NOVA ŠOLA, VRTEC IN ŠE KAJ
Na celotnem območju so naglo rasle individualne hiše, na zahodnem delu, pied industrijskim predelom, •pa prevladuje blokovna gradnja. V pteteklih dveh letih je podjetje Sose-ska zgradilo lepo urejeno naselje prek 300 enodnižinskih montažnih hiSic. Tienutno je v KS Zalog okoli 950 enodružinskih stanovanj, po mnenju strokovnjakov pa lahko ob enakem sistemu gradnje dogradimo še ok. 500 stanovanj. Predvideno optimalno število prebivalcev je 5000 do 6000. Poleg hitre gradnje stanovanj pa Zalog, kot veijetno tudi več drugih kiajev, zaostaja pri izgiadnji mfrastrukturnih objektov.
Osnovna šola v Zalogu je bila zgrajena leta 1910, financiral jo je cesarsko-kraljevski deželni solski wet. Sola je preživela dve svetovni vojni in tretjo dižavno tei družbeno ureditev. Od izgradnje do danes se je prebivalstvo povečalo skoraj trikrat, sola pa je razen nekaterih notranjih
preureditev ostala enako-velika in 60 let skoraj enako modeina. Zato so se prebivalci ob referendumu z veliko večino odločili za samopri-spevek za gradnjo šol in otroških vrtcev. Nova šola bo zgrajena sever-no od sedanje, z giadnjo bi morali začeti že letos. Stara šola je bila štirirazredna, nova bo osemrazredna s telovadnico. Prebivalci Zaloga pa se bojijo. da bi že nova ne bila pre-majhna!
Potrebe po otroškem varstvu so
Približno sto metrov od mostu čez Ljubljanico stoji spomenik. Tu v bližini je bila v juniju leta 1940 pokrajinska konferenca SKOJ za Slovenijo
se pojavile v Zalogu že pred 2. sve-tovno vojno. Želje pa so se uresni-čile šele leta 1960, ko so v zadruž-nem dorau uvedli zasilno otroško varstvo z majhno kapaciteto. Dotok novih prebivalcev je še povečal po-trebo po vzgojnovarstvenem zavodu, ki so ga pričeli graditi jeseni leta 1971; ni pa še dogtajen.
Težava je v tem, da denarja za vedji objekt ni, ta, ki je v gradnji, pa je premajhen, da bi sprejel vse otro-ke, ki jih starši želijo dati v varstvo.
Glavne ceste do Zaloga, Sp. Kaš-lja in Podgrada so asfaltirane. No-vembra lani je bil odprt dolgo za-želeni podvoz, saj so bile zapornice na zaloskem prehodu dlje zaprte kot odprte in je to hromilo cestni pro-met. Poleg tega je dograjen tudi podvoz na vzhodni stiani naselja, ki povezuje Sp. Kašelj z Zalogom, ven-dar ceste do tega podvoza niso uie-jene za ves promet. Najtežje pa Kaš-ljani čakajo dogiaditev železniškega prehoda, ki jih bo povezal s centrom Zaloga.