OBRTNIK
Političen in strokovnjašk list za obrtni stan.
,Obrtnik” izhaja 8. dan vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 1 gld. 50 kr. — Za pol leta 75 kr. — Za četrt leta 40 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se v „Narodni Tiskarni” Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati
se računajo Sstopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje.
Socijalno uprašanje v mestnem zboru.
Naši mestni očetje, katerim se dosedaj še ni bilo | pečati s socijalnim uprašanjem, bili so silno presenečeni, viditi prvikrat združeno malo obrt v brezozirnem boji proti tovarni, in najtežje hodilo jim je to, da so bili oni, katerim je socijalno teženje in propad male obrtnije, kakor bi Nemec rekel „Butten”, — poklicani razsojevati prepir, ki more spraviti slehernega v zadrego, ki nima pravega pojma o zahtevah sedanjega časa, pa tudi ne o koristih naroda svojega!
I)a govorimo jasno, stvar bila je ta:
Tukajšni mizarji, ki so imeli pred kacimi 15 leti še obilo dela in najmanj 4krat toliko pomočnikov, kakor danes, zgubili so vsled razširjajoče se kupčije z mizarskim blagom, z združenjem različnih obrtij, ki kupoval-cem bolje ugajajo, jedno polovico svojega delokroga. Ko liko je danes še tacih, ki bi pri mizarju naročili postelj-nak, mizo ali drugo opravo, vsaj se to vse v naj lepših izvodih za male mesečne obroke narejeno dobi! Ne treba tedaj preskrbeti jedne stvari pri mizarji, druge pri ta-petarji, tretje pri pleskarji itd. Popolno hišno opravo do najmanjše stvarice postavi v sobo jedna sama tvrdka. To predočilo se nam je jasno pri razstavi v „Rudolfi-numu”. Kupčevalcu in izdelovatelju „meublev1* zadostuje, da mu naročnik pove „styl“ v katerem želi izdelano hišno opravo, — in skrbi za drugo je prost!
Očividno je tedaj, da je mizarstvo samo zasš v tej stroki moralo zaostati. Da pa tudi ni mogoče vsem pričeti enake kupčije, ki zahtevajo mnogo fonda in bi v večjem številu, kakor jih imamo itak obstati ne mogle, je umevno samo o sebi.
Poprijeti se je bilo tedaj našim mizarjem dela, kojega ni mogoče v zalogo naprej izvršiti, — in to je stavbenega mizarstva. Ker se navzlic vsej mizeri, v kateri živimo vendar sleherno leto postavljajo nove stavbe, kazal se je pri tej stroki malim obrtnikom še vedno neki delokrog zadostujoč njihovemu obstanku. A tudi v to stroko prodrli so tako zvani podjetniki za vse, ki z nižjemi ponudbami delo prevzemajo, ali pa cene toliko potlačijo, da mali ponudniki, ki se pečajo jedino le z jedno stroko, ž njimi izhajati in tekmovati ne morejo.
Dokler je v narodno gospodarskih načelih prevladala misel, da se more in sme višja moč kapitala brez-ozirno vporabljati, dokler je bila Darvinova teorija, da je naravno, „da močneja zver slabotnejo požre“, tudi z ozirom na človeštvo v veljavi, se nihče ni začudil, če je najnižji ponudnik delo dobil. To se je zdelo celo nam obrtnikom, ki smo izgojeni v isti dobi židovsko-liberalnih načel tako naravno, da niti sami nismo ugovarjali.
Nasledki te gospodarske politike so danes za slehernega oči vidne in leži brezmejna moč in gospodarstvo velicega kapitala edino v učinkih te politike.
Trebalo je priti do skrajne meje uničenja rokodelstva in obrti, trebalo je grozovitih izbruhov socijali-
stičnega proletarijata, ki je leto za letom naraščal predno so državniki spregledali, da bode spravila neomejena obrtna svoboda sedanji družbinski ali socijalni red iz svojega tiru.
Presvitli cesar sam inaugoval je konservativno obrtniško zakonodajo s prestolnim govorom 1883 1., in od takrat prodrla je ta misel v vedno večje kroge. Čeravno se konservativna večina še ne upa odločno postopati nasproti vplivnemu manšesterstvu, vendar je mala okolnost napotila obrtni stan k novemu življenju v obrambo svojega obstanka.
Misliti bi bilo torej, da bode v našem narodu, ki je po svoji zgodovinski priteklosti tako rekoč prisiljen držati se konservativnih načel v gospodarski politiki, našla obrt varujoča zakonodaja živahen odmev, a temu ni tako 1
Naši veljaki in voditelji, da vse naše razumništvo, katero se vsled narodno političnih bojev za gospodarske vprašanja doslej ni brigalo, ostalo je za tekom časa, — in ideje, ki bi delale čast vsacemu požidjenemu velekapitalistu dičijo čelo zastopnikom materijelno najbolj pro-palega naroda!
Tudi naši obrtniki, ki sedijo za zelenemi mizami napoljeni so deloma z istim duhom in njih, milostno rečeno, čudno obnašanje nasproti lastnim sodrugom kaže jih v polnem svitu!
Mala obrt ni našla zaslombe v lastnih zastopnikih. Dva možaka, gg. dr. Vošnjak in dr. Tavčar, ki ne spadata mej naš stan, kojim se je „doktorstvo“ že mnogokrat predbacivalo, našla sta prave besede v označenje početja, ki ni v protivji le z narodnimi idejami, temveč tudi v nasprotstvu z duhom časa, ki veje po vseh državah !
Poročilo ob enketi za upeljavo delavskih zbornic na Dunaji.
Kakor znano, predložili so „liberalni" poslanci državnega zbora, Plener, Exner in Wrabetz s sodrugi, pred dvema letoma načrt zakona, po katerem naj bi se ustanovile, podobno sedanjim kupčijskim in obrtniškim zbornicam, delavske zbornice po različnih večjih mestih v Avstriji. Ob jednem predložili so pa tudi načrt za spremembo volilnega reda za državni zbor, tako da bi delavske zbornice dobile pravico voliti devet poslancev v državni zbor. Zbornica v Ljubljani, Gradci in Celovci volile bi po omenjenem načrtu skupaj jednega poslanca. V pretres te zadeve volil je državni zbor poseben odbor, kateremu je načelnik češki poslanec Adamek. Poročevalec je bil s prvega naš poslanec profesor Šuklje, ki je pa ta posel odložil. Poročevanje prevzel bode sedaj najbržje polski poslanec Sztepanovvski.
Ta odbor sklenil je sklicati enketo, v katero se majo poklicati le delavci in pa take osobe, ki so delavci bili, katerim je torej teženje delavcev iz lastnih skušenj znano. Vsled tega sklepa bilo je poklicanih na Dunaj ‘26 delavcev in trije obrtniki. Mej poslednje spada vodja socijalno-demokratične stranke Gehrke na Dunaji, potem M. Kunc v Ljubljani in jeden obrtnik s Poljskega.
Ker se je neki veščak zaradi bolezni odpovedal, udeležilo se je te enkete 25 veščakov.
Da stvar, ki utegne vsaj v bodočnosti dobiti važen pomen v našem socijalnem in političnem življenji, tako pojasnim, kakor zaslužuje, omeniti moram pred vsem to. Odbor je prvi načrt v marsikaterih točkah premeni); najvažnejša prememba za delavce je ta, da se imajo članom zbornice plačevati dijete ali odškodnina za zamudo svojega posla, dočim so liberalci v svojem načrtu izrekli, da imajo člani zbornice (delavci) ta posel zastonj opravljati Tudi naj bi dobile mesta Zader, Splet in Dubrovnik svoje zbornice, na kar so bili libeialci, ne vem zakaj,— pozabili.
Druzega načrta, o prenaredbi volilnega reda pa ta odbor ni vzel v pretres, kar nekako kaže, da se večina ne strinja s tem, da bi se zbornicam podelila pravica, voliti zastopnike v državni zbor.
To bode torej zadostovalo za podlago objektivnemu poročilu, kakeršno mislim podajati in razsodni čitatelj sklepal bode lehko o stališči, katero je zavzemal veščak iz naše ožje domovine in pisatelj tega poročila.
Pred vsem naj omenim, da ne spadam k nobeni stranki v našem socijalno-političenm življenji. Pač se moji nazori tu in tam strinjajo ali dotikajo mišljenja druzih strank, a mnogoletna skušnja odkazala mi je tak prostor, da sem, — ker si privržencev ne iščem, jih tudi ne potrebujem, — le stranka za svojo osobo
Moje stališče bilo je torej nekako ekskluzivno, zato pa tudi nezavisno: in ker sem vajen biti porok svojim besedam, poročal bodem o stvari popolnem objektivno, ne meneč se za to, ustrezam li s tem različnim strankam ali ne !
O ekspertizi dobili bodo udeleženci stenografski zapisnik; se li bode ta tudi širjim krogom objavil, tega ne vem, ker nas veščakov ne varuje imuniteta in se je od socijaluo-demokratične stranke mnogo govorilo, kar državnim pravduikom, ki imajo po postavi o stvari razsojati, najbrže ne bo ugajalo. Da me nikdo napačno ne umeje, naj omenim, da iskreno želim objavo celega zapisnika, ker bi to po mojem mnenji v spoznanje cele stvari vsem strankam le koristilo.
Poročal bodem torej večinoma le o svojem stališči in o drugih toliko, da se stvar razume. Navzlic temu pa se smete zanašati, da bode moje poročilo istinito, ker ne pripadam oni židovski kliki, ki je vzela zavijanje in laž pod svojo posebno varstvo, da bi tako pokazala ogromno zaslombo, katero ima v krogih delavskega ljudstva.
Po državnega zbora predsestvu prejeli so vsi veščak i načrt omenjene postave, da se o nji pouče in pa šestero vprašanj, na katere jim bode odgovarjati.
Ta vprašanja so:
1.	Je Ij po zakonskem načrtu nameravana institucija prava in zaželjeua oblika za zastopanje gospodarskih in političnih interesov delavskega stanu?
2.	Je li nameravana jednostavnost, s številom in oko lišem obstoječih kupčijskih in obrtniških zbornic priporočati ?
3.	Je li utemeljenje aktivne volilne pravice na podlagi članstva pri boluišni blagajnici pravo?
4.	Kako bi bilo mogoče sestaviti skupine po poklicih?
5.	Ali se more priporočati za volitev listni skrutinij?
G. Je li kompetenca delavskih zbornic pravilno odmerjena ; aii se morejo odobravati določbe glede poklica izvršiteljev?
Ko sem si odgovore na gornja vprašanja po svojih nazorih določil, dobil sem v roke še neko brošuro izdano po dr. Viktorji Adlerji uredniku organa socijaluo-demokratične stranke od leta 1886., katera razpravlja isto vprašanje; in tako seznanil sem se z nazori te stranke do dobrega.
Na Dunaji pa je poleg socijalno-demokratične stranke tudi stranka delavcev, ki se imenuje „krščansko socijalna stranka1*.
Od poslednje stranke dobil sem jaz, in kakor sem na Dunaji videl, tudi drugi vnanji veščaki vabila, da se pred zborovanjem snidemo na skupni pogovor.
Meni je vabilo dobro došlo, kajti bilo mi je na tem, čuti tudi nasprotni glas, — in socijalnim demokratom pod vodstvom žida dr. Adlerja bodi povedano, — prav nič se ne sramujem, da sem zašel v družbo krščansko-socijalnih delavcev pod vodstvom duhovnika Eichhorna!
Sešli smo se torej v neki restavraciji, veščaki omenjene stranke z Dunaja, Poljaki, Čeh', jaz, — in pa neki mladi delavec iz mesta Steyer imenom Frimmel. Poslednji mož, o katerem mi bode še govoriti igral je pri našem zboru ulogo izdajalca.
Gosp. Eichhorn in pa načelnik pomočnikov zadruge strojarjev na Dunaji, g Roth, razdelila sta nam majhno J brošurico, v kateri se izraža mnenje in odgovarja na stavljena vprašanja s stališča krščansko socijalne stranke.
Jaz sem brošurico v naglici pregledal ter takoj omenil, da najbrže ne pojde, da bi se popolnoma strinjali. Nekatere ideje mi pač ugajajo ; a ne vse! Poljaki in Čehi so rekli, da imajo o vseh vprašanjih že imperativni mandat, da jim torej ne bode mogoče v brušuri omenjenih nazorov( uvažati, ko bi se z njihovimi lastnimi ne strinjali, in ostavili so družbo, ker so imeli še druzega posla nekoliko prej.
Omenjeni Frimmel razgovarjal se je z gosp. Eich-hornom nadalje' in ker je stokal, da stanuje daleč iz mesta, dal je g. Eichhorn Rothu jeden goldinar, da mu preskrbi fijakarja. Razgovor vršil se je pri mizi v prosti mejsobni zabavi, ne da bi nas bil kdo le neposredno silil, kaj in kako imamo odgovarjati. Sploh so pa bile predmet razgovoru tudi druge stvari, ki se neso dotikale našega poklica; in s tem razšli smo se brez najmanjše zarote.
Iz te postranske okoliščine, katero sem natančneje, nego je pravo za pravo vredna, zabeležil, sklepati je lehko na zlobnost in perfidnost Dunajskega židovskega čas nikarstva, ki je to malenkost, kakor ste gotovo brali, toliko na široko razpravlj lo in pa g. Eichhorna in njegov i „katekizem*1 na tako surov način napadalo.
Da mi ne bode treba te zadeve pozneje še jedenkrat omenjati, naj povem, da je pri drugi seji ekspertize po slanec dr. Pernerstoifer vso stvar spravil pred sejo, za-| htevajoč, da se to nezaslišano početje krščansko-socijalne j stranke in g. Eichhorna zabeleži v zapisnik, ker je poslednji nekda tudi dva člana odbora na tem shodu raz-! žalil. Unela se je zaradi tega jako neprijetna debata mej j Pernetstorferjem, Wrabtzem in Luegerjem. Poslednji je rekel, da se vender ne more prištevati hudodelstvu, če se krščanski delavci isto tako snidejo, kakor socijalno demokratični Jaz sem prosil za besedo ter v svojem in j v navzočih imenu stvar pojasnil, trdeč, da na naše mišljenje nikakor ni uplivalo itd.
K r se nam je pa čudno zdelo, odkod je dr. Pernerstoifer vse to izvedel, ker smo bili sami mej saboj, pre dstavil se je že omenjeni Frimmel ter izpovedal, da je on slišal razža!ujoče besede, katere je neki govoril g. Eichhorn, — in tako spoznali smo, kacega tička smo imeli mej saboj. - Privoščimo ga socijalnim demokratom!
Ta Frimmel, kateri je, da resnico govorim, o stvari najmenj razumel, kojega govori n-so bili druzega, nego premljevanje časnikarskih fraz, — ki je z Dunaja, ne vem zakaj, — iztiran; postal je vsled te izdaje prvi ljubljenec ! Židov, in gotovo ste opažali, kako ljubeznjivo in temeljito I so se židovski časniki pečali s to osobo
Neizrečeno sovraštvo židovstva in njegovih privržencev do vsega, kar „po krstu diši11 označuje nam opisani dogodek, in čuditi se moramo vstrajnosti krščansko socijalne stranke na Dunaji, ki navzlic tolikim zlobnostim, s j katerimi se preganja, ne izgubi poguma!
Po teh opazkah, katere so bile potrebne, da se na-daljna stvar umeje, preidem k ekspertizi.
Predsedoval je poslanec Adamek. Navzočo i so bili člani odbora in tudi nekaj druzih poslancev in zastopnik ministerstva. Pri prvi seji bila sta tudi poslanca Šuklje j in Schvvegel. Dohajali so pa na kratek čas tudi drugi poslanci mej njimi knez Lichtenstein, grof Belcredi, Vošnjak itd.
Vsak veščak dobil je k jednomu vprašanju le jedenkrat besedo. Vnanji veščaki govorili so vseskozi stvarno j in kratko na vprašanje; — socijalni demokrati pa so upletali v dolzih govorih različne odnošaje vmes, ki neso I bili v nikaki zvezi s predmetom. To je bilo tudi uzrok, da nas je predsednik vedno opominjal, naj svoje mnenje na kratko izrazimo, kar smo morali tudi storiti sicer bi bili še osem dnij na Dunaji.
K prvemu vprašanju dobil sem prvi besedo. Ker j svojega odgovora nesem zapisal, mogoče mi je le jedro svojega govora podati, istotako bodem to storil pri drugih govornikih.
Izjavil sem, da ne morem pritrditi, da bi dobil po predloženem načrtu delavski stan v obče pravi in zaželjeni zastop kajti poleg pomočnikov (Hilfsarbeiter), ki dobijo v zmislu načrta volilno pravico za zbornice, ostaja ogromno število ljudij, kateri se morajo delavskemu stanu prištevati, ne da bi bili pomočniki, zmislu tega zakona.
Mej te štejem kmetiške delavce in težake in najmanjše kočarje, osobe, ki se pečajo s hišno industrijo in J samostalne rokodelce, ki plačujejo najnižji davek. Ker ta ! d l delavskega stanu nema svojega zastopa v obrtnih zbornicah, ostal bi torej na cedilu,
Slovenski obrtniški stan pa nema niti po svoji zbor niči stanovskega zastopa, ker ta nema pravice voliti svojega zastopnika v državni zbor.
Po mojem mnenji bi bila le upeljava občne vo-j lilne pravice, če prav omejene, jedini pravi in najboljši zastop interesov delavskega liudstva, in uspešneji, | nego vsaki drugi jednostranski poskus. Le po občni volilni
pravici izvoljene zastopnike moram imenovati Ijmlske zastopnike, in jle tem bi bilo mogoče, uvesti socijalno zakonodajo v zmislu pravih potreb delavskega ljudstva.
Zustop pomočnikov bil bi jednostransk, kakor je sedanji zastop ljudstva, in bi prouzročil nove in brezuspešne borbe.
Ne morem torej reči, da bi bile te zbornice pravilni zastop delavskega stanu v obče.
Pomočnikom bi pač koristile, a le tedaj, če se jim da pravica \obti zastopnike v državni zbor; brez te pravice pa zbornic niti za pomočnike ne morem priporočati. Za posvetovanje in za prošnje imamo pač dovolj naprav; v zadrugah, društvih in zborih. Posvetujemo in peticijo niramo lehko tudi brez zbornic.
Temu namenu zadostovale bi bile zadruge; a izpeljava tega zakona bila je taka, da jih vsaj pri nas danes nihče ne mara. Obrtnik zato ne, ker je obupal iu nič več ne pričakuje, pomočniki pa zato, ker se jim drugi poti boljši zde, nego zadružna organizacija. Zatem govoril je g. Gehrke ter razvijal program denašnjih socijalnih demokratov. Rekel je, da vsprejmejo zbornice, če se načrt zakona predrugači v njihovem zmislu, da dobijo odločilno pravico v vseh stvareh delavskega osobja; a da zahtevajo prej in slej občno neomejeno volilno pravico. Obrtni stan ni več v poštev jemati, kajti kmalu ga ne bode več, in potem bode tudi razlik, kakeršnib sem jaz omenjal, konec. Idejal te stranke je, kakor sem iz dolzega govora posnel, da se prej ko mogoče uniči srednji stan, zategadel mora delavska stranka podpirati velike kapitaliste v jedna-kem smotru; posebno pa zato, ker ima „bourgeoisija" omiko ljudstva na svojem praporu; dočim so vse misli, naperjene na zaščito srednjega stanu, reakcijonarne
Vsi delavci, ki neso v soglasju ž njimi ne razumejo svojega stališča iu se le za nos vodijo. On, in tudi vsi drugi govorniki te stranke, katerih posebej ne bodem omenjal, ker so jedno in isto govorili, stavili so take zahteve, po katerih bi bili gospodarji v vseh obrtih in čun neizvršljiveji program so objavlja1!, tem bolj pritrjevali so jim liberalni poslanci tega odbora, kajti dobro so vedeli, da spravijo s tem le večino v zadrego, in da se jim je tem manj bati izvršitve, čim radikalnejše terjatve se bodo stavile.
Vnanji veščaki izrekli so se pod različnimi pogoji za zbornice, a zahtevajoč, da se jim da pravica voliti za državni zbor lastne zastopnike. Poudarjali pa so vsi po trebo upeljave občne volilne pravice.
V tem poslednjem razlikuje se krščansko-socijalna stranka od nas vseh, da ne zahteva občne voli ne pravice Zastop delavcev po zbornic«b odobruje, a terja tudi, da se da malim samostalnim rokodelcem, katere želi v in teresu pomočniškega stanu ohraniti. — stanovski zastop kakeršnega jim manjka. Ujieljati bi se morale torej še rokodelske in krnetiško zbornice, da bi vsi delavski stanovi svoj zastop dobili Če se le pomočniki organizujejo kot stan nasproti posestnikom, bode socijalni razdor še večji, in pomočniki j»ri hišni industriji in drugi služniki ostali bi brez zastopa. Ta stranka tudi želi razliko mej izučenim rokodelcem in dninarjem. Najboljši zastop za prve, našel bi se v upeljavi starodavnih zadrug, ki so bile nekdaj najboljši zaščit rokodelstev in srednjega stanu.
Nameravana institucija ni prava. Uničila bi rokodelsko organizacijo, ne da b' fabriškim delavcem zato korist nastala.
Zatem govori! je veščak g. Axman, načelnik društva trgovskih pomočnikov na Dunaji, kateri neso izraelskega rodu Ta mož, ki je izvrsten govornik, obžaloval je pred vsem, da se o priliki, ko se razgovarja tako važna postava na trgovce niti mislilo ni, in le v zadnjem trenutku bil je poklican on kot jedini zastopnik tako mnogoštevilnega stanu. On zametuje načrt tega zakona, ker se ne strinja s tem da bi se spravili delavci vseh kategorij pod jeden klobuk socijalnih demokratov. On pripoznava inteligenco delavcev, a trgovski pomočniki se še neso navzeli soci-jalno-demokratičnega duha, ga tudi ne trebajo, ker ta ni jedino izveličaven, in — on odločno protestuje, da bi se trgovske pomočnike spravilo v jedno vrečo pri zbornicah z druzi mi delavci.
Tudi se ne zadovoljuje s tem, da bi se spravili v posebno skupino, kajti opraviti ne bi mogli ničesar, ker bi bili vedno v manjšini On pripozna potrebo zastopa trgovskim pomočnikom, a zastop hočejo imeti za se! Razkril je skrivne namere socijalnih demokratov tako natančno, da si tako odločnih nasprotnikov gotovo ne želijo.
Govorilo je k jrrvemu vprašanju če se ne motim vseh 25 veščakov in trebalo je dveh dolgih sej, da smo to prvo točko končali
K drugemu vprašanju odgovarjal sem, da bi nam zadostoval sedanji okoliš kujičijskih in obrtnih zbornic, ker nemarno nobene druge podlage in bi se stvar pozneje po potrebah lahko pravilno uravnala Dunajski veščaki
so rekli, da je okoliš za Nižje Avstrijsko preobširen, isto tako poudarjali so to Poljaki za svoje dežele; kjer so posamične zbornice 20—30 milj oddaljene.
Pri tretjem vprašanji nastala je debata živahnejša.
Jaz sem poudarjal, da se strinjam z načrtom, da bodejo podlaga aktivni volilni pravici bolnišne blagajne v zmislu novega zakona, toda !e pod tem pogojem, da se premeni zadnji odstavek § 3 postave o bolniškem zavarovanji, ki slove:
„Tudi taki podjetniki, za katere in na katerih račun delajo samostalni delavci v lastnih bivališčih osobno ali pa s pomočjo svojih družin (to je hišna industrija) brez tujih pomočnikov, industrijalne izdelke, smejo v sporazum-Ijeuji s temi pomočniki pristopiti k bolnišnim blagajnam."
Rekel sem, da je ta odstavek tisti, kateri se mi najodločnejši zdi za odklonitev delavskih zbornic, ter da ne morem umeti, kaki razlogi da so napotili postavo-dajalce, naprav'ti to izjemo v škodo največjim sužnjem velicega kapitala. Čemu varujejo se imoviti posestniki „evropskih plantaž", da neso prisiljeni zavarovati svojih ubogih delavcev, dočim se ta dolžnost nalaga boremu čevljarju, ki nema druzega nego jednega samega vajenca? j Krivica je velika! Ne le da se izključuje s to določbo na tisoče najnesrečnejših delavcev od humanitarne dolžnosti zavarovanja proti bolezni, odtega se jim s tem paragrafom tudi pravica do zastopstva v delavski zbornici Le če se ta oči vidna krivica popravi, strinjam se s tem, da bode postava o bolniških blagajnah podlaga delavskim zbornicam
Socijalni demokrati strinjali so se skoro povsem z mojimi mislimi in je posebno g. Ružička, jeden najinteli-gentnejšib delavcev, izražal se popolnoma v mojem zmislu.
Krščansko socijalni veščaki pa so poudajjali, da treba zadružno organizacijo prej uvesti in ta naj bode podlaga novi postavi. (Ta ideja pa je neizpeljiva zaradi tega, ker tovarniški delavci ne spadajo v zadruge.)
Pri četrtem vprašanji pokazala se je pa še le ogromna težava urejenja delavskih razmer. Govorili so o tem najprvo socijalni demokrati in pri tem vprašanji zapustila jih je prvikrat gotovost, kaj bi bilo v interesu njihove stranke boljše. Debata o tem predmetu bila je toli obširna, da jo brez stenografskega zapisnika ni moči posneti. Prepuščam torej ta važni del pomočnikom v pretres in omejim le svoje stališče.
Tudi jaz sem poudarjal težavo urejenja po skupinah, da bi bilo pravično, zategadel sem predlagal, da naj bi se s početka napravile le tri, oziroma le dve skupini. Ko bi se trgovski pomočniki strinjali z načrtom, napravile naj bi se začetkom tri skupine in sicer: 1. skupina tovarniških pomočnikov, 2. skupina obrtnih pomočnikov in 3 skupina trgovskih pomočnikov, ker pa poslednji ne marajo biti pri dilavskih zbornicah, s čemer se tudi jaz po dogovoru s trgovci v svoji domovini popolnoma strinjam, ker so interesi kupčije in produkcije bistveno različni, kar se že v tem spoznava, da terjamo ločitev kupčijskih in obrtnih zbornic, sem jaz zato, da se trgovcem da njihovim inte resom primerni lastni zastop; ostali delavci se pa raz-dele v prvi dve skupini. To bi ugajalo vsaj deloma tudi krščansko-socijalni stranki, ker bi se obrtniški delavci, kateri reprezentujejo vender inteligenco delavskega stanu, lahko organizovali po zadrugah.
Priporočati pa moram, da se ločitev v skupine določi po postavi, ne da bi se to kakor je v načrtu omenjeno, prepuščalo ministerstvu. Obrtniki poznamo žalostne posledice onega, kar smo v tako zvanem „Verordnungs-wege“ dobili To bi uničilo vse in bi bilo uzrok neuspešnosti cele postave.
Poslanec Sztepanovvski vjirašal me je, bi li ne kazalo spojiti gostilničarski obrt s trgovskim v jedno skupino, kar sem mu zanikal. Pii gostilničarskem obrtu imajo počenši od natakarja do zadnjega služnika vse osobje volilno pravico, in interesi trgovskih pomočnikov, od dis-ponenta do zadnjega prodajalca se vender ne morejo zrna* trati jednakirni s prej imenovanim osobjem.
Pri obširni razpravi te točke unel se je nov prepir. Socijalni demokrati napadali so vnovič krščansko-socijalno stranko in smešili njene zahteve, poudarjajoč, da posled nji veščaki govorijo po katekizmu, katerega jim je spisal Eichhorn. Gehrke je rekel, da so tudi obrtniki tako neizobraženi, da jih druge stranke za nos vodijo. Dr. Lu-egar protestoval je proti razžaljenju stanu, katerega on sam zastopa, a poslanec Wiabetz mu je odgovarjal, da ima Gehrke prav, ker je istina, da se obrtniki za nos vodijo.
Ti napadi, ki so neposredno tudi name leteli, raz vneli so mi živce toliko, da sem še jedenkrat prevzel besedo ter z obrestmi povrnil nasprotnikom neumestno izzivanje. Govoril sem blizo tako le:
Prišel sem na Dunaj v mnenji, da bodemo kot veščaki vsaki zase povedali svoje mnenje o stvari. Gospodje
z druge strani poudarjajo pa ves čas že svojo stranko, ter tako pomilovalno sodijo o naši strani. (Sedeli so poleg mene Čehi, nekaj Poljakov in krščansko-socijalni veščaki). Jaz govorim ves čas stvarno, a sedaj prosim vendar gospoda predsednika, da mi dovoli kratek čas za odgovor na napade, ki neso v dotiki z našim poklicem.
Neki govornik (Bardorf) od one strani je rekel, da bi mnogo bolje koristilo, ko bi se bile delavcem njih pravice že davno dale, tedaj ne bi bilo prišlo do izvršit kov Mostovih idej. Dobro, tudi jaz sem jednacih mislij. Znano mi je delavsko gibanje že desetletja. Bil sem sam v njegovi sredini, zato Vam pa morem in hočem razkriti resnico, da bote vsaj izprevideli, da nesmo le mi tisti, katere se za nos vodi. Jaz se dobro spominjam, da smo delavci že pred 20 leti zahtevali tovarniške nadzornike, normalni delavni čas, zavarovanje proti nezgodam, počitek ob nedeljah. A vprašam Vas, je li liberalna stranka izpolnila v dolgi dobi svojega gospodarstva le jedno točko našega programa?
Najnaravnejše delavsko pravo (Koalitionsrecbt) morali so si delavci leta 1868. na cesti izbojevati, a voditelje so zaprli, — in sedaj je ta liberalna stranka predložila načrt zakona za delavske zbornice, katerega Vi sami zametujete, tako da bi članovi zbornice, delavci tedaj, katerim ogromne posle sami nalagate morali to zastonj opravljati in ta konservativna večina odbora, katero napadate, popravila je načrt tako, da bode delovanje zbornic vsaj mogoče, ker se bode članom njenim zamuda časa povrnila! In navzlic tem resnicam opažam že ves čas tako ganljivo soglasje mej Vami in mej ono stranko, katera Vam navzlic 20letnemu neomejenemu gospodstvu ni mrvice podala, in tega kar je sedanja večina, bodi si to tudi nepopolno, ne bi bila storila, ko bi bila gospodarila še 20 let.
Vsi si usojate nam predbabivati, da nimamo lastnega mnenja, da govorimo po nekem katekizmu.
Gospoda moja! Poglejte, jaz v roki držim še nek katehizem z rudečimi platnicami. Kakor vidim na prvi strani, izdal ga je žid dr. Viktor Adler, in jaz konstatujem, da Vi tako govorite, kakor piše ta Vaš katehizem. V tem katehizmu berem pa tudi naslednji odstavek:	„Es
versteht sich von selbst, dass in allen diesen Falleu die Arbeiterpartei uicht als der blosse Sckwanz der Bourgeoisi, sondern als eiue durchaus von ihr unter-schiedene, selbstsUndige Partei auftreten wird!“
Torej vi nočete biti samo rep liberalnih kapitalistov, a rep njihov ste! Tako globoko pa mi še nismo zabredli navzlic neizobraženosti, katero nam očitate, da bi bili rep socijalno klerikalne stranke! Predlog liberalne stranke za te zbornice in pa Vaše obnašanje dokazuje mi popolnoma, da se s tem predlogom ni nameravalo kori stiti delavskemu stanu, marveč da je hotela liberalna stranka, svetu le pokazati, da poseda v Vas socijalnih de mokratih rep, s katerim lehko miga. — Vse drugo je goli humbug!
K petem uprašanju odgovarjal je skoro sleherni ve-ščak drugače. Bojazni, da se ne bi vplivalo od tujih strani na volitve, bile so tudi povsem opravičene. Nekateri socijalni demokrati potegovali so se celo za volitev po skupinah, čeravno so jih pri prejšnjem vprašanju odklanjali. To uprašanje se sploh ni do dobrega razbistrilo. Jaz sem se strinjal le deloma z načrtom, priporočal, da volita obe skupini vsaka zase po listkih, a ne javno, to je s podpisom svojega imena, marveč osobno in tajno po majhnih volilnih okrnjih.
Razprava o šestem uprašanji trpela je silno dolgo, kompetenca zbornicam bila je vsem veščakom preozka. Upletale so pa tudi tukaj vse stranke svoje zadnje opazke glede svojega stališča in pri tej točki izpregovorili so tudi socijalni demokrati o moji izjavi glede liberalcev. Rekli so, da je sicer resnica, da liberalna stranka za delavce ničesar storila ni, a ko bi druzega ne bila upeljala kot šolsko postavo, katero hočejo knez Lichtenstein in drugi sedaj uničiti, storila je dovelj Ružička pak je pri-poznal, da je pod sedanjim ministerstvom socijalnim demokratom prvikrat dovoljeno, naglašati javno svoj program, mej tem, ko so liberalne vlade označile ga državi nevarnim. Gehrke je še posebej poudarjal, da ni pravilno bilo, da se je k tej ekspertizi povabil samostojni obrtnik (namreč jaz, a povedal mu je pa že preje nekdo, da je tudi on Gehrke samostalen, in celo član mojsterskega odbora njeuove zadruge, poleg tega pa načelnik pomočniškega odbora). Desavoiral je Žida dr. Adlerja, da ni vodja delavcev, da je brošura po delavcih sestavljena in da je dr. Adler dal le svoje ime.
Ker mu je Roth (od krščansko socijalne stranke) očital, da so podkupljeni, rekel je, da ga imenuje obrekovalca dokler svoje trditve no dokaže.
Jaz prišel sem proti koncu k besedi, omenjal stvarno, da naj se raztegne kompetenca zbornic tako, da ima sleherna zbornjca, ki se bode ustanovila, pravico voliti jednega zastopnika v državni zbor, v obče pa sem omenjal, da se čudim, kako da so socijalni demokratje to likanj proti malemu obrtniku naperjeni, saj nas po njihovih mislih bode kmalu konec, in če se denašnja sleparija s prodajo obrtnih izdelkov ne ustavi, tudi jaz rečem, da se bode to zgodilo. Kdo garantuje dan danes malemu ro-! kodelcu, da bode drugo leto'fše samostojen
Če sem zagovarjal deloma tudi obrtniški interes, zagovarjal sem s tem mnenje bodočih delavcev, kateri bodo delavske zbornice, če~se obrtniki'{uničijo, isto tako potrebovali, kakor sedanji delavci.
Omenjal sem nepotrebni razdor mej delavskimi strankami, ker se ne pozna toleranca nasprotnih mislij. Stališče krščansko socijalne stranke za rokodelce ni napačno, kajti nezavisnost doseže dan danes delavec le v samostojnosti, če je še tako borna. Mnogim socijalnim demokratom, ki so bili preganjani, je malo rokodelstvo dobro došlo, in jaz bi le želel, da se ohrani. Zahvalo pa izrekam odboru, da je povabil tudi par malih obrtnikov | k ekspertizi, katera bode na njih stališče mnogo uplivala.
J Ko je govorilo še par veščakov, podpisalo je izmej 25 vešeakov, trinajst socijalnih demokratov kratko izjavo glede zbornic, isto tako oddal je g. Roth za svojo stranko izjavo. Obe priložite se zapisniku, in na to je načelnik g. Adamek z zahvalo vsem veščakom ekspertizo zaključil.
Domače in razne stvari.
Predsednikom kranjske kupčijske in obrt-{ niške zborniue je bil dne 15. februvarja izvoljen gosp. Vašo Petričič. Obrtni stan, ki sodi dostojanstvenike po njih gospodarskih načelih te izvolitve ni bil vesel, ker je bil doslej g. Petričič glavni zastopnik manšesterstva v našem narodu. To bodi povedano zategadelj, ker osebnega nasprotstva ne gojimo proti nikomur, in ker upamo, da bode tudi on sprevidel, da so bila pota, po katerih smo nekdaj malone vsi hodili, pogubne za kupčijo in obrt. Namestnikom predsednika izvoljen je bil g. Anton Klein.
Bolniško zavarovanje delavcev. Deželna vlada naznanja, da je naznaniti pomočnike do 1. aprila 1.1. Vsled izjav ekspertize premenili se bodo §§ glede reserv-nega zaklada. Ker smo najvažnejše določbe tega zakona v zadnji številki objavili, upamo da so obrtniki o stvari dovolj poučeni. Zanimivo za naše razmere je to, da na Kranjskem ni jedne bolnišne blagajne, ki bi zadostovala namenom novega zakona.
Dokaz zmožnosti za trgovske obrti. Češki poslanec Hajek poročal je v državnem zboru o načrtu postave za upeljavo dokaza zmožnosti za kupčijske obrti. Vsled tega grozno jadikovanje v Izraelu!
Kranjsko obrtno društvo imelo bode svoj letni občni zbor dne 14. marca t. 1 Dnevni red: Poročilo odbora o delovanji njegovem. — Volitev odbora. — Posamezni nasveti in interpelacije.
Nov davek. Na različne naklade, doklade in pri-klade sklenil je mestni zbor ljubljanski 6°/0 doklado na vse direktne davke s prikladami vred, počenči s 1. ja-nuvarjem t. 1. — „Gott belfe weiter“ !
Prodajalnic na razpolaganje je sedaj po vsem mestu. Morebiti v teh hudih časih venderle kdo zniža za naše razmere previsoko najemščino prodajalnic, sicer se bodo še mnoge spraznile.
Mestni zbor je postavil tudi za letošnje leto takso za vsprejem v mestno občino na 100 gld., za meščanstvo pa 150 gld. Za sedanje prislužke je to precej drobiža, a navzlic temu so včasih tako izbirčni, da marsikdo tuhta, v čem se je pregrešil!
Obrtno društvo v Mariboru imelo je občni zbor. Društvo šteje 7 častnih, 3 podporne in 61 rednih udov. V gotovini ima 13 gld. v inventaru pa 328 gld. Predsednikom izvolil se je vnovič g. Martini, ključarski mojster.
Ministerstvo izdalo je te dni izgledne pravila po katerih se imajo osnovati zavarovalna društva proti nezgodam za delavce; in določila o teritorialnem obsegu imenovanih zavarovalnih društev.
Proti upeljavi delavskih zbornic izrekel se je dne 20 p. m. shod broječ 600 delavcev v Pragi.