QreflniStoo in apravnišfvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja r pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rank dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo St. 95. Maribor, dne 22. avgusta 1910. Naročnina listu: . Celo leto . . r2 k Pol leta ...... 6 K Četrt leta.......-. 3 K Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Stanko Vrazova stoletnica. Veličastna in nepozabljiva je bila slovesnost, ki se je včeraj vršila na Stanko. Vrazovem rojstnem domu v Cerovcu, v srcu ljutomerskih goric. Diven je kraj, M je privabil včeraj )toliko tisoč ljudstva od vseh strani, dražestno je sijalo ves dan poletno soln-če, veselje je kipelb vsem raz, lic, bil je dan, ki ostane vsem v najprijetnejšem spominu. Že v soboto popoldne So jeli prihajati v Ljutomer in v Ormož prvi' gostje. Na Vrazovem domu ; delala, so sef pod spretnim vodstvom neumornega tajnika' pripravljalnega odbora, častitega gospoda kaplana Fr. Stuheca, zadnje priprave za vreden sprejem gostov, Topiči so pokali pozno v noč. Drugi dan na vse zgodaj vabili so zopet na izvanredno svečanost. Proti deveti uri dopoldne prihajale so že množice od blizu in daleč. Ob pol desetih je bil slovesen sprejem. (Proti deseti uri napolnil se je ves prostor pred lično kapelico, katero je sezidal Stanko Vrazov nečak nalašč za to slovesnost na svojem posestvu. Pred kapelo je bil postavljen oder za cerkvenega govornika, in drug obširen oder za pevski zbor. Ob desetih se je pričela cerkvena slovesnost s propovedjo častitega gospoda r profesorja dr. Antona Medveda iz Maribora o „verskih nazorih“1 Stanka Vraza, Z raznovrstnimi citati iz Vrazovih del kazal nam je govornik Vrazovo versko prepričanje s posebnim ozirom na ganljivi kitici iz „Djulabij“ na domovino:; Nu osla ti vjera, Zviezda ppsried noči, .Ta le tebi svietit, Kuda god češ poči. Ta če tebe spremat Tješit i slobodit, Opet tebe k slavi I slobodi vodit. Med slovesno sveto mašo, katero je , opravil tudi profesor dr. Medved, smo občudovali uprav izborno petje ljutomerskega pevskega zbora pod vrlim vodstvom gospoda učitelja Caherla, Po maši vrnile so se množice na bogato okrašene slavnostne prostore okrog rojstne hiše ( Stanka Vraza. Vkljub ogromnemu navalu se je moglo vendar vsem gostoljubno postreči. Ob pol dvanajstih se je začel1 banket, kojemu je načeloval vseučiliščni profesor ' in predsednik hrvatske Maljice, gospod Kučera. Tajnik pripravljalnega odbora, gospod Štuhec, je pozdravil vse goste v prisrčnih besedah ter posebej napil g, dr. Kučeri in vsem mnogobrojnim Hrvatom, navzočim pri Vrazovi svečanosti, osobito tudi gospodu dr, Magdiču, župana kraljevega mesta Varaždina, gospodu dr. Ilešiču, predsedniku in f zastopniku ' Matice Slovenske,' dr, Murkotu, vseučiliščnemu profesorju iz Gradca, dr, Antonu Medvedu kot cerkvenemu govorniku, dr. Kovačiču kot zastopniku Zgodovinskega društva v/ Mariboru. < tj Ul Sledila je še dolga vrsta oduševljenih napitnic, iz katerih je bilo poznati neomejeno veselje nad krasno uspelo narodno svečanostjo. Po banketu sta sledila/ zares krasna slavnostna govora. Profesor dr. Kučera je govoril o „vzajemnosti Hrvatov .in Slovencev na slovstvenem polju.“ Po govoru je položil dr. Magdič venec ob no-voodkriti spomenik na rojstni hiši Stanka Vraza z napisom: „Stanku Vrazu slobodni kr. grad Varaž- din.“ Potem je govoril dr. Ilešič o Stanko Vrazovem delovanju. K slavnostima 'govoroma se bomo še ozrli. Fr. Štuhec je zaključil slovesno zborovanje s prisrčno zahvalo vsem govornikom ( in udeležencem na pomenljivi stoletnici Stanko Vrazovega1 rojstva. Po slavnostnem zborovanju se je vršila velika narodna veselica, katero sta posebno poveličevala odlična pevska zbora iz Ljutomera in iz Št. Jurija ob Ščavnici, Navzoči so bili na sijajni in velepomenljivi svečanosti sledeča društva, oziroma zavodi, večinoma s s...;imi krasnimi zastavami: Hrvatska Matica, Matica slovenska, Zgodovinsko društvo v Mariboru po dr. Kovačiču, Slovenska Irščansko-socialna zveza po ■dr. Hohnjecu, 'Zveza gasilnih društev z Murskega polja, Bralno društvo za Ljutomer in okolico, Čitalnica ljutomerska,; Murski Sokol v Ljutomeru, Veteransko društvo Ljutomer. Veter, društvo Svetinje, Veteransko društvo humsko, Gasilno društvo v Harde-ku. Bralno društvo od Sv. Miklavža, Čitalnica v Ptuju, Čitalnica v Ormožu, Učiteljsko 1 društvo Ormož, Učiteljsko društvo Ljutomer, Okrajni zastop ljutomerski, Okrajni zastop ormoški, Bralno društvo Sv. Ju. rij ob Ščavnici s pevskim zborom, Mladeniška zveza Sv. Tomaž, Mladeniška zveze Središče, Mladeniška zveza Sv. Bolfenk, Veteransko društvo Sv. Križ na Murskem polju. Pevski zbor tomaževski, Gasilno društvo Ivanjkovci, Pevsko društvo Ptuj. Naše dijaštvo na Polzeli. Zopet je imelo slovensko katoliško narodno di-i jaštvo lep dan. Na prijazni Polzeli v prijazni Savinjski dolini se je zbralo včeraj dne 21. t. m. lepo število našega dijaštva, ki je najprvo s predavanji sebe navdušilo za vzvišene naše cilje, potem ' pa f nudilo ljudstvu mnogo prijetnega razvedrila. Predavanja predpoldan so bila globoko zamišljena in skrbno sestavljena. Abit. Bohak’ je dokazoval, kako so vse trditve o zaostalosti katoliške kulture prazno slepilo, ker katoliška vera nikdar ne nasprotuje znanosti,. Abit. Pavlič 1 je zavračal razne ultra-radikalne napade, češ, da je katolicizem mednaroden, da smo mi internacionalni, ter dokazal, da je edino krščanstvo prava podlaga za narodnost, ki je mnogokje, v zadnjem čašu tudi na Polzeli, v nemali nevarnosti. Debata po obeh referatih je bila zelo živahna. Popoldne ob 4, uri se je pričela velika ljudska veselica. Ponosni Savinjčani so to pot sijajno dokumentirali, da umejo težnje našega katoliškega narodnega ' dijaštva, ' M ostaja tudi v sedanjih nevarnih časih zvesto svoji veri in domovini, f/ ■ ogromnem številu so prihiteli na veselico, ki1 je bila prva te vrste v Savinjski dolini. Pripravljeni prostori so bili premajhni za došle stotine. Najprvo so dijaki igrali znano tragedijo „Garcia, Moreno.“ (Težko igro, ki zahteva mnogo vaj in veliko spretnosti, ' so vrli dijaki izborno prednašali. Tudi njena vsebina, ki pravi, da moramo stati trdno za našo sveto vero, ker nasprotniki, ki taje Boga, izginejo, a Bog ne umre, je bila primerna. Saljivka .„Krčmar pri zvitem rogu“, ki je sledila na to, i je občinstvo zelo zabavala ter je zbudila mnogo smeha. Po igrah se je. vršila1 na vrtu gostilne gospoda Cimpermana prosta zabava. (Ne bomo opisovali na dolgo in Široko, ampak rečemo samo: ' Bilo je krasno! Popolnoma prav je imel častiti gospod bogoslovec Rezman, ki je svoj pozdravni [ nagovor ' končal: PODLISTEK. . . ..... . • •- - X Črtice iz Kitajskega. (Fr. Fink)-. Znanec, ki je bival več, let na Kitajskem, mi je podal o tej deželi mnogo zanimivih Črtic., Najvažnejše podatke sem zbral v naslednjih vrsticah. iTujec se bivanju na Kitajskem in kitajskem podnebju kmalu privadi in marsikateri ostane za vse življenje pri „rumenokožcih:“ Med izseljenci je celo nastal rek: „Kdor vidi Kitajsko prvič, se razjoče; razjoče se pa tudi tisti, kateri mora te kraje zopet Zapustiti.“ Na Kitajskem sta pravzaprav le dva letna časa, poletje in zima. Neprijetno je bivanje za časa poletja:. Mogoči' vetrovi prinašajo začetkom vroče dobe iz mongolskih step velikanske množice prahu ter pokrijejo vso pokrajino z rumenim plaščem. Morje dobi vštted prahu par milj daleč rumeno barvo; v zalivu pri Tientsinu je rumena boja vode tako očitna da je dobil ves f morski \ zaliv ime f „Rumeno morje“. Koncem poletja nastane deževje in1 plaši prahu se iz-premeni v blato, ki sega na mnogih krajih človeku do kolen. Torej ni čudo,, da si Žele vsi ljudje zime, najprijetnejše letne dbbe, akoravno kaže 1 včasih toplomer 30 in več stopinj pod lediščem. Po zimi je zrak popolnoma miren, vetra ni'in človek čuti' zara-ditega manj mrazuAiego pri nas. O Kitajcu se trdi, da'jako'rad deja, kar pä ni povsem istinito. Dela rfe» dan za dnOvom, a na dan ne opravi došti, kčr’ši privošči mnogo počitka. Pač pa Kitajec n6 pozna nedelje,'ne praznika!. Na leto i-ma samo en vOliki praznik,) to je dan, ko praznuje Začetek novOfeä leta., Ja praznik traja, nOkako1 teden 0ni in v tem Času se ljudje ne poprimejo tudi ne najmanjšega d&a.''Öluga, ki služi vse leto, prav zvesto,. odide in se prikaže šele po { praznikih, Vsi' kitajski uslužbenci in delavci zapuste delo in, če bi bilo Še‘ta-ko nujno. Za .časa praznika se sicer tako trezni Kitajci mnogokrat tudi opijanijo. Pijanca i pa ni videti na cesti; tovarši in prijatelji ga zadržujejo, dokler se zopet ne iztreznj. Na Kitajskem velja pijančevanje za največjp sramoto in Kitajec, ki bi pijan kolovratil po cesti, izgubi čast in poštenje za vse življenje. Mrze ga in izogibljejo se ga, kakor da bi imel nalezljivo bolezen.' .,• > Za življenje rabi Kitajec kaj malo. Pest riža in par čaš čaja *— to zadostuje za ves 'dan. Vsak si želi toliko denarja, da lahko brez dela živi. Vi tem oziru je Kitajec egoist. Stremljenje za f denarjem ga žene celo v tuje kraje, akoravno se menda nobeden človek ne loči od doma tako težko kakor on. V Ameriki tvorijo Kitajci večino delavstva, ker delajo za relativno malp plačilo. Zaslužijo Si več ali manj izdatno svoto denarja ter jo zopet potegnejo v domovino. V tujini ne ostane nobeden tolikor časa, da bi se privadil, in stalno naselil. Ako Kitajec v tujini umre, pošljejo njegovo telo nazaj v domovino, ker mislijo, da ne pride duša v raj, če ne krije telesa domača zemlja. Kitajska vera je namreč v bistvu obožavanje prednikov. Sin postavi staršem po njihovi smrti oltar in opravlja* pred njim s,j svojo dnižinO molitve. Po njegovi smrti; bode zopet njemu napravil sin nov oltar fn tako f postane hiša polagoma polna oltarjev, posvečenih prednikom., Kitajci tudi verujejo v Strahove in se jih želo boje. Pred vsakim važnim delom pophašajo svojega duhovnika, niso ii sovražni duhovi zoper pämeravano podjetje. Se mrliča si ne upajo pokopati, predno jim dur hovnSk ne pove, kdaj je duh mrličev zadovoljen s pogrebom in kje želi, da bi se naj pokopalo telo. Kitajci jako visoko cenijo učenost. V vseh večjih krajih je ustanovila država vojaške Šole, akade--mije In vseučilišča. Za ljudske Šole pa se država nič ne briga, kljub temu ima vsaka tudi najmanjša obči- na svojo ljudsko šolo, katero sama vzdržuje. Šolske obveznosti ni in vendar zahajajo vsi otroci v šolo. Na kitajskem skoraj ni najti Človeka, ki bi ne znal brati in pisati. Pohajanje Šole je nekaka verska dolžnost kakor recimo pri nas obisk cerkve. Moj znanec je obiskal ljudsko šolo v Hsi-Lingu blizu Pekinga. Na zunaj ni bilo videti, da služi poslopje Šolskim , svrhato; bajta je bila bolj (podobna hlevu nego Šoli. V sobi je sedelo na priprostih klopeh 40—50 učencev, ki so napravljali s svojimi rdečimi lici in dreznimi kitami ‘prav prijeten vtis na opazovalca. Učitelj, bolj podoben razbojniku nego Olikanem človeku, je hodil z dolgo Šibo med vrstami gor in dol. Za tujce še ni dosti zmenil, Šele koncem pouka jih je pozdravil in vzel' sadje, ki so ga prinesli za otroke. Učenci so r prejeli dar z veseljem ter ga prav pravično med seboj razdelili. V Šoli se priuče otroci čitanju in pisanju, pitanje kitajskih knjig je težavno delo. Kitajec ima namreč za vsako besedo ’posebno znamenje, vseh znamenj je kakih 10.000. Tujec se čitanju in pisanju ne more priučiti, ali pa še le po 20 do 30 letnem učenju. Za pogovor zadostuje znanje kakih 400 besed in toliko znajo skoraj vsi, ki prebivajo dalje časa na Kitajskem* Kitajci pišejo kaj spretno s- tankimi čopjči in poslužujejo namestu črnila črne barve. 5 V/.prvi vrsti pa gledata šola in dom' na to, da.se otroci privadijo poltenosti. In res je Kitajec kot poštenjak na glasu, celo v japonskih denarnih zavodih jmajo blagajnice po največ Kitajci v rokah. Nepošteno ravnanje kaznujejo zakoni zelo strogo in-gmotno.Škodo morajo »poravnati vsi sorodniki zločinca kateri potem ne more priti v raj in ne dobi v domači h^iši njkoli oltarja. .'To- je za Kitajca najhujša kazen in rajši stori vse, da ga ne dohiti tako strašno nč-' sr,eča. . ... .. Misijonarji so se udomačili po dolgih bojih in! z velikim trudom tudi po kitajskih deželah. Ustanov Dokler bo ljudstvo z nami, bomo zmagovali f in tudi zmagali vse nasprotnike. Predno zaključimo naše poročilo, se čutimo pri* morane, da se na tem mestu javno zahvalimo častitemu gospodu župniku Attenederju in gospodu restav-raterju .Cimpermanu, • ki sta vse tako lepo priredila. Nadalje se moramo zahvalitif vsem čč. gg. duhovnikom, ki so počastili naše dijaško slavlje, ter gg. tamburašem, ki so nas z neumornim igranjem zabavali. Hvala lepa vsem! z -•;> * Lep dan našega dijaštva (na Polzeli fje minil. Razšli sino se na vse strani, a v duhu srni) si še vedno najbližji prijatelji. Slovensko ljudstvo bo vedno ljubilo iž njega izišlo dijaštvo, ki se po besedah 5. gospoda Attenederja, ne sramujejo svojega katoliškega imena. Vedno BS delu. Včerajšnjo nedeljo smo zopet bili pri živahnem delu. Naša organizacija I je priredila širom našega lepega zelenega Spodnjega Stajerja večjo število političnih in nepolitičnih zborovanj. Nismo! dobili še vseh-poročil, ali že iz dosedaj nam došlih odseva zo-ket ono navdušenje., ki preveva vedno in povsod naše vrste, Mi ni$mo kakor liberalci, kiso nekoliko časa pred zadnjimi nadomestnimi državnozborskimi volitvami zagnali silen krik in napeli vse sile, sedaj pa. o njih živa duša nič ne sliši, mi delamo dosledno in sistematično. Bog živi delo!, je bilo in ostane naše geslo. .. , Sit. Peter niže iM&ribora. . Lepo je uspela veselica, l katero V je,, priredilo včeraj dne 21. t. m. društvo „Skala.“ Obiib domačega in mariborskega občinstva' je prihitelo na prostorni vrt Muršičeve gostilne. Mariborski Orel je prikorakal korporativno. Veselico ( je otvorila gdč. Kirorjeva' z 1 krasno prednašano Uvodno deklamacijo k znani Giril-Meto dovi sliki. -Tudi ostali deklamatorji so izborno rešili svoje uloge. j • Mnogo smeha - nam . je nudila igra „Vedeževal-ka“, ki so jo izborno predstavljali Šentpelerski fantje,- —-f. rt-., -rt. - »*!-j - - / ' Domači mešani in mariborski možki Zbor nam je peval narodne pesmi. Kot zastopnik Š, Ki S. Z* je govoril urednik 2 e bot o našem narodno-bbrambnem delu. Povdarjal je, da jp posebno naša prevelika ponižnost kriva, da se je naša meja tako skrčila. Razvaline gradov na naši.zemlji < so nekaka predpodoba' razsula nemšku-iarstva in liberalizam , v Sloveniji, 1 ki sta radi naše ponižnosti’ toliko čaša gospodovala. Vsa Slovenija je veliko grobišče, kjer trohae trupla naših pradedov. Branimo to grobišče! (Delujmo ža našo „Slovensko Stražo“! ;• ■> ■ - . ji, Bq govoru so nastopili mariborski Orli, ter so feli za dobro prednašane proste vrije Mn vaje ria bradlji viharn aplavz. Čudimo se, da so še fantje tako dobro izvežbali. ; , , . J Ppidno so udarjali tudi domači tamburaši. Gospodična Lorberjeva je pridno prodajala lepe Šopke. Hvala ji! I , Ob koncu je priromal z juga neki podjetni Jugoslovan, ki je obdaril marsikaterega f z lepimi dobitki. . . : ... .rt-, rt.,...,.-. .. Vršile so se Še razne napitnice in govori; šlo-venska pesem je mogočno odmevala tje čez Dravo in težko .smo se ločili.... . :» <> Veselico je počastil tudi č. g. prof. Kardinar iz Celja, . j:," , ~ f V) -Ji.-- " . >.'rt: V J. . . • -rt . . . „Skala“, priredi nam skoraj zopet kaj enakega! SV. Jakob V‘Mtr. 1 V ‘M -V. Vi - - f/. , i- M- . ■ Veselica, .M jo je 'priredilo.. Slovensko izobraževalno društvo pri SvvJ.akofou v, nedeljo dne 21. t. m., se je prav dohroobnerila. ttJdeležbri je/ bila velika, tako, da sp bili Peklarjevi prostori natlačeno polni. Tajnik društva, gospod , Knuplež, pozdravi najprej .-navzoče goste» / ter podeli besedo gospodu dr. Leskovarju iz Maribora. ,tt)r. Lčskovar je v svojem goyoru povdarjal, .velik pomeri izobraževalnih društev med Slovenci, posebno ob mejah, ter kazal na delovanje Šuiferajna ln .Sudmarke in njune namine.; - Zborovalci so besedam govornikovim navdušeno »Wll» H*r h Nato je slavni, s pevski zbor- zapel nekaj mičnih pesmi, nakar se ,ip začela gledališka predštriva „Ku-kavißa.n, Z največjini . zanimanjem so poslušalci sledili igri tar ,ae čudili spretnemu nastopu treh sester, ki so svQip; teto ozdravile praznoverja. .. • ,.* ... ^i ^. jCdJUkovali ao se tudi fantje s.svhjim nastopom v igri „ße$ja£“, Jcatpra*je izzvala večkrat bučen smeh. delu., jft jedila -prosta / zabava s srečelovom, vmes so se razlegale briše lepe narodne pesmi. ••r' j,:r,rj Želja vseh je bila, da bi Izobraževalno društvo Še večkrat nastopilo z enakimi prireditvami. Marija Snežna na Velki. Naše bralno društvo „Kmetovalec“ je priredilo dne 21. t. m. veselico s petjem,' besedo in predstavo igre „Trije tički,“ , . Ker leži naša fara trdo ob meji,,/ in spada Občina že pod emureški sodni okraj, so slične prireditve za slovensko stvar ob meji velikega! pomena. Poučni govor je imel predsednik S. K. S. Zj ur, Korošec,,- i-,.--:- ..J . Pevske, točke so proizvajali šentjurski slavčki pod vodstvom kaplana Bosiha. Igro „Trije tički“ so skrbno uprizorili domači in igralci ter igralke iz Maribora, St. Jurija in Ja-renine. Mnogoštevilno navzoče občinstvo je kazalo za posamezne točke veliko zanimanje. ’Zdi se nain, da narodna zavesi ljudstva tudi ob tej črti naše jezikovne meje napreduje. Večkratne slične prireditve bodo na nadaljno narodno probujo le ugodno uplivale. ^oiitiem pregled. Poslanec Daszyriski. Znani šocialdemokraticni poslanec Uaszyuski, ki je eden hajteinperameMriejŠih govornikov avstrijske zbornice, Je odpotoval v Ameriko, kjer bo imel pp raznih mestih. okrog 1 ,40 predavanj d ' socialnih Vprašanjih, Jbrne se y novembru. . Prestolonaslednik hoče urediti razmere na 'Češkem. „Narodni Listy“ javljajo, da hoče. prestolonaslednik na vsak način napraviti red na Češkem. V tem smislu dejuje že dalje časa. ..... , .. ' ^ Sedaj hoče osebno konferii-ati z raznimi politič-niriii voditelji,^ da vdobi popoleri vpogled v politični položaj. ;■ v, Dr. Krek k položaju. Na sv. Rdka dan je bil v Soi’ici ria Goririjlklä dobro obiskan političen shod. , ; Pri tej priliki je govoril dr. Krek, ki še je %' javil o političnem položaju takole: „V državnem boju je bil boj za veljavo slovenskega ljudstva. NaŠe ljridstvo v Avšlriji ne velja toliko kot Nemec in Lah. fvli imamo vslted tega ' silni* malo od vlade, niriiairio želežriio, niriiariio Šol. Ce vas obišče kak eksekutbr -Sli Žattdrir, to jč Všfe. Slovence hočejo iiheti samo zri hlajpce. (Zato mi riis&o pušhiii, da bi Lahi dobili visoko ^eto, mi Jia he. 16 pošlan-pev, s pomočjo nekaterih Cehov, je Smelo korajžo reči: ml ne pustimo» da bi biii Slbvenci iürinjvrhdrii. Ta boj boirio nadaljevali Č6 zmagamo ali pridemo, Voditelja imamo dobrega!“ V B’ogih turške Vlade resno rrizmritrivajdVpra- šanje, ako bi ne kazalo Kreti dovoliti popolno avtonomijo. :y • rt, '■ . .. . ; Za guvernerja bi v tem slučaji prišel v jfoštev kak (danski princ,> Italijanski minister ztihriljih %. . ... Jtj^janški'. minister zunanjih del, Srin .Oiuliat- le pride našemu cesarju poklonit;? v 1Š1 drie 1. septembra. .. , . .. ».-■;■ •Ž 'Aehrenthalom se sestane dne 30. t. m. v Sol-nogradu.. ^ „ ,)sii.■ J \,w,,, .■*,, Bolgarski narod proti Turčiji. V Sofiji,je bil 20. t rn. Velik protestni šhod, ki ae ga je udeležilo nad 6000 ljudi. V soglasno sprejdti resoluciji se naglaša, da feolgarsld harod neMrioVe ^irpo .prenašatiC nasilštev» ki jih izvršujejo Turki nad makedonskim prebivalstvom, in poziva vlado, nemudoma ftf^oye TurMji vo|no rili tfc odättopi. ^ Vlada presoja .položaj docela drugriče iai je tfthl&lri, da.se ^ d^.mirnim pötom priti s Turčijo 10 pflÜri-nega sporazuma, , * * - Roosevelt in Taft. l/j>r Cehi na Nižje-Avstrijskem. Kako sO Cehi žilavi, zavedni ter inteligentni, kaže najbolj, vsega uvaževanja vredna ppzic.jja, ki so si jb priborili na Dunaju ih na Nlžjeavšjtrijškem sploh. Gotovo je nemški strah pretiran, a ravno takot sigurno pa je, da Cehi neprestano od dne» do dne napredujejo. Nemški »„Volksraf“ za Dunaj "in Nižjo Avstrijo je izdal neko statistiko, ki je pri vsej svoji pomanjkljivosti in pristranosti vendar v marsičem zelo zanimiva. Nemci ne morejo več tajiti češkega elementa kakor so to dolgo delali, in tnorajo prisiljeni po dejstvih pripoznati njegovo eksistenco in moč. Po tej nemški statistiki je sedaj na Dunaju okroglo 400.000 Cehov, Od teh jih odpade na industrijo 74.000, na trgovino 18,000, ha proste poklice 1000. INajbolj se Nemci boje češkega kapitala, ki se silno hitro množi. Češke hranilnice se že lahko kosajo z nemškimi. Pred TO T6ti je bilo 7 pošOjilriic, ki so imele 1 miljom prometa, 1.1908 je bilo 10 posojilnic, kojih pröihet je zna<-Šal 48 milijonov. Češko šolstvo je na Dunaju lepo razvito. Društvo Komensky dobi na leto nad % milijona od katerih je največ telovadnih ja strokovnih, so vsa resnobna ter živahno delajo, Vsa ta društva preveva m je: Minister za uk in bogočastje, je imeno- W ^%na Heripa, nadričiielja v Cirkoyoah m okrajdega šoiskega hadzornika v okrajih Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljuto-iher in Gornja Radgona. .(fta&oma vnjüfck v spomin svoje 8P-letbiČa je poklal vlada* zagreb^kbiah in smrajevsltemo nadškofu krasen dar: Obtežilo za pisma, izdelano iz belega marmorja v Obliki spomenika. V inarmör je vdelana |j s ce m ki nosi napis: OpOritm oc------, Josephus I, Die XVIII. AVG. MCMX ih Metnor fidöi šibi et puhlice saluti prae^titae. 4. septembra se vrii ha Brezjah seja odbora Zvele Grtov. Prdgdthi je jako Važeh zri nadaljni “rak^hj nriše organizacije, OtfeleŽfea je hhfhgo obligatna, triko dri brez täfthega vzrOkri ne sme nihče izostati. Opozarjamo Wdijwh. odseke, dri '4. ^fitembra, kije hll že ^ ^ji V DogrifCu določen, ne sme noben odsek ničesar prirediti. Osemdeset let npOđObljajo^ umetitosti pri Slovencih. Pod tem naslovom boprirčdilSlikar Rihard Jakopič v svojem pavilonu ▼ Ljubljani utnPtnffiko razstavo. Razstavljena bodo dela rasnih slovenskih'umetnikov, kiso delovali od leta 1830 naprej. Jakopičeva ideja je izborna. Pričako- in fmancijelen vati smemo, da bo ihtela uspeh. Nesreče vsled «vtOmobilov. Mnogo nesreč se je že dogodilo vsled hitre vritejri'rivtOriiobHOv. Danajsko sodišče je sedaj razsodilo, da mont lastnik avtomobila povrniti po-ftesre&Dlm VsO'škodo ih tfidi hlačati Odškodnino zri bolečine. m mu,* Če riridehe ÜStha krivda tudi po- SUvnostns otvoritev v Slov. goSfiČrih 8. Žifo he je slavna dttŠtVri la ki z "gotovo, volitvah’ kril 'ülM Bilili ilaii tsoimaogo šol in Otroci kaj rafti zahhifejb v te za-i„,^ Jall krščanskema ^liVu- ia feo ftan oznanjevalci krščanske, vere Triibtriitf lflc vekom. Kitajec pa, kateri je postal kristjan, je tudi vzoren kristjha. ! v ■'! *’ re y Poljskem klubn so rzelo hekötiSOli-, 0 včasih sloviti 'enđtnosti ui sedaj ne duha< e sluha- , Rpzne Jrakcije, v, kaitere.cm deliiHrijška ržavno zborska delcgapija, Žive v vednUm p^epirriri-ju-. yšakf Jhgče vlovitf kar zmjveč riri stldjo 'bridke, zato izpodkupuje ena drngi tih. Glasrlo poslattöa Sta-, pŽriškega se, b§vi 19. tv m. v mvhdneiri elftUku4 z friz», mm-ami v^,sPö^kem kubu“«r Med dl-itgUU *Ciari\t.ppjsk? demokratične Ih föliske ljudSfce' k^lUr-ke, jkiakUpjo, fta je pi-vi% pogoj za zboljšanje ‘rrižffihh ” .Poljskem, .klubu?, jzprememba načelstva. .;-;,P(ftjški b^ je v svoji vhltpi ypr^£lGjoBrthnsloea!i!Ui ^kl/se le ^ za -nezmožnega / predsednika. GlorribinSk^čV .. 'P; je „že dalje Šaša f sem Ä dne^hmniÄ/ SÄFSrSaiSSSS č]^ (^mfew»#ljeye ^ranke-'ter kri tajci fti moghi ha-stopifi i%ö.fir^etoku. . Setfej-ie,iriGSoririi fžpftiiriri-te feOemriP Prusi M sle- ko gotovo đolfete®. Dr. Ge^an mo- %ri domau ’v St. liju !ijä*ÄS. Udele-?hdbor prosi __________________ ftl udÄa |P nosti, da blagovolijo to nozorihltl jBrrilhethu a(fihštvttit ‘v Št. Hjn v Slov. goricah. „Gospodarska zveza“ v Ljubljani je kupila hotel „Bavarski dvor“. To križe, kako „Gospodarska Zveza“ napreduje. Pri tej priliki je „Gospodarska Zveza“ pristopila kot ustanovnik k „Slovenski Straži“. katolikov v Augsburgu. Po najnovejših poročilih, ki so nam došla, je eđdežba ogtomna. Pri bbhddu, ki se jb :po slo- vestii sv. inaši, je bilo na tisoče ljridštva. Popoldne ob dvbh je bilo prvo^böMV^e,‘i^6örvje thl ^d!Nifto*koto'eihi Ža mje d^bgrite. „rti. .^^rt. ly« ' friÖS»- ke, je hil v soltoto, 80. t. m. operiran. Njegovo stanje je do^(j|s.ae«m]m..rt .... ,4 v-; ...... Radi dedičiae pokojnega belgijskega kralja Leopolda bo prišlo do velike tožbe. Kakor poročajo listi, bo tožila belgijska vlada princesini Loj to in Štefanijo ta nov frankov,, k*/' ‘ . ■lastopnijtih „Stov, ^podaihko/ in izobnlle-,4»! «Pribora“ in „Slov. ‘ izo» p® f? j. r.u;. Wi»vi odov Prestave pri 66 00. kapucinih. Celje: Josip Lapuh k S?. Križa na Goriškem. Lipnica: irob. Koller in Plac. Paar v Wolfsberg na Kotoškem. K n itie 11 el d: Tade Raniti v Celovec. Mnran: Gotfr. Vojteh v Lipnico. Celovec: Ciril Goričan v Lipnico; Aas. Eberhard v Wolfa-berg; Fran Reiter v Hartberg. Volfa Rer g: Tom Pufl v Knitteiield; Anakl. Waltl v Moran. Sv. Križ na GoriSkem. Pil. Zemljič v Škofjoloko. Gorica: Odilob Mekinda v Celje. Za sprejem se prosi pri preč, o. provincijala v Celju. Kölln. Po zadnjih poročilih je nevarnost, da se razširi kolera po nagih obmorskih mestih zelo velika. Po južni Italiji Se Siri ta grozna bolezen z neverjetao naglico. V Trani v južni Italiji je bilo v zadnjih 24 urah 9 novih slučajev kolere, v Andriji pa eden. Sanitarne oblasti delajo s krčevito naglico, da bi Zabra&ilo nadalnjo razširjanje. Umevno je, da se tudi avstrijske oblasti trudijo, da prepre-čijo vsako okuienje v obmejnih krajih. Nesreče v gorah. Na sloviti gori Jungfrau v Švici, na katere višku sta bila tudi znana slovenska turista župnik g. Cilenšek in katehet g. Mlakar, 6o se rine 17. t. m. zopet ponesrečili tri turisti. Dva gospoda in ena dama so napravili turo na nevarno pogorje Jungfrau brez vodnika. Nesreča se je zgodila pod Rotalskim sedlom. Ponesrečencev še dosedaj niso našli. — Na Gornjem Štajerskem se je na gori Groß-latsch ponesrečil dne 14. t. m. 23 letni turist Alfred Steyskal iz Gradca. Našli so 18. avgusta ubitega v nekem prepadu z razklano glavo. — V visokih -Turah Ista se ubila pri plezanju na neki nevarno Strmi Vrh dva nemška dunajska turista. Našli so ju Šele 19. avgusta. „Stajerčevi“ krušni očetje. Vsemu svetu je predobro znano, da je Stajerčev edini namen demoralizirati slovensko ljudstvo, vstvarjati slovenske poturice ter pomagati prodirajočemu Nemcu. Vendar, je pa naslednja Srnica, ki jo prinaša celovški „Mir“ jtako značilna,, da smo f skoraj prisiljeni objaviti jo: Slovenski gostilničar v beljaški okolici je dobil od Volks-rata“ dopisnico s sledečo-vsebino: „Das Ihnen zu-kommende Freiexemplar des „Sitiajere“ wurde vom Gefertigten abonniert und werden Sie ersucht, es in Ihrem Gasthause aufzulegen. Wenn Sie es nicht“ an-nelimen wöldn, so wird sicher um gefällige Mitteilung erstičht. Dehtščher • VölksÄt für Kärnten.“ Nesreča na morju. Listi poročajo, da sta ob dalmatinski obali skupaj trčili dve i avstrijski vojni ladjji: „Nadvojvoda Franc Fefdlhand“ in 'iNadvojvo-da Fridrich“. Skoda ni občutna. Velika tatvina v vojašnici. V kronski vojašnici v BudapeŠti so prišli na sled veliki tatvini. Dne 19, t. m. je hotel; poveljnik Hälsz izplačeviati moštvo. Ko je bdprl blagajno je videl, da • manjka 25.900 Kron. Blagajna je bila ulomljena. Tatvino jb mogel izvršiti «edino kak vojak. . Artisti za šulierajn. Neka družba ärtistov, zvana R. Haring je imela pred nekaj dnevi svoje predstave v Vorderirbergu. Od skUpiökä predstav je izročil r ravnatelj omenjene družbe 54 K 30 vin. za Šul-ferajn in za Sfidmarko. Finančni uradniki v okrožju bižjeavstrijskega finančnega ravnateljstva na Dunaju so darovali za Roseggerjev sklad 1037 K 26 vin. Za ORoseggerjev sklad so zopet darovali: Franc Wosehnagg v Šoštanju 2000 K, uradniki glavnega capinskega urada na Dunaju 2460 K 47 vin,, Štajerska feskomtna banka v Graden 2270 K, profesorji avstrijskih držaViiih* httotnitošo! 2045 K 80^ vin.;- mbsto Žalec 2000 K, okrajni zastop Knitteiield 400 K, Šulferajn-ska podružnica v EiSehercu 1900 K, mesto Gbtonden 2008 K 82 vin. Pozen pred oighni. Cdle Četo Jtsigj&nov se vla-čjjo. po naših krajih. Ker so izvrgli eiganf že več Gt-Žnih 'tatvin na Štajerskem je politična oblast določila, da se Cigani ne smejo več tako prosto gibatL Dovol’ Uma jim je, ‘potovati edino po đržavifih ^esfah^GV&ž-‘liištvo ima navodila, da eigene, ko nadlegujejo prebivalstvo-z beračenjem in sumljivimi ^“kupčijami, ta-köj aretfra. Tforej pozor! MllniriW poitfočhikUštrajkajo V Budapeštt, ker jim mlinarji nočejo dati nedeljskega počitka. Kakor znano je tala letos na OgTskem dobra f žitna.? letina, j posebno pšenice se ie pridelalo mnogo zatorej mt jo mlini tudi p6 nedeljah. Da bif to rprepregli z£ :so pomočniki kvariti stroje v nekaterih mlinih, zato so bili v treh mlihjh vsi delavei odpuščeni, 'Zaradi ■ tega so pa zdaj vsi mlinarski pomočniki napovedali •Štrajk. Socialdemokratke laži. Pred faekaj dnevi! so f poročali-soeialdemokraški Ksti^ da fcUje pföfeiör v Mori lDmi Mco prerezal z britvijo Vrat. Sedaj se pa S poroča, da je bila ta vest neresnična. Dotični profe-sor-duhovnik se je bril in se je ie neznatno poškodo-val z britvijo ter je sedaj čil in zdrav. 'Obrekovanje j katoliških duhovnikov; ^e > tudi i nt programu ruđeto ^karjev. «O dobUi od „Orlov* dobro plačilo, na kar j« tudi pri ostalih minila vsa korajža! Rolka koča. Dno 4. «ept ae priredi izlet slov. turistov k Ročki koči. Cast. g. dr. A. Medved, naš prijatelj, bode kakor vsako leto, isti dan maševal v cerkvi Sv. Areha. Prijatelji naših planin! Pridite v velikem število! Planinski pozdrav! Sv. Pater niže Maribora. Izobraževalno društvo se sahvaljqje vsem, kateri so pripomogli, da je veselica 31. avgosta tako krasno uspela. Posebno se zahvaljujemo mariborskim „Orlom“, ki so prihiteli k nam, vsem darovalcem, posebno č. g. župniku, g. županu Lorberiu, g. Brečko, g. Mnršeen, g. Kovačiču, g. Bregant-u, g. Flucherju in vsem drugim. Hvala cenjenim gospodičnam za sodelovanjem in krasne šopke. Zgornja Ponikva. Dno 7. avg. je bila nota maša, odkar obstoji naša fara. gospd Martin Vrselak. Pri tej priliki se je nabralo „Slovenko Stražo* 33 K. — Živeli posnemale!! Petrovče. V nedeljo, dne 18. «septembra priredi društvo „Gospoda!* veliko ljudsko veselico na vrtu in v notranjih prostorih društvenega doma. Na sporedu bo. koncert združenih savinskih pevskih in tamburaških zborov, godba na lok, arččoiov, streljanje za dobitke, otvoritev ^SteMega . muzeja* ter mnogo drugih zanimivosti. Prosimo bratska društva, da «a .4»dan opnate stoje prireditve ter pohite v Petrovče. Podrobnejši spored še dopošljemo. Odbor. Občinske volitve v občini Sent Yid*Podbrelje pri Ptnjn se vrše dne 24. in 25. avgusta. Bil se bo boj med slovenskimi kmeti in med posUmemoi, ki jih komandirajo Ornigovi pristaši Dekliški shod pri Sv. Trojici v Slov. gor. Mladenke Slovenskih goric, Ščavniške doline, Murskega polja! Nedelja, dne ll. septembra t. 1. jo vaš dan! Vrši se dekliški škod pri Sv. Trojici v Slov. gor. Na tem shodu se bodete zopet navdušile za vzvišene vzore, za katerimi mora hiteti krepka slovenska mladenka piri svojem dein za Boga in domovino. Shod bo obsegal službo božjo in dekliško zborovanje. Marijine dražbe, dekliške zveze, prihitite! Natančneji spored se objavi v prihodnjih številkah. Srednji Gastoraj. Občinske volitve so se enoglasno vršile s par izjemami Nesreče ni bila nobene, razun te, da je bil zastonj ves trud, ki ga je imel z agitiranjem Tinč z Ploderšaice. Doma ga ne marajo, v jakobski občini je pri-šel ob tajniški krak, torej je poskušal tukaj svojo srečo. Voljeni so sami naši možje, kakor načeluj«yo vs@m občinam najem in imel včtiko zalogo dobrega Štajerskega j#a iz lastnih goric, KeAlOfc pri Vefikpvou. Ustavlja se tukfti lastna slovenska hranilnica in posojilnica. Pristopilo te Jp uniogo zadružnikov, V kratkem začne delovni Rojaki, poslužite se je! -tmnvM v-».1"........< vaifMwj;. ninn-t1;»;. ..... Kranjsko. Slovensko planinsko društvo faaznanja, da je Schmidin^erjevo kočo na Veliki . ^aite häd Kamnikom za turistovsko kočo priredilo in da se je ta nova planinska postojanka ižročij^ v 14. avgusta 1910. V novi koči je poleg posebne Kuh-nje prirejena obednica ter dve' spalnici za 8. oseb, Koča je preskrbljena s pristpina ^domačim I *toom to' dobrim pivom ter vsakovrstnimi jestvinami, izvzemši («veže «meso. «Koča je oskrbov£jia. Prijateljem lahkiji rplanjsaskih izletov priporočamo' turo ha veliko pla-Inino. Naučno ministrstvo je (pobrilo , imenovanje go--spdda Janka Mlakarja za definitivnega veroučitelja na «mesteem «dekliŠkMa ■ Üe^u v Ljubljani. Osebna vest. Predsednik deželne sodnije v Ljubljani dr. Levičnik ^opi v Rpkoj. Primorsko. Delavec Utonil. Stiije delavci, med, t«jni dva Neme», zaposlena pri tvrdki „Gramer ;& Schwarz“, so peljali čoln poln želegja skoti kanal pri Tržiču na Goriškem. Pri prepira radi vesla se je prevrnil čoln. Nemec Tonner je utonil, med tem ko so se dingi .trije rešili. Preprečen 'dvoboj. V dvorani hotela „Deak* na Reki sta se hotela dvobejevati trgovec Viljem Gjlliam in u-radnik Mongocky in sta si že stela nasproti Kar pride v dvorano policija, ki je oba dvobojevalca prijela. Uvedla je sodna preiskava. 'f' se jnijevske zapidje «mi vrli' župani mm -občine Spoduji •G«teraj, sa katero pa ba tudi prišel dan preobrata. V. Horinji vasi pri Slivnici C-se vrši v nedeljo dne 28. avgusta! velik gospodarski shodif ob K4. uri popoldne v gostilni gospoda Fr, Primeca. Poročal bo gospod državni in deželni poslanec Pišek! o državnem zboru. Govoril bo gospod nadrevizor Vlado Pušenjak o skupni prodaji živine in pospeševanju- živinoreje, 'gospod dr. Leskovar' bo govoril i o državljanskih pravicah. Ob tej priliki se bodo sprejemali tudi novi Člani. Kmetje in prijatelji kmečkega stanu, iskreno vabljenk * -i Letuš. Živijo Letuš! tako je odmevalo dne 7> tn, 8. avgusta ne samo v braslovški fari, temveč-po celi savinjski dolini. Savinjska dobna jo lepa bogka^-a tudi verna in dobra. Vse ie priimke zasluži Vj pdlni meri, ako se zamislimo v srečne in vesele dni,, ako Mislimo nazaj na primieijo v Letušu. Letušani in o-klličani so napravili in preskrbeli novomašniku frančiškanu P, Lambertu IRamšek res v#ičasten „vesela döm“. Uta je bila 20 m dolga in t2 m feiroka in res Bnö okinčana. Vse so iafi, tee šo pripravili dobri e iz spoštovanja do poslanca Gospodovega in iz izni do njegovih vsem priljubljenih starišev. Spomin na lepe to odkritosrčno vesele dni bo ostal v tuninu ne samo LetoŠanom, temveč tudi vsem?» gora. Spomnili smo se na primieijj, e primernim da-Fim tudi naših bratov obmejnih Slovencev. Se ličkaj Äj omenim! Občudoval sem kot popolnoma udomačen tujec nastope in govore zavednih mož in deklet. Vrnem se tedaj v Letuš ! Prefektove ravno ČO let kar Jji, imeli Letušani primicijanta, to je bil preč. g. Vin-cehč^Bizjakr želei bi to tov da bi -Letušani imeli v^«svoji sredi zopet novomašnika vsaj po kakih 25. letih in takrat Ibi se zopet rad veselil mej njiihi! ----- ...afe. .-'.-v asm.a ^ 0‘4ddliem času se je vendar enkrld vršil občni -zbor hranilnice in f posojilnice pri Dev. Mariji na Jezeru v Prevaljah., Župan Pri^ov in nje-gbvi pristaši so dobili odgovor, kakoršnega so zaslužili. Župan Pristov je slrčal iz odbora in ni dobil ni- m®sje, Zupad Pristov ^jefe po wwatvi odnešel ključe po-sojilnice — a tudi to mu ne bc nič pomagalo,1 kajti pri -posojlinici mirna* Naši možje -so se mehifhö držali. Prihiteli so mnogoštmdlno n a "Sto čni zbor to se kfepk# potognilUz»^ (toimči denarni zb-vod, Slay% jim! Tako ostane posojilnica v slovenskih rokalju Mi slov, kmetje smo jo, ustanovili z duhovniki ih jo hočemo tudi obdržati, G. Pristov je pa tudi lahko videl, koliko pristašev imamedkmečkim ljudstvom. Vse mu je obrnilo hrbet. Spodi Dravograd. Slovesno sme Johtoaja^^ttesto'-jčvo Osemdesetleinieo» že na predvečer je svitala domača godba, pdM&lif stolopiči»’-. StdMersv.-ffid8e’%eie med drugimi-tadi udeležila požarna hramba, na čelu so korakfdi muzikantje. Ves ir,g je M okrašen ’fmi, med .^teriud'smovQpimriK|4uđi> Mflseank- «el iHtlS v «Književnost in umetnost. Dolinska pratiki. Ravnokar je izšla v založništva v Ljubljani naša „Družinska pratika za leto 1911“, z zelo «raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dotpva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena, 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem -«trgovca, naj «si jo naroči v Ljubljani pri „Katoliški bukvami* ali pa v prodajalni „Katoliškega tiskovnega draštra*. Zahtevajte povsod te pašo „Družinsko pratiko“ s podobo sv. Dražine. Razprodajal-ci dobe znaten popust. samo. prisaalai’^roovi. 'iCeld'ÄS^I^Sd'SS® P»«: „In brez dvoma zasije našemn narodu lepša bodočnost, ^deo bo naš« mladina rada in živete na podlagi takih nan-kov“. Umevno je, da moramo kBjigo, ki ;t8ko ugodno vpliva eela na škva^ene liberalne mdigaiie, samo priporočati’Knjiga se aatočn vKat. bnkvwni v L] “ter*staneijroširana l'K,““rozanr2 K. • Vsa naša naj seže po „Zlati kgjigi“. ..........—--------------—.................«S»- Poljska republika Missoes. «Nedavno sn Usti prinesli vesto Ga so u^anoVfii I Poljaki, živeči v Braziliji, svojo lastno republiko, Imenovano Missoes. K stvari piše ^Materinska Riječ“, ki izhaja v; v argentinskem, intstu Gbsario de Santa Fe, med #it-gim tudi sledeče: Vest o neki; poljski republiki v Braziliji je pčar zna ižmiMjdtiha in vdiik nesmisel. Res je, da živtov državi Parana nad 60JJ00 Psdjakov, toda.žive seno in neorganizirano, tako da nimajo prav ga vpliva. Nemška kolonija, ki živi v,« sledni vici Santa Oatharina,r je po številuf mnogo vendar iinai vse drugačen ugled ;nag0u,pfflpća v^.dr-žavi Parana, . ► ■ 1 Med imenovanima državicama traja ? že več let ega Mi-pragoz-il spor- ?no i^zetolje drža^tol Hsy ta razsodbi je precej pripomogel f vpliv tamkajšnjih Nemcev, ki imajo v osebi predsednika brazrlijanske republike velikega prijatelja. Da se je začelo pisati o poljski republiki, je tem umevno, ker «e PoljgMjfm četo stvar nisQ čisto %iÄleljenci v #1Dd 'Za zadeve se nič ne brigajo^ 20lo ponosni pa so. da so r^enP AvstrijeL «Ge ti ne bo dobro godilo. Rusov ne morejo niti videti niti slišati o njih. Vlada postopa z njimi mnogokrat zelo krivično, toda Poljaki prenašajo vse krivice« cvoljho Jn pa brez najmanjšega odpora. ;fe «lMr ,,KMI. ttok ; Mfta V bo » preoMrth urbtfrinr** „si. ‘ob % Stran 4- B.m E &£ Z %. '22.‘ avgusta 1910, parhaste za ženske obleke po 20 m trpežni K Kr—. Zelo močni K 12-—■ posebno fini K 14*—, hlačevine za moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14-— zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K, čez 20 K franko razpošilja : narodni veletrgovska hiša : Stermecki : Cel irebščin gozdov piših. — Zaloga vseh tiskovin za nrade, i se dajejo \s6k delavnik Od ,;8U-42' in prošnje öj dopoldne in od 2; *-*5. posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni*. varnosti po 4*/*%', na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 V*0/o. in ua osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj e na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica .v svojo lasi proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegaj o 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. ' DosoHmica registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' . . . .. . . • . . *. Stolna ulica št. 6 (med Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V Uradnih nrah se Sprejema in izplačuje denar. v ..'!'v .sj i-:- -j.•>' <■'. maiiim nltl—iim l$ßm Pokojllnle» im» tod» n. r«t.pol»yo_dowi*o* hrontlM n^blralitlhe. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne;, knjižice se sprejemajo, kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalagale po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto -97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. ■ v ;.*•/• •■'> •... 'v'' :'":v- - ju»!" i . -:vr-u ■ L n I- Dobro ohranjene peči in deli okeDj se prodajo v Mariboru. Kje, pove upravni štvo .Straže“. se vrši Sockem pri Gornji Ponikvi. Gozdi so bili nekdaj last graščine Zalog. Prodajalo se bo v razdeljenih kosih. za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove ih vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah Jos. Kalab, tovarna za vage, Brno, Ziflenice Morsnko. slovanska obrt. Tovarniška zaloga papirja, pisalnih in risalnih po-trgovskih knjig na debelo in drobno pri Goričar & Leskovšek, Golje Graška ulica štev. 7. ■•alnna M/ilwVik n« Aiflr Alt vi! onnlv im mm.ImvIb «Tri «rl Av» mm MAvtil« nMArl ■ '% . ! ♦ Zaloga pohištva Edina slovenska kisla voda, 1 : r Franc Pleteršek Maribor, Koroška ul. 10 priporoča čaBt. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, ii atrace, stole, ogledala. Zelezue postelje za otroke. Vse po najnižjih cenah. Domače delo. je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in Črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehnrjn ter pospešuje tek in prebavo. Tclstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomosta 1896. in na hi-gijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri «skrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se doba tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven- dVa lr ioln irnrln k svojim! Urar, očalar sia.ta.1* mariDor Tggethöfova cesta 39 peni kolodvorom,priporoča jiVujo bogato zalogo zlatnine. srebrnice, ur i. t. d., po najnižji, ceni. s slovenskimi ploščami, čistim is jasnim glasom iz najboljših tovarn, 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Gramofone Umetni zavod za slikanje Maks Tušek Sv. Petra nasip se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in'vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. = Jtačrfe In proračune na razpolago. == • v m mesar išče večje v svojo stroko spadajoče podjetje, ako združeno tndi oboje eventnelno še nekaj zemljišča v nakup ali najem do novega leta 1911. Prevzame po potrebi tudi popred. — Ponudbe pod šifro „Bodočnost“ na upravništvo Straže. ( Cerkveni in sobni slikar in pleskar franjo Horvat MARIBOR, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča : : dela. : : 53 0 Postrežba točna! Cene nizke! Edina štaj. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi : Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetj&vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah, ■ajaolidnejša in točna postrežba. si hoče po ceni in dobro blago za jesen kupiti, naj se pofrndi in vsaj enkrat posknsi iti v trgovino J. Ulaga Maribor Tegetthoffo v cesta 21. Postrežba točna in solidna. Cene najnižje. :: :: Cene najnižje. Za obmejne Slovence! Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavarnje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. :: Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognja pod najugodnejšimi pogoji. 42