo se zimo. Na cesti so blatne luže. Kamioni, ki prevažajo material in ljudi, jih režejo in mešajo. Pešci pa se jih izogibljejo, kjer je le mogoče.
   Pusto vreme je Kljub temu delavci in nameščenci »Proizvodnja nafte« po končanem delu ne hitijo domov. Odpravljajo se v Petišovce. Eni gredo peš, drugi iz oddaljenih delovišč in iz Lendave pa s kamioni. Tam bo velika slavnost. Pregledali bodo uspehe v preteklem mesecu ter podelili prehodne zastavice. Po posebnih uspehih, ki so jih dosegli v oktobru, bodo ob tej priliki razglasili udarnike. Najboljši delavci bodo dobili priznanje in nagrade za svoje delo.
   Zbirali so se v prostorih menze podjetja za ceste v Petišovcih. Njihove delovne obleke so bile blatne in mastne od olja in nafte. Ker so prihajali naravnost z delovišč, se niso mogli preobleči in primerno umiti. Beli rudarji so blatni tudi ob suhem vremenu, ker pri vrtanju uporabljajo mnogo vode. A to je ta dan še povečala jesenska megla. In delavci pri naftnih črpalkah delajo s tekočim materialom; sicer ne z vodo, ampak z nafto. Zato imajo njihove obleke duh po nafti. Delavce to ne jezi in se ne sramujejo v svojih delovnih oblekah pojaviti med ljudmi v čednih, zlikanih oblekah. Tudi ti se ne izogibljejo mastnih delavcev. Duh po nafti je vsem prijeten, ker je to naša nafta, dragocena surovina, ki bo mnogo prispevala k neodvisnosti našega gospodarstva od zapada in vzhoda.
   Koraki prihajajočih delavcev so bili trdi, kakor so trde težave, s katerimi se borijo pri delu. Njihovi koraki pa so bili tudi odločni, ker se zavedajo, da bodo premagali vsako težavo, kakor so jo premagali do sedaj. Kamioni so pripeljali ljudi iz Lendave in Središča. Bili so delavci vseh vrst in poklicev, ki jih zaposluje podjetje. Med njimi so bili nameščenci iz uprave. Dvorana se je polnila in se je zbralo okrog 400 ljudi, ki so pred eno uro predali svoje mesto sledeči izmeni.
Tekmovanje je postalo stalni način dela
   Sestanek je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov. Furlan. Nato je podal pregled uspehov in borbe, ki jo je pri tem vodil delovni kolektiv. Nakazal je, kako je bilo možno kljub velikim težavam doseči take uspehe, ki so dali 73 udarnikov. Ti uspehi so bili možni le z uvedbo norm, brigadnega sistema dela in s stalnim tekmovanjem. K vsemu pa je največ prispevala socialistična zavest, ki se razširja na poslednjega delavca. Seveda ta zavest še ni prepojila vseh delavcev v isti meri. So delavci z visoko  socialistično zavestjo kot je Hukič in še mnogi drugi; so pa tudi tovariši, ki v težavah še zapadajo v malodušje in nejevoljo. Toda na splošno vzeto je od lanskega leta dosežen velik napredek Največji uspeh dela v oktobru je bil dosežen pri vrtanju. Kot rezultat tega so novi udarniki, ki bodo razglašeni v tako velikem številu kot še nikoli. Pred enim letom jih še niso mogli razglašati, čeprav bi nekateri to zaslužili, ker niso imeli norm Naši normirci in vrtalci pa so vložili mnogo truda v to, da so se norme postavile in to pravilno.
   Sekretar partijske organizacije je pojasnil politično situacijo v svetu. Potem je govoril o situaciji v delovnem kolektivu in poudaril, da delovni polet zavzema vedno širši obsegi To nam dokazujejo uspehi tekmovanja. Ta delovni in tekmovalni polet pa bo treba še utrjevati in razširjati. Pri tem bo treba več načrtne.
nega, agitacijskega dela, ki je dosedaj bilo pomanjkljivo. Sicer se ne more govoriti, da ni bilo agitacijskega dela; toda ni bilo dovolj načrtno in od zgoraj usmerjeno.
   Velik napredek je bil dosežen v zadnjih mesecih, ko tekmujejo v čast Praznika republike. K temu je mnogo prispeval tov. Hukič s svojim delom in vzgledom. Njegova obveza, ki jo je dal v septembru in poznejši uspehi so prodrli do poslednjega delavca. Razpravljanje o tem je postalo po vseh deloviščih vsakdanja stvar, še na cesti in v menzi so govorili o tem. To nam dokazuje, da se tekmovalni duh med našimi delavci širi. Tekmovanje postaja stalno, nepretrgano. To je naš odgovor na vse klevete in laži.
   Navzoči so z velikim zanimanjem sledili referatom, ki so obravnavali problematiko in nakazovali pot k nadaljnjim uspehom. Z odobravanjem so pokazali, da tudi sami razmišljajo o tem. Mnogi so že razmišljali in razpravljali s tovariši pri delu, kako bi tudi oni postali junaki dela kot Hukič ali vsaj udarniki »Zlomka, če je toliko udarnikov, zakaj jaz ne bi mogel biti-« se je pojavilo med delavci kot nekako geslo. To jim je postalo še bolj živo, še bolj mogoče, ko so na sestanku razpravljali o teh stvareh.
                                                                                           Centralno prehodno zastavico so osvojili vrtalci
   Sledil je pregled dela v mesecu oktobru in podelitev prehodnih zastavic. V začetku vsakega meseca se pregleda delo v preteklem mesecu in podeli 8 prehodnih zastavic najboljšim skupinam po oddelkih. Izmed teh je ena centralna zastavica, ki se podeli najboljšemu sektorju. Sektorji so trije: vrtanje, pridobivanje nafte in ostala pomožna dela.
   Z velikim odobravanjem je bila sprejeta objava, da so centralno zastavico zaslužili vrtalci. Sicer pri izpolnitvi Diana niso bili najboljša in plan ni bil dosežen v celoti. Toda upoštevajoč težave, s katerimi ep se borili, so vložili največ truda in požrtvovalnosti v svoje delo. Zato so zaslužili da kljub neizpolnitvi plana prevzamejo zastavico od sektorja za pridobivanje nafte, ki je izpolnil plan 100%. To je vrtalce še bolj navdušilo, kajti s tem so dobili priznanje tudi oni, ki iz tehničih razlogov plan niso mogli izpolniti. Tega pa se niso veselili le vrtalci, ampak vsi navzoči delavci in nameščenci. Vrtanje je osnovno delo za pridobivanje nafte: nove vrtine bodo dajale več nafte.
   Med vrtalci je bila najboljša Hukičeva brigada, o kateri se je že mnogo govorilo in pisalo v časopisih V oktobru je prekoračila normo pri globinskem vrtanju za 236% in si tako pošteno zaslužila prehodno zastavico. Ta brigada je največ prispevala tudi k temu, da so vrtalci dobili. centralno prehodno zastavico.
   Pri Pridobivanju nafte je bila najboljša Ferfoljeva brigada. V delavnici pa brigada kovačnice in varilnice, ki ju vodita Božič in Vabušek. Plan so presegli za 34%. V oddelku rudarskega magazina so bili najboljši delavci in nameščenci menze, ki so naredili največ prostovoljnih delovnih ur. Na , upravi je bila najboljša operativa. Med nameščenci arhiva uprave je bil najboljši mladinski aktiv. Med brigadami za pomožna dela je bila najboljša ona, ki pripravlja teren za postavljanje vrtalnih garnitur. Vse imenovane skupine so dobile prehodne zastavice.
                                                                                                  Udarniki so se pomnožili
   Sledil je najbolj svečan trenutek tega sestanka. Razglasili so nove udarnike, skoraj same vrtalce. Govornik je poudaril, da se je z velikimi uspehi, ki so jih dosegli vrtalci Hukičeve in Gerenčerjeve brigade, število udarnikov pomnožilo.
Izrekel je največje priznanje vodjem brigad in celotnim brigadam, ki so zaslužile naziv udarne.
   Pritrjevanje in ploskanje je dokazalo, da so se vsi navzoči veselili tega uspeha. Največje priznanje pa je žel tov. Hukič, ki je bil razglašen za dvakratnega udarnika. On je vodil najboljšo brigado. S svojim vztrajnim in neumornim delom je prispeval največ k uspehu brigade. Brez njegovega razmišljanja in študiranja vrtalnih naprav ne bi bilo takega uspeha. Po neumornem študiju in poizkusih je dosegel izboljšanje in pospešitev dela vrtalnih strojev. Sveder se je vrtel skoro enkrat tako hitro kot prej: od 80 obratov na minuto je pospešil na 140. Po njegovi zamisli so izboljšali in preuredili stroje in pogonske motorje. Hukič je uporabil tudi nove svedre, ki jih je zvaril varilec Janez Ferenci.
   Tov. Hukič je poleg častnega naslova udarnik prejel tudi denarno nagrado 10 tisoč din. Ob sprejemu nagrade je rekel: »Zahvaljujem sc za priznanje in nagrado. Obljubljam, da to ni moj zadnji uspeh in da bom tako delal še naprej ! Ne, še boljše bom delal, da bom izpolnil obvezo, ki sem jo dal zadnjič.« 
   Sledila je poimenska razglasitev udarnikov njegove delovne brigade. Teh je bilo 26. Tudi ti so dobili denarne nagrade v znesku od 1000 do 3000 din. Štirje so bili razglašeni celo za dvakratne udarnike.
   Priznanje in nagrade so si zaslužili tudi brigadirji Gerenčerjeve brigade. Vodili so častno in ostro borbo v tekmovanju s Hukičevci. Ker pa so imeli staro in slabšo vrtalno garnituro, so precej zaostali za Hukičevo brigado. Kljub temu so prekoračili plan za 202%. Zato jih je bilo 25 razglašenih za udarnike ter so prejeli denarne nagrade do 3000 din. Vodja brigade Gerenčer pa je prejel nagrado 5000 din. Tudi ti so želi priznanje navzočih.
   To število je dopolnilo še 20 udarnikov z raznih delovnih mest. Njihov uspehi v borbi za izpolnitev plana niso bili tako visoki kot uspehi vrtalcev. Kljub temu so tudi oni zaslužili s prekoračenjem norm častni naslov udarnika in nagrade.
Racionalizator, ki je pomagal vrtalcem
   Poleg Hukiča je zaslužil največje priznanje Janez Ferenci. On je varilec, toda dela pri vrtalcin. Zato je mnogo razmišljal, kako bi prispeval svoj delež k hitrejšemu vrtanju. Že dalje časa se je bavi! s problemom izdelave rezervnih svedrov. Te nam Sovjetska zveza ni hotela dobaviti, ko nam je poslala par  starih prepleskanih vrtalnih garnitur. On pa se ni zadovoljil le z izdelavo takih svedrov, ampak je hotel narediti še boljše. Po dolgem trudu mu je to uspelo. Po proučevanju materiala je zvaril svedre velike zdržljivosti. Za vrtanje 1700 m so rabili prej okrod 22 svedrov prejšnje kakovosti. Novih. Fercijevih svedrov pa zadostuje 10. Toko se prištedi pri vrtanju ene vrtine okrog 60.000 din. Zato je komisija za novatorstvo in racionalizatorstvo sklenila, da se ga razglasi za racionalizatorja. Poleg tega je dobil za nagrado še radio-aparat.
   Ob razglasitvi je žel Ferenci veliko priznanje. To se je še stopnjevalo, ko je po zahvali obljubil:   »To svoje znanje
bom prenaša tudi na ostale varilce. Naučil jih bom, da bodo tudi oni varili svedre na nov način iz novega materiala... Trpežnost svedra je odvisna tudi od tega, kako se z njim ravna. Zato bom pomagal z nasveti vrtalnim mojstrom, da bodo ravnali z njimi čim boljše«. Ferenci ne misli samo na sebe. Mišji na skupnost, na celotni kolektiv, predvsem pa na vrtalce. To so čutili tudi oni, zato so mu dajali tako priznanje.
   »E človek pomeni malo; mi vsi, če smo složni, lahko naredimo mnogo!« se je oglasil nekdo med odobravanjem.
                                                                                                           Nove obveznosti
   K besedi so se oglašali posamezniki in dajali obveznosti. Tov. Panič, vrtalec, je obljubil: »Takih uspehov kot Hukič zaenkrat ne moremo doseči. Vendar tudi mi hočemo prispevati nekaj... Obljubljam, da bomo v tem mesecu izvrtali 100 metrov več, kakor je bilo predvideno.«
   Tov. Tomo Žika ni hotel zaostajati. »Tudi mi bomo prispevali svoj delež obljubljam v imenu naše brigade, da bomo vrtalno garnituro prestavili v 10 dneh namesto v dosedanjih 20 dneh...«
   Sledili so še drugi. Oglašali so se k besedi in dajali obveznosti. Drugi pa so zamišljeno molčali. Verjetno so ugibali, če bi se tudi oni lahko oglasili. Obveznost ni prazna beseda, zato je treba dobro premisliti.
   Razpoloženje, ki je vladalo med navzočimi, je dokazovalo, da ti udarniki niso zadnji Nasprotno, to je začetek veliga razmaha, udarništva med vrtalci. Razglasitev teh udarnikov je bila navzočim v vzbodbudo.
   Tako odgovarjajo delavci Proizvodnje nafte našim sovražnikom. »Nihče niti z zapada niti z vzhoda nam ne more preprečiti socializma. Naše delo in uspehi so močnejši od njihovih spletkari j in laži.«
V Melincih - izobraževalno umetniško društvo
  V    ponedeljek so na Melincih ustanovili svoje izobraževalno-umetniško društvo in mu dali ime partizanskega pesnika Kajuha. Društvo ima izobraževalni odsek ter pevsko in dramatsko sekcijo.
  V    izobraževalni tečaj se je takoj po ustanovitvi društva vpisalo 47 Članov društva. Tečaj je že začel z delom. Odrska sekcija se je obvezala, da bo v enem letu imela tri nastope, a pevski zbor se bo naučil pet pesmi. Za vodjo pevskega zbora so si izbrali domačina tov. Majcena, ki ima veliko veselje do tega dela.
  S tem so Melinčarji dokazali, da se želijo izobraževati in da ne želijo zaostajati za ostalimi vasmi v okraju, ki so že ustanovile društva in izobraževalne tečaje.
  Vsekakor je potrebno, da bi primeru Melincev sledile še ostale vasi v okraju, ki imajo veliko ugodnejše pogoje za ustanovitev društva in izobraževalnega tečaja, kakor na Melincih.                   N. A.
V pripravah na volitve ugotavljamo uspehe in grajamo napake
   V   okraju M. Sobota
 Martjanci. — V nedeljo predpoldne nas je obiskal predsednik Ljudske skupščine Slovenije tov. Ferdo Kozak.
V  osnovni šoli se je zbralo 50 volivcev, ki so prav prisrčno sprejeli tov. predsednika. Saj je tov. predsednik tudi poslanec soboškega okraja in ga vaščani dobro poznajo.
   Po izvajanju tov. predsednika o pravem pomenu ljudske oblasti ter o naših zunanjepolitičnih odnosih, se je razvila obširna in vsebinsko zelo dobra diskusija, v kateri so navzoči obravnavali svoje težave, uspehe, pa tudi nepravilnosti odnosov višjih organov do članov KLO.
   Tov. Benko je povedal, da je ZB imela precej težav zaradi pomanjkanja delovne sile v vasi in zaradi tega, ker niso k delu na ZE pristopili še vsi ljudje, ki bi lahko pomagali s svojim delom k uspehu ekonomije. Ob priliki ustanovitve Zadružne ekonomije jim je OZKZ obečala pomoč v delovni sili, oziroma da bo namestila v Martjancih eno družino, toda tega ni storila in tako, ker zadružna ekonomija ni imela dovolj delovne sile, je morda, popustiti živinorejo. Ekonomija je kljub temu, da ni imela živine, por gnojila svojo orno površino in je zasejala. Gnoj je nabavljen v M. Soboti.
   Predsednik KLO, tov. Vratarič, je grajal nastop republiškega organa, ki s svojim nastopom in odnosom do predsednika KLO ni pokazal niti najmanjšega spoznavanja splošnega zakona o ljudskih odborih ter o graditvi ljudske oblasti na vasi. Nastopal je drzno in ukazajoče in ne prepričevalno.
   Pri razbitju plana obveznega odkupa so naredili napako tudi v vasi, ker niso upoštevali pridelka posameznih posestev, temveč so povprečni donos razdelili' po posameznih posejanih površinah in tako so nekateri posestniki ostali brez pridelkov.
   V    Martjancih so pravočasno postavili listo kandidatov za predstoječe volitve v KLO. Vsi vaščani so zadovoljni z ljudmi, ki kandidirajo za člane novega odbora, kar so dokazali na masovnem sestanku, ki so ga imeli prejšnji dan zvečer. Seveda Martjančanom ni vseeno, kdo bo zastopal vas v naslednjih dveh letih in so »prerešetali„ kandidate za novi ljudski odbor, da si ne bodo imeli kaj očitali po volitvah Vsekakor moramo pohvaliti Martjance, ker so s svojo udeležbo in kritiko ter s pravočasno postavitvijo liste dokazali, da želijo, aktivno sodelovati v graditvi prave ljudske oblasti na vasi.

   Tešanovci. — Predsednik Ljudske skupščine LRS je popoldne obiskal masovni sestanek volivcev v Tešanovcih.
V  Tešanovcih so naredili isto napako kakor v Martjancih, kar se tiče obvezne oddaje. Toda v Tešanovcih še nekaj ni v redu. Krajevna organizacija OF šteje, kljub temu, da ima vas 450 volivcev, le 30 članov. Vsekakor je to velika napaka, ker v tem slučaju ne sodeluje večina pri reševanju gospodarskih, političnih in kulturnih vprašanj kraja. Še nekaj hujšega je v kraju in sicer to, da sekretar krajevne organizacije OF. nerad poseča skupne sestanke na katerih se razpravlja o teh vprašanjih. To pomeni, kakor je naglasil tov. Kozak, da organizacija OF v Tešanovcih ne nosi zastave borbenosti, pravice in poštenosti v kraju ker še njeno vodstvo ne seznanja s tekočimi problemi.
   Eden izmed navzočih je grajal, da so ga vrgli iz seznama kandidatov novega KLO ter da so na njegovo mesto postavili mladinko Tukaj sta dve napaki. Prva je ta, da niso pravilno postopali pri predlogih, a druga ie krivo mišljenje, da mladina, ki je s svojim delom ogromno prinesla in prinaša h graditvi socializma. v Jugoslaviji, nima mesta v naših novih KLO-ih.
   Član KOZ je grajal postopek nameščenca OLO, ki mu ni hotel posoditi prevoznega sredstva za živinozdravnika, ki so ga nujno rabili v zadrugi, kljub temu, da je avto stal pred poslopjem OLO še dve uri.
   Sam sestanek volivcev je bil slabo obiskan z ozirom na število volivcev v vasi, ker se je sestanka udeležilo nekaj nad 50 ljudi. Napačno je mišljenje nekaterih v vasi, da bo bodoči KLO v Tešanovcih silil ljudi v zadrugo, ker je na kandidatni listi 50 odst. ljudi, ki so člani KOZ.
   Po dveurni diskusiji so vendar navzoči prišli do skupnega mnenja, da je kandidatna lista pravilno sestavljena in da bodo volili predvidene kandidate
   Z diskusijo so Tešanovčani dokazali, da želijo popraviti napake, ki se javljajo pri delu, kakor tudi to, da želijo aktivno sodelovati pri izgradnji svoje ljudske oblasti v kraju, kakor ostale vasi v okraju.                           N. A.

   Radovci in Krplivnik bodo imeli skupni KLO. Tukaj so na masovnem sestanku dne 20. novembra diskutirali o kandidatih in pripetilo se je nekaj, kar nihče ni pričakoval. Sukič Anton, ki je osebni sovražnik kandidata tov. Drvariča in to zaradi tega, ker mu ta ni hotel nekoč napisati prošnje, kar tudi ni njegova dolžnost in še bolj vsled tega, ker je Sukičevo hčerko vpisal za enomesečno plačano delo, kar je tudi upravičeno zato, ker Sukič nima veliko zemlje in jo lahko en mesec obdeluje tudi sam z ženo. Volivni upravičenci so pravilno ocenili oba in so sprejeli predloženo kandidatno listo, s čemer so dali priznanje Drvariču, kot človeku, kateremu se lahko zaupa vodstvo v vasi.
   Krajevni ljudski odbor na Gorici je vse dobljene naloge pravočasno in dobro izvrševal in nudil polno pomoč masovnim organizacijam, kot so tudi te nudile vso pomoč krajevnemu ljudskemu odl  u. Za svoje pravilno delo je bil krajevni ljudski odbor v Gorici nagrajen od Predsedstva vlade LR Slovenije z radioaparatom
   Kandidatna lista, katero je sestavil Frontni odbor za volitve v KLO 11. decembra pa je zelo začudila volilce, kajti v njej niso bili predlagani odborniki starega KLO in tako tudi ne predsednik ni tajnik starega KLO-a. Volilci so odločili da ne bodo pobpisali kandidatne liste, dokler na njem ne bo kandidiral ves stan KLO s predsednikom na čelu.
   Ta primer nam jasno pove. kakšne ljudi izbirajo vaščani v KLO-e. Danes imajo v Gorici takšno kandidatno listo, kakšno so si želeli: poleg novih kandidatov je sprejel kandidaturo ves stari KLO, ki je do zdaj sicer z mnogimi težavami, a vendar pravilno reševal vse gospodarske in politične naloge v svojem KLO-u.
   V   Lemerju se je udeležilo predvolivnega sestanka 57 volilnih upravičencev. Sklenili so, do bodo volitve končali že v jutranjih urah. V diskusiji so se najbolj reševali gospodarski problemi svojega kraja. V zvezi s tem so iznesli, da je potrebno da se v bodoče o vseh nalogah pogovorijo na masovnih sestankih, da bodo kmetovalci vedeli za svoje obveznosti in da bode vsi pravilno obremenjeni.
   V    Matjaševcih so sklenili, da bodo volitve končali že do pol devete ure Tudi tukaj so govorili o gospodarskih nalogah in z zadovoljstvom ugotovili, d so odkupi 100% izvršeni Še vedno pa ne morejo rešiti vprašanja kje naj bi bil sedež KLO-a v Doliču ali Matjaševcih, kar je osnovno vprašanje združntve teh dveh KLO.
   V   Serdici in Sotini se je udeležilo masovnega sestanka 95 ljudi. Odločili so se, da bodo v zgodnjih jutranjih urah volili vsi in to zelo svečano V tem poslu so napovedali tekmovanje vsem vasem okraja. V diskusiji so kritizirali odkupovalca pri odkupu krompirja, katerega so obdolžili,  da je samovoljno dvignili odkup od 14 vagonov na 21 vagonov. Ugotovili so tudi nepravilnost v zvezi z obvezno oddajo, kajti obremenjeni so tudi za zemljo, ki je v 100 m pasu in se ne sme obdelovati. Prav tako je nepravilno, da zahteva vojska, da izsekajo v 100 m pasu drevesa in jih brezplačno prepustijo vojski.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 1. decembra 1949
                  92 novih izdelkov - uspeh delovnega kolektiva kleparske delavnice v Murski Soboti
         V borbi za izboljšanje dela v kleparski delavnici so razkrili zaviralca
   »Če pripovedujem o sebi, ne smem pozabiti celotnega kolektiva, a še posebno ne prejšnjega poslovodja Šliskega. Eni so mi pomagali, drugi so me ovirali. Je pač povsod tako. Niso mogli verjeti, da lahko dosežemo, za kar smo se po-
   tegovali, ti pove Medven, ko ga vprašaš Kako je dosegel izdelavo nove železničarske svetilke, ki je mnogo boljša od uvoženih.
   Če srečaš Medvena na ulici, se ti ne bo zdel nič kaj pomemben: ne moreš ga ločiti od ostalih delavcev, preprost je in ustrežljiv. Rad ti pove. kar ga vprašaš in hitro presodi, kaj je prav in kaj ni. V delu je vztrajen in vesten Kjer se da, kaj izboljša in če ga vprašaš, zakaj in kdaj je pričel misliti na izboljšave, ti enostavno odgovori: »Pri nas smo vedno mislili na to, kako bi naredilo delo bolj čisto, kako bi dosegli, da bi bilo še prej gotovo in z manj truda.«
   Uršič, Kolmanič in Kovačič so bili tisti, ki so ga pri delu vedno vzpodbujali in mu tudi pomagali. Lutar je eden izmed najstarejših delavcev v tej delavnici. Vajen je starega načina dela, kakršnega se je priučil pri prejšnjem lastniku delavnice in ni mu šlo v glavo, da bi Medven in ostali, ki so vedno delali tako in isto kot on, zdaj naenkrat naredili nekaj novega. Ta je vedno govoril, da so to neumnosti in da je škoda časa za tako delo. Tudi poslovodja Šliski je eden izmed tistih, ki ne morejo razumeti novega časa, novega načina in novega tempa dela. Tudi on je govoril, da se ne splača začenjati take reči kot je izdelava železničarske svetilke, katere lahko uvažajo iz inozemstva in so mnogo boljše.
   »Vsepovsod so nas gledali kot zaletele, ki začenjajo nekaj, kar ne zmorejo. Mi smo se pa lotili dela. Delavec je tisti, ki dela z glavo in ne samo z rokami! Volje pa nam tudi ni manjkalo,« pripoveduje Medven o svojem delu.
   Za izdelavo raznih priprav in pripomočkov, ki so bili potrebni za. svetilko, sta skrbela Uršič in Kovačič. Kolmanič pa je pomagal Medvenu pri izdelavi načrtov. Tako je nastal prvi kolektiv najboljših. Njihov tedanji poslovodja Šliski pa jim ni nudil pomoči. Zdela se mu je potrata izdelava kalupov in sličnega: Kovačič in Uršič sta delala pod pogojem, da sama plačata material. Če ne bi bilo uspeha. Največjo vzpodbudo pa jim je dajala sindikalna podružnica železničarjev, ki je zbrala medtem preko 2000 interesentov in vzbudila zanimanje za to novo svetilko tudi pri Direkciji železnic, ki je potem posredovala pri Ministrstvu industrije in obrti za ugodno rešitev za serijsko izdelavo teh svetilk.
   »Začelo se je takrat, ko ie Lednik prinesel v popravilo železničarsko svetil-
   ko. Pripovedovati je pričel, kakšno pomanjkanje ie po svetilkah in da ie to pomanjkanje bilo vzrok že večjim pro-
metnim nesrečam, se spominja Medven. »Jaz pa sem že prej mislil na to, da bi bilo dobro izdelati eno takih svetilk, toda nisem vedel, ali je potreba po njih ali ne. Misliti na. to sem pričel že prej. Že takrat, ko so v časopisih prvič pisali o novatorstvih in o racionalizatorstva Pogovarjala sva se o tem s Kolmaničem in se spraševala: Zakaj ne bi tudi pri nas uspeli z nečim novim. Dolgo smo premišljevali, končno smo pa le pričeli z delom. Največ vzpodbude nam je pač dal Lednik. On je tudi preko sindikata zbiral interesente. No in tako smo pričeli z delom.«
   Medven pripoveduje o tem preprosto in enostavno, kot da ni vložil v to delo veliko truda in časa, kot da ni včasih omahoval in se spraševal, ali bo sploh potrebna ta svetilka, ali mu bo mogoče izdelati z ročnim delom vse, kar je potrebno. Ko od poslovodje ni dobil nobene pomoči in bodrila, je tudi lahko omahoval. Toda zavest, da so z njim najboljši delavci v delavnici, mu je dajala poguma. Vztrajali so, premišljevali, diskutirali o tem, kako bo boljše in enostavnejše in delo je šlo.
   Slične svetilke je delal v Gradcu. Tja je prišel v času okupacije, ko je bilo tukaj pomanjkanje dela in so domači delavci odhajali v tujino. V Gradcu je bil vsega eno leto — do 1942. leta. Toda te svetilke, ki jih izdelujejo sedaj, so po kvaliteti za 60% boljša.
   »Poenostavili smo jo. Veliko manj rezov je potrebno za to kot pa za ono. Pa jo še vedno izboljšujemo. To je odgovor na Lutarjevo trditev; da svetilke nikdar ne bom izdelal, in na zaviralno delo Šliskega. Prej sem molčal in poslušal, kaj govorijo, danes pa lahko povem: Delo je pokazalo, delo daja odgovor!«
   »Pa Lutarju ni niti zameriti. Star je že in ima vse staro v sebi. Ne razume, da je zdaj novi čas in da se da marsikaj doseči. Ne razume tega, da ni važen stari način dela, ampak da gremo za tem, da bi našli vedno novi način dela, boljši in preprostejši. Misli pač, da se ničesar ne sme spreminjati. Sličen pa je tudi Šliski. On ima stare metode dela in potemtakem se mu zdi, kot ga je naučili Ditrih— delavstvu ni treba drugega kot delati tisto, kar so delali vse življem nje in mu vsled tega ni treba dajati pomoči, da bi ustvarili nekaj novega in boljšega.« Tako ti razumno objasni Kolmanič.
                                                                                                                      ★
   Prva svetilka ie bila že izdelana v jeseni 1947. leta. Potem so za svetilko — za njene razne dele — naročili raznovrstne modele in preden so bili ti modeli izgotovljeni, je minulo eno leto. Z delom so pričeli šele pred majem letošnjega leta. Izdelali so štiri svetilke za prvomajsko razstavo. S serijsko izdelavo pa so pričeli šele poleti. V tem času je bilo
pomanjkanje materiala, slaba organizacija dela, nedogotovljena nova delavnica; stara pa premajhna, pomanjkanje delovne sile proti planirani in v tem v zvezi nerealen plan. Volja do dela je bila kljub temu velika, toda delavci so ob takih prilikah postajali nezadovoljni z vsem in tudi sami s seboj in so iskali vzrokov temu. Ko so druga podjetja že izpolnjevala polletni plan so bili oni v zaostanku. Za 40% so bili pod planom.
   Na obratnih sestankih so govorili o tem. V delavnici so se pa trudili, da bi čimveč naredili in izboljšali organizacijo dela. Delo na novi delavnici pa kljub vsemu ni napredovalo. Spraševali so poslovodjo — Sirskega — kako to, da delo nikamor ne gre a ta je samo zmigoval z rameni in govoril: »Vprašajte direktorja.« Delavcem pa se je zdelo to še bolj čudno, kajti Šliski je pod prejšnjim direktorjem sam skrbel za to, da je delo na novi delavnici napredovalo, zdaj pa se za to niti zmenil ni. Delo na izdelavi svetilk pa je počasi napredovalo. Predvsem so manjkali vijaki. Kleparji so svoje delo prehitro izvrševali in jih strugarji niso mogli dohajati. Tako je prišlo do tega, da kleparji niso mogli pravilno izkoriščati svojega časa            
   Da bi se vse to izboljšalo, je Kolmanič predlagal na obratnem sestanku, da bi se začasno namesto svetilk izdelovale kante za vodo. Med tem časom bi strugarji izdelali vijake in plan bi se hitreje dosegel. Šliskiju pa je šlo samo za plan svetilk. Vztrajal je na tem, da se delajo svetilke kljub temu, da so izračunali, da bodo samo štiristo svetilk izgotovili do konca leta, a čez tisoč jih bo pol-izdelek. Če pa vmes izdelujejo kante za vodo, pa bodo do konca leta lahko izdelali še 2270. Tako bi se na planu veliko poznalo.
   Pri delavcih se je opažalo zopet nezadovoljstvo, kajti videli so, da še z več samoiniciative in dobre organizacije  da mnogo napraviti Tako so v 14. dnevih ko je Kovačič zamenjaval Šliskega, uredili delavnico  in v njo preselili stroje, tako, da je delo lahko v lepem redu potekalo. Spominjali so se vseh ovir, ki jih je povzročal Medvenu in ostalim, ki so pričeli s kakšnim koli delom za izboljšanje, in nesoglasje je rastlo. Vsled tega je Izvršni odbor Mestnega ljudskega odbora sklical izredni obratni sestanek in takrat so delavci spregovorili. Poslovodjo so zamenjali in delo poslovodje je sprejel Kovačič. V času, odkar, je: Kovačič poslovodja, gre delo vse drugače. Predlog Kolmaniča, so sprejeli in delo gre mnogo hitreje. Delavnica je že, zadovoljivo opremljena in se sploh v vsem vidi napredek. Delavci vidijo v Kovačiču svojega človeka in ta za delavce tudi skrbi.
   Delovni polet, velika volja in vztrajnost, vse vrline novega človeka — socialističnega delavca — so si utrle pot v delovni kolektiv kleparske delavnice. Veliko število novih artiklov govori o tem. Prej so jih izdelovali vsega 242, zdaj pa že 340. Sami so izdelali že več potrebnih strojev in nešteto priprav za hitrejše izdelovanje različnih predmetov. Vajenci z zanimanjem opazujejo delo najboljših in zgodilo se je, da so naprosili Kovačiča, naj jim daje težja dela, da se bodo čimprej izučili. Kovačič jim je rad ustregel, in zdaj je ponosen na njih:                 
   »Mnogo bolj pazljivi so in vestni, kot pri prejšnjem delu. Pa tudi za vse, kar novega izdelujejo, se starejši zanimajo.«
   »To nam pravi, da pričenjajo misliti, da postajajo res pravi delavci, je zadovoljen Kolmanič. »Jaz nikdar ne bi bil deber delavec, če se ne bi zanimal za vse, kar sem novega videl. Tako sem tudi prišel na misel, da bi sam kaj takega izdelal, mogoče še boljšega, in taki so zdaj naši vajenci. Tako so n. pr. Flegar, Šebjan in Števančec po svoji zamisli naredili pripravo za izboljšanje dela pri žičnem zapiraču za železničarsko svetilko. Delo jim gre zdaj za polovico hitreje. To je za njih velik uspeh, za nas pa zadovoljstvo.«
   Od delovnega kolektiva kleparske delavnice je pričakovati še veliko, predvsem pa dobrih delavcev-strokovnjakov. Tukaj se pričenja pravo vzgajanje: izkušeni pomagajo manj izkušenim, stari delavci vajencem, a med njimi je pravo tovarištvo, nič več ni opaziti tistih nekdanjih nerazumevanj med vajenci, pomočniki in kvalificiranimi delavci. Zato pa tudi delajo z veliko vnemo in voljo, utrjujejo organizacijo dela in disciplino in se borijo za čimvečjo storilnost dela. Vsi delavci se trudijo iti po poti, po kateri hodi Medven, dosegati take uspehe kot jih dosega Medven. Videti je, da bo v kleparski delavnici z leti še več takih če ne vsi kot so Medven. Kolmanič. Kovačič in Uršič.                  S. B.
   V Rakičanu so na predvolivnem sestanku napovedali tekmovanje KLO-ju Bakovci, a v diskusiji so obravnavali gospodarska vprašanja KLO-ja. Tako želijo graditi tri vodnjake, za katere rabijo 24.000 din. Zamenjati želijo zemljo okrog zadružnega doma z zemljo nekaterih privatnikov, kar je potrebno v najkrajšem času urediti. Prav tako bodo uredili vprašanje odkupa Balaško Antona, ki ima obvezo, a nima dovolj žitaric, oziroma to. kar ima, pripada njemu in njegovi družini. Želijo tudi odpreti čevljarsko delavnico.
  V    Beltincih se je udeležilo masovnega predvolivnega sestanka 110 ljudi. Diskusija je bila živahna. Zanimala so jih predvsem gospodarska vprašanja, tako vprašanje drv za državne ustanove in ambulante ter slično. Grajali so tudi slabo poslovanje uslužbencev poslovalnice Okrajnega magazina. V diskusiji pa se je oglasil tudi stari špekulant Sapač, bivši gostilničar, s vprašanjem: kako bo izšolal svoje otroke in zakaj se je toliko trudil in izučil za gostilničarja, zakaj se mu ne da zaposlenja. Pozabil pa je ali pa je mislil, da je že pozabljeno njegovo delo v letu 1945, ko je 11. novembra plačeval vino za razbijanje sestankov in je iz Beltincev šel v Beznovce čakat kraljevo vojsko, ki seveda ni prišla, ker je nikjer ni bilo. On pa še vedno čaka in je ves čas do zdaj čakal, da bo prišlo nekaj drugega kot pa je. Zato tudi na sestanku ni obsodil banditov, ki so rogovili okrog Melincev. Dejal je pozneje, da je bilo preveč ljudi, da bi kaj na glas povedal. Zato pa naj kar mirno čaka, on in vsi njemu slični, da bodo dobili obrt.
  V    Bratoncih je potekal Predvolivni sestanek živo in volivci so diskutirali o problemih kraja. Tako so ugotovili, da je nepravilno, da hodijo posamezniki večkrat zaman v Beltinci -po bone za odkupljen krompir in želijo, da se to čimprej popravi. Govorili so tudi o obremenitvah posameznikov in tako iznesli nekatere
nepravilnosti. Dočim so ostali diskutirali objektivno in razumno, se je odlikoval Mlinarič Ludvik z razbijaškim nastopom in nergaštvom. Tako je z namenom, da bi v ostalih vzbudil nezadovoljstvo, izjavil, da ne bo izpolnit oddaje krompirja, češ da ga po krivici imenujejo člani KLO-ja za špekulanta in slično. To pa, da oddaje krompirja še ni izpolnil, pa jasno govori o njem in njegovi zavesti 
do skupnosti.
   V Ižakovcih so sklenili, da bodo volitve zaključili do 7 15. V tem smislu je napovedala XV. volivna enota vsem votivnim enotam tekmovanje. V diskusiji o gospodarskih problemih kraja pa so iznašali razne nepravilnosti pri površinah zemlje posameznih lastnikov vsled česar pride do napačnih obveznosti in slično. Niso zadovoljni tudi z odpupnim centrom v Beltincih, kjer morajo čakati na izplačilo včasih neprimerno dolgo ali pa se večkrat vračati. KLO bo odprl krojaško in šivilsko delavnico. Graditi želijo tudi gasilski dom. Kolebajo med tem, ali bi gradili zadružni dom ali gasilski, kajti večina je za zadružni dom, kajti v tem vidijo veliko več koristi za vaško skupnost. Predlog, da bi se gradil zadružni dom, je bil podprt tudi od okrajnega aktivista. Želijo pa si tudi priključitve elektrike, saj imajo transformator že zgrajen in notranjo inštalacijo gotovo. Potrebna jim je le zunanja inštalacija.
O nalogah današnje
                                                                 socialistične trgovine
   Z vedno večjim porastom industrije so postavljene pred trgovine nove naloge to je pravočasno razdeljevanje industrijskih proizvodov iz podjetij in dovoljne preskrba delovnega ljudstva s prehrambenimi predmeti in artikli, široke potrošnje.
   Zaradi boljše preskrbe delovnega ljudstva s širšim asortimentom mlevskih izdelkov je Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo izdalo novo uredbo, s katero se bistveno spremeni dosedanji način kupovanja mlevskih izdelkov ;n poenostavlja sistem živilskih nakaznic Na osnovi novih nakaznic Je omogočena nabava mlevskih izdelkov v poljubnem asortimentu, torej po izbiri Potrošnikom je možna nabava pšenične moke 90%, 80% ali Og, koruznega zdroba ali moke, pšeničnega zdroba in testenin. Prav tako si bodo potrošniki lahko nabavili kruh po izbiri in to iz 90% moke s pripadajočo mešanico koruzne moke čist 90% in 80% pšenični kruh, kakor tudi pecivo iz Og moke. S tem novim načinom kupovanja mlevskih izdelkov po izbiri se znatno zboljša preskrba delovnega ljudstva, Tudi v tem pogledu se kažejo uspehi našega - planskega gospodarstva, ki kljub najrazličnejšim težavam omogoča dvig življenjskega standarda našega delovnega ljudstva. Zaradi objektivnih težav v mlinski industriji je ta način kupovanja uveden zaenkrat le v mestih in v velikih industrijskih centrih.
   Ta nov način prodale mlevskih izdelkov bo prinesel v trgovsko mrežo več živahnosti in zanimanja, ker bo prodaja osnovana predvsem na sposobnostih prodajalca, ne pa na podlagi podeljenih kontingentov. Prodajalec, ki ne bo mogel nuditi potrošnikom mlevskih izdelkov po izbiri, nikakor ne sme potrošnikom vsiljevati drugih artiklov, ki si jih potrošniki ne žele. S takim načinom prodaje bo prodajalec prisiljen poskrbeti, blago v sortimentu, ki ga potrošniki kupujejo.
   Ena najosnovnejših nalog socialistične trgovine je kulturna in sodobna postrežba. Če bi se vso trgovsko osebje zavedalo velike važnosti razdeljevanja za preskrbo delovnega človeka, gotovo ne bi bilo primerov slabe in malomarne po. strežbe potrošnikov Po nekaterih trgovinah je še vse premalo prijaznosti, vljudnosti, kar napravi na potrošnika slab vtis. Iz trgovske mreže je treba absolutno
iztrebili protekcionaštvo. Zaradi težav, ki jih imamo trenutno pri distribuciji (razdeljevanju) predmetov zagotovljene preskrbe je dolžnost vsakega prodajalca, da potrošnikom objasni težkoče, ne pa da se potrošnike samo suhoparno, ponekod celo osorno odpravlja.
   Industrijskih proizvodov, predvsem tekstilnega blaga ni v dovoljnem asortimentu na razpolago, pač pa je zaloga tekstilnega blaga v točkovnem fondu po 
   nekaterih podjetjih še vkljub temu visoka. Iz tega sledi, da je blago še na zalogi. V zadnjem času se je to nekoliko popravilo, ker je podjetje Tekstil obutev prevzelo neprodano blago. Zato je potrebno, da naj podjetja prevzemajo le tisto blago ki ga bodo lahko prodali.
   Velika pomanjkljivost naše trgovine je nedovoljno zanimanje in premala bor. ba , kvalitete ter pravočasno dobavo blaga. V smislu obstoječih predpisov, so vsa trg. podjetja dolžna voditi stalno kontrolo o kvaliteti blaga ter javiti nedostatke  prodajalcu kakor tudi dobavitelju. Nedopustno je, da posamezna podjetja prevzemajo blago takozvano grupe B za garantirano preskrbo ter naknadno prosijo za znižanje točkovne vrednosti, ker takšno blago ni enakovredno v pogledu točk s kvalitetnim blagom. Taka podjetja bodo morala sama nositi posledice primanjkljaja v točkovnem fondu
   V trg. poslovalnice je treba na vsak način vnesti več živahnosti in samoiniciative ter doseči da bo trgovska mreža dajala konkretne predloge industriji za izdelavo artiklov široke potrošnje. Nastavljati bo treba dober nakupni kader, ki bo poznal želje in potrebe potrošnikov ter tako zagotovil trgovski mreži večji blagovni promet in izboljšal asortiment blaga.
   Ponovno moramo podčrtati važnost pošiljanja točnih in pravočasnih poročil in obračunov. Mnogokrat je od obračunov odvisna delitev prehrambenih artiklov, in ie zaradi tega treba v obračunu navesti res stvarne zaloge ter jih pravočasno dostavljati
   Naloga vseh delavcev in nameščencev trgovskih podjetij je, da pomagajo odstraniti vse nepravilnosti, ki se dogajajo v trgovskem aparatu ter s tem omogočiti pravočasno preskrbo delovnega ljudstva, ki polaga svoje sile v izvrševanje planskih nalog.
Teden denarnega varčevanja
   Ko izgrajujemo socializem ter uresničujemo naš petletni plan iz dneva v dan, pridobivamo novih izkušenj in načinov dela Nešteto je že med nami novatorjev, racionalizatorjev, udarnikov in borcev de. la. Na vseh poljih gospodarstva pa je vključeno tudi varčevanje, oziroma razumno izkoriščanje sil,  varčevanje materiala in zlasti varčevanje denarja. Pri tem pa hočemo poudariti, da ni varčevanje, varčevanje denarja doma »v nogavicah« zabojih, žepih in drugod, temveč je varčevanje z vlaganjem na hranilno knjižico Kdor »varčuje doma«, škoduje sebi in skupnosti Denar doma je izpostavljen tatvinam, požaru, mišim po drugi strani pa je ta denar mrtev, ker ne služi svojemu namenu, ki mu je določen kot plačilnemu sredstvu. Neploden je doma, ker ne prinaša imetniku nobenih obresti, škoduje pa skupnosti, ker se ga odvzema prometu. In če se to dogaja v velikih množinah, je država prisiljena tiskati nov denar, s tem pa je v zvezi nujen padec vrednosti denarja. In kdor tako hrani denar, namerno ali nenamerno zavira našo obnovo, izgradnjo, in moramo takega smatrati za škodljivca naše skupnosti.
   Naloga nas vseh je, da tem ljudem prikažemo koristnost varčevanja in jim razjasnimo vse vzroke neprilik in polomov, katere so doživljali vlagatelji v prejšnjih hranilnicah in bankah. Danes ni več bank in hranilnic poedincev-špekulantov, ki so zapravljali denar ljudstva, sebi pa polnili kot visoka finančna gospoda žepe z mastnimi dobički — tej gospodi, ki je bila navadna roparska svojat, je tudi odklen-
kalo. Prav nič ni čudnega, če je imel delovni človek-vlagatelj v takih bankah sta. len občutek negotovosti in je tako v njem Še do danes ostalo precej nezaupanja do bank Danes so banke ravno tako ljudske, nas vseh, kot ostalo premoženje. Denar, ki se zbira v obliki vlog, je pravilno in načrtno porazdeljen zopet v korist nas vseh. Danes ni nevarnosti, da bodo vlagatelji izgubili svoje prihranke, ker za nje jamči država, to se pravi, vse ljudstvo.
   Vlaganje in dviganje je' možno ob vsakem času in ne le v bankah, ampak tudi na vseh poštah, kreditnih odsekih zadrug in pri svojih hranilnih blagajnah. Poleg jamstva za hranilne vloge po državi obstoja še druga varnost teh vlog. V primeru izgube knjižice lastnik to le javi banki ali posti, ki mu izstavi novo knjižico, staro pa razveljavi. Razen tega pa je zajamčena za vsako vlogo popolna in stroga tajnost
   V tednu varčevanja hočemo prikazati delovnemu ljudstvu velik pomen in važnost varčevanja, hočemo prikazati vse spremembe v zvezi z organizacijo varčevanja, in končno hočemo prikazati velike koristi varčevanja za posameznika in skupnost Po drugi strani pa se moramo zavedati, kakšno škodo prinaša skupnosti zlasti zadrževanje odvisnega denarja doma. V tem času in tudi kasneje moramo sami sebe vzgajati tudi v tem pogledu.
   Vsak zaveden delavec, kmet in delovni inteligent naj ima svojo hranilno knjižico! V tem času organizirajmo in propagirajmo, da ne bo pri nas človeka, ki ne bi imel hranilne knjižice!
Namen in pomen hranilnih blagajn
   V varčevanju nastopajo kot najvažnejši organi Narodne banke FLRJ »hranilne blagajne«.
   Z Uredbo o ustanovitvi hranilnih blagajn pri gospodarskih podjetjih, uradih in ustanovah, ki jo je izdal zvezni minister za finance, mora obvezno ustanoviti hranilno blagajno vsako podjetje z nad 100 delavci, nameščenci. Na predlog sindikalne podružnice pa lahko — in priporočljivo jc — ustanavljati hranilne blagajne pri podjetjih izpod 100 uslužbencev.
   Hranilne blagajne so namenjene za to, da delavci, nameščenci na najenostavnejši način, preko svojih hranilnih blagajn razpolagajo s svojimi denarnimi sredstvi. Lahko večje ali manjše prihranke vlagajo in dvigajo na hranilne knjižice in si tako zagotovijo denarna sredstva za razne namene, kot n. pr. koriščenje letnih dopustov, nabavo pohištva, radijskih aparatov, nakup obleke, nabavo kuriva itd. S stalnim in razumnim varčevanjem si neopazno naberemo sredstva, ki jih lahko v kakršnem koli trenutku koristno uporabimo, n. pr za razno nabavo v jesenskem času. Poleg tega nam vloge prinašajo 5 odstotne obresti letno. Na ta način nihče izmed zaposlenih ljudi ne bo imel prostega denarja doma in ga tako omrtvil za gospodarstvo, ampak bo z vlaganjem ko-
ristil skupnosti ter tako prispeval k utrditvi našega dinarja.
   Naloga hranilnih blagajn je ravno ta, da vključi v denarno varčevanje slehernega delavca, nameščenca, ker le z množičnim varčevanjem — s koncentriranimi vlogami v državnih bankah — bomo pospešili izvrševanje nalog splošnega državnega gospodarskega plana ter take mnogo doprinesli k izgradnji socializma.
   V    Murski Soboti je- do danes ustanovljenih 18 hranilnih blagajn. Od teh je obveznih 15, neobveznih pa 5. Razen štirih poslujejo vse. Največje razumevanje pri tem je pokazal kolektiv Tovarne perila, ki je številčno kot zneskovno dosegel lepe uspehe. Neobvezna hranilna blagajna javne bolnice posluje tudi z uspehom; tu se je odzvalo nameščenstvo stoodstotno. Razgibanje in zanimanje za varčevanje denarja je tudi med našo mladino na osnovni šoli, kateri je prav tako nuditi pomoč in ji pravilno tolmačiti cilj štednjo.
   V  tednu denarnega varčevanja od 1.
do 7. decembra, pa vložimo vse sile za čim doslednejšo izvedbo varčevanja. Tekmujmo za čira boljši uspeh med hranilnimi blagajnami, tekmujmo v ustanavljanju novih! Prispevajmo čim več k izgradnji socializma.                       NB
Objava Narodne banke FLRJ
o izdaji novih bankovcev po 50 din, izdanih po Narodni banki FLRJ ter odvzemu iz obtoka novčanic po 50 din DFJ.
   Narodna banka FLRJ objavlja, da je minister za finance FLRJ s svojo rešitvijo odredil, da se puste v obtok novi bankovci po 50 din, izdaje Narodne banke, ter odvzamejo iz obtoka bankovci po 50 din državne izdaje
                                                                                                            po sledeči rešitvi:
   1.   Dne 1. decembra 1949 bo Narodna banka FLRJ izdala v obtok bankovec po 50 din svoje izdaje z datumom 1. maj 1946.
   2.   Bankovci po 50 din državne izdaje se odvzamejo iz obtoka in se zamenjajo al pari t. j. brez odbitkov, v razmerju 1:1. Odvzem iz obtoka bo izvršila Narodna banka FLRJ na svojih blagajnah, in to v centrali, glavnih podružnicah in v vseh podružnicah v času od 1. do Sl 
   decembra 1949.
   3. Od 1. januarja 1950 dalje bankovci po 50 din državne izdaje prestanejo biti
zakonsko plačilno sredstvo, vendar pa je možno iste še zamenjati pri Narodni banki (centralah, glavnih podružnicah in podružnicah) in to v času od 1. do 31. januarja 1950.
   4. Osebam, ki so oddaljene od kraja zamenjave, naj jim olajšajo zamenjavo bankovcev po 50 din DFJ pristojni KLO na ta način, da ti zberejo na svojem področju ta denar in ga v svrho za. menjave izročijo naj bližjemu Sedežu Narodne banke, seveda ločeno od lastne gotovine (v teh novčanicah).
   Državne oblasti, ustanove in podjetja lahko vrše zamenjavo bankovcev po 50 din DFJ za svoje uslužbenstvo in delavstvo in to zopet oddvojeno od svoje lastne gotovine.
   Na zgoraj naveden način se izvrši zamenjava bankovcev po 50 din DFJ tudi vojnim ustanovam, edinicam, odnosno njihovim pripadnikom.
                                                                                                                                                                                                                    Iz Narodne banke FLRJ
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva; »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.