13. Šte9. PoJtnina patrlalirana. Bomja RadgOM, ÉB 1. apPilä 19Z1.
ill. lets.
•V^
m èz&m
ska Straža
+ If-
à
Glasilo obmejnih Sloirences.
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, I. nađstr. I. Telefon Št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Korupcija.
Kakor je priroda ustvarila za ljudi, živali in rastline nalezljive bolezni, ki jih slabijo in pogosto uničujejo njihovo življenje, tako imamo tudi za socialna telesa — t. j. za družbo, državo in druge oblike človeške organizacije — razne težke bolezni, ki jih glodajo in končno povzročajo razpad. Ena teh ljudskih kug je takozvana korupcija. Beseda je tujega izvora. Pomeni: podkupovanje javnih oseb z namenom, da zlorabijo svojo oblast v korist onih, ki jih za to skrivoma plačajo. Korupcija se pojavlja že zgodaj v zgodovini držav. Izza velikih vojn ali drugih nesreč oslabi oblast države in verstva, temelji se začno majati, nravnost upada, zakoni se zlorabljajo v prid posameznikom. Tako je korupcija vedno v zvezi z upadkom nravnosti in političae moči. Nek odličen zgodovinar prišteva korupcijo med glavne vzroke propasti mogočnega rimskega cesarstva. Javna nravnost je padla; prišli so na površje slabotni vladarji, katerim je bila skrb za državo postranska reč, poglavitna pa osebni užitek ; uradništvo je bilo prepuščeno samemu sebi in nezadostno plačano, ker so na dvoru preveč zapravljali na račun državne blagajne; zato je iztiskavalo itak že dovolj izmozgano ljudstvo. S porastom splošne nezadovoljnosti ter z razveljavljenjem vseh idealnih vrednot je padala rimska država vedno globlje, dokler ni popolnoma oslabela in se udala na milost in nemilost tujcem. Sličen primer je dala pozneje njena vzhodna naslednica, bizantinsko cesarstvo; na istem ozemlju se je Še v našem stoletju utopila otomanska (turška) država v nasilju in vsesplošni korupciji. Naj ti primeri iz zgodovine zadostujejo v dokaz, da korupcija res bolčzen države in človeške družbe sploh.
Tudi po svetovni vojni se javlja ta kuga skoraj v vseh državah, katerim je vojna zamajala temelje. Ne pojavlja se najprej v državnem ustroju, zakaj pri zdravem narodu je ta-le
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto’ 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna številka stane 1 K.
poslednji, ki ji zapade; večinoma sili od spodaj navzgor. Kadar okuži javno upravo, kadar tudi pri državnih nastavljencih omaja ali celo izruje avktoriteto države, tedaj je težko zavrniti njen nadaljni razmah; večkrat je usoda države že zapečatena in se pokaže ob prvem močnejšem sunku, na pr. v vojni, kakor se črvivo drevo zruši v močnem viharju.
Žal da tudi naša domovina ni prosta njenega razkrojevalnega vpliva. Če se človek okuži z nalezljivo boleznijo, škoduje svojemu življenju, ako to skriva in se ne skuša lečiti. Tudi mi Jugosloveni moramo priznati odkrito in pošteno, da tičimo že precej globoko v tej socialni kugi. Čas je, da jo počnemo zdraviti, sicer bo prepozno. Javna korupcija se širi in že zastruplja vzduh. Čutimo jo, kamorkoli se ozremo. Vzrok je isti, kakor smo ga bili omenili pri zgodovinskih državah: vsled svetovne vojne je oslabela avktoriteta države in cerkve, nravnost je globoko padla, gospodarske razmere so nesigurne is socialna nezadovoljnost je prevzela vse sloje. Naši7politiki ne store nič^ar, da bi vzpostavili tudi notranje, idealne temelje države; stebri, ki jih stavijo, slone večkrat na zvijači in nezakonitosti. Ne Narodno predstavništvo ne konstituanta nista dala ljudstvu več, kakor premore samo. Prepiri in zabavljice, ki se dan na dan slišijo na ulici in v zbirališčih, se nadaljujejo in naravnost izpopolnjujejo tam, kjer je krona državljanske zmožnosti: v ustavo in zakonodajnem telesu. Zakoni so večkrat 'igračka v rokah političnih strank ; uradništvo je pa samo figura na šahovi deski, ki jo politični mogotci premikajo semin-tja. Spričo vojne psihoze in splošnega nravstvenega upadka se ni čuditi, da so bila vrata korupciji odprta na stežaj in da se je pojavila ne le od spodaj, temveč tudi že od zgoraj.
Te dni nam je prijatelj, ki se je vrnil s potpvanja, pripovedoval o razmerah na Hrvatskem in v Srbiji, če hočeš dobiti prenočišče v hotelu, moraš podkupiti najprej vratarja, potem še sobarico. V Zagrebu dodeljuje prenočišča policijski urad. Moraš se nastaviti v dolgo vrsto
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K T50. Pri večkratni objavi primeren popust
in ko prideš pred uradnika, izveš, da so že vse sobe oddane verižnikom, ki so z avtomobili prihiteli pred teboj... Ako postojiš trenutek, se prepričaš, da je gospod, ki je došel za tabo, vendar le dobil sobo. Zanima te ta skrivnost in nazadnje ji prideš do korenine: gospod verižnik je imel v potni listini pripravljen precej visok „bakšiš" ,.. In tako najprej danza dnem. Naravnost gorostasne reči se pripovedujejo o organih carine in državnih financ. Kontrolirati resničnost teh govoric je težko, a nič težje ni doumenti, odkod mladi ljudje žive tako razkošno. V tem oziru je treba poznati skrivnost zagrebških „velikomestnih" zabavišč. Žid, gospodar hrvatske bankokracije, je, kar se tiče podkupnine, zelo velikodušen. Žid je okužil vse javno življenje v tej deželi in ga truje še preko njenih mej. Morda so danes posledice tega strupa še premalo vidne, da bi jih smatrali za resna znamenja. Ali tudi sifilis se ne pokaže takoj in gorje tistemu, ki je prezrl prva resna znamenja ter dopustil, da se mu je strup razšel po krvi.
Nam se zdi, da je edino sredstvo proti naraščajočemu moralnemu upadku in korupciji v temeljiti preosnovi naših političnih in socialnih razmer. Avktoriteto države je treba podpreti, a ne z bajoneti in s protežiranjem ministrove „žlahte", temveč s smotreno vzgojo k stvarni in odgovorni politiki, z odpolitiziranjem gospodarstva, z uvajanjem resnih socialnih reform itd. Na deželi naj se daje prednost gospodarski organizaciji in izobraževalnemu delu, razširja naj se zadružna misel in pobija z vsemi sredstvi pogubno „profitarstvo". Uradništvo naj se izogiba strankarske politike in se v tej prehodni dobi posveti popolnoma državni misli (ki ni lastnina nobene stranke). Ven iz močvirja, dokler je še čas!
Avstrija in Nemčija.
Za nas, ki živimo na mejah Avstrije, je ne samo zanimivo, ampak tudi važnega pomena vprašanje, kaj bo z Avstrijo. Avstrijskim Nemcem samim je že jasno, da je Avstrija v sedanji obliki obsojena na smrt. Tudi
Na lovu.
Slika iz Južne Amerike.
Spisal Horacio Quiroga.
Nekoč sem občutil več strahu, kakor kedaj poprej v življenju. Nič manj ga ni občutil tovariš Juacinto; njemu se je strah dobro poznal, dasiravno je skušal ohraniti ravnodušnost pristnega Indijanca. Tisto noč nismo mnogo govorili, noben izmed nas ni nehal niti za trenutek s kajenjem.
Bili smo že od ranega jutra na lovu: Juacinto, sluga in jaz. Hitro smo bili dospeli v pragozd, ker je bilo malo zverin, a pot so bili že utrli drvarji; od osmih do desetih smo si odirali noge v pikečem cara-gnatu, rastlini, ki se prav na gosto razpleta po tleh. Ob enajstih so pridrveli naši psi. Nekaj trenutkov so počivali, na to so se razbežali. Ker nismo mogli naprej in je bilo naše prizadevanje takointako brezuspešno, smo sedli in čakali. Tako so pretekle tri ure. Zdajci, približno ob dveh ali treh, smo slišali lajanje psov. Utihnili smo in poslušali. Zopet se je oglasilo divje lajanje, ki nam je dajalo vtis, da psi nekoga zasledujejo. Obrnil sem se proti juancitu in ga vpraševal z očmi. Indijanec je zmajal z glavo, ne da bi se ozrl na mene.
Zdelo se je, da psi prihajajo v bližino, toda drveli so bolj na zapadno stran. Trenutek je zavladala popolna tišina, in že smo izgubili vsako upanje, ko jih
naenkrat zaslišimo prav blizu. Hrup je postajal vsako minuto večji. Kakor od bliska zadeti smo se skrili za drevesna debla, zakaj bolj kot kedaj je bila v tem slučaju previdnost na mestu. Lahko bi trčili vsi skupaj...
Lajanje je postajalo vedno glasnejše. Bodi tako ali tako, čutili smo, da zver drvi naravnost proti nam in da bomo morali postaviti svojo moč na tehtnico.
Že večkrat sem bil na lovu; ampak tokrat se mi je puška tresla v roki. Bilo je že temno; videl sem komaj deset korakov'pred sabo. Borba v tern položaju ne bi bila prav nič zanimiva. Se nikdar nisem tako nestrpno in s kakšno tesnobo v srcu strmel na tla, kjer je vstajala skoraj nepredorna lesna goščava.
Naenkrat je lajenje prenehalo. Hipoma, kakor da bi ga kedo presekal. Kakih dvajset sekund smo trepetali v strašnem strahu; toda zver se ni pokazala in tudi pes ni lajal. Spogledali smo se začudeno. Ali je izgubil sled? A saj je vendar že bil v naši bližini! Juacinto ga je klical.
Čez par sekund se je zopet oglasilo lajanje, tokrat na naši levici.
— Ni Blak, — sem dejal polglasno, obrnjen proti Juacintu. — Pa tudi to lajanje je takoj prenehalo, prav kakor prvo.
Stvar je postajala resnejša in naenkrat smo se vsi stresli, prišedši na isto misel. Zjutraj, ko smo bili na potu, nam je Juacinto pripovedoval o krvoločnih tigrih, ki žive v palometskem gozdu (jaz sem bil prvikrat tam na lovu). Kakor hitro kateri teh tigrov opazi
bližino psov, se skrije za drevo ali panj, ki leži na njegovem lastnem sledu, ali pa na sledeh pume, game ati jaguara. Ko pes pridrvi v primerno razdaljo, skoči tiger iz skrivališča ter mu z udarcem svojih šap vzame glas in življenje. Takoj na to na enak način obračuna še z ostalimi. Tako se zgodi, da lovec ostane v Somraku brez psov sredi pragozda, polnega krvoločnih tigrov. Drugo je potem samo še vprašanje časa ...
Useda, ki je zatekla naše pse, je bila zelo podobna Juacintovemu pripovedanju in ni čuda, da nas je tesnoba davila za grla. Juacinto je klical, zval jih z onim dolgim žvižgom, kakor ga poznajo samo lovci v pragozdih. Poslušali smo z napetimi čuti. Takrat mu je od južne strani iz silne daljave odgovarjal nek pes z lajanjem, čez trenutek je zopet zalajal in nam se je zdelo, da je v bližini. Poslušali smo to lajanje z neverjetno nestrpnostjo, vsi v strahu, da ne bi spet prenehalo. Naš strah je bil upravičen: zgodilo se je kakor poprej. Usmrtili so tedaj že tri pse. Ostal nam je samo en pes, ki ga pa nikdar pozneje nismo našli.
Ure so minevale; bilo je že ob štirih. V pragozdu se je mračilo. Molče smo se vračali v naše taborišče, neko zapuščeno kočo ob reki Palometa. Anzelm je šel z konji na vodo in ko še je povrnil, nam je pripovedovat, da na obali, približno dvajset metrov od nas, leži mrtev jelen.
Polegli smo okrog ognjišča, ki smo si ga napravili samo iz previdnosti, zakaj noč je bila mrzla, a naši psi usmrčeni. Juacinto je bedel in stražil.
prav izdaten kredit od strani antantnih finančnikov je ne bo mogel spraviti na trdna tla; sicer pa je dobava takega kredita še vedno le pobožna želja dunajske vlade. Že opetovano so skušali v Avstriji prirediti ljudsko glasovanje za združitev Avstrije z Nemčijo, a vedno so v Parizu dvignili roko in zažugali kakor se žuga neubogljivemu otroku, in Dunaj se je premislil ter pomolil svojo beraško roko proti zapadu, proseč kredit in zopet kredit. Kakor so zadnje dni poročali dnevni listi, je tirolski deželni zbor kar na svojo roko odredil glasovanje za Nemčijo in je celo zavrnil tozadevni protest (!) dunajske vlade. Tako se bo najbrž cela Tirolska s pretežno večino izrekla za Nemčijo ker ima z Dunajem malo skupnega. Zato bo število onih, ki bi v interesu avstrijske republike, zapravo v interesu Dunaja glasovali proti Nemčiji, zelo pičlo. Ako se nameravano glasovanje res izvede, kaj potem? Ali ostane samo pri platoničnem izrazu ljudske volje, ali se pa Tirolci res odcepe od Avstrije. V zadnjem slučaju je senžermenska mirovna pogodba razveljavljena in ves sistem se v trenutku sesuje. Seveda bi tudi druge avstrijske dežele sledile svoji sestri. Za antanto bi to pomenilo velikanski poraz. Antanta mora računati s tem, da so vse pariške mirovne pogodbe zraščene med seboj. Konec avstrijske mirovne pogodbe izpodkoplje tla versaillski (z Nemčijo), na to pa trianonski (z Madžarsko) in še dalje... Med Čehoslo-vaško in Francijo se je že sklenila zveza za ta slučaj: Čehoslovaška ima pravico, da zasede dele Avstrije tudi tedaj, če bi se samo ena avstrijska dežela pridružila Nemčiji. Jugoslavija menda tudi ne bo stala prekrižanih rok. Za njo ima izvršitev in veljavnost senžermenske mirovne pogodbe zlasti še izza koroškega plebiscita velikansko važnost. V tem slučaju pa ni več vprašanja: Kaj bo rekla Avstrija, temveč: Kajbo rekla Nemčija?
So pri nas ljudje, ki upajo, da bo Nemčija vodila prijaznejšo politiko nasproti nam, kakor pa jo je mogla ali hotela voditi Avstrija. Razen Koroške in dela obmurske meje sploh nimamo z Nemčijo spornih vprašanj. Nemčija ne bo gojila na naših tleh iredente, ki je samo še ostanek stare habsburške politike in lokalen interes obmejnega mesta Gradca. Za celokupno Nemčijo ta vprašanja sploh ne obstojajo. Njena smer gre proti vzhodu, koder ima odprto pot v Rusijo in preko nje daleč na Vzhod; oštrica njenega meča pa bo naperjena prejkoslej na zapad.
O tem, kako se bodo enkrat razvili odnošaji v Veliki Nemčiji, ne vemo nič gotovega. Nemštvo je danes kulturna enota; nemštvo živi tako v sedmo-graških naselbinah kakor gori na danski meji. Mogočna zavest narodne skupnosti Nemcev nikakor ni na upadku, temveč raste in pridobiva na organizacijski sili. Nasproti temu pa se latinski narodi vedno bolj oddaljujejo med sabo in slovanska rasa, nesposobna za ustvaritev močne narodne celote, silno slabi vsled stalnega cepljenja v manjše in manjše dele. Nemštvo je bilo sicer v svojem poskusu, da si pribori nekako nadvlado in obnovi germanski vek svetovne zgodovine, na bojiščih poraženo, ali to niti izdaleč ne pomeni, da bi se ta ogromna narodna masa obrnila v nasprotno smer. Vojaške zmage so bile vedno dvomljive in prehodnega značaja, če ni meč prebil narodnega jedra. Mrzlično obnovitveno delo nemškega naroda kaže nad vsak dvom, da je jedro ostalo zdravo kakor poprej.
Mi tedaj ne moremo začrtati idealne poti, koder bo šel razvoj in razmah Velike Nemčije. Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da ta orjak sega od Severnega morja do Karavank, preko katerih ga majhen kos jugoslovenske zemlje loči od Jadranskega morja. Kakor se silen zračni pritisk raztegne daleč na okoli, tako tudi naša zemlja, ležeča med Nemčijo in Adrijo (in Adrija pomeni pot na Sredozemsko morje, v Levant, čez Suez v Indijo in na Daljni vzhod) ne bo mogla za na veke odolevati silnemu pritisku nemških gospodarskih struj, ki se bodo hotele po vseh naravnih zakonih izravnati s prometnimi strujami Sredozemskega morja. Mi bomo morali ustvariti na Balkanu
Ob dveh sem se vzbudil. Noč je bila temna in oblačna. Visoki gozd, ki se je bočil v bližini, je s svojo črno maso delal noč še temnejšo ki groznejšo, kakor je bila v resnici. Dvignil sem se bil, oprl na laket in se oziral^na vse strani. Anželm je spal Juacinto je sedel pri ognu in nakladal nove treske. Zopet sem se zagledal v šumeči pragozd ter zaspal.
Toda že čez pol ure kasneje sem se hipoma predramil; zdelo se mi je, da slišim iz daljave fulenje, ki je bilo nekako prikrito in zategnjeno. Postavim se na svoji priprosti postelji in pogledam na Anzelma; tudi on se je prebudil in upiral vame vprašajoče oči. Obrnil sem se k Juacintu in ga vprašal:
—	Je-li to bik? — v dvomu, ki ni bil nič manj upravičen, kakor je bil bedast.
—	Ne, tiger!
Vstali smo in posedli okoli ognja. Rjovenje se je oglasilo iznova. Kaj bi neki govorili v takem položaju? Molče smo kadili, stiskajoč z velikim trudom in z vso močjo cigareto med prsti. Na to je ponehalo kakšne pol ure, potem pa se ponovilo in sicer v večji bližini od nas, oglašujoč se v pravilnih presledkih. Čakali smo s tesnobo na slehrni krik zverine in v tem čakanju se nam je zdelo, da se je gozd izpre-menil v puščavo; ničesar nismo, slišali in srce nam je tolklo v strašni negotovosti. Nenadoma pa je prispelo k našemu sluhu zavijanje zveri, ki je prihajalo od našega ozadja.
Trenutno je prenehalo, na to pa se je oglašalo
močno konfederacijo (zvezo držav), da bomo vsaj proti tej strani zavarovani in kriti, hkrati pa si skupaj z ostalimi balkanskimi državami zasigurati interese v Levantu in Mali Aziji, da nam ne pride nasprotnik za hrbet.
Z združitvijo Avstrije z Nemčijo bo izgini! sredi narodne večine oni del nemškega ljudstva, ki je bil od vseli najmanj delaven, podjeten, samostojen. Avstrijci, zvesti verniki' habsburške politične in nravne ideologije, so bili vajeni žive)i od narodov tuje rase, ki so jih bili Habsburgova z ognjem in mečem prisilili k pokorščini. To trditev dobru podkrepljuje sedanje politično-moralno stanje pri avstrijskih Nemcih, ki se na tleh resnične svobode opotekajo kakor otrok, kateri se uči hoditi. Nemci so v tem oziru drugačni. Oni delajo in ne vpijejo, četudi so jim rokavi strgani. Avstrijcem so strgani od lenobe, Nemcem vsled dela. V tem tiči razlika. Če se res izvede združitev Avstrije z Nemčijo, tedaj bomo videli posledice, ki se jih danes niti ne zavedamo. Dobro bi bilo, če bi si že sedaj izdelali natančen načrt, kaj hočemo. Udajati se slepemu zaupanju v vstajenje Rusije, ni več aktuelno. Za nas Jugoslovane je živijenske važnosti Adrija, kjer trčimo trije: Velika Nemčija, Italija in Jugoslavija. Ako bomo sosedi Velike Nemčije, je izključeno, da bi se mogel naš obračun z Italijo glede rapallske pogodbe izvršiti brez Nemčije. Nemčija bo imela (ali že ima) na severni Adriji velike interese, tega ji ne bomo mogli prepovedati. Ne bo dolgo, pa bomo morali reševati skrajno težavno vprašanje: ali Italija ali Nemčija ali mi? Najzanesljivejše je zadnje, ali zato tudi najopas-nejše. Sporazum z eno ali drugo stranjo pa vodi k novim Rapallom in neizbežnemu tavanju v istem zaprtem krogu.
P o-t i t i-.C n e we sli.
Preosnova kabineta. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu pristavljamo, da je ministrski svet sprejel preosnovo osrednje vlade in sicer v nastopnem smislu: Dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Vekoslav Kukovec prevzame ministrstvo za socialno politiko, dr. Jankovič promet in samostojnež Pucelj poljedelstvo. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poverjeno muslimanu dr. Spaho, ministrstvo za narodno zdravje pa posl. Karamehmedoviču.
Spremembe pri deželni vladi za Slovenijo? Iz Ljubljane poročajo, da bo vstopil v deželno vlado za Slovenijo zastopnik Samostojne kmet. stranke. „Slovenec“ poroča, da bo s tem poverjeni posl. Josip Demšar, bivši državni „poslanec SLS.
Občinske volitve razpisane. Uradni list z dne 26. marca objavlja razpis občinskih volitev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju. Volitve se bodo vršile v torek, dne 26. aprila t. 1. Ljubljana voli 48 obč. odbornikov in toliko namestnikov, Maribor 40, Celje 32 in Ptuj 24. Podlaga so volilni imeniki za ustavodajno skupščino. Volitve v ostalih občinah Slovenije še niso razpisane, a je z gotovostjo pričakovati, da se bodo vršile 8. maja.
Pustolovščina bivšega cesarja Karla, Na
velikonočno nedeljo se je bivši cesar Karel povsem nepričakovan pojavil v Budimpešti. Napotil se je naravnost k državnemu upravniku Hortyju. Ta je bil zelo presenečen in ga je sprejel precej hladno.Svetoval mu ji naj takoj zapusti madžarska tla. Tudi ministri in d ügi državniki so mu svetovali, naj ne spravlja vlada v nov težaven položaj. Karel je bil presenečen; najbrž je pričakoval, da ga bodo sprejeli kot kralja. Ozlovoljen in razočaran je zapustil Budimpešto in se podal v Šopronj, kjer ga je sprejel pod streho tamošnji škof. Prihod bivšega cesarja je zelo razvnel politične kroge. Kaj takega ni nikdo pričakoval. Men'jo, da je bil Karel popolnoma napačno poučen. V Budimpešti se je prepričal, da so Madžari preveč previdni, da bi se spuščali v kraljeve pustolovščine.
zopet od raznih strani in v večji bližini.
— Sledi nas, — je dejal Juacinto. Sklonili smo glave in vse do jutra si nismo pogledali v oči. Celo uro in bilo slišati rjovenje zveri, pretrgano v več dal'	ali krajših odmorih, ki so pa samo povečali
strašno monotonost naše tesnobe. Zdelo se je, da je bil 'tiger zmeden — in res je bil, dasiravno ne morem najti vzroka. Zagotavljam vam, bila je grozna noč: sedeli smo pri ognju, ne govoreč niti besedice, zastrupljajoč se z dimom tobaka, poslušajoč neprestano trpljenje tigra, ki je usmrtil vse naše pse in je bil tudi nam na sledu.
Uro pred jutranjim svitom je bil konec pošastnemu zavijanju zverine. Ko se je zdanilo, smo se pripravili na odhod. Juacintov kakor tudi Anselmov obraz je bil ves kakor posut s pepelom iz razoran z malimi gubami. Jaz sem najbrž izgledal kakor po navadi. Konje smo spravili k potoku in smo bili radi njih vso noč v skrbeh. Našli smo zopet mrtvega jelena, toda bil je raztrgan in deloma sneden.
Tisti čas, ko ga nismo slišali, se nam je tiger popolnoma približal in sledeč nas po naših svežih sledeh, nas je neprenehoma opazoval iz razdalje kakšnih petnajst metrov. Ta neodločnost — brez dvoma zelo značilna pri tigru — nas je remila, žrl pa je zato jelena. Ko smo se spomnili, da nas je imel celo uro v oblasti, smo se nasmehnili in pogledali nase: bil ja Je beli dani (Po £ejkem prevodu)
Bržkone so mu avstrijski pristaši natvezili, da se na Madžarskem pripravlja monarhistični puč._ Videti je, da propadli cesar in kralj še vedno sanja o svoji nekdanji moči. V tej zmoti ga vzdržujejo slabi osebni svetovalci. Madžari mnogo ugibajo, kako naj se iz-nebe nepovabljenega gosta. Karel se baje pogaja s polkovnikom Lebarjem, o katerem je znano, da je velik karlist. Madžarska javnost sodi o tej velikonočni komediji ekskralja Karla bolj posmehljivo kakor resno. Avstrijski državniki se nahajajo v enaki 'zadregi vprašajoč se: Kako je mogel Karel priti na madžarska tla? Ker je povsem mogoče, da je potoval preko Avstrije, pade na vlado odgovornost, ker ga je propustila. Vladni krogi se izgovarjajo, d* so bili popolnoma nepoučeni o Karlovem potovanju. V inozemstvu je napravil dogodek jako neprijeten vtis.
Avstrijsko vprašanje. Kancler dr. Mayr se je vrnil iz Londona in podal v seji glavnega odbora obširnejšo poročilo o uspehu svojih pogajanj. Glede kredita ni nič gotovega, ker zahtevajo finančniki posebne garancije. Dr. Mayr upa, da bo. mogoče rešiti to vprašanje v prijateljskem sporazumu z inozemstvom. Važnega pomena je pa zagotovilo, da dobi Avstrija Ž00.000 ton premoga na mesec več kakor doslej. S tem bo njeni industriji mnogo pomagano. Tudi glede oddaje krav molznic je bil dosežen ozir na sedanje avstr, razmere.
Vedno večji nered v Italiji. Boji med fašisti in socialisti dobivajo resno obeležje. Med obema skupinama vlada silno napeto stanje. Spopadi so navadno jako ostri in končujejo s smrtnimi žrtvami ter s požari. Vsa Gornja Italija je razcepljena na dve skupini, ki si stojita nasproti kakor vojna sovražnika.
V to skupino spadajo tudi agrarni nezadovoljneži, ki napadajo veleposestva in kmetije. V Milanu so vrgli v gledališče bombo, ki je usmrtila in težko ranila večje število gostov. Gledališče je močno poškodovano. Pri Imoli so pretrgali z bombnim napadom na železniško progo promet z južnimi pokrajinami.
Glasovanje v Gornji Šleziji in Poljska. Kakor smo poročali, je izpadlo ljudsko glasovanje v Gornji Šleziji v prid Nemčiji. Umevno je, da so Poljaki zelo nezadovoljni in skušajo rešiti vsaj one kraje, v katerih je večina prebivalstva glasovala za Poljsko. V tem oziru se poljska vlada razlikuje od naše vlade, ki ni doslej storila nobenega resnega koraka, da pri antantnih silah doseže revizijo glasovanja. Zdi se, da bo Poljakom uspelo rešiti vsaj del plebiscitnega ozemlja. Zunanji položaj Poljske je mnogo težavnejši kakor zunanji položaj Jugoslavije. Poljska je izgubila glasovanje v Vzhodni Prusiji; te-šinsko ozemlje so razdelili pred glasovanjem: vele-važno luko Gdansko je zadela enaka usoda kakor jugoslov. Reko; tudi vzhodno gališko vprašanje je bilo rešeno neugodno za poljske interese. Mir s sovjetsko Rusijo lahko razveljavi vsaka nova vlada, ki sledi boljševikom, ali pa Lenjin sam, ako se mu zljubi. Poljska bo morala iskati tesnejših stikov s Čehoslovaško in Jugoslavijo, kjer bo našla — ako se odstrani nesporazum s Češko radi Tješina — odkritosrčno in reelno zavezniško politiko.
Nemiri v Nemčiji. Nemčija je zopet postala pozorišče resnih notranjih nemirov. Zdi se, kakor da bi spomlad vzgibala tudi široke ljudske množice, kakor je vzgibala zemljo. V Srednji Nemčiji, kjer se nahajajo veliki rudniki in industrijska podjetja, so se vneli boji med komunisti in vlado. Komunisti se hočejo po vsej sili s pomočjo terorja preriti do državnega krmila. Zato tipajo in preskušujejo svojo moč v krajevnih izgredih in stavkah. Položaj je resen zlasti v krajih Eisleben, Halle, Bitterfeld i. dr. V nekaterih mestih je došlo do ostrih spopadov med komunisti in vladnimi četami. V teh spopadih je bilo več oseb ubitih, mnogo ranjenih, razna javna in zasebna posiopja pa porušene ali poškodovana. Komunistično gibanje se je zaneslo tudi v Berlin. Tu je morala vlada oni del mesta, kjer se nahajajo vladna poslopja, zapreti z žičnimi ovirami.
Praktični Angleži. 16. marca je angleški trgovinski minister podpisal trgovsko pogodbo med Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. Obe državi sta se obvezali, da odstranita vse zapreke za trgovino in ladje-plovbo, da prenehata s sovražno propagando, da ukineta blokado in vzpostavita pošto in brzojav, kakor je bilo to leta 1914. Angleži so dosegli s tem velik uspeh. Če se bodo ruski boljševiki vedeli držati mirovne pogodbe, imajo Angleži zavarovan hrbet v 1 Indiji in na Orientu sploh, povrh tega pa odprt ruski trg, kjer je sploh propadla vsaka redna trgovina. Tudi za Rusijo pomeni pogodba znaten korak h gospodarski konsolidaciji. Angleži so tedaj mnogo praktičnejši politiki kakor pa Francozi, ki se ne morejo odreči vmešavanju se v notranje razmere Rusije.
In Rusija? Izza ponesrečene vstaje mornarjev v Kronstadtu so zopet utihnila vznemirljiva poročila iz Rusije. Evropa je doživela eno razočaranje več, saj se je splošno pričakovalo, da bo nastopil konec boljševiške vlade, a vstaja je končala enako kot vse poprejšnje, t. j. z zmago rdeče vojske. Zadnje vesti ; iz Rusije pravijo, da je sovjetska vlada odpravila obsedno Stranje nad Petrogradom in da se je položaj zopet „zjasnil“.Treba bo tedaj potrpreti in čakati, da izbruhnejo nove vstaje. — Ni brez zanimivosti, da so se ruski boljševiki in pa Turki pobotali ter sklenili mirovno pogodbo.
Med Grčijo in Turčijo so se 24. marca ob- ; novile sovražnosti. Grki so pričeli ofenzivo proti četam Kemal-paše.
Vladna kriza. Vladi je zopet grozila kriza, ker je došlo radi pisma Ljube Davidovića na ministr. predsednika Pašiča, ki ga je demokratsko glasilo „Demokratija spravilo v javnost, do ostrega spora med demokrati in radikalci. Nevarnost vladne krize je bila par dni popolnoma resna; šele daljša pogajanja med vodilnimi politiki obeh strank so nasprotje odpravila, s čimer je bila nevarnost krize zaenkrat odstranjena.
Veljavnost mirovne pogodbe z Madžarsko. Avstrijskemu kanclerju dr. Mayru so v Londonu zagotovili, da se bo ratifikacija trianonske mirovne pogodbe izvršiia takoj po Veliki noči, pa to bo mirovna pogodba stopila v veljavo in za Madžarsko nastopijo v polnem obsegu vse obveznosti. 14 dni po tem se sestane komisija za določevanje mej.
Tedenske novice.
Z današnjim dnem sem izstopil iz uredništva „Murske Straže“. Zahvaljujem se vsem, ki so razumeli narodno-obrambno delo in mi s svojo naklonjenostjo olajšali stališče pri listu. Sedaj je meja določena in glasilo obmejnih Slovencev lahko ubere prosto pot. Poslavljam se od zelene Mure in kličem vsem znancem, ki ostanejo na naši narodni meji prisrčen : Zbogom !
B. Borko, novinar.
Gornja Radgona. (Predavanje.) V torek
5.	aprila ob 8. uri zvečer priredi urednik B. Borko v tukajšnjem Šolskem poslopju svoje poslovilno predavanje o temi: „Človek in današnja doba“.
V Prekmurje prispe prihodnje dni predsednik deželne vlade za Slovenijo, dr. Baltič, ki se hoče na licu mesta poučiti o politično-upravnih in gospodarskih razmerah Prekmurja.
Poostren pasji kontumac je razglasila deželna vlada za Slovenijo. Nekaj nenavadnega je to, da se zaradi posameznih slučajev stekline kontumacira vsa dežela.
Za inozemstvo se podražijo poštni tarifi s 1. aprilom in sicer: pisma do 20 g. 1 dinar, preko 20 g za vsakih 20 g 50 par; dopisnice 50 par; tiskovine, za vsakih 50 g 20 par. Pripomnimo, da to povišanje velja tudi za poštni promet z Avstrijo, Madžarsko, Cehoslovaško itd.
Letni čas v Avstriji na željo kmetskega prebivalstva ne bo uveden. Tem manj je potreben v Jugoslaviji.
Kaj delajo Habsburgovci? O tem poročajo: Bivši cesar Karl živi v svojem gradu v Švici, veseljači in se osrečuje z otroci. Pred kratkim se mu je namreč zopet narodil sinček. — Bivši knez Oton Windischgrätz se prepira s svojo ženo zaradi otrok. Sta se namreč ločila in bi po razsodbi sodišča pripadla vsakemu dva otroka. Gospa Elizabeta pa otrok ne mara izročiti. Zaradi tega se je knez zatekel k sodniji in prosil za eksekucijo. Sodnija je res poslala svojega organa in par orožnikov, da kneginji odvzamejo otroke. Medtem se je pa zbralo na ulici okrog 150 delavcev, ki so protestirali zoper nasilno odvzetje otrok. To je pomagalo in ostanejo otroci začasno pri materi. Lep primer o nravnosti nekdanjih „najvišjih“ krogov ! — Bivši nadvojvoda Leopold namerava prirediti v vseh večjih mestih Evrope kabaretne predstave (šaljive nastope). Opravilo, ki v današnjih časih več nosi kot pa nadvojvodska čast! Nekdaj so si taki gospodje najemali „dvorne norce“, da so jim kratili čas, zdaj so pa sami postali nekaj podobnega, pa hočejo krajšati čas bogatemu meščanstvu. Tudi — sprememba časov in običajev!
90 milijard zlatih frankov mora plačati Nemčija do 1. maja t. 1. zavezniškim zmagovalcem. Mala drobtinica tega kupa zlata bi imela odpasti tudi na Jugoslavijo. Kar bo Nemčija res plačala, si bodo bratsko razdelili oni „veliki“, naš finančni minister si ne dela nobenih skrbi!
Iz Sibirije se vrača na parniku „Gujaret“, kakor smo že poročali, večje število ujetnikov, med njimi tudi več jugoslov. državljanov. V graških listih beremo seznam štajerskih domačinov, ki se nahajajo med njimi. Med te so všteti : Alojz Klautscher (domobr. pešpolk 26) iz Maribora, Ernest Lasbacher (domobr. pešpolk 26) iz Negove in Emil Vodopivšk (domobr. pešpolk 20) iz Ormoža. Naše oblasti se žal za vračajoče se ujetnike premalo zanimajo. Njihovih imen nikdo ne objavi, dasiravno je med njimi več mrtvih in pogrešanih.
„Vendi“ in Slovenci. Poročali smo že o slovenskem listu, ki ga izdaja v Budimpešti s pomočjo madžarske vlade prekmurski Slovenec prof. Šandor Mikola. Mož ima nehvaležno nalogo, da pere cunje, ki so jih drugi že davno vrgli med staro šaro. On mora zagovarjati prejšnjo madžarsko oblast nad delom Slovencev, iz 80 tisočev „drugih“, ki jih našteva ogrska uradna statistika, sramujoč se priznati, da so «to Slovenci, mora napraviti nov narod in sicer prave pristne Slovence, nasproti katerim so ostali Slovenci Krajnci, Štajerci itd., toda zopet s pridržkom, da spadajo ti Slovenci edinole v madžarsko državo. (!) Preklicano težka naloga! Ampak če prelistamo list »profesorja“, se preverimo, da je on tej nalogi v polni meri kos. Mož piše, kakor da ima pred seboj same prvošolce. Meni, da njegovi čitatelji tako slepo verujejo besedam, ki jih piše, kakor prvošolci svojemu profesorju. Ali ima čitatelje za bedake, ali pa je res
sain neverjetno zloben. V zadnji številki se norčuje iz našega knjižnega jezika, ki baje dela prekmurskim županom h*de preglavice. Oni si baje razlagajo besedo „čigar“ s cigar(a), ne razumejo besede „kolek“ itd. Ne verjamemo, da bi bili prekmurski župani naivnejši nego so njih otroci, ki pohàjajo slovenske šole in jim skupen književni jezik ne dela nobenih težkoč. Koliko desetletij je bilo treba, da so se Prekmurci navadili raznim mongolskim izrazom, kakor biró, követ, püspek
itd., ki so za duh slovanskega jezika docela „neprebavljivi“. Kje je bil branitelj „vendske“ narodnosti v onih časih, ko so bile v ogrski Sloveniji vse sole in vsi uradi popolnoma madžarske; naj objavi g. profesor samo en uradni odlok, ki ga je izdala prejšnja madžarska oblast v pravem pristnem „szlovenszkem“ jeziku?! Čemu je molčal takrat, ko so v Prekmurje in Medžimurje pošiljali učitelje in „cestnike“ (uradnike), ki niso razumeli niti besedice slovensko? Na ta vprašanja bi mogel odgovoriti samo poštenjak, ki se zaveda, da je za svoje delovanje odgovoren pred človeškim razumom in pred moralo. Tak poštenjak pa g. Mikola ni. On sprejema od madžarske vlade denar in vedoč, da je papir potrpežljiv, izdaja pod svojini imenom stvari, nad katerimi se inteligentnemu človeku ne glede na njegov narodni čut, obrača želodec.
To je boljševizem! „Slovenec“ poroča, da so v Italijo dopotovali k trgovinskim pogajanjem zastopniki ruske boljševičke vlade, večjidel krivonosi Židje. Ker so se italijanski cariniki obotavljali, preiskati „diplomatske“ kovčeke, ki, kakor znano, uživajo posebne ugodnosti, so priskočili na pomoč fašisti, narodno pobarvani bratci boljševikov, za katere, kajpa, ne velja noben zakon ter so preiskali boljševiške kovčeke. Na mesto diplomatskih listin so našli : 5 starih dragocenih perzijskih preprog, 1298 kosov srebrnine, 500 kosov zlatnine, kolije s 83 debelimi biseri, polno briljantov, srebrnih servisov, zlate vezenine in več dragocenosti, ki očividno izvirajo iz bivše carske zakladnice.*“ Boljševiški veljaki so tedaj dragocene predmete ukradli iz carskih dvoran. Menda jih niso „podružabili“? V Rusiji namreč umevajo socializacijo tako, da se en ali drugi krivonosec v imenu družbe in proletarske pravičnosti obogati z imetjem drugih. Če bi imeli boljševiki zares socialni čut, bi zlatnino in druge dragocene predmete vporabili za olajšanje ljudske bede. Tako pa se smejo kot navadni tatovi voziti po svetu in uživati diplomatsko zaščito.
„Reichspostw prepovedana. Dunajsko krščansko-socialno glasilo „Reichspost“ je v naši državi prepovedano.
Ženska nezvestoba. Pred mariborsko poroto je bil oproščen kmet Štefan Murko iz Lancevasi pri Ptuju, ki je bil obtožen radi umora svoje žene. Murko se je vrnil iz 6 letnega ujetništva in zalotil svojo ženo v ljubavnem razmerju s 16 letnim hlapcem, s katerim je med vojno rodila 2 otroka. Murko je v svojem razumljivem obupu ženo ustrelil. Pri porotni obravnavi se je zavzel za nj celo državni pravnik. Porotniki so izrekli oprostilno razsodbo.
Mož z dvema ženama. Krojač Ivan Flajšer iz Sv. Jurja v Slov. goricah je mlad, življenjaželen mož. Že zgodaj se je poročil z žensko, ki jo je ljubil. Vojna pa ga je zanesla v tuje kraje in v nemškem Feldbachu ga je Rozika Pucher tako zmedla, da je „pozabil" na svoj zakonski stan. Ker v vojnem času niso bili preveč strogi, kar se tiče ženitvenih dokumentov, se mu je.posrečilo, stopili z Roziko v zakonski stan, Koncem vojne se ]c zopet spomnil, da ima v Slov. Goricah svojo ženo in je zapustil Roziko ter postal zvest soprog prvo žene. Vse bi bilo dobro, ampak Rozika se Je naveličala čakanja na „zvestega“ soproga iz Slovenije. Pisala. ; m je pisma in ga rotila, naj se vendar vrne k svoji ženi, ki še ni pozabila nanj. Eno teh pisem-je dobila v roke prva žena in tako je bil „zvesti“ soprog r. v riukan. Te dni gaje okrajno sodišče v Maribor ■ bsodilo radi dvoženstva. Ker si je povrh tega š; posvojil neko tujo kozo, so mu naložili 5 mesecev Ježke ječe.
Smrt na veš&lih. Dne 26. marca je mariborska porota z 9 proti 3 glasom pritrdila krivdo strašnega umora, ki ga je izvršil lansko leto v mesecu oktobru posestnik Anton Bračko v Vrtičah pri Sv. Kungoti na svoji mladi svakinji Jožefi Barborčan. Jožefo so našli mrtvo, prerezanega r; tu v gozdu blizu njenega doma. Ljudski glas je pripisal krivdo njenemu svaku, s katerim je živela v Čudnem razmerju. Baje jo je ljubil bolj kot svojo ženo. njeno starejšo sestro; posledica je bil nezakonski otrok, kateremu pa dekle ni maralo izdati očeta. Med Jožefo in Antonom Bračko je najbrž došlo do ostrega spora, ker se je Jožefa pričela zanimati za druge fante. Bračko je tajil, da bi umoril svojo svakinjo in je tudi pó obsodbi izjavil, da ni kriv. Med preiskovanjem pa se je zapletal v težka protislovja, ki so kazala, da hoče svoje dejanja skriti. Po krivdoreku porodnikov je sodišče izreklo obsodbo: smrt na vešalih.
Poneverba. Kakor povzamemo iz mariborskega „Tabora“, je bivši uradnik okrajne bolniške blagajne v Gornji Radgoni Josip Spazzapan priznal, da je poneveril v svojem uradu 27.548 K 80 v. Izgovarja se, da je padel v nesrečo z raznimi špekulacijami, v katero svrho je uporabljal blagajniški denar. Kake „špekulacije“ so zapeljale g. Spazzapana k poneverbi, je gornjeradgonskim domačinom dobro znano. Čudijo se, da se niso poklicane oblasti že poprej bolj zanimale za razmere pri okrajni bolniški blagajni v Gornji Radgoni
Izdali so se! Radgonska mestna občina je povabila razmejitveno komisijo, naj pošlje svoje zastopnike h komisijonelnemu stavljenju mejnikov ob Muri. Radgona je ta poziv zavrnila s posebno noto, v kateri izraža svojo hudo užaljenost, ker se ji ni posrečila snubitev slovenskega ozemlja na desnem murskem bregu Radgonski mestni očanci so namreč pričakovali, da jim bo razmejitvena komisija pridobila nele tzv. Spodnji griz, ampak celo — kakor se izražajo v svoji „noti“ — Gornjo Radgono in Apačko kotlino. Mi smo vedno trdili, da Radgoni ne gre za Spodnji griz, temveč da si hoče priboriti Gornjo Radgono in kar največji kos Slov. goric. Ampak mejniki se bodo kljub temu postavili, pa četudi bi morali stati v trdih radgonskih bučah!
Tovarna vžigalic zgorela. V Rušah pri Mariboru je požar popolnoma uničil tamošnjo tovarno za vžigalice. Tovarna je bila v slovenski posesti. Škodo cene na 3—4 milijone kron in je po večini krita z zavarovalnino.
Gornja Radgona. Na Veliki petek zvečer je v tukajšnji šoli predaval gornjeradgonski rojak, g. univ. prof. dr. Ve b e r o sodobnih filozofskih problemih, zlasti o materijalizmu. Gospod profesor je došel v obiske svojim starišem in se rade volje odzval vabilu, da priredi predavanje za svoje rojake. Kljub temu, da je bilo za razglasitev na razpolago samo par ur, se je zbralo v šolskem poslopju lepo število poslušalcev, ki so z neobičajnim zanimanjem sledili temperamentnemu, prepričevalnemu govoru g. univ. profesorja, dasiravno je marsikateri poslušalec prvikrat slišal o velikih vprašanjih sodobne filozofije. G. profesor si je s svojim nastopom pridobil splošne simpatije.
Gornja Radgona. Na Veliki petek je umrla tukajšnja posestnica Ana Zemljič. Pokojnica je bila več let v samostanu. Pogreba, ki se je vršil na velikonočno nedeljo, se je udeležilo mnogo občinstva. H grobu so jo spremile mladenke Marijine družbe. Naj ji sveti večna luč!
Ljutomer. Narodna šola v Ljutomeru vabi na šolarsko prireditev, ki se vrši v nedeljo 10. aprila v telovadnici. Na sporedu je igra „Dim“ v treh dejanjih in spevoigra „Letni časi“ s klavirskim spremljevanjem po učenski Veri Kajčevi. Začetek točno ob 'A 4. uri popoldne.
Za mater legijonarja drja Dimoviča smo prejeli nadalje od poštnega urada v Slatlni-Radencih znesek 40 K. — G. A. Gorše je nabral v Gornji Radgoni večjo svoto. Imena darovalcev izkažemo v prihodnji številki.
„Kolo jugoslovensklh sester“, organizacija, ki ima namen združiti slovensko ženstvo za javno delovanje po vzoru „kola srbskih sestara“, ki se je zlasti v osvobodilni dobi dobro obneslo, se je osnovala pretečeni teden v Ljubljani. Društvo bo imelo svoje podružnice tudi na deželi: Ako bo res delovalo po začrtanem programu in ne bo samo štafaža za gotove osebe, kakor je žal lepa vrsta naših društev na deželi, je njega obstoj samo pozdraviti.
„Odpevi pri lavretanskih litanijah.“ Za mešani zbor zbral in pritedil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 K. Knjižica obsega 46 napevov za vse dobe cerkvenega leta oziroma za Marijine in Gospodove praznike. Več napevov je tudi, ki niso bili dosedaj še nikjer objavljeni. Priporočamo to zbirko ne samo cerkvenim zborom, marveč tudi vsem prijateljem cerkvenega petja.
Novakova slovenska stenografija je izšla v 4 predelani izdaji. Ta knjiga je postala prav potrebna, ker je že leto dni ni bilo dobiti. Novak je izločil stavke, ki so nas spominjali na preteklost in jih nadomestil z novimi, ki odgovarjajo sedanjim razmeram. Novi so Samoznaki za Srb in njega izpeljanke. Da je knjiga strokovna na višku, nam dokazuje že avtorjevo ime. Avtogram, ki ga je oskrbel prof. Osana, je prav čeden in ličen — Stenogram se bere čisto, jasno in razločno. Cena knjigi 52 K in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. V tisku je Slov. stenografska čitanka, ki izide kmalu po Veliki noči, ki bo omogočila, da se stenografi še naprej izpopolnjujejo v stenografiji.
Parni kotel. Spisal ing. Gulič. Ta strokovna knjiga izide kot prvi zvezek nove „Znanstvene knjižnice“, ki bo izhajala v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Založništvo je pripravljeno uvrstiti ob koncu knjige nekaj strokovnih oglasov priznanih tovaren in tvrdk, ki se bavijo s predmeti spadajočimi k stroki. Povdarjamo pa, da se gre samo za strogo strokovne oglase, ki bodo čitatelju v korist in orijentacijo; tudi pridejo v poštev samo povsem zanesljive in preizkušene tvrdke. Zastopništva takih* tovarn in tvrdk na to opozarjamo.
Zahtevamo davčne knjižice.
V tej zadevi je poslanec dr. Josip H oh n j ec dne 26. marca stavil na finančnega ministra to-le interpelacijo:
Davčna bremena, navaljena na ramena delavnih slojev, rastejo ne le samo od leta do leta, marveč od mesca do mesca. Kmet, obrtnik in delavec v naših pokrajinah opazuje s težko pritajeno nevoljo in z nekako grozo to strašno porast izplačil, s katerimi njegovi dohodki ne stojijo v pravem razmerju. Ali zadolžiti posestvo, ali pa ga prodati ter po širokem svetu iskati zaslužka : taka bodočnost se prav mnogoteremu našemu kmetu pod ogromnim pritiskom zaporedoma naraščajočih davčnih bremen obeta že v najbližjem času.
Mučno vpliva na slovenskega našega kmeta zavest, da so davčna bremena v naši državi nesorazmerno in nepravično razdeljena. Greh je zoper socialno pravičnost, ako se na gospodarsko šibke in slabe, navaljujejo takšna bremena, da pod njihovo težo omahujejo in padajo, dočim se velekapital, ki ima prevlast v industriji in zlasti v naši državi redno obraniti najhujšega pritiska. Protivno je tudi ne samo socialni pravičnosti, marveč tudi državni ideji, ako so davki neednako razdeljeni po raznih delih naše države, da morajo nekatere pokrajine plačevati sorazmerno veliko več davka kakor druge. Sloveniji je vsaj na tem polju prisojeno prvenstvo. Bati se je, da bodo državni oblastniki, ki se tako radi širokoustijo o ednakopravnosti kot trdni podlagi naše države, napram zahtevi o enakopravnosti v vprašanju davkov še dolgo ohranili gluha ušesa.
Našega kmeta tudi jako muči tista negotovost, ki je v slovenski pokrajini zadnji čas zavladala glede na predpis in odplačevanje davkov. Vsepovsodi se kmetje pritožujejo, da nimajo nobenega pregleda, ali so že poplačali vse davke, ali ne, in koliko še znašajo ti davčni zaostanki za kako leto. Ne po lastni krivdi, marveč vsled krivde davčne oblasti morajo plačevati velike opominjevalne stroške. Poleg zamudnih obresti, ki znašajo 4%, morajo še plačati ogromne opominjevalne pristojbine, ki znašajo 4 K od vsakih 100 K davčnega zaostanka. Dočim so opominjevalni stroški prej znašali k večjemu kaki 2 K, danes znašajo na stotine in tisoče kron. Kmet, ki je vplačeval veliko svoto denarja za razne davke, je sedaj trdno prepričan, da je zadostil svoji davčni obveznosti za dotično leto. Naenkrat pa dobi od davčne oblasti opomin, ki zahteva nova ogromna vplačila in obenem še velike opominjevalne stroške, ker ni pravočasno plačal davke.
Tako se javnost vedno znova razburja in ljudstva se polašča vedno večja nezaupnost napram finančni oblasti. Ljudje stojijo povsod pod vplivom splošnega občutja, da so popolnoma izdani samovoljnosti davčnih oblasti, ki tega nereda ne odpravijo, marveč se ga poslužujejo kot sredstva za svoje fiskalne nagone.
Zato naši davkoplačevalci odločno zahtevajo od finančne oblasti, da napravi v Sloveniji red v zadevi davkov, njih predpisa in odplačila. Davkoplačevalci morajo vnaprej in pravočasno znati, kaj in koliko morajo plačati davkov. Vnaprej in natančno se mora določiti, koliko bo jim treba plačati tega in onega davka (zemljiškega, hišnega, osebnodohodninskega itd.), koliko teh in drugih doklad. Radi tega naši davkoplačevalci zlasti še iz kmetskih krogov nujno zahtevajo,
da se jim zopet da davčna knjižnica, kjer bo podrobno' in natanko določeno, koliko je treba plačati po edinih davkov, in koliko in katerih doklad, in kjer bodo tudi naznanjeni roki, v katerih zapade kak davek. Te-knjižice bodo tudi služile kot najboljše dokazilo že vplačanega davka; sedanji odrezki položnic so namreč nezadostno dokazilo, ker ni natančno izraženo, kaj se je pravzaprav plačalo, in ker se lahko izgubijo.
Vprašam gospoda finančnega ministra:
Ali je voljen odrediti, da se v Sloveniji takoj vpeljejo davčne knjižice?
Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine 1 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej, Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Feller-jevih Elza-kroglic ! Te so dobre 1 6 škatljic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej,ra najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatg ! št. 326, Hrvatska.	C.
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil, Geist“ Versandstelle Epl. 326, Wien I. Nibelungeng. 2.
lern ff D bilhnnira razume tudi lahko lauti au tlUllllft lili domačo delo. Plačilo po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe na Benjamin Dibelčar, kleparstvo in trgovina v Gornji Radgoni.
Ženitna po*
aa»	Mladenič nad
sl 13ga S3« 30 let star, izobražen, v pisavi in računstvu dobro izvežban, v gospodarstvu zanesljiv, z nekaj premoženjem, se želi poročiti na manjšo gospodarstvo, gostilno ali trgovino, sprejme pa tudi primerno službo. Dopisi se prosijo na upravništvo „Murske Straže“ pod „Trezen značaj št. 32.
Notar Požun v Gornji Radgoni sprejme takoj uradnika ali stenografinjo zajedno strojepisko. — Plača po dogovoru.
Učenca sprejme v ^	■■ *** trgovino z
mešanim blagom Franc Repič, trgovec v Ljutomeru.
^%***>1*«* raznih debelosti, IvCSn" 3-80 m in 4 m dolge, late, tramiče, (Stafelne) roženice in tramovje, za mizarje, tesarje, stavbe in domačo rabo ima na zalogi Gospodarska zadrega v Gornji Radgoni.
Advokat
dr. Kimovec
preje v Trstu
preselil je pisarno v
Maribor, Sodna ul. 14
Novo dospelo!
Vsakovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke, platno, bar-hente, Židane in vsakovrstne druge robce, cefirje, in sploh vso manufakturno blago kupiš vedno najbolj po ceni pri
Gospodarski zadrugi o Gornji Hadgani.
Velika izbiral	Dobra postrežba!
fNajvečja zalaga
Irnt cinmnrpyntr r#*nnrf
razno-
vrstnih
kot slamoreznic, reporeznic, alfa-separa-torjev, čistilnikov (trijerjev), vejalnih strojev, viteljnov (gepelnov), mlatilnic i. t. d. pri
Oaspodarshi zadrugi v Gornji Radgoni I
Nainižje sene!	Ogled zaloge prost! I
j
r
• Belo nemško
v vrečah, kakor tudi
Jedilno sol, industrijsko sol, sladkor, bučno olje
itd. oddaja po najnižji ceni
Tvrdka flitoiTonejc ia drug Maribor
^	Zahtevajte cene!	^
Trgovina in zalogti l«i SnsinnB Msilllhnn Sedlarska delavnica flieksandnnm c. 13 lile uPQmDiJ9 iliURDDP Horošba cesta 17
Zaloga konjskih oprem za lahke in težke vožnje, kakor tudi razne potrebščine za konje, svetilke, biči za kočije, torbice in ovratniki za pse, kovčeki in torbice za potovanje, obnošene opreme in sedla, vrvarsko blago, gonilni Jermeni iz najboljšega usnja za mline, žage itd. itd. v vsaki širini 30 do 200 mm.
Postrežba točna in solidna!_____________________Postrežba točna in solidna!
Cenjenim gostilničarjem občin Gornja Radgona, Radenci, Mala Nedelja, Sv. Jurij ob Ščav. in Apače naznanjam, da sem
Naznanilo!
otvorit ZALOGO PIVA
Na razpolago bom imel vse vrste pivo. Najboljše črno marčno pivo !3stopno, kakor pred vojno iz pivovarne Götz v Mariboru. Za shrambo piva imam dobro urejeno ledenico. Pivo se lahko dobi ob vsakemčasu od 5. marca naprej. Vsem gostilničarjem zgoraj omenjenih občin se vljudno priporoča
Ivan Vaupotič, gostilničar, Gornja Radgona.
i
e
8
1
i
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
r. za dr. z n. z.
SP <5®	nafti jTlSUsprejme in jih obrestuje po najvišji
^Ib €ÌSfi 1IT1 f» WlOüi« obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega !eta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v.
g» a i fl i ^ na osetmi kredit, na hipoteke, trgovske kredite in «P syPjf li C§ v tekočem računu daje pod najugodnejšimi ptgoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove ’ pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10'kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.v.v/.v.v.v.v.v.v.v.v
fLÜfsiclü© ere80 vsalf	oc*8- do 12--ure ^op°^iie-
se daiei°) prošnje sprejemajo in vsi drugi uradi
uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.	BRICI posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori so v lastni hiši, Glavna cesta štev. 14, zraven kolodvora.
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža“.	Odgovorni urednik: Božidar Borko.	Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.